3E=H Edini slovenski dnevnik [0 v Z edin j enih državah. Velja za vse leto... $3.00 «: Ima 10.000 naročnikov YE0 GLAS NARODA SF List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the fjnited States ■ ■ ■ Issued every day except [jj -: Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 138. — ŠTEV. 138. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 13, 1914. — SOBOTA, 13. JUNIJA, 1914. VOLUME XXTT — LETNIK XXIL Pred začetkom nove vojne. Napetost med Grško in Turčijo GOVOR GRŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. GRKI SE TRUMOMA VRAČAJO IZ TURŠKEGA OZEMLJA. APEL NA VELEVLASTI. GRŠKA SE HOČE POLASTITI VRHOV-NEGA GOSPODSTVA NAD EGEJSKIM MORJEM. Še en načrt. Atene, (trško, 12, junija. — V poslanski xborniei j«- ministrski predsednik Wniz-los ostro obsojal postopanj«- Turčije. V slučaju, ila s«* razmere v najkrajšem času ne uravnajo, l>o izbruhnila ineil obema državama vojna, ki bo mogoče še hujša in zahtevala več žrtev kot prvi dve. — Moj«- besede so premišljene - je govoril Venizelos — ker vem, da se ne more v/ ti besede nazaj, če je enkrat ijtrečeun. V dolžnost si štejem obvestiti poslansko zbornico, da je položaj skrajno lesen. Tožbe iM-trujtv r bomo le tu kaj časa poslušali, potem pa moramo odločno nastopiti in napraviti konee krivicam, ki se gode našemu narodu. Zbornica je navdušeno pozdravila govornika; ploskanju ni bilo ne kraja ne konea. I/ Turčije je pribežalo v domovino več tisoč gnikin b 'gun-ee\, uočiin čakajo drugi samo se ugodile prilike za Ihj*. Turki se poslužujejo vseli mogočih sred-•Tev, samo da bi pregnali Črke i/ svojega ozemlja. «.Kka vlada je poslala Turčiji Uofo, v kal rej zahteva, da mora lakoj nehati s preganjanjem . C., 12. junija. V Beli hiši dementirajo vest. da je soproga predsednika Wilsona nevarno bolna. lies je, da se še ni od zadnje operacije popolno-prejšnja go-! uia pozdravila, toda njeno zdravih. Wilson in stveuo stanje nikakor ni nevar-! no. Cena vožnja M krasni in brzl parnik to t a mesto New York........ 4.00 ** pol leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto ...........4.50 *.....pol leta............. 2.55 " " "četrt leta............ 1.70 •X5LAS NARODA" izhaja vsak dan isvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") iMetd1 every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ||| Lusk, Pa. — Večinoma vsi dopisniki tožijo o slabili delavskih razmerah, pri nas je }>a v tem ozi-ru ravno nasprotno. Dela se vsak dan, zaslužek je pa bolj sreden in od prostora oziroma delavca od-1 visen. Za enkrat še ne svetujem j nikomur sem hoditi, ker se delo ! t«'žko dobi in je še sedaj veliko |število brezposelnih. Imamo več različnih podpornih društev, tako da se lahko vsak zavaruje za slučaj bolezni ali smrti. Veliko boljše bi bilo v vseh ozirih, če bi malo bolj držali skupaj in v slogi dovršili vsako započeto stvar. Vsega obsojanja je vredno, da se skoraj pri vsakem slučaju rojaki cepijo, namesto, da bi šli dni«? drugemu na roko. V upanju, da bo v prihodnje drugače, vas vse skupaj najsrčnejše pozdravljam. — Janez Hemic. A4v«rti»cmcnt on *«re«ment. Dopisi brez podpisu, in osobncsti se ne priobčujtjo. Decksc jaj se blagovoli pošiljati po — Money Order, Pri spremembi kraja naročnikov pro-mmo da te nam tudi prejinje bivalilče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiijetvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 8» Cortlandt St , New York City. "eiefon 4$ Cortland t Udovica. Povest iz 18. stoletja. Napisal L K. Tomie. I. Točno ob deseti uri dopoludne, osemnajstega malega travna leta 17.14. so zazvonili, kakor po dogovoru. vsi zvonovi v vseh cerkvah gornjega mesta Zagreba. !z zvonika cerkve sv. Marka, očetov jezuitov, kapueinov in se-7&*g.nDM0nirs*er sv. Klare so se oglašali zvo-^^^^^^^firrtTll novi, kakor že dolgo ne prej. Pred mesnicami so stajali ljudje v gruči po pet, po šest meščanov, ki so si malo preje kupili sveže govedine; zbrali so se tukaj na skupen pogovor. "Kaj za vraga toliko zvoni!?" Situacija na Balkanu postaja z -H'.vprašal svoje someščane kroja-vsakim dnem bolj neprijetna. skl m°Jst^ rl ucibat. ki je bil zad-Med Turčijo in Grško ni prišlo po "J1 *»mt0I,U h zadnji balkanski vojni do nikake- l 7 ' T kaJ .' 11111 Je odgovoril ga sporazuma, ker tega niso do>evljar KraI>,nac' "danes se da-pustila oboroževanja, s katerimi'™^0 zadu5nice za Pokojnim se je nadaljevalo na obeh straneh j as!esorjem ,Ma^h<:'en1' kl .smo °a cerkvi sester Posredovalci. nadaljevali in se nadaljuje še danes. Pač pa se je po naziranju londonskega lista "Times"' napetost tako povečala, da je pričakovati skorajšne-ga izbruha nove vojne. Velike preglavice dela Evropi tudi alhansk je glavno vpraš zaprav neti spe trige, ne pa to. priznati kot kneza, katerega ; včeraj pokopali v I sv. Klare." j "Glej no, v vseh cerkvah zvo-,ni!" je kimal z glavo mojster Tu-Jeibat, ki je hotel nekaj povedati, a sani ni vedel, kaj. vprašanje Pri tem! "J>,°£atillu zvonijo vsi zvonovi, šanje to. kdo prav-j a rovežu koma-j odon- Tako -le na >.r in tarnošnie in-!sv,'tu' Prijatelj!" je prisUvil Sevali l'.nVjo \fbani-i Krapinec in odšel domov, in svojega vladarja /d meščani. Čeprav Morili Fv"o-lso zvonovi iz tako bližnjih . v 'cerkva vabili, da stopijo v božji | hi •am in tamkaj pomolijo za dušo pokojnikovo, se vendar oni niso ampak so hiteli domov, da čim preje izroči-],/.!<> svojim gospodinjam govedino. pa, ali ne. Pri albanskem vpraša nju se je nanovo vzbudilo ljubosumje evropskih velesil ter ne ve nikdo. k.-daj da pride lahko do 0<.lzvaU temu Pozi™, velikega izbruha. Na Balkanu je dandanes zc neprijetno in kdor nima tam opraviti, naj s.- rajše izogne tej deželi. Kaj pa ima pravzaprav ameriški poslanik v Atenah iskati zato s0 bili dobro pla-Jled i-]>irot skinii po- '"'a!a za to r"ast 5 P«»lala je vsake-»rilci na krščanskem mu društvu deset zlatih cekinov, ter moliatnedanskimi K zadušnieam jih ni nihče vabil. Inlpatni ii" srveru ' 1,1 nihče jim ni nič obljubil ned 'velesilami, ki so — kaJ na> ho^ei° tamkaj? Donne druira na drugo? vol-j ,H) gospode in plemi- j-, katere niso jedli vsak dan. Včeraj so ]>ač bili pri pogrebu plemenitega gospoda asesorja, in Vši in med kom ? žigalei in m< jugu države roparskimi Ali pa celo i tako ljubosut Ini tej ■v »la Ofi< r svojega po . pH Že atero se apiku, ni formira o Albaniji. Amerišk naj lepo o reju ter k* teras.- Zdr nas veliko Epir in še v Pireju v jo in tam zaKlužijo \ varstva. Washington ne ve ni-' posredovalni ulogi ilanika. Veliko začude-nora vzbuditi naročilo. r» dalo ameriškemu po-j j se na licu mesta in- razmerah v Kpiru in poslanik v Atenah itane v Atenah in Pi-briga za trgovske in-iženih držav. To je za važuejše kot pa celi Albanija povrhu. Trg de naprej v Malo Azi->šnji ameriški interesi o-stavljena hitro naslikana smrt s koso v roki. ki razdira plemiški grb rodovine Magdičev. Pokojni Josip Magdič, asesor judieijarne tabule in kraljevi posestnik na Gorenji le precej gorko; prav bi bilo, čt bi prišel kak dež in malo namočil izsu&eno zemljo. Pozdrav! — P. -Ukftni«, - —.....- ____ plemena. Gženjen je bil z Marga rito plemenito Gabelie, hčerjo bogatega legrajskega posestnika. Deklici je bilo komaj šestnajst »GLAS NARODA. 43, JUNIJA, 1914. let, ko se je poročila z asesorjem Magdičem, ki je bil celih dvajset let starejši od nje. Znano je bilo, da se ni omožila iz ljubezni, ker je bila še tako mlada, da ni vedela, kaj je ljubezen, ko je stopila v zakon. Ali baronica Pudencija-na Patačič je silno priporočala ta zakon. Ona in njej na ljubo so stariši govorili deklici, da je Magdič zelo spoštovan, ugleden in veljaven človek, ki se s svojim umom še povspe na visoko mesto; in to je laskalo mladi deklici, da je brez prigovora podala roko prvemu snubaeu, ki je znal prehiteti vse druge. Asesor Magdič se je požuril prositi jo za roko, da mu ne bi nihče ugrabil zlatoper-nate pt^ce, kakoršna je bila go-spica Margarita ali Gita, kakor so jo imenovali v domači hiši. Ni bila samo izredno lepa, temveč tudi izredno bogata. Njen oče, če prav posestnik, plemič, se ni sramoval trgovati. S sosednjo Štajersko je imel živahno trgovino z žitom in živino. Vedel je tudi to. da mu zelo dobro nese, ko je prodajal živež cesarski in deželni vojski, ko je šla nad Turke, ali Tokolijeve upornike. Navadno ljudstvo je govorilo, da plemeniti gospod (j a be lic meri cekine in dukate na mernike; če je bil tako bogat, to je najboljše vedel le on: da pa je bil zelo bogat, na tem ni nihče dvomil in tudi sam ni tajil tega. Žalosten je hil samo, ker ne zapušča za seboj možkega potomca. Imel je samo dve hčeri, Ciito in eno mlajšo, ki je omožena z baronom Pejačevi-čem v Slavoniji. Asesor Magdič je bil srečen, da je dovel tako ženico na stari dvorec v Gorenji Konščini. Obožaval je svojo mlado soprogo radi njene lepote in mladosti. Takoj v prvih dneh zakona je opazil, tla je Gita vihrava, jezična, a on kakor razumen človek je zvračal vse to na njeno mladost in se tolažil, da bo s časom že boljše. Mnogo časa je minulo, da se je mlada gospa privadila na brdovito Zagorje in na gorato puščo pod Srančieo. A kako lepo je bilo v Legradu. tamkaj v ravnem Medmurju, kjer je bilo po njunem mišljenju vse prijetnejše in za oko ugodnejše. Asesor Magdič je znal temu hitro odpo-moči. Pričel je vabit v goste svoje sosede, posestnike: grofa Ciku-lina iz Dolnje Konščine, Horvate iz Budiuščine, barone Petačiče iz Zajezde. Orehovaškega grofa iz Orehovice, Jelačiče iz Radkovca in ostale ugledne graščake. Vsi ti so se radi odzivali asesorjevemu povabilu, ne toliko radi dobre njegove kuhinje, kakor radi njegove lepe gospodinje, da morejo prebiti nekaj ur v njenem obliž-ju. Gospodinja je bila ob teh prilikah zelo vesela in kazala je neobičajen dar za koketnost, ki se ne daj a priučiti, temveč mora biti prirojena. Z vsakim je bila enako prijazna, toda tako, da je vsakdo mislil, da je on tisti, kateremu pokloni Gita svoje srce in svojo ljubezen. Toda vsi so se varali. Ona se je vedno vedela držati v gotovih mejah pri poklonili, da so vedno živeli v dvomu in nadi. ne vedoč nikdar prav, pri čem da so. Primerjali so jo boginji Diani. ki poslušno sledi v lov tropu lovskih psov. Govorilo se je celo, da mlada gospa asesoriea od vseh še najbolj odlikuje svojega sqseda, ne več mladega, a zelo tinega in elegantnega grofa Cikulina, najbližjega svojega soseda, a gotovo ni bilo nič hudega pri vsem tem. Gospod grof Cikulin je bil udovec in velik častilec lepih dam. Kakor mnogim drugim, je tudi Giti dvoril, morda malo bolj nego drugim, sicer pa je bila tudi Gita mnogo lepša od ostalih. K temu je bil še Cikulin najbližji njen sosed. Nihče se ni mogel izpodtikati nad tem, ako je večkrat med tednom na svojem ognjenem vrancu odja-hal v Gorenjo Konščino, da krajša mladi gospej dolgi čas; igral je ž njo šah, ali pa ji je pravil različne dogodbice, kjer je znal vešči grof zelo skrbno navajati vodo na svoj mlin, kar je tudi Gi-' ta rada videla. Ko se je približal zimski čas. ko je pričel padati jesenski dež, ali če je sneg zgodaj zapadel, ol-gari so izgnali iz svojega ozemlja Bolgare, vsi v d česar je stopila Bolgarska čisto na stran Turčije. Mladoturki si nameravajo osvojiti Solun in vso Macedonijo. Kje je moj svak JOHN GOR-S1X ■! Pred petimi leti sva bila skupaj v Fayette County, Pa. Imam mu poročati nekaj jako važnega. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim. da mi ga naznani, ali naj se pa sam zglasi. — August Kobe. 171!) Blake St., Denver. Colo. (13-16—6) NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X61/2, vse ograjeno. Šola na vogalu. Svet je ravan, v dolini, zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po dr--lavni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) GOLOBI Drinašajo dolarje ^jer prinaša kuretina le cente; le malo kapitala t»o- trebno: malo prostora; vselej ourajeno; trgi takoj pri roki; pičite po majsko itev. nsLŠefca lista.: natančna pojasnila tamkaj cena lOc. RriiaM* JMraal.Venaillu.Mo izgledajo stare. MOŽKI IN ŽENSKE, KATERI OPRAVLJAJO TEŽKO TELESNO ALI DUŠEVNO DELO, BI MORALI RABITI TO SREDSTVO. Najboljši newyorSki zdravniki govorijo o tem čudotvornem sredstvu, katero redi kri ter krepi t«*lo in celokupni organizem. Prepričajte se in naročite še danes, Iznajditelj tega sredstva, C. X. PARTOS, lekanuir in kemik, pošlje eno steklenico za $1.00, pet steklenic za $4.00. — Pomislite, da se nikdo ni varal v Partola, kri in želodec čisteč ill tabletih, in vsak bode tudi Partoglorv hvalil in cenil. Naročila pošiljajte na: THE PARTOS PHARMACY, 160 SECOND AVE., New York, N. Y. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL P.* j 11 j i li .-I ■> vino t)) tv i > via ) |)) D ■ >: lik 5 i* i a j z i li/.ajj.-jj li st-'t! - iI l gi'lou ( . ")0c. gallon §12. (VI $10.00 ček) za..... Z a obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5303 St. Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio Kadar je kako drnštvo namenjeno kupit' banJero, zastavo, regalij godbene inštrumente, kape itd., ali na kadar potrebujete uro, verižico, privesek prstan it 1 , ne kupiti prej nikjer, da tudi mene xa cen* vpcaSate. UpraSaeje Vas stane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje. Cenike, vec vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 328. Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St, Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene »obe za spavanje. Obed (tri jedila) 25 centor. Spavanje 25 ccatov. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. NA PRODAJ Raili odhoda v stari kraj prodam dve novi. še jako malo rabljeni harmoniki Lubasovega dela po jako nizki ceni. Imam model "K", tri vrstna, trikrat A. D. G. nemško uglašena, mene stane $60. dam jo za $40; model "M", štiri-vrstna, štirikrat nemško A. D. G. E. uglašena, ki me stane $85, dam jo za $70. Kedor želi kupiti, naj piše takoj na: Uredništvo "Glas Naroda", ker 4. julija že odpotujem. (12-13—6)' ^b ctf&a ^ Q&9 Q)1t» O^fife O^b ota? rrffo ^ Po znižani ceni! < Amerika in Amerikanci. i Spisal Re>v. J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. t * f * * * k ^ F GLAS NARODA, 13. JUNIJA, 1914. Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. XI onu otov Z na » iz M •itn V »t; I i i v je življenje za prostost in obrambo tega neprecenljivega zaklada. Ali naj se prostovoljno odpove-mo temu blagru v prid nekaterih j prenatepežev T Ta primera pa je le ena izmed I mnogih. Povsem naravno je, da I. se pripisuje rek, se vzdržimo kritike zdravstvenih a slabša kot pa zlo- j uradnikov, ki uporabljajo vsa m oziru je ta izrek sredstva, da rešijo življenja ter / r.»rn na posledice, utrjujejo zdravje in ki so v splo-ioralo, ima dejanje, j snem odkritosrčni v svojih strem-r pomot" lahko veliko ljenjih, dasiravno uporabljajo ee-'-•dice kot pa kak zlo-1 sto neprimerna sredstva. Kot smo t< um t»-pi svet veliko že rekli zgoraj so ravno ljudje z nI ljudi / dobrimi na- najboljšimi nameni, ki delajo d primeroma raajh- največ škode. judi s kriminalnimi | Ako sme zdravstveni uradnik mi nagnjenji, fiko-j priti v našo hišo ter nam ukazanimi nameni izvira ti, kako naj prehranjamo svoje lozaupanja, kr jih otroke, potem pride tudi lahko I, da imajo abso- ter nam ukaže, kaj smemo jesti r da so na krivih | in piti mi sami, kakšno't mpera-ne soglašajo z nji- j turo smemo imeti v hiši, kaj naj tudi skušajo urini- nosimo, kako naj se razveselju-inj. drugim. j« mo in kedaj naj gremo spat. To •postalo p oseb- j se je do gotove meje že zgo-/..•ii v zadnjem dilo na različnih mestih. Pokliči-l:-"ne skupine | te si le v spomin postave, vsled težnjami, kate- j kojih morajo otroci izginiti z Nekateri hoče-1 ulic po gotovi uri. Spomnite se no zdravstveno I tudi postav v nekaterih državah, vsled kojih je kaznjivo, ako igrata mož in žena karte v njihovem lastnem domu. Domislite se ko-nečno postave kot je ona v Kentucky, glasom koje sme javni či-novnik vstopiti brez potrebne polnomoči v stanovanje ter iskati opojne pijače. Pomenljivo je, da moramo 125 let po sprejemu konstitucije Zdr. držav pričenjati z bojem za osebno svobodo. Zanimivo pa je tuli vprašanje, kako je prišlo-vse >r: tej d je r; Enimi iie:ti snlo nje. To je zelo lep namen. Ho-D pa, da se izvede njihove ide-katere so često brez znanstve-podlage, brez ozira na druge rje okol*ein». Oni hočejo, da b ne v nič principi je nedotak-ti doma, prostosti posameznika in druge važne stvari. Z drugimi besedami: nasilno izvajanje zdravstvenih predpisov potom usposobljenih in razumnih zdravnikov je povsem različno, od samolastne vravnave javnega zdrav kušen fanatikov. va potom neueenih, neiz- j Do gotove meje nam pojas h in po slavi hrepenečih njuje to posebno stanje ekonom ski in deloma tudi socijalni raz- Postojmo trenutek t^r si oglej-1 voj v preteklem stoletju. )t! »t Ve ni javno teremn ti in l o dejstva, da je osebna posameznika omejena egov h dolžnosti napram Kot psihologicen temelj naj služi dejstvo, da so bili prvi priseljenci, ki so prišli kot verski iz-ganci iz Anglije v Ameriko, neupogljivega značaja, ki so hoteli imeti prostor, kjer bi lahko brez motenja izvrševali svoje verske ■-ego. Da raztegnejo isti privilegij tudi na druge, jim spočetka niti na ura ni prišlo. Tako zasledimo teokracijo prvih časov Nove An-glije. V teku časa so [prišli v to deželo še drugi, ki so iskali istih svobodščin in sledila je verska svoboda kot potrebna protiutež proti prvotnim puritanskim težnjam. Z versko svobodo pa je pri-odredbe so stavljenje koz, pla tudi svoboda v drugih zade-ntena in dc-inf-krija ter ni-i vali, dokler se ni tega vtelesilo v koristit učijo Združenih držav. Kna najodlienejših prikazni preteklega stoletja je presentelji-vo naraščanje prebivalstva te de-karantenske določbe proti raz- žele in vedno napredujoča kon-^rj.nju nalezljivih bolezni par fentracija slednjega v mestih, tako murnih omejitev, ki so na-1 Tudi delo je postalo zelo razno-Rpr. t o vale duhu osebne svobode, j lično ter se je špecijaliziralo. Ko ljudje raj še ostali brez j j«? omejil mož svoje produktivno lelo na vedno ožje polje, je postal bolj odvisen od drugih glede stvari, katere je potreboval. Ra-ditega je tudi stopil v ožji, tes- manifestaeijo duha dobro i paternalizma. V zadnjem strahovito narastel. Zdrav-uradn ki po deželi kažejo i greši vno razpoloženje, ka-je že v principu oporeka-i je tudi v praksi nesprejemljiv. Vsprii svoboda vsled n. bližnjemu iri napram splošnosti, smatramo za povsem pravilno, da imajo javne zdravstvene oblasti pravico za počet i korake, vsled kojih se varuje splošnost (pred razširjenjem nalezljivih bolezii. Tak kar _______ ma noben pameten človek ničesar j-rot i njim. A tudi v tem ozira so stavljene gotove meje. V Chieagu naprimer so vsebovale zdravnika kot pa se podvrgli takim določbam. Vsled tega niso prišli ti slučaju do vednosti zdravstvenih oblasti in posledica tep^ J' '1-J- se je bolezen še veli- nejši in intimnejši stik z drugi- k » bolj raz.sir.la. Zdravstv-ni do- mi. Naravna posledica tega je bi-■;artrneut j- spoznal to razmere !a, da je postalo individuelno gi-ter pred kratkim omilil karanten-' ske predpise. Pri tem ga je vodila misel, da bo občinstvo rajše sodelovalo z zdravstvenim de-partrnentom, ako se odstrani gotove, osebno svobodo preveč omejujoče določbe. Drug slučaj. Pred kratkim je neki zdravnik v New Yorku priporočil, naj bi se vsakega možke-pa, Ktariujočega v državi, vsaki dve leti Zdravniško preiskalo. To Janje posameznika bolj omejeno, -"-aj je celo naložitev davka na žganje povzročila jpred sto leti oboroženo listajo. Kakor pa je postala osebna svoboda posameznika bolj ome-rna, je bil posameznik na drugi strani oproščen veliko sitnosti in skrbi bolj primitivnih časov, ko so bili skoro vsi ljudje enaki ter so proizvajali eno in isto. Vedni in tesni stik ter tekmovanje pri-l zelo dobra primera za težnje vode do boljšega medsebojnega ljudi, ki bi radi svoje lastne ide-. razumevanja ter cenjenja, ker se vedno bolj spoznava brezpomemb-nost posameznika v življenju naroda in ker se utrdi prepričanje, da se ne more naziranj posameznega usiliti drugim. Iz tega pa izvirata tudi upoštevanje drugih _ in toleranca, da sme živeti vsak radruki imr.jo naravno obsežno svoje življenje tako, kot se mu pol uo moč i, a oni jih čestokrat u-! zdi najl>olj primerno. Vsakdo ve, da se živi v velikih mestih mno' sr?dstva, da bi z njim odpravili mogoče dotično zlo^ da bi pa obenem zatrjevali ali omejili splošno delavnost naroda ali enega dela njega. Oni tudi pozabljajo, da je omejevanje osebne svobode pričetek socijalne bolezni s tako daleko-sežnimi posledicami, da je boljše pustiti miru vsa zla kot pa dotakniti se svobode posameznika. "American Leader" bil ježi z zahvalo, da so njegova prizadevanja, da se vzbudi narod, naletela na odobravanje. Naj omenimo sledeče pismo med mnogimi, katere smo dobili od urednikov različnih listov: Poljski list "Gwiazda", Philadelphia, Pa., 19. jan. 1914. Mr. Louis N. Ilamerling, Woolworth Building, New York City. Cenjeni gospod: — Vaš članek, objavljen v številki z dne 8. jan. "American Leader" ter naslovljen "Osebna svoboda" smo čita-li z velikim zanimanjem. Ker popolnoma soglašamo z vami glede tega važnega predmeta, bomo z veseljem priobčili ta članek v našem listu ter ga tudi pojasnili. Vprašanje je življenske važnosti za tujerodno prebivalstvo te dežele ter smo prepričani, da bo primerno cenilo vaše nesebično delo v njegov prid. Udani L. M. Nowaczvk. Resno upamo, da se bo prebi-valst vo te dežele pravočasno vzbudilo ter odvrnilo nevarnosti, ki pretijo njegovi svobodi. Da pa bomo uspešni v tem boju, je treba, da odbijemo vsak napad na prostost, tudi v slučaju, da ne spoznamo popolnoma jasno namena te ali one odredbe. Ako dopustim, da se vklene našega soseda, bo prišla kmalu vrsta tudi na nas. R-aditega je treba, da se združimo ter odbijamo kakršenkoli napad na osebno svobodo, brez ozira na to. od katerega izhaja ali {proti kateremu je obrnjen. i Izpred sodišča. je vcepili tudi drugim in celotnemu prebivalstvu. Nepotrebno je razlagati, kake bedastoče bi nastale, ako bi se v resnici hotelo izvesti slične določbe. Duh oficijalizma pa kljnb temu vedno raste. Zdravstveni u- porab! iajo do skrajnosti in vedno bolj se množijo postave, s katerimi so hoče nasilnim potom varovati javno zdravje. Nekateri uradniki gredo tako daleč v svoji domnevi, da hočejo direktno, potom zakonov ukazovati, na kak način smejo stariši prehra-njevaii svoje otroke, kako naj jih oblačijo, kje naj jim pripravijo postelje, kako in kaj naj delajo stariši in kje naj si odpoči-jejo. Nastane vprašanje, ako bi bili taki in slični zakoni v dobrobit morale in javnega zdravstva občine. Splošni zakon narave jo, da vzgaja življenje pod streho zaje-davca, parasite, od raka-puščav-nika pa do eloveka-postopača, doč;m vzgaja prosti zrak prostost, medsebojno tekmovanje in moč, v fizičnem, umstvenem in moralnem oziru. Najboljši možje vseh časov so dali z veseljem svo- jo predlagatelji tega ali onega go bolj svobodno življenje kot pa v majhnih, kjer je delo vseh ljudi skoro isto ter manjka raz-noličnosti in vsakovrstnih zabav. Nahajamo se sredi dveh teženj, ki sta si nasprotni, ki pa izvirata iz istih pogojev. Na eni strani je mpaziti težnjo, da se omeji svobodo posameznika, na drugi pa se jo hoče razširiti. Kako se bo našlo primerno središče med obema težnjama, bo pokazala bodočnost. Za sedaj kaže, da upošteva večina ljudi veliko bolj slabe strani našega brezprimernega naraščanja kot pa dobre in posledica tega je, da je večina za omejitev gotovih svobodščin. Povsod in vedno naletimo na zakone ali zakonske osnove, s katerimi se hoče omejiti ali iztrebiti to ali ono, resnično ali namišljeno zlo. Slabo pri tem pa je, da ne izprevidi- Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Od birme do ubijalca. V nedeljo, dne 26. aprila so fantje iz Podljubna že na vse Egodaj po maši v Šmihelu popivali in potem delali "postaje" vso pot do doma. Proti večeru so prišli v Mali Podljuben ali Ribnico, v gostilno Janeza V esella. Tamkaj so dobili posestnika Jožefa Kanfelca, iz bližnje vasi Vrh. Mož je dobil priliko, da gre v Ljubljano napravit skušnjo za tesarskega mojstra. Ker je Kuafelčevim v zadnjem času slaba predla, so bili vsi veseli, da si bo kot tesarski mojster kaj o-pomogel. Med fanti, ki so prišli v gostilno, sta bila tudi Anton Pire iz Vol. Podljubna in mlajši Janez Jakše iz Malega Podljubna. Pire jo pred kratkem prišel iz Amerike in da se malo postavi, je začel gostom plačevati za pijačo. Tudi Knafelcu je ponudil, piti. Ta pa je odklonil. Pire ga začel malo vleči, češ, kaj bi se branil, saj sta bila skupaj pri birmi. Ker pa je Pire za 10 let mlajši, jo Jo Knafelca še bolj u-jczilo in začel jo Pirca obde-I a vat i z barabo in smrkavcem. I'ire je sjeer za{fc.i pogovarjati, da sta bila res skupaj pri birmi (namreč, da sta bila skup v gostilni, ko je bila v Šmilehu birma). Knafelc tudi s to razlago ni bil zadovoljen in je udaril proti Pireu. Ta se je postavil sredi hiše in Knafelca pozval na aine-rikanski dvoboj. Pa so namesto po amerikanski, napravili po kranjski navadi. Pire je Kanfelca udaril s pestjo po obrazu, Jak-•se, ki se je potegnil za tovariša, je pa kar s steklenico Knafelca počil po glavi. Če bi bilo pri tem ostalo, bi bil Knafelc še danes živ in Dolenjci bhimeli dva mlada ubijalca manj. Drugi so tudi upali, da bo le pri tem ostalo. Knafelc je sedel za svojo mizo, pričelo se je razpoloženje za mir. Knafelc je proti Pireu rekel, da njemu še nič ne zameri, pač pa Jakšetu, ki ga je brez vzroka u-daril s steklenico. Kmalu pa so začele padati ostrejše besede in konec je bil, da je Pire zopet zagrabil Knafelca, ga z glavo ti-j ščal k tlom, v tem pa je Jakše kar izza mizo s steklenico pokal po Knafelčevi glavi. En udarec je priletel naravnost na levo sence in ta je bil za vse tfi usode-poln. Knafelc se je zgrudil, ko je k sebi prišel, je že ves zine-1 den odšel ven. Zunaj pred hišo se je vnovič zgrudil in obležal ob meji. Dognalo se je da so šli fantje še enkrat ven za njim, da je Jakše vzel steklenico seboj in da je Knafelc še zunaj dobil nove poškodbe na glavi. Kakor že znano, je Knafelc v nezavesti prepeljan v bolnico v Kandiji, ondi drugi dan umrl. Oba uboja obtožena fanta priznata samo prvo dejanje, gledf drugega, ki je bilo smrtonosno, pa nočeta nič vedeti. S tem in s pijanostjo sta se hotela rešiti. Pa jima ni nič pomagalo. Po dolgotrajni razpravi so porotniki tudi po dolgotrajnem posvetovanju glede obeh potrdili vprašanje na uboj, glede popolne pijanosti pa zanikali. Državni pravilnik jo sicer zahteval kazen brez vsake milosti. Ali sodni dvor je upošteval njuno mladost in kolikor-toliko pijanost ter obsodil Pirca na 2 in pol leti, Jakšeta pa na 3 lota ječe. Poleg tega pa morajo plačati Knafelčevi soprogi odškodnino 1000 K, trem otrokom pa po 800 K. S sodbo pa še nista zadovoljna. Kdo se sme izseliti v tujino. Zadnje čase mislijo ljudje, da je avstrijska vlada izdala nove predpise in določbo, po katerih je moškim med 17. in 06. lotom sploh prepovedano potovati in izseliti se v tuje kraje, zlasti v Ameriko. Ta misel jo seveda čisto napačna. Vlada ni izdala glede izseljevanja sploh nobenih novih predpisov, ainpak gleda samo strogo na to, da se stari predpisi strogo izvršujejo in izpolnujejo. Vlada je samo ukazala, naj policijske oblasti kontrolirajo vse tisto osebe, o katerih se lahko sumi, da se hočejo z izseljevanjem ogniti vojaški dolžnosti. Potemtakem se smejo izseliti vse moške osebe pred 17. letom in po 36. lotu. ker ti nimajo nobene dolžnosti hoditi na vojaški nabor in nobene vojaške obveznosti. Drugič se smejo izseliti vsi oni med 17. in 3G. letom stoječi moški, ki so vsled svoje^i stanu (duhovniki) ali pa vsled nesposobnosti odvezani od vsakih vojaških dolžnosti. Vsi tisti tedaj, ki niso potrjeni. Vsak, ki je vojašč ae prost, se torej lahko izseli, seveda mora na zahtevo oblasti dokazati, da nima nobene vojaške obveznosti. To dokaže lahko: s potrdilom plačanja vojaške takse, s potrdilom izstopa iz skupne vojske, z odsluženim pismom, s črnovojni-škim listom, z uradnim potrdilom, da je nesposoben za orožje. C V je pa kdo še v naborni dobi ali če ima odslužiti še orožne vaje, so sme sicer izseliti, ali pri sebi mora imeti uradni potni list, drugače ga policija takoj ustavi in pošlje nazaj odkeder je prišel. Fantje, ki so dopolnili 17. leto, dobe potne liste do roka glavnega nabora. (V so pa že potrjeni, ga dobe do tistega časa, ko morajo k vojakom. Fantje, ki niso še opravili predzadnje orožne vaje, torej pred 2 letom, dobe potne liste do prihodnje orožne vaje. Orožna vaja se tudi lahko prenese in odloži vsaj, za ono leto. V tem slučaju so potni list, za eno loto podaljša. Kdor je pa odslužil predzadnjo orožno vajo, dobi potni list brez vsake omejitve glede časa. Potne liste za kratko dobo dobi« tudi vojaščini podvrženi fant-j je lahko. (V pa gredo čez morje za daljšo dobo, dobo sicer potni list, ali dokazati morajo, da jih k temu slilijo gospodarske potrebe in razmere. Drugače se jim. potni list odreče. Sploh so dobila vsa avstrijska oblastva nalog, da gredo vedno izseljencem naroko in jim pre-' skrbe potne liste, če jih v to gospodarske razmere silijo. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti bripjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poitna naročila se točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Go. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, IL.L,. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor- skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. ■ ■ jI E3G □ ID Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO BELO da ste zadovoljni s tiskovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Predno •e obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za vsako tiskovina, ki jo pot-rebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio Najhitreje in najceneje pošilja denarje v staro domovino. Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, 82 Oo rt land t St., New York, 6104 St Clair Ave., N. R, Cleveland, Ohio. GLAS NARODA, 13. JTJNIJX. 1914. (Št Jagsslovanski B S Kiti!. Jidnita ' ■ B dom 24. januarja 1901 ▼ državi ifionaaota. Mei t ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik t ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, 0. Glavni tajnik: GEO. L. BEOZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VBHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MABTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOORICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN ACSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KR2I&NIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISIILAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od druStva Stv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, liox 1)01, od društva htv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACII, Box 365, od društva *tv. 114., Ely, Miun. V«i dopisi tikajoči se nradnih zadev kakor tudi denarne poli-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe y% na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode »tiralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. za mesec maj 1914. ti-vilka zuari itevilko društva; 3. 4. 6. 9. 11. 12. 13. 14. M5. 16. 17. 1!). 20. 21. \ •>♦» Prva druga trnja Četrta peta r znati svote vplačanega denarja; enari Minrtriiiio; znai i kot i ko s«- je izplavalo podpore in j>oškodnine; i koliko so i lani posameznih društev skupaj prejeli. • • ki so zaznamovane z zvezdo so za mesec april; maj. n 46 4<> 21 — za 5.26 0.45 r*.7ii m« 131.10 t 8>8 76.65. 4.~>6.33 93.87 150.77 124.50 77.40 225.58 216.88 22!». 15 100,85 477.11 233.35 153.41 167.80 240.71 322.88 134.35 ♦>2.78 KMX >.00 1000.00 1500.00 193.00 U44J M) 103.00 61.00 921HJ 387.00 30.00 30.00 74.00 102.00 133.00 81.00 133.00 88.00 104.00 101.00 133.00 111.00 144.00 74.00 193.00 244.00 103.00 61.00 92.00 1387.00 30.00 30.00 74.00 1( »2.00 133.00 81.00 133.00 88.00 104.00 101.00 1630.00 111.00 144.00 74.00 29. 165.17 — 95.00 95.00 30, 460.50 — 130.00 130.00 31. 214.60 — 404.1 M) 404.00 17 9. M — 11H.00 118.00 Jj 237.«>o — 101.00 101.00 152.34 — 79.00 79.00 36, 24 2 JI* 500.00 — 125.00 125.00 37. 553.69 looo.oo — 491.00 1491.00 38, J 25.51 — 367.00 367.00 3'J. 175.93 — 311.00 311.00 40. 20M.S1 — 81.00 81.00 41. 70.86 — 13.00 13.00 41 172.45 — 214.00 214.00 41). 98.48 44. 105.65 313.00 313.00 45. 167.15 — 86.(K) 86.00 47. 162.60 —- 111.00 111.00 4!». 1000.00 — 84.00 1084.00 50. 46.6* ___ 30.00 30.00 51. 106.21 — 15.00 15.00 52. 171.:54 — 52.00 52.00 53. 217.27 — 171.00 171.00 54. 135.86 — 27.00 27.00 «>.►, 95.44 — 443.00 443.00 57 98.86 — 63.00 63.00 r»8. 99.94 500.00 — 50.00 550.00 60. 99.62 — 19.00 19.00 61. 85.78 — 65.00 65.00 64. 57.22 — 93.00 93.00 66. 157.00 — 77.00 77.00 68. 229.72 — 180.00 180.00 69. 94.27 — 60.00 60.00 70. — 116.00 116.00 71. 198.19 — 125.00 125.00 72. 70.98 — 16.00 16.00 75. 151.49 <— 79.00 79.00 76. 67.61 <7. 66.57 — 77.00 77.00 78. 207.96 79. 30.27 81. 62.61 1000.00 — 1000.00 82. 167.55 — 89.00 89.00 83. 52.39 — 83.00 83.00 t84. — 16.00 16.00 •84. 187.82 85. 152.03 — 338.00 138.00 86. 66.82 — 80.00 80.00 87. 55.12 — 30.U0 30.00 Sfi« 88.30 89. 106.74 — 23.00 23.00 '90. 87.10 92. 71.05 94. 25769 — 62.00 62.00 99. 115.18 — 25.00 25.00 100. 40.30 101. 36.79 _ 14.00 14.00 103. 109.64 104. 54.98 105. 79.63 500.00 36.00 536.00 106. 75.89 — 10.00 10.00 107. 29.13 108. 61.78 108. 61.78 109. 32.00 110. 91.14 67.00 67.00 111. 108.20 _ 20.00 20.00 112 26.24 — 10.00 10.00 114. 159.72 — 61.00 61.00 1115. •111. 29.35 116. 49.93 117. 23.43 118. 28.48 119. 16.00 pristopnina 44. 87.00 vrnjena bolniška podpora Skupaj 13,438.60 8000.00 8060.00 16060.00 Izpoved matere. Spisal Andre de Lorde. — Za Glas Naroda priredil J. T. Obed pri gospej X.....je bil končan. Gospodje so šli v kadilnico in takoj začeli govoriti o zločinu, ki je takrat vznemirjal ves Pariz.' ' Vsi so bili mnenja, da je morilec žrtev dedne obremenjenosti. Dr. Perrand je vzel smodko iz ust in rekel: — Dednost zločinskih nagnenj je najbolj nevarna in najbolj napačna teorija sedanje dobe. Če bi bilo ta\o, bi moral vsak človek obupati, takoj ko bi se začel zavedati. Kdo bi se vendar boril proti usodi? lu ravno zato se zgodi toliko zločinov, ker otrok misli da mora biti tak kot so stariši. Poslušalci so presenečeni utihnili. Ali govori to učenjak in niedicinec! Ko je splošno začudenje nekoliko poleglo, je nada-. ljeval: — Dovolite mi, da vam nekaj poveiu, kar sem sam doživel in vsled česar sem opustil to teorijo. Pred kakimi desetimi leti sem bil domači zdravnik pri družini V... Gospod V... posestnik velike tovarne, je vsled potratnega življenja umrl v nekem sanatoriju, ko je bil star šele štirideset let. Imel je sina, ki je bil komaj sedem let star, ko so poslali očeta sanatorij. Deček ni imel toraj niti pojma o drami, katera se je odigravala v njegovi bližini. Pripovedovali so mu, da oče potuje, ko je pa enkrat oblekla udo-va žalno obleko, so mu rekli, da m- bo nikdar več videl svojega očeta. Deček se je lepo razvijal do svojega štiriindvajsetega leta. Ko je pri neki priliki ozmerjal svojega vrtnarja, mu je ta v jezi rekel: — Oe boste tako neumni kot je bil vaš oče, bodo morali tudi vas poslati v sanatorij. Tc besede so zadele Jurja kakor nož v srce. — Neumen kot oe«* — je zajecal — kaj hočete s tem? Vrtnar se je v zadregi opravičil, da ni mislil tako hudo. Tisti dan je bil usodepoln zanj. Cele ure je presedel v kakem kotu in premišljeval. Večkrat je občutil nekako o-motico iu hude bolečine. Zdelo se mu je# da so to znaki blaznosti. Zastonj s«* je poskušal pomiriti, zastonj razvedriti. Mene je neprestano izpraševal o vzrokih očetove smrti in s*1 ni niti malo držal mojih navodil. Sam ne vem, kje je zvedel za naslov ravnatelja bolnišnice, kjer je- umrl njegov oče. In on mu je pojasnil vso žalostno zgodbo. Nesrečnež je bil prepričan, da ga bo zadela ista usoda kot o-četa. Niti minute ni mogel biti sam. V njegovi sobi je moral spati služabnik in se tudi po dnevu ni smel makniti od njega. To je seveda silno vznemirjalo mater. Takoj je uganila vzrok njegove izpremebe. Nekega jutra ga je poklicala k sebi. — Juri — je rekla — nekaj važnega ti imam povedati. — Vem, kaj hočeš, mati, toda boljše je, da ne govoriš o tem. Oba bi bila žalostna. — Ne, sin, dobro pazi, kaj ti bom razodela. Ljubim te bolj kol vse na svetu. Ti misliš, da boš postal tak kot je bil tvoj oče. Pomiri se ljubi, ti nisi njegov sin. Tvoj pravi oče jep red dvemi loti umrl. Tvoj oče je bil naš prijatelj Maxiine Revel... Gospa si je zakrila obraz z rokami, ker pa sin ni ničesar odgovoril, je s solzami v očeh nadaljevala: — Ne zaničuj me, ne očitaj mi. Takrat sem bila tako nesrečna. Sin jo je objel in poljubil. — Nikar me lic ponižuj, mati. Pr-več te poznam, da bi mogel vrjeti tej pobožni laži. Vedno si bila vzor matere. — Toraj mi ne vrjameš? — Ne, to mi samo zaraditega praviš, da bi me rešila. No, sicer pa takoalitako ne moreš dokazati, da bi bil jaz sin koga drugega. Človek, o katerem govoriš, j«- baje že umrl. Nobenega dokaza nimaš. — lies je. Razen male fotografije mi ni ničesar ostalo. Sežgala sem njegova pisma, on pa moja, ker sem sklenila izbrisati vse sledove tega pregreška, boječ se, da bi ti nekega dne ne izvedel resnice. Vrjemi, da bi dala sedaj življenje, če bi mogla dokazati, da nisi sin onega, ki je umrl v blaznici. Mati pod nobenim pogojem ni mogla prepričati sina. — Ne vrjamem, ti si svetnica... Živel je v obupu in v večnem strahu preti katastrofo. Večkrat je vprašal samega sebe, če je še pri zdravi »pameti ali ne. — Saj norci ne vedo, če so blazni, liog ve, kaj bo z menoj? Po očetu sem podedoval blaznost, in nobena stvar na svetu me ne more rešiti. Večkrat si je bil že nameril na senee smrtno orožje, toda vselej se je roka z revolverjem povesila, ko se je spomnil na mater. Mati ga ni hotela nič več iz-praševati, ker se je bala, da bi ga še bolj ne razburila. Nekega dne je pa zaslišala zamolkel pok. Ko je stopila v salon, je našla sina ležečega v krvi. Zdravnik je utihnil in parkrat puhnil v zrak. — To je vendar dokaz, da je podedoval blaznost — se je oglasil eden izmed poslušalcev. — Ne — je odvrnil zdravnik — on ni podedoval blaznosti, on je bil žrtev sugestije. Njegova mati je govorila resnico, on ni bil sin gospoda V---- Njegovega pravega očeta, ki je bil močan in zdrav možak, sem poznal. Mladenič si je domišljeval, da je sin blaznega in zato je tudi postal blazen. Koliko nesreč bi sedalo preprečiti, če bi imeli ljudje malo več trdne volje. POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri postni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, j denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. FRANK SAK8EB, 32 Cortlandt St., New York, N. Amerika in AmerikancL Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERTKA IN AMERIKANCi. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojeem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorllo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero dmgo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v atari domovini. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N.Y. VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM! Naseljevanje na Slovensko fanr.arsko naselbino v Wausaukee Marinette county, enem naj rodovitne j ših krajev v državi Wiscoi' srn se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha. jajocih rojakov se dru-i, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem. Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važ- HOSI1« Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oci prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, m iz 'mustra" itak ne morete spoznati, ali je svet hr-bovit ali raven porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaoa voda ter kakšno je podnebje! J J Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski npsel brni tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati: Pridelke je lahko prodati, ker ie mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja Šola skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z 'vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarja naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti. Cena zemlji je od S15.C0 do $20.00 na aker. plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem "vožnio stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sera prodal la-ni in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenslii prodajalci zemljišč skupaj! Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj mue-ljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati. A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis. KAJ JE Ni vaša krivda, ako ne veste tega, ker navadni slovarji ne pojasnjujejo novih beced. Veliko denarja stane, ako se hoče prenoviti stari slovar ali sestaviti novega. Raditega prodajajo leto za letom isti stari slovar za isto ceno. Pulmotor je pomembna beseda ker predstavlja idejo, ki se je izkazala kot velik blagoslov za človeški rod. • Citajte razlago te besede v : Premier Dictionary pulmotor (pul-ir.o-ter) je avtomatičen aparat za vzbujanje, katerega se rabi v slučajih za-strupljenja s plinom, lizolom, pri vtopljenju, električnih udarcih, oslabljetija v narkozi, prekinjenju dihanja itd. Teža aparata znaša -iti funtov; delovanje oh«taja v nasilnem dovajanju kisika v pljuča. CENUINfi LIMP LEAT' i£R Knjiga novih besed, novih idej, novih prikazni Posebno opozarjamo na krasno ilustrovane strani in na lepo vezbo Knjiga, ki gre danes v svet, pripelje jutri novih prijateljev. 98c. za $4.00 knjigo 81c. za $3.00 knjigo 48c. za $2.00 knjigo Denar pošljite po Money Order ali v znamkah. RajSe Money Order. 'GREATLY REDUCER '.$IZEOFTHE$4.00 BOOK,' Poglejte kupon na 5. strani. — Le 6 jih je treba. RAZDELITEV SE VRŠI VSAK DAN PRI "GLAS NARODA 99 S n d I i r GLAS NAHODA, 13. JL'XUA. 1914. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Umrla tl'gll lit.' 'govkt* g« i tnali Rev ver nt raw, I ft. Umrl j 7!» U-t l\ dvorni , \«'liko n val v v-id je. Umrl k Alf zadel 12 |191.'i je dobil dopust in je medtem k Ljubljani na Starem i dt'lal v vinogradu. Pri tem ga je g»*pa Alojzija BUz- vprašal Zajšek, kako se inu godi i>,i»f pocestnice in tr- l'''Siir!S-ki službi. Kmetec mu je Al. Illaznik ter stara! <*al tak odgovor, da je bil na Zaj-ojzija ISlaznika v Ha-j *kovo ovadbo sedaj v Mariboru V. Stara je bila 86 obsoJel1- Skrajno nasilen starec. Dne 22 Ljubljani v starosti; maJa zv^er s,> Je odigralo pri Sv. Matbian star., r kr. I I-^vreneu na Dravskem polju zelo žuik in imej it el j surovo dejanje. Po daljšem prepiha s krono. Pokojnik mestu, kakor pred dvema letoma se je dogodila 26. maja pri veli-jkem kanalu v Trstu nesreča. tVr Viljem Delbeii in portir Jožef Iiheingold iz nekega hotela v Por-torose sta imela naročilo, da počakata na južnem kolodvoru v Trstu i/ Gradca prišlega viteza laven. Ko je prišel mimo osebni vlak, sta se umaknila, vendar pa ju je zadela deska neke stopnice in ju vrgla ob bližnji zid. Oba sta bila težko poškodovana in so ju prepeljali v deželno bolnišnico. Utonila je v Glini 22. maja devetletna Ana Kopejuik. šli sla z zac dih retotfe , krogih 't kov ustvaril ►d jet je ter uži-iplo&no s pošt o- iii v družini je odšel posestnik Mihael Mlakar v gostilno ter na jezo popival. VrnivSi se okoli 10. zvečer domov, je hotel iti v spalnico, toda v tem trenotku ga je vsekal njegov tast Matija Bogme /. malo sekiro tako močno po glavi, da mu je prizadjal smrtnone-varne rane in so ga morali takoj odpeljati v ptujsko bolnišnico, storilca, TSletnega tasta pa so drugi dan odpeljali orožniki na e. kr. okrajno sodišče v Ptuju. Zna-ga življenja. zlaV'i,n° da ta surov človek odseka, okrajni l,r,*d približno 5. leti ubil svojega je v Idriji e. kr. podurad-ksamler Pivk. Ponoči ga mrtvoud. Umrl j«* v Šmartnt-m pri Litiji lože t" Izgoriek. mizarski mojster u hišni posestnik. Pcrcčil se je v Šmartnem pri litiji eden izmed najdelavnej«ih lanov društvene ti dramatičnega ga Fran Poglajen z gib an m a. Našli so jo nezavestno glavo ter jo prepe- 11 o Ijali \ ljubljansko bolnišnico. Ogenj. Dne 21. maja je zažgal petletni dečko v Potovrhu slamo. Vnela se je neka hiša in kozolec ter fiupa. Zgorela je tudi krava in Ivano Prvega zeta Fureka, toda bil na Volk nerazumljiv način pred porotnim Nezgoda. 121etna Ivana Dolenc, sodiščem v Mariboru oproščen, hči soda rja iz Železnikov, je pad- Tatvine. Pri Sv. Lovrencu na la pri nabiranju šmarni« preko Dravskem polju se zadnji čas po-' ' pečin in se smrinouevarno ovijajo drzne je bilo v začetku maja iz zaprte spalne sobe ukradena damska ura in mnogo nakita, v približni vrednosti 80 K. kmalu nato pa naduči-t el j u srebrnega denarja okoli 25 kron iz zaprte šolske omare. Tatu I so izsledili v osebi nekega I51et- K Hi narja. Prizadeta sta po- ^ paglavca, pa našli so pri , t ni k a Hrovut in Vovko. Škode njem samo 12 K denarja, drugo do frt.M»Q K. Vs<* taJi- — Dne 23. maja je l>ilo Otrck zgorel. Ko je šla 25. podnevi kmetu Štefanu Kaejanu /jutra i posest niea Sterncova iz zaprte omare ukradeno M00 K, /ovika od doma, doma pusti-ja 10 K .H' uzmovič še pustil. Tatu z.i.ih tri otroke, izmed katerih i '»♦"koliko sumijo, a dosedaj se še bila štiriletna hčerka uajstarej-inič gotovega izvedelo. Najbrž io vžigalic ter I -so tudi tukaj mladinski tatovi idila posteljeO L I »c ležal atelje »na d v je V nt iti ti Uli, da letna la, in »v, je našla rko Pavlico - kmalu lia- Duhovniške vesti. Župnijo Vitanje je dobil Jožef Musi, kaplan V znamenju alkohola. Dne 26. is ko so šli >d šmarnie, letlU skočil lav ' J' irot Jožef 1 vik a j, a Ko O j u->vega Kuli do okajen nakega. pri Sv, Martinu na Paki. nijo Oliinje je nastopil kostni ponedelj — Zup-na bin-I van Lorbek. \ a i Vel ani ljudsko kcpclj v Ljub- lur prinesejo obrežna de-bljaiiičiiih strugah. Olep-i stavbeni od-ek občin-•t.i projektirata zgradbo kopelji ob Kiakovskem i kopelj bo ne-•žnih dei na o-ačne 30 m poti stom ter se za- i a * i o PRIMORSKO. Laška kultura. V Trstu se je pojavila zadnje dni posebne vrste laška kultura, ki pač ne priča o drugem nego o posurovelost i in podivjanosti tržaškega Italijan-stva. Tako so neznani zlikovci po-inazali v noči od 2.5. na 24. maja hiso "Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu, in sicer na veznih vratih in zidu s črno smolo. Pa ne dovolj to. V isti noči so pomazali zlikovci tudi tablo "Trgov^ko-obrtne zadruge", in sicer / i-dečilom. V isti noči so po-nm/ali tudi št< tabli tobakarne Že-le/uik poleg rotunde pri Sv. .la-kobu, ni sieer .«, črno barvo. Menda misli ta laška druhal res, da bo s takim postopanjem uničila slovenski živelj v Trstu, pa se tudi precej moti. Poleg vseli teh slučajev pa so ti lopovi onesnažili Cnobloeha, svaka hotelskega rav- enako staro Josipino Moser čez natelja Reininghausa v 'Portorose. | brv, ki so jo postavili vojaki in Ker pa šofer ni bil znan po Trstu, j ki je obstojala iz dveh hlodov, dajal mu je portir navodila in j Pri tem je Ani Kopejnik spodrs-vslt ti slabega vremena je avtomo-j nilo in je padla v Glino. Njena bil vozil nazaj po napačni poti ter tovarišiea je poklicala očeta, ki prišel do velikega kanala. Šofer je otroka potegnil iz vode. Vsi je kanal prepozno opazil, avto- rešilni poizkusi so bili zaman, mobil je pričel drčati in je zdrk-j Težka nezgoda pri delu. Pri nil v vodo. Šofer se je še lahko i Briicklu se je ponesrečil delavec pravočasno rešil, medtem ko za v;v tamošnji tovarni za klorovo ap-vozu nahajajoči se osebi ni bilo'no. Pri obešanju neke verige se rešitve. Takoj se je zbralo mnogo'je ta odtrgala in je padel delavec občinstva in seveda se je skušalo iz kanala dvigniti tudi avtomobil, kar pa je bilo brezuspešno. Šele z vsem odrom nad 20 m globoko. Priletel je tako nesrečno ob betonska tla. da se je poškodoval po daljšem napornem delu so po-'na lobanji in si zlomil desno no-tegnili iz vode trupli ponesrečene-j go. Poklicani zdravnik je pokli-ga viteza Cnobloeha in portirjajeal nesrečneža za silo, nato pa so Rheingolda. Prepeljali so trupli v ga prepeljali v bolnišnico usnii- mrtvašnico pri Sv. Justu. Šoferja Delbena. ki je že sedem let v službi hotela v Portorose, so zaprli, vendar pa njega ne zadene nobena krivda. 27. maja dopoldne so potegnili iz kanala tudi avtomobil in ga poslali v Portorose. KOROŠKO. Prijet defravdant iz Kcrcške — v Curihu. Pred nedavnim časom je defravdiral poštni sel Bosna k iz Podivžice svoto 600 K, katero so mu izročile razne stranke, da naj jih na pošti odda, ter pobegnil. Sedaj so našli Bošnaka s pomočjo tiralice v Curihu v Švici, ga aretirali ter poslali k deželnemu sodišč" v Celovec, ljenih bratov v St. Vidu ob Glini. Iz kereškega vilajeta. Skrajno predrznost nadutih koroških za-grizeneev na slovenskih tU'h smo občudovali pri sokolskem izletu 21. maja v Borovljah. Železniški poduradnik Kampl'er pn večei-J nem vlaku v Svetno vas nikakor ni liotel razumeti slovensko. Na zahtevo: '"Prosim vozni listek do Kranja" je zarezal: "Was Iv rain, das ist j a das ganze Land!" i:i za-j loputnil okence. Drugod je "i.a-1 vatla"' železniških uslužbencev,' da so s ]>otniki prijazni in jim na uslugo, pri nas na Slovenskem bij pa — kakor nekateri mislijo —, vsak Slovenec, predno se za svoj drag denar kam pelje, moral na-; Pri iskanju šmarnie se je pone-! praviti izpit iz nemščine, ečila. Dekla Frančiška Čergo-! u'Ill» res ne da odpomoui? Kaj srečila. jjeicia rraneiska c ergo nja. uslužbena pri gozdarju Kug- j lil v Trbižu, je šla 10. maja od do-! ma. češ, da gre iskat v bližnje skale šmarnice, a se ni vrnila. Iskanje je sedaj dognalo, da je Cergonja padla raz skalo, približno 30 metrov visoko, ter pri tem padla v vsled dežja zelo narasli potok. Ker pa je še sedaj voda potoka zelo motna, niso mogli dosedaj najti njenega trupla. Tudi lii izključeno, da je votla odnesla njeno truplo v Dravo. Frančiška Cergonja je bila stara šele IG let ter doma s Hrvaškega. | Sleparski kvartopirec. V Vol šperku je pri kvartanju osleparil zidarski pomočnik L Taferner ko-' čarja I. Tačla za približno 500 K. j Tačl je bil vsled izredne izgube silno razburjen in je naznanil sle-; parskega kvartopirea, posebno še j ker so mu ljudje zagotovili, da se! Parmi k je Taferner pri igri posluževal iii-'vidertand..v.;junij oTiHambuif ZAHVALA. Podpisani se najsrčm-je zaliva-> [litijem slavni S. N. P. -I. za tako točno izplačilo smrtnine po moji ranjki soprogi Antoniji Cesnik. Pokojna je bolehala 11 mesecev in Jednota ji je redno plačevala ( bolniško podporo in takoj po smrti pa smrtnino ostalim. Zato-, rej. rojaki, pristopajte k S. N. P. i Jednoti, kjer vam je zagotovljena ]>odpora v slučaju bolezni, in j po smrti pa smrtnimi vašim osta-l , lini. I Canonsburg, Pa. Pavel Česnik, žalujoči soprog KRETANJE PARNIKQV KEDAJ 00PLUJEJ0 IZ NEW Y0RXA ODPLPJ« dovoljenih sredstev. Policija j Tafernerja prijela in vložila proti njemu ovadbo radi sleparjenja. Požar, V bližini vasi Vajre je izbruhnil pri posestniku Emilu Kochu požar, ki je vpepelil hišo in gos|>o.larsko poslopje. Skoda znaša 15(H) K. zavarovalnina pa 1 o ve tisk i napis Anton Kobalove, samo 500 K. Kako je nastal ogenj. Kronpr. Cecili« Noonlam...... MaureUnia.... La Praveoce... Mwtka Wktkiaftos Pres. Grant....' Cedri"......... New York..... Olympic (novi) Reihaabeta____ Lapland 16 Bremen 16 Rotterdam l«'.i Liverpool 17l Havre 17 Trst IH Hamborg Liverpool Southampton soathamptea Havre Antwerp«« nj« •blj N, ice v Ljub-veliki ba->lgi za mo-(Ji bazenih irk hodnik, ki se proti : zelenjem, lj iz (Sra-eno za do-t udiralo se i gorke kodi solnčne •te napravi hitekt K P c »t no Utonil trgovine v ulici Hiuliaui. Vsa ta lopovstva so izvršili ti laški zli-ii <«r.ida*jee \ Ljub-' k0vei \ noči ogli re-lo jim io /gt>-i• v Anin M a Križu -kno. Zgor t je. Halje e posestnik 11 ona Križan Zažgali ■»o Požu 'sti ženi prereza! vrat. Po tem kr-•i ki -o si pri listnjaku vavetu činu je šel (jerkman na cc- sto in se sani javil stražniku, ki raz*a.ljtnja veličanstva ga je od|»fljal na komisarijat. Po t . . \ Mariboru viničar izpovedi njegovega 91etnega sinč-kio*'fee i Sk.-r išnjaka v Halozah j ka pa je izvršil (Jerkman umor ta-n» dva meseca ječe. Kmetec je z« krat, ko je njegova žena že spala. |čn»« balkauNkc kn/e služil pri Velik* avtomobilska nesreča v mi< arjib v Kotoru. Spomladi Trstu; dve osebi utonili. Na istem cMKiiriii. Zaradi ie b se ne ve. Sirovi hlapec. Pri Sv. Tomažu se je spri hlapce Jožef Janež s sinom svojega gospodarja Jožefom Taušiccm ter ga med prepirom ranil z nožem na obrazu. Posestnik Ivan Taušic je prišel svojemu sinu na pomoč, a ga je hlapec napadel /, gnojnimi vilami. Sina -Jožefa Taušica so prepeljali vsled poškodb po obrazu v deželno bolnišnico. Janeža (»u oddali deželnemu sodišču v Celovcu. Železniška nesreča. Pri predzadnji postaji pred Beljakom je skočil raz tovorni vlak sprevodnik Anton Pemberger tako nesrečno, da j"' padel in prišel z levo roko poti voz. ki mu jo je zmečkal. Tudi je zadobil več poškodb po telesu in ima najbrže tudi hrbtenico poškodovano. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Poškodbe so smrt none varne in so mu zdravniki morali takoj odrezati levo roko. — Pri (jlrabŠtanju sta delala na progi dva prožna de-~ t - Glede cene za parobrodne list ke in vta druga pojasnila obrnite se na: Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York City. priporočilo. Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke " ^ne koledarje. Jaz sem edini lovensld knjigovez v Ameriki. Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y (25—10 lx v t) HARMONIKE bodisi kakoršnekoll vrste izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah-, a. delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 16 • let tukaj v tem poslu in sedaj v svo-j Jem lastnem domu. V popravek vzamem I kranjske kakor v«<> druge harmonike | ter računam po delu kakorSno kdu zahteva brez nadaljnih vprašanj. JOHN WEN££l ioi7 e. 62aovsem natančno znameniti ustroj tega govorečega stroja. Povsem vseeno je, kje kupite. Ne morete si boljše izbrati stroja predno ne prečitate natančno tega kataloga. Pišite po ta cenik, ki je zastonj, naravnost na THE GRAMOFON CO. N«w York City ! Prebavni neredi —— kakor zapeka, neprebava, slaba prebava, otrpla jetra, napihovanje, nečisti jezik, kislo izpehavanje in žolčnica zahtevajo skrbno in pravilno zdravljenje. Severov življenski balzam (Severn's Balsam of Life) je znan kot pravo zdravilo zoper take nerede. Njegova raba med okrevanjem ali ponavljajočo mrzlico bo pomag-ala bolniku bolj hitro okrevati ter mu bo ohranila moč. Cena 75 centov. Ljudje, ki si privolijo odvajalo v obliki sladkorja, posebno otroci in slabotni ljudje bodo našli Severove TAB-LAX zelo prijetni in uspešni pripravek- Cena je 10 in 25 centav. osebno čistost visoko priporočajo vsi zdravniki, zdravniški strokovnjaki in zdravniške oblasti *edajnega časa. Severov ANTISEPSOL S in (Severa\s Antisepsol) Severovo zdravilno MILO (Severn's Medičinated Skin Soap) sta dragocena pripomočka osebne čistosti. Imajo na stotine uporab v vsakem domu. — Antisepsol kot ustno izpiralo in milo za toaleto, kopelj in izmivanje. Cena vsaeega je 2'> centov. Naprodai so v vaeh lekarnah. Zahtevajte S«vero»a. Ako vas lekarnar nc more založiti, naročite jih od nas. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS : IOWA V preteklih dneh. &ITTER-W1HE / V^VlHE % T PIJ NE ROV O HORKE VIKO ■ _ — by joseph triner 739 SAsSUnd Ave. Dostikrat slišimo, kako so živeli nasi predniki in kako zdravi so bili. Živeli so v vednem stiku z naravo, brez vsakih posebnosti. To je skoro nemogoče za ljudi, ki žive v mestih ter uživajo življenje. To nepravilno življenje, kakor tudi pomanjkanje svežega zraka in solnčne luči, u-činkuje slabo na nas ter nas sili, da si poiščemo zdravila, ki bodo držala naš prebavni sistem v redu. Tako sredstvo je dobro znano TRINER=JEV ameriški Elixir grenko vino. Prvi namen tega zdravila je, da očisti drobovje vsega, kar ne spada tjakaj, posebno delov hrane, ki so ostali tamkaj ter se tam razkrajajo. Ta gnila tvarina zastruplja celo telo. Drugi namen pa je, da se okrepi drobovje, z namenom, da se prepreči zopeten pojav bolezni. Priporočamo trajno uporabo tega sredstva. Pri želodčnih boleznih, pri boleznih na jetrih, pri boleznih v črevesu, učinkuje navadno popolnoma, ker prinaša olajšave. Isto velja pri različnih simptomih, naprimer zaprtju, razdraže-nosti živcev, kolcanju, bolestih in krčih, bledi ali rmen-kasti barvi obraza, slabosti, pomanjkanju teka in spanja. V vseh lekarnah. JOSEPH TR1NER, Manufacturer, 1333-1339 so. ashland ave., chicago, ill. Triner-jevo mazilo je zelo uspešno sredstvo, katero se lahko razredči z oljem iz oliv. Bolečine v členih, sklepih in mišicah izginejo često po enkratni u-porabi. Imejte ga doma, da ga imate pri rokah, kadar ga rabite. Rada bi zvedela za naslov FANl- f KE DULAR. Doma je iz Mokro j noga na Dolenjskem. Poročati j ji imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, ec kedo ve za njen naslov, da mi ga na Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vei strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 »v ««ii v, ** -------- ■ ' ---- n—------—----- —«f —--- 7 if - — znani, ali pa naj se mi sama o- Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. glasi. - Mrs. Mary Lauše (ro- Rojak. y Clevel|md> a dob£ igto y podružnici Fr. Sak%6 jena Sotlar), R. F. D. 3, liox 59 S, Johnstown, Pa. (11-1:3—6) 1604 St. Clair Ave., N. E. NAZNANILO. Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih vrst razprodana, edino belo Elvira in rudeee Claret je še v zalogi, katero se ponudi cenj. rojakom po sledečih cenah: Claret 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manjega se računa $1. Za pristno kapljico se jamči, o tem je o-svedočenih nebroj rojakov. Naročila: H. Johns & Bro., Hermann, Mo. Iz prijaznosti: F. Gram, Naylor, Mo. (20-5—20-7 y 2 d) KUPON — za — Premier Dictionary 13. junija 1914. Ime........................................................................ Mesto .................................................................... Država.................................................................. Opomba. Slovar je pisan le v angleškem jeziku ter je torej E^* dober le za one, ki razumejo angleščino. Poštnino se zaračuna Vtt* posebej, ker je knjiga obširna. Za poštnino je priložiti: Za 1. in 2. pas 6c; za 3. pa« 10c; za 4. pas 15e; ztx 5. pus 20c; za 6. pas 25c; za 7. p»8 31c; za osmi paa :*Gc. — Za paa svojega kraja izve k ' vsakdo na pošti. _ j _____ GLAS NARODA, 13. JUNIJA, 1914. Skrivnosti Pariza SLIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spisal Eugene Sue. Za "Glaa Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.) -— * * N isicm je opazila." odgovori Sara skoraj nehote, tako silno jo je težila neznana bojazen. — "Zares ne?" s»■ začudi Itudolf s trpkim nasmehom. — "Čudno! Jaz ja/ mmii jo opazil, in sicer oh naslednji priložnosti. Ko lite j<- tfnalu dvojna namera*) med tiste nesrečne sloje, sem naletel v Cite nedaleč od tiste hezniro na moža, ki je hotel udariti eno izmed onih netnveuih deklic. To sem hranil pred siro-vežcm. 1'gancte li kdo j" bila nesrečna deklica? Govorite vendar, Vi, poho/na in skrbna mati! Ne uganete-li 1" — "Ne — ne, nr 'Uganem. Pustite me, pustite!" — "Tista nesnVnica j«- bila Maiijina-Cvetlica." — "Moj Hog!" — "In Vi ne uganete, kilo — je bila Marijina-Cvctlica, Vi brezskrbna in brezsrčna mati?" — " L'sinrtite me! — I'morite me!" — "To je bila 1'bsalka — Vu>a hči!" krikne Rudolf z v srce segajočiiu glasom. "l>a, ta ju*sreč>uica, ki sem jo iztrgal iz rok bivšega kaznjenca, j<- bil moj otrok, moj otrok, hči Rudolfa Ge-rolštajnskega! To srečanje z mojim otrokom je bil migljaj Tsode, Previdnosti, plačilo možu, ki si prizadeva pomagati nesrečnim ljudem, — in kazen za očetovega morilca —" — " I'miram prokleta in zavržena," zaječi Sara, omahne na stolovo naslonjalo ter si pokrije obraz z obciua rokama. — "Potem ko s. m jo rešil trpinčenja", nadaljuje Rudolf komaj preobvladaje svoja čustva in zaman zadrževaje ihtimje, ki rau je zdajpa/daj dusilo glas, "me je dirnila nenavadna mehkoba lijetiega glasu in angelski usnuv njenih potez v srce. Tako sem Ht; hkoruj nehote moral zanimati zanjo. Z globokim ganutjem seru jo j »os I liha I, ki mi je pripovedovala žalostno zgodbo svojega zapuščenega, nesrečnega in bednega življenja. Kajti, madama, življenje Vase hčere ji- bilo zares grozovito. Trpljenje svojega otroka morate izvedeti docela. Medtem, ko ste Vi, gospa grofica, ob sijaju silnega bogastva sanjarili o knježji kroni, je Vaša hči beračila razcapana in umazana zvečer po cestah, stradala in prezebo-vala ter v zimskih nočeh mrazu drgetala • na napol segniti in smrdljivi slami v kotu zadehlega hleva. In ko se je strašna ženska, ki jo je imela v oblasti, utrudila ob pretepanju, in ni več vedela, kako bi iie trpinčila nesrečnieo, kaj se je potem izmislila, moja častita dama? — Izdrla ji je vse zobe grozna baba!" —. "O, tut in a h bi rada umrla — pa ne morem." __ "Le poslušajte še dalje! Slednjič se ji posreči uiti iz rok satanske Sove. Komaj osem let staro dekletce' je tavalo brez kruha in strehe po mestu. Radi pohajkovanja so jo aretovali ter jo odvedli v ječo. Tu so bili najboljši časi v življenju Vaše hčere, madama! V ječi je hvalila Boga vsak večer, tla ji ni treba več prezebovati, da n • strada več, in je nikdo več ne pretepava. V ječi je prebila najdragocenejša leta v življenju mlade deklice, ona leta, nad katerimi bde oči nežne matere z največjo vnemo in skrbjo. Nesrečni, zapuščeni otrok j" bil brez materne opore in sveta (prodan vsem nevarnostim bede in umazanega življenja. Oh!" vzklikne Rudolf, in solze, solze silne nesreče se mu vdero po licih. "Vaše srce je okameiielo. Vaša sebičnost je neizprosna. Toda jokali bi se bili, da ste poslušali pretresljiv«) povest svoje hčere. 1'bogi otrok, omadeževan in vendar nepokvarjen, nedolžen še celo sredi najgrje spačenosti in prepalosti! Zanjo j-- bilo to življe, jije strašna sanja. Kajti vsaka njena beseda je izražala stud nad življenjem, na katerega je bila prikovana. Oh, da bi vedeli, kako plemenita čustva so imela svoje domovanje v njenem srcu! Cbo-žieu je z denarjem prislužeuim v ječi podpirala še nesrečnejše od sebe. Pa prišel je dan, grozen dan, ko ni imela ne dela, ne kruha in ne strehe. Tedaj so j«) našle strašne ženske, jo omamile in —" Rudolf ni mogel »končati. Neznanski krik mu privre iz prs, in reče potem: •— "In to je bil moj otrok, moj otrok! ' .— "Gorje meni!" zatrepeta Sara ter si pokrije obraz z rokami, kakor h: se bala belega dne. -— "l>a, prokletstvo naj pride nad Vas!" zavpije Rudolf. Kajti Vi ste vrgli otroka v umazane bezuiee t"r ga pahnili \ brezmejno nesrečo. Prukletstvo nad Vas! Kajti Vi ste dali odvesti nesrečnioo po svojih zavrž nih sokrivcih iz mirnega in tihega kraja, kamor sem jo j rivedel jaz potegnivši jo iz smrdljivega blata. Prokleti Vi! Kajti leto Vaše početje jo je pahnilo spet v nenasitno živo skopuškega notarja Jakoba Kerranda." <>b tem zadnjem imenu obmolkne Rudolf in vztrepeta po celem /ivotu, kakor da na je izgovoril vprvič. In zares ga je izgovoril prvikrat odtlej, odkar je izvedel, da je bila njegova hči žrtev tega človeškega izrodka. Knezov obraz je nenadno spreletela jeza in neizmerno sovražit vo. 'Mrko in nepremično je stal pred .grofico, kakor uničen po misli, da morilce njegove hčere še živi. Z grozo je opazila Sara strahovite usnteve na Rudolfovem obrazu, liala se je zase in zaš^petala s trepetajočim glasom: "Oh, kaj Vam je?" — Moj Rog, ali še ni zadosti trpljenja?" — "Ne, ni ga še do.ii," odvrne knez. Doslej še nikoli nisem občuti kaj takega. Kako mi žehti maščevalnost, kako me žeja po krvi! Koš.» nisem vedel, da je med žrtvami te zveri tudi moj otrok, sem si mislil: Smrt tega človeka bi bila hrezkoristna, a njegovo življenje utegne roditi bogate sadove, če sprejme moje pogoje, da si ga odkupi. Prav pravično se mi je zdelo, da .sem ga obsodil na dobrodelje, s čemer naj se spokori za svoje zločine. Življenje brez bogastva, brez utehe njegove pohotnosti mora biti zanj ii'izmerno trpinčenje. — Ali pahnil je mojo hčer kot otroka x strahoto najhujše bede. kot mlado deklico pa v najgnusnejše blato /enske sramote. Tudi umoriti je dal mojo hčer — zato mora umreti tudi on!" In Rudolf zdirja proti vratom. — "Kam greste? Ne zapustite me!" vpije za njim Sara naravnavši se po konci napol in stegovaje proseče svoje roke proti Rudolfu. "Ne pustite me same, — umiram —" "Same? Ne, - ne, puščam Vas z grozečim mrtvaškim duhom svoje hčere, katere morilka ste Vi. Sara se zgrudi s krikom na kolena, kakor da je vzrla pred sabo strašno prikazen. — "Usmiljenje! — Umiram." "Potem pa uinrite obteženi z mojim prokletst voin!" ji odvrne Rudolf, ki j'- bil grozen v jezi. "Sedaj moram imeti življenje Vašega pomagača in sokrivca. Kajti Vi ste jo izročili njenemu krvniku " Rudolf se je dal takoj odpeljati k Jakobu Ferrandu. ^Dalje prihodmjil.) *) Hotel je zaslediti tudi Germaiiia, sina madame Georges. 3EE1E EZa smeh in kratek čas. n »1= E3f=lRF=lE NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je UBOGI GREŠNIK. "Tako, Vilček. v kazen za svojo razposajenost ostaneš sedaj eno uro tu v sobi, kjer se vadi Tvoja sestra v petju!" Dober svet. Mož: Tako sem danes vesel — kar vsakega človeka bi objel. Žena: O, pot-m pa ostaneš danes doma ! Omalovaževan ženij. Niti v sanjah si ne bi bil mogel misliti, ko sem se izobraževal za opero. Moj pevski učitelj mi j prorokoval, da bom pel vedno red polnimi hišami." Razkrinkan. Profesor hoče obiskati svojega tovariša, ki ga vidi ravno pri oknu. "Zalibog, gospoda profesorja ni doma", se zlaže služili ju. "Tako", meni obiskovalec, — "hm, pa tako pozabljiv, tako po-zabljiv. .. gre od doma, pa pusti svojo glavo doma pri oknu." Tudi en povod. i Ženske. — Ti, Lojzika, moški so :pa res neznosni. — Da, res je! Komaj s* z enim začela, pa hi že rada drugega imela. V zakonu. Prva služkinja: Slišala sem, da ima vaš gospod nekako nevraste-nijo. Druga služkinja: Beži no, gospa bi mu š" oči izpraskala, če bi se za drugo ozrl. Pozna ga. Mati: Pcpčck, zdaj boš molil. Pepček: Oh, mama. zdaj ne, raje kadar pridejo ata iz gostilne. Mati: Ne, ti boš molil večerno molitev ne jutranje. Iz otroške sobe. A: "Vaša hčerka gre študirat? Je-li nadarjena?" H: "Tisto ravno ne. Ali zato je pa jako grda, in med študira-uiuii je toliko kratkovidnih. Nazadnje vendar vgrizne kateri to jabolko. A, tako? Sodnik: Vi ste tej gospodiččni obljubili zakon; izrecno ste ji pisali — tu je (pismo — da jo vzamete koj po Katarini... <»htožt •lice; Da. da — koj ko bo _______ _______ .. moja žena Katarina pokopana. J ljubil bi se vanjo.' VELIKODUŠEN PROFESOR. J Ženska vpraša učitelja: "Zakaj ste zapisali moji hčerki Elzi v slovenščini ' nezadostno' ?" Učitelj odgovori: "Ker dela v govorici napake". Nato ženska pomišljaje: "Te ga ne mor -m vrjeti. Saj veudai govorimo doma čisto slovenščino njo p r i n a m.'' Prva ljubezen. Gimnazijec: "Da par sem let starejši, če ne bi prepovedal mi tega bil rektor, da nimam zdajle zob o bo I a oteklin, če več korajže b*lo bi v moj-m srcu, iu da hotela bi me deklica leta, namah za- RED STAR LINE PiovRt*«. med New rkom In Anvvfcrp o n > .1 Redo* itdeaska zyezi potom poštnih parnikov i brzoptrniks na dva vijak*. Mr. FRANK MEH naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. t* Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo ne upravništvo ZEELLAND 11,304 ton« FINLAND 12,760 ton. KROONLAND , 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. LAPLAND 18,69-4 ton. Kratka In ndobn* pot sa potnike v Avstrijo, na Ograko, Slovet ■ so, Hrvat •k J in Galicijo, kajti mod Antwerpoin in imenovanimi deželami je dvojna dl-roktia železniška zveza. • Posebno se le skrbi aa udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj' od malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in volne listke obrniti ta je nai RED STAR LIINE3 Edina zaloga Družinskih in Blaznikoviti PRATIK za leto 1914. 1 iztis stane . . . 10c. Cene Blaxnikove pratike so late. V zalogi i (JPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York aH pu 6104 St. Clair A»e.t N. E. Clevelami. 0 No. 9 Broadway New: York. 94 State Street Boston. Mih, 1319] Walnut St. Philadelphia, Pa. 619 Second Ave. Seattle. Waah. No. 14 No. Dearborn St. Chicago. III. ISO« "F" St., N. W. Wnihincton. D. C. 210 St. Charles St. New Orleans, Ln. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. 233 Main St. Winnipeg. Man. 319 Geary St. San Francisko. Cal. 121 So. 3rd St. Mineapolia. Minn. 21 Hospital St. Montreal. Canada. Koledarjev imamo t aadogi 1« i« aekaj rto la kdor rojakov g« i« nima. maj aa podviza zanj. Letošnji Koledarja zanimiv ia bolj obsežen kot drngi letaiki. Ceaa mi je • poitaiaa vred 25 centov. Blovemic Publishing 00*, 82 Cortlandt 8t.. New York City compagni;e generale transatlantique. (Francoska parobrodna|družba.) Direktna črta do MATltB, PAJtUA, tVICK. INOKOITA ia L*UBLJJJI1l Poštni parniki so: **LA LORRAINE- -LA FRANCE* -LA PROVENCE" as J*a vijsks .-LA SAVOIE-!«a d«> viiaka M dva nitka aa i tiri viiaka Podpisaal je iznaiditelj najuapešncj -tte tinkture na cvetu Alpen-tinkture in Alpanpi'Md*' - 2«'n»kuni In moškim, kateri jo rabijo, zrastejo v 6«-sUh tednih • lasje popolnoma, ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem' v Csatih tednih brada in brke. ki ne bodu izpadale in ne bodo postale Bi ve. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem, knstibo), trganje po rokah, noirah in hrbtenici. Rane. opekline, bule, ture, kraste in kurja otoaa. bradavice, potenje nu®1. zebHne itd. odatranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana V Washingtonu. znamenje, da sofista in najbolj ospe&na. Pišite takoj po cenik! 1'oaljeni ea zastonj. JAKOB WAHClG, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500. Expresni parniki so: "Chicago'% "La Touraine", "Rochambeau" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK comer Pearl St., Chesebrough Bulldinf. Poštni parniki odpluje jo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57 N. ft. •LA PROVENCE 17. junija 1014. *LA LOR Al NE 8. juliju 1914. tFRANCE 24. junija 1914. t FRANCK 15. julija 1914. *LA SAVOIE 4. julija 1914. *LA PROVENCE 22. julija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA 13. junija 1914. 'NIAGARA 11. julipa 1914. •ROCHAMBEAU 20. junija 1911. •CHICAGO 1. avgusta 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. iT§tro-Amei*ikan§ka črta (preje bratje Coaulich) Najpripravnejla fi oaJetnsJSa parebrodoi trti za SIovidei |b Hrvata. Mlinar, kljub vlečem u vode." Va£i grozno slabi gi-ški domači nalogi Vas iz- Merl psralk aa ivm vijaka ! 'Habvoa Waikui«vohmi Rtgularna ?oln|a med New orkomv fratomj|in Reko. mm Cena voznih listkov iz New Yorka za III. razred so do: TRSTA ........................................... i|25.00 I*JUBLJANE ................................. . . . . . $26.18 REKE ........................................... . .. $25.00 ZAGREBA .......................................rg.,.,.- $26.08 KARLOVCA .....:................................ $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. ia Martha Washington znaša $4.00 vee. IT. razred od Marthfe Washington in Kaiser Franz Joseph I od $65.00 do $70.00. . Yai drugi parniki od $50.00 do $60.00, Phdps Bros & Co* Gen. Agents, s wMkmgtoa stnit, new jprki ! fit spodaj navedeni nor! brodi "na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, LAUBA, MARTA WA8HINGTOH, ARGENTINA. OCEANIA, jcAian FRANZ JOI1F1 i A