GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA TRBOVLJE
Leio n
TRBOVLJE, 9. decembra 1949
Štev. 48
V nedeljo bomo izvolili Ml*8188 predstavnike za nove KLO-ie
Volitve v krajevne ljudske odbore
NAJBOLJŠE RUDARSKE BRIGADE BODO V NEDELJO TEKMOVALE V ČAST VOLITVAM V KLO!
Najboljše rudarske brigade rudnika Trbovlje so sklenile, da počastijo dan volitev v KLO s tekmovanjem. Najboljši brigadirji, Zagorišek, Klemen, Magister in ostali so sklenili, da v nedeljo tekmujejo v čast volitev. Svojo državljansko dolžnost pa bodo izvršili že zjutraj ob 5. uri, nato pa bodo zagrabili, da nakopljejo čim več premoga.
V nedeljo 11. dec. bodo volivci trboveljskega okraja izvolili nove predstavnike v ljudske odbore. Dosedanji potek predpriprav za izvedbo volitev je pokazal veliko zanimanje volivcev za razne gospodarske in politične probleme živahne diskusije, vrsta novih predlogov za izboljšanje dela ljudskih odborov pa so dokaz, da volivci napredno in zdravo mislijo.
KLO BREG. Nepravilni odnos do volivcev in slaba organizacija sestankov sta vzrok, da so bile v tem KLO večje težave pri izbiri kandidatov. — Skromno politično delo z volivci Brega je tudi eden izmed glavnih vzrokov navedenega. Po pravilni objasni-tvi zakona o ljudskih odborih in o pomenu volitev za nadaljnje razvijanje in utrjevanje KLO Breg so volivci KLO Breg v celoti razumeli pomen odkupov in drugih gospodarskih ukrepov. Vsi kandidati so bili sprejeti, volivci KLO Btfeg pa se pripravljajo na nedeljske volitve z namenom, da jih zaključijo med prvimi.
KLO CECE. V Čečah so se udeležili volivci poslednjega zbora volivcev v velikem številu. Poleg volitev in odkupov; so se živo zanimali za razyoj zadružništva. Več kmetov je sklenilo stepiti v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Glede volitev so se odločili, da jih bodo zaključili ob 9. uri zjutraj in to 100*/..
KLO DOBOVEC. V pričetku volivne kampanije so bili sestanki slabo obiskani. S pravilnim postopkom so bili v vseh volivnih enotah izvedeni sestanki in izbrani najboljši kandidati. V dveh volivnih enotah pa niso hoteli sprejeti predvideni kandidati, ki jih je predlagala OF, kandidatur, zato so volivci predlagali druge tovariše, ki so kandidature tudi sprejeli. Pri votivnem sestanku je bilo ugotovljeno, da so izvršili Dobovčani dobri odkup krompirja. Izvedli so ga 100V«. Na poslednjem masovnem zborovanju, ki se je vršil v nedeljo, so volivci razpravljali predvsem o kmečkih vprašanjih. Pojavile so se pritožbe, da je plan oddaje živine previsok in da nimajo na razpolago toliko pašnikov, kolikor bi jih potrebovali za rejo živine. Zaradi tega so sprejeli sklep, da bodo v prihodnjem letu Izkrčili nove pašnike tudi tam, kjer je danes grmovje. Razpravljali so tudi o elektrifikaciji ter poslali O K KPS Trbovlje zahvalo, ker jim je nudil pri elektrifikaciji vso pomoč.
KLO IZLAKE. V Izlakah se ne dajo Ugnati. Volitve hočejo izvršiti čimpre-je. Imajo pa tudi med poštenimi volivci potuhnjence, ki so razširjali sovražne parole češ, vse prašiče nam bodo pobrali. Kakor povsod, tako se je odkup prašičev izvajal tudi na te-reneu Izlake, oddali pa so jih samo tisti, ki so imeli predpisano oddajo. V predvolivno aktivnost pa so se vključili tudi rudarji, ki delajo v rudniku
Zagorje. Tako se v skupni povezavi pripravljajo delavci, kmetje in delovna inteligenca v Izlakah na volitve.
KLO DOL pri Hrastniku. Tudi v KLO na. Dolu pri Hrastniku so se našli godrnjači, ki so uspeli, da niso v dveh volivnih enotah sprejeti predlaganih kandidatov, kar pa ni motilo volivcev, ki so postavili druge kandidate in jih tudi sprejeli. Volivci so sc zanimali za delo odbornikov. Izražena je bila želja, da bi predsednik in tajnik volivce večkrat obiskala. Odkup krompirja so izvršili komaj 80*/». Na volitve se dobro pripravljajo, saj so si posamezne volivne enote napovedale med seboj tekmovanje za čim boljšo izvedbo volitev.
KLO LOKE - KISOVEC. V KLO Loke - Kisovec so bili izvedeni sestanki prav dobro v okolici, v centru in-
dustrije pa je bilo slabše. Pojavljale so se parole, da ne bodo smeli voliti žene in starčki. V tem KLO-ju je bil tudi prav slab odkup mleka, dočim bo treba odkupiti še par tisoč kilogramov krompirja.
KLO MLINSE. KLO Mlinše, kjer so si v letošnjem letu zgradili zadružni dem, se pripravljajo na volitve prav dobro. Teren je zelo razgiban, udeležba na sestankih je preko 70*/«. Na sestankih so obravnavali zlasti vprašanje odkupov, jesenske setve in razbitje plana odkupov za leto 1950. V Mlinšah imajo trenutno težkoče pri elektrifikaciji. Manjka jim le cca. 500 metrov žice, katero jim je obljubil rudnik Zagorje, pa jo ne dobe.
KLO TROJANE. V Trojanah so izbrali dobre kandidate. Izvrgli so nekega špekulantskega mlinarja, ki se je hotel vriniti v novi KLO. Sestanki so prav dobro obiskani, volivci pa se poleg ostalih vprašanj zlasti zanimajo za problem elektrifikacije. Pravilno razumejo pomen odkupov ter so tako odkup krompirja kakor tudi odkup prašičev dosegli 100’/«.
KLO ZAGORJE. V Zagorju so zelo razgibani pred volitvami. Na sestankih so razpravljali zlasti o preskrbi, ki ni povsem pravilno urejena. Volivci so predlagali, da se dosedanji KLO preimenuje v mestni odbor z ozirom na
velik razvoj industrije. Na sestankih je bilo izneseno tudi da niso pravilno delili krompirja pri preskrbi. Tako so nekateri kmetje dali krompir delavcem, ki so ga že dobili na nakaznice, bili pa so tudi primeri, da so dobili krompir na nakaznice tisti, ki so ga pridelali že doma in ga dali za obvezno oddajo. Isti primeri so bili tudi v Trbovljah, Hrastniku in drugih KLO-jih.
KLO RAZBOR. Da je bila na tem krajevnem ljudskem odboru zelo slaba udeležba na predvolivnih sestankih, je vzrok v tem, da je bilo posvečeno volivcem v tem KLO-ju premalo pažnje, pa premalo je bilo izvršenega tudi političnega dela.
KLO TURJE. V gorski vasi Turje so izvedli predvolivne sestanke in iz-bifali kandidate. V četrtek so imeli masovno zborovanje, ki je prav dobro poteklo. Na njem so razpravljali predvsem o kmečkih vprašanjih. Živo so se zanimali za delo KLO-ja. Kmetje so se pritožili, da imajo bone, ne dobijo pa nič za nje v zadrugi.
KLO HRASTNIK. V Hrastniku je 45 volivnih enot, kar so volivci na sestankih pozdravljali češ, da je to popolnoma pravilno. Bodo vsaj vedeli, kdo jih zastopa v KLO. Sestanki so bili dobro obiskani, vendar so se tudi v Hrastniku pojavljali razni nergači, ki so hoteli razbiti sestanke. Take ljudi pa so volivci sami kratkomalo izločili. KLO Hrastnik se je odzval tekmovanju MLO Trbovlje in pravijo, da bodo prvi v tem tekmovanju.
VEČ ELEKTRIKE NAŠI INDUSTRIJI
Elektrarna Trbovlje je izpolnila plan
Elektrarna Trbovlje je 3. t. m. ob 7.35 uri dosegla svoj letni proizvodni plan ter še producira električno energijo za plansko leto 1950. Plan prodaje je bil dosežen 29. novembra.
Marsikdo si bo mislil, da je dosega plana v elektrarni lahek posel. Ali temu zdaleka ni tako. Tudi produkcija električne energije v kalorični elektrarni ni tako enostavna. Tu je več faktorjev, ki vplivajo na predčasno izpolnjevanje oziroma dosego plana. -3 Med glavnimi činitelji, da je elektrarna Trbovlje dosegla plan 29 dni predčasno, je bil skrbno pripravljen remont, t. j. generalno popravilo elektrarne, ki se je izvršilo v rekordnem času 5 dni od planiranih 15 dni. Vse to pa je v prvi vrsti odvisno od dobrega delovnega kolektiva, brigadnega sistema dela ter skrbno preštudiranih norm za posamezne vrste dela. Delovni kolektiv elektrarne se zaveda, da je vsaka kilovatna ura, ki se brez potrebe Izgubi, v škddo naši gradnji socializma.
Tudi v elektrarni Trbovlje imamo heroje dela, vendar je delovni kolektiv preskromen, da bi o tem govoril ali pisal. Ko se tako z njimi pogovarjaš, pravijo, kaj boš pisal, raje več delati, a manj govoriti. Vendar je vse-• eno potrebno, da se tudi tu in tam 1 spregovori, saj je naša elektrarna ena j največjih kaloričnih central v Jugosla-I vi>i.
i Na Dan republike je elektrarna Tr-| bovlje priredila prisrčno proslavo v 1 prostorih sindikalnega dema z lepim kulturno - prosvetnim programom. Na proslavi je tudi proglasila 7 udarnikov ter pohvalila In nagradila 39 delavcev in nameščencev, ki so s svojim neutrudljivim delom pripomogli, da je Nadaljevanje na drugi strani
Velika zmaga trboveljskih rudarjev
Plan je bil dosežen 23 dni pred rokom
Rudnik Trbovlje je v četrtek 8. decembra ob 9. url zyečer izvojeval eno svojih največjih zmag. Plan za tretje leto Titove petletke je izpolnjen 23 dni pred rokom. Srdita je bila borba za plan tekom celega leta, saj je trboveljski rudnik mesečno izpolnjeval svoje planske naloge. Tako so trboveljski rudarji presegli mesečni plan v januarju za 4.7°/», v februarju za 4.3*/o. Zlasti je bil velik elan v mesecu marcu, ko je bila dosežena najvišja odkopna storitev in plan presežen za 7.4V«, v aprilu za 6. IV«, maja istotako za 6.1*/«. V mesecu juniju je bilo nekoliko slabše, vendar je bil plan presežen za 2.9V«. Julija so se razmere popravile In je bil plan prekoračen za 7.5V«, v avgustu za 4.8*A, v septembru za 4.3V« vzlic Izredno velikim težavam, ki jih je imel rudnik Trbovlje v tem mesecu. V mesecu avgustu in septembru so se razgibali revirji, pričelo se je tekmovanje po novem načinu dela v rudarstvu, katerega ogenj je užgal slavni brezanski rudar Alija Sirotanovič. To gibanje je zadobilo v trboveljskem rudniku velik razmah. Imena Zagoriška, Petka, Magistra, Klemena, Erjavca in ostalih, nam pričajo o veliki zmogljivosti najboljših trboveljskih rudarjev, ki so s pomočjo Partije, sindikata ln uprave dosegli največje storitve v rudarstvu. Plan za mesec oktober je bil presežen za 7.6V«. V tem mesecu se je vršila borba za predčasno dosego planskih nalog, v katero so vložili vsi rudarji mnogo prizadevanja. O tem nam pričajo individualne obveze, ki so si jih zadali, da bodo v prostem času nakopali 17.000 ton premoga. To obvezo so v celoti izvršili in jo do 29. XI. prekoračili za 800 ton. Velika pomoč, ki so jo nudili rudarji, člani Partije, sindikata, nameščenci, tehnično osebje in ostala podjetja s svojimi prostovoljci ter člani partijskih in frontovskih brigad, ki delajo v rudniku Trbovlje Iz raznih krajev Slovenije, je bila močan doprinos k doseganju in preseganju mesečnega plana za mesec novembeT, ki je bil prekoračen za 15.7V«. Bila je velik doprinos k zmagi, ki so jo izvojevali trboveljski rudarji na dan 8. decembra ob 9. uri zvečer. S to zmago se je eden največjih rudnikov v državi vključil med podjetja, ki so svoje planske naloge že izvršili. Trboveljski rudarji so lahko ponosni na to svojo zmago, ponosni pa so lahko tudi na svoje udarnike, ki jih je bilo v letošnjem letu proglašenih 637, med njimi tudi osemkratni in celo devetkratni udarniki. Poleg zalaganja za izvršitev planskih nalog pa so trboveljski rudarji Izvrševali prostovoljno delo tudi pri drugih delih, kjer so opravili čez 43.000 ur prostovoljnega dela.
Rudarji Trbovelj delajo že za četrto plansko leto; vedno bolj se uveljavlja novi način dela, po katerem dela že 12 brigad. Njihova velika ljubezen do Partije, Tita in domovine jim je bila vzpodbuda v njihovi veliki bitki, to pa jim bo vzpodbuda za nadaljnje uspehe pri graditvi socializma, pri čemer jih ne morejo staviti nobene kleveta, pa naj prihajajo od vzhoda ali zahoda.
V borbi za plan v mesecu novembru
29 dni borbe za 29. november
Pretekli mesec so vzvalovale delovne množice črnih revirjev kakor še nikoli. Uporni duh in pogumno srce kovačev naše srečnejše bodočnosi sta vstajala povsod tam, kjer se bije borba z naravnimi silami za delovne zmage, rekorde — velike, večje, še večje in največje uspehe globoko pod zemljo. Ali nam sovražniki z vzhoda in zahoda res ne privoščijo ta košček težko pri-služenega miru?
Ob pesmi dela rudarjev je bilo nenavadno živahno v naši dolini. Vse ustvarjajoče sile so se razgibate. Plan, obveza. To so bile misli v ospredju slehernega zavednega člana rudniškega kolektiva. In teh ni bilo malo. Sklep je bil storjen: »Zgrabili bomo!« In tako se je tudi zgodilo. Veselje, osebne koristi, modrovanje na stran. Zasebno življenje je utihnilo, ko se je na rudniku herojsko ustvarjalo.
V počastitev Dneva republike smo delali 23 planiranih in ti prostovoljnih dni, 29 dni za simbol 29. novembra za našo svobodo, ki nam je nihče ne bo ugrabil, dokler bomo taiko zavestno, predano in neutrudljivo povečavah napore za doseganje plana. Ko so vedno znova odhajale delovne brigade, prostovoljci, delovni gostje z vseh strani nove domovine na pridobivanje dragocene snovi za našo naglo porajajočo se industrijo, so nam veselo dejali: »Ne popustimo! Dali smo besedo in ne odnehamo, dokler ne bo priborjena dokončna delovna zmaga.«
Uporno in zagrizeno so se borili naši najboljši sinovi za vsak drobec premoga. Odkopna in vrtalna kladiva, transportni agregati, hunti in motorji so tekli kar naprej in komaj našli čas, da se ohlade Vsak gib mišic, vsak utrip srca, vsaka iskra možganov, vsi so . kopičili črni diamant, ki je tekel v širni prostor porabe. Operativni plan, ki je bil dosežen 100%, je staj 15.7 nad osnovnim planom. Brez skraj-, nih naporov ne bi bil dosežen. Kolikor bolj smo se bližali Dnevu republike, toliko srditeje so se trboveljski črni pionirji borili za ustvaritev svoje naloge. Z delom ob nedeljah in praznikih je bil dosežen ogromen delež produkcije; 13,3% celokupne proizvodnje je številka, ki osvetljuje izredno požrtvovalnost naših udarnikov, graditeljev socializma. Borbo ustvaritve plana je topot zanimivo, zasledovati tudi po uspehih ob nedeljah In praznikih. Na dan 1. novembra je bila povprečna vsakodnevna proizvodnja dosežena s 33 %; prvo nedeljo v meseci* pa je narasla na 3(5 %, dosegla v nedeljo sredi meseca 68 V«, teden dni pozneje 71'/. ter v nedeljo, dva dni pred narodnim praznikom, 93% povprečne dnevne proizvodnje.
Največ zaslug za ta blesteči uspeh Imajo nedvomno udarniške brigade Za-goriška. Klemena in Magistra, ki so v mesecu novembru potolkle tudi vse prejšnje rudarske rekorde.
Trboveljski rudar pa ni samo s trajnim delom večal produktivnost v tem pomembnem mesecu. Dragocen uspeh je dosegel tudi v odkopni storilnosti, ki jo je v primeri s prejšnjitn mesecem dvignil za 6,6J/« in s tem presegel tudi jamsko storilnost za 2,6 %. No, in da ni bilo tistih težav z jalovinski-mi vložki v južnosavskem stebru in tiste presnete smole v Karolini, pa bi bili še bolj prevzetni.
Nadaljevanje s prve strani
elektrarna dosegla predčasno plan produkcije in da so se vzdrževalna dela, ki niso ravno majhna pri kaloričnih elektrarnah pravočasno izvršila, tako, da produkcija električne energije ni bila ovirana.
Tako se tudi elektrarna Trbovlje pridružuje vrsti naših najboljših delovnih kolektivov in odločno odgovarja na vsa obrekovanja informbiroja z geslom: »Cim več električnega toka naši industriji in našemu delovnemu človeku!«
In ko se jamarji tako zavestno trkajo po prsih, pravimo, kaj bi pa šele bilo, če se ne bi tako neusmiljeno odpirale nebeške zatvornice; devet dni je lil dež, kakor za stavo. Dobrna in Retje sta žal za nekaj časa izločeni iz posredne borbe za plan; ostal je samo dnevni kop Neža, ki je hudo plačal to divjanje narave; v dveh periodah je vlekel plaz in prekril željnim očem črno rudnino, ki jo vsi premo-garjl najraje vidimo in v hipu hočemo imeti. Tudi tovariši dnevnega kopa so se borili junaško in tekmovali, kakor so najbolje znali. Odkrivali so premog, da bi nam bilo v prihodnjem letu laže.
Zmagali smo predvsem zato, ker je naša vera v edinega rešitelja človeštva
Spričo rastoče potrebe naše novo nastajajoče industrije je zvezno ministrstvo rudarstva v Beogradu osnovni proizvodni plan zasavskih rudnikov v zadnjem tromesečju tekočega leta znatno povišala. Tako je imel rudnik Trbovlje v mesecu novembru za 15,7“/« višji operativni produkcijski plan kot osnovni plan. Enako se je povišala tudi rudnikoma Zagorje in Hrastnik proizvodna naloga.
Zasavski rudniki so izvršili svojo povišano produkcijsko nalogo v mesecu novembru sledeče:
Rudnik Trbovlje je prekoračil osnovni plan za 15,7*/«, operativni plan pa je izvršil 100'Vo; rudnik Zagorje je presegel osnovni plan za 24,7‘Vo, operativnega pa je prekoračil za 9"/o; rudnik Hrastnik je svojo osnovno proizvodno nalogo v mesecu novembru presegel za 8,6°/o, operativni produkcijski plan pa je izvršil 100°/».
Operativna proizvodna naloga zasav-
Kljub strogim predpisom o higiensko tehnični zaščiti (v nadaljnjem besedilu tega članka bomo uporabljali kratico HTZ) smo imeli letos v rudarstvu še vedno nekaj takih nesreč, ki jih ne bi smelo biti in jih tudi ne bi bilo, če bi se predpisi HTZ vestneje izpolnjevali. Število nesreč je sicer v drugi polovici leta približno 30 % nižje kot v prvi polovici, vendar se ljudska oblast tudi s tem stanjem še ne more zadovoljiti. Spričo perečega problema delovne sile in spričo dragocenosti vsakega delovnega človeka se ljudska oblast ne more zadovoljevati samo z ugotavljanjem dejstev, t. J. z ugotavljanjem okoliščin, ob katerih je nezgoda nastala, in z ugotavljanjem krivca, temveč zahteva od merodajnih činiteljev, da v bodoče uporabijo vse mere, da se nezgode, kolikor jih ne povzroči zgolj nesrečno naključje, preprečijo, in da se tako število nezgod zmanjša na neizogibni minimum.
V zvezi z navedenimi nalogami Je bila 25. novembra pri generalni direkciji za premog LRS v Ljubljani na pobudo resornega ministrstva konferenca glavnih inženirjev rudnikov, ki so pod operativno upravnim vodstvom te direkcije. Na konferenci se je obravnaval vsak primer telesne poškodbe, tako v pogledu vzrokov in krivde, zlasti pa v pogledu podvzemanja potrebnih ukrepov za preprečitev podobnih nerod v bodoče.
Obravnavali so se vsi primeri nezgod, tudi lahke telesne poškodbe. Vso pozornost Je namreč treba posvečati tudi lem, kajti za pravilen potek plana Je pomembna vsaka izgubljena delovna sila. Na konferenci se Je poleg tega obravnavala problematika vsakega
— socializem — tako neomajna. Brez besed smo se vsi priključili borbi za večjo storilnost tako, kakor takrat, ko smo zgrabili za puške, da osvobodimo ponižani in razžaljeni narod. In uspeh ni izostal.
Tako kakor rudarji rudnika Trbovlje v mesecu novembru, se bori samo narod, ki veruje v svojo moč in svoje veliko poslanstvo — narod, ki je mnogo pretrpel in črpal svoje sile v samem sebi, narod, ki drago kupljene svobode noče zabarantati, ker hoče biti samostojen, neodvisen. Tudi ta delovna zmaga naj bo resen opomin našim besnim sovražnikom, da se ne damo in da se bomo tudi v bodoče tako in še bolj predamo borili za našo pravično stvar.
skih rudnikov, ki je bila postavljena občutno više kot jo predvideva osnovni produkcijski načrt, se je spričo pomanjkanja za to potrebnih novih delovnih kadrov zamogla izvršiti le z maksimalnim izkoriščanjem razpoložljivega časovnega fonda — rudniki so delali vse nedelje — s podvigi in napori naših znanih udarnih rudarskih brigad (Zagorišek, Magister, Klemen in drugih) ter z vključitvijo še ostalih delovnih - moči na naših rudnikih, ki drugače ne delajo neposredno v produkciji, n. pr. s prostovoljnim delom tehniškega in administrativnega kadra naših rudnikov v prostem času. Prav tako so pomagale rudnikom v proizvodnji delovne moči iz drugih podjetij v svojem prostem času, n. pr. iz cementarne, elektrarne, podjetja »Zidar« in še drugih podjetij in ustanov v našem Zasavju. Ob naporih vseh sil, zlasti sindikata rudarjev, so zasavski rudniki izvršili svojo produkcijsko nalogo v minulem mesecu častno.
rudnika posebej, zlasti problem preprečevanja nezgod zaradi padca premoga, problem pravilnega tesarenja, vzroki nezgod pri transportnih napravah ter problem nabave in uporabe predpisanih zaščitnih sredstev.
Analiza vzrokov nezgod Je pokazala, da je 95% vseh nezgod nastalo zaradi neprevidnosti in neupoštevanja varnostnih predpisov, bodisi s strani ponesrečencev samih, bodisi s strani njihovih sodelavcev ter zaradi premalo strogosti nadzornega osebja in da je same 5 % nezgod nastalo po nesrečnem naključju, iz navedenega torej izhaja, da Je potrebno le uvesti brezpogojno disciplino glede izvajanja predpisov HTZ, pa bodo nezgode reducirane na najmanjše možno število. To število bo pa tako nizko, da delo v rudarstvu ne bo predstavljalo prav nič večje nevarnosti za življenje in zdravje zaposlenih kot v ostalih panogah industrije, kajti varnostne razmere so v naših rudnikih dovolj ugodne. Poleg tega Je odstotek razmerja nezgod v rudarstvu v primeri z nezgodami v ostalih industrijskih panogah, zlasti pa v primeri s prometnimi nezgodami, že sedaj razmeroma nizek.
Da bo v bodoče prišlo v rudarstvu res samo do nezgod, ki jih absolutno ni mogoče v naprej pričakovati, so hili na konferenci sprejeti naslednji
sklepi:
N c'-orno osebje bo ponovno opozorjeno. rl-i mora strogo izvajati predpise HTZ m nnririrati njihovo izvajanje, vsako zadevi'n kršitev pa prijaviti; na ta način se bo utrdita avtoriteta vodilnega obratnega in nadzornega osebja, hkrati pa poostrila disciplina In zajam-
čilo brezpogojno izvrševanje izdanih varnostnih ukrepov.
Organiziral se bo »Teden varnosti«, v katerem se bo na kratkih večernih tečajih ponovno seznanil s potrebnimi varnostnimi ukrepi čim širši krog delovnega kolektiva, zlasti pa delavci, ki so se na novo vključili v rudarstvo. Propaganda za preprečevanje nezgod se bo okrepila še s pomočjo slik in letakov, ki bodo zgovorno prikazovali tipične in najbolj pogoste primere nezgod pri delu v rudarsstvu.
izdan bo izvleček delovnega reda, ki bo vseboval tudi najvažnejše predpise HTZ, in sicer v obliki brošure, ki jo bo dobil vsak delavec na podlagi podpisa o prejemu.
Da si bomo laže predstavljali, kakšne nezgode so v rudarstvu najpogosteje, in da bomo laže presodili, po čigavi krivdi nastaja večina nezgod, navajamo nekaj primerov letošnjih nezgod, in sicer so se zgodile n. p.r tele:
Nekdo je zaradi neprevidnosti stopil na vrv motala, zaradi česar je padel in si poškodoval nogo;
dasi je prepovedano, da bi se kdo vozil na lokomotivi poleg motorisia, je nek delavec skočil na vozečo lokomotivo, in to celo od spredaj, toda tako nesrečno, da ga je lokomotiva pritisnila k steni rova;
Neko delavko, ki je šla predčasno iz jame, je pritisnila ob steno bencinska lokomotiva, ker se ni umaknila v bližnje zaklonišče, ko je slišala prihajati lokomotivo; to nezgodo je torej poleg neprevidnosti povzročila so nedisciplina, kajti če bi navedena šla iz jame ob predpisanem času, t. j. ob izmenjavi, do nesreče sploh ne bi moglo priti, ker se ob tem času promet v jami ustavi;
nezgoda se je primerila, ko so se odtrgali vozički; in je nek delavec pri tem stal v smeri vzpenjače, namesto v zaklonu.
Poleg navedenih nezgod, ki so nastale vse pri transportnih napravah, so pogoste nezgode še zaradi padca premoga, ki jih je pa s pravilnim tesarenjem in predpisanim obtrkavanjem stropa tudi možno vse preprečiti.
Iz navedenih primerov nezgod lahko napravimo naslednji zaključek: skoraj vse nesreče se zgode ali po krivdi ponesrečencev samih ali po krivdi sodelavcev, preddelavcev, nadzornega ali tehničnega osebja ali po krivdi enih in sokrivdi drugih. Bilanca nezgod je torej odvisna od kolektiva rudnika samega.
Nezgode se bodo preprečile, kadar bo vsak član kolektiva izpolnjeval svojo dolžnost glede predpisov HTZ. Ta dolžnost pa narekuje enim, da neprenehoma opozarjajo na varnostne predpise in kontrolirajo njihovo izvrševanje, drugim pa, da te predpise brezpogojno izpolnjujejo. CimpreJ se bo vsakdo zavedal, kakšno škodo predstavlja sleherna nezgoda tako za gospodarstvo kot za ponesrečenca in njegove svojce, prej bo odpadla črnogled-nost glede varnosti, ki morda danes še koga odvrača, da se ne vključi v rudarstvo. Da bo čimprej doseženo absolutno spoštovanje varnostnih predpisov in da bo število nezgod čimprej padlo na minimum, bo za to skrbela tudi ljudska oblast, ki zahteva, da se vsak primer nezgode vestno preišče, da se krivci najstrožje pokličejo na odgovornost in da se odredijo varnostne mere za preprečenje podobnih primerov v bodoče.
OBJAVA
Zt‘Io nujno
Okrajni odbor Zveze borcev NOV Trbovlje objavlja, da morajo predložiti vsi dobavitelji za dobavljeno blago za prireditev na Kalu »Partizanski tabor« dne 11. sept. 1949 vse račune za dobavljeno blago in storjene usluge najkasneje do dne 17. dec. 1949. Račune dostavite na Okrajni odbor Zveze borcev NOV Trbovlje. Računov, ki IjJ bili dostavljeni pozneje, ne bomo izplačevali.
Dosega proizvodnega plana
zasavskih rudnikov v mesecu novembru
Skril za varnost delovnih ljudi v rudarstvu
Is raznih kraiev trboveliskega okrasa nam osšeio
TEDEN VARCEVAN.A
Množične organizacije vršijo premalo agitacije pri tej važni akciji
i stari Jugoslaviji so bile hranilne vloge sredstvo za utrditev oblasti in za večje izkoriščanje delovnih ljudi. Mali varčevalci so vlagali svoje skromne prihranke v banko, ki so z njimi špekulirale in si na ta način ustvarjale razkošno življenje.
Danes ima varčevanje povsem drug značaj in pomen. Povečanje hranilnih vlog v naših državnih zavodih bo prispevalo k hitrejši graditvi socializma, hitrejšemu uresničevanju vseh postavljenih planov, k dvigu družbenega standarda in boljšemu življenju delovnih ljudi. Naši delovni ljudje so doslej pokazali dovoljno lastno iniciativo v boju za dosego prihrankov. Številni delovni ljudje imajo danes možnost naložiti svoje prihranke pri državnih denarnih zavodih s čimer bodo koristili sami sebi in skupnosti. Kakor povsod tako se je tudi v našem okraju pokrenila široka akcija ob Tednu denarnega varčevanja. Vidni so že prvi uspehi. Uspehi pa so bili doseženi predvsem tam, kjer so pravilno pristopili k izvedbi naloge. Tako so pri rudniku Trbovlje vložili- primerne zneske v prvi vrsti vodilni uslužbenci, s čimer so dali pobudo namešČenstvu in delavstvu. Tudi rudnik Zagorje je dobro započel z akcijo, saj je dosedaj
vložil že 600.000 din, poskrbeti pa bo moral za večje število vlagateljev. — Stednja se izvaja tudi na podeželju. Tako ima Loka pri Zidanem mostu 20 novih vlagateljev, KLO Hrastnik 10, Trojane 8 itd.
Pojavljajo se pa tudi napake, ki jih bo treba že takoj v pričetku odpraviti. Ena glavnih napak je v tem, da vlože vlagatelji svoje prihranke na svoje hranilne knjižice, takoj drugi dan pa pridejo in zopet dvignejo vloženi znesek. S takim poslovanjem povzročajo samo nepotrebno administracijo, namen štednje pa je s tem zgrešen. Zaupanje do vlaganja mora izrasli ne samo iz splošno gospodarskih razlogov, marveč v vsakem posamezniku, saj se vloge obrestujejo po 5*/o, dočim povzroča denar, ki leži doma le skrbi.
Narodna banka FLRJ poziva vse sindikalne organizacije in ves delavski razred naše države, da zastavijo vse svoje sile, da s hranilnimi vlogami zagotove državi čim večji pritok denarnih sredstev, saj je varčevanje z materialom in denarjem ena izmed najvažnejših nalog v borbi za uspešno in čim hitrejše uresničenje socializma v naši državi
premoga, ki so ga nakopali zagorski rudarji in frontovci izven svojega delovnega časa. Poleg Rada Klančišarja so bili proglašeni udarniki, katerih je bilo 163, pohvaljenih pa je bilo 32. — Zbranim rudarjem in udarnikom je spregovoril še član oblastnega komi-
teja KPS za ljubljansko oblast, ki se je dotaknil predvsem pomena II. zasedanja AVNOJ-a in današnje politike inbormbiroja z ozirom na industrializacijo naše države. Ob zaključku je godba zaigrala himno, številni udarniki pa so dali obljubo, da bodo napeli vse sile, da bo plan tretje Titove petletke izvršen v prvi dekadi meseca decembra.
IZ ZAGORJA
KAKO SO PROSLAVILI »Dan republike v Zagorju
Izmed vseh proslav, ki so se izvršile v trboveljskem okraju v počastitev Dneva republike, je bila najlepše izvedena proslava v Zagorju. Ze na predvečer se je vršila povorka, združena z Ijaklado, katere se je udeležilo preko 3000 odraslih in mladine.
Povorka je bila mogočna manifestacija razpoloženja najširših narodnih množic za nadaljevanje in uspešno do-sjršenje borbe za končno zmago socializma v naši deželi. Vzorna okrasitev hišnih pročelj in izložbenih oken je nazorno pokazala revolucionarno zavest vseh plasti prebivalstva Zagorja in okolice. Povorke so se udeležile vse masovne organizacije. Zastopane so bile vse organizacije, ustanove, šole, gimnazija, podjetja itd. Med navdušenimi klici Partiji, maršalu Titu in našemu drž. vodstvu se je povorka vila iz Kisovca po glavni cesti do Veternika, potem dalje mimo hotela Kum do Fizkulturnega doma. Dvorana Doma ni mogla sprejeti niti polovice manife-stantov, ki bi zelo radi prisostvovali proslavi te za naše delovno ljudstvo tako pomembne obletnice. Vsakemu je postalo jasno, da dvorana Fizkulturnega doma ne ustreza več stvarni potrebi, da bo treba podvzeti potrebne korake, da se čimprej zagotovi zgraditev dvorane, ki bi mogla sprejeti do 2000 ljudi.
Proslava — akademija
Po povorki se je pri prepolni dvo-»wr>i Fizkulturnega doma vršila svečana akademija s pestrim sporedom. —
JSL
—.'.i—
.Svečanost je otvoril sekretar Mestne ga komiteja OF tov. Boris Taufer, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru dal besedo tov. Burkeljcu Viktorju.
Tov. Burkeljc je v svojem obširnem referatu orisal pomen 29. novembra 1943, ko so na II. zasedanju AVNOJ-a bili položeni temelji novi Jugoslaviji.
Ostali del proslave se je vršil v okviru kulturne prireditve. Pri tem so sodelovale vse osn. šole, gimnazija, trgovska šola, glasbena šola, rudarska šola z deklamacijami, pesmimi, igro-kazi, plesom itd. Nastopil je tudi moški in ženski odsek telovadnega društva z vajami iz lahke atletike.
Na koncu prireditve je predložena in nato od navzočih osvojena resolucija sekretarju CK KPJ tov. Titu in predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku.
Številni udarniki so ponos zagorskega rudnika
Na »Dan republike« so v Zagorju proglasili nove udarnike na zelo svečan način. Proglasitev je otvoril pred sednik sindikata tov. Guzej Edi, ki je pozdravil vse navzoče in podal -besedo direktorju rudnika tov. Klančišarju Martinu. Tov. Klančišar je kratko nakazal pomen zgodovinskega dne ter poudaril, da je bila dosedanja borba za izvršitev letnega plana izredno težka. Borba za predčasno dosego plana se izraža predvsem v tem, da je bilo nakopanih ob nedeljah 2680 ton premoga, s prostovoljnim delom so pa dali rudarji in frontovci 8200 ton premoga. Ce upoštevamo pri tem še neizkoriščene letne dopuste naših rudarjev, dobimo skupino vsoto 37.980 ton
Frontovci Zagorja so dosegli lepe uspehe pri prostovoljnem delu
Izmed vseh krajevnih odborov OF v trboveljskem okraju se brez dvoma odlikuje krajevni odbor OF v Zagorju. Poleg dobrega organizacijskega in ideološkega dela med članstvom, so člani OF v Zagorju dosegli v tretjem letu Titove petletke lepe uspehe tudi pri prostovoljnem delu. V prvem polletju so člani OF izvršili preko 40.000 prostovoljnih ur pri raznih delih. V drugem polletju pa se je aktivnost še povečala ter so bili doseženi do 1. decembra še znatno večji uspehi. V dru-
gem polletju je bilo izvršenih 57.086 prostovoljnih ur. Od tega je izvršila 250 članska lrontovska brigada pri gradbenem podjetju ZIDAR 28.000 ur. Ostale brigade 24.000 ur, v počastitev Okrajne partijske konference 3006 ur, v počastitev Oblastne partijske konference pa 2080 prostovoljnih ur. Tekom vsega leta so zagorski frontovci izvršili pri raznih delih in v rudniku 97.086 ur prostovoljnega dela. To je nedvomno velik uspeh zagorskih fron-tovcev.
Ali si se že pozanimal, kje je tvoje volišče?
V nedeljo bomo volili že v zgodnjih jutranjih urah
IZ TRBOVELJ
Sektorske konference AFŽ v okraju Trbovlje
Na okrajnem plenumu AK2 smo sprejele sklepe, da bomo tekom 14 dni izvršile sektorske konference po okraju, ki so se že izvršile. Na vseh konferencah smo si zadale sklepe, da bomo v vsakem krajevnem odboru seznanile žene z pomenom volitev v KLO-je.
Zadale smo si naloge, da bomo tekmovale z volivnimi enotami, kjer bodo volitve popreje zaključene.
Najbolj živahna konferenca je bila v Trbovljah, kjer so žene sprejele sklep, da bodo na dan volitev vsako uro poročale po kurirjih, ki so že določeni za oddajanja poročil, tudi udeležbo žena v odstotkih. Rezultate pa bedo javljale tudi po mikrofonu.
Razživele so se tudi pri planiranju praktičnih tečajev. Ze na konferenci so se javile 3 tovarišice, kot voditeljice tečajev: tov. Zupančičeva za kuharski tečaj, tov. Permetova in Gričarjeva pa za šiviljski tečaj.
Razpravljalo se je tudi o vprašanju povoletne jelke, za katero so dale zamisel, da bi se proslavljala na prostem. Žene bodo vložile za to ves trud, za kar naj imajo razumevanje tudi ostale množične organizacije, da bo novoletna jelka praznovana v Trbovljah v letošnjem letu z boljšim uspehom kot je bila lansko leto.
Obravnavalo se je tudi vprašanje MDF, ker. so se ugotovile razne nepravilnosti, to je, da niso znali zajeti večjega števila otrok - koristnikov, ki bi prišli v poštev pri tej razdelitvi. Omenil je tov. Goršek en tak primer in to v terenski kuhinji v Hrastniku. — Apeliral je na trboveljske žene, da pazijo na take nedostatke.
Tov. Zupančičeva je obrazložila navzočim pomen »Tedna varčevanja«, ki naj bo trajnega značaja. Žene naj vplivajo na može in otroke, da jih čim bolj zainteresirajo za to vprašanje.
Ob zaključku konference so poslale protestno resolucijo MDFZ, v Parizu.
Trboveljske žene 12. terena nam pišejo
Danes, ko vsak delovni človek bije i zabaven večer. Nato se je sekretarka borbo za petletni plan, tudi me, žene, I Zora upravi zahvalila za priznanje in
ne stojimo ob strani. Pri raznih delih, in sicer pri šivanju za DID in Jasli, pri vodovodu, pripravljanje žimnic v naših menzah itd., smo opravile 710 udarniških ur. Tudi na ekonomiji CRD »Savinjski dom« smo s svojim delom pripomogle z 652 udarniškimi urami. Žene 13. terena so se nam pridružile in naredile na tej ekonomij 370 udarniških ur. Ko smo si na povabilo pomočnika direktorja tov. Irta spomladi ogledale rudniško ekonomijo Hotemež, smo takoj ugotovile, da ne bo mogoče obdelati ta ogromna polja in jih rešiti plevela kljub pridnim in požrtvovalnim delavcem. Sklenile smo, da jim priskočimo na pomoč. Z vso resnosjo in voljo smo se vrgle na delo, ki je trajalo včasih tudi po 15 ur na'pekočem poletnem soncu. Zavedale smo se, da delamo za skupnost, za naše delavce, saj tudi oni dajejo vse sile od sebe za čimprejšnjo izgradnjo socializma.
Vedno nasmejan in veselega obraza je bil vrtnar tov. Zalokar, ko nas je videl, kako strastno smo se zagrizle v delo in tekmovale, katera bo napravila več. Od meseca maja pa do novembra smo obiskale ekonomijo tridesetkrat in tako opravile 4221 udarniških' ur. Žene 13. terena so opravile 1.649 udarniških ur tako, da imamo skupno na Hotemežu 5.870 ur. Delo je bilo uspešno, saj je rodilo bogate sadove. Uprava je najbolj požrtvovalne tovarišice nagradila. S tem denarjem in lastnimi prispevki smo priredile zabavni večer, na katerem smo še bolj utrdile medsebojno tovarištvo. Navzoč je bil tudi tov. Irt, ki se je v imenu uprave zahvalil za požrtvovalno in uspešno delo ter nam želel prijeten 1®
poudarila: »Tovariš, lahko smo danes zadovoljne, ko vse delovni kolektivi polagajo račune o svojem delu, tudi me beležimo nad 7600 udarniških ur, s katerimi najbolje odgovarjamo vsem našim obrekovalcem Informbiroa. — Apeliram na vas, drage tovarišice, da bomo tudi v bodoče s skupnim delom pomagale, kjer koli bo potrebno, da bomo tudi me z nesebičnim in požrtvovalnim delom pomagale pri ustvarjanju socialistične Titove Jugoslavije!«
S presrčnim odobravanjem so ji žene pritrdile nakar je godba zaigrala poskočne komade, da smo se prav vse razživele. Se najstarejša med nami, 65-letna Grčarjeva mama se je počutila mlada
65 letna Grčarjeva mani. ,
ki je izvršila preko 200 ur
Tdotiavaiije SIKUD ov v našem okraju
Iz Loke pri Zid. mostu
29. XI. v Loki in še kaj
Kar imenitno se nam zdi, če vidimo svoje ime v »Zasavskem udarniku«, zato Vam zopet pišemo.
Najprej, kako smo proslavili 29. XI. V počastitev našega največjega ljudskega praznika smo si po vaseh napovedali tekmovanje, a glavno tekmovanje se je vršilo med Račico in Loko. S kresom, okrasitvijo, postavljanjem slavolokov in mlajev pa moramo priznati, da je zmagala Račiča. 29. XI. smo imeli ob 15. uri v Loki v »Domu ljudske prosvete« skupno proslavo.
V	uvodnem govoru smo se z našimi udarniki in junaki dela v rudnikih, tovarnah, ZOZ-i in drugod spomnili naših velikih uspehov v borbi za socializem v prvi naši petletki. V proslavi, ki je obsegala 16 točk, so nastopile vse množične organizacije, največ pa so prispevali pionirji.
V	Loki imamo tudi vaški izobraževalni tečaj. Vpisanih je dcsedaj 28 tečajnikov in tečajnic. Skoda je le, da se nekateri čutijo preveč pametne ter ga neredno ali sploh ne obiskujejo. Ce bi vsi sledili »Domu onemoglih«, bi nas bilo nad 50. OF, LMS, AFZ, KOZ in Ekonomija bodo morali tečaju posvetiti več pozornosti, če hočemo, da bodo imeli uspehe v zadružništvu in množičnih organizacijah. Zavedati se moramo, da brez znanja ni socializma, a brez socializma tudi ne boljšega življenja!
Več uspehov imamo v pripravah za volitve v KLO. Na vaških sestankih, ki so v vsaki volivni enoti, se pogovorimo o vsem. Tudi nergačem In večnim nezadovoljnežem odgovorimo, da bo le s skupnim delom nas vseh, čim-prej vsega dovolj ter da ne sme stati ob strani nihče. Tudi tistim redkim, ki ne volijo radi, smo dopovedali, da le kdor bo dal skupnosti svoj glas na dan volitev, bo tudi od skupnosti prejemal.
O delu pionirjev v Loki
Po našem dolgem molku bi izgleda-lo, da spimo, a temu ni tako. Takoj v začetku šol. leta smo prijeli za delo. Naši uspehi pa so postali vidni ob 30. letnici SKOJ-a, a zlasti pa še 29. nov
Prvi naši uspehi so bili vidni že 25
IX., ko smo na čast Okrajne partijske konference v Trbovljah samo pionirji napravili v nedeljo 70 prostovoljnih delovnih ur. Obirali in pobirali smo sadje v KOZ Loka, kateri smo tudi pozneje pomagali pri spravljanju sadja in koruze ter smo opravili skupaj okoli 300 ur. Sodelovali smo na proslavah »Mati in otrok«, ob 30. letnici SKOJ-a ter prispevali razen na svojih odrednih, tudi na skupnih proslavah v »Domu ljudske prosvete« nad polovico vseh točk. Na čast 30. letnice SKOJ-a smo začeli šahovski turnir, ki smo ga končali 29. nov. Od 11 tekmovalcev je zasedla 1. mesto pionirka Lipovšek Jožica, ki je dobila vseh 20 iger. Drugo mesto je zasedel Perdih Stanko, 3. pa Bertoncelj Roman. Sedaj smo začeli nov šahovski turnir, na katerem sodeluje 16 tekmovalcev.
Za gojitev sončnic smo se v tekmovanju obvezali, da bo 2. četa gojila 400, a 3. četa 600 sončnic, da bomo tako tudi mi najmlajši pripomogli sebi in delovnemu ljudstvu k izboljšanju hrane. Na oknih gojimo cvetice, ki jih pa imamo kar v konservnih škatlah, ker ni loncev. Vsaka četa goji okoli 20 cvetic. Na učenje, ki je naša glavna naloga, so se nekateri spomnili malo pozno. Sedaj smo pa poprijeli za delo in grafikoni v šolskih sobah že kažejo lepšo sliko naših uspehov. Enako je s šolskim obiskom. Nekateri le še preveč radi ostajajo doma. Tudi Stenčas je že bil malo hud na nas. Kljub pomanjkanju papirja smo ga potolažili in sedaj je zopet lep in nov vsak mesec.
Pri zbiranju odpadkov gre pa počasi. Nabrane količine kosti, železja, papirja in steklovine niso nič kaj visoke in jih bomo objavili ob »Novoletni jelki«, na katere se že sedaj pripravljamo.
Prav lepo pa smo proslavili 29. XI. Šolsko poslopje, hodnike in učilnice smo lepo okrasili. 28. XI. smo imeli lepo šolsko proslavo, a 29. XI. smo nastopili tudi na skupni proslavi z 12 točkami.
tflati, vlagaj na hranilno knjiiico! Varčevanje koristi tebi in tvojim otrokom
Po vsej Sloveniji se vrši od 1. do
10.	dec. pregled delovanja SKUD-ov v okrajnem merilu. Po tem pregledu se bo vršil v oblastnem, nato pa še v medrepubliškem merilu. Ves pregled bo dokaz, da ima delavstvo v današnji socialistični Jugoslaviii vse možnosti kulturno - umetniškega udejstvovanja. To danes ni več samo stvar »izbranih« marveč vseh, ki čutijo veselje za izpopolnjevanje v katerikoli kulturni panogi s čemer doprinašajo lep delež tudi na vzgoji in kulturnem dvigu vsega ljudstva. Cas za pripravo na tekmovanje se je začel, do izraza pa bodo prišla društva, ki so vseskozi vršila svoje delo sistematično.
V našem okraju se bo vršilo tekmovanje SKUD-ov iz litijskega, krškega in trboveljskega okraja. Tekmovanje bodo ocenjevale komisije, strokovnjaki ob sodelovanju strokovnjaka Oblastnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije iz Ljubljane. Tekmovanje bo trajalo 3 dni in sicer od 11. do 13. dec. po sledečem sporedu:
11.	decembra je tekmovanje pevskih zborov, ki se bo vršilo v Litiji in se ga bodo udeležili SKUD-i »Lojze Hoh-kraut« iz Trbovelj z moškim zborom, »Aleš Kapla« iz Hrastnika z moškim zborom, »Tone Premk«« iz Litije z
ženskim zborom m »Bohor« iz Senovega z moškim in mešanim zborom.
12.	decembra bodo tekmovale dramske družine in sicer v Trbovljah »Lojze Hohkraut« iz TrboVelj o III. dejanju A. d’Usseau »Globoko so korenine« — Hrastnik z enim dejanjem B. Nušiča »Sumljiva oseba« in Litija s Čehovim »Snubačem« ter Katajevim »Sin polka«. — Nastopili bodo recitatorji in sicer A. Kužnikova iz Trbovelj z I. Cankar »Bela krizantema«, N. Dolančeva iz Hrastnika z M. Borovo »Ho-ste« ter M. Bučar, M. Tičar in M. Pavšek iz Litije z I. Seliškarjevo »Partija«, M. Borovo »Kri v plamenih« in V. Nazarjevo »Samotni hrast«.
Godbe bodo tekmovale dne 13. dec. v Hrastniku. Tekmovanja se bodo udeležili godci iz Hrastnika in Zidanega mosta. Na tekmovanju bodo nastopili iudi solisti.
Izmed folklornih skupin se bosta udeležili tekmovanja folklorna skupina iz Hrastnika s Stilizirano polko in svetbenim rejem, skupina iz Litije pa s kraškim kolom in gorenjskim plesom.
Prebivalstvo krajev, kjer se bodo vršila tekmovanja, vabimo, da se prireditve udeleži v čimvečjem številu, s čimer bo podprlo kulturna stremljenja nastopajočih.
IZ HR ASI Mika
Tekmovali so v polastitev »Dneva republike«
Za nami sta dve tekmovanji. Na odtagi doseženih uspehov iz prvega kmovanja v počastitev 30-letnice ustanovitve SKOJ, sn1o postavili realne norme za drugo tekmovanje v okviru »Dneva republike«. S tem tekmovanjem smo se tudi mi uvrstila med delovne kolektive, ki so se s preseganjem letnih delovnih planov najlepše pripravili na počastitev 29. novembra.
Da bi bile zmage lepše in tekmovanje uspešnejše, smo sklenili, da se ga udeležimo s pionirskim odredom maršala Tita v 'Zidanem mostu. Posamezne čete so se obvezale, da bodo nabrale 100 kg kosti, 20 kg papirja, 500 kg železa in da bodo napravile 100 udarnih ur na zadružnih domovih. Tekmovale so tudi v obisku, v disciplini in v šolskem uspehu. Tu so morali zaradi slabih uspehov norme skrčiti od 90 na 50 %. Pionirski štab se je obvezal, da bo pripravil grafikone in da bo redno beležil uspehe. Spočetka so se pionirji kaj malo spoznali med številnimi črtami. S pomočjo razrednikov pa so le spoznali skrivnost grafikonov Čete, ki so bile pod normo, so se borile za prekoračenje norme. Slo je za čast razredne skupnosti.
Na ta način so bili doseženi naslednji uspehi: nabrali so 633 kg kosti, 272 kilogramov papirja, 6098 kg železa, napravili so 868 udarniških ur in dosegli 43,9 % uspeh. Obisk je bil 96,2 •/•, nekaznovanih pa 81,4*/». Največ zaslug ima za usjješno tekmovanje 7. razred. Nabral je 172 kg kosti, 38 kg papirja,
1.390 kg železa in napravil 145 udarnih ur. Dosegel je 38 % uspeh, 99,7 •/• obisk .n 75 % nekaznovanih.
Razen navedenega so tekmovali v izpolnjevanju obvez v Pionirskem li-stvu. Tako so 100 % izvedli jesenski kros m se po krožkih pripravljali na proslavo »Dneva republike«. Na proslavi so sodelovali naši zgodovinarji, zemije-piscl, deklamatorji, recitatorji, dramatiki, fizkulurniki in modelarji. Zgodovinarji so povedali nekaj besed o »Dnevu republike«, zemljepisci pa »Zakaj ljubimo Jugoslavijo?«. Recitatorski krožki posameznih čet so recitirali vrsto primernih pesmi. Modelarji so v zboru deklamirali pesem »Mi gremo«. Mladi fizkulturniki so nastopili s talno telovadbo. Fizkulturnice iz olklome skupine pa so zaplesale trt oia. Najlepša je bila zaključna točka Iramatski krožek je uprizoril odlo-nek iz Klopčičeve drame »Mati«. Fiz uturniki so že v oktobru položili vse možne norme za fizkulturni pionirski znak.
Ker ima četa 7. razreda največ zaslug za uspešno izvedbo tekmovanja, ji je odrednik načelnik slovesno izročil prehodno zastavo, poverjenik pionirske trganizaciqe pa ji je izročil v spomin knjigo, katero ji je poklonilo vodstvo šole.
Za zaključek je tovariš poverjenik pozval vse pionirje, da z isto vnemo še naprej tekmujejo in pri tem skušajo doseči še lepše uspehe.
IZ DOBOVCA
Volivci KLO Dobovec so hvaležni za pomoč
Na predvolivnem sestanku je bilo v KLO Dobovec zelo živahno. Poleg razgovora o bodočem delu ljudskega odbora, so mnogo razpravljali o elektrifikaciji njihovega kraja. Na Dobovcu že sveti električna luč. Volivci so sklenili poslati z zbora volivcev pozdravno resolucijo Okrajnemu komiteju KPS Trbovlje. V njej so poslali oo-rbene pozdrave ter iskreno zahvalo za vso pomoč, ki jo je nudil KLO-ju Okrajni komite pri elektrifikaciji Dobovca. V resoluciji obljubljajo, da bodo tudi še naprej čvrsto delali in izvrševali svojo dolžnost pri izgradnji socializma pod vodstvom Partije In tov. Tita.
Prvi frontni tečaj OF trboveljskega okraja zaključen
Na zadnjem plenumu OF Trbovlje je bil sprejet sklep za osnovanje političnih tečajev za irontne funkcionarje. Prvi tečaj, ki se je pričel v Zagorju, je bil zaključen pretekli teden. Tečaj je obiskovalo 15 tečajnikov iz krajevnih frontnih organizacij, ki so v tečaju dobili prepotrebno znanje za njihovo nadaljnje delo.
Za tem tečajem bodo še drugi ter se prične že drug teden nov tečaj. Tečaji bodo vso zimo ter bodo mnogo pripomogli k političnemu vzponu funkcio-narjnv OF trboveljskega okraja.
V	Radečah so dostojno proslavili 29. november
V	Radečah je" bil letos posebno lepo proslavljen praznik rojstva Jugoslavije. S sodelovanjem sindikatov in ostalih množičnih organizacij ter sedemletne šole, je bila organizirana na predvečer razsvetljava Radeč, na trgu pa se je dvigala visoka piramida s pomembnimi letnicami. Pozornost je vzbujal okrašeni grob padlih borcev. Ob 6. uri zvečer je bil formiran sprevod z baklado, ki je šel skozi trg, razsvetljen od stoterih bakel. Sprevod je imel na čelu domačo godbo na pihala, spremljali pa so ga z vzkliki navdušenja. Na grobu padlih borcev je imel primeren nagovor tov. Bevc. Izstreljeni so bili častni streli, godba pa je zaigrala žalostinko. Ljudstvo je nato krenilo v Prosvetni dom, kjer se je vršila slavnostna akademija. Videli smo nekaj prav izbranih točk, ki so lih izvedli fizkultumo društvo, KUD.
pionirji, mladinci in godba. Posebno je treba pohvaliti članice, mlade mornarčke z vesli in pionirje z njihovim pionirskim kolom, ki so ga prav prisrčno podali. Mešani pevski zbor, ki je nastopil rxxl taktirko neumornega pevovodje dr. Matka, je žel s svojimi dobro izvajanimi skladbami zaslužen aplavz. Priznanje je treba izreči tudi aranžerju odra tov. Pešcu in vsem, ki to mu pomagali.
Rudar i Lokomotiva
(Reka) 5:0
V nedeljo je trbovejski Rudar zopet dosegel lepo zmago nad nogometnim moštvom Lokomotivo z Reke.
SŠD Proletarec i SŠD Bratstvo 3:0 (2:0)
Obvestilo
Telovadno društvo Trbovlje obvešča vse svoje članstvo, vse masovne organizacije ter ostale prijatelje telovadbe, da se vrši redni letni občni zbor dne 20. XII. 1949 v dvorani OLO Trbovlje ob 6. uri zvečer.
Vsi vljudno vabljeni.
VABILO
Za vse člane (obvezno za delegate zadruge, ki so prejeli vabila) bo ponovno s prvotnim dnevnim redom 4. redna skupščina Potrošniške zadruge z o. J. Trbovlje v torek 13. decembra 1949 ob 16 v Delavskem domu.
K inemaio grafi
Kino »TRIGLAV« Zagorje predvaja: Sobota, 10. decembra ob 17 ie 19 nedelja, 11. dec. ob 10, 17 in 19 jugoslovanski film »TO LJUDSTVO BO ŽIVELO« Sreda, 14. dec., četrtek 15. dec. ob 17
in 19
Italijanski film »TRAGIČEN LOV«
Kino Trbovlje predvaja italijanski film
TRAGIČNI LOV.
Razpored predstav je razviden iz reklamnih omaric.
Kino »Rajko« Hrastnik predvaja sovj. film
»POVEST O PRAVEM ČLOVEKU«
Predsave: v soboto ob 17. in 19, url, v nedeljo ob 15., 17. In 19. uri. — V nedeljo dopoldne ob 10. uri za mladino.
Naslednji teden predvaja sovj. film: ■SEKRETAR RAJKOMA«.
Predstave v sredo ob 19, v četrtek ob 17 in 19.
UndoUtvo TrkovIJ« - Upr.r* raU»lk» Trbovlje telofoa U - TUkaru Slovustan torečevela - Odgovoril «r.dmik Stan. SalUr