PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2007. MUt, Uk. (. IN?, *t lb. PMI WfW. « nu tlM Act «f CM|r*H oI Man* J. Uit. CHICAGO 2.1, ILL., 6. MARCA (March 6), 1946. Kubliahed Weekly at 2801 S. Lawndale Ave. LETO—VOL. XXXXI. WlftSTON CHURCHILL se vosi po Zed. driavah, kamor je priisl nu počitnice, predvsem v toplo Florido, in ae raduje,da mu ni treba imeti nadleg, ki jih imata sedaj polne roke njegov naslednik Clement Attlee in minister vnanjih zadev Ernest Bevin. Kdo bo naslednik fašisma v Španiji in komu v korist? Podtalna borba pod masko demokracije v prid cerkve, plemstva in kapitalizma v Španiji. — Franco vprizoril novo morilno orgijo ALI SMO RES ŽE TIK PRED TRETJO SVETOVNO VOJNO? Govor ameriškega državnega tajnika, ki ga je imel 28. februarja na naslov Rusije, tolmačijo mnogi za ultimatum Moskvi in za uvodno poglavje v novo vojno. Čikaška Tribuna, ki je Sovjetski uniji vseskozi sovražna, je Byrnesa zaradi njegovega tona ostro prijela, ker ga do/ž/, da tira demokratska administracija Zed. države že tretjič v vojno — vsakikrat v namenu o teti imperializem Velike Britanije. Omenjeni list pravi, da smo io dvakrat rešili nemške nevarnosti, sedaj pa se pripravljamo na spopad z Rusijo, ker je Angliji postala ona nevarna. Tribunin ilankar meni, da smo sedaj bližje vojni, kot pa smo bili leta 1937, ko je pokojni Roosevelt v svojem govoru v Chicagu priporočil kvaranteno proti agresorjem. Rusiji je dal Byrnes določno razumeti, da Zed. države ne bodo trpele agresivnosti in če z njo (Rusija) ne odneha, je naša dežela pripravljena nastopiti z oboroženo silo. V Moskvi sicer lahko odgovore, da so na konferenci združenih narodov v Londonu bili baš sovjetski delegati proti agresivnostim. Saj so le oni hoteli, da naj zborovala izvolijo komisijo, ki bi preiskala angleške nasilnosti v Indoneziji in bili so oni, ki so Anglijo obdolžili, da je poslala svojo armad o v Grčijo v podporo reakciji. In podprli so zahtevo Lebanona in Sirije za odhod angleške in francoske okupacijske armade. Oboroževanje traja dalje vzlic zvezi združenih narodov Naš državni tajnik in pa armadni tajnik sta v njunem govoru 28. feb. rekla, da je naša dolžnost ohraniti to deželo oboroženo za vse možnosti. Isto je o Rusiji rekel Stalin, in pa Bevin o Veliki Britaniji. "Pripravljeni moramo biti na vse," to znova in znova poudarjajo. Byrnes je rekel, da Zed. države morajo ostati tudi sedaj, ko je vojne konec, militaristič-no tako mogočna sila, da nas bo vsak agresor upošteval ter se dvakrat premislil, predno bi šel v svoje osvajalne eskapade. Kar pomeni, da naj Zed. države ohranijo tudi v mirnem času jačjo pehotno armado kot smo jo izven vojnih dni še kdaj imeli. In pa še večjo mornarico ter zračno silo. Pa atomske bombe imamo. KOMENTARJI Fran S. Finžgar je eden iz- zen kar jih je imovitih ubežni-med onih redkih slovenskih du- kov v Londonu in nekaj v Rimu. hovnikov, ki je bil ves čas nem- Ni čudno, da se vlada v Beogra-ške in italijanske okupacije z du jezi nad zavezniki, ker po-osvobodilno fronto in je v nji še magajo onim Jugoslovanom, ki vedno aktiven vzlic svoji visoki rujcjo proti nji. Ameriška vo-starosti. V tej številki ima člu- jaška oblast se sicer opravičuje, nek o Trstu. Čudi se, kako se bi da dovoljunje sedanji Jugosla-mogel med zavezniki dobiti kdo, viji sovražne liste s stališča svo-ki bi Sloveniji odrekal pravico bode tiska in demokracije, toda do tega njenega "okna v svet", v Jugoslaviji menijo, da če bi Pa ni nič čudno, kakor ni bilo v bil le to resničem motiv, bi do-prvi svetovni vojni, ko sv je na bili isto oporo tudi "titovci", eni strani govorilo o samoodlo- namesto da se jih šikanira in čevanju narodov, na drugi pa se pritiska nanje žig komunizma, za njihnimi hrbti sklepalo im- bolj raa,košen Iist kot je perialistične kupčije. "Istina" je revija "Jugoslovan- Na Bavarskem, ki je pod ame i *ka Otadžbina". Izhaja v jugo-riško vojaško oblastjo, izhaja slovanskem taboru vv'Monakovu, revija "Istina". V svojem pod-1ki & uzdrfuje UNRRA. Januar-naslovu pravi, da je ''časopis za ska številka ima platnice v bar-kulturna, politična in socialna vah< veliko slik« posebno o "kra- ______________________vprašanja jugoslovanske seda- ^ p^ru II. in njegovem prvo- In še celo Anglija bo imela njosti". Poleg srbohrvaških ima rojenčku, ter seveda vzpodbud-do koL prl leVo Studi slovenske članke. Urejeva- nc članke^ki Jugoslovanom obe-£t milJ^onov mož pod c^ožjenv na je proti "Titovi Jugoslaviji" Z razoroževanjem v velikem pričn^ šele junija. In naravno, vse to ker pravijo, da se Rusija kar naprej oborožuje. in v svoji prvi številki ima en terorja. Očividno je, da so sim- članek proti njemu tudi v angle- PatlJe ameriških vodilnih ohcj> ščini. Revijo je nam poslal Jo- jev na strani čaršijskih kralje- KHr , sepr Draslcr. kot že mnogo dru-ivasev< M1* ak<> ne bi bile bi se :tti:,ttH,CJ t r Hnnnibi g* tiskovin iz jugoslovanskih takih dragih propagandnih re-Seveda in to uradno ni bi- f y Nem^i»..Istifia- iz_ vij med begunci v Nemčiji ne lo pojasnjeno — razoroževanje. « Jpnkrat na 'ec Tiskana ™oglo izdajati, se bo pričelo šele ko Angleži, haJa nd mesec' .V k razaiblia poli- Je na dobrem papirju. Vsebuje "Caudillo" Franco pravi, da ^ J ' 4../J; olilr Aofcila imo ♦ o . uvidiio kako se razKiblia poli- 1 j—k-j— ■ ----j- a.iiioiuo rranco pravi, aa 5e predno je bila minula vojna koniana, so mnogi uk> Jv 'j . kako x obnaša tudi mnogo slik čaršija ima to- sc viadi Zed držav in Anglije v Zed. državah in v Angliji trdili, da miru ne bo, do- Titov režim in pa mnogi drugi, i "J v, svoj,ih ™P°rih z® povrn!" ker skušata Španijo spra- kler se tudi Z Rusijo ne "obračuna". Španski diktator ki predstavnikom angleškega tevJVgoslav.je nji vel.ko pod- iti -komunistični teror in Fran co ves las trdi, da je glavna nevarnost svetu "ko- imperializma niso po volji. P°re kaos . dočim on v nji vzdržuje In Sovjetska unija ima glede v Nemčiji ne sme izhajati no- kaos' red in mir. in pa tak ekonomski Koncem februarja je bilo v Španiji obsojenih v smrt 14 socialistov in liberalcev, nad 40 pa obsojenih v ječo od pol leta pa do 12 let. Med obsojenci v smrt, katerim je bilo življenje vzeto nekaj dni predno je Francija oznanila, da bo zaprla mejo med sabo in Španijo, so bili taki, ki so skozi ves čas vojne sodelovali z zavezniki in izpodkopavali Fran-cov režim. Demonstracije v Franciji proti dvoobraznosti Dočim je Franco pomagal Hitlerju in Musoliniju, so španski republikanci tvegali vse. in storili kolikor so mogli, da bi pomagali Angliji, Zed. državam ter drugim zavezniškim deželam za poraz fašizma ne samo v Nemčiji in Italiji, temveč tudi v Španiji, kjer so borci za demokratično republiko toliko pretrpeli, ne da bi jim zapadne sile hotele nuditi pomoč na kakršenkoli način. Ko pa se je Franco spet osme-lil obsojati opozicionalce v smrt, je zašumelo v Franciji in fran coska vlada, v kateri dominira jo levičarji, se je zgenila in oznanila svetu, da kar se nje tiče, smatra Francov španski režim za povsem "nezaželjen" in za sovražen demokraciji in za nevaren miru v Evropi. Francosko delavstvo je dalo tej potezi moralno podporo z demonstracijami proti fašistični španski vladi in ob enem vpraševalo ameriško in angleško vlado, čemu he prekineta diploma-tičnih odnošajev s poslednjim ostankom Hitlerjevega-Mussoli-nijevega osišča v Evropi? Neučinkovite poteze munizem" in Vatikan to misel vztrajno podpira. —j— k ' "" sistem, v kakršnega veruje An- . . . • \ ' __ razorozevanja slicne motive, ben časopis brez dovoljenja oku- ... . . , T i "Chicago Tribune" prav, v iz dan z dne 2. marca. IstoUko sedaj tudi naia dežela.: pacijske oblasti. V ruskem oku- fillja Amenka. In pa-cericev . _ _ _ | a | ______9 1 " inf/%/! da so v Londonu in v Washmgtonu nenadoma spo- -■——- znali, da je v Evropi lakota in posebno v Nemčiji. "Tri- jgj^ $|R$EGA bune" je sicer Nemčiji zelo naklonjena in ako bi bilo e AKte a po njenem, bi ne šli v vojno proti nji in Hitler bi še ODBORA SANSA lahko gospodoval. Toda to novo spremembo stališča napram Nemčiji v Washingtonu in Londonu "Tribune" tolmači za znamenje, da je namen ameriške in angleške vlade Nemčijo obnoviti v močno državo za zagojzdo med zapadom in Rusijo. V tem mišljenju ni osamljena, ker to namero v Moskvi Američanom in Angležem javno predbacivajo. Eno je jasno iz teh sporov, in to je, da dokler se ne odpravi vzrokov, ki porajajo vojne, bo trajen mir ne-----* x-----------------"združenih" na- mogoč, čeprav imamo organizacijo rodov. fašizem v Španiji samo s pobožnimi željami našega državnega departmenta in angleškega ministrstva zunanjih zadev, bo Franco sicer nadomeščen, toda s kom? In to je vprašanje? Kajti ameriški in angleški ka- j pitalizem se bojita, da lahko tu-' di Španija pride pod sovjetsko sfero, če se v nji da proste roke republikanskim elementom, ki1 so nagnjeni na "komunizem" in ; streme Španijo urediti v sociali-1 stično državo. Zato sta sicer za nadomestitev Franca z novim režimom, toda s takim, ki bo va- V—--.----- J r^KS-J^ ZAVEZNIŠKA MEJNA KOMISIJA ZA Španiji a ob enem igral vlogo PRIMORSKO OD$LA NA SVOJE DELO ustavne, demokratične vlada-1 , . ... vine Po dolgih prerekanjih so se; zaveznikov, čeprav je bila v mi- zastopniki Anglije, Zed. držav, nuli. vojni ena glavnih osi v osi- Francije in Sov. unije le zedinili šču proti njim. caiidilio" (vodjat na"krrnilu"dr- *a P°s<* spornega ozemlja, ki To. da Italija ovojih kolonij zave tudi po zrušen,u osišča In *a hočeta Jugoslavija .n Itahja. ne bo dobil, ^z^je skoro go- čemu smo ga zalagali z materi- oz'roma' kl 8\v'ada v . R'm" tovo; In ttko Jlh b°' 60 t0 Zg°lj jalom, namesto da bi mu ga od- zJahJt®va zaso' kakor J' Je b,1° rekli in povedali Spancem, da dodeljeno po prejšnji svetovni jim bomo spet pomagali šele ko If Na tem mestu v prejšnji ste- pacnskem delu ni nobenega ju- J .... . i _, « ^^ r , , ..... u 4 republikansko vlado preganja-goslovanskega carsnskega lista. T, -r , « Kajti ni jim mogoče izhajati niti ina.. Ve"dar Pa f° FrancovemU podtalno ker je kontrola nad|rezlnlu tla ze dolgo omajana in t f/, ; . . , . vprašanje ie le, kako ga vzdr- . . tiskovnim papirjem iako stroga . , , . . ® , . . To soboto 9. marca se bo ob dobe edino od vo^aške ob pod drugim imenom, ko je 9:30 dop. pričel« sej. širšega las?j odobreni lisli ln še t0 lo razlagano v članku na prvi stra- \ odbora Slovenskega ameriškega v odmerkih. "Istina" na Bavar ni % leJ slevilR1-narodnega sveta. Vršila se bo v skem sme torej izhajati le z do- Kardinal Spcllman je bil iz- Gračnerjevi (prej Bergerjevi dvorani) tik poslopja gl. urada SNPJ na Lawndale in 27. cesti. To je vzrok — edini vzrok, cemu je lahko 'Franco ostal Angleži in Američani so v tem sporu naklonjeni Italiji — pač zaradi svojih posebnih interesov, saj kar se Angležev tiče, Američani pa vsled svojega ljubimkanja z Vatikanom in pa vsled sovraštva do "komunistov". Ampak tudi če Jugoslavija ne bi bila "komunistična", Anglija in Zed. države drže skupaj in tako ima Jugoslavija v voljenjem vojaških oblasti in s med novo ustoličenih kardina- pomočjo papirja in drugega ma- lov v Rimu edini, ki se je javno teriala, ki ga ji one nakazujejo pohvalil, da ga je povabil posla- Ampak kdo vse to plačuje? Kli- nik Francove Španije pri pape- šeji stanejo, papir je tam drap žu na banket in se ga je udele- in so še razni drugi stroški. Be- žil. Ob enem je sporočil, da ga gunci ponavadi niso bogati, ra- (Konec na 5. strani.) se otresejo fašistične vlade in jo nadomestijo z ljudsko, povsem demokratično obliko. Kralj "nadomestilo" za republiko V Washingtonu in v Londonu so sedaj določno zato, da se Franco umakne, ampak ne kakim "ekstremistom" temveč liberalnim, monarhističnim kro-'Nadallevanje na 3. strani.) vilkl smo poročali o depešah Fridericka Kuha čikaškemu "Sunu", kako v težke nesporazume so zagazili glede mirovne pogodbe z Italijo zastopniki vlad, ki so si dali pravico sestaviti mirovno pogodbo z državo, ki je bila notorično oportunisti-čna v sedanji vojni in še bolj pa v prejšnji. A v obeh slučajih se je predstavila za zaveznico po zaslugi Rusije, ker smatra, da če se jih Italiji ne vrne, naj eno izmed njih dobi Sovjetska unija za svojo bazo v Sredozemlju. Najbolj trd oreh glede mirovne pogodbe z Italijo so zahteve Jugoslavije po slovenskem in hrvaškem Primorju. Vlada v Beogradu ga na vsak način hoče in s propagando ji pomaga najbolj slovenska vlada v Ljubljani in pa ne dosti manj hrvaška vlada v Zagrebu. Pa čehoslova-ška v Pragi. Napori za odpravo vladne kontrole nad cenami Meaeca junija poteče naredha vanju "pod roko," ni potrebno,! zacija že toliko časa v teku in potem? Se mar m dogodi isto za reguliranje cen. V kongres da hi bil ta način kupčevanja se vojaških uniform več nc iz- kakor po inflaciji v prvi sve- nem odseku, ki ima opraviti s ie "črna borza." Ampak je ven- deluje, sukna kar naenkrat to- tovni vojni? > zmanjkalo, da *o prodajal-: A kaj mar dob.čk^jem ta _ ima OPA (Office of Priče Ad-1 tovarnarji, farmarji, štacunarjil ne moških oblačil skoro prazne, krize, če oni lahko oboKate, krt- ....... ... i. .....i bno he takozvanih cenenih za gor ali dol! M ■ ■ 1 | Nekateri profitarji se ko avtomatično padel, —" so se bodo vS'12, d. ^rJa d'r" d' !! «k» 'T-' v španski vladi "spremembo da bi bila pri jc^ termina _7a~«voje""iiHatke prodVli" po renah"Tr"jim"jih ohlok. , ........... ... storila, teg« nI hotela Ustavite ,ov|fo m nakl<7l|a ko, jc HoWila vlad|| k„ vodo, da Pa jc prUlo nodavno „a d»n. morda obesili, kot so se .adnj.f ji pos.ljanje gasol.na. žita in y jAr|jrm |ct|) lko Krfdo preko vladnih na. da imaj„ tovarne, ki izdelujejo a v splošnem bodo delavci, k. drugih potrebščin, pa bo Fran- je >m yc|iko ^ redb §| ^^ ^ ^^ pisje v posesti profitarskih in- dohodke* ne da jih bi bilo sicer MED VOJNO SO DELAVSTVU VELIKO OBETALI, DOBILO PA JE BATINE Časopisi so polni slik iz stavkovnih bojev. Policaji na konjih tolčejo po stavkarjih in jih razganjajo. Mar-sikak piket obleži na pločniku ali na cesti v nezavesti, tej bitki med velesilami samo| Niti ženskam se ne prizanaša. Na stotine piketov je Rusijo na bilo že pretepenih in aretiranih. Ako stavkarji mani- ^'T^Tn^m februarial testirajo pred tovarnami za svoje pravice z ameriško zastavo v rokah, jim jo policija iztrga, pa čeprav je treba pri tem teptati po nji. Policijski navali na stavkarje v Philadelphiji so predstavljali cele bitke. Nič boljše se ne godi stavkar-jem drugje. Korporacija General Motors se je od začetka stavke odločila delavce izstradati in res jih je pripravila ob prihranke. Mnoge družine so vsled večmesečnega brezdelja v pomanjkanju. General Motors je ena izmed najmogočnejših korporacij v tej deželi. Niti vlada ji ne more do živega; sicer tega resno niti ne poskuša, ker so njeni člani za "naš način življenja", to je za kapitalizem in zato je oblast v razrednem boju vedno naklonjena korporacijam. Krepeljci padajo le po glavah delavcev, ravnatelji pa prejemajo po stotisoče dolarjev plače na leto, neglede koliko tednov ali mesecev traja stavka. Mnogi veterani se čudijo, kakšna je ta demokracija, o kateri so toliko čuli med vojno in spoznavajo, kako so jih zavajali s propagando proti unijam in delavcem, češ, da hočejo le stavkati za večje plače namesto da bi producirali potrebšine za armado, ki se tvorice se je koncem februarja zedinila obiskati vse kraje na Primorskem, ki jih ena ali druga zavezniška vlada smatra za sporne, in v tem je Rusija popustila. Kako bo stvar končno izšla, je sedaj nemogoče prerokovati, posebno zato ne, ker se je velika trojica toliko razšla, da je sedaj Sovjetska unija čisto osamljena. Anglija in Zed. države pa delujejo skupno, več ali manj z odobravanjem Francije in pa Kitajske, ker sta obe ekonomsko od prvih dve toliko odvisne, da ne moreta delovati samostojno. , glasili nasveti našemu državne- J* ' F * "" g " _______ u.kA« „„ eo teresov, je vendar pod znamko mu departmentu, kakor so se »lični nasveti ponavljali drug za drugim v slučaju Japonske, kateri je ta dežela pošiljala železo, olje in različen drug vojni materijal skoro do dneva, ko je bil vprizorjen napad na Pearl Harbor. svobode tiska priznalo, da se gre le za višje cene in da bodo treba na črno borzo. da imajo «—, --------. . obleke za moške, polne zaloge, garajo za kruh, največ n. izgu-a čakajo, da "dostropne cene" bi, dobičkarji pa si bodo te ka-prenehajo in potem pa vržejo ko pomagali, npr. « rekon.truk-• Irnin klairn rt a 11*17 lin naivišilh cijsko finančno korporaetjo, ki Eden največjih škandalov v svoje blago na tr« po najvišjih cijsko minulih mesecih je pomanjka- možnih cenah. K "kanova, da bodo u korporacijam tudi dovoljene, I nje moških oblek. Vsakdo ve, I Slično velja za mnoge druge dobno in brezdelno iiveh tuai ali pa bo še bolj prospevala "čr- da je blaga zanje dovolj na raz- industrije. Tovarne nogavic, ko industrijski ohrati znoxa na borza" (hlačk market). polago. Vsa naročila za nadaljno ženskih in moških spodnijh ob prenehajo. Eno Izmed najbolj zanimivih izdelovanje vojaških oblek so lek, pa tovarne otroških oblačil Tak je naš, namrec na® ame poglavij ameriške politike z do- bila ftc pred meseci preklicana, i so na "sedeči stavki," češ, do- riški način življenja. ene x ftropnimi cenami je manipuli- In skladišča so več kot prepolna stropnih cen ho konec in potem razkošju, za druge v »krnen, nje Strah pred "komunizmom" ranje i višanjem cen "pod ro- vojaških oblek, torej ni vzroka, pa pride žetev, dokler bo sploh ho lutri Malutka M) S* najnuj , delavstva. Ako bomo skušali odpraviti! ko." Kadar rečemo kaj o trgo-lčemu bi sedaj, ko je demohili-l mogla trajati. In nato — kaj nejše potrebščine. v- je tepla s sovražniki. Čas bi bil, da bi voditelji unij spoznali, da bo v stavkah vedno le delavstvo tepeno, ker nima nikjer prave zaščite. V kongresu je brez zaslombe. Sodniki so s sodnimi prepovedmi proti stavkarjem in unijam v korist korporacij vedno zelo radodarni. Vse to je zato, ker unijski voditelji podpirajo v volilnih kampanjah kandidate kapitalističnih strank in korumpiranih političnih mašin namesto da bi gradili svojo stranko Največja zmota je, ker so unije za boj v prid delavcem samo na industrialnem polju, politično polje pa prepuščajo v kontroliranje sovražnikom organiziranega PROLETAREC * UST ZA INTERESE DStAVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lafeja Jn«ttUTioik« D«Uv«k« TUkovaa Dr«ib*, Orisa«* III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih driavsn u celo leto 63.00; ia pol leU 11.76; aa četrt leU $1.00. Icoserastvo: u celo leto 93.60; m pol let« 12.00. Vai rokopisi in offfeai morajo biti v naAem uradu najpomeje du pondeljks popoldne sa priobčitev v Itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published everj Wedneaday by the Jugoslav Workxnen'a Publishing Co„ ln«. Eatabliahed 1006. Editor_____________ Buaineaa Mana*er... -------Frank Zaiti .Charles Poforelec 8UBSCRIFTION RATES: Jnited States: One Year 68.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year 63.50; Six Montha 62 00. PROLETAREC 4301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Novi poskusi za preprečenje sloge v pokretih mednarodnega delavstva Nemčija je razdeljena v štiri okupacijske zone. V oni, ki je pod sovjetsko vojaško vlado, je bilo politično in strokovno delavsko gibanje najprvo dovoljeno. Komunisti so dobili par najbolj važnih strategičnih služb, socialdemokrati pa po številu več pozicij, toda bolj podrejenih. V ruski okupacijski zoni so bili časopisi komunistov in socialdemokratov takoj obnovljeni. Angleški in ameriški reporterji trdijo, da imajo prvo omenjeni prednost, socialdemokrati pa le pritrjujejo. To vojaški oblasti v angleški in ameriški okupacijski zoni v Nemčiji ni bilo všeč. Dolgo časa nista dopustili ne komunističnih, ne socialističnih listov, ne obnovitve delavskh političnih strank in delavskih strokovnih unij. To je razumljivo, kajti angleški kot ameriški toriji so sovražni delavskemu gibanju celo v svojih deželah. Torej bi bilo od njih nesmiselno pričakovati, da bi ga v Nemčiji podprli. Končno, ker je sovjetska okupacijska oblast s svojo politiko obnavljanja delavskega*gibanja v Nemčiji uspela, so se tudi v a mer j šk i. v angleški ter francoski zoni domislili, da ga jim bo treba — če so v Nemčijo res prišli odpraviti fašizem, — priznati — hočeš nočeš. Nastale pa so zapreke radi nesloge med nemškim delavstvom, ki so jo podpihovale in jo še čezdalje bolj nete intrige pristašev kapitalizma v anglo-saškjh deželah. V ruski zoni so se komunisti in socialdemokrati zedinili za enotno taktiko. Smo za socializacijo, so rekli drug drugemu, smo za razdelitev velepo-sestev med kmete in za socializem. Torej čemu se bi tepli med sabo! Pa so ustanovili skupno fronto. Angleži in Američani (vojaški oblastniki v okupirani Nemčiji) smatrajo, da je to nedemokratično. Taka skupna fronta je totalitarstvo. Pa so dobili v svojih zonah nekaj disidentnih socialdemokratov ter par bivših komunistov, ki so pripravljeni solidarnost pobijati in obnavljati hibe, radi kakršnih je vsled bratomornega boja med nemškim proletariatom Hitler prišel na krmilo. In to — ne sme se pozabiti, s pomočjo mnogih angleških, francoskih in ameriških kapitalističnih magnatov. Sloga v ruski zoni morda ni idealna. Ampak kadar sejejo neslogo poleg domačih še tuji kapitalistični interesi, kot so jo po prvi svetovni vojni, pa je za razumne delavce v Nemčiji čas, da o tem razmišljajo. Čemu je bilo treba socialdemokratom agitirati za Hindenburga, komunistom pa izpodkopavati vveimarsko republiko, ko bi vendar oboji v naprej lahko vedeli, da vodi borba med njimi v katastrofo za oboje. In glave obojih so se potem kotalile po pesku, kakor jim je Hitler od začetka pretil. Državni tajnik Byrnes Moskvi zapretil "s silo1', ako in če se ne poboljša... Časopisi v Angliji — vsi, kar je važnih in razširjenih, in teh je nad 907*, ki so bili v zadnji volilni kampanji za torije in proti delavski stranki, so se dne 28. februarja izredno vzradostili govora, ki ga je naslovil svetu po radiu ameriški državni tajnik Byrnes In ob enem tudi delavski listi, kolikor jih je. V svetovni javnosti je znan samo eden — "Daily Herald", in še ta je privatna svojina. Londonski zelo ugledni dnevnik "Times" je označil v svoji izdaji z dne 1. marca Byrnesov govor v naslovu preko vseh svojih sedmih kolon, da so Zed. države zapretile Sovjetski uniji "s silo", če ne prekine z "agresivnostmi". Poročevalec radio omrežja Columbit* Broadcasting sistema je v svojem kratkem govoru dne 1. marca ameriškim poslušalcem dejal, da ako nisi bral (v Angliji) Byrnesovega govora v celoti, ali pa ga poslušal po radiu, si imel jz londonskih časopisov vtis, kot da so Zed. države zapretile Sovjetski uniji z vojno, ako svoje vnanje — to je — mednarodne politike, ne bo uravnavala po naših željah. Državni tajnik Byrnes Rusiji sicer ni pretil tako naravnost kot je to skušal poudarjati kapitalistični tisk v Angliji in v Zed. državah, a vendar dovolj jasno, da svet ve, pri čem je. Gre se med dvema ekonomskima sistemoma. In ker sta na vnanje oba imperialistična, v njuni medsebojni tekmi za "biti ali 'ne biti", je naravno, da so konflikti med njima neizogibni. Rusija je bila svetovna imperialistična sila vzlic vsej svoji primitivnosit tudi pod carji. Imela je vojne z Angleži in z mnogimi drugimi deželami, ki so stremele po osvajanjih ali pa se branile osvojevalcev. Sedanja Rusija, uradno Unija sovjetskih socialističnih republik, pa je ne samo ohranila tendence po ekspanziji ampak si zgradila v kapitalističnih, v fevdalnih in sploh v vseh deželah po svetu posebne enote, ki bodisi poslujejo pod imenom komuni«, stične stranke, ali pa pod kakimi drugimi znamkami v korist vnanje politike Moskve in s tem proti imperializmu Anglije, zoper Zed. države in pa sploh proti vsemu staremu družabnemu redu. Dva ekonomska sistema sta si v navskrižju, je pisal dne 1. marca VValter Lippmann. Rusija posega za svoj vpliv po njegovem mnenju zgolj v najbolj primitivne, v najbolj zaostale dežele po svetu ki jih je kapitalizem "zapadnih demokracij" brezveestno izkoriščal skozi stoletja. Demokratične elemente v njih je zatiral, CEMU NESPORAZUMI MED ANGLIJO IN SOVJETSKO UNIJO TAKO NARAŠČAJO? V NEMČIJI JE V TABORIŠČIH SE OKROG 760.000 2IDOV. Židovske organisacije v Ameriki in v Evropi si prizadevajo, da se bi te bresdomce, ki nimajo kam iti, poslalo v Palestino, a Anglija se saradi protestiranja Arabcev brani ugoditi židovskim zahtevam. Gornje je sika is nekega židovskega logarja v Nemčiji. Hrano in drugo oskrbo tem brezdomcem nudi ameriška vojaška vlada na Bavarskem. FRAN S. FINZGAR: Ali gre res za naš Trst? Berem, berem. Čim več tega berem, tem bolj se čudim, manj verjamem, ker verjeti ne morem. Ne morem verjeti, da bi res zorela še kje nesrečna misel, sovražna Slovencem in Jugoslovanom, kakor je strupeno in pohlepno poganjala v duši našega zagrizenega sovražnika Nemca, ki si je desetletja in desetletja utiral z zvijačo, nadmočjo in krivicami pot do Trsta in gradil svoj most do sinje Adrije? Po letih, ki žehte od krvi zatiranih, katerih prhneče kosti kriče do neba po pravici, naj svet dvomi, modruje in se prereka, kaj in kam bi s Trstom? Ali ni smešno, če bi trdili, da je usoda ali sam ljubi Bog, ko je pokazal našim pradedom pot na zapad in jim ukazal, da posedejo to takrat zapuščeno in opustošeno zemljo dejal: V Trst ne!! Kamor koli, le dalje — samo k morju ne! Zgodovina priča dovolj, da se je Trst dvigal, ko je tesala slovenska in slovanska roka brodove, kako je kasneje zavistni tujec umetno izpodrival slovenski ži-velj, ki mu je z žuljavo roko ro-botal, nemška Avstrija pa je namerno trosila težke milijone v izgubo, da so ji bili za pesek v mednarodne oči, češ, ona edina vzdržuje in potrebuje Trst. Vse to je stokrat pribito in stvarno dokazano. Zato se tem- bolj bolj čudimo, kako je sploh mogoče po strahotnih petletnih borbah, ki jim je bilo geslo: "Pravica za vse, vsakemu narodu, kar je njegovega". — še načenjati besedno borbo: Čigav bo Trst? Trst je kost naše slovenske kosti, in to najtrše kraške kosti; Trst je naše okno v svet, skozi katerega gledajo slovenske in jugoslovanske oči preko oceana. Trst so nasa vrata v svet. Ob teh s toliko našimi žulji postavljenih podbojih, s toliko naše | krvi oškropljenih vrat je edino poklicani vratar slovenski narod. Edino to je resnica in pravica, vse drugo je zvijača in krivica. Ta slovenski vratar pa ne bo skopuški stiskač. ki bo drugim narodom pot skoz nje do morja sebično zapiral. Nič drugega ne zahteva, kakor da je svoje zemlje gospodar. Zahteva, naj ne mu vrag. le sosed naj mu bo mejak — nič drugega. Če danes slovensko ime, če so danes napori našega naroda za svobodo v letih, ko mu je šlo za biti ali nebiti, znani po vsej zemlji, naj vsi narodi pomnijo, da je ta mali narodič, kar je, vse sam iz sebe. In sam iz sebe ob stoterih ovirah, žrtvah, trudih in delu svojih najboljših mož. Od nikogar podpiran, kaj šele pesto-van Preganjan, ponižan, žaljen, zaničevan od vseh dosedanjih mas® pa držal \» čim večji ignoranci, zato da jo je temlaglje izkoriščal. To priznavajo v tej polemiki tudi pristaši kapitalizma, kakor je omenjeni VValter Lippmann. Moskva pa se je priložnosti po-služila in se proglasila za edino resnično zagovornico zatiranih, podjarmljenih, izkoriščanih ljudskih množic. Brez dvoma ji je ta vloga na nedavni konferenci organizacije | združenih narodov v Londonu uspela. Na eni strani so bili v tem spopadu Angleži, na drugi zastopniki Sovjetske unije. Zmagovali £0 kajpada vseskozi predstavniki Anglije, ki skupno z ameriškim blokom kontrolirajo skoro vse vlade po svetu. Ne pa mase v Indoneziji, razen z orožjem, in ne drugje, razen s silo, z vzdrževanjem ignorance in pa z intrigami. Državni tajnik Byrnes, naš vojni tajnik in razni drugi govorniki so zaeno z njim na sestanku časnikarjev tujezemskih zadev dne 28. februarja v New Yorku poudarjali, da moramo ■ braniti posebno male dežele pred "agressorji" (Rusijo) in da je nam v ta namen potrebno obdržati in jačati našo "obrambno silo". V Moskvi pa trdijo, da le edino njeni zastopniki so se na konferenci združenih narodov potegovali za svobodo podjarmijo nih ljudstev, da se oni so zahtevali preiskavo angleške invazije v Indonezijo, da le oni so se postavili za demokracijo na Grškem, in pa da so le oni podprli zahtevo Sirije in Lebanona. da naj se angleška ln francoska okupacijska armada umakneti od tam. Byrnes je dejal, da vzlic temu, da imamo mi drugačen način življenja (kapitalistični), kot pa ga ima Rusija, je še možno, da delamo skupno. Nesreča je, ker je pri tem vseskozi izvajal, da bo sodelovanje z USSR mogoče le, ako se bo ravnala v svoji vnanji politiki po naših željah. Byrnes je jako poudaril, da bi bila največja katastrofa, če bi nastala vojna med nami in Rusijo. To je pravilno. Ampak v svojem govoru vzlic lepim željam in zagotovilom ni storil ničesar takega, kar bi pomenilo, da jo nočemo in da jo ne iščemo. Wal-ter Lippmann je bil v svojem članku z dne L marca v "Chicago Sunu" bolj v pravem. Tekma je tukaj, je pisal, ne sicer na zapadu, kjer komunizem nima kaj prida pognojenih tal, da se bi utrdil, ampak tekma med kapitalizmom in sovjetskim komunizmom je v deželah, kjer je ljudstvo do skrajnosti zatirano, držano v ignoranci a si vendar zeli nekam ven, bolj na prosto. Na kratko — borba je vzlic frazam s katerekoli strani v bistvu med zatiranimi in izkoriščevalci. Med imperialisti in kapitalisti na en strani in med stomilijonskimi množicami brezpravnih na drugi. mogočnjaških gospodarjev! A zmagal je sam iz sebe, da ne stoji v družbi narodov nič več kot nebogljeno dete. Možak je. ki ponosno lahko pokaže na svo-! ja kulturna prizadevanja in uspehe.' na svoje zdravje in na svoj neukrotljivi pogon v novo rast. Ne more si kaj, če je številčno majhen. Pri možaku merimo velikost po njegovem čelu in pridnost po njegovi žuljevi roki. Ali naj temu narodu mednarodna skrb za utrditev pravice zaveže oči, da ne bo videl s svoje zemlje v svet? Ali naj mu zaloputne vrata, da kot hromeč ne bo mogel po svojem svetu do morja in bo moral prositi milostnega dostopa — kogar koli. Res, tudi očitke slišimo, da to ali ono ni bilo povsem v redu ob krvavih borbah za svobodo, za osvoboditev naše zemlje vseh naših ljudi, zlasti tistih, ki so ječali od prve svetovne vojne i pod fašističnim jarmom. Za vse to nimamo . drugega odgovora, kakor zelo staro modrost: "Kdor nič ne dela, nič ne zagreši!" La-kho je na mehki pernici varno počivati, hudo težko je tvegati, delati, boriti se in umirati za svojo zemljo. Prvo je široka in ravna cesta, vse drugo ozka in strma pot. na kateri vsak lahko spodrsne, kljub dobri in najboljši volji. In so še drugi glasovi, ki jim 1 z bridkostjo prisluhnemo, ker se do mozga upira v nas. Ali je res mogoče, da so še i kje ljudje, po katerih žilah se pretaka slovenska kri, pa želijo, da se Trst in Gorica odtrgata od slovenske matere zemlje in s tem od Jugoslavije? Kakor s«? pamet in srce upirata, dejstva pa izpričujejo, da je to bridka resnica. (Italijanski časopisi so citirali izjavo dr. Mihe Kreka, glavarja slovenske klike na begu v Italiji, da jugoslovanske zahteve po Trstu niso upravičene. Op. SANSa.) Kako more biti komu šc ne- jasno, da je vse naše trpljenje v štiriletni vojni bilo darovano v prvi vrsti za naše Primorje? Kdor bi izmed Slovencev želel odtrgati ta dragoceni kos naše zemlje iz naših rok. od našega skupnega telesa, v takem ni pojma o tisti nujni enotnosti vsakega naroda tedaj, ko mu gre za biti ali ne biti. Naj ga vodi do takih dejanj sebičnost, užalje-nost, maščevalnost, morda osebno mu prizadeta krivica — kar 1 koli, tako delo in dejanje se imenuje med vsemi narodi vele-izdaja. Zares gre za naš Trst! Prav sedaj gre, prav sedaj je zbrana družba v Londonu, ki bo pretresala vse dokaze, katere so prinesli zastopniki Slovenije in Jugoslavije na zeleno mizo. Vse noči molijo Slovenci, ki se drugače ne morejo udeleževati duhovne borbe za naš Trst, da bi zmagala pravica. Trdno upajmo v to zmago. Saj bi bila naša srca do obupa potrta in suhe kraške skale bi morale točiti solze, ko bi njih rod po tolikih letih sužnost še ne bil priključen Sloveniji in Jugoslaviji, kamor spada in kamor je v sužnosti le od tega hrepenenja črpal moči, da je tako junaško vzdržal. SANS. V Londonu in VVashingtonu sklepajo, da se je vlada v Moskvi odločila za skrajno ofen-1 zivno, provokativno vnanjo politiko proti Angliji, v namenu, da se jo uniči kot velesilo prvega reda—oziroma, o Angliji gre že dolgo glas, da je za svojo vlogo velesile odvisna sedaj popolnoma od Zed. držav, kajti sama od sebe je ne bi več zmogla. Člankar časniške agencije ONA, Donald Bell, ki Angliji ni kaj prijazen, je napisal o sporih med Višinskim ter Bevinom, ki sta se spopadla na nedavni konferenci organizacije združenih narodov v Londonu, sledeča razglabljanja: Možje, ki sede v Kremlu, so preživeli nekaj zanimivih dni. Vesti, ki so prihajale iz najrazličnejših koncev in krajev sveta, so si v mnogem nasprotovale. Podkomisar Višinski se je vrnil iz Londona in je poročal o svojih spopadih z Bevinom. Pripovedoval je o tem, kako je varnostni svet organizacije zedinjenih narodov glasoval proti Sovjetski uniji v zadevah Per-zije in Grčije, Indonezije in Sirije ter Lebanona. Te vesti niso bile ravno najboljše vrste. Toda prihajale so tudi dru gačne novice. Perzijski minister, ki je bil vložil pritožbo proti Rusiji, je moral odstopiti in njegov naslednik je prišel v Moskvo na pogajanja, j . Grški vnanji minister je tudi odstopil. V zadevi Indonezije je poraa ukrajinskega predloga pomenil, da je Rusija razvila prapor svobode za kolonijalne narode — pogajanja med Indo-nezijci in Nizozemci so dobila čisto drugačno lice. Na najrazličnejših krajih britanskega imperija je začelo treskati in pokati. Upor v vrstah indijskih mornarjev njegovega veličanstva kralja. Izgredi v ulicah Bom-baya in Calcutte. Borbe v Palestini in krvavi izgredi v Egiptu. Britanski kabinet je poslal troje tvojih članov v Indijo. Naleteli so tam po prvih svečanostih. na položaj, ki je zelo zapleten. — Indijci bodo stavili svoje zahteve z zavestjo, da niso več tako osamljeni kot prej. Njih zahteve se bodo krile z zahtevami narodov Indonezije in Srednjega vzhoda. litika trde roke napram Rusiji brezuspešna in brez izhoda. Kajti ta politika ne more in ne bo rešila nobenega notranjih problemov angleškega imperija in v Angliji sami le cepi vrste angleške delavske stranke. To je razlog, da je Bevin govoril tako — in da jc svoje besede naslovil obenem svojim delavskim poslancem v angleškem parlamentu in širokemu svetu. Zato je tako poudarjal, da ne misli na tretjo svetovno vojno. Bevin brani vsak košček angleškega imperija. Spoznal pa je, da je šel nekoliko predaleč in da je treba ubrati drugo smer in drugačne strune. Pripravljen je plačati ceno — revizijo pogodbe iz Montreaux-a glede Dardancl in sporazum glede pe trolejskih zakladov Srednjega vzhoda. Pokazal je z vso jasnostjo, da si želi nanovo prido* biti prijateljstvo Rusije in tako končati napetost, ki bi bila za angleško carstvo skrajno neugodna, ako bi trajala dalje časa. Bolgarija se presnav-Ija v socialistično republiko Iz Sofije poročajo o velikanskem gibanju, ki je Bolgarijo spremenilo iz monarhije v republiko, tudi ako jo demokratične sile uradno še niso priznale. Vrh tega je Bolgarija v procesu socialne revolucije. Časniška agencija ONA poroča o velikanskih shodih, ki so se vršili širom dežele v prilog objave republike in da se postavi zahteva, da morajo biti vsa nezakonito pridobljena premoženja zaplenjena. V Sofiji so se vršile demonstracije, katerih se je udeležilo vec tisoč oseb. Nedavno se je vršila velika demonstracija v prilog za konfiskacijo nezakonitih premoženj. V poteku shoda se je njegov značaj spremenil in se razvil v velike demonstracije proti opoziciji in proti monarhiji. Na tisoče ljudi je šlo pred parlament in kazalo napise kot "Doli z monarhijo!" Naj živi republika!" ali "Vrnite ljudstvu njegovo imetje! Odobrite takoj zakon o konfiskaciji!" Agrarna, socialistična in ko- Britanska oblast se je krhala munistična stranka podpirajo ta istočasno pod diplomatičnimi zakon, o katerem pišejo vladni udarci in pod notranjimi nemi- časopisi, da bo 'izpodjedel ko- ri. Položaj se je spreminjal od renine fašizmu ' Opozicija pa je ure do ure in dozoreval. Kmalu enako odločna proti temu kora- bo Britancem težko, vsekakor ku. Mušanov, bivši predsednik pa njihovi delavski vladi skraj- vlade, je šel tako daleč, da je no neprijetno, odločiti se za na- trdil, da bi ta zakon "ogrožal silne korake, ki bodo potrebni, temelje narodnega gospodar- da se zavlada nad situacijo ... stva." • V bVla;SuT ,)arlamCn!U se Vse stranke domovinske fro~n- ,e vršila debata o zunanjih M- (e dirajo zakon a sj nis() deveh in konservativec MacMil- „ ; i . V. , .. * , « polnoma na jasnem glede naci- lan je svaril vlado, da utegne na JKar t,Jia __ privesti napetost na Srednjem vzhodu do vojne z Rusijo. Ko je potem govoril Bevin, je sicer na izvedbe Kar velja preprečiti, je to, da ne bi zakon postal orodje osebnega sovraštva. Zakonski predlog je bil predan po- T CarStV0 sebnem« da natančno besedah, kater.h se sam prouči njeg0Ve doWbe kajti vsi poslanci so si v Deseaan, Kater in se sam Churchill ne bi bil sramoval, toda storil je to šele prav na koncu svojega govora. In govoril je 80 minut! na jasnem, da je zakon revolucionarnega značaja, ter da je treba paziti, | da bo izveden na tak način, da ne bo privedel do gospodarske zmešnjave. Tole mi ne gre v glavo ? NagLašal je, da si ne more misliti, da bi izbruhnila vojna med Britanijo in Rusijo. Tudi predsednik Truman je tako govoril, toda to je bilo še meseca novembra. Položaj je bil drugačen, in rusko-ameriški interesi se nikjer ne križajo. Ameriško-ruski konflikt se bi utegnil dogoditi le, ako bi bili mi pripravljeni, da z orožjem podpiramo angleško politiko proti Rusiji. Bevin je govoril o svojih spopadih z Višinskim. Njegove besede so bile namenjene Krem-linu ravno toliko kot angleški delavski stranki. "Oni, ki so prvaki Sovjetske unije," je razlagal, "so člani proletarijata. Jaz sam pa sem tudi proletarec. Vajeni smo trdih udarcev, toda našega prijateljstva to ne kali." Neodvisnost Perzije mu je bila mnogo manj pri srcu. Vsa perzijska zadeva je le del starega boja za petrolej — in povabil je Rusijo naj se pridruži An-glo-Amerikancem, ter naj tako razrešijo ta spor za petrolej, ki ogroža enoto treh velesil. k«»w« i j * . M .. „ . lt t , Kako t®. je deželam toliko ^ f, * Kremlu so najbrže laglje uganjati vojno politiko zaključili, da to nikakor ne po- vprizarjati intervencije ter m meni, da bo anglo-ruski antag*- zapletati v vojno, kakor na de nizem zdaj končan. Jasno jim , bo, da je Bevin spoznal, da se je bil zaletel, in da je njegova po- lati za mir in vzajemnost med sabo. to mi nikakor glavo! ne gre v PRIPOVEDNI DEL VILKO IVANUSA: VRNITEV Zunaj je besnel snežni metež. Okna so bila zastrta z debelimi snežnimi zameti, in radi toplote šip so bila okna, kakor bi jokala. V koči je v peči gorel ogenj in njegov sij je metal fantastične sence po stenah. Siljasti nos zgubane starke je bil kakor kljun čudne ptice, brki starca pa so bili naježeni kakor ježeve bodice. — Zunaj je prokleto mrzlo, stara! — Hm! — Vesel sem. da sem včeraj nacepil drv. Danes bi niti psa ne pognal v to burjo. — Da, je pokimala starka. In pogovor je utihnil. Zopet je zavladala enolična tišina; samo na ognjišču je prasketal ogenj in slišalo se je tiho cviljenje vlažnih drv na ognjišču. Okrog oglov je žvižgal veter. — Burja je in ne morem dalje. Dovolite, da pri vas prenočim. Vseeno, kako. Glavno je, da sem pod streho. Kajti daleč mi je še do doma. — Dobro, sta rekla oba. — Saj bom plačal, je pripomnil tujec. Tujec je slekel plašč in ga razprostrl ob ognju, da se posu- iz naše vasi so se vrnili, samo mojega sina ni bilo ... Gnjev je bil v besedah in v očeh sovraštvo. — Jalža, je bojazljivo opomnil starec. Potolaži se! V starki je vidno rastla razburjenost pri spominu na mrtvega sin«. V očeh ji je blestela bolestna mržnja proti vsem, ki so srečnejši od nje. Tujec je zamišljeno molčal in opazoval starko. • Konec prihodnjič.) ši. Snel je kapo z glave in zdaj se je Videlo, da £ to mlad VINKO ZORE IŠČE STRICA vek, star kakšnih trideset let. star črnolas, ogorelega, resnega obraza. — Hvala, da sta me sprejela, — je rekel. Tako vreme, da se Bogu usmili, skoraj nemogoča pot v tej noči, čeprav bi rad dalje. — No, tako zelo pa se gotovo zopet ne mudi, je rekel starec. O, mudi! Vračam se namreč po petnajstih letih domov in bi Tam v kotu je ura melanholi-[ rad videl svoje, je rekel, čno odbila sedem. — Po tako dolgem času do- — Sedem! je rekel starec ta- mov? — sta se začudila starec ko iz navade. * , in starka. — Sedem, je ponovila starka — Iz Rusije! In spet sta se oba zamislila v | — ... iz Rusije . . . Ga Frančiška Tič iz Rodice pri Domžalah piše svoji hčeri Angeli Zaitz v Chicagu med drugim tole: ' Prilagam list našega mlinarja Vinko Zoreta, ako ga bo vama mogoče izročiti njegovemu stricu Vinkotu Jarcu, ki se je nahajal veliko let v Milwau-keeju. Vinko, ki pošilja ta list, je bil pri nas mlinar že prej dve leti. predno je sel v partizane. Potem je bil od Nemcev ujet ter odpeljan v Dachau. Domov smo prišli t iz jetniških logarjev na Nemškem) vsi naenkrat. Sedaj dela zopet pri nas- Njegov r r v\' 1 11 Okrog 25 let pozneje smo dobili novo iznajdbo, radio. In vsaka iznajdba je izpopolnjevanje starih. Tako se izpopolnjuje tudi družabni red. Ni moj namen podcenjevati socialističnega gibanja, kajti prestalo je veliko težav in v teku krvavih in nekrvavih bojev skozi desetletja mnogo doseglo. Vse socialne pridobitve, v kolikor je bilo dosedaj doseženih, so iz socialističnega programa. Do tu je vse v redu. Sedaj pa pride vprašanje na socialistične voditelje posameznih dežel: So li pravilno in dovolj močno za- POTNIŠKA LETALA so sicer zelo izpopolnjena, a vožnja v njih, posebno preko visokega gorovja na tapadu, je še vedno izredno nevarna! Nedavno je eno tako letalo treščilo na tla v gorovju v Wyomingu Vseh 21 potnikov in moštvo je bilo ubitih. Gornje je vojaška rešilna ekspe-dicija, ki je šla v zasnežene gore, da je našla letalo. Ko sem to pisal, je imela prednost radio in druga propaganda proti zahtevam indonezijskega ljudstva, in pa mnogih drugih — češ, da se upirajo postavni (imperialističnii oblasti. Vendar pa vemo, da je vse to revolucionarno gibanje po svetu skupaj povezano. o Danes ima prednost dvoobra-zna hinavska in lažnjiva propaganda evropskih imperialistov v Egiptu, Aziji, v Indiji, v Mali Aziji itd. Mogočen steber propagande proti ustvarjanju novega reda stopali v kritičnih dneh zgodo- socialne pravičnosti je tudi Va-vine svoja načela? Odgovor na tikan. Skala sv. Petra se nika-! to bo dala zgodovina. kor noče zamajati v napredno smer. To pojasnuje čemu je bilo Imam običaj, da se odkrito toliko reklame o reorganizira-izražam. Kritiziram, a hvalim nJu črne internacionale, čeprav pa ne, ker delo, ki ga kdo vrši,!80 bili kardinali oblečeni veliko se samo hvali, če je kaj vredno. več v rde*em k<>t v črnem. Pro-Primerjam pa včasi aktivnosti t] komu se vrši vse lo organizi-starega socialdemokratskega de- ranJe svoznali. J. Krebel. Povečanje državne milice Pred vojno je štela milica posameznih držav ameriške unije 295,000 mož. V bodoče bo njeno število 622,500 mož, ali več kot še enkrat toliko kot pred vojno. Regularna zvezna armada pa bo štela poldrug milijon mož, ali več kot še kdaj prej v mirnem času. Poleg tega si gradi veliko rezervo. munizmom". Vsem tem "demokratom" so tudi še tako konser-Chicago, IU. — Se vam ne vativne delavske unije trn v zdi, da v tej atomski dobi ne- PiU In "patriotične" pa so to-kaj pogrešamo? Črni oblaki se liko- da pridigajo med belopolt-zbirajo ne samo nad našo deže- nimi Američani sovraštvo proti lo temveč nad vso zemeljsko vsem luJim narodom — da, tudi oblo. Proti Indijancem, katerim smo Ne samo mi, pač pa tudi vsi ugra^ili to deželo ter jo izročili drugi narodi pogrešamo pokoj- sloiu izkoriščevalcev, kateremu nega Franklina D. Roosevelta. )e 8lavni smoter izkoriščanje Vemo. da on ni bil nadčlovek mase za privatni profit. a vemo tudi, da je storil za malega ali navadnega človeka (common men) veliko več kot starega reda. saj 25 let mlajši. John Chamazar. unije, čolna. Upam, da bodo po mnogih letih evropski delavci svoj med- kateri bivii presednik ameriške I S* ^ iT* . .. . . au u r • manifestacijsko m navdušeno izjemo Abrahama L.n- pra,novali Sedanji angle*ki de_ lavski vladi priporočam, naj do-* loči za svoj delavski praznik Mogoče bi on storil za male- prvi april. To bi bilo morda po ga človeka še veliko več, ako se godu tudi kakemu slovenskemu ne bi bil rodil "s srebrno žlico socialistu bodisi tukaj in pa ta-v ustih" in če ne bi bil v mla- kim, ki so pobegnili v Rim. Dru-dostnih letih reakcoinarno vz- g' ga bodo praznovali po starih gojevan. Da se je on boril za mednarodnih pravilih, ubožno delavno maso nam se- * daj priča vsa takozvana "demo- . Mrlogi izmed tistih zgodovi-kratična" reakcija, ki udarja pojnarjev, ki se pečajo z marksiz-njemu s preiskavami, s potvar- mom, trdijo, da je komunizem obstojal ponekod v praksi ali pa v teoriji že tisoč let pred Mar-ksom. Ne vem in tudi dokazati ne bi mogel, ker mi zgodovina ni toliko znana. Lahko pa ugotovim, da ko sem prišel maja l. 1902 v Chicago, sem prvič videl gramofon. Par let pozneje me je prijatelj na severni strani Chicaga povabil na svoj dom. In je navil gromofon, da bi me zabaval. Na moje začudenje so začeli iz njega prihajati zvoki plošče,* kako je šla stara Spela v nebesa ... Naciji pomorili milijone Rusov janjem zgodovinskih dejstev in z večnimi napadi nanj v tisku. To so tisti elementi, ki jih je pokojni predsednik označeval sicer za maloštevilne, a vendar za nevarne ameriškim svobod-ščinam, ker svoja fašistična nagnjenja odevajo s plaščem "demokracije", svetovnega miru in z drugimi mikavnimi gesli. P. D. R. je v grobu od aprila 1945, a reakcija še pleše po njemu in mu pljuje na grob. Kdo predstavlja to reakcijo? Vse multimilijonske in milijardne korporacije, ki združeno delujejo, da uvedejo kapitalistično diktaturo, ako se jim v demokraciji ne bo posrečilo zavarovati svojega izkoriščevalnega si- j starejšo jugoslovansko rastenia pred propadom in "k. INIHANA MEN - MEN "VVork in Your Ovvn Neighborhood" GENERAL LABORERS Good Pay — Steady Work (See Mr. Herman Manhattan Pickle Co. 1711 SOITTII NORMAL VVE NEED Auto Mechanics BODY & FENDER MEN TOP VVAGES — STEADY VVORK Opas Chevrolet 1718 So. Ashland Ave. HAYMARKET 0220 —m m DIE MAKERS Top Hages to Top Men Excellent vvorking conditions NORTHERN METAL PRODUCTS 3300 W. LAKE ST. GOOD RELIABLE BOOKKEEPER • For Small Office Good VVorking Conditions S 'i day vveek. You couldn't dream of a better job than this CHICAGO ENGINE REBUILDING CORP. 2724 S. MICHIGAN AVE. TURRET LATHE OPERATORS TOP VVAGES * STEADY VVORK MASTER MFG. CO. 832 South Halsted St. MONROE 6684 GIRLS and VVOMEN VVANTED FOR LIGliT, CLEAN FACTORV VVORK Excellent vvages for bcginners Good vvorking conditions Apply G. J. AIGNER CO. .103 S. JEFFERSON ST. Harrison 7414 EXPERIENCED SIIK A RS GRINDER Stcady position KRATT St DOIINAL 325 South Clark Street HOUSEKEEPER Good vvorking conditions. Own room. Good salary. (Near North Side Hotel) MR. VVAGNF.R Mohawk 3080 — MEN — For shipping and general factory vvork — Steady Good opportunlty to learn a trade. J. VV JOHNSON 1237 N. Ilonore Street MEN and BOYS Mixers and Finishers Helpers Good vvorking conditions and Excellent pay — Apply _ JAMES KNIGHT CO. 594? W Fullerton Ave. BOYS and MEN Good vvorking conditions High vvages Chicago Spring Products Co. 220 F South Halsted St. VVANTED 10 GIRLS & VVOMEN LIGHT FACTORY VVORK FOR COSMETIC CO. Hours S P. M. to U P m *>er h°ur — 5 day wcek Kay Daumit Co. 15 S. Market St., 5th f|. VVOMEN for pleasai^T^iTto pack small bottles of Vanilla Extract. Re*t period., InU* morning and afternoon. Any W 8 day vvk .VV an hour fo? beginncrs. 2.17 E. SI PFRiop Sup. 4629 *KiOB. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicogo 23, ILL. LOJ1 KRAIGHER: OB SEDEMINDVAJSETLETNICI ✓ CANKARJEVE SMRTI •Konec.) 'drugi svetovni vojni moralo ta-V letih 1910-11, ko je bil Ivan ko brezmejno trjeti, da bi si za- Cankar pri meni v Slovenskih služi,° prerojenje in vstajenje goricah, sva največ premlevala F>a si. Sa ni zaslužilo. Iz te brez- vprašanje Slovencev in vseh Primerne preizkušnje človeštvo drugih južnih Slovanov. Po kla- vedno ni izšlo — očiščeno in vrni tivolski resoluciji socialnih Porojeno. Očitno je bilo trplje- demokratov iz leta 1909 in spri- nJa premalo. Na milijone Kri- čo oficielnega novo-ilirizma. ki stusov je bilo v zadnjih šestih je besnel in divjal po vsem slo- 1lu*be čimprej rasbremeni . «•» * J"> centov, katerih imena so bila nc- ameriška vlada Newyorski kar- ni pred nama jasen cilj: Zveza svobodnih jugoslovanskih republik od Gospe Svete in Mure do Varne in Soluna! Ne kulturno, samo politično je naše gibanje! Za ta cilj se je Ivan Cankar dosledno boril do svoje smrti m še preko nje s svojo grmečo pesniško besedo, ki nam je ohranjena v njegovih delih. Po prevratu — v novembru leta 1918 — je zasedal v Ljubljani slovenski narodni odbor in poleg njega tudi kultufni odsek odbora. V srebrni unionski dvorani smo se shajali člani kulturnega odseka in sestavljali spo- in ga blagoslovil: brezprimerne preizkušnje človeštvo, vse člo- i —J veštvo še vedno ni izšlo — očiščeno in prerojeno. Eno pa se je zgodilo: bi ti bil dovilil govoriti rokovati? . II I .sedel na Ce bi danes hodil Kristus po \ snaženih slovenski zemlji, pa bi srečal Sremski človeka, ki sedi kraj ceste na trde skorje. V podmornici na na ime Jacoba Cerarja! ne sta- čajo "ako7o'biYe prodane' kantonu, bi mu ta lepo v oči i ljubljanski policiji bi ti bili tr- vite denarja v pisma' ' prodane, pogledal — -—i ^---------------- na ponosno sem ijm bi ne šel kar dalje po svoji po- Newyorsk jasna ali pomanjkljiva, zato so dinal Spellman sc je vsled tega DWIA izpuščena iz teua seznama Niih "oremislil" in Hpial Ha vch»H ONA PRIZNANJE BOLGARSKE VLADE poroča iz Zofije, da se Nič ni škoda, tovariš, da si li HZiZlr SUsn" r0k° - DODATNO POROČILO mnogo o priznanju rumunske vlade. Časopisje domovinske fronte je z velikim zanimanjem razpravljalo o razmerah, ki so na Rumunskem omogočile priznanje vlade in očita opoziciji, da ni dovolj patriotična, da bi se podredila zahtevam treh ve- Za Centralni odbor podruž- portugalske fašistične diktatu- mlad — sedemindvajseto " po-' menico, ki je zahtevala kultur-1 "Pozdravljen, tovariš moj! miad po svoji smrti — si se go- ° priredbi SANSovih no avtonomijo za slovenski na- Mnogo si pretrpel. Svojo Golga- tovo uprl na levico in pogledal Podr"*nic v Chicagu, III., ki se rod. V treh tednih je bila spo- to imaš že skoraj za seboj. A j« groba. Z desnico si pomahnil ie vr*ila novembra 1945. menica dovršena. Po 20 novem- ti ne stopaš v smrt ^ v življe- na V8e strani. z smeJ Chicago, HI, — Kmalu po tej iu k^ T h? i!?^ Cankr T T Pogum, tovariš! Ne hom si ^zdravll svoj domaei. prireditvi je bilo v L VTm lZ Skj r3 ffn0> ne 113 leV°: S SV°'! osvobojeni svet in si iaklical z pisju poročano o njenem lep^ bolnišnice k Rohrmanovim lim liudstvom stonai v nrcrnii*.!____..i________________t , . uspehu ,v splosnem. Današnje _ I uiucu.nut t', I7rtr dosegel svoj" pokoj zot in zverstev nasilniških faši nic SANSa, Frank Smith, tajnik. Kdo bo naslednik fašizma v Španiji in komu v korist? (Nadaljevanje s 1. strani.) re. Spellman, ki slovi, da je po- Bolgarsko časopisje je jako leg papeža Pija XII. najspret-, previdno v svojem pisanju o an- nejši sodobni diplomat katoli- gleško-sovjetskem sporu glede ške cerkve, si prizadeva ohrani- Grčije in priobčuje le popolno- ti Španijo hierarhiji in če Fran- ma nepristranske članke o tem co že mora pasti, naj ostane ar- vprašanju, »navzlic temu, da se mada pod starimi poveljniki in zadeva neposredno tiče bolgar- vlada pa se spremeni v "ustav- skih interesov. no monarhijo". snice k Rohrmanovim j jim ljudstvom stopaj v preroje- gromkim glasanr Cankar je podpisal sporne- nje in življenje! Moj blagoslov -Pozdravljena?'Domovina, titpoVočilo vsebuje finančni pr^ gom. ki bi uvedli tako demokra-i V""™"""'" . dežela; si kakor zdravje! Zdaj šele si v ; gled in imena prispevateljev za ciJ°' v kakršno veruje anglosa- Spa"skl republikanci sc čudi- ington iini resnici kakor zdravje! Pozdrav- pomožno akcijo. , ški kapitalizem. Pod tako vlado zakaJ nlso imeli niti po pad- rj poUi nas druge, ki smo sanjali o republiki—pljusk v vodo—brezmejno razočaranje. Slovenski narodni odbor 3 kulturnim odsekom vred je bil nenadoma razpuščen. O spomenici ni bilo več govora in ni bila objavljena. Z nekakim državnim udarom Svetozarja Pribi- Skupni dohodki ««**> $866,1 tZ^A^?^ n* ^tŠ ni, Zt zopet legel — in šele 79. prostovoljni prispevki za ta- evropskemu bloku in s tem pro- kojšnjo poritoč staremu kraju Po "Ljudski pravici" od 11. Pa $710.00. »kupaj $1 576.79. Iz- ti Sovjetski uniji republikah skoro nič opore, razen nekaj v Franciji, največ Kandidat za kralja je sin biv- v Mehiki »n prav nič pa v Zed. Bolgarija je edina balkanska katere London in Wash-še nista priznala. Bolga-poudarjajo. da se Bolgarija nikdar ni borila proti zaveznikom. dočim so se drugi sateliti osišča aktivno udeležili vojne. Uradno naglasa vlada, da so bi- stov in nacistov. Najvcfc so pre- I .... - -- j u jl®^® * AB M rJ tr;^^45 ,Ta danek -, ^: A.: Finske priznane, čeravno « njimi naš slovenski narod Naš človek se je vzdignil iz močvirja. A to ni bil več oni človek, ki je po potresih vedno spraševal: "Kdo nam bo pa zdaj zago- šega izgnanega, sedaj že dolgo drzavah. Pac zato nc, ker ne ve-1 je viade Madžarske, Rumunije uumorno «icri,o, P<*ojnega španskega kralja Al- rufj° ,amo v demokracijo am- in Finske priznane, čeravno $710 00 in SANSu z . ,H>liUčno fonsa Ni^ovo ime je don Juan. Pak tudl v socializem. bile v borbi proti Sovj unijL čeviča in Pašiča so lopnile na- spodaril?" To je bil novi člo silniške monarhiške roke tudi po Narodnem Viječu v Zagrebu, zaprle Stepana Radiča — prvega decembra 1918 pa je bi- vek, ki se je zanesel na svojo lastno moč. Vzel je moč v roke in je še svoj narod vzdignil poslal SANS.l Apel newyorškim Slovencem —.; s ; Wmston Churchill, ki sedaj de- zvez s lilttcrjcm vse do njego Drag, bratje m sestre J , , s ' luj° Za teinie britanskega im- vega padca ln Pa da še vedno V Italiji se nahaja poljska ar- Tnmesečna kampanja za zbi- ^ 1 v Zed. državah, a tu- zastopa enako politiko kot jo je mada 107,000 mož. ki je še ved- ranje otroške hrane, obleke d* ^anja angleška vlada je po Hitler. Vatikansko glasilo " no oborožena. Njen vrhovni po- obutve za jugoslovanske mal- ^ d ska ,ch ^n ™ vseh znameniih t****™ na servatore Romano" pa označuje vel j nik je general Ander, velik SCdaj V tCkU Trajala Po Sil n ff IS ,U " t8k° SprWnembo V ^("Pravdi^ očitke Za 'deset de- sovražnik Rusije, ki še vedno arodi, do konca meseca marca letos jln ^i^ Fr^ vladi, ki bi sledila Angliji čez belih laži". Ker cerkev v Rimu upa, da pride med zapadnimi goeno Zavedajoč se resnosti položaja drn in strn in se vpisala v njen smatra Rusijo za najnevarnejšo silami in Rusijo do oboroženega voj- v stan domovini z ozirom na ^Jovec.^likc in Man hkoehir. ekonomski blok. L-rčA^d,™., L _______L: stotisoče podhranjenih otrok, je J,0seP\^ Fr"nces ^dmar in Demokraciji v Španiji pa bi naš Jugoslovanski pomožni od- L*oul* f,dar- Au«ust C,rum ' tak preobrat vlade v Madridu akcijo pa $350,00 Preostanka NjeSa> v ambicijah za zased- "Pravda' v Moskvi 7 dne 28. na roki je S42J5. skupaj kot sPanskega prestola zelo pod- februarja je v članku T. I. Bori- V Italiji 107,000 zgoraj $1.576.79 plral b,vsl angleški premier sova Vatikan znova obdolžila «• i • i VVmslon rhurrhill ki Ho. , . . . pOIISKlh VOIOKOV neizbežno revolucijo. Vendar je sko in si s krvjo izvojevali — bil že isto leto (v aprilu 19181 očiščenje in pomlajenje. Ivan Cankar pisal in predaval: "Jaz verujem v to družino na-1 Cankar, da rodov. Jaz verujem, da bo iz te novi in vnuki brezprimerne preizkušnje izšlo dom. ki si ga prerojeno človeštvo! Hil bi hinavec in lažnjivec, če bi sc imenoval socialista, pa bi v globo- dozorelemu razumu." krščanskemu redu. je razumlji- spopada. vo, čemu se v Moskvi toliko ob- Poljsko armado v Italiji in v t j • . ___ •. , , , ------------ r> . _ .. . w . — .-------- ----- - regujejo obnjo. Vedo. da če bo Nemčiji vzdržuje Anglija. Mo- .Kr^^JKSSn1,^ i^^J^I0^^ ne n« k^J v oporo, kajti ra, po njLrn. 'se "svet, vojna" skva je to nepnjatelfsko pošto- komunizmu" kmalu do- panje Angležev, pa tudi Američanov. že večkrat ožigosala, sredi februarja pa je zahtevala od- si bodo zgradili si-, vzel s svoje strani korake za cln- Anlon Baškovič in soproga, mere bi v tem slučaju bile pri-i proti " iki svetlejsi, lepši sodelovanje v tej potrebni kam- Mrs A- Beranich, A. Bezlaj. Fr. bližno iste radi katerih je bila godi ;a bodo uredili po s panji. • Bencina. Frank Bostich. Jacob monarhija z Alfonzom na čelu pnia ir/lrit^ili «mli \ T mm^hI^^I.. _ Y 1 ItS \ I ' I »« t f I ? m| • rt ■ • I? ..---- 1 f _ A A « • * . .... \ Kili svoji iz trpljenja vzkipeli volji, j V soglasju z Jugoslovanskim in MarX Brljavac. F. Carr. Matt vržena in jo je nasledila repu- V Bolgariji snuje nova vlada r kaj' se s tem namerava po svojem, v novih spoznanjih odborom gre na delo tudi naša mrs J. Deverieh, Kata- blika. gospodarstvo na temelju socia- in Drotosti čini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, nc zakrivamo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to veruj-mo, v to zaupajmo — in laže nam bo trpljenje. Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si jc zaslužilo prerojenje in vstajenje!" V resnici je človeštvo šele v Pa ni bilo treba čakati na vnuke, tovariš Ivan Cankar. 2e sinovi, tovariš, že sinovi so nam "zgradili v novih spoznanjih svetlejši, lepši dom — na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh"--kakor si pisal in govoril — tajnovidec! prerok' — spomladi leta tisočdevetsto osemnajtega. v zadnji pomlad svojega življenja. Nič ni škoda, tovariš Ivan Cankar, da si prespal to zadnje četrtstoletje. Kdo bi bil smo tiskati, kar bi bil napisal? Kdr Slovenska pomožna akcija v na- rina Jos. in Josephine ši naselbini, ki vam vsem (b- Erjavec (Joliet, 111.), Tončka Er-plo priporoča, da se odzovete deck J Filapena, Anton Gar- Cerkcv za reakcijo najbolj aktivna NAROČITE ameriški družinski koledar KM X Ji KIIA JI Stane $1.65 s poštnino vred. Pošljite nam točen naslov in vsoto, drugo izvršimo mi. Letošnjega koledarja mora v stari kraj najmanj iiMir izvodov! Ljudje tam ga bodo veseli, ker je njim posvečen. =r prošnji najmanjših trpinov v dcn* John Grcgorich, I. Heinri- V zavezniških krogih, ki od- (ampak totalitarno. A če ne bo Jugoslaviji — nemi prošnji od har, R Hribar in soproga, An- lo™jo o bodočnosti Španije, to kakih nepredvidevanih ovir, n. trpljenja užaloščenih otroških ton Jordan. John Kochevar, so predvsem London, Pariz in pr. nove vojne, bo Bolgarija brž- oči, ki gledajo na nas iz slik pri- j Theresa Kerkoch, John Košak, washington, se gre torej ne sa-' kone preje do temeljev sociali- nešenih iz mučene in izropane Apolonia Kosič, Mrs B. Kote mo al1 naJ fasizem tam ostane zirana kot pa Juffoslaviia in ---— j------— ali ne, pač pa, ali je mogoče dati hoslovaška. naše rojstne domovine Mirko in Paulinc Kuhel, Naj nc bo v naši naselbini ene chael Kuscl, Vera Leveč, Peter Španiji namesto Franca tak re- same družine ali posameznika Luibe, Mary Nov le, Mrs. j. ki se bo zavzel za ohranitev ki se ne bi odzval in tlaroval Omerza. Angela Perme, Joseph, Pnvatne »vojine in za privatne svoj delež za ohrano mladih f>()r°l>««t. Josie Pre/.el, Mary j^.nrderesev spi osne m. Največja otroških življenj... za povrni- Louia Robaus, Agata Sach- tev zdravja v izstradana telesca; man, J ose Sajovec, Bose Sajo- 1,200,000 jugoslovanskih otrok vec, Frank in Helen Sedey, Jo- ... za preprečen je nadaljevanja scPh Sernel, John Skcrjanc, An- načrta sovražnikov jugoslovan- ton Span, Mary Stcblav, Anton., ... , , skih ljudstev... zakaj dokler Tomazin, Anton Trojar, Ulchari kan toliko prizadeva, da bi span- ... . .. _ clti ritniiKlilranpi 110 r\t*ic1i t> no umirajo v Jugoslaviji otroci vsled podhranjenosti in pomanjkanja vsega, dotlej se še vedno izpolnjuje načrt iztrebljenja našega naroda . . . Sustarich in Thomas Svetlik Po $2: Rosic Bauchar, Helen ... .... , „ . ,in protestirala je tudi jugoslo- lizaeije in kmečkega zadružni- vanska vlada> kcr se daj| bc. | stva. To po mnenju svobodnega guncem, ki so sovražni Titu, to-podjetnistva ni demokratično. |iko p()tuhe Konservativni poslanec Stan-ley Reed je dne 12. feb. v parlamentu vprašal, koliko časa bo . . . _ ,, . . Anglija še vzdrževala to polj- J | zirana kot pa Jugoslavija in če-1 sko armado v Italiji in ojr^ni\ da stane njeno vzdrževanje An-Rusija je vsled svoje taktike1 8^'jo osem milijonov dolarjev v Mandžuriji v Ciangl-Kaišeko na mesec. "Cemu držati te Po- posestnica v Španiji je katoliška cerkev, ki ima ne samo ogromna zemljišča, pač pa tudi tovarne in sploh vsake sorte obrate. To je vzrok, čemu se Vati- Dr. Neubauer nam je priporočal, da zbiramo sledeče vrste otroško hrano: 1) Farino; 2) Oatmeal; 3) VVheatino; 4» Powdered Milk (po možnosti v 5-funtnih kan-tah); 5) Cocoa; 6) Cod Liver Oil; 7) Riž; 8) Daxtro-Maltose; 9) Častile Soap. Nabrano hrano, kot tudi otroške čevlje in obleke prinesite ali pošljite bodisi v Slovenski dom, 253 Irving Ave.. Hrooklvn, N. Y.; tel. J Kroma 3-83*2 ali pa in soproga, J. Zore. Franees Zu- ski republikanci ne prišli več na pancic, ter Zvokel in soproga. Martin Prus $4. Po $3: John Darovec, John Jurcčič, Martin krmilo pač pa naj se bi jim dalo v kaki novi monarhistični obliki vlade par mandatov — takih ah cu' » u ki jih primorali delovati z himonic, Mary Shine. Joseph . "V , / . -ru_______Il;l j ostalo vlado vred za utrjevanje starega reda pod znamko demo- Belajac, Ludvik Bergant, Paul kracile' Berger, družina Bozich. Nikola Crnič, Mary Drešar, Vinko Dre- Stališče Sovjetske unije Zelo zainteresirana za bodoč- vih krogih zelo kritizirana in pa tudi v VVashingtonu in Londonu. Prvič, ker njene čete iz Mandžurije še niso odšle, in pa ljake v Italiji, kjer so nezaže-ljeni, in ki opravljajo dela, kakršna ne eksistirajo," je vpraševal. Vojni tajnik J. J. Lavvson ker izvažajo stroje in drugo o- mu je odgovoril, da bo vlada da-premo iz mandžurske industri- la svoje poročilo o tem v krat-jc, ki jo je zgradila Japonska. I kem času. So tudi sc razna druga nesogla- Osa lete svoja jajca vedno v kak-sja, kajti posebno v VVashing- j ien sad. Pri ljudeh se imenuje to: tonu jim je neljubo, ker iz raz- pametna ienltev — Roda Roda. »»♦♦♦♦»♦»st« šar, H. Heranc, John Hujan, F. nost Španije je — umevno — Groser. Vincencija Jurman. tudi Sovjetska unija. Toda pri John Koporc, Josephine Koren, odločanju o bodočnosti vladne L. J. Kosele, Frank Kosic, F. oblike na Španskem je brez bc- Krapcnc, Mary Kuhel, Kmily sede. Francovega režima ni ni- Maurin, Valentin Mersol, Joe koli priznala, pač pa so to tako) Mihelich, Mary Milosich, Frank Ovijach, Ig. Podbevšek in soproga. John* Potoka r,1 Frank v dvorano cerkve »v. Cirila, na Smith. Josephine Trojar, Mary «2 St. Marks PIM New York, N. Udovich, Martin Voglar in M. V.; tel. Orchard 4-3442. Kdor hoče poslati denarni prispevek v čeku, naj istega napiše na ime blagajnika naše pomož- ne akcije Jacob Cerar, 253 Ir-, Bizjak Marv, Bozich Andrevv, ving Ave., Brooklyn. N. Y. Za Borse John. Filip Bro.van, Mike nabrane denarne prispevke bo naš nakupovalni odbor, sestoječ iz članov naše skupne Jugoslovanske pomožne akcije v tem storile Zed. države in. Anglija Izmed evropskih dežel ima di-plomatične stike s Francovo fašistično Španijo tudi Italija. Irska. Portugalska in še par dru-1! gih takih dežel, ki so bile med | vojno nevtralne. Glavna vez med vsemi glede Španije pa je vatikanska diplomacija. Sovjetska unija je doslej delovala za priznanje republikan- Brljavac, J. B., Anna Bruce. J. (Vfcrin in soproga. John Chcra way, Louis Gornik, mrs. Gornik,, proti Francu in Vatikanu in L. G rad i šar, .Gradišek L., Fan- tem indirektno proti onim v Verhovnik Rose Sterzinar $1.50. Po $1: Andolsek* Jennie, Bahor Tony, Bajher John. Bergant Antonia, PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8. ILL | ! [ Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i! TELEFONI: CANAL 7172—7173 j| ................*......................... ............................................... ske vlade, in ob enem pa skozi J ]838 N. HALSTED ST. svoj propagandni aparat ruje * ZA LIČNE TISKOVINE VSElf VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. i •Ul. MOHA\VK 4707 CHICAGO 14, ILL.; PROI-ETAREC SE TISKA PRI NAS l»MM»mm»HHMUMMMMMIMMIIII>#Mlimi»Ž ! A Vugoslav Weekly Devoted to tho Interest of tho Workers OFFICIAL OR economics. There is only one valid justifica-tion for bending people to your vvill, and that is by proving that they are so lovv in ability and reason as to leave some doubt vvhether. after ali, they are people or some kind of draft animal vvho vvere placed at the disposal of mas-ters by "God in His VVisdom." I placed the four vvords ending the above paragraph in quotation marks because that is the excuse vvhich the late George F. Baer, honestly but undiplimatically, gave for keeping the coal mineš in hi« possession and coal miners in his service. WELL, THERE YOU have it! To begin vvith dark skinned people simply HAD to be "benighted" and inferior beings — othenvise vvhat kind of people vvould vve Americans have been to capture them in their native lands, pack them in ships like cordvvood and bring them to our ovvn nation as slaves? The compulsion to degrade the Negro — not only on American plantations, but even more in American minds—vvas overvvhelm-ing. The only way vve could be right at ali vvas to prove that the "nigger" vvas ALL vvrong in having a dark skin, a thick skull and kinky hair. And, as I pointed out at the be-ginning—the people vvho live in the British Isles never had to fit his vievvpoint vvith sueh a mind vvarping compulsion. Will Militarism Crosh the World? Expenditures Novv Actually Under Consideration Stag^er The Imagination; Isn t lt TiNe for Some One to Call a llak? Back before the First World War, a favorite cartoon in American j nevvspapers shovved an unfortunate German citizen staggcrlng under a heavy burden la bel led "militarism," or "big army." If our papers printed that cartoon today, they vvould have to make one slight change. Instead of "German." the label o* the burdened figure vvould be The United States" or The VVorld." . . . Tvvo vvorlds vvars have made the burden bigger and have transfer-led it from the German back to others As an example of this. let's look at ourselves. In 1939, our regular army had 188.000 men. including the air force. Our regular navy had 120,000 men, including the Marines. The army novv plans a permanent regular force of 1,000,000 men. plus 400,000 in the air force, plus greatly enlarged National Guard and leserve forces. If conscription for peacetime training is adopted. the total army strength vvill be 4,500,000 men. e e e Recently, Admiral Nimitz told the Senate Naval Affairs Committee that the navy needs 558,000 "regulars," plus huge reserves. The same Senate Committee is considering a bili vvhich vvould increase the permanent Marine Corps to 700,000 men, to "police" occupied countries and other parts of the vvorld. Even vvithout this increase in the Marines, the United States vvill have at least 2.000,000 men permanently under arms. rompared vvith about 300.000 in 1939. e e e This size and cost of our reserve forces, sea and air fleets. army and navy equipment and vveapons are being increased in at least the same proportion. From about 61.666,006,600 before the Second World War, Uncle Nam's annual "defense" cost has multiplied ten times to the staggering Him of about 610,660,066,660. The same sort of thing is going on in Britain, Russia. France, China «nd other lands. Even smaller countries like Canada are strengthening their military forces and vveapons. When they can think of no other excuse, they say they are doing so to help the United Nations "preserve peace." « • • And this leads up to tvvo important questions: If the U. N. O. is to usher in an era of peace, as the war-weary vorld vvas promised, why is it necessary for the world's nations to arm on a bigger and better scale than ever before? Every other armament race in history has resulted in vvar. Whorr. are vve getting ready to fight? Germany and Japan are disarmed and cannot re-arm unless we let them. Argentina is being pietured as an enemy, but vve scarcely expect an attack by that small and distant country. It is Russia? Then why doesn't someone in authority suggest that Russia. the United States and ali other countries reduce their arma-ments? That vvould be at least as effective as an armament race as a means of diseouraging vvar. The only sufferers from disarmament vvould be the professional militarist of ali countries, and the comparatively fevv people vvho profit from vvar.—Labor. As good almost kili a man as kili a good book.—Milton. It is better to vvear out than to rust out.—Bishop Cumberland. I speak the truth. not so much as I vvould, but as much as I dare; and I dare a little thus more as I grow older.—Montaingne. Same Odds and Ends Novv that social science has learned to smash the atom, is it too much to ask that political science leam to do likevvise vvith the filibuster? .... The Cincinnati Post. According to latest reports, Hitler declared shortly before his dis-appearance that he bitterly regret-ted his involvement in a vvar vvith the United States. That is one vve can believe. — The Daily Oklaho-man. It shows a man i> getting old vvhen he pays more attention to hi* food than he doea to the vvaitress Mr. Ducken, the nevv foreipan, vvas making the rounds of the bottling shop vvhen he found a per-mit card man idling behind some stacked-up cases. 'Tm Ducken. the nevv foreman," he said. "So am I," ansvvered the p. c. man. The American Federation of Labor has wclcomed back John L. Levvis after his ten ycars of vvan- dering. A. F. L. leaders hope that John vvill takt a good rest and not start remodeling the old plače right away.—Howard Brubaker in Thc Nevv York«r. The National Asociation of Manufacturers is publicizing its vievvs vvith this slogan, "For a Better Tomorrovv for Everybody." The better toda.v it has in mind, hovvever, is pretty plainly for the National Association of Manufacturers.—The St. Louis Post-Dispatch. Posibly as baffling as any—to the British* bride of the Gl—vvill be the American custom of drop-ping the paper t^ along vvith the bali into tha tea. — "Senator Soaper." I In Kentucky there vvas uneover-ed a stili vvhere moonshine making vvas being taught. Graduation likc-ly vvill be held in jail.—The Pltts-hurgh Press. Minglc a little folly vvith your vvisdom; a little nonsoncc novv and then is pleasant.—Horace. From THE NATION THE UNITED PRESS is our authority for the story of an ex-army sergeant vvho vvas arrested for dunkenesss in Beaumont, Tex., after he had slugged a striker on a picket line. He explained that "vvhen I vvas overseas I promised I d puneh the first' picket I savv right in the nose." The picket vvas also an ex-army sergeant. HIGHER EDUCATION NOTE the Southern Illinois Normal Uni versity operates a Department of Effective Living. WHEN UNITED STATES STEEL turned dovvn President Truman's proposal of an 18»>|-cent wage increase, the Greencastle, Indiana, Daiiy Banner headlined its story on the start of the steel strike: "Steel Workers Reject Offer by Mr. Truman." THE ANNUAL REPORT of the National Park Service complains that "the bighorn sheep-vvolf re-lationships" problem ii continuing ... And the Fish and Wildlife Service is having trouble vvith the vvhooping erane, a baldheaded bird vvhich is almost extinct and is stoutly resisting aH efforts to keep it from becoming completely so. THE LEGISLATURE OF MIS-SISSIPPI, a theoretcally dry state, has postponed consideration of a bili to repeal taxes vvhich the state novv collects on bootleg liquor. CAPITALISM IN CRISIS: Okla homa City pest exterminators are up in arms agJtnst a proposed ordinance empovvering the city to order building ocupants to rat-proof and if nccessary undertakc the vvork itself at cost to the ovvn-er. Rats, the exterminators elaim, are properly the concern of private enterprise, and they accuse the city of "using Hitler methods on i us." ...VVILLIAM LINDSEY, president of the Florida Peace Officers' Association, told a recent meeting of Florida sheriffs that returning Negro veterans vvould be a major problem for lavv-enforcement officers. "In a keep them in their plače' speech," reported the Miami Herald, "Lindsey asserted that Negro soldiers ... are coming back pretending to be heroes vvithout ever having seen a gun unless they stole one... We have to iron out this situation, even if it's vvith a club." THE TROUBLE WITH THIS COUNTRY, suggest the vvriter of a Letter to the Editor in the Nevv York Herald Tribune of February 7, is that "the poor people have too much money." We knevv somebody had too much money, but vve weren't quite sure vvho it vvas. PROFESSIONAL D I G N I T Y: When the proprietor of a Nevv York "Fountain Pen Hospital" goes out to luneh, he hangs a sign on the door saying, "The doetor is out." Says Beer Produetion To Be Cut More Than Estimated President Truman's order, res-trieting the use of grain in beer produetion to the amount used in 1940, vvill mean a cut in beer produetion greater than the 30 per cent estimated in the Presidenfs order, according to William T. Bur-ton, president of the Pennsylvania State Brevvers Association. In a statement issued by Burton, he estimated that lt vvill reduce 1946 produetion in Pennsylvania alone by 3,000,000 barrels, if thc restrietions are continued through out the year. He added, hovvever, that the brevving industry vvill comply vvith the order vvith the same good grace it exhibited during the vvar years. The catholic cardinals' march on Rome became for a fevv days number ontf on the best-seller list for the American press, radio, and nevvsreel. The United Nations Ašsembly, Nevv York's tugboat strike, and Harold Ickes managed to stay on the front page. but the report of imminent famine on an unprecedented scale barely made page six. For the cardinals meant color, medieval pageantry, theater, in a land vvhich is surfeited vvith tales of human miscry. Pleasant human-interest stories tiltered back from Rome—the unfortunate tailer faced vvith the neces-sity of throvving together a simple little cardinal's ensemble valued at $6,000, "and, mon vieux, you knovv hovv scare silk is these days!" Forty rooms reserved at the Grand Hotel for the Nevv York cardinal-designate and family—"Don Juan, the Spanish pretender lived here and vvas married here ... frequented by monarchs, diplomats, financial rulers . .The Gripsholm sailing out of Nevv York harbor laden vvith episeopal vietuals so that "the Italian people novv suffering great priva-tion vvould not be deprived of their meager food supplies." The air-lainer Star of Rome at LaGuardia, the Star of Rome at Gander, the Star of Rome at Shannon, the Star of Rome at Pariš, the Star of Rome at Rome Hovv far vve have advanced since the days of that primitiv journey to the other Holy City—by donkey.—The Nation. LOBBTING GOES TO EXTREMES It is estimated that there are around 1,500 lobbyists in VVashington, representing practically every industry, movement, or important under-taking in the country. These "pressure boys" are there to put the heat on Congress for or against proposed legislation or against lavvs already on the books, and they vvork strictly in the interests of the particular proup they represent. Some of them have many thousands of dollars at their disposal vvith vvhich to entertain or othervvise bring influer.ee to bear, and they have become sueh an acceptcd and highly honored institution in and around VVashington that Jbme Congressmen or Sen-ators are entirely influenced by them, particularly on legislation af-feeting big business interests. Hovv great an institution lobbying has become is made evident by the nevvs that novv even the State of Missouri is going to send a lobbyist in VVashington to look after the interests of that State; furthermore, vve understand that many other States are already follovving this un-usual practice. We can understand why an organization sueh as the Apple Dryers Association or the Lumber Men's Protective and Benevolent League Aould find it to their advantage to send a full-time representative to VVashington, but vve can't, for thc life of us, understand why Missouri or any other State should find it necessary to do so. After ali, each State has tvvo Senators and any number of Congressmen representing it and speaking for'it on Capitol Hill and they ought to be able to do the job vvithout any outside help. If they're not able to, then it's time for the people back home to inquire into their fitness, and perhaps inake some changes. — The Brewery VVorker. NOVV - A BROWDERISM To Earl Brovvder has come the painful rcalization that a man's communism may slip imperceptibly into an ism nevv to him and to the vvorld. VVith his expulsion from the party, comrades everywhere were jiimmoncd to the "struggle against Brovvderism." VVe telephoned the cffiee vvhere Mr. Brovvder publishes an organ called Distributors' Guide, hoping to learn something about the philosophic basis of the neviv ism, but no information vvas fortheoming. In vievv of the sudden-ness vvith vvhich it vvas forced upon him, it may vvell be that Mr. Brovvder has not yet vvorked out its principles. If so. he has our sympathy; 've can imagine fevv situations more avvkvvard than that of a man vvith an ism on his hands and no ideology to talk about Brovvder's fate should be a vvarning to his former comrades to store away at the back of their heads a reserve ideology against the day vvhen they find themselves the founder of a nevv ism. No one can say vvhen a public speech by a Communist leader in Pariš or Johannesburg may change VVilliam Z. Voster's communism into Fosterism; vvhen a magic vvord uttered in Moscovv may give the vvorld Molotovism or Vishinkyism. Life is sim-pler for bourgeois politicians; a Cabinet member is throvvn to the wolves but no one is vvarned to bevvare of Ickesism.—The Nation. At Least $2,500 a Year Needed • Frankly, LABOR likes to put a spokesman for Capitalism on the stand vvhen vvages are discussed. Sueh an opportunity vvas afforded this vveek. The Northvvestern National Life Insurance Company is one of the biggest concerns in its field. Recently it issued a statement congratu-lating the country on the fact that more than 15,000,000 families are novv enjoying incomes of $2,500 a year or more. This, according to the Northvvestern, js "tvvice the number vvith that much buying povver in any preceeding peacetime year." An v one can see that is an extremely important historical, as vvell as economic, fact. Then the Northvvestern adds that for a family of four an income of £>2,500 is equal in purchasing povver to $1.300 in 1913 and is about the minimum sum vvhich vvill provide sueh a family vvith the necessities and basic comforts. Clearly, Americans are entitled to "necessities and basic comforts," and just as clearly, they can*t get them unless they nave an income at lest $2,500.—Labor. Earlier, Toledano clenounced reported AFL plans to form a dual Latin-Ameriean organization as a "declaration of vvar." — The CIO Nevvs. OPPOSE AFL RAIDING Attempts by agents of the AFL to raid Latin-American unions vvill be vigorously opposed. Vicente Lombardo Toledano, head of the Confederation of Latin-American vvorkers (CTAL), said in CTAL Nevvs. According to the CTAL paper, Toledano taid: "Latin-American labor vvill seek immediate expul-slon of any and ali agenta of VVilliam Green and foreign monopoly generally vvho may attempt to cause trouble in $ur countries." Toledano's vvarning came after Green announced In Miami. Fla., that he vvas sending one Sarafino Romualdi of the Ladies' Garment VVorkers to Latin-America to 'attempt to lure away CTAL affill-ates." THE ALONE Ry MAX PRF.SS Thesc are the ahuffling men, the frinedless. the unloved; Sick vvith loneliness. about the grey streets they roam— Hopeless and dreamless and God-less, they shuffle on, Each to and from thc drab, eold plače vvhich is not home. These are the shuffling men, the crushed of heart, the numb; Forever lost to them the lighted room, the glovv Of children's faces, the warmnth of outstretehed hand— There is no plače in ali the vvorld for them to go. These are the shuffling men. tho forsaken, the lost; Music and laughter shall not come to them again; Only for them the last fevv years. bltter as death— These are the finlshed men. these are the shuffling men. SHORTER VVORK VVEEK FOR CONVICTS Texas is attempting to reform its prison farm system. Among the "rcvolutionary proposals" is a 44-hour vvork vveek. Thafs a move in the right direetion and vvill prob-obly produce good results. But there are thousands and tens of thousands of free Texans—men and vvomen vvho never commited crimes—vvho are vvorking 48 hours and longer. Why not include them in the reform? It shouldn't be ne-cessary for a Texan to break into a srnokehouse, or rob a bank, or commit some other criminal act, in order to get a shorter vvork vveek. FARM PRICES Farm land prices are 52 per cent above the prevvar level, are stili going up. and may pass the peak to vvhich speculators boosted them after the First VVorld VVar. the De. partmeot of Agriculture reported reeently. The report said many farm s vvere sold last ycar by people vvho had ovvned them only a short time, and 37 per cent mi the farma were bought by people vvho did not in- tend to do any farming.