List 13. m v • le ca i L VII t 4 I i U I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol Jeta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 1B kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani mareija Aftftftftftftftftftftftft ft I Aft A ftft ftft ftft ftft ft ft Aft ft Ait ft A ftftft jB 'M popolnoma pozabljamo, da s u vsi ljudje pod kožo krvavi, Pol I tiski Oddelek. in da 80 z,ast* še mei m°g°tci Objektivni in povsem nepristranski ljudje prave bele vrane. B 'i^^v - ! Bîl'^'^PI^^DI1 BPpHaffB v1 wj^B ■ * . tuHF nr ^ ' e t '^ín : 2Bi 18 Bi- . • TpTf 1 vŤ ^ Slovenci zaupamo v božjo previdnost in neskončno pravičnost in zato čakamo potrpežljivo, da zmaga v naši Velika noč. Prišli so lepi velikonočni prazniki in v srca člo- državi pravica, da se izvršijo postave, na katere so pri veška se vsaj za nekaj dnij naselita mir m pokoj t m segli cesar in vladajoči državniki î m da pestanemo na vsaj v srca tistih, ki so dobre volje in znajo premagati posled tudi mi deležni tistih dobrot, katere nam gredo, strasti, katerih igrača smo več ali manj vsi ljudje. Ali pa tega zaupanja in te potrpežljivosti ni morda ne- Za naš narod pa tudi lepi prazniki niso dnevi koliko preveč ? Doslej čakamo že desetletja, da cela sto- radosti in zadovoljnosti, dnevi tihega veselja in delopusta naš narod nima uzroka se jih veseliti kot * 1 narod nego se jih more le radovati, ker so posvečeni dnovi tiste letja m se rodi da zmaga pravica Čakamo 1 da zmaga sama od sebe vedno seveda samo v primeri z drugimi na «1 vse premalo prizadevamo, da zmago pravičnosti cerkve, kateri je od pradavnih časov udan z zvesto lju- pospešimo in olajšamo. Star pregovor uči: Pomagaj si beznijo in otroškim zaupanjem. sam in Bog ti bo pomagal. Sami se moramo truditi in Ako kateri narod dobre volje in želi živeti v sicer z naporom vseh duševnih in materijelnih svojih slogi in v miru z drugimi narodi je to gotovo narod sil 1 da zmaga pravičnost, storiti moramo v to stokrat slovenski, saj smo prav Slovenci jedini narod, ki se za nego storimo sedaj, sicer je vse izgubljeno. svoje pravice, za tiste, ki nam gredo po božjih in po to pa je potrebno mej drugimi tudi to, da se človeških postavah, prav za prav še nikdar resnično ublaže strankarska nasprotja. Razdelitev na stranke ni bojevali nismo, bojevali v tistem smislu » s tisto odloč nesreča ) samo da so stranke rodoljubne. Vsi ljudje ni nostjo brezobzirnostjo m jekleno vztrajnostjo, kakor maio jednacih korakov. Samo da hodimo vsi Slovenci v vi adjari ali Čehi, Italijani ali Poljaki. Naš narodni boj jedni in isti smeri. Bedimo sfrankarji, ali ljubimo svojo 1*1 _ • J • • 1 1 11« 11 «v • » « 1 • • • ' w» je bil v istini vedno le bolj akademičen in strogo parla- domovino in svoj nared bolj, nego sovražimo nasprotno mentaren. Ako je morda prehudi pritisk nasprotnikov stranko. Malo nas je in zato se drug od druzega ne časih prouzročil, da so se prekoračile strogo začrtane smemo preveč oddaljiti. Naj bi za vse slovenske stranke meje dopustnosti, so bile to le izjeme, največkrat celo neresnični slučaji, v ostalem pa je naš narodni boj največ podoben juridično-politični disputaciji in ne pravemu boju. boju, toda ti stranki se takoj združita, čim treba uzeti veljale vedno stare a resnične besede Voltairejeve : Istina da imamo dve stranki, ki sta med seboj v vednem je Slovenci smo pač v resnici dobre volje 1 se na svetost postav. Zdi se zanašamo nam, da je v civilizirani državi nemogoče, da bi postave veljale pač za jeden v roke orožje za obrambo domovine. Tu bdi stranka nad stranko, da se ne izgubi nobeno najmanjše pravo domovine. Stranki se sovražita, obe pa ljubita z vso goreč- narod » za druzega pa ne, ali da bi se postave sklenile nostjo svoj narod. samo da za tiste ostanejo le na papirji, kateri njih izvr Samo tako moremo zmagati. prizadevanjih za šitve ne morejo izsiliti, ker so preslabi. Slovenci zaupamo rešitev svoje narodnosti smo vsamljeni. Od vseh strani n nepristranost nas obdajajo življi, ki preže na našo narodno smrt v pravičnost države in v pravičnost tistih krogov, katerih rokam je poverjena usoda države to nas ne sme poditi v močvirje pesimizma nego nas in državna uprava ? in to naše zaupanje je toliko > da navdajati s posebno eneržijo. * Mir ljudem, ki so dobre volje. Za nas to še ne nino ) občine od 21 do 30 odstotkov in občina od velja. Mi ne smemo čakati, da nas reši božja previdnost 31 do 40 odstotkov. Za postojinskim okrajem so potem ali da se volkovi, ki nas hočejo raztrgati, premene v najbolj obloženi z dokladami črnomaljski, kočevski krotka jagnjeta. Lam tudi velikonočni zvonovi ne smejo logaški, kamniški, kranjski, radovljiški, litijski naznanjati miru, dasi smo dobre volje, nego nas morajo meški in naposled ljubljanska okolica. i krški » i novo- klicati na podvojeni najljutejši boj za svoj narodni ob Največjo doklado imela je občina Gorjuša okraj stanek, sicer se bodo kmalu glasovi velikonočnih zvonov Radovljica, namreč 100 odstotkov, in sicer 49 odstotkov razlegali samo nad našimi grobovi. za občinske in šolske potrebščine in 51 odstotkov pa za Pozdravljeni toraj lepi velikonočni prazniki, veliko- odkup tlake pri stavbi nove šole. nočni zvonovi pa oznanjajte po vsi slovenski domovini, Vas Selsček občine Cerknica ima tudi nenavadno da treba sukati meč, in da moramo najprej izbojevati s visoko doklado, namreč 91V 2 odstotkov 5 svojo močjo popolno zmago, predno tudi mi zapojemo: činske potrebe 7 V, odstotka, za ubožni zaklad 71/ in sicer za ob- od 2 Aleluja ! Deželni zbor kranjski. III. seja dne 2 L marca. Poslanec Hribar ie utemeljeval samostalni predlog, slanec Koš a k. stotkov, za šolske potrebščine S1/^ odstotkov, za zgradbo farovža in cerkvene potrebe 20 odstotkov, za vzdržavanje sodnega poslopja 4 odstotke in za vodovod 40 odstotkov. točki letnega poročila o davkih je poročal po- Pri tej zadevi se je oglasil poslanec s katerim se pozivlje vlada, da izposluje zakon, s ka- Lenarčič ter omenjal, da je finančni urad dal premalo terim se bodo olajšave, ki so določene za nove stavbe vere na položene fasije, ter da se je po posameznih ko- in prezidave v Ljubljani, podaljšale do 23. junija 1905. misijah za odmerjevanje osebne dohodarine premalo varo prošnji mlekarske druge v Trnovem vala uradna tajnost Poslanec Pfeife v daljšem poročal poslanec Modic. Sklene se, prošnji v toliko govoru pojasnoval i da po nekaterih okrajih finančna ugoditi i da s o obroki deželnega posojila ne prično vra- oblastva niso pri določevanju osebne dohodarine ravnala čevati letos, ampak prihodnje leto 1900. se po besedah finančnega ministra » naj uradi s stran Prošnji posestnika Frana Cerarja za podporo za kami postopajo blagohotno. napravo brodu čez Savo pri Kresnicah se ugodi - ter se dovoli v ta namen 100 gld. (Poročevalec Modic). Prošnji županstva Št. Rupert za podporo za napravo postaj za streljanje proti toči (poročevalec Po v še) se ugodi ter dovoli v te namene kredita 700 gld. Politični pregled. Kdaj se snide državni zbor ? da se snide drž soglasju s „Politiko", „Kreuzzeitung" pile v zbor v jeseni. Nagod- beni zakon se izda o tem ni več nobenega dvoma Prošnja Janeza Bo bek-a iz Kala za odpis bol- temelju § 14. To bi se zgodilo, ako bi se nameravalo niških oskrbovalnih stroškov za Marijo Požar se odkloni (poročevalec M u r n i k). Prošnji sirot Marije in Ane Lušin za podaljšanje miloščine se je ugodilo. (Poročevalec Mu mik), na skli- jeseni se mora sklicati cati drž. zbor že prihodnji mesec, parlament, na vsak način že zaradi volitev v delegacije, ki se morajo sni ti v jeseni, da se posvetujejo radi pomnoženik voj-skinih stroškov. Začetna dela za skupni proračun so se šele sedaj začela, in novi voj skini budget še ni določen, ker vojni Poročilo upravnega odseka glede razdružitve občine minister sam ne ve povedati, koliko bo treba dosedanji proračun Turjak v samostojni občini Turjak in Rob se je odstavilo z dnevnega reda. zvišati. zasedanju češkega deželnega zbora Deželni Prošnja okrajno-cestnega odbora za uvrstitev okrajne ceste Kropa-Tržič med Kranjskega deželne ceste. zbor češki bo zboroval mnogo dalje, nego se je spočetka po ročalo. Poroča se namreč iz dobropoučenih krogov, da bo tra jalo zasedanje do 15. maja ali pa še dal Vlad a češkim Prošnja se izroči dnželnemu odboru v pozvedovanje poslancem dala zagotovilo, da ustreže njih želji. Vender pa v in poročanje (poročevalec Šubic). Glede prošnje Janeza Goličiča za uvrstitev mostu čez Soro pri Suhi med okraj no-cestne objekte se sklene, vsej tej dobi ni pričakovati kake resne politične razprave To kaže razven morda pri razgovoru o deželnem proračunu. najpreje okolnost, da deželni maršal ni še postavil na dnevni red predloga poslanca Hagela je zahteval naj se izvoli da se v tej stvari zasliši loški cestni odbor (poročevalec poseben odsek, ki se bo posvetoval o cesarskem sporočilu Šubic). ravnotako se še ni obnovil jezikov odsek v tem zasedanju ustnem poročilu upravnega odseka 5. letnega Nemški člani deželnega zbora se tudi sedaj ne udeležuj poročila „občinske stvari" poročal poslanec Jel o vše k sledeče. Celo poročilo skrajšalo se je na samo 16 strani, iz kojih razvidimo, da najhujše z občinskimi dokladi na deželnozborskih sej soboto je potekla osemdnevna doba v kateri bi bil moral znova pozvati deželne poslance, naj dejo v deželni zastop Po preteku nadaljnih štirinajst dnij vse direktne davke obremenjen okraj postoj i nski j v ti možje, ako se ne odzovejo povabilu, izgubili svoje po- deželni maršal iz kakoršnega koli slaniške mandate Toda katerem plača 17 občin od 15 do 30 odstotkov, 10 občin od 31 do 40 odstotkov, 10 občin od 41 do 50 odstotkov, občini 61 do 70 od- občini od 51 do 60 odstotkov stotkov in 1 občina 71 do 80 odstotkov. Vrh tega pa želi tako osrednj uzroka ni hotel storiti tega in tudi ne bo, dokler tega ne zahteva kaka deželnozborska skupina. Ker se pa najbrže tudi to ne zgodi, bodo nemški poslanci še nadalje ohranili še mandate, akoravno ne izvršujejo poslaniške dolžnosti. Sodi se da vlada i ne vidi rada, da bi se še bolj » + plača še 17 občin 15- do 20odstotno naklado na vžit- razburjali duhovi. Boji se konečno tudi, da pridejo pri even 123 tuvalnih volitvah na njih mesto v zastop večinoma sami radi- strukcije. Sacken je predlagal kalni kričači. Deželni zbor bo toraj še nadalje zboroval brez Razoroževanj vojske reformirajo, in piše njih w se dalje, kakor se je do sedaj mislilo razvidno, da se državni zbor ne marveč v najugodnejšem slučaju še snide zadnje tega je tudi Pojem vojnostanja treba, pa tudi pomnoževanja čet orožj ne. dni prila odpravi. Vojska ostani povsod vedno jednaka, po številu naj so armade v miru in mesec pozneje jednake Velevlasti naj imajo vojske po 400.000 do 600.000 mož V ogerskem državnem zboru je trgovinski minister polovico tega privojevala Velika Britanija pol sveta naglašal, da najbolji pripomoček za razvoj obrti je širjenje strokovnega pouka. Zboljšati treba tudi kreditne razmere. — Gledè delavskega vprašanja je povdarjal, da se ima isto rešiti s tem, * da se izpolnijo opravičene želje na polju humanitarnih naprav, pa 800.000 možmi ? Ako najmočnejše velevlasti obdržale vojske s 700 000 do se tudi s tem zm za i , In že to je lep uspeh Naročena adresa. njihove armade Sultan tudi spreten spletkar kakor strokovna izobrazba, posredovanje dela in zavarovanje Kot tak se je prvič skazal sedaj, ko je aranžiral spomenico proti telesnim nesrečam. Zastopniki ogerskih sladkornih obrt- načelnikov verskih družb v Macedoniji. Ti verski načelniki in nikov so pošetili ogerskega trgovskega ministra, da ga opozo- načelniki grških in srbskih občin so poslali sultanu spomenico rijo na sklep industrijske vlade glede zvišanja carine na sladkor, s katero se priti žu jej o radi revolucijonarstva macedonskega ko- Trgovinski minister jih je zgotovil, da so že storjeni potrebni miteja. Spomenica izjavlj koraki v obrambo interesov industrije. Poslanec dr. Engel o jezikovnem zakonu vedali smo že, da so nemško-nacijonaini in liberalni komité da da je vseh nemirov kriv omenjeni bil sicer v Macedoniji sam red in mir, ter za- Po- krogi gotavljajo sultanu svoje vladanosti in hvaležnosti. Spomenica je nastala očividno vsled pritiska Turčije, kateri se omenjeni trdno prepričani, da v malo dneh zagleda dan novi jezikovni načelniki niso upali ustavljati, ali pa iz političnega mejseboj zakon, ki bo po njihovi volji. To trditev pa je na zborovanju Dega sovraštva mej posameznimi macedonskimi redovi. Bolgari meščanskega kluba minuli Četrtek ovrgel poslanec dr. Engel, in Srbi se žijo ter rujejo mej seboj za upli ki je rekel glede izdaje tega zakona, ali vsaj na to ne, da nas kakor pa more ta adresa težnjam macedonskega komitej bo vlada presenetila ; izjavila nam je namreč, da na sedanjem stanju jezikovnega vprašanja ne bo ničesar spremenila, ako Vse ve- liko škodovati Volitve v bolgarsko sobranje. V Bolgariji se že ne v sporazumu z obema strankama; presenečenje od strani danes jako živahno pripravljajo na 7. maja vršeče se volitve vlade bil toraj prestopek proti dani oblubi, za kar pa po v sobranje. Vladna stranka je velika, a nezadostno organizirana; mojem mnenju ni zmožen grof Thun. Prepričan sem vsled opozicijo tvorijo Cankovci, južnoboJgarski Unionisti in Karave- tega, da je vse neresnično, kar se je govorilo in pisalo o lovišti. Vladna stranka upa trdno na zmago. Sobranje se se izdanju jezikovnega zakond. Mogoče je sicer, da skliče vlada konferenco obeh strank. V dane konference, seveda ne da tem slučaju se udeležimo napove- vedeli, kaj nam vlada pred- stane v maju na kratko zasedanje, da se posvetuje o mejnih finančnih vprašanjih, ki so za ugled kneževine največje važnosti. loži, in ali se posvetovanja udeleže tudi Nemci. Izjaviti pa moramo še danes, da niti za las ne odstopimo od načel, ki predsednik barov Gautsch. Ne moremo si namreč misliti, da bi Porušena Finska. Finska imela doslej precej samo jih je razvil v svoji oficijelni izjavi bivši ministerski grof Thun drugače postopal nemški baron Gautsch. proti nam, kakor je postopal stojnosti v ustavi in vojaštvu, a vsled novih odredb Rusij izgubila Finska svoj deželni zbor in svoj senat, finsko šolstvo in vojaštvo dobi strogi ruski značaj. Finski stanovi so so že 15. februvarija obrnili z najvdanejšo prošnjo do carja, naj se Finski pusti svoboda ; prošnj Dr. Grabmayr izključen Veliki teroristični upliv ta ci j 500 bila odklonjena ; tndi depu nemških radikalcev se še prav nič ni zmanjšal. Vse, kar ne senata ni bila sprejeta. Te dni so zavrnili deputacija ajodličnejših Fincev, ki so prinesli carju baje s 523.000 ugaj Wolfu, se mora umakniti podpisi. Na Finskem vlada splošna žalost, dame in gospodje jonalcev in 5 glasovi naprednjakpv proti 13 glasom uapred 14 glasovi nemških naci- v mestih hodijo v črnih žalnih oblekah Položaj na Flipinih Amerikancem se godi slabo njakov je bil izključen Grabmayr iz tirolskega dež. volilnega Niti tega ne vedo, kolika je nasprotna vojska, kakšne načrte odbora govor v Mer tem so se nacijonalci maščevali za Grabmayerj in završili hujskajočo agitacijo proti njemu ima in odkod dobiva provijant. Aguinaldo se izogiblje vsaki večji bitki na odprtem polju ter le z manjšimi napadi škoduje Bržčas bodo tedaj zapustili vsi veleposestniški členi omenjeni Amerikancem, katerih velike čete silno odbor. Značilno je, da so se naprednjaki razbili, ter jih je pet glasovalo proti Grabmayru. Grabmayr je jeden najodličnejših tirolskih poslancev. Ker pa je v Meranu ostr napadal nacijo- neralf trdijo veljajo. Američan s ki konzul je izjavil, da pač ne upa doživeti konca sedanje vojne Insurgentje spreminjajo svoje stališče vsak Čas. Ameriški ge> da nalce ter priporočal naprednjakom ustašev 20 100.000 mož îmaio iz » naj Dr katoliško stranko, so ga Schonererjanei vrgli iz odbora Grabmayr je pred glasovanjem naglašal, da bodo nemški veleposestniki slej kot pred členi državno - zborske opozicije, da pa postopajo skupno s vrstno orožje ter rabijo brezdimni smodnik. Zarote domačinov so na dnevnem redu ; Američani ne zaupajo nikomur v Filipine so podobne sodu smodnika, okolo katerega gori . Vse Ame- smatrajo postopanje Schonererj čast Nemcev kvarno. za obstoj Avstrij za Razoroževanje Feldmaršallieutnant baron Sacken ričani so torej jako nervozni. Nasprotniki eneksije Filipinskih otokov sila napadajo Mac Kinleya in njega vlado. Vse kaže* da se bo Amerikancem na Filipinih godilo kakor Špancem na velikanske denarne in Človeške Žrtve. Kubi da bodo imeli izdal vzpričo bodoče razoroževalne konference v Hagu bro- a uspeha nobenega I šuro „Die Botschaft des Czars", v kateri se peča z šanjem i kako in v koliko se more realizirati carjeva vpra ideja Kreta v denarnih stiskah Pod predsedstvom italijanskega zunanjega ministra Canevara so imeli poslaniki Sacken piše, da znašajo vojske Nemčije, Rusije in Francije po Anglije, Rusije in Francije v Rimu konferenco, na kateri se do milijone vojakov, vojska Avstro-Ogerske in Italije pa je zpravljala prošnja princa Jurija, da se mu dà kredit za po 2 do 21/2 milij vspeh modernega orožj Število vojaštva se je podeseterilo, novo posojilo. Konferenca je to prošnjo odklonila, pač pa skle z brezdimnim smodnikom pa se nila, da se poskrbè sredstva omogočijo krečanski vladi podvajseteril ali celo potrideseteril. Kako naj se to izpolnje- naime novo posojilo. Princ Jurij mora toraj čakati orožje in množenji vojsk konča? Nemčija se še vedno omenjena sredstva; tudi njegovi prošnj bahari general Dragomi zmagovitostjo, Francije je maščevanja želja, ruski italijanski podčastniki, da organizirajo orožuištvo da na pošlejo na Kreto v se pa je izdelal in sestavil za svoje čete instruk- konferenca, ampak ugodila d) e, presegajo po strasti in divjosti vse dosedanje šele preštudira pridržal Canevaro pravico, da razmere * * % • 124 Železnica preko Afrike. — Znani južno- afriški mo- stano opazovanje vladajočega ukusa obudi tudi gotec Cecil Rbodes je zasnoval v svoji glavi načrt, po katerem z železnico zvezal Kajiro v Egiptu s Kapstatom na skrajnem jugu Afrike. Sedaj išče po Evropi moralnih in denarnih podpor. „Times" piše o tem načrtu : „Danes je še nemogoče željo » občinstvu kaj novega ponuditi in s tem na njegov ukus uplivati. Na ta način se iz rokodelca razvije in vzgoji podjetnik, ki zna kupčevati, kakor znata fabrikant in z gotovostjo trditi, da bi ta železnica toliko koristila ko brzojav, velemagacinêr, ki stojita danes gospodarskemu življenju A to je gotovo, da se brez železnice angleška posestva v srcu na čelu. Ako skladiška zadruga v svojih prodajalnicah Afrike ne morejo razvijati. Ali pa je kdo slutil, ko so pričeli graditi kanadsko pacific-železnico, da bode odprla najbogatejšo žitnico severnih držav? Toda srednja Afrika ni rodovitna Kanada. tudi naročila sprejema, katera potem zadružnike razdeli v izvršitev, in ako 3 tttfeA tUtfí ifc/t.Îftf'i.i't.jÉ» d&tajfMladktf. & m Obrtnija. napravi skupno delavnico za razne poprave, potem se je v bistvu že približala produktivni zadrugi. Nadalje ovira, da se skladiška nakupovalna in p ro- lí duktivna zadruga ne širi kakor bi bilo žeíeti v interesu rokodelstva, je nedostajanje trgovinske izomike. Te pa Ohranitev rokodelstva. (Dopis iz Nemčije.) III. ♦ Veliko težavo akciji, da se ohrani rokodelstvo, je značaj našega časa, kateri se dà najbolje s tem označiti kupec hoče dan- dandanes treba vsakemu človeku ? večjemu da izha jata brez nje duhovnik in i da gre pred vsem na zunanjost. Vsak mali kmetovalec, sicer nihče kako malo trgovske izomike, trgovskega smisla imajo naši rokodelci, to je uprav neverjetno. Navadno jim je prav tako tega pa je trgovsko knjigovodstvo, trgovsko računanje Posledica ptuje, kakor trgovska kalkulacija. i danes če je ie mogoče, dobiti potrebni mu izdelek takoj, in zlasti mu je po volji, če se mu da na izbero velika rokodelec navadno množina dotičnega izdelka. Pripoznano dejstvo je, ia je dobivanje potrebnih izdelkov potom naročil pri posamičnem producentu čedalje redkejše, dočim posamezen priti, nedostaje trgovinskega vodstva in da tudi razne zadruge ne more prav naprej močno hirajo, ker jim i katerega neobhodno po se čedalje bolj množi kupovanje že izgotovljenih in na izber razgo-njenih rokodelskih izdelkov. Te časovne razmere zahte- da se morajo tudi rokodelski izdelki prodajati izgo- tudi trebujejo. Oziroma so samo kreditne zadruge, ki potrebujejo sicer trgovinskega vodstva, a ne cako strokovnega, bolj meha- kakor druge zadruge, ter je njih vodstvo ničnim in se lahko pripusti komurkoli, da je pošten vajo, tovljeni ne in da zna knjigovodstvo To vzrok, da so se kreditne po naročilu, in vsled tega zahteva profesor na vseučilišču v Lipskem dr. Biicher, da mora zadruge hitro razširile in razvile, in za to je pri ustanovitvi drugih zadrug treba pred vsem gledati na dobro rokodelstvo postati najprej sposobno ) da svoje izdelke vodstvo. V obče pa je jedna prvih potreb, da se pospeši prodaja ne po naročilu, nego v skladiščih trgovska izomika rokodelcev sploh 5 ker od nj e v ve Ako gre človek po ulicah kakega večjega mesta ï spozna lahko, koliko se detail-kupčevalci trudijo, da vpo liki meri odvisno ne le uspevanje posameznega rokodelca nego sploh vsega rokodelskega stanu. » zore občinstvo na svoje blago s kar mogoče sijajnimi izložbami. Ta pojav je jednak .v vseh deželah z evropsko kulturo v Evropi, v Ameriki in v Avstraliji, kakor tudi Izgoja obrtniških vajencev Današnji materijalistični svet peča se najrajše s v tistih delih Azije in Afrike, katere so v evropskem praktičnimi vprašanji. Za stvari, katere ne donašajo očitém je očitno, da to ni morda vidnega dobička, se nahaja le redko kje navdušenje. K . tacim po naših nazorih bolj idealnim vprašanjem prište- smislu civilizirani, modni pojav, nego nacijonalno ekonomičen zakon j kate remu se morajo pokorili vse gospodarske stroke, ako varno tudi izgojo naših vajaace za nečejo i da se jih potisne v ozadje. Tistih rokodelcev i ka katere se obrtniki sami čedalje manj brigajo. Odkar rabimo stroje pri obrt- teri zamorejo vzdrževati z blagom bogato založeno in nijah, postali so vajenci pri nekaterih obrtnijah nekaka primerno ter ukusno urejeno prodajalno, je jako malo. potrebna sitnost, da, v večjih delavnicah na pr. pri kro Velika večina rokodelcev nima v to potrebnih sredstev, jačih v velicih mestih vajenca niti ne najdemo. Služabnik » Temu nedostatku odpomore skladiška zadruga i katera najet za razna opravila in pošiljatve, opravlja prejšnji omogočuje, da zamore tudi mali rokodelec vstopiti v posel obrtniškega vajenca, in manjši obrtniki se pe vrsto tistih, v naši dobi navadno jako lepih cvetočih čajo še z izgojo pomočniškega naraščaja. podjetij, ki se imenujejo velika skladišča. Druzega pota menda ni da mogel rokodelec postati sposoben za Uzrok temu je nekoliko upeljava strojev, s kate rimi se veliki del enoličnega in mehaničnega dela opravi 5 vzdrževanje svojega skladišča, nego je pot zadružne or- za kojega je bil vajenec najhitreje izurjen. Deloma ganizacije. pa temu uzrok tudi prejšnja, odpravljena obrtna prostost y V prodajalnah, katere so last teh skladiških zadrug, po koji bil vajenec n prosti g osp od u j kateri j se prodaja seveda samo blago, katero so izdelali posa- svojem mojstru ostal i dokler se mu je ljubilo. pri se mezni člani. Ta način prodajanja ima za rokodelca že tacemu ni zdelo dalje se učiti in že par to dobroto, da vedno ve, kakšen ukus ima občinstvo i kar poskusil, ne da pravega našel » je šel 1 ter Če mojstrov postal je jako važno, ker se ukus hitro preminja To nepre- mojster. In tacih „mojstrov" ni malo število Tudi se ie večkrat pripetilo, da so nekateri obrt- gradi va ne znajo niki i kukovci enako, pustili vajence od začetka drugim morajo drago ) kajti sami prigojiti ne morejo, plačati ga morajo 100, 120 do 150 gld. dati izgojevati, ter jih potem, ko so že nekoliko dela se pri- za 1000 komadov cepljenih bili m mogoče je da se vadili , zvabili proti obljubi kacega plačila k sebi. Da so razmere z našimi vajenci tako idilične take drage trte slabo oponašajo. Temu utegne biti vzrok slabo ali vsaj napačno zasajanje. Ne manj utegne da celo smešne, \è vsaki izmej nas gotovo iz lastne skušnje, biti pa temu tudi vzrok poškodovanje nasadov po črvih, Kaj pa gospodska? Ni ta gledala na to, da bi se podjedih in miših. Čestokrat je pa zasaditev popolnoma izpolnjevali ostali predpisi v obrtniškem redu? Menimo, pravilna, ni črvov ne mišij, kateri bi utegnili trte poško- da ne ? kajti ako bi bila to storila, ne bi mogli zgorej dovati, in vender se jih dosti ne prime, ali pa so se pri omenjenih stvari kot faktum navajati jele pa zopet posušile, in to posebno v drugem letu po Tudi pa ne držimo mi gospodske oblasti sposobne zasaditvi. Kaj pač temu vzrok? Iz kratka povedano: vzdržati red v teh raznoličnih. Temu kos je bila in bode Slabi sadilni materijal in slabo podlogam priraščeni ie zadruga, katera enako starišem, ima oblast, vzdržavati cepiči. Prigojevalcu cepljenih bilf je pač na tem ležeče, red mej vajenci da svojega blaga več ko mogoče proda. Da se zamore To priznano tudi po sedanji obrtn i noveli ) po to zgoditi, ni posebno natančen pri preskušnji bilf, vršeči katerej je zadrugam naložena skrb za vsestransko izgojo se v ta namen, da se prepriča, soli cepiči podlogam vajencev Koliko se je pa skibelo cd strani obrtnikov, da se popolnoma Driraščeni ali ne. Marsikateri cepič priraščen zdolaj je podlogi le na jedni strani ali le zgoraj, ali vzamejo vredni učerci v izgojo? Koliko pomislika so kar se pri površnem pregledovanji niti ne zapazi imeli reditelji otrok v tej zadevi? Kedo je razsodil bode se pa tako bilfo venderle vsadi, mogoče da o se prime i učenec li sposojen izvoljenemu obrtu? Paglovcu, kateri mogoče pa tudi da ne. Se najbolj mogoče pa je, da taka ni bil v šoli za uk in raje razposajeno okoli letaval j se trta jedno leto ali k večjemu dve leti slabotno raste, v je reklo „boš pa za šuštarja u Če je bil kdo hrom, tretjem se pa posuši. Denar, katerega je vinogradnik krulje t posebno slaboten „ta pa bo za žnidarja dober zanj potrosil i zavržen in istotako tudi trud z za Taki so bili večinoma razsodki nejih obrtih. pri teh dveh najštevil- saditvijo. Mi pa i če delamo za bodočnost če potomcem moramo. želimo našim gledati Škoda, vsled tega nastala, ni majhna, nevolja nad preredho, pomanfcljivo zasaditvijo popolnoma opravičena. Zato ne moremo kupovalcem tacih trt zadosti priporočati, da zapuščati srečnejše obrtne razmere, dobimo značajen in inteligenten naraščaj. da pri nakupu oziroma pri naročilu odločni pogoj sta- bodo vse trte, katere sukalne preskušnje ne Seveda ne bo marsikteri izmej nas imel zaradi tega nika koršnega dobitka; a tudi oni, ki je sadil mlada dre vijo, da prestanejo, to je cepljene bilfe, prodajalcu vrnili in od vefcca, ni vžival sadů sam, marveč še le njegovi potomci. njega za take trte izdani denar nazaj zahtevali. z boljšo izgojo vajerxev prihaja tudi obrtnemu Sukalna preskušnja se vrši tako-le : Bilfo se objame slanu sedaj že dobiček, kajti z inteligentnimi delavci iz- z dlanjo levice tik pod požlahtnitvijo, z dlanjo desnice hajal bode vsakdo lažje, in slednji mu bode v težkem objame se pa cepič nad požlahtnitvijo. Ako se na to cepič dfcmšnjtm boju pioti kapitalu in tovarni najbolja pomoč na ieyo, podlogo pa na desno stran ali pa narobe su- V to, da se njegovo delo odlikuje od tovarniških izdelkov. tati skuša in cepič na jedni ali drugi strani ali pa na 7 s it, ft, tt. řfc îti rft áfc ft, ^ rti rti rfc iti it it it ft p iti iti :ti ft jtj * A « ft i i ï Ï ï Ï i i i £ 'i Ï WWWWWWWWW £ 'i W W ** W ¥ W W W wwwwvê gornjem ali spodnjem koncu le količkaj zazija proč s tako ceplj bilfo nikar je ne sadite, ampak proda jo vrnite i zanjo potrošeni denar pa zahtevajte Ako se pri naročitvi trt sukalna preskušnja izgo Čas zasajanja jalcu nazaj. vori kot pogoj, se prodajalec pač ne more braniti, vrne denar za tiste trte, katere so bile pri sukalni pre novih vinogradov nam narekuje skušnji spoznane za slabe. Da gre pri naročevanji cep- da Za vinogradnike. dolžnost, da se bavimo z vprašanjem, kako s sukanjem ljenih bilf tudi izgovoriti i da morajo tudi prav dobro poskušati na suho cepljene trte. Da imamo v mislih za- ukoreničene biti, razume se pač samo ob sebi. Proda sajanje novih vinogradov s cepljenimi ameriškimi trtami, jalci ne popolnoma zaraščenih požlahtnitev poslužujejo razume se samo ob sebi. Najboljšega uspeha je pač zasa se sicer izgovora, da se bodo že v vinogradu popolnoma janje s pomočjo že cepljenih > v trtnici prigojenih ame- zarastle, tak izgovor pa prazno besedičenje î ker je riških bilk. No, s pngojitvijo cepljenih ameriških bilk, skušnja pokazala že prav do dobrega, da se take trte v namenjenih za prodajo, začeli so se pri nas že mnogi malo letih posuše uk\ar,ati. Nastala je v tem oziru pri nas takorekoč neka Pa še na nekaj bi kupovalce cepljenih ameriških čisto nova kmetijska obrt. Ta obrt ni samo poštena in bilf pri tej priliki opozorili > in to to -le Ako ima cepič hvalevredna, ampak dobiček prinašajoča Po 10 po 12 prav močno mladiko na sebi, to je prav debelo in dolgo î m in tudi po 15 kr si dajo prodajalci plačevati za jedno ni zaradi tega kaka bilfa Bog vé kolika boljša od one » cepljeno bilfo Vinogradniki, kateri si tacega sadilnega katera ima le bolj slabotno mladiko i to je kratko in 126 drobno Da je cepič popolnoma k podlogi priraščen in da je podloga prav dobro ukoreničena ko Voršilka stala je molče poleg očeta in včasih pri je j kar se ložila treske ognju. sme m mora od dobro cepljene ameriške trte zahtevati Oprhnele in plesnive pa tudi ne smejo pa že presušene. biti Poučni in zabavni del. Dete je vedno igralo z dedkom, smejala se belim, še najmanj velikim gumbom na suknji, a segalo po belih starčkovih laseh, toda tako visoko ni moglo segniti. robec okoli vratu mu je razvezalo, telovnik odpelo . . . Blažena otroška doba, prvi sen v ljudskem življenju in poslednji! ........... i Vň Vodnikova nevesta. (Češki spisal V. Beneš-Tfebizsky. — Poslovenil D. P.) Ljudje hodili so od polunočnic. „Glejte: v ribarnici je še vedno svetlo Ni li bil n Ribičeva Voršilka (Dalje.) glejte, danes Rokos v cerkvi? To je nekaj čudnega!" menil je Križ. Moramo tja pogledati. Kaj, ko bi zbolel? Nikdo mu ne streže, a umrl bi, siromak, kakor nema žival. niči", rekla je z nekako grozo , kako zavija proti ribar njena tovarišica. » Sam si ie to nakopal", modroval Votruba i Rybáři, rybáři, na tichém Dunaji, Ći jste neviděli m j vínek zelen/? „razum mu je preveč zrasel in s takšnim človekom nikdar dobro ne konča. Nikamur ne grem". > Do pokopališča prinašali so vali Voršilkin žalostni » In tudi jaz neu, pritrjal je Pii vak ko nas spev. drugo zazvonili še pognal iz sobe. Verujte, prijatelji, pri Rokosu bi to so kresejnski zvoni, a takoj se ne bilo nic je cerkev napolnila. Nikdo videti, neveste vodnikove. Stari Rokos ni čudnega, ko bi mu bilo i še tako hudo, da ni hotel še enkrat Voršilke ne šel k polunočnicam. Zagledal se je da je v to dete, katero mu je Jezušček podaril. To ni bil več oprostiti? In ribič vam vender ničesar ni storil tisti trdi kresejnski ribič. Danes bi ga imel župnik vi- ga tako sovražite?" karal je Križ »kočil iz postelje in nam ne pokazal duriju. „Pojdem sam, pogledava tja s Pavlom. Ne veste, danes sveti večer, vi kozli? Da imate vsakemu ; zakaj nekoliko sosedov deti, gotovo bi o Rokosu bolje sodil. Dete se je smejalo nekaj momljalo, a gladilo i šlo njegove bele lase, ki so mu njim in podali so se pod brdo k ribarnici. Votruba in Plivak ostala sta s Koaikom pri pobelili v jednem letu kakor sneg, kateri je zvunaj zapadel, svojem. „Raje gremo spat, saj me itak noge uže zebejo. Vzel je starček dete na kolena, govoril umolknil zaspal srebrnozvoki glasek dekleta njim in mu je Rokos mi ni storil dobrega, kar je živ, a njegova hčerka bila zibelna pesem. In dete je vedno igralo lasmi njegovimi smejalo se, a njega ded je vedno dremal, sanjalo še sramoto. Zakaj bi toraj skrbel Votruba svoje ravnanje. zanj ? u utemeljeval je „Vsakdo bi mi moral reči glupec u J razlagal Ie se mu je, da leti njegova duša nekam gori, da vidi Le- Kosik svojemu spremljevalcu. Toda ta ga je jedva ničko. Nakrat mu je pala glava nazaj in dete je zapla slušal po- Votrubovi so se oči uže po cesti zapirale, šel je kalo Čez nekaj časa so se odprle samo po pameti ; samo kadar je globokeje stopil v sneg » duri na ognjišču gorela je še luč — žena v raztrgani obleki prestopila mencal si prikazuje. oči in videl ) da se Gora še na vrhu prag, vrgla se starcu k nogam, prijela njegovo roko Kmalu je bil Križ s sosedi pri ribarnici. Okno bilo in jo pritisnila k ustom. „Tatek!" govorila je tako vroče, tako prekupljivo, kakor grlica v somraku — „klicali ste me, ali ste mi odpustili?" je odprto Tiho da niti koraka ni bilo slišati, približali so se zidu, a pogledali v sobo : pri peči na klopi sedel je Roko3 z nazaj povešeno glavo neko dete Toda Rokos je molčal, niti jedina žilica se v nje naročju, igralo se z blestečimi gumbi na držal v njegovi govih rokah ni ganila. Žena pogledala je kvišku ribi a njemu nasproti stala je žena v raztrgani obleki čevi glavi » ki bila ob prs mlade žene izvil se peč oprta, a iz dvigajočih krik. se suknji, Razpuščeni lasje padali so ji v bujnih pletencih po ra da so se jelše pred ri menih j bleda bila kakor smrt, njene oči gledale so barnico stresle in sipale s sebe novi sneg neprestano na starčka. In roke visele so na kolena. videlo Dete'na dedkovih kolenih se je smehljalo, a ko je Jedini pogled razsvetlil jim vse n Poidimo tja » » da mati jela plakati, plakalo je i ono a pomozimo hčerki očeta spraviti na posteljo In i stara i Starček sedel je tiho kakor primrznjen z glavo ob peč prislonjeno. Oči gledale so v bila so krčevito stisnjena a srce dotolklo. strop, okamenele, usta pred kratkem je Dvakrat ga je Jezušček obdaroval; a drugi dar bil beži domov in siromakom nekaj pripravi", pravil je Križ a šel z drugimi v vežo. Samo Križev Pavel ostal je pri oknu. Imel je Vor šilko tako rad in še danes bi si jo bil vzel in očetu pri-vedel nevesto. Bleda barva mrliča se dala. je še bolje po-Videl je, kako se je hitro nagnila, kakor starčka je starčku gotovo prijetnejši. Zopet je bil pri svoji Le- poljubila, mu vzela dete iz rok nički, a od tamkaj mu je nobena smrt ne odnese; Videl i kako so nikdo v tisti državi ne umira vsaj oči zabliskale, obličje porudelo, a kakor bi trenil bila iz sobe na bregu. Ni zeblo j niti nog ni čutila. In 127 . f» raz breg v čolnu in kakor veter se tiskala na srce, da so še hitreje bila podila proti kresejnski cerkvici. Divje veli v vetru in še bolje divje donela je njena pesem rvbáři". lasje Rybáři ji ga tudi po smrti ne mogli vzeti ; potegnili so jo iz vode, položili poleg ribiča v ribarnici na posteljo, a dete položili v sredino. Drugi dan pridrdral je k ribarnici voz, s katerega Pavel pa ni odlagal, odpel je drugi čolnič in se so vzeli dve črni rakvi, spustil za Voršilko. Priveslala mu je naproti in zopet drugo Voršilko z otrokom jedno položili so Rokosa » Samo trije možje so v šli pela ono Hanino pesem iz Podonavja. „Voršilka", klical jo je mladenič za vozom: Križev Pavel, stari Križ in grobnik. Zgodaj z rana predno so še zvonili zapel » hitro Grem uže, grem. gospod", odgovorila je. » Samo gospod župnik i vodni kralj libera", pokropil grob ki » ljubi bil izkopan pri zidu pod se mi nevesto kliče te uže tam doli, pojdi si po zvonikom v kotu, a položili očeta s hčerko vnučko in po njeno dete « » Voršilka, ali me ne poznaš?" In po sveti maši molil je častiti gospod za ranjce, takrat zastonj. Bili so ubogi. In mnogi so še na župnika » Poznam te, gospod, poznam, kralj si Ogre in prišel godrnjali, da pré ribič in njegova hči nista slišala na si po ribičevo hčer u pokopališče. » Ne boj se me, Voršilka, ne poznaš-li Pavla i VIII. __• a hodil s teboj v šolo in pasel po lokah? Ali se ne spo- Ribarnica je odsihdob opustela. Za živ svet bi nikdo minjaš, kakšne pesmi si me učila? še sedaj jih znam!" tam ne prenočeval; pravili so, da se vrača po noči v njo » Spominjam se, kako si mi pel o tistih črnih očeh", ribičeva hči. in močneje vprla je z desnico veslo v valovje, a z levico nek žičar, ki se je tamkaj pritiskala pete na prsa. Rybáři, rybáři, na tichem Dunaji Dalje ni bilo ničesar iz vode slišati, tudi drugi čolnič bil je prazen, močnim skokom vrgel se je Pavel v reko selil, si mnogo iz teh ljudskih 1 A čez pravljic ni delal. čas na to Andrej, ljudje ga uže niso več poznali. Kdo Bil je ga bil tudi poznal? Kar je bil poslednjikrat v ribarnici, je postal iz njega starček. Voršilko našel je še le na pokopališču. Vprašal je nekoč, ko je prispsl v ta kraj, čegav tam Bil izvrsten plavač, toda zaman je iskal Voršilke. Globoko v pri zvoniku novi grob, a povedali so mu, da je Rokosov in njegove hčeri z otrokom. — Šel je, pokleknil na njem. kristalne palače zanesel je vodnik svojo nevesto z otrokom molil a solze iz njegovih očij pokropile so žolto » velo » Spasi jo Bože!" vzdihnil deček » ko zlezel travo; toda ozelenile je niso do tega kotička niti na breg. Toda je le kapala raz njega. Ko je vstopil v ribarnico, ležal je stari Rokos uže v praznični obleki na postelji, a pozni gostje molili so okoli ležišča za V) Kakšnega li vraga j Pavle i njega nemara se nisi danes božje solnčnice ni posvetilo, nikdo se ni oziral na osa-motelo gomilo pod kresejnskim zvonikom. Ribič ni imel dobro mislili, so prijateljev, a kateri so o njem vsaj izkopal kmalu pozabili na-nj. Resno ležišSe izmej vseh. imel, najrevneje kakor delajo Rusi o treh kraljih?" vprašal je ko prišleca stari Križ. Andrej za Voršilko in Rokosa domolil ? » Izkopal, izkopal, toda Voršilke vender nisem mogel rešiti, ni dolgo starega Rokosa preživela". » » Bog z nami!" z otrokom?" z gla vprašal je grobnika po njih smrti. starim hodil sem v šolo, imel sem ga rad, če tudi so zli jeziki mnogo hudega njem in njegovi nesrečni hčeri pripovedovali. Šel sem tuli v ribarnico po njega. Pavel je Jaz in neki sosed s svojim sinom smo šli za vozom z obličjem v senco, ko bi mu ne videli v oči. ki končal grobnik povest o Rokosu kresejnskem in pogledaje An- pokimal in se obrnil od ognjišča je privažal ribiča in njegov rod v mojo vas!" » Srečo si imel, dečko, da se mi s teboj vred poto- dreja, zrl mu je ostro v oči in lice toda rekel ni ni pila. To ni bila več Voršilka, marveč njen duh a lagal je stari Dvorak. » Vodna vila postala j raz-prišla Radi česar in tudi ničesar vprašal » mrtvega očeta pogledat, a prinesla otroka s seboj tega se je sprehajala pred polunočjo ob Ogri. Bila je to pcgrebnica, katero je očetu pela, a vi ste slišali nekaj o ga- čaka ribičih po Donavi. To vam je zaigrala. Vidite, vidite! za njim. Gotovo si imel, Pavle, s seboj nekako blagoslovljeno stvar, a zato ni imela moči do tebe I I T • vlažnim očesom zapustil je žičar pokopališče od tukaj naravnost šel v ribarnico. » a „Daleč si prišel po nesrečo; a človek ne ve in ko vedel i r kaj ne uteče", pravil je grobnik a ribarnici bilo je žalostno. Duri bile so na stežaj odprte, skozi odprta okna bril je v sobo veter, na stropu Pavel pustil je Dvoraka govoriti in si sušil ognjišču svojo obleko. pri med tramovjem napravile so lastovke gnezdo, a na streho naselila se je čaplja. i Konec sledi j. Ne dolgo potem ni bilo več žive duše v ribarnici. ogenj je ugasnil. Nikdo žarjavico. ni več nalagal na kaječo se Rano, ko so šli k jutranji maši, videli so pa Ogr pod ribarnico plavati ženo z otrokom. Močno ga je pri 128 « A.'ts ífc .-t^A .-ti iti .-ti ífc íti /fcife .-tt ífe -tUfc,-ti-fe dft .-«t ^tt A ífe ,-tt AA Aife AAA řtUfcA « « Novice. » vinsko pravico na Štajerskem Prošnje do 30. aprila ravna teljstvu dež. gluhonemnice. m ww wwwwwvww wwwww wv v iii-i Dopolnilna volitev v Pazinu. „Edinost pripo J Osebne vesti. Nadoskrbniku Vilj. L eith e v Idriji podeljen naslov svetnika Častno sveti deželni predsednik cerkovnika in šolski slugi Fr. Gabrič priznal veduje tako - le : O sestavljanju volilnih list je bilo interesovanim županstvom stališče različno. V Pazinu in Labioju n. pr. niso so bili v zadnjih volilnih listah bili vpisani Je oni volilci. Kranju v za obcins volitve vpisani v ali razred ali so že Tajnikom goriške trgovske in obrtniške zbornice Ali zna ta gospod slovenski imenovan Anton Bi s jak. Sicer je tako vprašanje nezmiselno v deželi, ki je v veliki večini slovenska, toda v sedanjih razmerah je vse mogoče moške kaznilnice v Mariboru V. Wenedickter tedaj plačevali 10 gld. direktnega davka, marveč so bili uvrščeni pozneje dosegli ta zahtevana svojstva, docim tudi ki so še in 2 razred Proti Kontrolor dobil in značaj oskrbnika lov pa so v Plominu jednostavno prepisali 1 volilnim listam v Pazinu so se predložile reklamacije na c. kr. okrajno glavarstvo toliko z jedne, kolikor z druge strani, docim Sodni pristav v Trstu gospod I. T je proti labinjskim plominskim volilnim listam reklamovala G en tili je imenovan sodnir. tajnikom istotam v Pulju g. Viktor D ev etak g. Jurij C Sodni tajnik premeščen v Gorico, avskultant samo hrvatska stranka. Reklamacije hrvatske stranke so se za vračale z opazko, da deželni volilni red nič ne določa o rekla pa je imenovan sodnim pristavom v Buzetu macijah Na kompetentnem Gospod Luka Trafenik, nadučitelj v pokoju pri Sv. Flo rijanu poleg Rogatca, je dobil častno svetinjo za štiridesetletno liste morejo biti vpisani mestu se je reklo, da v volilne oni in tako, ki in kakor so bili vzorno službovanj prestavlj G. Hinko Rebolj, železniški uradnik Ribnice na postajo v Kamnik uvréčeni v zadnje občinske volilne liste. V tem smislu je c. kr. okrajno glavarstvo brisalo v pazinskih in labinjskih listinah niso bili že v vse one volilce, plačuj preko deset gld sloveDskih Umetniško društvo. Te dni zbralo se umetnikov v Ljublj nekaj zadnjih volilnih listah. V kričečem nasprotju s tem pa je isto so sklenili, da pred lože v kratkem deželni vladi pravila za novo umetniško društvo okrajno glavarstvo ne le pustilo v listah one uradnike, ki 30 bili nameščeni v Pazinu po zadnjih očinskih volitvah, ter tri ki zastopa interese domačih kiparj reja v Ljubljani razstave slovenskih, slovanskih slikarjev, ter pri novoimenovane zdravnike in enega učitelj v in drugih še celo samo uvrstilo dva taka uradnika Labinj mpak Na ta način je umetnikov. Slovenci imamo mnogo slikarjev in kiparjev, ki so razkropljeni brez vsakega središča po vsem svetu Umetniško da se oddajo umetniška dela na da se prodajo torej došlo v pazinsko listo 11, v labinjsko pa 4 volilci, ki niso bili v listah za občinske volitve In isto c. kr okraj društvo bo skrbelo za to Slovenskem njihova dela, one domačine imajo Češki ii pred vsem domaČim umetnikom se razstavijo v Ljublj se ba ter bode podpiral glavarstvo je vendar zaključilo volilne liste z opazko, da popolnoma odgovarjajo občinskim volilnim listam ! ! V Pazinu je zastopnik vlade, gospod okrajni glavar Šorli, pozval v komisijo z umetnostjo. Jednake društvo tri člene in organe italijanske manjšine, a samo jedne hrvaški umetniki Pomiloščenje vojaških begunov Voj ogromne hrvatske večine!! Nadalje pripoveduje, da vali" tudi taki, katerih niti zraven ni bilo, mrtvi. glaso ljudje ki sterstvo je odredilo, da je onim osebam reserve stalne armade mini- nimajo nikake pravice glasovati itd. Razvidno je, da bi bil in mornarice, katerim 2. bila z išjim odlokom z dne moral biti iz voljen gospod dr. Širne Kurelil Italijani sami prizna decembra lanskega leta odpuščena kazen radi pregreška begunstva, zamujeni čas vštet v skupno službo, in jim tudi ni potreba dopolniti zamujenih vojaških vaj. Trgovski minister v Trstu. Dne 26 t. m došel je v Trst baron Dipauli, da se prisostvuje zrinjenju v morje velikega trgovinskega parobroda „Nadvojvoda Fran Ferdinand O c o r n----- "J ' 1 "" vi uiiiuiiu , Minister hoče pregledati še več v njegov delokrog spadajočih vajo da ta zmaga v prizadetih skupinah bila zadnja Ustanovljenje brzojavne postaje v Mojstrani Dne 24. marca 1899 odp okraju Radovljica nova brzoj se je v Mojstrani, v političnem postaj z ome eno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom Mestna hranilnica v Novemmestu določila je od 1. aprila t naprej poslovanje s strankami vsaki dan zadev v Trstu od do 12 ure se bode v ta namen mudil več dni dopoludne izvzemši velikonočne, binkoštne Slavisches Echo» in božične praznike in praznik sv. Rešnjega Telesa tem naslovom prične meseca aprila tega leta na Dunaju izha Slovanski Svet" p:še: Pod pa so uradu prostori za stranke zaprti Popoludne Dr Krstič Deželno jati politiški list slovanskih narodov Slov bo donašal nepristranska poročila sodišče v Trstu je obsodilo vseh Kazal bo znanega renegata dr. Krstića na sedem dni zapora zaradi žal tujemu svetu, kaj zahtevajo jenja javnih organov. Obtožen je bil zaradi javnega nasilstva primerjal te zahteve s pretenzijami arugih narodov, Ta človek je res neroden so s Slovani v večji tično zlasti boj manjši dotiki. Presojal bode kri nasprotnikov anskih v Avstro-Ogerski prav stvari m razmere in v obče kazal, kake so prav za Slovanski narodi bodo imeli v „Slavische3 Echo" prostor, da se bodo mogii slišati kar možno različni glasovi o mnenju in stremljenju utegne zbirati teh narodov. Opozarjamo s tem na novi list okolo se dejatelje vseh slovanskih narodov. Odbor katoliškega političnega društva sestavil za tekoče leto nastopno načelstvo : Dr. Ivan Šusterši Italijanska šola v Podgori pri Gorici. Občina Podgora je odpravila laško ljudsko šolo, ker ni bilo po zakonu določnega števila laških otrok in ker občina ni dolžna skrbeti za otroke iz Italije. Deželni šolski svet goriški je bil seveda odredil, da se mora šola zopet odpreti. Proti temu naročilu je občina pritožila na ministerstvo. Lahi so bili tako trdno prepričani, da se ne more prisiliti podgorske občine, naj vzdr-S1 ie žuje laško šolo, da je „Lege Nazionale" ustanovila v Podgori predsednik A Kalan in d Papež podpredsednik V posebno društveno šolo. Sedaj pa se je zgodilo, česar ni Schweitzer, tajnik in dr. J. Janežič, blagajnik V Mošnjah pri Radovljici ustanovilo se je vodom oûletnega vladanja našega presvetlega vladarj stovoljno gasilno d.uštvo V načelstvo so voljeni po- ,Pro-Fran nihče pričakoval. Ministerstvo je namreč, odbilo pritožbo podgorske občine in jej naročilo, da more zopet otvoriti laško šolo. Ob sebi je umevno, da se podgorska občina proti sterski razsodbi pritoži na upravno sodišče. mini- Kocijančič, načelnik; Ivan Reš, podnačeinik Češki turisti prirede od Andrej do 22. maja izlet v blagajnik ; Ign. Rozman tajnik Jurgele, Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno. Okolu 26. maja Štajerski deželni odbor je razpisal za prihodnj se povrnejo skozi Zagreb in Ljubljano v Prago. Visoki gost Postojine se poroča, da se je šolsko leto 29 ustanov za gluhoneme otroke, ki imajo domo- 21. t. m. opoludne z Divače pripeljala nadvojvodinja Gizela 129 in popoluđne ob 5. uri ugledala si postojinsko jamo. Spremljal jo je v jami okr. glavar vitez Laschan. Zvečer se je nadvoj- nedeljo Nenadna smrt. Z Vrha pri Vinici se poroča: V zjutraj dne 19 t. m je prišel 701etni cigan Ivan vodinja odpeljala na Dunaj. Postojinsko jamo ogledal si 23. t. m. dopo- Hudovorac v neko hišo v Dragi, tukajšnje župnije in je vprašal, da mu dajo kako orodje kovati ali popraviti. Tu mu reče ludne vojvoda Filip Orleanski pod vodstvom okr. glavarja vi- neki mož: Ivan, slišali smo, da ste umrli. Cigan odgovori: teza Laschana ter se popoludne s posebnim vlakom odpeljal Da, jaz bom drugikrat umrl, sedaj ni časa, in se zgrudi od v Reko. top Knjige »Slovenske Matice«. Prejeli smo kapi zadet mrtev na tla. Slovenske Mat u z a t 1898 » uredil Detomorka V Kranju je popustila dekla Marjana Anton Bar tel. Vsebina 1 Vrh Blažun Meščanski špital svojo novorojeno dete na r.rzlih tleh, tako da je Brez (Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta) 2 dr Vid Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih spisov protestantskim hrvatskim knjigam Turjaški, krajiški zapovednik. 4. Ivan Stekl Ivan Pint Slovarski in besedoslovni paberki človeštva in žensko vprašanj klavški zvon v Ivan Bernik: Duševna izobrazba Ivan Vrh Veliki šen ografij Ljublj ska. Iv je? 7.E Perušek: Bibli Lah: Letopis „Slovenske Matice,, čeg zmrznilo. Blažun je odnesla mrtvo dete potem v svisli, srčno mater izročili so orožniki sodniji. Nezgoda. Elizabeta Thomas, 83 let stara .zaseb-nica v Ljubljani, je pretečene dni na cesti v mestni log izpo-drsnila in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo nad" členkom. Prenesli so jo v deželno bolnico. Sploh se nam je tiste dni prijavilo več nezgod na potih in cestah. Hišni po- . Slovensk« zvezka) uredil dr skega slovst d p e sm IV opič Štrekelj. III. Zgod (konec slove sestniki bi pač morali skrbeti za to, da bi se pota ob tako neugodnem vremenu, kakor je bilo přetečeni teden, večkrat snažila in potrosila s prstjo. IV del spisal prof. dr. Karol Grl Nesreča soboto 18. t. m. je kurat Aloj Bra I\ Zabavna knjižica: Cerkniško jezero spi k, nadučitelj V Ant. K k ni i ž Jožef Z i-a. Zbirka tina v Gabri pri Ajdovščini na Goriškem delal umetalni ogenj. Pri mešanju raznih tvarin je nastala eksplozija, ki je kuratu zabavnih in poučnih spi Vsebina tej knjigi je I odtrgala levo roko in dva prsta de roke katera je vrgla Meško: Slike in povesti : Drama Sestanek. (Črtica) Berač (Slika.) Bolnik. (Studija.) Zaradi mačke. (Črtica ) Baška o kreposti (Črtica iz mestnega življenja.) skozi dvojno okno na cesto, ter ga sploh znatno poškodovala Kurata so pripeljali v goriško bolnico. Ogenj. Pose3tnici Uršuli Ocepek v Vidergi v kan Srakoperj hruška (Slik iz ) Sokolove. (Slika iz malomestnega življenja) V salonu gospe r. Leveč: derski občini je 13 t. m po poslopje z vsem pohištvom Strelov „Popotnik Medved: u i\ njižno zgodovinska Črtica). III. Anton in pridelki. Provzroeena škoda znaša 2000 bilo zavarovano. gld Poslopj ni Na deželi. IV L Ob stolet » ». • iiici Janeza Vesela Koseskega. VI. Elektrik a, nje proizvajanje in uporaba; spisal Ivan Š u b i c, II. del. Velikanski požar v New Yorku. V petek dne Prašičjereja. Pred mesecem dni razstavljen bil prašič domače reje v Ljublj gostilni ki je tehtal 391 kg. V znani drugem nadstropju. Hkrati 17. t. m. je pogorel v Now Yorku velikanski „Windsor-Hôtel". Ta hôtel ji imel 7 nadstropij in 600 sob Goreti je začelo v so bila v ognju vsa nadstropja. pri Starmanu v Luži v župniji sv. Lenart pa so Hôtel je bil poln ljudij. Zgorelo je mnogo oseb, govori se, izredili prašiča domače reje in ga dne 22. t m. prodali v da do 60. Mej rešenimi je tudi brat predsednika Zjedinjenih X, i • « «i j i • Loko mesarju Drojaku v Puštalu. Tehtal je 707 funtov ali držav, Mac Kinleya. Skoda se o.eni na 1 milijon dolarjev. 395 90 kg. To je lep napredek v domači reji. Gospod Janez Otroka in sebe umorila Na Dunaju je izginila Tojkar sme biti ponosen, kakor tudi gospodinja, da se kai že 12. t. m. žena pekovskega pomočnika Magdalena Kurzmann tacega izredi v jeseni pa hlevu, ker pri ni to nekaj navadnega, s šestletno hčerko Rozo in štiri letnim sinkom Antonom. Vse tudi ravno tam dala svoje življ je tudi tehtala pet centov svinja, ki iskanje je bilo dosedaj zaman. Ker je Kurzmann s svojo ženo jako grdo ravnal, je vsakdo mnenja, da je nesrečnica umorila V Ameriko je prišlo kakor poroča n Glas Naroda" otroka in sebe. do konca svečana pričakujejo 150. 72 slovenskih izselnikov. Ta mesec jih Ruski koledar. V Rusiji se vedno širši krogi iz- Mihael Mayerle iz Podgrada v črno- ražajo za popravo ruskega koledarja Tako je ruska astro- maljskem okraju hotel jo je že dvakrat popihati v Ameriko, nomska družba sklenib, da se bode posebna komisija da bi se odtegnil vojašsi dolžnosti. Imel pa je obakrat smolo, s tem vprašaojem Teh posvetovanj se bodo udeležali bavila tudi da ga je ljubljanski stražnik prijel. Dva vola ukradena. Posestniku Antonu Kiču v cerkveni zastopniki. « Potratljivost Iz New Yorka se poroča, da se bode Doberniku bila sta 20. t. m. na sejmu v Mirni Leščevo gostilno ukradena dva voía. Jeden je rogast, drug pa pšenične vredna okoli 200 gld. bil peči pred dne 4. arrila Viljem Vanderbilt poročil z gospico V. Fair. siv, ma- Oba sta iz milijonarskih družin. Zaročeni prstan neveste velja barve z belimi lisami. Vola sta malenkost 40.000 dolarjev Zbirka ptičjih jajec. Neki Nehrkorn v Brunšviku Okrog Leskovice pod Blegošem klati se te dni ima blizu 4000 vrjt ptičjih jajec Za zbirso v britanskem neki jelen, nenavadna žival tu. Od kod je sem pribežal, se muzeju je njegova največja ter obseza jajca vseh, v Evropi ne ve. Pride celo blizo hiš, pa veliki zameti snega, ki se vedno živečih ptičev in veliko vrst iz tujih dežela. naletuje, ga bodo gotovo od tu pregnali Število nenemških otrok v Prusiji. Na vsakih Svarilo Znani agent Silvio Nodari v Vidmu (Udine) 100 prebivalcev v Prusiji pripade ca Laškem vabi delavce v americanske rudokope in jim obeta obiskuje tukaj šole 4,700 000 12 otrok. poljskih otrok. od teh je Sploh poljskih plačila od do gld na dan češ da so zadnji čas dobili 662.000. L. 1891 jih je bilo 495 000, 1. 1897 že 557.000. v Ameriki rude v ogromni meri, tako da se rabi več tisoč Poljski Šleziji narašča število poljskih šolskih otrok naj delavcev za več let To je vse neresnično in ima le namen, bolje 67 % jih je. Kjer pa bivajo poljski protestant, tain se ljudi zapeljati da se oglasili pri Nodariju za izseljevanje otroci ponemčujejo Pred leti jih je bilo 12 838, zdaj pa v Ameriko. Gorje tistemu riko Trplj in beda ga čakata se podal po tej poti v Ame- samo 10.972. Druge narodnosti imajo otrok: danska 24.000, masten zaslužek, litevska 20 000, češka 14.000, lužiška 12 000. Slovanskih ne pa kakor ga obeta Nodar šolskih otrok v Prusiji je toraj nad 700.000. 1f 130 Loterijske srečke V Lincu dne 24. mareija t. V Trstu dne 24. mareija t. 87. 22, 29, 28, 68 22, 70, 13, 82, 14 f\Cf ■% t V Pragi dne 29. marciija t. 1. : 50, 20, 37, 43, 47. Naša straža". Hišo s kovačijo in vrtom na prodaj. V večjem trgu na Slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gld. Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo V Ljubljani dne 29. mareija 1899. Pšenica 10 gld. bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po Tržne cene. 50 kr. 50 kr. j rž ajda gld. 20 kr., ječmen 7 gld. 80 kr., oves 6 gld. tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani »Naši Straži<, ki bo v gld. 50 kr. » proso gld. kr., turšica vsem potrebnem dalje posredovala. gld. 60 kr., leča 12 gld. - kr., grah 10 gld. — kr., fižol 11 gld. 50 ki. Vse cene veljajo za 100 kilog.) Spoštovani gospod! Zahvaljam Vas. da ste mi poslali (ako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene Cenjeni gospod lekàrnik! Ze!o spoštovani gospod! Pred kratkim časom sem naročil i Moja žena je iežala tri mesce vsled od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljie, naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo hala. Pošljite mi takoj še tri ste- nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi klenice Vašega izvrstnega trpotce- za moje znance še tri steklenice po vejta soka, a zraven še tudi 2 za- 80 kr. po poštnem povzetju poslati. S spoštovanjem VID ZANIĆ. Hlod ruš, dne 2£. maja 1898. trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala Bogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo vitka čaja proti kašlju. Z velespo štovanjem Vaš hvaležni JAKOB Sli P PAX. V Divači. 19. oktobra 1897. ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostni] d bole Trpotčev sok Prave krepilne švedske kap (Spitzwegerich ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbedanju v Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za želodčnim bolečinam, popravljajo kosteh, protinu, bolečinam v križu, prebavljenje, čistijo kri, želodec. Po teh kapljicah izginejo krepijo proti prehlajenju, pri prepihu i. t. d. stare bolezni, dobiva se vedno svež vse želodčne in črevesne bolezni, a v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod- dobi se dober apetit jovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Naj pazi vsakdo na varnoBtno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Paziti znamko. ie ker treba samo na tiste varnostne švedške stare ljudi nogah. » ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar doda za poštni list in kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom 75 kr. doda za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. t Pošilja se vsak dan po poštnem napře] naj zabojček še 20 kr. Lekarna Zrinjskemu Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20 H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. povzetju. Kdor pošlje denar naprej » naj doda za še 20 kr. poštni list in zabojček Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: Blasuikovi uasleduiki.