dan raaen fcprassikef. ,rd dslly Sateidsie, SundtJ« and HolidafS. PROSVETA if • * 'm > ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški la spravnUkl proatorl: tMT South Lavrmlal« Af«. ( - Offloa of PubUcatioa: BS67 South Laarndala AVi. Tal«phone, RockvtU 4904 U _ . i ... r* 1 Jjo-TBAB %%JOL mt Ckioacu, Mttar Jnh>i It. IMS. as tka aaisr Um Am af Omums «1 Mtrsk t, UTi CHICAGO, ILU, PETEK, 14. JUNIJA (JlfNE 14), 1940 Sebaeripiton 16.00 Y«arly STE V.—NI J MIIKK 117 AceopUnco for ssallinf at spadal rate of posta«« pro«idaš ter Ib Metlo* UM. A«t of Oet S, UIT, aathoriaad on Juna 14. lllt. emške čete vkorakale glavno mesto Francije Poslanik Bullitt informiral ameriški državni department, da so Nemci "znotraj Pariza". Premier Reynaud ponovno apeliral na Roo-sevelta, naj pošlje pomoč in reši Francijo. Angleški letalci bombardira jo mesta in mili-taristične objekte v zapadni Nemčiji IfASHINGTON, D.C.,14. Jun. ertiki poslanik Wtlliam C. Rt je danes zjutraj Informi-diiavni department, da je armada Znotraj Pari-» toda pojasnil ni, lutj a tem "Mesto je mirno," je prt- IflHJRS, FRANCU A, 14. jun. lier Reynaud je sinoči v 0 jen govoru po radiu naznanila je poslal nov in zadnji I predsedniku Rooseveltu, naj ilje pomoč in reši Francijo, f Francije še ni strta, toda življenje je v nevarnosti, naj pošlje Franciji boj-iMafc" IfASHINGTON, D. C., 14. jun. infk Roosevelt je dejal, bo Amerika storila vae, kar 1 r njeni moči, da pomaga Fran- Predsednikov tajnik Stephen , Earl.v je prej zanikal poročilo, ra je objavila čikaška Tribuna m je Francija odločila za ija glede sklenitve sepa-miru z Nemčijo. To poje prej zanikal državni de-Tribuna ja kljuk ia* vztrajala pri avoji trditvi, iv je vedela, da je brez vsa-Hlife. Baiel, Švica, 13. jun. — Franki topovi so danes zjutraj ideli bombardirati nemške u-ibe ob Renu severno od Bazla. Toam, Francija, 13. jun. — m «o vrgli mehanizirano Jo 80,000 mož in čez tri tankov in oklopnih avtp-bilov v bitko pri Rheimsu, zlomijo odpor francoskih imbovcev. Nacijski vojaški ipori ob reki Seini so tudi o-»i. Motorne kolone izva- jo silen pritisk na francoske ticije pri Rouenu in Verno-i • Poveljstvo francoske armade roča, da je bilo prodiranje itlerjevih kolon ustavljeno v krajinama Pacy sur Eure in tout. J&ed rekama Oise in ao nacijske vojaške eno- upriiorile več naskokov na >epy-en-ValoiK in Betz, a ao ^ vržene nazaj. Mesto Betz ■i JO milj severnovzhodno od >r'ia Francozi poročajo, da 10 Nemci utrpeli velike izgube 'naskokih. V pokrajini med ^m« Ainne in Meuse je vae kirno. ^ado«. 13. jun. — Angleški «*>< ' napadli z bombami mi-teri"t^ne objekte pri Kolinu ■wugih krajih zapadne Nem-f,if m* gia.i izročilo letalskega ■n>»tra. Dalje ao bombarre8tolico, ki je že obkrožena* treh strani. Rouen in Rheims sta v nemških rokah. Pri St. Valery-en-€auxu ob Ro-kavskem zalivu je bilo ujetih 20,000 francoskih in angleških vojakov. Sest generalov — pet francoskih in eden angleški — se je podalo. Nemci so zasegli ogromno količino orožja in bojnega materiala. Naciji so včeraj zasedli Com-piegne, ki leži 40 milj severno-vzhodno od Pariza in kjer so predstavniki nemške armade 11. novembra 1. 1918 podpisali premirje, katero je zaključilo svetovno vojno. Spomenik, ki so ga postavili Francozi v tem mestu kot spomin na tisti dan, je v nemških rokah. Na spomeniku ao beaede: "Tu je poginila aločhteka nadutost nemškega imperija." Nemci poročajo, da je večji del francoske armade, ki jo tvori 60 divizij, uničen in razpršen. Ostanki te armade so obkroženi. Druga vest pravi, da so nemški bombniki potopili sedem angleških transportnih adij in poškodovali deset drugih. Poslaniki treh držav dospeli v Moskvo Ojačanje sovjetske oborožene sile v Litvi , Moskva, 18. jun. — Poslaniki treh zavojevanih držav so včeraj doapeli v glavno mesto sovjetske Rusije. Stafford Cripps in Erik Labonne, poslanika Anglije in Francije, Bta dospela v Moskvo skupno z letalom. Dr. Auguato Rosso, italijanski poslanik, ae je pripeljal po železnici. On je bil prej poslanik v VVashingtonu. Rosso je v tehničnem smislu odpotoval iz Moskve v Rim na "dopust" v zadnjem decembru. Pravi vzrok odhoda pa je bila sovjetska invazija Finske, ki je izzvala demonstracije proti Rusiji v Italiji. Stockholm, Švedska, 13, jun. — Švedski taporter v Kovnu, Litva, je poslal poročilo svojemu listu, da se je litovski premier Merkys vrnil domov iz Moskve, kjer je imel razgovore a sovjetskimi voditelji. Poročilo namiguje, da sta Litva in sovjetska Rusija sklenili tajen dogovor, na čigar podlagi bo Rusija ojačila svojo vojaško silo v baltiški državici. Iz tega mnogi sklepajo, da hoče Stalin ojačiti avoje vojaške posadke v Litvi is bojazni pred ekspansijo nacijske Nem čije na sever. Rusija ima že zdaj velike vojaške garnizije v itvl, Estoniji in Latviji. Število ruskih vojakov v teh državicah prekaša število domačin-skega vojaštva. _ ITALIJA SKUŠA IZOLIRATI ANGLEŠKI OTOK ~ ''221 Bojne ladje polagajo mine okrog Malte - OBNOVA ODNOSA-JEV Z RUSIJO inu JjJjJJj^ Več italijanskih ' sovražijo Mus- Plsnizacij,| režim, je proglasilo lo- -"Men J JgSSjtn! je bilo. da bo vaa lastnina v Francij Včeraj ao ae vršile Julijanske demonstracije tu"«»k»h meatih. Na '^Kovine v Parizu ao I uPr»f»r^nl navali. ' jun - "Bitka ia j* v praktičnem srni * '»vojevana," ae glaai u- Padec ameriške i zvozne trgovine Posledica Hitlerjeve invazije Danske in Norveške Waahlngton, D. C^ 13. jun. — Ameriška trgovina _ z Norveško in Dansko je padla skoro na ničlo od Hitlerjeve invazije Skandinavije. To kažejo številke, ki jih je objavil trgovin ski department Izvoz amerttkega blaga na Danako v aprilu je znašal samo $110,000. V istem mesecu preteklega leta je znašal $2, 670,000. Izvoz blaga na Norveško je predstavljal v istem mesecu $287,000, na Švedsko pa $2,078,000. Preteklo leto je vrednost ameriškega izvoza i aprilu na Švedsko znašala 629,700, na Norveško pu $3, 897,000. Uvoz blaga iz teh držav v Ameriko je bil tudi redu ciran/ Mft, Amerika je izgubila tržišča za avoje izdelke in blago tudi v Belgiji in Holandiji, ki sta tud prišli pod Hitlerjevo oblast. Poročilo trgovinskega departmen-ta naglaša, da je Amerika delno nadomestila izgubo a povečanjem izvoza blaga v države Južne Amerike._ Britške čete v Vzhodni Indiji Tokio, 13. jun. - Tukajšnj list Nichti Nichi je sinoči obja vil poročilo Iz Surabajrjs. ho-landske Vzhodne Indije, da je tamkaj izkrcalo dva tiH*~RW-gleAkih vojakov. Poslanika Anglije in Holand-k- \ Toklju «ta takoj zamikala poročilo. Komunistični vodja izgubil dr£avljanštvo San Francisco, Cal., 18, jun. — Federalni sodnik Michaei J. Roche je odvzel državljanske pravice Willian\u Schneiderma-nu, tajniku komunistične stranke v Californiji. Sodnik je dejal, da je to storil, ker je Rchnei-derman član organizacije, ki agitira za nasilno strmoglavijo-nje ameriške vlade in ker je dobil državljanstvo nelegalno. Schnelderman je bil naturali-ziran v Los Angelesu 1. 1927. Frank Hennessy, federalni dis-triktni pravdnik, je prej izjavil, da bo uvedel postopanje glede deportacije Schneidcrmana Rusijo, kjer je bil rojen. Zid je pripravljeni na boj proti nacijem New York, 13. jun. — Okrog J00,000 Židov vojaške starosti je pripravljenih pomagati zaveznikom v borbi proti nacijem. Vladimir Jabotinaky, predsednik Svetovne zionistične or ga nizacije, je dejal, da so se pogajanja z avtoritetami v lx>n-donu, Parizu, OtUwl in Wa-shington ie pričela. Izrazil je tudi upanje, da bo kongres kmalu preklical nevtralnostni zakon, ki prepoveduje ameriškim državljanom vstop v armade tujih držav. Rim. 18. jun. — Italija skuša presekati Strsdozemsko morje na dvoje s polaganjem niin o-krog Malte, angleškega trdnjav-skega otoka v tem morju. Namen je preprečitev transferira-nja zavezniških bojnih ladij in parnikov iz zapadnega dela Sredozemskega morja v vzhodni del. Parniki nezavojevanih držav, ki plovejo od enega konca Sredozemskega morja proti drugemu, imajo Še odprto pot skozi tesno ožino na obeh straneh Messine, italijanskga prlstaniš-čnega mesta, ki leži med Korziko, francoskim otokom, in Italijo. Polje min se razteza od zapadne atrsni obrežja Tunisi-je, francoake kolonije v Afriki, do obrežja Sardinije in dslje proti Siciliji. Zavezniki ao včeraj zaneali vojno v severno Italijo. Angleška in francoska bojna letala so bombardirala Turin, Milan in druga italijanska mesta. Napadena je bl\a tudi pokra j i na Ligurija in njeno obrežje, kjer je Genova, važna italijan ska luka. Zdaj še ni snano, ali bodo Muaaolinijeve legije udrle preko Alp v južno Francijo, kjer so zbrane fransoske čete. Prej objavljena poročHa ao aa flaeU la, da ao Italijani prekoračili mejo in udrli na francosko o-zemlje. Ta so bila sedaj zanikana. Italija je včeraj obnovila normalne odnošaje s sovjetsko Rusijo. Ruski poslanik Nikolaj Gorelkin je doapeli Italijo preko Jugoalavlje. On je zapuatil Rim v zadnjem decembru In ni niti predložil poverilnice italijanskemu kralju, ker so se takrat pričele demonatracije proti Rusiji v Rimu v znak protesta, ker je Stalin invadiral in napadel Finako. Atene, Grčija. 18. Jun. — Grški parnik Zinavia ja včeraj zadel ob mino v bližini italijanskega otoka Pantelleria In se potopil. Dva mornarja od posadke 30 mož sta utonila. Otok leži med Sicilijo in Tunisijo. Sydney, Avstralija, 13, jun. — Mornarlčnl minister je sinoči naznanil, da so člani posadke italijanskega parnika Ro-mola sami uničili U parnik, ko mu je pretila zasega po avstral ski bojni ladji. Vsi člani posadke so se rešili. Kalkuta, Indija. 18. jun. — Vlada je včeraj zasegla Italijan aki parnik Calabria, ae giasi u-radno naznanilo. Madrid, Apanija. 1». J""- — Francoska transportna ladjar General Upi ne s 700 vojaki In potniki na svojem krovu je sinoči pribežala v AlicanU), špan-sko luko ob Sredozemskem morju, pred podmornico, ki jo je zasledovala. Kapitan parni ka je bil obveščen, da mora zapustiti špansko luko "V 24 urah, drugače bo interniran. La Follette za obdavčenje profitov Načrt naletel na opozicijo - Washlngton, D. C., 13. jun.— Senator Robert M. La Follette, progresivec ii Wisconsina, je naznanil, da bo kmalu predloftll zakonski načrt glede obdavčenja nezmernih profitov izdelovalcev vojnih potrefeičin. Senator je povedaj reporterjem, da je le vprašal federalni zakladni department za informacije in podatke glede vaote dohodkov, ki bodo prišli v blagajno kot posledica naloAenih davkov. Ksdsr jih bo dobil, jih bo predloAU senatnemu finančnemu odseku, ko bo otvoril diskusijo o Rooasvel-tovem načrtu, ki določa potrošnjo nadaljnje vaote sa ojačanje oborožene aile. Načrt bo sprsjet nižji zbornici ta teden, nakar bo predložen senatu. —. Zbornični odsek je priporočil študijo obdavčenja nezmernih profitov i vidika uveljavljanja potrebnih zakonov v prihodnjem zasedanju kongresa. V svojem poročilu je naglaail, da ns sme biti ustvarjena priložnost, da Amerika dobi nove milijonarje ali pa za obogaten je posamesnl-kov v zvest z izvajanjem oborožitvenega programa. U Follette je dejal, "da ns vi-di nobenega razloga za odpor s strani industrijskih koncernov, ki bodo delali velike profite, proti vrnitvi dela dobička federalni vladi, od katere bodo prejemali naročila." Slično mnenje »o izrazili tudi nekateri republlkan aki senatorji. Trije demokratski aenatorjl ao naznanili, da bodo vodili opozicijo proti La Follettovemu načrtu. TI so Harriaon, načelnik senatnega finančnega odseka, George in Adam«. "Amerika še ni v vojni in jaa ne vidim nobenega razloga za obdavčenje voj nih profitov v tem čaau," Je rekel Harriaon. "Ne vem, zskaj naj bi križali veleblsnis, ker na-kateri mislijo, da naa bo nekdo napadel v bodočnosti In da s«t moramo že zdaj pripraviti, da odbijamo napad." Harriaon Je dejal, da bo njegov odsek otvoril zaališanje o davčnem načrtu in napovedal je končno akcijo v senatu predno bo kongres zaključil aVoJe zasedanje, če se ne bo pojavila dolga in ostra kontroverza. Ogrski list suspendiran zaradi napada na Ameriko Italija pretrgala zveze s Štirimi driavami Rim, 13. jun.—Italija je vče- | raj pretrgala dlplomatične zve- BudimpeSU. Ograka, 1». Jun ae a IMandsko, Belgijo, Norve- u*t Msgyarsag. glasilo ogr sko In Poljsko, z 4r**vsml, ki so »kih nacljev. Je vlada včeraj su oriši«* pod oblast nacijske Nem- apendirala za teden dni, ker Je čij« Zunanji minister grof Cla- piaal. "4* bodo Američani po no je naznanil odlok avoje vlade no v no Izvolili Koosevelta ta iioalanikom teh drtav v Rimu. i predalnika, ker njih razum Je Vgrok pretrganjs dlplomstlčnlh na stopnji otrok." Akcija Je sle-zvez je. ker so omenjene države dila, ko Je amerlSkl poslanik aovndtnies ♦N-mčlJe. zaveznice] proteatIrsl pri ogrski vladi za- radi žaljenja ameriških vollkev Sporazum med Anglijo in Japonsko Japonska letala napadla Cungking „ Tokio, 18, Jun. — Kampanja Velike Britanije, da naveže prijateljstvo z Japonako, je rodila sad. Poslanik Robert Lesi i« Craigie in Masajukl Tani, japonski zunanji podminiater? sta sinoči naznanila dosego sporazuma glede preklica japonske blokade angleške koncesije v Tlen-tsinu, Kitajska. Domače vesti Avto ubil člana , , KI mg rove, W. Va. — Viljem Sulteršlč, star 23 let in član društva 425 SNPJ, je bil te dni ubit v avtomobilu, ki ga je vozila njegova Žena Annie, tudi članica omenjenega društva, katera je bila hudo poškodovana. Dve drugi osebi v avtu sta bili lahko ranjeni.. Nesreča se je zgodila v hudem dežju, ko je avto advozil na tir ulične železnice in žena ga je hotela hitro spraviti proč, pri tem ae je pa avto zaletel v telefonski drog in se razbil. Pokojnik je bil ro-jen v Triladelphiji, Pa. ^ Nov grob v Kanaaau Frontenac, Kana. — V bolnišnici v Pittsburgu, Kans., je 81, maja umrl John Cremošnik, star 6$ let in rojen v okolici Celja na Štajerskem. V Ameriki je bil 34 let in toliko časa tudi član SNPJ. Leta 1028 Je odšel v Chicago, kjer je bil pobit pri delu v tovarni in tista poškodba, od katere ni nikdar okreval, ga je zdaj spravila v grob. V Ameriki zapušča tri hčere in brata, v starem kraju pa dva brsta in seatro, Vesti ls l'ennaylvsalje Strsbane, Pa. — Mary B«r-nik in njen sin Uivrenc ia De troita, Mich., sta pred dnevi obiskala avojs sorodnike v Cedilu, Pa. — Justina Belle, čla niča SNPJ, ae je 8. junija omo. žila z Mikom Dohonlchem. Obilo areče! — V He!lwoodu, Pa., je umrl Fr. Korelec, star 76 let in doma Is Cateša na Do-lenjakem. Sorodnikov ni imel. i ., . * , _j* Cikaške veatl Chicago. — Poroke: Charles Medved in Helen Livieri, WiU liam Hlrtak in Sobana Graho-vec, Jos. Kotar in Igralne Klf-fer ter Fvečanje regularne armade za >5,000 mož In gradnjo 46 novih ! bojnih ladij polog 22 drugih, katerih konstrukcija^"Jr^iT že prej odobrena. Ko ae bo delo pričelo na teh 68 ladjah,bo v gradnji 160 bojnih ladij. • Odaek za aproprlaolje Je ob-avli Izjavo generala 0. C. darahalla, šefa armadnega šta->a, ki jo je podal, ko je nastopil pred odsekom. Marahsll Je qe-al, da on ne vidi nevarnoati invazije ameriškega ozemlja v bližnji bodočnosti, obenem pa Je naglaail, "da ao rasllčne možnosti na zapadni hemisferi,H Obrambni program uključtlje vsoto $3,.'158,000 za federalni detektivski department, IITKNMENT CLMILO IX I.AHTNINA »LOVSMSKS NASODNS ♦ POOraiNK JEDHOTS OrsM «f M4 »rttf—1 kr «m«M KHIimI SMMOI taMr N»fW».»•• CUmh) 1» »M m M« a ^ bU. «• toU; M CSJ«S. to CUrfo I"-W» m Mfc toU». M« - »•«•; IMS. Mulrtrrftr' H— r»U»: fur Um UnttoS StolM Cfctoai«) m« hm trn mm. C*m«. C towv fl M r-*, bnif« «wauto nn jwr jtmjt. Cmm <«1m«« »o lniinn. to m—m»mI> M M •itojK fcluv... i.UWM»W <*rtto». mU, «rMM. iNMil HA ) m »r~to pSUtotoO« to v »luteto. to J« »ribSJI pmitmimo. - A4v«*ttoto( ni« mi Minpvlpl* W cmmumI- «*UUM M4 mmmdketU/d mrUtUm »UI M« k* ntwrn«4 OUMTT m* m start«, »tojm. pu*m. —t.. k* r«t-ru«< »•J? »* -u »Hnuii »»4 Dton M «M, tor IM PROHVETA MtJ-M S*. sIs, predno ugonobita obe demokraciji na za|>adu Evrope. In kaj, če se vojna zavleče? Koliko časa bo Italija vzdržala zaprta od svetovnih žitnic, surovin in olja? Mussolini seveda računa z bliskovito zmago ' s pomočjo Hitlerjeve klavne mašine, toda najboljša mašina se lahko polomi v zadnjem hipu, ko je zmaga že pred nosom. Tudi najboljša ma-šina ni perfektna in tudi najboljši inienir lahko pade in si zlomi roko. 1 r Pa recimo, da bo Hitlerjeva klavna mašina delovala perfektno do konca in recimo, da bo demokracija Francije in Anglije odsekana in sesekana še to poletje. Ali bo s tem konec demokracije na svetu? Diktatorje Hitler in Muaeolini dobro vesta, da ne bo. Ameriška demokracija, daš! ranjena, bo še vedno živa in močna—in dokler bo ta demokracija živela, ne bo-ata imela diktatorja mirnega spanja in njun mir, diktiran Evropi, bo stal na pesku. Diktatorja dobro vesta, tla irnn Amerika sredstva, da lahko zgradi—In hitro zgradi— članatvo pri tej ali drugi organizaciji vedelo, kdo je kdp. In kadar bo članatvo spoznalo, da je bilo preelepljeno, bo dvignilo avoj glas in povedalo, da v zdru ženju je moč, i ki koristi večini članstva v vaeh ozirih. Bliža ae 12. zbor JSZ, ki ae w$i v Clevelandu 4.-«. julija. JSZ in Proavetna matica ata napravili v preteklosti ogromno izobraževalnega dela. Njih član stvo ae je v nekaterih krajih pred leti tudi precej udejstvova-lo v delavski politiki. Ampak zadnja leta ao prišli frakcijak boji v stranko, kar ni prizaneslo niti JSZ. Pri vsem tem pa je zveza Šla naprej a svojimi publika-cijami—s Proletarcem, Majskim Glaaom, Družinskim koledarjem in knjigami Proevetne matice. Ni pa tiate navdušenosti kakor Je bila pred leti. Seveda je brezdelje največji uradec, ampak udarec je tudi v razkolu. Ali smo ga mi povzročili? Ne. In zakaj bi morali nositi posledice In udarce drugih, ki ao vzrok temu? JSZ ima še veliko bodočnost, toda ne pod tem aistemom. Po mojem mnenju ae moramo reorganizirati na smernicah, ki bodo bolj dostopne naši delavaki masi; posebno pa moramo gledati, da bomo pritegnili mladino v naš krog. Mialim, da bi s tako reorientacijo in dobrim- programom ter principom JSZ lahko vršila še veliko izobraževalno In kulturno delo, delo, ki spada v naše področje. Mi bi a Um pritegnili mnoge napredne organizacije in progreaivne elemente, ki so včasih že z nami delali. Bila bi potraU čaaa, da bi v tako mali organizaciji debatirali« o svetovnem preobratu, pač pa je potreben preobrat proti reekciji in oaebnim ambicionietom v tej deželi med našim narodom. Ako bomo to storili na zboru, bo v resnici delo, katerega (lotrebnje slovenska delavaka maaa v Ameriki. Joseph Snop,.IS. V zadrugo so zainteresirani vai takajšnji> Slovenci in druge.narodnosti In upamo; da U bomo na Um pikniku veselo zabavali. Če premotrimo zgodovino od leta 1&14, ko je bila ustanovljena U zadruga, bomo našli zelo zanimivo, poglavje, v kaUrem se zrcsAiU pridnost in vztrajnoat tukajšnjega slovenskega delavstva. Vzlic UmfPda naa je večina prišla a kmVfc' brez vsake trgovske naobraZbe, imamo smisel ne samo za trgovino, marveč tudi za vsakovrstna podjetja. Kot preprosti delavci smo ae hitiro udomačili in aeafeianili z razmerami, v katere naa je zane n!a usoda. Ne samo v trgovini, marveč tudi v tukajšnjem občinskem uradu smo Slovenci dobro zastopani. V zadrugi delajo štirje moški in dve ženski, ob soboUh pa je dodana še izredna pomoč. V depresiji, ki še ni končana, je zadruga veliko pomagala, da ni U ali ona družina trpela pomanjkanje. Je delavake podjetje, ki pomaga delavcu za čaaa stavke kreditom in je vaem v veliko oporo. In ko je Milan Medvešek napisal dopis v E., če je N. potreben ali nepotreben in konštati-ral, da za enkrat hi potreben, mu je pozneje aekundiral tudi Matt Petrovich v Proletarcu, o-bema nato pa Še urednik Zaitz. To je dokaz, da se Naprej nekaterim ne dopade. Ampak N. je še tukaj in ravno tako George Vitkovich in njegov asistent Pe-Uus iz Little Fallsa, N. V , ki pebira naročnino in lepo zapoje: "Mi amo komunisti, ki delamo za naprej in naprej, triolalio-triolala. Kolek ta m, kolektam, u nobeden nič ne da. Kaj bo z Geor-gem in z mano, če SUlin propadel bo?" Tako vam poje U Br-daua. (Enkrat je zapel po komunistično Križmančiču i v West Parku, Uda ne vem, kako se mu je dopadlo.) To je zopet afera, ki se mnogim ne dopade, še najmanj pa Umu piscu. In kaj moremo mi storiti? Nekdo mi piše, da Je treba sUlinovce pobijati v dopisih. Korekt! Ali tiati, ki prične in kritizira, prejema tudi kon trakritiko. Zato se meni afera ne dopade. Enkrat sem le posla poročilo, kaj so sUlinovci uganjali na zborovanju. Ali aem prejel aplavz, kakor ga je Hitler v Švicarski dvorani? Like hell Kmalu bi jih bil dobil po buči, da nisem strateg. Tako se dogaja ljudem, ki imajo opravka javnostjo, ker ne morejo delati čudežev, da bi vse ljudi zadovoljili. Ampak to mora biti krivda stvarnika, ker nas je tako ustvaril, da ne moramo vseh zadovoljiti. Frank Barbič, 53. Naslova ni treba v globoko premišljevanje^S^P ni«) zapili zadnje trohice svoje ^^ * vesti* Berlina: Katoliški škofj^' odredih maše ln molitve za zm^M Med tem je Mussolini tudi stopil v J pohod ob strani Hitlerja in nrič^J ™ bo zdaj tudi katoliška duhov££^* ševala m mol la za zmago Mussohnij.v 5J«1 *tr*ni P* katoliki v p Angliji molijo za zmago njihovega orL vojaško pomoč Amerike, dočim kauSj nki molijo, naj ostane Amerika h Luciji Poročilo zastopnika Sharon, Pa-—Zadnjič sem poročal o mojem petdnevnem potovanju. Uspeh za vse štiri liste, katere zastopam, je bil povoljen za tako kratko dobo. V prvi vrsti se moram zahvaliti mojim šoferjem in šoferkam, ki so me brezplačno vozili iz ene naselbine v drugo. Iz Cuddyja me je peljal Ignac Zalpžnik na Oakdale in Sygan na veselico, kaUra ae je vršila 30. maja. Kakor sem že poročal, je bila udeležba bolj pič-la:radi slabega vremena. 'Dne 81. maja pa aem jo mahnil v Verono. Obiskal sem več rojakov, med njimi tudi prijaznega goatilničarja Franka Pe-roneta, ki je bil pravkar prišel iz Clevelanda. On je bil na konvenciji SSPZ in je prepričan, da bo prišlo do združenja vseh naprednih jednot in zvez. Frank in žena sU me prijazno pogostila, potem pa amo se peljali na Cheswick v Slovenski klub, katerega tamkajšnji rojaki pridno obiskujejo in podpirajo. V kratkem bodo Um pričeli graditi slovenski dom, ki bo odgovarjal njih potrebam. Le pogumno naprej! Jaz že komaj čakam, kdaj jiaa boste poklicali na otvoritev. Ta naseibšia leži na lepem kraju. Tudi Frances Novak mi je obljubila, da bo pripeljala tja mladinski krožek št. 21 SNPJ, ako jo boste povabili. Seveda bomo pripeljali s seboj tudi stare in mlade, da se medsebojno spoznamo, tudi slovenskega farmarja Antona Valentinči-čs in njegovo žlahto, ki je precej velika in prijazna. Vsakdo, ki obišče našo naselbino, se povolj-no izrazi o postrežbi. Sedaj se bodo vršile razne veselice in pikniki v prosti naravi. Dobro bi bilo, ako bl vse obiska* litv velikem številu, samo to je težavno, ker jih je več na isti dan. Ko amo ee v klubu na Chea-wicku malo pogovorili, zasedemo avto in se odpeljemo k slovenskemu gostilničarju Tonetu Kle-menčiču. Seveda ae je pričela zabava in razni pogovori o Um in onem. PeUm se je moj šofer Perone vrnil domov, jaz pa sem prenočil pri Klemenčičevih. Drugi dan me je gospa Klemenčič peljala v Harvrick. Ko se vrneva, mi je napravila zavoj raznih daril za moj god, ki sem ga obhajal 13. junija. SolaU je bilo dovolj, ko sem zadnje klobase spravil k večnemu počitku brez Trunkovih ceremonij. Tudi odpočil sem ae po vol j no in ee bom zopet podal med naše gostoljuh ne rojake. Agitlral bom za vse delavake HsU. Le pripravite svoje mošnjičke, ker sta me bolezen in daljša počitnice popolnoma izčrpali. Na svidenje! zastopnik. na! —-- _ (Trunkovci -bodo seveda po otiočje SS Cemu se brigaš za molitve, na katerT i daš £aj, saj! Baš to je! Ce WEM evropskih držav pobijali drug druge«. L molitvijo, ne bi bilo nič hudega-bilo b, no, tako pa se pobijajo poleg z molitvijo kroglami in bombami in to ni več snwL»! je največja tragedija človeštva. Križ Zu v knjižici, je le znamenje, ki ne ubije nt ampak železen križ, ki ga veter odlomi, nika, ubije človeka, če mu pade na risJ to je tragedija.) • • • Vsi dopisniki Prosvete ne morejo vedno sati o krizi, slabih časih in drugi miierijt ■ ba je izpramembe in nekoliko zabave. Neki pišejo o klobasah, drugi pa pripovedujejo ve dogodbice iz farovžev in pravljice o st* vih, ki so jih slišali še v mladih letih. Ne njam se z vsemi temi dogodbicami in vedkami, toda, če nimajo kaj drugega pov« ti, naj se zabavajo s Um. Kdor je doraeel, veruje le v one strahove, so iz mesa in kosti; to so zlobni ljudje inivl Smatram, da je leadvillski fajmošter tudi t doraslimi, torej ne veruje v strahove—kljub mu se briga za "strahove" v Prosveti. Trunk svedrasU logika se glasi: kdor ne verjame, je hudič, naj molči o hudiču, saj ga ni! Cea bi mlatil prazno »lamo, v kateri ni ničesar! • Ampak Trunkova svedrasta logika je samo tepce—zanj ni. Zadnjič je nahruHl cleveii skega Jankoviča, Češ—Čemu govori nekij, sar sam ne verjame. Zdaj je Jankovič na \ da servira Trunku glažek njegove lastne dicine, katera udari nazaj: V hudiča, ki ga ne verujem—v hudiča, ki je iz mesa in (in laja iz Amerikanakega Slovenca), pa jem, ker U je in Uga hudiča bom še tako, da ne pozabi, dokler bo živ!--- Najnovejši pojav, ki ga opažamo, je M oni, ki opozarjajo na nevarnost skrite pete Ione, dobivajo naziv "pete kolona" od—petok lonarjev. • hJ Ta alibi pa ni nov. Prvi Ut, ki je vpil: Dr te Utu!—je bil prvi petokolonar. To pa ni b včeraj. In izkušnja potrjuje, da »e ti le malokdaj obnese. Kajti onemu, ki naj vpije "Držite Utu!" navadno pogledajo pi suknjo—pa imajo pravega Utu. Tako se izdajajo vsi petokolonar j i—vsi kaj skrivajo pod suknjo (v tem primeru vajo ime, skrivajo prepričanje, skrivajo ne)! Ljudem, ki niso v peti koloni, ni trebil česar skrivati in zato se jim ni treba ni" bati. Ivan Molek. VeČ vitaminov v pomladni dobi! H Dolgotrajna zima je povzročila pomajij« nje sveže zelenjave. Tudi sadja, ki je fiin nosilec viUminov, ni dosti več, čeprav je m lanska letina v Um pogledu tako obilni. Uga razloga bi morale gospodinje petfm kolikor mogoče za druge pridelke, ki vn-buj^ viUmine, in tu prihaja v prvi vrsti v pow citrona, ki ima mnogo važnetfa antiskorbutn^ viUmina C. Gospodinje bi morale v Um čaiujjo H zelenjave še ni mnogo, sploh vaaki jedi sirovih sadežev. V pošUv prihajsjo rova jabolka in citrenov sok, mnogo pa je tudi v korenju, kislem zelju in ? rt tudi v krompirju. Juhi je treba dod* bro sesekljanega peUršilja, sesekljan. R» ali malo čebule, krompir potresemo «i■«■ nim peUršiljem, koprom, porom, si«J dišavniml zelmi. Ker je viUm.n C Ijiv za vročino, Je treba Ukšne dod****j mešati jedem šele tik pred končno pripr«v* Pred dvajsetimi leti (Iz ProsveU, 14. junija 1**» Domače novice. Rojaki še vedno t. odhajajo v eUro domovino ' Delavske vesti. SUvka delavcev na železniških poeUjah še traja ., - . irdl «e Ameriške vesti. BepublikarK. ^^ natovja W. G. Hardinga iz £ia «al„ škega in governerjii^OjMj. -Maasachusettsa za podpredsednic data. ■ ^J It inozemstva. Brigad-akih vojakov je rebelirsla v Marseij ^ RovjrtMka RuMija. Sovjetske črte^ Minsk ki Poljakom tamkaj p*— P R O S V A junija kovice Slovenije b idaj 80 viijo kakor po vinorodnih do^ ijnkih gričih in nikjer niso ro-tako žuljave, kakor ao dO* ijakega kmeta, ker ustvarja poitrmih solnčnih rebrih pra-rajrtki vrt. Edino upanje v jk čase drži našega vinograd-' pokoncu, da še zmerom no oMeluje svoj vinograd. |V nevinorodnih krajih naše Slovenije, kjer ae pečajo j i Živinorejo ali koder ima-lltvne dohodke od lesa, ko nastopila zanje boljša koli iktura, naj bi kupili naše do-vino in rešili našega Dole-hede. Ali pa naj odločujoči *lji poskrbijo za izvoz vina, bo naš kmet dobil za svoje de-potono plačilo, ker sicer ne živeti. Nekateri trdijo, da "a jesen vinska kriza rešena, to M os zelo malo vinskega Wka. Toda naš kmet bo apet ujen, ko ne bo imel kaj proti. Srečo bodo imeli od vino-adnikove *iromaš&n>5 le ne-redki, ki I>odo imeli pol-klft' vina, ali pa oni brezni *l*'kitlitnti, ki delajo vino ' V kleteh. varna, posebno v zrelih letih.Jno,da mi je bila jedodina uteha, Izračunali so, da ima tretjina t kt mt je ostata. V.nl" *e- prebivakev Združenih držav več- jedi nisem niti najmanj omeje- _ jo težo, kakor je to koristno za vala." * • I njihovo zdravje. Zdravnik ji je pojasnil, da je ItVOIO - ™Danes zdravniki posvečajo de- njena debelost duševnega zna- K I rf Irl beljenju veliko pozornost. Ugo- čaja. Svetoval ji je, naj začne • tovili ao, da obstajata dve vrati drugače gledati na življenje. ** 1 debelih ljudi: tiati — imenujemo Predpisal ji je strogo dieto. Ko jih lahko endogene — ki so nag- je iigubila prvih deset kil, se je njeni k debeljenju, pa naj jedo, začela okusno oblačiti, se skrb- kar hočejo in tiati — eksogeni no česati in opažati, da jt Iju-— ki so debeli zato, ker stalno dani spet všeč. in tako se je du- preveč jedo. Ševno spet spremenila. Spremo- Prva vrtita trpi zaradi motnje tu,di *v°jT 4lv; v delovanju enddcrinih žlez, to Uenja in kmalu je dosegla apet je žlez v notranjosti telesa, in "vojo normalno težo. zaradi kakšne spremembe nor-1 Ce debelušnemu pacientu malnega procesa izmenjave sno- predpišemo dieto, «e navadno vi. Toda teh ljudi je manj. Ve- pritožuje, da mu alabo de. Toliki strokovnjak na tem področ* mu pa ni varok dieta, temveč ju, dr. R. M. Wilder je še pred živčnost; pacient namreč nič kratkim trdil, da nekateri po- več ne ve, kako uaj nadomesti men vloge endokrinih žlez kot neuspehe v življenju jn postane morebitnega povzročitelja debe- nervozen. Zato mu je pred zdra-Ijenja pretiravajo. vljenjem treba poiskati drugo u In vendar endokrinim žlezam teho. pripisujejo mnoge primere de- Leni ljudje ao Še tako in tako .beljenja iz preprostega razloga, .nagnjeni k debeljenju, Če se pa Avtoritete pridržale ker človek rajši pripisuje vzrok irede, je verjetno, da postanejo * « mr M 8V°j° *unttnjost neki zagonet- še bolj leni. Pri njih se vsi pro- WjC«v I ni motnji v delovanju ščttne žle- cesi vrše v zmanjšanem obsegu. ■ Hi tB ~ fRize ,ki urejuje pravilno izmenja- Debeljenje aamo jih tako oslabi, iMnRki Doti oavesu v iruovi.«,.. ,>. p»mU. t*|.,.,...............*> ( hlr««*. IIIU-U imkm al. U*«ftJiOk.....................,, *«T B. U«Mak Av*» CMra«^ JIIIm*« l'Wlt» «ImUm. m»r»»H»l| ........................ .NIT a Uw»tol« A,«.. IIIImU ur~d.uk ...................... HIT a Uw«ai. A«, CMr«««. IMSill Najhujše je bila pri vsem tem prizadeta Žena Marija. Sla je k županu prosit, naj jiida vaaj par kovačev, ali pa naj jo da-po od-gonski poti odveati v Trbovlje, lani še ta nesreča, da je mlajše- cone, ker so med aretiranci o- L0 To mn€nje „0 ^ kmaiu o- kruh - a vae to redi. mu sinčku neki kolesar po ne- sebe, ki ao pobegnile iz Nemčt- puatili, ko so laboratorijakih Tudi zakonska nesoglasja ao previdnosti stri desno nogo in je kot nasprotniki Hitlerjevega p^kusov prežli nu življensko pogosto vzrolt debeljenja. Go- U domala pohabil. režima. Preiskava je ugotovi- stvarnost. „„ «pa X. trpi, ker se ji zdi, da avo- LM----Človek, ki preveč jo, navadno jemu možu vse manj ugaja. Ker sam ve,xia bi moral manj jeati. »e muči, več je. Navadi se na Nikoli ni lačen in zdravnik mu to, da zmerom preveč j« In ae je predpisal dieto. To ga pa niti debeli. Psihiater ugotovi Virok malo ne moti, da ae ne bi še da- debeljenja. predpiše ji pravilno režima. Preiskava je ugotovi .la, da je bilo na stotine tujcev Ko je France Doberšek zapu-1 Upo»lenih pri gradnji del na atil Železnike, da pojde lakat atraneh pttnttmHkega pre drugam zaslužka, mu je bilo na k roko Iiplačanih še 600 din za-1 oatanka od plače. Od tega je dal ženi 50 din. Kam je odšel, ni Bnr,#p op nrnfi nihče v Železnikih prav vedelAOvrU* fllUil Naključje pa je nanoak), da je , - . . prav tiati dan, ko je "Jutro" <>M((e5£I0SU javilo poročilo o žaloigri v Laš- I kakor na Drimer hekateri i drugi Dva človeka sedita za isto mi nekje dobil nameščenjž. Morda >I se bilo po vseh tegobah in zmedah le Še dalo urediti znosno življenje. Toda — prepozno:....................^ Marija je bila že tako izčrpana pito in pijetft ^rno kavo. Za ene- od nesreče in obupa, da se jegft pomeni to moralno kosilo, ki.- , - h ,j iato odločila za skupno smrt s sinč- *redstavlja vrednost 3000 kalo- ^ upan^a na ^ kom. rij, samo novo rezervo energije, I a« »a y..... I za drugega pa -— maščobo. Od- Sirov pretep fantov pri Krškem kod ta razlika? Vribn q rnaia Od desetih primerov je debe KrSko maja. , ^ ^^ prim0rih du4ey Dne 7. maja ao odhajali ian-|nejfa in ne teleflnega izVora. AH I je zmerom prenajedel In da ne zdravljenje in gospa shujša. To-bi jedel, kadar koli bi se mu za- da nesoglasja v zakonu se po-hotelo, čeprav ni prav nič po- navijajo, zakonca ae ločita in traben. Neprestano grize čoko- *ospa X. se ponovno zredi. lt&7-&» So. Uwndala Ave. < Ilhnul. GLAVNI OUHOR «onra«i>aKONiKii A«ar*i VMHta. »rvl |..4»rMl»MliiUi...................... rr.nk IMki, drugI ....................... J»Hn Jr.. »rvl dUlrlkinl pMl»rMI«Mtntk ......... taaolu« aamtrfc, 4m«l atateMilnt »a^ataSaa^oH ......... J*|>n Klanaali. IraOt duiriklni M4»r«a>*4nik i tVfl l^etreel Ave . i«kailovrn, •II lllk at.. HUatMfcaa. Wk». ......... «a» IIT, airaUna. »»a. •MT W. MIh IL, ( hNhii Oht« 14« l>r«a»acl a».. U«laah|f. III. UwarS t-M.tr. 4«IH1 dl.irlkml ......... lil W.Tth •!., Walaa»h«ri. Cste. Malh r^M«l*h. pM«MMk.,............ VhMMil Calnkar ...................... P. A. V Mar ........................... John Vavvteh ......................... Jakn Olt» ......................... IhtnaM J. LMHeh....,.....MM,, Ja«*h lanan ........................... uoarouAMaai oimmcKi ..........................III a UMI ai.. riavaUMl. <»h»a ....................MIT a. Ut.4.1. A««.. t htMMi«. llltNrOa a. I .a w Mala A»a.| (Mraaa. IIIIm.U I ....',UI a Pra«a»H Ae*« Chm«» M lila, III. .....IMT «. TrMMhMll A »a«, (hkac*. III. ...........MM a Lwtarl A »a., Kar*;«. IU< roaoTNt onaaai Frank »aH«. praSaMnlh FraS M al^aI ........... MIlan Ma4»aahah ...... mausomni ooaaai .................mi a U»nMla A »a.. Chlaa««. ..,.............«.,..,,.> «11 WaaUla« Ara.. Cin, _ .....1MM Am« Ara., flaralaM, IIIImU L Okla lado in liže sladoled, pravi tako, Staro naziranje, da ao debeli ljudje veseli in idravi, ni točeno. V tom ao al zdravniki edini. Kadar zdravniki zdravijo ljudi dobelostl, se poslužujejo psiholoških preiskovanj; Iščejo tisto, kar muči njihove paciente, TJ udje, kl žive v miru, kl ao zadovoljni z življenjem in kl se zanj zanimajo in uživajo njegove radosti, ae redkokdaj preje-do. Narobe pa ljudje, ki ao o-samljehi, nezadovoljni, Čemerni, nesrečni v zakonu, razočarani ln ponižani, Jedo veliko In po-goato. V Jedi Iščejo nadomestila, sredstvo sa pomirjanje duha. . Zaključek vsega tega Je Ja-aen. Ce Je kdo debel, naj sam sebi izpraša veat. Naj preišče vzroke, zakaj med |»o«amezniml obroki tako rad je čokolado ln itadoled? Ali zaradi lakpte ali zaradi dolgočasaT AH ae hoče tako osvoboditi kakšne nadloge, ki ga muči? In ali bi prav toll ko jedel, kadar bi Imel po koai-lu dokončati kakšno izredno za nlmlvo delo? Norveški faiišt izključen iz angleške organizacije Ijondon, ia. jun. — R. A. But-ler, zunanji podmlniater, jo vše-raj povedal parlamentu, da je bil major Vltlkum Qulaling, norveški fašiat, izključen iz organizacije hritakega imperija. Naslov čaatn«ga komandanta te organizacije je Quiallng dobil 22. novembra 1. 1020 v znak priznanja zaslug v prilog Angliji, ko je bil član norveškega poalš-ništva v Moakvi, Quisling je kot vodja norveških fašistov pozdravil Nemce, ko ao udrli v deželo. da Med prijateljicami Apela: "Peter mi pravi, aem vaa k dan mlajša." Meta: "Da, to tudi Jaz opažam. Nič ae ne bi čudila, če bi tvoje lm« na lepem našla v rubriki: Rodili so ae!" trenutne utehe za akrbi, kl jih sami navaidno ne #najo natanko zo v restavraciji in'obedujeta: opredeuti Ijtfho meso, pečen £ w floveku, kI ima čez -to radižnikovo solato, sir, jabolčno |fcn ^ ^ ^ korjHtne ^ rekli, da zato preveč je, ker nima upanja na uspeh aH pa zato, ker ga žena neprestano nadleguje z nepomembnimi problemi, bi nam odgovoril, da smo pono-1 reli. In vendar Je to res. •Navedel bom značilen primer. V New York Je prišlo dekle z I m i. w®ja» v----- --- |nega in ne leiennejta mvur». nni T * i., Ha 1 tje k vojakom, da odalužijo » k ^ k w hujda? v večini namenom, da bo študirala n de- avoj kadraki rok. Spiemljalo jih ^V^ ^ ravJ narol>€: od lala Pobegnila je ,z mrtvila po- je lopo število prijateljev, ki^ao J™«™ iebeU. Neke določene deželakega mesteca. Posrečilo se se po odhodu tovarišev močno ^ ČUstvenem življenju ji je najti sIužIkk Živela J. napili in jo prišlo do obračuna-rgJrijo notranjo potrebo, kiik^mno.vai^vala kerjeino. vanjaže v aamemKrškem, kjer kaieJv neodoijiVem in preko- rala podpirati . pa pretep k areči ni imel hudih teku Pod pritiskom te mostojna, v a užbl Je mala u- posfedic. Hujše je bilo na krili- žrtev izgubi voljo, da bi Upeh, z zaupanjem Je zrla v bo- šču državne in banovinske ce-1 e ravnaU ^ dleti, zdravnik pa dočnost. ste v Žadovinku. Tu ao se apo- ztfUblja čas, če hoče pa- Na lepem ao Ji pa aporočill, prijeli "poljanci" in "hribovci'. Iienta prepričati, naj spremeni da Ji Je maU zbolela in da se mo-Tega pretepa se je udeležilo pre- hran() v tak|nih primerih je ra takoj vrniti domov. Puatila treba pacienU zdraviti duši«vno Je svoje delo, in se za nekaj let in šele potlej se baviti z njego- posvetila negi svoje bolne mate-Molatv Joie iz Mrtvic, ki je 24let-1 vim telesom. re in P«magala o^rtu V tem ne«ra Kerina Franca iz Selc naj- Stvar je izredno velike važno- času se je Uko spremenila, da je rrejtoSpo«M z vago od Bt| kajti debelost ne dela člove- nI bM^I^ voza nato ga je aunil z nožem ka samo grdega, temveč je to nje vitko dekle Je pitala prava »^jevim o&esom in ga vsega (^ bolezen, ki se utegne končat • nemofrleira še pahnil v potok. PaLmrtjo. Čeprav mnoga smrtna sto, Je tehtala več rtoam^t tudTJrug? pretepači so z ročica^ I poročila pravijo: "^apnenje kil. In ko se je s^t ^ ^ mi elost., Zavarovalnice zasta- da *** • . . i t» i Delajte in spite v hladni udobnosti skozi vse poletje . ... z katera ao morali prepeljati v ob- Uat to.dolm, vedo^ zato nera-činsko bolnišnico ker Imata ne- de zavarujejo prevet debele I -vame poškodbe na glavi. Manj di. Razen tega pa zadnji čas tu Aih poškodb so bili deležni še no- d i na veliko poučujejo avnost kateri drngi. Ko ao prišli oroš.|kako je prevelika doboloot ne-niki, ao ae airovi pretepači aeveda razbežali. Posebno ao se ljudje zgražali nad sirovoatjo Molana. Ta ae je, ko ni mogel ž« nikogar drugega tolči, spravil nad vprežene konje in Jih tolkel z vozno vago SUKA KAŽE PHILCOVORK '145- V fiontuptlfv jMittrbef + is, «1522 TAKOJ — ostalo, ter nekaj im odplačilna atrošjie, v prlmornih vsotah mesečno. Je prosila z« avet, J« začel iekatf vzrok njene debelosti. Napoaled je iz nje Izvabil priznanje: "Doma sem se strahovito dolgočasila, Počutila aem ae tako nesreč- ■•■reče i« bila H ^♦•letniki, 9. maja. gjočili o veliki žaloigri v La-kjer ne J€ a avojlm štlri-»iDčkom v naročju vrgla ■ hrtovlak :«)letna zapuščena — - ------1_.. .. ^ Harija iMberškova, aU^»»avah, da «o uboge.11 vali kar ti^i v Železnikih vzbudili ječale. N^hče ae seveda ni upal l^jVreneKi Hf^utja . no-lv nevarno bližino Molana ln si- Nsieo ™ Železnikih bolj rovo divjanje nad ubogo thrfno ^kje drugje znan pravi preprečiti. ^ jlnetra obupa. Tu so pravili red In mir ter tri glsv-^rra.aia „oaan»«aL d«ia-l ne krivce zapIL Pretep v nepo- Jajoitrp.H • i*onameina deja-i—------i ,___.i ■■■Marije lk>bertkov«U*W/ki je bil na ž^ Prei* 2000 din. Z ^^^■je MM* že- '•"•rn flirniftal )*• m. ^-tno Mladlaakl Hat avojem« prijatelj« aH emeimtkm v d—rtaeT Ta je ndmmii, M ga lahko pdUjat« avej- Za dom ali urad VUtfe hv(»ž zunanji zruk-^ati, rWuJe, hUdl in kroti zrak. Duhovi, tubakov dim In zaUihlcmt notranjega zraka ao odpravljeni Iz aobe. Uhko za v|>oaUiviti . .nobenih zvez z vodnimi cevmi., atane le nekaj centov za dnevno obratovanje. 6 IZDELKOV OD KATERIH LAHKO IZBIRATE • Carrier • Frigidaire • Ca le • Kelvinator • PWIco-Yorlc • Weftlinfbouae C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY a Telephone RA^dolph 1200 po Klbert M. U <**•> ka IJiaka. 72 Weat Adama Street uC. t A- PETEK V senci albanskih planin Prigod* stevenekepo vojukm v M*k*Umi}i Spisal Ivan Jonlei Pot se je vila preko ožgane ravnine nad je-zerdkn in reko, katere tok je tem daleč na desni označevalo močvirsko raatlinje. Mala četa je korakala v oblaku rjavega prahu, skozi katerega ao neusmiljeno pripekali solnčni žarki. Pol ure 6d Struge je večino mladih vojakov minulo vsako veselje in nikomur več ni bilo do petja. Vročina, ki se je naglo stopnjevala, in prah ata jih zdelavala. Zlasti kovčegi so postali fantom odveč in so jih čezdalje bolj pogosto prekladali z rame na ramo. Kmalu je bil Jan ez poleg narednika edini, ki je še stopal, kakor se spodobi za vojaka; bil je pač brez kovčega in kot bivši tihotapec utrjenih nog. Malo pred poldnem so minili muslimansko vasico z mošejo, ki se je zdela kot sočna oaza v puščavi. Fantom se je zahotelo počitka, toda narednik je bil drugih misli. "V eni uri bomo v Tašmorunlštu," je dejal trdo. 'Tam bomo obedovali." In trideset parov utiujenih oči se je nevoljno uprlo v naznačeno smer, kjer se je nekaj kilometrov dalje dvigalo iz ožgane ravnine temno gorovje, skozi katero si je iz-krčil pot Črni Drlm. Jezero Je bilo te daleč za njimi. r Nekateri so začeli omagovati. Čevlji so jih žulili, vročina, kakrftne niso bili vajeni doma, Jih Je zdelovala, da jim je začelo vae plesati pred očmi. Narednik ja imel a temi fanti mnogo truda, da jih je obdržal na nogah; nazadnje mu je to začelo presedati, saj je bilo vroče prav tako zanj kot za druge. Ko se Je majhni, okrogloglavl Ih lepo v obtoz zaokrože-ni proatak Crnijč, v civilu trgovski pomočnik iz Celja, meni nič tebi nič sesedel v cestni prah, ČaS da ne more več dalje, je narednik pobesnel. "Dajf mi takoj dvigneš!" je zarohnel nad ma-r od t? r jem ter vsul nanj kopico najsočnejših i srbskih kletvic in psovk. "Ne morem . . je zajavkal Crnič. Tedaj ga je narednik zgrabil za pral, ga postavil na noge, nato pa ga silovito počil po obrazu, da se je zvrnil vznak po tleh. Potem ga j« zopet poatavil na noge ter ga sunil s čevljem v zadnjico, da je zletel deset korakov daleč, a se vendar obdrial na nogah. "Tako!" je hropel narednik ter si z rokavom otrl znoj s obraza. "Zdaj boš lažje korakal! Mrcina, misliš, da je meni ta marš v zabavo!" Med ostalimi je v tem zamrmralo. Narednik se je besen postavil pred četo. "Ha, bi ae radi spuntali, aaa? Prekleta zalega zmehku-tena! Taki vojaki . . . Babe, ne vojaki! Komur ni kaj prav, naj se kar oglasi!" Mot je pihal kot gad in v očeh so se mu kresale strele. Sledil Je molk. Janez se je pri sebi začudil: "Godrnjajo, da strah, ziniti si pa ne upajo! Ali so strahopetni !M r Nato se je sam oglasil: "Gospod narednik, jaz ne godrnjam in na takle maršek se požvižgam, ampak, x kar ste pravkar napravili a Crnlčem, ni bilo lepo!" Narednik je onemel apričo Janezov« predrznosti. Nato j« stopil tesno k njemu, podoben razdraienemu biku. Janez je čutil njegovo vročo sapo na obrazu. Vojaki ao onemeli v pričakovanju nečesa hudega, Crnič pa se Je zlovoljno nasmehnil, upajoč, da bo Janez dobil vsaj tako gorko kot Jo je dobil on. Jan«z se je strumno vzravnal ter kljubujoč če pogledal naredniku v oči. Nenadoma se je narednikov obraz čudovito rftzjaanil in z lopatastimi rokami je zgrabil Janeza za ramena ter ga krepko stresel. "Bog-me. ti si pravi vojak!" ae je veselo zasmejal iz polnih prs. "Vojak, ki a« n« boji ničesar! Edini vojak v Četi! A vi," je z očmi prezirljivo ošinil ostale, "ste navadne babnice!" Tisti trenutek je proatak Crnič občutil v sebi smrtno sovraštvo do proataka Močnika, ao-vraštvo proti močnejšemu. Zaielel al je v srcu, da bi mu mogel kdaj prizadeti kaj zlega, ker bi ga ponižalo in strlo ... Popoldne so zavili v sotesko med skalnimi gorami, pokritimi z redkim drevjem in grmovjem, skozi katero si krči pot Črni Drim, ki se na tem mestu nenadoma otrese lenob«, katera se ga drži vse od Struge, ter bobneč zdrvi preko pečin po skalnati strugi, vea v belih grivah, kakor pobesnelo mlado irebe. Janez je zopet zassnjsL Videl ae je med razcapanimi srbskimi vojnikl, ki ao ae s veliko muko in malone medleč od napora in glada vlekli po zaledeneli ozki ceeti, pod katero je bučala razpenjena reka . . . Zdaj pa zdaj~ spodrsne konju in voz s vprego zdrvi v bobneči prepad ... V Strugi še regljajo strojnice, ali tu ae Čuje samo oglušujoče bobnenje razjarjene vode . . . Nekega konja je treščilo ob zobato pečino, na kateri je obvisel naii k krvavi krpi; sestradani vojaki obžalujoč pogledujejo ubito kljuse v bobnečem in razpenjenem prepadu in v ustih se jim delajo silne . . . Tamle je spodrsnilo mezgu od gorske baterije in a to-pičem vred ga jc pogoltnil razpenjeni CsaJ Drlm ... In mraz, tako mraz je . . . Bože, ali ne bo še konec te strahotne Kalvarije! .. . Nenaden tresk je pri vedel Janeza nazaj v resničnost Ob črni pečini doli v razpenjeni reki se je bil pravkar raztreščil črn lesen kov-čeg. Rekrut Kovač ae je aproščeno pretegnil. "Tako. Zdaj sem rešen hudiča!" Janez se je zasmejal. "Malo kasno, prijatelj .. . Lahko bi ae bil zbistril še v Obridu, ob jezeru . . .M Cez čas se je znašel v reki drugi kovčeg, potem tretji, Četrti . . Nazadnje se je vrh nekega klanca ustavil še Lipe, vzdihnil, odklenil svoj kovčeg, vzel iz njega harmoniko in nekaj drobnarij, ki jih je imel v njem, nato ga pa brcnil v bobneči prepad. "Prvo pametno dejanje, odkar te poznam ..." ga je podražil Janez. "Bal aem ae ie, da bi te ne srečala pamet vso dolgo pot do Debra . . ." Lipe je Janezovo opazko molče preališal ter žalostno gledal za razbitim kovčegom, ki je besno pleaal v razpenjeni vodi ter se preku-caval preko pečin. Pod večer ao dospeli do nekaj zanikrnih bajt is neobdelanega kamenja, kjer so prenočevali na prstenih tleh v vetrovom odprti kolibi. Fantj^ ao bili večinoma tako zdelani, da jim ni prišla na misel suha večerja, ki so jo imeli s seboj, temveč so kot pijane muhe počepali po tleh ter M zvili v toliko klopčičev.' Na-rednik je kričal nad njimi, naj stegnejo noge, da ne bodo zjutraj hromih nog, a jih ni mogel pripraviti k temu niti z najsočnejšlml kletvicami in krepkimi brcami. Dolgih pohodov nevajeni fantje ao ae zdeli neobčutljivi za vse. Izjemo je delal Janez, ki je vzel iz torbe steklenico žgoče domače rakije, kupljeno v Ohridu, ter zvabil Lipeta s seboj k tolmunu pod kolibo. Ko sta si umila noge ter si privoščila iz steklenice nekaj krepkih poiirkov žgoče pijače, al je Janez t žganjem krepko nadrgnil stegna In meča. "Da ne bom jutri trd v nogah kot atar konj in stokal kot porodnica," je smeje pojaanjevsl Lipetu. "Na, še ti si jih nadrgni!" ' (Dalje prihodnjič) Treba Je prestopiti. Zopet novi iludje, drugi dialekt. V vlaku se nam je prkiruiil mlad Norveian, ki je imel iato pot kakor midva. Takoj smo si naročili čaj. V angleških vlakih, četudi v tretjem razredu, se udobno sedi za mizo in servira ae čaj kot v jedilnem vagonu. Med pogovorom smo izvedeli, da bomo stanovali vsi trije skupaj. Poudariti je trefca, da je težko najti prenočišče na deželi ob praznikih ali počitnicah, daai je mnogo hotelov in študentovskih domov. Vedno je vae polno in ljudje naroče sobe navadno za eno leto naprej. Ob progi se vije tlakovana cesta, po kateri korakajo akupine starih in mladih, ki gredo na rambling" ali po naše "pešačenje po deželi". Kmalu pridemo do našega kraja. Krasna pokrajina, kot naša Gorenjska, le da je več jezer. Tam je doma prava romantika in božanski mir, zato ni čuda, da je tam mnogo angleških pesnikov črpalo inspi racije za avoje poezije. Pred malim gradič kom nas je že čakala gospodinja in nas prijazno pozdravila, zopet v drugem dialektu. Takoj nam Je razkazala Na deželi v Angliji Slavko A. Klrmentit Študent, pa pa j bo kjerkoli, si rs d privošči počitnice in svežega zrsks. Se iz Ljubljane jo človek rad potegne za par dni v naravo, kaj šele iz ogromnega industrijNkegs mesta, kjer si lahko dvakrat na dan preme-njaš ovratnik, zamazan od saj. Človek sr sicer počasi privadi temu. toda za našega človeka, ki Je navajen svojih gora in ljubega soma, i »omeni izlet iz takega krajrt v naravo več kot funt v žepu. Prehoda <*1 zime k pomladi se v Angliji sploh ne vidL Vreme Je skoro vedno <-nakq. Sonce, megla, dei. det ,*once, megla. Zato ni čudno, če ae Angleži med seboj vedno pogovarjajo < vremenu. V aprilu se vreme ma lo bolj ustali, toda zanesti na vreme ae tukaj človek ne ame. krasnem velikonočnem Ju tru ava ae odpeljala Z mojim škotskifn prijateljem it kolegi ja na sever proti goram. Ko smo bili izven mesta, smo šple spo-znali, kaj pomenijo črni oblaki nad rnentom; vse to Je dim iz tovarn, ki bruhajo saje iz ne-številnih dimnikov. Vlak je poln ljudi. Vse hiti v naravo, kajti v Angliji ljudje cenijo lep dan. Saj morda celih 14 dni ne bo več takega dne. Tu je skupina, ki gre na igrišče golfa, tam zopet akupina, ki gre na rugby, drugi gredo lovit ribe. Ljudje Čitajo časopise in ae pogovarjajo o vojni. Eni trdijo, da se bo še letos končala, drugi pa vztrajajo, da bo trajala najmanj dve leti, vsekakor pa,- do-kler ne zmagajo Is vlaka smo videli avijone, ki ao lovili po zraku kot male srebrne ptic« ln ki. so izvajali drzn« akrobacij«. Rea so lahko ponosni Angleži na svoje letalstvo. Nekateri ljudje zabavljajo nad vojno, ker so ae cene Živilom podražile in ker imajo sitnosti s nakaznicami sa sladkor, maslo, slanino In meso. Ko sent slišal o tem, sem skrbno poti pa! v žepu, niaem H morda |H>sabil svoje nakaznice doma. Na levi in desni ob progi le* ti jo kraani prostrani travniki t romantičnimi dreveei. N« travnikih ae pasejo neitevilne ovce. Malo bolj ao umazane kot pri naa. imi nič ne de. Človeku ae zdi. da je nekjf v deveti dešeli, posebno ker angleške hiše Izgledajo kot mali gradi*!. Kljub ail-ni moderni industrializaciji so znali Angleži ohraniti bujnost in romahtičnoat svojega otoka. Po travnikih ne pasejo lepi konji. Zdi se. da «o ti konji boli ponosni in aamoaaveatni. Saj •hi lahko, kajti njihovi tovariŠT1 —=33=1111 TTrvrH—^c—ra na kontinentu imajo pač težje življenje. Ti tukaj aamo "trenirajo" in lenarijo, kajti vaaki dan se vrle v Angliji konjske dirke, kjer na tiaoče Angležev stavi svoje upanje in denar in« te lepe živali. Jas sam sem Imel smolo Dvakrat sem stavil, prvič na znamenitega konja "Kll-star", ki je bil šele peti. drugič pe na zmagovalca is prejšnje dirke. Pa je prišel nekod it južne Anglije neki mali jockey lepim v rančem in zmagal. Odnesel Je 5000 funtov. Na mnogih krajih amo videli, kako ljudje orjejo s traktor jI selene travnike in Jih spreminjajo v polja Zaradi čim večje gospodarske neodvisifosti so tačeli Angleši aami aejati in a*diti. Po novem programu, sa katerega velja gealo "dig for Vlstory" in "ploughing for Vic-tory", kar pomeni "kopiji in or ji za zmago", bo v najkrajšem čaau že okrog 700,000 ha travnikov izpremenjenih v polja. Podobnega načela se drše vsi Angleži. ne samo farmarji. Vsaka hiša ima v ozadju vrt, v katerem ljudje goje vse mogoče vrste rož. Sedaj pa ao se roiice umaknile na drugo mesto in dale prostora solati, krompirju, korenju. peteriilju in čebuli, ki bo-do bohotno iiadomeatili narcise, hiacinte. vijolice, kameli je in sto drugih rožic. sobe in hišo pa tudi vrt, kj«r je bila naaajena zelenjava in krojnpir. Angleška hiša, bodiei na deželi ali v mestu, je vedno zgrajena po istem sistemu, četudi ne izgleda od zunaj bog ve kaj bogata. V pritličju je sprejem niča in dnevna soba a prijetnim kaminom, kjer človek lahko lenari in sanjari zleknjen v udobnem naslonjaču, gledajoč v prasketajoč ogenj. Po koailu smo al ŠU ogledat vas. Izgleda prav tako kot naše vasice na Gorenjskem ali Dolenjskem. Najbolj vidne stavbe ao cerkev, šola, hotel in gostilna ter gasilski dom. Gostilnam pravijo tudi "publie bar" ali po naš« "pab" na kratko izgovorjeno. Na obeh straneh vasi so 600 do 700 m visoki hribi. Ce gre človek skozi vas, ne vidi nobenega znaka vojne. Nobenih plinskih mask in nobenih zavetišč proti plinskim napadom. Sonce tudi tako lepo sije, da bi mislil da sem na Pokljuki. Kmetska poslopja so snažna in vsako posebej ima napis farme in gospodarjevo ima Okrog so selen travniki in polja. Zanimivo je da v teh vaseh ne diši tako lepo po aenu kot pri nas. Tovariš me-dicinec iz Škotske mi je pravkar razlagal, da je duh po gnoju telo tdrav za tuberkulozne ko se je vlila ploha. Srečsli smo v«č Angležev, ki so bresbrižno korakali po ceeti naprej ln uživali naravo. Dež jih ni motil Zavihali so si ovratnike dežnih plaščev navzgor, pipe pa ao obr nili navzdol, da jih dei ne b pogasil. Drugi dan amo napravili tu ro, četudi vreme ni bilo prav ugodno. Srečevali smo neprestano ljudi, ki ao brez besede korakali mimo nas. Dež nam je pokvaril izlete v naslednjih dneh. Prisiljeni smo bili ostati doma. Norveian jo je "pogrun-tsl". Sli smo v "pab", kamor ao se zatekli tudi drugi izletniki. Tam tU dva oddelka. V prvem se pije stoje pri pultu, v drugem pa se lepo sedi. pij« in kadi v naalanjačih pred kaminom; atrašno j« zakajeno. Ljudj« ne govore skoro nič. Mlad meščan sedi z deklico. Nič ne govori. Gl«da pred ae in vea njegov interes je na njegovi pipi. Največ življenja smo pokazali mi, ko smo se jezili nad vremenom. Izvedeli smo tudi, da bo zvečer ples v gasilskem domu. Sli smo tja. Nabralo se je polno ljudi, vsa podeželska družba. Ples ni bil formalen, zato pa ao se ljudje pekasali preprosti in veseli kot so v resnici. Tam ao bili podeželski fantje in dekleta. ki ao sardevala, d« amo jih prosili sa plee, vojaki na dopustu. gasilcih uniformah in veli komestni Izletniki. Prav tako, kot če imamo pri naa na dešeli veselico. Ljadje ao pleaal i priat-ne narodne plete, pa tudi moderne. Muzika Je bila podeielaka, zato sva dobila t Skoteni koraj-žo in sva proaila violiAiata, če smeva zaigrali en valček. Moj prijatelj j« dober pianist in te je naučil še precej slovenskih pesmic. Zadala ava "Preljubi Sent l*nart» kako al ti lep" . . Ljudje so nekaj časa poalušali, nato pa so začeli plesati in ker so bili navdušeni nad takim o tramvaju Napiaala M. *Grukenbergova Ko je tramvaj odpeljal s poslednje postaje, je bil še skoraj prazen. Kajti ob tem času so >ili delovni ljudje že davno v svojih pisarnah in tovarnah, ljudje brez dela so se pa ali vozili z avtomobili ali pa niso imeli niti toliko, da bi se peljali s tramvajem. Ta nasprotujoča si razreda ljudi sta zastopala tudi edina popotnika v tramvaju: mlada dama, k| je imela avoj avto ravno v popravilu, in mlad mož, ki ga je nujen opravek prisilil, da je poslednje pare žrtvoval tramvaj. Njegove pičle premoženjske razmere ga pa njao prav nič ovirale, da ne bi občudoval izredne lepote svoje sopotnice. Zdela se mu je kakor pooaebljena milina, ki je iz kraljeatva sanj zašla trdo vaakdanjoat. In zdelo se mu je, da na njegove občudujoče poglede odgovarja z nežnim, smehljajem. Misel, da bo kma lu odhitela neznamo kam, da se bo izgubila v velemestnem vrvežu in izginila za zmerom, mu je bila kar neznosna. Toda kako naj to prepreči?*Celo, če bi se mu posrečilo, da bi se z njo zapletel v pogovor in če bi, kar se mu je zdelo skorsj neverjetno privolila iti z njim za kakšn« pol ure v slaščičarno na razgovor — kako naj bi ji priznal da si celo takšnega izdatka ne more privoščiti? Da, pozneje nekoč, morebiti ie v doglednem čaau, ko ho dobil obljubljeno službko, potlej ne bo dalje o-kleval. Kajpak je ne bo nagovoril t kakšno neumno frazo, frazo, kakršne baje uporabljajo njegovi prijatelji pri bežnih srečanjih; dejal ji bo nekaj či sto posebnega, na primer čisto preprosto: "Ali hočete postat moja Žena?" Mladega mofiHe V itf**ovttr sladkotrpkih aanjah zmotil sprevodnik, ki je stopil v tramvaj Za trenutek mu je zastala sapa ko je sprevodnik prešteval njegov denar. Ce gs ne bi bilo dovolj? Toda njegov strah je bil kajpak neutemeljen, dovol, ga je bilo, moralo g* je biti dovolj ; saj gs je pred vstopom na tramvaj trikrat preštel. Zadovoljen se j« potl«j sprevodnik obrnil k dami. Odprla je torbico, da bi vzela denar nje. Iakala je, najprej mirno potlej pa čedalje bolj iivčno naposled je privlekla vso vsebino na dan: glavnik, škatlico za puder, rdečilo za ustnice, ključ in neštevilne druge, nepogrešlji ve drobnarije. Z očarljivim na smeškom, ki si je bil ie v naprej v svesti svoje zmage, je dejala "Pozabila sem svojo denarnico doma." Toda sffrevodnik tem pogledu ni poznal šale. "Potlej morete izstopiti!" O-supla ga je pogledala: "To je izključeno, ie tako in tako sem pozna. Denar vam pošljem po pošti. Pustite me vsaj, da se peljem do postajali šča taksijev." Sprevodnik je pa trdovratno odklonil. Tedaj pogledala mladega moža s pogledom, ki je proeil pomoči; mladi mož si je bil pa že davno na jaanem, da je njegova doli-noat vmes poseči. Toda kaj naj stori? Na arečo je imel sprevodnik opravka pri vhodu. Mladi mož je stopil za njim: ^ | "Svojo uro vam zaatavljam." Hvala Bogu, sprevodnik je bil s tem zadovoljen. Kakor stot težko breme Je padlo s srca mladega moža, toda z najravnoduš-nejšim Obrazom, ki si ga morete misliti, je stopil nazaj v vos ln Je dami izročil vozni Metek." "Zelo sem vam hvaležna." se je zahvalila nežno se smehlja joč. "Bilo bi kar strašno, če bi morala isatopiti." "Da, res to bi bilo strašno," mu je ušlo. Na U poklon j« odgovorila s prisrčnim pogledom. In v njenem glaau je bilo nekaj nežnosti, ko je nadaljevala: "Pozna sem — koliko je že ura, prosim T Mehansko je se- gel v žep, kjer je bila še prav-car njegova ura . J. "Zdaj je natanko . . ." je zajecijal. Na srečo je tramvaj prav takrat peljal mimo neke cerkve. "Natanko sedem minut čez pol," je dokončal in se globoko oddahnil. 'Potlej moram jmiskati taksi," je dejala in vstala. "Ali vas smem prositi za ime in vaš naslov, da vam vrnem posojeni znesek T' Spet si je moral beliti glavo.n Ime je Že imel, celo lepo ime: Pavel Gartner. Z na-slovorh je bilo pa teiko, odkar so ga danes zaradi neporavnane najemnine postavili pred vrata . . . "Morebiti bi lahko sam prišel po denar f je predlagal. Oklevala je. "Tega ne morem zahtevati od vas, saj . . ." Na lepem se je pa nečesa spomnila: Jutri bom povabila majhno druibo na čaj. Ali ne bi hoteli biti tudi vi moj gostr Hitro mu je izročila prav majhno po-setnico, potlej je pa izatopila in še preden se je zavedel, je ie izginila. Kljub temu, ds so ga poštar vili iz stanovanja na cesto, je imel pa še kar srečen dan. Poslovni razgovor je potekel proti pričakovanju izredno ugodno. Vsekako se mu pa sreča kljub temu ni na široko smejala. "Pridite čez nekaj tednov!" S temi besedami ga je ravnatelj odalovil. Cez nekaj tednov! Težak problem, če-človek nima strehe nad glavo in ne beliča v žepu. Toda, če je človek tako mlad in ie nekaj ur tako neznansko zaljubljen, in če prihaja v deželo še pomlad, potlej se ds v ne preveč hladnih nočeh na klopi v parku čudovito sanjati. Sanjati o bodočnosti, o ljubljeni ieni in o obeh skupaj. 2e jutri jo bo spet videl! Sele jutri! Ni ga strpelo tako daleč od nje, mahnil jo je proti njeni vili, saj je imel naalov na majhni posetnici. To je bil pravcati gradič, okrog njega se je pa košati 1 velikanski park. Tukaj torej j« stanovala princesa, za to, z bodežo žico zavarovala ielez-no ograjo, sredi teh gredic in grmičev, ki so se ie zdaj, kakor na prvo povelje pomladi, bohotno razcveteli. ^ . Težka misel mu je lerfa na srce. Ali naj pride jutri k njej praznih rok? Ali se ne bi spodobilo, da bi jI prineael šopek cvetlic? Toda od kod naj Jih vzame? Razgledal se je. Daleč okrog ni bilo videti žive duše. kajti sprehajalci niso nikoli zašli v ta okraj, i Ni dolgo premišljal: spretno je skočil čez visoko o-grajo, po prstih se je plazil po škripajočem peaku. S trepetajočim srcem je is vejic španskega bezga sestavil prekraaen šopek. Potlej se je previdno vrnil. Na lepem mu je pa kar kri zastala, kajti zaslišal je lajanje psov, ki ao z velikimi akoki dir- jali proti njemu trenutku se je zavihtel jo. Le čudež ga H V Posledj I čez I ni nataknil na boSfafiJ da zdaj je bil na urnem avojih rokah je drža« jice. W?h> tj čudoviti cvetovi rekla lepa, mlada dama! se smehljajoč, ko ji je dr izročil šopek. In njen h! m pogled ga je bogato prestani strah. Bil je v prijetni družbi dobro vzgojenih ljudi; „o izmed njih ni pozabil goati cl prinesti cvetlic. Poseba zornoet je pa posvečala vemu španskemu bezgu ;l je prinesla vazo in zmerom va očarana občudovala cvetove. "Pridite spet kmalu Izvabila ob slovesu. Tako je postal redni g08, majhnih družinskih priredi in zmerom je prinesel b | krasne cvetlice. Vendar zdaj ni tako težko dobil prvič. Odkril je namreč lestvo, po kateri je udobno zal čez ograjo in tudi psi so nič več nadlegovali. Med tem časom so pa tudi tedni, ki je o njih ravnatelj. V nekaj dn lahko nastopil službo in bo lahko svoji princesi i vse tisto, kar so doslej i samo njefovi vroči pogledi potlej ji bo lahko tudi pi od kod so bile vse tiste cv ki jih v revščini ni mogel ti. Ali mu bo oprostila? Se poslednjič je tvegal nočni pohod, toda prav to p< imel smolo. Ni mogel lestve in si je roko ranil ob dečih žicah ograje. Spet i na lepem pokazali psi, in g gnali v beg. 2alosten in osramočen s drugi dan. pojavil v vili prs rok. In zdelo se mu je,| tudi njegovo princeso to ba S pomilovalnimi pogledi js zovala obvezo na njegovi n Sploh so bili tisti dan vsi je nekam potrti. Sobarica primer je hodila okrog z obrobljenimi očmi. "Kaj se je pa zgodilo??" sočutno vprašal. . "Gospodična mi je oč strahovite reči," je pot dekle. ■ "Zakaj ?" je hotel vedeti, še sama ne razumem," je nals ubožica. "Sicer je | popustljiva — snoči sem pa zabila pristaviti lestvo k | ograji in zapreti pse .. Tedaj se je njegov obrat jaanil; razumel js, da i tvoji princesi ničesar iti znati, ne svoje ljubezni in drugega, saj že tako in tako ve. "Da, že dolgo vem, da me bite," mu je odvrnila s sv® nežnim smehljajem, "ni mi| treba šele zdaj pripovedov Kajti obveza na vali roki p več kakor vse besedi Za Zdrai. države la novi ti. Za slovo sva jim zaigra la še "Regiment po cesti gre". Skot ae Je smejsl. meni pe so misli ušle v Ljubljano.. Se tri dni smo uživali lepote In botanaki mir angleških hribov, potem pa smo m vrnili na-valčkom, sva morala trikrat po.'zaj k našemu delu. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 11. redae keaveadfe se lahka naroči aa H.t Predrte Is prišteje edea, dva, tri. štiri aH pet flaaev la eae šraHn.i k ■iai. Liat Proeveta ataae aa vae enaka, sa člaae aH arflaa« HS » eno letno aaročalne. Kar pa Oaal še plaiajo pri aeeemeata |IJt n tedaik. ee jim U priiteje k aarečaiai. TereJ setsj si vsreks. n*. •» Je Hat prairag aa člane SNPJ. Llet Preeveta fe vala" getov. Je v vaaki truiial aefcSn, U M rad Htal Uat vssk dss. < Je: aše.SMS Za Cicero la Ckieage »e.. ..1« 1 tednik la.............4JS 1 tetalk la.............J* 2 tednika in............ S S« 2 tednika la. —jguj" t tednike la............1A% t tadeike ia. 4 tednike la...... .....lJt 4 tedaike ia. t tedni kav la........... aH t 4sSalfcev ia Sa Bvrepe Je............|Mi IspehUte epadajl Order v piema te si Pa|aaaile)—Vselej kakor tdtro kateri tek članov pren*h« bit. dss SNPJ. ali če se preeoli pro« od drutloe in bo aaktevsl ss» tednik, kodo »oral Usti član ia dotične drailae. ki je teke * naročena aa dnevnik Prosveto, te takoj aaaaaaiU uprsm.*tvu In ekonom doplačati dotičao vsoto lista Proaveta. Ako tegs nt tedaj mora aprmvaittvo snitati datum sa to vsote aaroteiku m • PBO0VKTA. SNPJ, MS7 So. Uomdale Ava. Ckkafe. » priUftiie potrshae vaote deaaris sH Mee* to Pradvete, Het, ki )e »ste lantnisa ao liot Preovete veoto S... ......CL dredtrs * k moji od eledeftk t).........................................O. dre*™ * sv 1 čl dra*" " . CL dra*" * ...A dre*« "