. Glasilo delavcev industrijskih montažnih podjetij plan*11’ isopi$a je zal” i odbc* SJ^PRIL 1986, ŠTEVILKA 4, LETO XX pine t 7 7 toči vmmmmammmm L** Glasnik izdaja Delavski svet sozda IMP — Industrijska montažna podjetja v 7.500 izvodih. Uredništvo: Ljubljana, Likozarjeva 6, telefon (061) 321-043. Člani odbora za obveščanje sozda IMP so: Anka Brezec, Janez Dolinar, Marjan Ear> Vladimir Jambor, Lojze Javornik (odgovorni urednik), Jože Kovač (predsednik), Jelka Mayer, Bogdan Sagaj, Majda Slapar, Janez Penca, Dragica Vake (namestnica predsednika) Helga Vovk in Primož Zupančič. Tiska Tiskarna VS<4llrl i ’ vlaalm t za' aske pravice v Ljubljani. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1-72 z dne 26. 9. 1974 je IMP Glasnik oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov. a po" drseti' ep Sr j javi*' OR^ V letu 1985 je sozd IMP presegel planske cilje Objavljamo razpis Počitniške skupnosti , ?0slovne analize, ki smo jih opravili po zaključnih računih nam kažejo, daje Ijen V !®tu 1^85 uspešno gospodaril in v splošnem presegel s planom zastav- ">iza 1^ %_smo presegli plan fakturirane realizacije, za 25 % plan dohodka, 1 % plan osebnih dohodkov in za 53 % plan bruto akumulacije °w|^itt"t^osegli smo realno pozitivno rast naročil in obsega poslovanja na doma- ug1 UfH'šen, -v Poslovnem sistemu kot celoti smo povečali produktivnost in ob manj-^številu zaposlenih proizvedli fizično več kot v 1. 1984 akumulativnost in rentabilnost sta se znatno povečali, likvidnost poslov-v0 ( 8a sistema pa je bila na zadovoljivi ravni ^'A^eli smo s programom posodabljanja naših tovarn, oprtim na sistem tao $ zevanja dela investicijskih sredstev znotraj.SOZD IMP lc 0 ® dobrih gospodarskih dosežkih pa ne moremo mimo slabosti, ki zavirajo 1 10 j) J;Jšo rast in vzpon naše sestavljene organizacije. To so: jnsken ah kaf”roei Za IMP velikanske izgube na programih kmetijske mehanizacije in elek-a“ Jjnjsn ,?ergetike, za katerih pokritje smo izčrpali velik del rezervnih sredstev, pa SoS l)ubtemu' perspektive izhoda iz težav dokaj meglene, jAju" Premajhna vlaganja v razvoj novih proizvodov in odpiranje novih tržišč, ;mU.p( n°loško posodabljanje proizvodnje ter prenos znanj iz razvitejših dežel - ■■■■■■■ ......................................... tstav Premalo učinkovita in ciljno usmerjena organizacija in vodenje v posa-flelfcia1 tovamab *n službah, še vedno prisotno podvajanje dela in birokratiza- 'e. J4 Poslovnih odnosov nico toP9*skav Pr?mal° t™* način razmišljanja vodilnega kadra, zapostavljenost razi- ___ tržišča, planiranja novih proizvodov in reklame ter propagande nApV“la ra dovolj učinkovita koordinacija skupnega nastopa in poslovne politike i IM* / ( v,>i SOZD, v nekaterih sredinah pa tudi slabitev občutka pripadnosti IMP ji ^,?,t posledicami, ki iz tega izvirajo 'č' r. _ , Dr O m o 1 n on rnrnn lrnrl rm roV o rs/slil jSot Premalo agresivna kadrovska politika, zlasti pri zagotavljanju dotoka vi-•i J (jStr°kovnega kadra v razvojno tehnološke in tržne službe. ni odpravljanje težav, ki jih v nadaljevanju nekoliko podrobneje f'jpos,S ujem, nam mo raj o v vsaki posamezni sredini pomeniti oporno točko za mu rokovnega kadra v razvojno tehnološke in tržne službe. Dt................................. ................... : nek 0 PliJičti t VanJe v letošnjem letu, s ciljem v letu 1986 doseči boljše rezultate in štabi-VCyV 6rile*j za dolgoročno rast poslovnega sistema IMP kot celote. 3-i od HžišCe ■ez P^J y domači trg ie si ^ko;|S9iošnem je bila konjunktuma situacija v letu 1985 nekoliko ugodnejša DOnrp i PrpJuspm trt uplia 7Ct irtt/pcfiriicLrt rt rt H rrtr i p irnmrtr ip ncmr«r_ c1 -z lato *°y v Iraku dejavnost naše montaže v tujini skrčila na 40 % tiste iz leta Pridobivanju del prihajajo vse bolj do izraza reference, ki izvirajo iz id /! u^Strt r“«uuivauju tati punajaju vse uuij uv iziaza icicichvc, M lzviiaju IZ kva|j. Vanja zahtevane kvalitete, rokov in cen, kar je predvsem odvisno od fsžnikf16 kudra. Zato imamo tudi v IMP-ju navidezni paradoks, da se del mon-lajdg. 0rganizacij utaplja v delu, del pa ima težave s presežki kapacitet, ki ne [ije Zaposlitve. Naprej je pričakovati nadaljnjo krepitev take diferencia-oncentracije okoli kadrovsko in materialno močnejših organizacij. br8arri U ^?®5 je prišlo do nadaljnje zaostritve odnosov z velikimi gradbenimi las p Zacbami, ki izkoriščajo povečano konkurenco v montažni dejavnosti in Fevati »?j° v vlogo drugorazrednih kooperantov, na katere bi želeli preva-inji P Tak Ve^'no svojih gospodarskih problemov. e tendence se v zadnjem času ne kažejo zgolj na manjših, pač pa vse bolj tudi na srednjih in velikih objektih in zahtevajo naš jasen odgovor v smeri kompletiranja našega inženiringa tudi z gradbenim delom in direktnega nastopa pri investitorju za pridobivanje kompleksnih objektov, zlasti tam, kjer imamo določene prednosti. Seveda bo potrebno še večjo pozornost posvetiti naši konkurenčnosti, ki se mora kazati predvsem v kvaliteti projektiranja funkcijskih rešitev in njihove izvedbe. V proizvodnji industrijskih izdelkov, ki tvori skoraj 2/3 celotne dejavnosti IMP v Jugoslaviji, ima IMP širše odprto tržišče, in je v svojo prodajo močno prisoten v vseh republikah. ,V nasprotju z montažno dejavnostjo, kjer smo trajneje prisotni le v Čmi gori, v ostalih republikah pa le občasno, prodajo IMP-jeve industrijske organizacije 3/4 svoje proizvodnje v druge republike. Področje termoenergetike je bilo tudi v letu 1985 (s 30 %) najpomembnejši del industrijske proizvodnje. Celotna dejavnost je zabeležila 17 % realno rast, kar je najboljši rezultat v zadnjih letih. Najvišjo realno rast so zabeležili programi toplotnih izmenjevalcev (50 %), avtomatike (36 %) in črpalke (30 %), slabše pa so se prodajale armature (-5 %) in industrijske posode (-2 %). Tudi področje klimatizacije, ki je s 26 % druga najpomembnejša veja industrijske proizvodnje, je poslovalo v letu 1985 izredno uspešno, saj se je fizična (realna) realizacija povečala za 18 %, znotraj tega povečanja pa so najboljše rezultate dosegli programi ventilatorjev, toplotnih menjalnikov za klimatizacijo in individualne opreme za industrijsko prezračevanje in klimatizacijo. V vzponu je tudi prodaja opreme za varčevanje z energijo, razen pri sončnih kolektorjih. Tudi livarska dejavnost (15 % celotne ind. dejavnosti) je poslovala v 1. 1985 zelo uspešno saj je realni obseg poslovanja povečala za 8 % ob tem, da je v precejšnji meri prestrukturirala svoj program na izdelke višje stopnje zahtevnosti. Napredovala je tudi dvigalogradnja, ki je realni obseg proizvodnje dvignila kar za štirikrat, kar je posledica uspešnih sanacijskih ukrepov v lanskem letu in delnega izboljšanja konjunkture v tej dejavnosti. Dejavnosti kmetijske in gradbene mehanizacije, elektroenergetike ter telekomunikacij so v letu 1985 nazadovale, saj se je v teh dejavnostih prodaja bistveno zmanjšala. Na področju telekomunikacij se je obseg prodaje (realno) zmanjšal za 7 %. Tako zmanjšanje je zaskrbljujoče; ne zato ker bi bil TOZD TEN-telekomuni-kacije na robu izgube, temveč predvsem zaradi stalnega zmanjševanja tržnega deleža na hitro rastočem trgu telekomunikacijske opreme. Bistveno težje so posledice razvojnega zastoja na področju elektroenergetike. Obseg prodaje se je realno zmanjšal za 14 %, predvsem po zaslugi slabih rezultatov v TEN-u, ki je v lanskem letu zabeležil tudi visoko izgubo. Zal moramo ugotoviti, da so vzroki zaostajanja v tej dejavnosti zlasti znotraj IMP-ja in še posebej organizacij, ki so nosilci razvoja te dejavnosti, posledice na tržišču pa bodo dolgoročne in težko popravljive zaradi izredno močne konkurence. V najtežjem položaju so se v lanskem letu znašli programi kmetijske mehanizacije. Ta dejavnost je zabeležila 42 % realni padec prodaje, Panonija, ki je nosilec te dejavnosti pa je ustvarila veliko izgubo. Del vzrokov za tako hud padec je gotovo v izredni recesiji na tržišču kmetijske mehanizacije, ob tem pa je prišla do izraza tudi naša nefleksibilnost, slaba organiziranost tržnih služb in nazadnje še težave s pravočasno izdelavo prodanih količin. V stagnaciji oz. upadanju je tudi proizvodnja gradbene mehanizacije, kar kaže na potrebe po prestrukturiranju v modernejše programe. Skupna prodaja na domačem trgu je znašala 37,6 milijarde din oz. za 94 % več kot leto poprej. Fizično (realno pri 82 % inflaciji) se je torej povečala za približno 5 %.' V tej številki objavljamo na zadnji strani težko pričakovani razpis za letovanja v Počitniški skupnosti IMP. Izpolnjene prijavnice oddajte do 1. maja v kadrovskih službah tozdov, delovnih organizacij oziroma delovnih skupnosti! Prijavnic, ki jih ne boste oddali v svoji kadrovski službi, Počitniška skupnost ne bo upoštevala. orjf.l >Sl3t> • Nadaljevanje na 4. strani. Letovanje bo letos precej zasoljeno, saj se je planska ekonomska cena povišala s 1.600 na 3.800 dinarjev, torej za 137,5 odstotka. Seveda pa naši delavci za letovanje ne bodo plačali polne plansko ekonomske cene, če bodo delavski sveti sprejeli predlog sveta Počitniške skupnosti o subvencioniranju. Po tem predlogu bi naši delavci zase in za svojce plačali v sezoni od 47 do 60 odstotkov planske ekonomske cene, za otroke pa od 37 do 42 odstotkov. Natančen predlog je objavljen na 11. strani. Novost je tudi, da bo za tozde in delovne organizacije, ki ne združujejo sredstev za Počitniško skupnost, planska ekonomska cena za 10 odst. višja. Tujim gostom pa bo Počitniška skupnost zaračunala penzion po 5.000 dinarjev. Počitniška skupnost ponuja 364 ležišč večinoma v krajih, ki jih IMP-jevci že dobro poznamo. Po desetih letih ne bo mogoče letovati v Verudeli, kjer Počitniška skupnost ni mogla pridobiti primernih zmogljivosti. Novost v ponudbi sta Biograd na moru in Mandre na otoku Pagu (blizu Novalje). V Mandri bodo gostje dobili polpenzion, medtem ko v Vodicah polpenziona ne bo več, pač pa poln penzion kot v ostalih krajih. Razmišljali so tudi, da bi polpenzion uvedli na Lošinju, vendar se nazadnje niso odločili za to varianto. Kot boste lahko videli na ceniku, bo penzion v Fiesi in na Vojskem cenejši kot v ostalih domovih. Če pa vas zanima poslovanje Počitniške skupnosti v lanskem letu, preberite poročilo, ki ga ob- javljamo na 6. strani poleg ostalih poslovnih poročil. L. J. Klimatova ponudba V delovni organizaciji Klimat bodo letos uvedli kolektivni dopust od 19. julija do 5. avgusta, zato pričakujejo, da bodo zunaj teh terminov težko napolnili pet počitniških prikolic. Zato Klimat ponuja ostalim IMP-jevim delavcem letovanje v svojih prikolicah. Po dve imajo v Loparju na Rabu in Polari pri Rovinju, eno pa v kampu Lanterna pri Poreču). V poštev pridejo termini od 10. maja do 15. julija in po 10. avgustu. Cena prikolice je 4.600 dinarjev dnevno. Interesenti se lahko oglasite v Klimatovi kadrovski službi na Vojkovi 58 ali v Počitniški skupnosti IMP Titova 37. L. J. Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob 1. maju! W rjefj a) dtij, meH1^ stili3 :>nu V IMP-ju ustanavljamo kulturno društvo buj obenem zboru IMP-jevega pevskega društva je bila sprejeta pojili j ’ da bi v IMP-ju ustanovili Kulturno društvo, v katerem bi zdru-jnjfl i koordinirali vse oblike amaterske kulturne dejavnosti. iblj^ Pev sprejeli to pobudo, PlNjp Platno, da zadnje čase . kmtuj Zan'mahje za ljubiteljsko udejstvovanje raste. SiiC^od ya pevska zbora, ki sta lepg3211’^ prireditvah že požela itnamnLe1e’ P°leš zborov pa ter^ud. nekaj slikarjev in li- Ultur ' l' So tuc*i že nastopali na ta n sredanjih gradbincev ci ^ugih prireditvah. IMP-fiški qi° gonilna sila v gleda-Pibii0 Upini Šotor. Prav gotovo . .M-i4Vu0„t a vse koristno, če bi te de-*J>!VStl Povezali, — - *-•- 'v <11 rAl;:hko reditv. >PrireU-°r8anizirali ‘'ke saj bi tako tudi skupne "^e (i.,6, Mnoge podobno ve-ž'mi vodo, mineralno in morsko vodo), bodo opravili tehnične preglede. Kot je dejal vodja projekta lgalo Ante Jurkovič, upajo, da bo vse narejeno do Sprejema gostov — do začetka poletne sezone — to je do konca maja oziroma do prve polovice junija. (Foto: M. P.) Poročilo sozdove volilne komisije B, V četrtek, 13. marca smo v IPM-ju volili. Na tem mestu objavljamo poročilo, ki ga je sozdova volilna komisija pripravila za Sozdov delavski svet in zbor Interne banke. Na podlagi 2. odstavka 30. člena v zvezi s 44. členom zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanju poslovodnih organov v OZD in na podlagi sklepa 10. redne seje delavskega sveta SOZD IMP z dne 20. februarja 1986 daje volilna komisija SOZD delavskemu svetu SOZD IMP in zboru Interne banke IMP POROČILO O VOLILNIH IZIDIH VOLITEV ZA: 1. ZA DELEGATE IN NJIHOVE NAMESTNIKE V DELAVSKI SVET SOZD IMP SO IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: TOZD, DS, DO DELEGAT NAMEST. DELEGATA OV FILIPIČ STOJAN BITENC IVAN KM KUPLJENIK JANEZ NOVAK ŠTEFAN MKp ŽNIDARŠIČ MARJAN FRANK ANTON DS PMI SITAR MILOJKA ŠKOFIČ JOŽE MMb SAGAJ BOGDAN ZUPAN RADO IB FRANK BREDA PRODANOVIČ UROŠ PROJ-Mb KOŽAR EMILIJAN POGRAJC IVAN EKO KUHAR ALEKSANDER BRUMEN ZDRAVKO DS KLIMA PETRU PAVEL, KADILNIK VALERIJA IP JAZBEC IVAN NAREKS BOŽIDAR MP ŠTUMBERGER JOŽE KUGLER MILAN KLIMAT RENAR JOŽE PLAHUTNIK ANDREJ TIO ANTIČEVIČ NEVENKA RUPNIK IVAN DS PAN LEGEN ŠTEFAN VREČIČ VIKTOR KM. MEH. JONAŠ ŠTEFAN SEVER LUDVIK BLISK ZADRAVEC ANDREJ RITLOP MILAN DS LIVAR MUNIH IZTOK GOREČ NEVENKA LSNL PIŠEC KLAUS JURJEVČIČ TOMAŽ TA ZADRAŽNIK JOŽE KOZEL ANTON LBK LEČNIK ANTON MARINIČ JOŽE VIPO . KASTELIC FRANC ŠKERJANC JANEZ ELEKTROMONTER AHČAN MARJAN PANIČ ŠTEFAN TEN CVEKIVO VRHOVEC STANE TELEKOM MESTINŠEK DUŠAN BAVEC FRANC DVIGALO PEČAR RASTO BOSTIČ DUŠAN ISO PADEŽNIK ALOJZ VID ALI IVAN DS IKO ŠKRLEP JOŽE ŠPENKO MIRA TRATA A TATALOVIČ DUŠAN ROŽANC VOJKO TRATA Č ČERTALIČ ALEKSANDER GRUDEN MATJAŽ ITAK BAJEC IGOR PRUŠEK LUDVIK SKIP SOTLER IGNAC BEČAN JANEZ DS IZIP OVSENIK MARJANA JANKOVIČ MILENA INŽ BITENC BOGDAN KRIŽAJ FRANC MARK MIKLAVC MIRA ŠKRBEC DUŠICA TEHN ZOR ZMAGO ŽIVEC VIKTOR IC ROJNIK ELKA ZALOKAR MARJAN PB TEPINA PETER ARTNAK BRANE ALCH DEŽELAK JOŽE MULEJ PETER DS SOZD TATALOVIČ SAVO JAVORNIK LOJZE DS IB ZAMAN SILVO ATTARV LILIJANA 2. ZA DELEGATE V SVET SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE SOZD IMP SO IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: PRAJS MARIO LAPUH IVAN PIANTONI JAKOB ŠAJT JANEZ SEŠEL SONJA ŠKERJANEC FRANC ČUK KSENIJA KERMAN ŠTEFAN OV KM MKp PMI KLIMA KLIMAT TIO PAN LIVAR — ELEKTROMONTER BOLČIČ VIKTOR TEN GARTNER LADISLAV TELEKOM ZUPANČIČ FEDOR DVIGALO SUŠEČ ANTON FERBAR ANTON ISO GALUF ZDRAVKO IKO REKAR MARJAN IZIP ŠUŠTAR ANICA DS SOZD ŠTRUS TONE 3. ZA DELEGATE IN NJIHOVE NAMESTNIKE V ZBOR INTERNE BANKE IMP SO IZVOLJENI NASLEDNJI KANDIDATI: OV JOKIČ ANICA LEVSTEK FRANC KM MRAK MARTA ŠMUC KAZIMIR MKp SLUGA NADJA BATAGELJ IVAN MMb RUPNIK JANEZ BARVIR MARJAN IB MALEK KAREL ROUDI ŠTEFAN PROJ. Mb BRAČIČ DRAGO ŠPIGANOVIČ MAGDA EKO JANŽEKOVIČ FRANC ARNUŠ FRANC IP POČKAJ ALOJZ GERJEVIČ LJUBO MP KOPRIVNIK MIRKO BOŽIČ ANA KLIMAT PREGELJ ŠTEFAN URH SILVESTER TIO REJC ALOJZ BEVK MARIJA KM. MEH. LULIK JOŽE NOVAK SLAVICA — delegate in njihove namestnike v delavski svet SOZD IMP, — delegate v svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP, — delegate in njihove namestnike v zbor Interne banke IMP, — delegate v odbor samoupravne delavske kontrole Interne banke IMP. Delavski svet SOZD IMP je na svoji 10. redni seji dne 10. 02. 1986 s sklepom razpisal volitve delegatov v navedene samoupravne organe ter imenoval volilno komisijo. Sklep je bil objavljen v februarski številki IMP Glasnika, pismeni odpravek sklepa o razpisu volitev, preglednica voljenih organov na ni- BLISK TEMLIN OLGA VARGA VILI 4. ZA DELEGATE V ODBORE SAMOUPRAVNE DELAVSKE LSNL RING IRENA BOŽIČ DRAGO KONTROLE INTERNE BANKE IMP SO IZVOUENI TA JAKOŠANTON RUS JOŽE NASLEDNJI DELEGATI: LBK LEČNIK ANTON ŽAGAR FRANC VIPO GLAŽAR JOŽICA SKUBIC ALOJZ OV PREGELJ ŠTEFAN ( ELEKTROMONTER KOSANOVIČ DANICA NOVAK JANKO KM RAMUŠ MOJCA kot TEN PLEČKO EDITA SNOJ RAFAELA MKp KOCJANČIČ KARLO Ho TELEKOM MALI NATAŠA VELKAVRH MARINKA PMI GROŠELJ MARKO tVfl DVIGALO FAKIN LEOPOLD PIČULIN MARIJA KLIMA ČRETNIK HERMINA N ISO REBERNAK JOŽICA MATUL BOJAN KLIMAT GRUDEN JASNA TRATA A TONIN IGOR JELENC ANDREJ TIO KOSMAČ SILVA TRATA Č ZAGORIČNIK STANE KRAMBERGER VLADO PAN PAPIČ JOŽE Pn ITAK PLANINC ZORAN STERLE IZIDOR LIVAR TURK ANTON bo SKIP PINTERIČ JOŽE ŠANTL ANTON ELEKTROMONTER HROVAT FRANJO Sit INŽ HERCOG MARKO ŠTRUKELJ ANA TEN DREMEL MIRKO str MARK TROJANŠEK MARIJA KOTAR ALOJZ TELEKOM SOJER LJUBA no TEHN ZUPANČIČ METKA KUNC IZTOK DVIGALO DOB RILA ROMAN ki. IC KURENT IDA KEPIC MARIJA ISO BRDNIK MARINA PB ŠIJANEC BOJAN PAVLICA MILAN IKO OMAHEN FRANC ALCH SOČE SLAVICA ZAGORAC VLASTA IZIP OGRIN FRANC Pr voju TOZD, DS DO in SOZD in IB sta bila posredovana delegatom DŠ SOZD na seji delavskega sveta. Na sestanku vodij splošno-kadrovskih služb dne 30.01.1986 je bil posredovan tudi rokovnik za posamezna volilna opravila. Na volitvah je od skupno 8382 v volilne imenike vpisanih volilnih upravičencev volilo skupaj 7257 delavcev ali 86,5 %, ni pa volilo 1125 volilnih upravičencev ali 13,5 %. V kandidacijskem postopku in na samih volitvah so glasovali tudi delavci v DE Irak in DE Alžir. Odstotek udeležbe na volitvah je za 2 % manjši kot leta 1984. Odstotek udeležbe po posameznih TOZD, EDO in DS je razviden iz razpredelnice št. I, ki je sestavni del tega poročila. Iz razpredelnice št. II, ki je tudi sestavni del tega poročila, je razvidno število glasov za posamezne delegate. Na podlagi zbranega gradiva volilna komisija pri sami izvedbi volitev ni ugotovila večjih pomanjkljivosti. Iz zapisnika volilne komisije TOZD LSNL izhaja, da ni dobil potrebne večine glasov delegat v svet samoupravne delavske kontrole SOZD IMP Voden- šek Janez. Glede na to, da volijo v svet samoupravne delavske kontrole delavci DO skupnega delegata, delegat DO LIVAR ni bil izvoljen in bo potrebno volitve ponoviti. V DO DVIGALO so volili s svet samoupravne delavske kontrole delegata in namestnika. V skladu s točko II1-2 volijo delavci enovite DO samo delegata. Iz zapisnika o volitvah v TOZD MARKETING izhaja, da so volili delegata in namestnika v delavski svet Interne banke namesto v zbor Interne banke. Tu je prišlo očitno do pomote pri pisanju zapisnika. Ta napaka ne vpliva na izid glasovanja. Na podlagi izidov glasovanj, ugotovljenih iz zapisnikov volilnih komisij v TOZD, EDO in DS, volilna komisija SOZD ugotavlja, da so bili z večino glasov: Nekaj delegatskih izkušenj le n< Kaj bo rekla zgodovina? c Približno na polovici mandata me je Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad imenovala v skupino delegatov za delegiranje v zbor združenega dela skupščine SRS, kjer ima bežigrajsko združeno delo štiri delegatska mesta. Skupina delegatov se je redno sestajala pred vsako sejo zbora in obravnavala gradivo, ki smo jih delegati prejeli. Dnevni redi sej skupščine so obsežni, saj skoraj redno presežejo dvajset točk. Gradiv za vsako sejo je več kot za večino izpitov na fakultetah. Dodatno gradivo smo delegati dobivali na klop v skupščini, večkrat tudi še po sprejetju dnevnega reda. Ce pomislim, da je šlo za delo pomembna vprašanja, za katera je bilo v trenutku odločitve marsikomu premalo jasno, kakšne bodo posledice, se ne čudim, da smo se včasih težko odločali. Vedno, kadar so imele delegacije pripombe, ki so ali pa ki bi temeljito spremenile smisel odloka ali zakona, se je začela »bitka« med republiškimi upravnimi organi in delegacijami, katere izid je bil največkrat vnaprej znan. Izredno težko je namreč razpolagati s toliko informacijami in nastopiti s protipredlogom, ki bi se lahko uspešno kosal s strokovnimi službami najvišjega nivoja v republiki. Načelno je res, da trifazni zakonodajni postopek omogoča dovolj možnosti za posredovanje pripomb, vedno pa so delegati v žad nji fazi z amandmaji zelo redko uspeli. Del problema predstavlja seveda tudi medzborovsko usklajevanje, ker mora biti sprejeto enotno besedilo. Le redko se je dogajalo, da so bile pripombe v enem zboru zavrnjene, v drugem pa sprejete. Najbolj mi bo ostalo v spominu sprejemanje predloga zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za neproizvodne investicije. Naša skupina delegatov se je na sestanku odločila, da sprejetja zakona ne podpremo. K taki odločitvi nas je med več razlogi vodilo tudi dejstvo, da bi bili v tistem času edina republika v Jugoslaviji, ki bi se tak zakon sprejel po prenehanju veljavnosti začasnega zveznega zakona. Delegati so v razpravi sprejetju zakona nasprotovali, izvršni svet je večino amandmajev zavrnil (zakon smo sprejemali po hitrem postopku). Razprava je bila zaključena okrog tretje ure in imenovana je bila komisija za usklajevanje. Zbor je najprej delal v skladu z dnevnim redom in šele po končanem usklajevanju smo se malo pred dvajseto uro vrnili k tej točki. Predstavniki izvršnega sveta so se trudili, da bi nas prepričali, vendar je »za« glasovalo premalo delegatov. Enako se je s predlogom zgodilo tudi v zboru občin, medtem ko ga je družbenopolitični zbor podprl. In za konec smo poslušali še kritične pripombe na naš račun od predsednika družbenopolitičnega zbora, ki je med drugim dejal, da bo zgodovina pokazala, kdo je v bitki imel prav. Cez nekaj dni je družbenopolitični zbor spremenil svoje stališče, zgodovina (čeprav kratka) pa še molči. Pred očmi sem v teh dveh letih imel predvsem dva problema. Na eni strani smo štirje delegati v skupščini zastopali celotno bežigrajsko združeno delo in zato sem se velikokrat spraševal ali so stališča, ki jih zastopamo res stališča bežigrajskih delavcev. Mislim, da na to vprašanje še ne bo kmalu odgovora. Na drugi strani smo se večkrat spraševal, ali je to kar smo sprejeli res tisto pravo, ki bo omogočilo nadaljnji razvoj naše republike in celotne Jugoslavije. Ob popravi predpisov in sprejetih ukrepov nam vendar ne gre bode. S svojim glasom ’ smo delegati prižgali zeleno luč za gr<$. Mi jeseniške jeklarne, za sanacijo kroničnih' Za] gubarjev, itd. gr, Ne vem, če nam bodo prihodnje gel>' ho cije hvaležne za vse naše »da«. Večkrtd1, ko skupščinsko hišo zapuščal z več dvorni, sem jih zjutraj »prinesel« na zasedanja' pri se mi, da bo v novem mandatu vedff Sp, predlogov, ki bodo morali na skupše111) in ] klopi večkrat, ki bodo doživljali v časur\ sij, vanja korenite spremembe, da bo Ve, Zq. manj delegatov, ki bodo pripravljeni Prj pa mati odgovornosti brez temeljitega p°, II vanja problemov. Je pa tudi res, da L vsem ne moremo enako odločati in tali1 sprejemati enake odgovornosti, ki i° treba bolj konkretizirati. Delo delegata zahteva veliko časa, V znanja in angažiranja. In ko po izteka __;... . • . v.. . > a.~ j|| data primerjam samo te štiri elemente, , tavljam, da je pravih delegatov še preff da je še vedno preveč takih, ki samo ddi\ roke in gledajo na uro, kdaj bo konec? Bil sem delegat v republiški skupšc^ sedaj sedež in rdečo tipko prepuščam°[ voizvoljenim delegatom. V ušesih pa * vedno tiči predsednikovo zaključe' ■*rvty t*v- . točk, ki se je vedno glasilo: »Želi še razpravljati? (sledil je pogled v dvoran1) kratek premor). Če ne, zaključujem ) pravo in prehajamo na glasovanje. Kdc p(j| za predlog naj prosim glasuje, kdo Pj ža kdo vzdržan? Ugotavljam, da je zborni , Ženega dela s 105 glasovi za, štirimi pr°.! 3 dvema vzdržanima soglasno sprejel P' i |, log... Prehajam na naslednjo točko "f t)jl nega reda« ne. Kako enostavno ali Pa Pol TONE ŠT* ,nar! Na napakah se učimo! Iztekel se je tretji delegatski mandat. Delegatskega dela v novem štiriletju se bodo lotili najboljši ljudje, ki jim je zaupana častna, a ne lahka naloga. Na delegatskem polju jim ne bodo rasle samo rožice — vmes bo tudi precej trnja. Toda oboroženi s pravilom, da se učimo na napakah, bodi imeli dovolj možnosti iz napak se veliko naučiti. Če pa je njihova malha polna vsestranskega znanja in bogata z izkušnjami, ne bo težko reševati zapletenih gospodarskih ugank ne v občini, v republiki in naprej v zvezi. , Minuli mandat ne moremo reči, da je bil neuspešen, pa tudi ne najbolj uspešen. Kje smo grešili, da smo bili premalo uspešni? Narobe je to, da ne moremo biti vsi strokovnjaki za vsa področja, o katerih se odloča v delegatskih klopeh. V teh klopeh sedijo ljudje različnih slojev in poklicev — med njimi je veliko delavcev izza strojev in drugih fizičnih delavcev, ki se ne morejo spoznati na vsa zapletena področja, o katerih morajo delegati odločati. Najmanj enkrat na mesec dobijo delegati z vabilom za seje kup gradiva, ki ga morajo dobro preučiti, če hočejo o njem razpravljati že v svoji delegaciji, na konferenci delegacij, preden se pojavijo na seji skupščine, kjer jih čaka dviganje rok. Gradivo za seje skupščin pripravijo strokovne službe — to so strokovnjaki za določeno podorčje, o katerem delegati odločajo na sejah. Ti strokovnjaki si vzamejo za pripravo gradiva največ časa — delegat naj ga pa preštudira v pičlih nekaj dneh, ki so mu na voljo od tedaj, ko dobi gradivo pa do seje, kar je v najboljšem primeru 14 dni. Ti strokovnjaki obdelajo v gradivu vsak svoje področje, za katero so strokovno dobro podkovani. Gradivo teh strokovnjakov je navadno tako učeno in zapleteno, kot da je namenjeno enakim strokovnjakom, kot so tisti, ki so ga ustvarili. Ti ustvarjalci učenega gradiva že 12 let poslušajo »šlager« o svojih preveč učeno napisanih delegatskih gradivih, pa se še vedno niso nič poboljšali, da bi svoje učene stvari povedali po domače — da bi bile razumljive vsem, ki morajo odločati. Ali se sploh kdaj kdo vpraša, kako naj tisti delegat, ki prihaja iz proizvodnje, ki se resnično ne more spoznati na vsa področja, na primer ve, katere so značilne skupine prebivalcev, za katere so z odlokom o zazidalnem načrtu predvideli stanovanja, ali kako naj ta delegat kaj ve o vertikalnih gabaritih, pa o raziskovalni in inventivni dejavnosti, pa o proračunih, zakaj toliko višji ali nižji ta ali oni davek? In če mnogo tega ne ve, kako pa naj dviga roke na seji? Zato pa bi morale vsem delegatom pomagati ustrezne strokovne službe — ne le v sredinah, od koder so delegati —pač pa tudi tiste strokovne službe, ki ta učena gradiva pripravljajo. Treba bi bilo delegate opozoriti, na kaj naj bodo v gradivu, ki ga dobijo za sejo, posebej pozorni ter jih usmeriti pri oblikovanju pripomb, pa jim kakšne nejasnosti razložiti preden gredo na seje. Nikakor ni prav, da jih prepustimo na milost in nemilost vnemar: » Tako, zdaj si delegat, pa se znajdi, kot veš in znaš — plavaj ali pa utoni.« del inf, bil, sti. Pril Napake so bile tudi v odnosu posodi dr„ delgatov do funkcije, ki so jim jih teh sodelavci, kajti pogoste seje deleg^j, 'Ge konference delegacij so se odvijale ovij Pn, sotnosti enega delegata ali dveh pa rt>.) bčj treh delegatov, ali pa seje ni moglo bti1’ Sre delegatov ni bilo za sejo. j Ge Vzroki: nimam časa, sem pozabil°*c nujen opravek itd. uki nt 0gr s°h doc Za seje občinske skupščine, ki poldne, pa so bili še večji problemi. ozc določen vrstni red po delegacijah N , kri, ležbo na seji občinske skupščine, je J f komaj mogoče dobiti delegata izvert od, nega reda, ki bi bil pripravljen tistih jev poldanskih ur biti na seji. NajpogosKlUp, govori: ne morem, nimam časa, °,r , sre, bolan, grem k zdravniku itd. Potem pf. San tudi zgodilo, da smo delegata doli>c ;l op. udeležbo na seji skupščine, pa se je Ifj del izkazalo, da je brez opravičila manrJ seji. Tem delegatom smo torej slepo Zf. : to funkcijo! Tudi ta napaka nam bod1 sten nauk za novi mandat! J MARIJA P*‘ TUDI PRIHODNOST ni več tisto, kar je bilaj^ ^ jteseda gradbincev na 11. kongresu slovenskih sindikatov ske Odpreti perspektive , gradbinci so se na kongres slovenskih sindikatov temeljito pripravljali in izustili to priložnost, da so opozorili na probleme naše panoge. Ker je naša 2°tilažna dejavnost vključena v gradbeništvo in ker tudi večji del naše proi-2®dnje sodeluje piri investicijski gradnji ter čuti iste probleme kot gradbeniki, Oglejmo, kako so jih predstavili delegati na kongresu! Povzemamo razpravo, ki jo je prijavil predsednik republiškega od-Sindikata gradbenih delavcev ^ovenije Franc Berginc in v njej Slfnil poglede in usmeritve tega pa-jjpžnega sindikata. Začel je s podat- ‘Družbeni proizvod gradbeništva, F|,anc Maselj I6 bil delegat ^kongresu ZSS om Od papirjev k delu! jp . ^ Iku smo poiskali Franca C,/,! /*as|ja, delegata na nedavno 1 sključenem slovenskem kon-gHil fesu Zveze sindikatov, z name-?0rTL da bi povedal, nekaj vtisov cKr ' K°ngresu. Takole je povedal: »Znanci in ,0i Prijatelji, pa tudi sodelavci me en0fi -Mašujejo »kdaj bomo drugače ‘fUJ s kako.« O vsebini kongresa mi-,a J ^ lm> da je še vedno preveč naka-: Bi( 0vanja slabosti in nepravilnosti, j , tudi nekaj hvale med 10. in • kongresom, premalo pa je 'anfr ■nte, pre/ od& incc -ip& •affl0. pa < iueei* li še •orač. ko lipa i za žf otr°] *p£ s M oz4 a '""i ‘ičhudf-3 iz8ubi,svoj Pomen. pa Tu bid sren- ' Vzrok’ da Je v nekaterih ... Ulnah nremaihna novežava ol m- tako da je na primer pri nipH —‘ premajhna povežava občinskim sindikatom in 'ni ,7| °zd0 ukrepu Ogr C?u družbenega varstva i S°,i doč°Zen celoten političen sistem, Čel1, oZ(|'m Pred ukrepom pustimo } kriz’ zahaJa v nepopravljive v ne ciji PROMONT in EMOND, tako da z letom 1986 poslujejo vse bivše tozd kol P enovite delovne organizacije. Nova organiziranost ima za cilj osredotočiti p°' #. 81 zomost na tržišče in namesto preobširnega medsebojnega koordiniranja in do- j* Jo govarjanja koncentrirati vse operativne poslovne funkcije po posameznih pro- "Je\ gramih. Tak način organiziranosti pa bo zahteval precej močnejše povezovanj6 j, jUl Kljub podvrednoteni amortizaciji, ki je za 23 % realno manjša kot v 1. 1984, je rast reprodukcijskih sredstev zaradi visoke rasti akumulacije realno pozitivna. Skozi gornje kazalce prikazana uspešnost je najboljša v tem srednjeročnem obdobju. Zaradi večje poslovne uspešnosti je tudi struktura virov poslovnih naložb ugodnejša, kar se izraža v boljši likvidnosti sistema. Poleg vseh treh izgubarjev, Elektrokovinarja, TEN-Energetika in Kmetijska mehanizacija so z motnjami, vendar brez izgube, poslovali Dvigalo, Blisk in TIO. Pri tem je potrebno poudariti, da gre pri Dvigalu in TIO za izboljšanje gospodarskega položaja v primerjavi z letom 1984, kar je posledica učinkovitejšega izpolnjevanja sanacijskih ukrepov, pri Blisku pa gre za ponovno poslabšanje rezultatov. Med uspešnejšimi organizacijami so bile lani IKO z izjemo TOZD SKIP in Klima Celje, tozdi LBK, LSNL iz Livarja, Telekomunikacije in Elektromon-taža iz EMONDA ter Tehnomont iz IZIP-a. Kljub lepim uspehom pa je tudi v teh organizacijah mogoče z okrepljenim vlaganjem v razvoj novih proizvodov in njihovo trženje, s povečanjem produktivnosti dela in učinkovitim nadzorom nad gospodarjenjem s sredstvi, mogoče poslovne rezultate v L 1986 še izboljšati. v okvira SOZD, bodisi neposredno, bodisi preko Marketinga oz. Inženiring3' ^ Pomemben delež pri doseženih rezultatih ima vsekakor tudi sistem skupnih poslovnih funkcij, ki ga sestavljajo TOZD Inženiring, TOZD Marketing- ■, C_P TOZD Izobraževalni center, Delovna skupnost SOZD IMP in Interna bank3' Ze Izvršitev količinskih nalog Inženiringa in Marketinga, ki smo si jih zastavili^ n®3 lanskoletnem planu lahko z izjemo obsega sklenjenih pogodb v tujini v sploh ^j°š nem ocenimo zadovoljivo. V Inženiringu in Marketingu pa še nismo mogli rea- y . liži ra ti vseh kvalitetnih premikov, ki smo si jih začrtali v lanskem letu, zato ^ j-n ostajajo to naša naloga tudi za vnaprej. V Interni banki smo začrtani kvalitetni premik dosegli z uveljavitvijo dolg0-ačnega združevanja sredstev v okvirih, predvidenih s planom, v Izobraževal' w° ročnega združevanja sredstev v okvirih, predvidenih s planom, v izoorazeva« nem centra pa pri organiziranju funkcionalnega usposabljanja delavcev v IMF 0 ^ V delovni skupnosti SOZD je bil v letu 1985 uspešno realiziran projekt razvoj3 programske opreme za računalniško podprt informacijski sistem. 60ce VI. NAČRTI ZA LETO 1986 V letu 1985 je IMP proizvedel in prodal 40,7 milijarde din blaga in storitev, od tega 91 % na domačem trgu in 9 % na tujem trgu. Primerjava z 1. 1984 nam pokaže, da se je prodaja na domačem trgu povečala za 94 %, izvoz pa za 110 %, tako da je bila v povprečju fakturirana realizacija večja za 96 %. Jugoslovanski predpisi nam v prikaz obsega poslovanja ne dovolijo vštevati realizacije, ki so jo dosegla naša podjetja (IMP-Metal) in delovne enote v tujini. Ta realizacija je v letu 1985 dosegla 40 milijonov U$. Če bi vso to realizacijo sešteli in po povprečnem tečaj u iz lanskega leta preračunali v dinarje, bi dobili dodatnih 10 milijard realizacije. Taka primerjava bi pokazala, da delež poslovanja IMP v tujini znaša več kot 25 % celotne dejavnosti. Plan fakturirane realizacije SFRJ je bil presežen za 14 %. Skupni izvoz je v letu 1985 znašal 18,4 milijone dolarjev od česar 82 % na konvertibilno in 18 % na klirinško tržišče. Pomemben del ustvarjenega izvoza je v letu 1985 pomenil izvoz storitev — predvsem povračila denarnih stroškov delovnih enot v tujini. Uvoz je znašal 8,1 milijona U$ od tega 20 % s klirinškega območja. Saldo trgovinskih bilanc je torej na obeh valutnih območjih pozitiven. Kljub temu, da so bili zunanjetrgovinski rezultati boljši kot leto poprej, smo še vedno daleč od cilja, ki smo si ga začrtali v srednjeročnem planu 1981—85, da bi 20 % svoje proizvodnje izvozili in 25 % montažnih kapacitet zaposlili v tujini. Kljub današnjim težkim časom za izvoz in izvoznike, bo na začeti poti IV. RAZVOJ IN INVESTICIJE V letu 1985 smo v IMP povečali vlaganja v razvoj novih proizvodov in postavitev sodobnejših tehnologij. V Klimatu je bila pripravljena serijska proizvodnja radialnih ventilatorjev z naprej in nazaj zakrivljenimi lopaticami. Intenzivno je teklo osvajanje toplotnih menjalnikov za hladilno tehniko. Skupaj s Klimo montažo in Institutom Zoran Rant se je pričel razvoj klimatskih omar za računalniške centre. Klima Celje je v okvira tipske proizvodnje osvajala serijo aksialnih ventilatorjev z nastavljivimi lopaticami, v okviru individualne opreme pa so bile realizirane klimatske komore za mesno industrijo. TIO je začel s pripravo nove tehnološke linije za velikoserijsko proizvodnjo protipožarnih loput za Zahodno Evropo, hkrati pa posodablja proizvodnj o linijo za rototerme. Tudi PMI se je poleg tipske proizvodnje usmerila na področje naprav za izkoriščanje povratne toplote. TRAT A-Avtomatika je v letu 1985 osvojila nadaljnje komponente regulacijskega sistema 400 ter začela z novo proizvodnjo sinhronskih in koračnih elektromotorjev. TRATA-Črpalke je osvojila proizvodnjo obtočnih črpalk z večimi števili obratov ter pričela z osvajanjem malih vgradnih elektromotorjev, katerih proizvodnja bo tekla v Metliki. ITAK je zaključil z razvojem razsoljevalnih aparatov kot ladijsko opremo, sedaj nadaljuje razvoj teh aparatov za splošno procesno opremo. Začelo se je tudi osvajanje absorbcijskih hladilnih agregatov za potrebe evropskega trga skupaj z IMP-Metall in ameriško firmo Carrier. Livar je v 1. 1985 začel z investicijo za posodobitev livarne sive in nodulame litine, za kar je uporabil krddit IFC. Za to investicijo v skupni vrednosti preko 2 milijardi din, ki je bila v letu 1985 opredeljena v IMP kot prioritetna, smo v okvira poslovnega sistema IMP združevali sredstva v višini 335 milijonov din. V Livarjevi tovarni armatur se nadaljuje osvajanje novih armatur (medpri-robnična loputa, protipovratni ventili, jermenski pogoni, plinske armature). Na področju elektroenergetike se v TEN-Energetika nadaljuje osvajanje srednjenapetostnih stikal po sistemu Sachsmenvverk, v ISO pa se začenja skupaj z EMO Ohrid razvoj nizkonapetostnih stikal, teče pa tudi osvajanje električnih komponent programa elektrotalilnih peči. Na področju telekomunikacij je potrebno zlasti poudariti osvojitev opreme za kabelsko televizijo. Iz proizvodnje kmetijske mehanizacije je prišla na tržišče nova sejalnica po sistem Pegorraro, namenjena tudi za izvoz. Kljub dosežkom pa s položajem razvojnega dela, zlasti pa z vlaganjem v kader in opremo ne moremo biti zadovoljni. Problemi s katerimi se spopadamo so akutno pomanjkanje kreavitno-tehničnega kadra, pomanjkanje merilne in laboratorijske opreme, podprte z računalniki, neorganizirana prototipna orodjarska dejavnost ter razdrobljenost in nepovezanost kapacitet. Poseben še nerazrešen problem je tudi vprašanje plasiranja sistemov, ki so odvisni od koordinacije razvojnih in tržnih aktivnosti večih tozdov. Realizacija prodaje kompleksnih sistemov je tako gotovo ena naših ključnih nalog za naprej. Velika zavora hitrejšemu razvoju je tudi splošna zastarelost in nekomplet-nost tehnološko-proizvodne opreme, ki je posledica večletnega prenizkega in- Prizadevanje vodstva SOZD bo usmerjeno k realizaciji srednjeročnih in k1- livjj nih planskih ciljev, zlasti pa k naslednjim nalogam: , ti^nč L Zagotavljanje polne zaposlenosti obstoječih kapacitet z vsemi oblikah prodajne aktivnosti ob močnejši koordinaciji v Inženiringu in Marketing)*' eI(. . 2. Stalno povečati produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanj3 o J ter v vseh DO zaključiti leto 1986 pozitivno. ^ 3. Vsaj ohraniti in po možnosti povečati realno raven osebnih dohodkov ob L°h$ ustreznejšem nagrajevanju dobrih na račun slabih delavcev. ?Pej 4. Pospešiti razvojno delo in delo na pripravi kvalitetnih razvojnih investi' Živi] cijskih programov ter zagotoviti njihovo financiranje z združevanjem sredste'1 na dohodkovnih in kreditnih osnovah. SeL 5. Reorganizirati sistem poslovnega vodenja IMP s ciljem povečati učinko- vitost in zmanjšati stroške. jn j 6. S komercialno in finančno politiko zagotoviti disciplino pri spoštovanj11 kQQ samoupravno sprejetih dogovorov in sporazumov. Dograditi sistem medse-bojnih odnosov in okrepiti žaupanje delavcev v moč, sposobnost in vitalno3* „ poslovnega sistema IMP. ek Da bi postavljene cilje dosegli, bo potrebno motivirati slehernega člana n3- P**n šega velikega kolektiva k večji ustvarjalnosti in skupnim naporom s ciljem, dj ltig( bi jutri vsi skupaj in vsak zase živeli bolje kot danes. Prepričan sem, da bomo16 cilje tudi uresničili. Sek Vsem delavcem SOZD IMP se za njihov trud v letu 1985 iskreno zahval)3- ''~~-jem. Generalni direktor SOZD iMl” Franc Kumše, dipl. inž., !•f' J j. Kako dolgo bo še tako? Poročilo o poslovanju Počitniške skupnosti v letu 1985 ‘»liti Počitniška skupnost je v letu 1985 razpolagala v poletni sezoni s 363 posteljami v osmih krajih. Če dodamo še dom na Vojskem in koči na Veliki planini smo imeli delavci možnost preživeti dopust v desetih krajih v lastni organizaciji. V letu 1985 je počitniška skupnost ustvarila 51,099.775 din celotnega prihodka, kar je za 38% več od planiranega in za 73% več kot v letu 1984. Porabljena sredstva so se povečala za 40% nad planiranimi in za 72 % v primerjavi z letom 1984. Dohodek je bil za 28% manjši od planiranega, čistega dohodka pa počitniška skupnost ne ustvarja. Povprečna zasedenost kapacitet (brez Vojskega in Velike planine) se nam je povečala z 80 na 83 %. Največje povečanje beležita Lošinj (9%) in Rab (za 18%) medtem ko v Vodicah beležimo padec za 13%. Zasedenost se je izboljšala tudi v Fiesi, a je še vedno pod 80%. Najslabše je zaseden Ankaran, kar je glede na standard kapacitet tudi razumljivo. Podrobnejša analiza poslovanja v posameznih domovih po- kaže, da je Fiesa kljub nekoliko slabši zasedenosti naš najuspešnejši dom in da je skupaj z Ve-rudelo »pokrila minuse« pri ostalih, tako da je rezultat poslovanja pozitivna ničla. Plansko ekonomska cena 1.600 din je pokrila celotne stroške poslovanja. Nekatere težave nas tarejo že vrsto let. Delavci razmišljajo, da je morje primerno za dopustnike le v juliju in avgustu, pa še tu je največ zanimanja za dve izmeni, ko bi morali imeti 600 postelj, če bi hoteli ugoditi vsem željam. Zato smo morali prijavljene »preseliti« iz enega doma v drugega ali pa spremeniti čas letovanja. Glede na porast zasedenosti smo bili pri tem kar uspešni. Še vedno si marsikdo predstavlja, da si lahko v okviru počitniške skupnosti privošči odpoved letovanja ali pa prijavo kadarkoli brez posledic. Takšna dejanja nam povzročajo najyeč-težav in po nepotrebnem .bdrijo duhove. Pri plačevanju je bilo letos nekoliko več reda, ker so strokovne službe po tozdih in delovnih organizacijah bolj spoštovale sprejete dogovore. Pravilnik o poslo- vanju PS še vedno kršimo, saj je večina delavcev plačala v več obrokih,kot bi smela. Z regresiranjem je vse po starem. Nekateri delavci so se pač morali na- • vaditi, da plačujejo plansko ekonomsko ceno. V nekaterih organizacijah se sindikat dogovori, koliko in komu bodo regresirali dopuste, v nekaterih plačajo razlike vsem, v drugih nikomur. Razlogi za take odločitve so znani in v letošnji sezoni bo to največkrat strah pred praznimi lastnimi zmogljivostmi (predvsem prikolicami, katerih cene so se vrtoglavo dvignile). in splošnega stanja — turizm3 letos pa je, da po desetih letih uspešnega sodelovanja letos ne bomo podpisali pogodbe o na-jetju kapacitet v Verudeli. Pri izbiri delavcev, ki delajo v domovih smo imeli še kar uspešno roko. Lansko jesen sme rešili kadrovske probleme tu o] na Vojskem in v zimski sezon* 1985-86 je dom posloval i‘on real iNfl P°d Cii'*" novim vodstvom, ki so ga gostje |* P1 pohvalili. S planinskim društvo*** L y» V letu 1985 je počitniška skupnost izdala skoraj tisoč napotnic za letovanje, s katerimi je bilo ustvarjenih 22.857 penzionov (10% več kot v letu 1984). Gostje so imeli največ pripomb v Verudeli, kjer so zaradi zamude pri gradnji hotela Palma naše delavce večkrat preselili, nekaj dodatnih težav pa smo imeli zaradi spremembe v vodstvu naselja. Dva delavca sta vložila odškodninske zahtevke, ki pa ju je delavski svet delovne skupnosti zavrnil. Posledica lanskih dogodkov smo se dogovorili o kontroli sta- Čaj0 r njav kočah na Veliki Planini, k a* planinci tudi opravljajo. Pred za- Mpx četkom sezone smo prepleskaj’ »tov celoten dom in obnovili kapah *o,-nice na Lošinju. V Verudeli **! fj1" I Fiesi je bilo lani možno letova1) 7, 10 ali 14 dni, kar so si nekate*1 £g0rJ razlagali po svoje in 10 dnevi*0 k en< letovanje želeli zaključiti f'ežu sedmih ali A dneh, ne ozirajesC |° sv( »bij, na potrditev na napotnici. ||Q Lani smo našim delavcem p°~ L °P nudili štiri postelje v počitniške*11 L ^ domu Jelka na Pohorju, ki jih je pridobila Panonija. N a žalost se v hvert' celotni sezoni (dom je odprt sk° j/4 raj celo leto) ni prijavil nobe*1 |< delavec. (, a’**t TONE ŠTRV’ > lOročilo o poslovanju tozda Marketing v letu 1985 redn° I je TOZD Marketing še vedno zunaj sistema IMP pravno nasto- imenom TOZD Inženiring, saj je vpisan v sodni register pod št. L 06 dne 30. 12. 1985. ^TE C2iranost TOZD Marketinga, odnosi z vsemi tozdi oziroma DO v ^" I.. . OZD IMP so določeni v podpisanih od delavcev sprejetih samouprav-L. L Kakšna je situacija v resnici? h Ida v°ddni in vodstveni delavci nastopajo kot popolni individualisti z go-'ern ’ ja rJ?njem po njihovi trenutni volji brez upoštevanja pravil igre, ki so dolo-)tn |( S1stemu. Kot rezultati se kažejo v dokaj enostavnih oblikah kot nelojalen1^ j°' eenotn°st, nepripadnost na kratko škoda za razvoj, proizvodnjo in proti P°" jj^^ujemo, obravnavamo smernice, se dogovarjamo, toda sklepov ne in d°_" b .1° vsi. Ti pojavi veljajo za planske dokumente, združevanje, uveljavitev I Pra id,, ne8a imena, strateško nabavo itd. itd. Nekateri ostajajo opazovalci v vanje ^jUMP. rin®?’ nsitu 1986 in prihodnosti bi morali preiti k sistematičnemu pristopu eko-JP. Propagande. To je možno samo z združenimi sredstvi, za kar je Marke- eting’ j|a Predložil delovnim organizacijam ustrezni osnutek. Obravnava naj bi se anka' k _v aprilu 1986. Trenutno stanje IMP-jevega nastopa v javnosti močno lvib" fese organizacijske slabosti. ip*05 kV evati in spremljati samo delo in sklade Interne banke ne bi smelo biti i«* V (ji3 članstvo v sozdu. , zat° ^ m letu bi morali registrirati pojave nesolidamosti, enostranske pripad-Ne® r.ea8'rati na samovoljo tudi preko krajevnih DPS. laj, Potovanje samoupravno sprejetih pravil igre v SaS o medsebojnih pra-'e\AP «eznostih *n odgovornostih med TOZD/EDO v sestavi SOZD IMP in IM. 0 j« Marketing in nepravočasnem sprejemanju plana TOZD Marketing za zv°)a tg s strani posameznih TOZD/EDO povzroča izgubo in zapravljanje nega časa delavcev v TOZD Marketing kot tudi v ostalih TO oz. DO. anja organizacija: Paiv^H' Poslovodni organ ikaitti cnitn oddelkom................................... 7 delavcev tingU' btorii. van) Sekt nvob conslu'P°SpeŠevanja prodaie “ 0 oDeralt,ng. propaganda, ves«' tevii^nitnarketing, dstev tehnologija..............................14 delavcev inko- aS0r zunanje trgovine — in j Zlclia’ operativni uvoz vanju ,Zvoz — zastopanje INO firm, edse- Peracije......................................27 delavcev ‘ln° Sekt n. tor domače prodaje — m°da JUgQHbe’. Predstavništva v mote ®°slavtji.....................................42 delavcev /alju' ^i^grjiabave —.................................. 4 delavci Skupaj: 94 delavcev S{;KTor POSPEŠEVANJA prodaje SEKTORJA * "branost in zaposlenost K ima tri oddelke: j) S 0^ ,elek tehnične komerciale j k g, elek operativnega marketinga ^ pktor eK°nomske propagande trna 14 zaposlenih. Osnovna dejavnost je pospeševanje prodaje. ‘i^vletu 1985 iti, u so obsegale celotno področje dejavnosti sektorja, glede na mož-'ni n| J1. je dopuščala kadrovska zasedba. Sektor je neposredno po streti sodeloval s sektorjem ZT in DP. tehnične komerciale n,n°st in zaposlenost IddeieL • |___- tehn -Je sestavljen iz dveh grup: - pte.Icne naprave v objektih (2 zaposlena) rambena in procesna industrija ^“vno V letu 1985 t1 Ude]0?*1 So obsegale: skupne ponudbe po tenderski dokumentaciji, kjer je Ibe Za Zen s svojim proizvodnim programom ter skupne in posamične po- ■---dercia] • tr8- S pripojitvijo strokovnega dela oddelka zastopstev tehnični °ddelek prevzel tudi naloge prodaje opreme zastopane firme ■hov jn in IMP. Oddelek je sodeloval tudi pri načrtovanju novih pro- hied obstoječega, koordiniral delo na prospektni dokumenta- lo Podnh ^ *n oddelkom propagande s ciljem, da bi skupno s celotno gra-0 IMP poenotili sistem propagandnega nastopa in prospektov. ss*pos,i Toninu6 realtzirane na domačem tržišču: 185.527.005.— zrn reai; . obdelane preko TOZD Marketing, etlb lMp.lrane preko proizvod. TOZD-ov ; ne • 237.771.200.____ na nudbe realizirane na tujih tržiščih: 7.958,40US$ 12.687,—CI$ ij°v 68.013.603,—Lit kar 137.800,—DM smo ^ tutij nsignacijska in direktna prodaja GEA: 915.405.— DM poj hitita [hjeti zarad^3 skripnih pogodb, kar je bila osnovna naloga v letu 1985, ni iz-V t!,- j vednn t objektivnih težav pri medsebojnem sodelovanju. Glavna ovira ‘'ajo reali rei1.utn' parcialni interesi posameznikov ali OZD, ki tako onemo- 1 ^ ^ skupnega nastopa (monopolizem, separatizem in kjizni pro- jkal' N tov I°rs*ra prodajo preko trgovine, pri čemer izgubljamo v obliki pal' 7'r„o V /0 Prihodka, kar je neprimerno več kot dajejo za predstavniško |i ifl poj] Vlna čedalje manj opreme kupuje na zalogo in stremi le k »tranzitni I^hkci • OVanju- Tako rabat izgublja svojo osnovno bistvo in trgovina izgub-tefi z'* ns 30 r'?ul-l kredi tiran ja, kar se kaže tudi v pritiskih podaljševanja roka II 18ornja Un‘ m slično. :Vh 3 efiotne^rob*er!?at*ka je bila tudi predmet vseh komercialnih sestankov, Pu Plujejo d' Sla*'^a še do danes nismo dosegli. Teh sestankov se le malokrat je ^ j° Svojerru 1 reKt°rji komercial posamezne DO, v najboljšem primera poš-1'blje, p tiretistavnika, ki pa se tako pomembnih odločitev in dogovorov p0' j °opre[nee^.°staja še vedno problem, da imajo proizvajalci v SOZD IMP le kef1 ] izdelk’ * °mog°ča uspešen izvoz. Problemi so s kvaliteto, tehničnim ni-l j6 C Krez ni ’ Prospektno in tehnično spremno dokumentacijo in primerno i V nUtlafi v krarl/ern-ZacMe Pro'zv'°tinje in intenzivnejšega razvoja ne moremo i n- k'!ertibilnih °ro“em obdobju na gospodarnejše samostojno nastopanje na >k .ado(j^a> tržiščih. ib6*1 kontrz|šču bo deloval oddelek tehnične komerciale prvenstveno v ^'eresiranfh TOZ01^'113!0^3 pr‘ zahtevnejših ponudbah na željo kupca Glede na opisano situacijo pod točko 1.2.4. in na obstoječi način financiranja se oddelek v letu 1986 ne more povečati za več kot enega sodelavca. S tem pa so tudi omejene možnosti oddelka pri pospeševanju prodaje tako na domačem, kakor tudi tujem tržišču. Aktivnosti in cilji za leto 1986 Z ozirom na gornja dejstva, reorganizacije znotraj sistema IMP, neusklajenih interesov ter tudi razbite prodajne mreže (Klima Celje), ne moremo pričakovati bistvenih premikov v letu 1986. Zato se bo oddelek tehnične komerciale v pretežni meri vključil v izvozne aktivnosti in konsalting dejavnost, kjer bo intenziviral delovanje skladno z nalogami TOZD Marketing, ki mu jih odreja SOZD IMP, kot TOZD-u skupnega pomena iz sfere blagovnega uvoza in izvo- Problematika pri prehrambeni in procesni tehnologiji v letu 1986: 1. Nedorečena sistemska povezava med TOZD Marketing in TOZD-i: ITAK, TECHNOMONT, ALCHROM v: — skupnih nastopih — skupnih akcijah — razvoju — finančnem poslovanju in obračunih. 2. Predstavništva niso aktivirana niti nimajo odgovarjajočega strokovnega kadra za prodajo opreme za proč. in prehrambeno industrijo (z izjemo Skopja)- 3. Poslovanje z zastopano firmo GEA Ahlbom se ne odvija kot je bilo zamišljeno predvsem na področju prodaje opreme, iz naslednjih razlogov: — ni sistematične obdelave trga — pomanjkanje strokovnega kadra — devizne situacije v SOZD. 4. Nepopolna prospektna dokumentacija in prospekti. ODDELEK OPERATIVNEGA MARKETINGA Organiziranost in zaposlenost Oddelek ima dva zaposlena. Osnovna naloga je zbiranje, obdelava in interpretacija podatkov z domačega in tujega trga. Aktivnosti v letu 1985 Oddelek je v letu 1985 spremljal prodajo IMP proizvodov na domačem trgu po republikah in objektih, navajal podatke o poslih, ki jih je dobila konkurenca, zasledoval investicije po republikah, izdelal mesečna tržna poročila v pomoč in pregled komercialam DO in predstavniški mreži. Spremljal je blagovni izvoz IMP in aktivnosti nabave. Poleg tega se je oddelek aktivno vključil pri obdelavi domačih sejmov in na predavanjih za projektante po Jugoslaviji. Oddelek je izdelal tudi raziskavo za nov proizvodni program DO TIO Idrija. Realizdja V 1. 1985 je Operativni marketing izdal 8 mesečnih poročil s spremljajočo oceno in analizo problematike prodaje na domačem trgu. Razen tega je oddelek izdelal še: — raziskovalno nalogo za DO TIO Idrija Raziskava trga za PVC vrata — sistem efaflex — na osnovi anketnih vprašalnikov na Zagrebškem velesejmu je obdelal potencialne kupce IMP proizvodnega programa. Operativni marketing je tudi zbral in uredil podatke o trgih držav v razvoju. Problematika Delo oddelka Operativnega marketinga je bilo v 1. 1985 moteno zaradi tega, ker je vodja oddelka nadomeščal direktorja sektorja domače prodaje. Šele v drugi polovici leta 1985 je bil oddelek polno zaseden. Tržno naravnano mišljenje in pravočasno ter stalno prejemanje informacij bistveno vplivata na delo in rezultate oddelka. Aktivnosti za leto 1986 V tem letu se bomo preusmerili na računalniško zbiranje in obdelavo dela tržnih informacij. V mesečnih poročilih bomo še nadalje posvečali pozornost delovanju konkurence, cenovni politiki, novim investicijam, dobljenim in izgubljenim poslom, absorbciji trga, izvozni aktivnosti in nabavni problematiki. ODDELEK EKONOMSKE PROPAGANDE Organiziranost in zaposlenost Vodenje oddelka: 1 zaposlen Oblikovanje in realizacija sejmov — razstav ter ostale dejavnosti oddelka: 2 zaposlena Aktivnosti v letu 1985 Realizacija naročene prospektne dokumentacije, izvedba dogovorjenih sejmov, realizacija vseh neposrednih naročil, kakor tudi skupnih programov (oglasi, novoletni program, realizacija OOP in drugo). Rekapitulacija Ure Dir. str. din Dir. str $ — prospektno tehnična dokumentacija 2.000 14.800.000 — sejmi in razstave 3.500 15.300.000 25.000 — oglasi 200 900.000 — — poslovna dokumen. 800 9.900.000 — — novoletni program 1.500 22.800.000 — — ostalo 500 6.000.000 — SKUPAJ: 8.500 69.700.000 25.000 Problematika Problematika oddelka je bila v glavnem v iskanj u soglasij za vse vrste skupnih nastopov. Od mnogih skupnih nastopov smo morali odstopiti, ker ni bilo soglasij ali pa so ta prišla prepozno. S tem ni bilo možno izdelati obvezne finančne konstrukcije za vse nosilce stroškov. Tisti nosilci, ki pa so za svoj delež dali pristanek do dodatnih stroškov, niso bili pripravljeni nositi za tiste, ki so sodelovanje odklonili. Aktivnosti za leto 1986 Posebno pozornost bomo posvetili nadaljnjemu dograjevanjnu ekonomske propagande in enotnega sistema predstavitve IMP s ciljem uspešnejšega nastopa tako na domačem kakor tudi tujem trgu. Zato je v planu za 1. 1986 predvideno novo delovno mesto strokovnega sodelavca za področje ekonomske propagande, katerega naloga bo strokovni pristop s propagandnimi mediji za dosego cilja plasmana opreme. SEKTOR DOMAČE PRODAJE Organiziranost in zaposlenost V tem letu je sektor zaposloval 42 delavcev, in sicer v sledečih predstavništvih po Jugoslaviji: Predstavništvo Št. ljudi Beograd 14 Zagreb 8 Sarajevo 7 Skopje 7 Titograd 3 Ljubljana 3 SKUPAJ: 42 Predstavništvo v Beogradu ima izpostavo v Nišu in Novem Sadu. Predstavništvo v Zagrebu ima izpostavo v SplPu za področje Dalmacije. Porazdelitev aktivnih komercialistov po predstavništvih in republikah za posamezne proizvodne DO /TOZD. SR Srbija SR Hrvat. SR BiH SR Mak. SR Čr. g. SAP Vojv. Skupaj TRATA /A 1,25 0,60 0,60 0,60 0,05 — 3,05 TRATA /Č 0,60 0,35 0,30 0,30 0,05 — 1,85 ITAK 0,40 0,55 0,30 0,20 — — 1,35 SKIP 0,85 0,15 0,30 0,20 — — 1,40 DO IKO 3,00 1,45 1,30 1,30 0,10 - i — 7,65 DO KLIMAT 1,00 0,85 0,70 1,10 0,15 — 3,80 DO TIO 0,65 0,60 0,45 1,10 0,10 — 2,90 DO PANON. — 1,00 1,00 0,30 — 1.00 3,30 DO PMI 0,25 0,30 0,25 0,25 0,05 — 1,10 TA LSNL 0,55 0,15 0,35 0,50 0,05 1,60 DO LIVAR 1,00 0,10 0,40 0,40 0,10 — 2,00 TEN-E 0,80 0,55 0,20 0,15 0,40 — 2,10 TEN-T 0,60 0,50 0,25 0,15 0,30 — 1,80 DVG 0,10 0,10 0,15 0,10 0,10 — 0,55 ISO 0,50 0,35 0,20 0,15 0,20 — 1,30 DO EMOND DO IZIP 2,00 1,50 0,70 0,55 1,00 5,75 (INŽ) — — . — — 0,50 — 0,50 SKUPAJ 8,00 6,00 5,00 5,00 2,00 1,00 27,00 Delo predstavništev in sektorja je obsegalo: — pomoč projektantskim organizacijam pri določanju in izbiri opreme IMP — obiske trgovskih hiš, direktnih investitorjev in izvajalcev montažnih del z namenom prodaje naše opreme — zbiranje informacij o načrtovanih novih investicijah v domovini m tujini — izdelava ponudb, potrjevanje naročil in izdelava zaključnic — sklicevanje komercialnih sestankov s predstavniki komercialnih služb DO/TOZD in šefi predstavništev. Teme s sestankov so bile: komercialna problematika, SaS, skupni nastopi na trgu, skupna nabava ter določanje prodajne politike po področjih oz. republikah, — akcije pospešene prodaje za DO/TOZD, t.j. tam, kjer je bila prodaja pod planom (DO PANONIJA, TOZD-E). Opremljenost predstavništev je še vedno pod povprečjem m zaostaja z opremljenostjo tako v pogledu notranjega interiera kot tudi lokacije samega predstavništva (primer v Beogradu). Razen tega naši ljudje, ki so dislocirani iz matičnih predstavništev, delajo v nemogočih pogojih (v svojem stanovanju ali v prostorih servisne službe). Pokrivanje jugoslovanskega trga Evidentno je, da jugoslovanski trg ni v celoti pokrit, zato ga moramo kadrovsko ojačati z ustreznimi profili prodajnih referentov. Aktivnosti in cilji v letu 1986 — opremiti predstavništva in podružnice z novim in terierjem (telefoni, te-lexi in avtomobili) — nabaviti nov avtomobil v Beogradu za potrebe celotnega SOZD IMF. Prav tako moramo takoj pričeti z akcijo za nakup novih prostorov predstavništva v Beogradu, ker je lokacija starih zelo neprimerna — odpreti in opremiti novo predstavništvo v Titogradu — odpreti in opremiti novi podružnici predstavništev v Nišu in Splitu ter jih številčno in strokovno ojačati s prodajnimi komercialisti iz področja strojne« branže — povečati plasma opreme preko montažnih dejavnosti, preko direktnih investitorjev, kjer se vršijo remonti in uvaja nova tehnologija, ter preko projektantskih organizacij — povečati akvizicijo s stalno prisotnostjo na področju, ki ga obdelujejo — več potovati. Iskati možnosti in informacije za večji izvoz opreme — v letošnjem letu moramo tudi prenehati s pisanjem zaključnic za posamezne DO/TOZD, ker bomo tako razbremenili ljudi na terenu in jim dali več časa za potovanja in iskanja informacij. Ker nrehaja TOZD MARKETING s 1. 6. 1986 na računalniško izdelavo ponudb Jn obdelavo podatkov, apeliramo na vse komercialne službe DO/TOZD, da nam prvočasno dostavljajo vse spremembe prodajnih pogojev, ki se pojavljajo med letom. Obenem želimo, da nam dostavijo DO/TOZD tudi svoje programe za izračun posameznih elementov, zaradi enostavnosti pri formiranju posameznih cen in določanja tipov posameznih skupin. To velja predvsem za že obstoječe programe izračuna ekonoventov, grelcev in hladil-cev. TOZD MARKETING je v letošnjem letu izdelal poslovnik, ki naj bi reguliral enoten nastop SOZD-a IMP pri prodaji opreme za kompleksne projekte doma in v tujini. Žal moram ugotoviti, da se je pri osvajanju tega poslovnika pokazala vsa razcepljenost in neenotnost komercialnih služb DO/TOZD, na področju izvajanja enotne politike prodaje proizvodov v okvira IMP-ja. Normalno je, da tako neenotnost s pridom izkoriščajo končni kupci, kakor tudi konkurenca. Vse ostalo je razvidno iz plana TOZD MARKETING. 3. SEKTOR ZUNANJE TRGOVINE Organiziranost in zaposlenost Sektor ima naslednje oddelke: — izvozni oddelek — oddelek pospeševanja izvoza — uvozni oddelek — oddelek zastopstev tujih firm V sektorju zunanje trgovine je bilo v 1985. letu zaposlenih 26 delavcev od tega: — izvozni oddelek 7 zaposlenih — oddelek pospeševanja izvoza 2 zaposlena — uvozni oddelek 9 zaposlenih — oddelek zastopstev tujih firm 4 zaposleni 2 zaposlena 2 zaposlena 1 zaposlen 27 zaposlenih — operativno obdelovanje izvoznih poslov skupaj s TOZD/DO — aktivnosti glede dodatnega pospeševanja blagovnega izvoza — operativno obdelovanje uvoznih poslov za jrotrebe TOZD/DO — aktivnosti na področju zastopanja tujih firm V letu 1985 je TOZD Marketing poskušal plasirati izdelke SOZD IMP na zahtevna evropska tržišča v naslednjih oblikah: — preko samostojne udeležbe na mednarodnem sejmu ISH v Frankfurtu — preko razstave v okvira jugoslovanskih izvozno-uvoznih firm v Moskvi, Leipzigu, Izmiru in Plovdivu — s pošiljanjem ponudb in nenehno obdelavo zahodno evropskih in vzhod* no evropskih tržišč — navezovanjem poslovnih stikov s tujci in iskanju možnosti zastopanja programa IMP preko zastopnikov v tujini — občasni kontakti z večjimi izvozno-uvoznimi firmami v SFRJ, njihovimi predstavništvi v tujini in dragimi firmami v tujini — prezentacijo proizvodnega programa direkciji INO mreže Investimporta v Beogradu • Nadaljevanje na 6. strani. — prevajalka — tajnici — direktor SKUPAJ: Aktivnosti ZT v letu 1985 Aktivnosti so obsegale: Nadaljevanje s 5. str. — z obiski poslovnih partnerjev v Ljubljani, ogledi IMP-jevih tovarn in prezentacijo dejavnosti IMP-ja — spremljanje in navezovanje poslovnih kontaktov s sodobnimi proizvajalci in eventualno dopolnjevanje proizvodnega programa Predvidene aktivnosti ZT v letu 1986 Vse navedene aktivnosti v letu 1985 bo TOZD Marketing nadaljeval tudi v letu 1986 in poskušal še dodatno realizirati naslednje dejavnosti: — večjo udeležbo na mednarodnih sejmih s prikazom proizvodnega programa SOZD IMP — vzporedno prirejanje informativno-izobraževalnih dni in eznanjanje tujih strokovnjakov s tehničnimi karakteristikami izdelkov IMP — organizirati skupaj s TOZD Inženiring predstavniško mrežo v Zahodni in Vzhodni Evropi in Bližnjem vzhodu — pridobiti čim več informacij oz. povpraševanj za izdelke IMP od tujih partnerjev oz. zastopnikov — zaradi novih deviznih predpisov poslovati preko dolgoročne kooperacijske pogodbe IMP — IMP Metali — dolgoročno proizvodno kooperacijo je potrebno pripraviti tudi za DO Telekom in firmo Efaflex — v večjem obsegu se poslužiti tudi sejemskih maloobmejnih in kompenzacijskih poslov — da bi pospešili izvoz naše opreme na klirinško področje, je potrebno poglobiti stike z jugoslovanskimi montažnimi in gradbenimi podjetji, ki izvajajo različna investicijska dela v državah SEV — tudi v vzhodnih državah je potrebno navezati poslovne stike s firmami, ki imajo soroden proizvodni program zaradi eventualnega poslovno-tehničnega sodelovanja. POSLOVANJE IZVOZNEGA ODDELKA V ZT SEKTORJU TOZD MARKETING Kadrovska zasedenost V letu 1985 je izvozni oddelek operativno deloval v naslednji kadrovski zasedbi: — samostojni ZT referent — vodja referata — vodja izvoza V vodstvo ZT sektorja je bil v zadnjem četrtletju prerazporejen 1 samostojni ZT-referent, tako da je nadaljnje opravljanje izvoznih poslov potekalo z zmanjšanim številom ljudi. V letu 1985 je izvozni oddelek zapustil 1 referent, ki je bil začasno takoj nadomeščen iz notranjih rezerv (prevajalka). Vrsta in vsebina opravil Izvozni oddelek je za proizvodne TOZD izvrševal vse potrebne zunanjetrgovinske aktivnosti. Servis je zajemal praktično vse možne oblike ZT poslov kot n.pr.: redni izvoz, začasni uvoz na vgraditev in oplemenitenje, izvoz in uvoz po dolgoročnih proizvodnih kooperacijah, sejemskih kompenzacijskih poslih in kompenzacijskih poslih, začasni ali definitivni izvoz vzorcev, ip. V letu 1985 je bilo zelo opazno povečanje p nedelavnih poslov. Več kot 2/3 realiziranega izvoza je bila izvršena s pomočjo začasnega uvoza. Inženiringov© poslovanje v letu 1985 1. UVOD V lanskem poročilu o poslovanju TOZD Inženiring v letu 1984 (Glasnik — april 85) je danega precej poudarka prikazu statusa TOZD v sistemu SOZD IMP ter njegovi lastni organiziranosti. Menim, da tega zdaj ni potrebno več ponavljati, zato se osredotočimo na rezultat poslovanja — tisti njegov del, ki pomeni realizacijo planiranih obveznosti do združenih TOZD. 2. DEJAVNOST V SFRJ Značilno za leto 1985 je bilo, da je bila vendarle dosežena nekoliko večja enotnost tržnega nastopa IMP v projektno montažni dejavnosti. Stanje še vedno ni idealno, vendar pa so prizadevanja »za koordinacijo aktivnosti komercialnih služb s področja montaž« prek TOZD Inženiring, v smislu dogovarjanja o pogojih in načinu nastopa, že rodila nekatere sadove. Realizacija plana sklepanja pogodb. Vrednost sklenjenih pogodb za nova in dodatna dela v letu 1985: 4,428.696.928 din. Vrednost realiziranega skupnega prihodka prek TOZD Inženiring v letu 1985: 3,120.445.343 din. Vrednost danih ponudb za posle v letu 1985: 15,880.442.661 din. 3. DEJAVNOST V TUJINI 3.1. Pogoji, v katerih ponujamo svoja dela v tujini, se v letu 1985, glede na leto 1984 niso spremenili na boljše, temveč so se v resnici zaostrili in v teh pogojih so vse bolj odločilni momenti: — kvaliteta projektiranja — cenovna konkurenčnost — sposobnosti financiranja Realizacija plana sklepanja pogodb. Vrednost sklenjenih pogodb za nova in dodatna dela v letu 1985 znaša: 28.639.706US dolarjev. Vrednost realiziranega prihodka enot v tujini znaša v letu 1985: 25.454.743 US dolarjev in 569.443 C1 dolarjev. Vrednost danih ponudb v letu 1985: 1,158.665.873US dolarjev. Nove ponudbe so bile dane za dela v 16 državah, od katerih sta na prvem mestu Irak in SZ, sledijo pa Alžirija, Libija, DDR, Jordanija, ZDA, Egipt in ostale dežele. Po številu je bilo izdelano 110 ponudb. 4. ZAKLJUČEK Doseženi rezultat v letu lahko ocenimo kot bistveno boljšega od tistega iz leta 1984, čeprav pa je res, dav tujini nismo dosegli planiranih rezultatov. Glede na to, da tujini posvečamo posebno pozornost, se nadejamo, da se bomo v letošnjem letu tesneje približali planiranim vrednostim — kar pomeni, da bi še nam vloženi napori le morali začeti obrestovati. IMP TOZD INŽENIRING Direktor VLADIMIR KURET, dipl. inž. Realizacija blagovnega izvoza v letu 1985 V letu 1985 je izvozni oddelek za proizvodne TOZD IMP izvozil proizvode v vrednosti 1.472.230.356 din, kar predstavlja 74,26 % planiranega izvoza v višini 1.982.287.000 din. Pregled izvoza po posameznih TOZD je priložen v naslednji tabeli. TOZD/DO N din EM 33.284 TEN/T 237.312.801 DVG 5.475.924 TEN/E 2.752.608 TRATA/A 87.555.983 OV 722.244 TIO 321.385.965 KLIMAT 217.250.181 PANONIJA 208.995.805 PMI TOZD MM 19.982.440 KLIMA TOZD IP 277.764 ALCHROM 9.996.213 TEHNOMONT 5.573.055 MARKETING 386.949 LIVAR TOZD TA 35.554.859 LIVAR TOZD LSNL 314.761.805 LIVAR TOZD VIPO 4.212.476 IMP — SKUPAJ: 1,472.230.356 Problematika Večina problemov, s katerimi se srečuje TOZD Marketing pri svojih zuna- njetrgovinskih opravilih, so odraz neustrezne organiziranosti poslovnega si- izdelki oz. aparati, namenjeni izvozu, so precenjeni, nekonkurenčni in včasih tudi tehnološko zastareli dobavni roki so predolgi, kvaliteta sporna in spremljana z reklamacijami — nekatere TOZD oz. DO se v zunanjetrgovinsko poslovanje vključujejo popolnoma samostojno in o svojih akcijah ne obveščajo TOZD Marketing — neprimerna tehnična dokumentacija v tujih jezikih — vedno večja prisotnost »začasnega uvoza« — pomanjkanje finančnih sredstev za marketinške raziskave in snovanje dolgoročne strategije prodora proizvodnega programa IMP na zahtevna za- — prepočasno odgovarjanje na ponudbe — pomanjkanje strokovnih sodelavcev odstopanje TOZD-ov oz. DO od dogovorjenih skupnih meril za financi- ranje zunanje-trgovmske dejavnosti. POSLOVANJE UVOZNEGA ODDELKA V ZT SEKTORJU TOZD MARKETING Kadrovska zasedenost V letu 1985 je uvozni oddelek operativno deloval v naslednji kadrovski za- sedbi: — vodja referata 3 — samostojni ZT referent 3 — ZT referent 2 — vodja uvoza 1 V mesecu maju 1985 je prekinil delovno razmerje 1 ZT referent, tako da je praktično v letu 1985 delal samo 1 ZT referent. Vrsta in vsebina opravil Uvozni oddelek je izvrševal uvoze reprodukcijskih matenalov, opreme m rezervnih delov za vse TOZD IMP, ki je potekal po že ustaljenih postopkih v okviru zunanjetrgovinskih predpisov in deviznih oz. dinarskih možnottih naših TOZD. Realizacija blagovnega uvoza v letu 1985 V letu 1985 je uvozni oddelek uvozil blago v vrednosti 1.603.032.281 din, plan za leto 1985 pa je znašal 1.532.869.000 din. V odstotku izražena prekora- čitev plana znaša 105,07 %, kar je razvidno iz naslednje tabele: TOZD/DO N din OV 44.520.974 KM 23.024.088 MK 5.089.063 MM 59.788.863 IB — PROJEKTIVA DO PMI 49:546 EKO 19.726.376 EM 67.788.163 DVG 175.600.399 TEN/E 152.862.368 TEN/T 243.469.121 ISO 8.686.374 KLIMAT 82.907.231 TIO 40.864.267 KMET/MEH 44.744.534 BLISK 1.718.998 TRATA/A 104.620.246 TRATA/Č 82.172.459 ITAK 100.346.729 SKIP 33.715.266 LSNL 83.875.055 TA 25.370.429 VIPO 7.834.520 LB K 5.377.204 IP Celje 20.573.012 MP Celje 57.332.710 INŽENIRING — MARKETING — PB 22.243.351 ZASTOPSTVA 74.834.977 ALCHROM 520.995 IC Domžale — IBI — IMP — SKUPAJ: 1,603.032.281 Problematika blagovnega uvoza v letu 1985 Uvozni oddelek se je potrudil, da realizira vsa prispela interna naročila od TOZD, v kolikor so bila zagarantirana devizna in dinarska sredstva ter ustrezni uvozni režim. Koncem leta 1985 je bila občutna devizna in dinarska nelikvidnost posameznih TOZD ter istočasno dostavljenih veliko internih naročil. Potrudili smo se, da so bile prijave o zaključenem poslu uvoza potrjene pri NBJ ter dani nalogi za izvršitev plačil v inozemstvo. Poslovna banka (LB-GB) nam je večino plačilnih nalogov vrnila v mesecu januarju 1986 z zahtevo, da postopamo po novih ZT predpisih, ki so v veljavi od 1. 1. 1986. Potreben je bil ponovni odpis DPRP/LBO ali ustrezni režim (KV, KK, D), ker zakonodaja glede plačil in uvoza blaga v letu 1985 ni bila pravočasno razčiščena. Problematika v delu z DO /TOZD IMP Glede na navodila in zakonska določila bi pri vsakem razgovoru TOZD o nabavi in plačilu blaga z inozemskim partnerjem moral obvezno sodelovati predstavnik uvoznega oddelka ne pa, da v praksi posamezni predstavniki TOZD in DO sami kontaktirajo z inozemskimi dobavitelji v zvezi z uvoznimi cenami, rokov dobav in pogoji plačil. Zaradi nepoznavanja predpisov se moramo ponovno pogajati z inozemskimi dobavitelji o detajlih pogodbe in vršiti naknadno korekturo uvoznih prijav. Na osnovi plačilno bilančnih težav Jugoslavije, inozemskimi dobavitelji (večina) ni bila pripravljena dobaviti naročenega blaga pred otvoritvijo akreditiva, kar pa večini TOZD ni bilo razumljivo. Otvoritve akreditivov so se časovno podaljšale zaradi dinarske nelikvidnosti naših TOZD, predvsem pa je bila prisotna nelikvidnost poslovnih bank. Problem zase je predstavljal pridobivanje režimskih dovoljenj s strani KO v okviru GZJ za uvozne režime KK, DK in D. Posamezni TOZD dajejo svoje potrebe po uvozu šele takrat, ko dejansko že potrebujejo reprodukcijski,material ali opremo s tem, da traja v praksi pridobitev ustreznih režimskih dovoljenj 30—60 dni, kar TOZD IMP v večji meri ne upoštevajo. Prisotne so bile tudi nepravilnosti pri izstavljanju internih naročil s strani TOZD, oz. njihovih nabavnih služb. Nepopolni tehnični podatki na internih naročilih imajo za posle- dico spremembe prijav o zaključenem poslu uvoza ali dodatno dopolnjeval^ tehničnih podatkov. Navedene napake se nanašajo na naročila repromaten« rezervnih delov za tekoče in investicij sko vzdrževanje ter na uvoz opreme f bi bilo v prihodnje nujno odpraviti. . Za uvoz opreme v letu 1985 je značilna zelo restriktivna zakonodaja 1 datne izvozne obveze, republiška soglasja in zvezna soglasja), zato je bila m® zacija samo 30 % in to predvsem uvoz opreme — sejemski exponati. Za r trebe naših TOZD smo realizirali uvoz iz naslova višjih oblik ZT poslovaiJJ kot so sejemski kompenzacijski sporazumi z Avstrijo, maloobmejni Pr0® ;. ter POl sle: 1 je j tis! Italijo (tržaški in go riški sporazum) ter izvršili podaljšanje dolgoročne P1 zvodne kooperacije s firmo »Speck«. Smatramo, da mora biti v prihodnjem srednjeročnem planu poudarek pridobivanju novih dolgoročnih kooperacijskih pogodbah, ker menjaC ^ izvoz—uvoz po novi zakonodaji v razmerju 1:1 (uvoz oproščen režima). «®.|( ^ je ta menjava najugodnejša saj so ostale višje oblike ZT poslovanja izguD. svoj prvotni smisel, če izvzamemo prednost hitrega plačevanja v obe s16 preko poslovnih bank. Razmerje med konvertibilnim in klirinškim področjem uvoza: , Razmerje v letu 1985 je znašalo 65 % : 35 % v korist uvoza iz zapadi” konvertibilnega področja. Izvršen je bil uvoz opreme iz ČSSR za DO IKd , uvoz repromateriala preko uvoznika Merkur Kranj za TOZD TEN Enei? ka. 191 »o Cijc val 1 Pet Slu; Pra POSLOVANJE ODDELKA ZASTOPANJE TUJIH FIRM V ZT SEK' neg TORJU TOZD MARKETING Kadrovska zasedenost Število zaposlenih: 4 operativno v oddelku zastopstev (3 za tehnično"™ nudbeni program firme Gea Ahlbom v sektorju pospešene prodaje). Urrt raz N •N] firm: RO Osnovna dejavnost Zastopanje tujih firm in konsignacijske prodaje nrm: r SCHWARZ, GEA AHLBORN, IDEAL STANDARD, BECKER in ^ RALISI. Obseg poslovne dejavnosti po posameznih firmah: ■: — ROHDE SCHWARZ: obdelovanje tržišča, akvizicija, demonstru inštrumentov, sejmi in šolanja. Prodaja inštrumentov je direktna, reze!T delov pa preko konsignacijskega skladišča posameznim strankam ali nas6 pogodbenemu servisu firme Rohde Schvvarz. . j — GEA AHLBORN: akvizicijo in obdelavo tržišča v povezavi s proi^ , nimi programi naših TOZD Tehnomont in Itak izvajajo trije sodelavci iz * torja Pospešena prodaja v okviru naše TOZD. Izdelujejo kompleksne P nudbe s področja procesne in kmetijske mehanizacije, s tem da v p°nU vključujejo del opreme domače proizvodnje TOZD Tehnomont alt TOj Itak in uvoženi del firme Gea Ahlbom; plošče in tesnila za izdelavo pIosC izmenjevalcev. S zar Ufi 191 ste, eLi rije Pizi P jez $ev( 3.1 \ Plai Realizacija naročil plošč za izdelavo toplotnih izmenjevalcev in tesni".; firmi Gea Ahlbom se sprovaja v pretežnem delu preko našega konsig113 skega skladišča. j — BECKER je glede na dejavnost našega oddelka v mirovanju, ker J6 osnovi zastopniške in konsignacijske pogodbe sklenjena pogodba o dolg0* . proizvodni kooperaciji z IMP DO Panonija in se vsi posli odvijajo na rd3 firma Becker—DO Panonija (uvozno-izvozni oddelek). ,, — IDEAL STANDARD: po spremembi zakonskega določila o pr°^ uvoženega blaga široke potrošnje s pokrivanjem z izvozom — to zakonsko^ ločilo je bilo preklicano v juniju 1985 — smo začeli s pripravami za pon(L S(.Q aktiviranje dejavnosti; prodaje sanitarne opreme za kopalnice preko fla$t' opg konsignacijskega skladišča privatnim osebam. J Pripravili smo reklamne akcije, udeležbo za sejem Alpe Adria 86, izd ^ specifikacije blaga za konsignacijsko skladišče, pripravili osnutek kornet;' p nega prospekta v slovenskem jeziku (prospekt se tiska na stroške firme j. Standard v Zap. Nemčiji) in formirali cenike za prodajo sanitarne keramik pip iz konsignacijskega skladišča. > elej — PIERALISI:pogodbaozastopanjujebilaodpovedanaper31.12." la. Predvidene aktivnosti v letu 1986 V oddelku zastopstev je v letu 1986 za aktivnejšo prodajo na domačem * j in vključevanje v mednarodno delitev dela, z upoštevanjem novih zunanj6 govinskih zakonov s področja zastopanja tujih firm, planirana naslednja — Med firmo TphdeSchwaiz in IMP TOZD Ten kooperacijska pogod^j 0tl,E okvi ru katere je predvideno, da bi IMP TEN v letu 1986 izdelal za fi rmo TP j Schvvarz artikle iz programa Spektrum v vrednosti ca. DM 560.000., s p*1, ., kom avgusta 1986. S tem se bo razširila zastopniška dejavnost firme Schvvarz tudi na izvoz in vključevanje v domačo industrijo. Predvidena j6 “j ležba na sejmu ELEKTRONIKA 86, organiziranje simpozijev, demonstjL, šolanj in intenzivnejša obdelava tržišča (zaposlili bi še enega sodelavca za3* zicii°)- . ....................................... Ideal Standard, intenzivna prodaja artiklov sanitarne opreme za * ,ač ' niče (sanitarna keramika, acryl banje in pipe) privatnim osebam iz konsigl', skega skladišča. S prodajo smo že začeli v februarju 1986. Predviden profl*^ kolikor se ne bi spremenili zakonski predpisi, ca. DM 150.000. s proda) konsignacijskega skladišča. ., J Predvidena je tudi prodaja sanitarne opreme za objekte. V kolikor bU^ realizirati tudi to prodajo, se mora nujno urediti odnos z IMP TOZD U: , n NIRING-om — prodaja opreme iz zastopniškega programa firme Ideal j j ^ dardza objekte v tujini preko naše TOZD — ne pa kakor v zadnjem času P'.^ pj ‘ italijanske firme. Zaradi tega ima naša TOZD izgubo pri prilivu zastopa’ p. provizije, saj ista obstaja pri tujem posredniku. Pripravili bomo nadaljncP pagandne akcije in udeležbo na sejmu. . p Spej. — Gea Ahlbom: je sprovajanje naročil odvisno od aktivnosti sektorja |a spešene prodaje. fiotr tije Se 4. SEKTOR SKUPNE NABAVE «ah: >h Organiziranost in zaposlenost J 9jsk V sektorju skupne nabave so bili v letu 1985 zaposleni štirje delavci. On, Avt( zacija dela sektorja se je oblikovala glede na potrebe OD oziroma TCV : ">v; strateških materialih in sicer smo pokrivali nabavo čme in barvne metal13 V ter delno elektromotorjev in elektro materiala. i"ed kak< Aktivnosti v letu 1985 q ?*ati Skupaj s prodajno službo in v sodelovanju s komercialnimi službami " J (:en<: bili v začetku leta podpisani sporazumi z večjimi trgovinskimi organizacij3^ l<>ka medsebojnem sodelovanju. Sporazumi so bili obojestransko usklajeni , \ p ročni prodajni in plačilni pogoji za nabavo in prodajo. Sklenjeni so biu^ tUtjj slednjimi trgovskimi hišami: Metalka, Elektrotehna, Elektronabava, - » na-Gramex, Kovinotehna, Jeklotehna, Merkur, Instalotehna, Brodom6 Reg, Javor in Ozrenka. Preko sektorja skupne nabave poteka nabava Al izdelkov iz Impi ;D8 ska Bistrica, in sicer za vse porabnike SOZD IMP. TOZD Marketing je^, * že L o.S><4* g£ posla in podpisnik vseh sporazumov o sovlaganju v Impol in TGA Kitih6 V r, ■ i ■ *i- .i n x i - -v — i- - — ----— - - orn i str( Pri nabavi Al izdelkov so se že pokazali uspehi enotnega nastopa pri P{0j, /;foj jalcih, saj je bila oskrba z izdelki zadovoljiva in se še izboljšuje. Dobavi)6 *)] 0j bilo cca 350 ton Al izdelkov. Ji'c°v£ TOZD Marketing ima podpisane sporazume direktno s proizvajalci tU„: l^otc ostale strateške materiale (pocinkana pločevina, elektromotorji), veh > eUij strani DO oz. TOZD ni zanimanja, ker je trenutna situacija taka, da je ti0^ nih izdelkov dovolj na prostem trgu. Za sodelovanje s skupno nabavo ~"'va bavne službe pripravljene sodelovati samo za deficitarne materiale, ka,6.jji|®)Va oskrba še vedno problematična in pa v primeru, da jim ponudimo dol oče1*.] S j terial pod izredno ugodnimi pogoji, ki so ugodnejši od tržnih pogojev in r roč jev, ki jih dosežejo sami. Sektor skupne nabave organizira mesečne sestanke vodij nabav, kjer ; ih $ govarjamo o tekoči problematiki skupnih akcij, problematiki oskrbe r p roč meznih DO in možnostih interne prodaje nekurantnih materialov m6° ^ Cj SOZD IMP. Udeležba na sestankih je različna. ik " JV; Problematika ra' Pripravljenost sodelovanja s sektorjem skupne nabave s strani P°s3l?nA £ DO je različna. Nekatere DO do sedaj niso še dostavile svoje materi3* / °vai lance in to kljub večkratnim pismenim in ustreznim zahtevkom s strani sf 2 skupne nabave TOZD Marketing in s strani planske službe SOZD vr še po dveh letih obstoja ne moremo pripraviti materialne bilance SOZ iJPal za strateške materiale. 5 Direktor tozda M3** \iJVa JOŽE NAGLIČ, »P1 ijevflif atenal” ;me, ^ aja(» ila real1' . Za P°' ;lovanW jrofltf1 ne P'01' Poročilo usmerjevalnega razvoja *• Uvod ter^e*° usmerjevalnega razvoja se odvija v okviru sedanje kadrovske zasedbe na podlagi plana delovne skupnosti SOZD IMP za leto 1985 kakor tudi na sle [Jgi P*ana SOZD IMP za leto 1985 posebno z ozirom na plan števila zapo- larek«’ Naloge, ki so se odvijale v okviru službe usmerjevalnega razvoja v letu 1985, tait- ». Potrebno opredeliti na vodstveno organizacijske naloge v okviru IPO, na tenja«*1 usto r ienjaI1 .. 0 programske naloge posebno s področja elektroenergetske in klimatiza-t). T<# ter montažne dejavnosti (SaS o združitvi v SOZD IMP, točka 22) seveda izgub1' mo kot koordinacijsko svetovalne funkcije (sklep kolegija z dne 27. jan. te si®6 v ter naloge v okviru zastopanja podjetja navzven. Seveda so se opravljale okviru usmerjevalnega razvoja vse naloge, ki so se opravljale pred organiza-J? s'užbe usmerjevalnega razvoja v okviru IPO s področja tehniško-sveto- j Val wv uoun padn^; ne funkcije. -~"1 Vsr' • - ;rsp „.,1111,1 j i v, 1111 v . i ja /.a I a I\ uuavg uvia, t iv. j,. Vil v im v u jaillu- K tte Vn* sPorazum o združitvi v SOZD IMP pod točko 22: »Dela usmerjeval-8“ „J>a razvoja«. Potrebno pa je v tej zvezi pripomniti, da bi bil tak obseg dela lKOl: Vsekakor je potrebno ponovno poudariti, da bi bilo možno šele v daljšem inerg6® S| (Tektivnem obdobju organizirati — tako kadrovsko kot prostorsko — - °° usmerjevalnega razvoja za tak obseg dela, kot to predvideva Samo- Un°a razvoja«. Potrebno pa je v tej zvezi pripomniti, da bi bil tak obseg dela r» est.en šele takrat, ko bi bil IMP organiziran v smislu združevanja sredstev za ^ujni sklad za prioritetne razvojne projekte slično kot »Iskra« ali »Lek« kot f I,\p,QajŽtuci‘ie strateških programov — tehniško informatiko in energetski 2' Kadrovska problematika usmerjevalnega razvoja ~aseda prostore v prvem nadstropju Liko-in P®' (Jeve 6, kjer je prostora za 8 delovnih mest vključno tajništvo in vodstvo |T'P°močnik generalnega direktorja. Od planiranih delovnih mest za leto nstractj Sr _5. ki znaša 6 sodelavcev — brez IPO — so zasedena že 4 delovna mesta. V eZervi* e] * Lta je na zahtevo generalnega direktorja tehniški svetovalec s področja našef nergetike prevzel mesto v. d. di rektorja TOZD TEN EN, kjer vodi realiza-piv? Sanacij skih ukrepov ter paralelno dela tudi na programski problematiki tipnih aparatov (glej poglavje »Naloge in obseg poslovanja«). iroizv' ci iz st* je r°sto mesto svetnika za el. energetiko nismo nadomestili, ker smatramo, da Ksne f Se a ulektro dejavnosti IMP eno delovno mesto tehničnega svetovalca dovolj p0ni#( e“a v kolikor se bo v doglednem času vrnil iz EMOND. i T0j v urovska politika koncem leta 1985 je sledeča: plošč"* tesnil (j ,signaCl ker j*! ,igoiA a>» Pomočnik gen. direktorja tajnica tehniški svetovalec svetnik tehniški svetovalec IPO UR UR UR UR VS SS VS VS VŠ vodenje tajništvo (INDOK) el. energetika str. energetika klimatizacija, seku. viri energije 3-Naloge in obseg poslovanja ) pPtji p| tetošnjem letu je obširnejša naloga sodelovanje pri izdelavi srednjeročnih nsko Q, ov in sicer vsebinskih delov oz. programskih usmeritev v srednjeročnem pon® . sk °uju. Glede na kadrovsko zasedbo smo lahko sodelovali samo koordinacij-o na$C: 0pa .nekaterimi DO s področja energetike (IKO, Klimat, TIO). Predvsem je lA$ - — me p kaj V ™ premajhno povezovanje programske in tržne funkcije na nivoju DO upreme. V srednjeročnih planih je vse preveč vidno tozdovsko ozko gle- atiU1 e'ekt 6 na n’v°ju SOZD. S področja proizvodno programske problematike J elev.r0ener8etike, klimatizacije, sekundarnih virov energije ter strojne in 12.1' la. r°montažne dejavnosti so se v letu 1985 odvijale sledeče naloge in opravi- če<; man)6, idnja0 0rganizacija službe usmerjevalnega razvoja v okviru IPO, ^delovanje na kolegijih SOZD, hiranj. literature in podatkov za programe, organizacija CGP v okviru komisije CGP sodelovanje z GZ v okviru združenj, sodelovanje z Inštitutom Zoran Rant, Šk. Loka na področju klimatskih :a d koordinacija na programu armatur in črpalk, uvozna problematika Nickel, Rombach, sodelovanje z Rombach in Tormene, sodelovanje v STK in SE, Pomoč sanacijski komisiji TIO, administrativno pisarniško delo tajništva, delo na delni INDOK dokumentaciji, splošna tajniška opravila, Elektroenergetika: Zastavljeno delo na programski usmeritvi področja elektroenergetike, ki je obsegalo predvsem modernizacijo in dopolnitev obstoječih programov, beleži v letošnjem letu že določeno realizacijo. Najvidnejši uspehi so na področju stikalne tehnike srednje napetosti. Opravljeno je sledeče: 1. Srednja napetost Izdelan je prototip ločilnega stikala srednje napetosti, ki bo v bodoče nadomestil dosedanje stikalo tipa MOR. Prototip predstavlja modernejšo verzijo omenjenega stikala, ki bo bistveno cenejše kot predhodnik. Poleg zahtevane obvezne funkcionalnosti, je novi konstrukciji dodano nekaj izvirnih rešitev, kar daje novemu stikalu posebno rednost. Dosežene izvirne novosti so bile predložene v obliki elaborata Komisiji za inovacijsko dejavnosti pri LB Ljubljana. Komisija je ugodno sprejela predloženo inovacij o ter pripo ročila LB Ljubljana v sofinanciranje razvoja, kar lahko smatramo kot velik uspeh razvojne dejavnosti na področju elektroenergetike. V okviru razvoja elektroenergetskih naprav je bil izdelan prototip izvlačljive celice, ki bo v bodoče skupen proizvod TSN Maribor in TEN-E. 2. Nizka napetost V okviru sodelovanja EMO Ohrid — IMP Ljubljana je bil sklenjen Sporazum o skupnem razvoju in proizvodnji nizkonap. odklopnikov po licenci Hundt-Weber. Proizvodnja se bo odvijala v ISO Slovenske Konjice. Razvojno delo se je že pričelo. S področja klimatizacije in sekundarnih virov eneigije so se odvijale sledeče naloge: — koordinacija STK (sodelovanje in usklajevanje razvojnih programov klimatizacije), — koordinacija proizvajalcev opreme za koriščenje sončne energije in izdelava kataloga SE (katalog SE je izdelan in izdan v kserox tehniki), — zastopanje SOZD v Poslovnem združenju Unioprema v Zagrebu, — zastopanje SOZD v delovni skupini za hladilno, klima in ventilacijsko tehniko v sklopu delovne skupine za težko strojegradnjo NDR-SFRJ, — zastopanje SOZD v »KGH« in »PROCESNI TEHNIKI« —priprava za 16. kongres KGH, — zastopanje SOZD v PKJ za področje klima — in ventilacijske opreme v sklopu Uniopreme, — sodelovanje s TOZD Marketing po uvozni in kooperacijski problematiki, « „ — sodelovanje s TOZD Inženiring (Colt-sistemi, problemat. objekta »Specifike v Krki. — sodelovanje z drugimi OZD s področja klimatizacije, -— sodelovanje z IZR pri prenosu tehničnega znanja in tehnologije, kakor tudi dolgoročnega razvojnega sodelovanja na področju klima omar in hladilne tehnike za klimatizacijo, — sodelovanje pri pripravah za Interklimo 85 in simpozija, — zbiranje gradiva, predpisov in literature za področje klimatizacije in nekonvencionalnih virov energije, — študij tuje literature in obiski strokovnih specializiranih sejmov, — sodelovanje pri izdelavi investicijskega elaborata Klimat (Tržna analiza in proizvodni program ventilatorjev), — izdelava novega h-x diagrama v IMP, ki je bil izdan za Interklimo 85, — reševanje tekoče problematike s področja klimatizacije (sodelava pri izdelavi ponudb, uvajanje računalniške obdelave za TlO-tehnični sektor), — sodelava pri pripravah srednje — in dolgoročnih planov, — študija nove tehnologije za koordinatni in krivulni razrez drobne pločevine. S področja zastopanja podjetja IMP in svetniške funkcije so se vršila sledeča opravila: — zastopanje podjetja v odboru ORGE pri Gospodarski zbornici Slovenije, — zastopanje podjetja v odboru za varstvo okolja pri GZS, — zastopanje podjetja v odboru za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o racionalni rabi energije pri GZS, — zastopanje podjetja v odboru za razvoj in tehnični napredek pri Splošnem združenju gradbeništva Slovenije, — zastopanje podjetja v IO Splošnega zd raženj a gradbeništva Slovenije, — zastopanje podjetja v odobra za racionalno rabo energije v gradbeništvu pri SZ gradbeništva Slovenije, — zastopanje podjetja v programskem svetu raziskovalne skupnosti Slovenije za gradbeništvo, — zastopanje podjetja v programskem svetu raziskovalne skupnosti Slovenije za energetiko, — zastopanje podjetja v projektnem svetu za vodenje in avtomatizacijo energetskih sistemov, — zastopanje podjetja v projektnem svetu tehniških naprav v zgradbah, — zastopanje podjetja v zbora uporabnikov raziskovalne skupnosti Slovenije, — zastopan je podjetja v komisiji za tehnične predpise pri Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije, — sodelovanje pri reševanju problemov z Republiškim inšpektoratom parnih kotlov Slovenije, — vsklajevanje razvojnega dela pri montažnih tozdih, ki se ukvarjajo s plinom, — usklajevanje razvojnega dela pri montažnih tozdih, ki se ukvarjajo s tehnologijo vode, — pregledi in poročila o raziskovalnih nalogah, programih in elaboratih, — pregledi in poročila o predlogih JUS standardov, — pregledi in strokovna poročila o osnutkih republiških zakonov in pravilnikov, — sodelovanje v arbitražni komisiji SOZD IMP, — spremljanje dosežkov montažne dejavnosti doma in v svetu na osnovi podatkov v periodičnih literaturi, — strokovno svetovanje pri montažnih problemih posameznih TOZD, — strokovno svetovanje pri sestavi večjih ponudb, — strokovno svetovanje pri problemih komunalne oskrbe, — sodelovanje pri internih izobraževalnih seminarjih, — sodelovanje pri komiteju za urbanizem občine Bežigrad, — pregledi zahtevnejših gradbišč, — strokovni pregled zahtevnejših projektov pred izdelavo ponudbe ali pred pričetkom izvajanja. 4. INVESTICIJE IN OPREMA V letu 1985 smo planirali 700.000 din za investicije vendar do sedaj tega zneska nismo realizirali. Trenutno imamo ponudbo za popolno prenovitev telefonskega sistema, ki je popolnoma dotrajan ter upamo, da bomo to realizirali v letošnjem letu. V okvira vzdrževanja so bila izvršena manjša mizarska popravila, popravila stopnic in nova talna obloga v eni sobi. V celotni stavbi Likozarjeve 6 je bila izvršena rekonstrukcija centralne kurjave, ki pa tehnično še ni prevzeta. ZAKLJUČEK V sedanji kadrovski zasedbi in prostorski situaciji se je potrebno zavedati, da je možna samo koordinacijska funkcija službe usmerjevalnega razvoja pretežno v toplotni in elektroenergetiki. Vsekakor je raziskovalna oprema z odgovarjajočimi energetskimi laboratoriji, pooblaščenimi eventuelno tudi za atestiranje, kakor tudi računalniška oprema za tehnične programe šibka točka sistema IMP. Predvsem je iskati vzrok v preveliki razdrobljenosti razvojnega kadra po posameznih TOZD, tako da so vsakodnevne strokovne informacije nemogoče pa tudi vlaganje v laboratorijsko opremo je prevelik finančni zalogaj za vsak TOZD posebej, da o racionalnosti takih vlaganj sploh ne govorimo. Akcija za organizacijo skupnih energetskih laboratorijev je pristala na nivoju DO Kli mat in DO TIO, ostale DO (IKO, EMOND, PMI, KLIMA) pa kažejo tendenco po organizaciji lastnih laboratorijev. Poizkus organizacije laboratorija za preizkušanje komponent solarne energije (pobuda Kli mata) je obtičal samo na ideji. Velik problem v sistemu je neučinkovito poslovanje komisije za razvojna tehnična vprašanja pri DS SOZD, ki je sestavljena iz delegatov posameznih DO, slično kot komisija za planska vprašanja. V bodočem mandatnem obdobju je potrebno v omenjeno komisijo delegirati predstavnike DO, ki imajo dejanski vpliv na kreiranje razvojno tehnične problematike TOZD oz. DO (tehnični direktor ali vodja razvoja) ne pa delegatov, ki globalno te problematike sploh ne poznajo in samo formalno prisostvujejo sejam. Letni razvojni programi DO in TOZD, ki bi bili prerešetani tudi na tej komisiji, morajo postati sestavni del letnih planov, tako da je delo obeh komisij povezano s kreacijo letnih planov. Z enotno sistematiko (preko vzorca) izdelave letnih in srednjeročnih razvojnih programov kakor zasledovanjem stroškov razvojnih projektov po TOZD in DO bomo omogočili obema komisijama kritični pristop k posameznim programom ter eventuelno prekrivanju. V tem slučaju bo tudi delo skupnosti TOZD za klimatizacijo dosti uspešnejše posebno na področju reševanja problematike prekrivanja programov. Vsekakor bi bilo potrebno predvideti v srednjeročnih planih združevanje sredstev v razvojni sklad za osvajanje novih razvojnih projektov, kot so: — livarstvo (nodulama litina — hidravlika), . — črpalke (vgradni elektromotorji), — avtomatika (sinhronski, koračni, brezkrtačni isto smerni elektromotorji, precizna mehanika, elektromehanika, predležja), — jakotočna stikala (nizkonapetostna, vakuumska), — radialni ventilatorji, — menjalniki toplote (kompletiranje opreme), — orodjarska dejavnost, — laboratorijsko-računalniška dejavnost v energetiki, — informatika — energetski INDOK. STANE ZAVRŠNIK, dipl. inž. Razvojne naloge v letu 1986 1 Ig,,! So „e aktualno problematiko in naloge v letu 1986 spadajo tudi investicije, ki ja J Sam°Sre<*no Povezane z novimi razvojnimi projekti. toprii • Matia D|r|dbene *nvesticije za leto 1986 so podrobneje obdelane v osnutku l)ne ^ ,atiie ti:tfe.lcožo investic>j° moramo obravnavati opremo v Livarni sive in nodu-• J' sPektj me (srednjefrekvenčna talilna peč, avtomatska kaluparska linija in torJ larne |°meter). kar bo povečalo kapacitete posebno na področju litja nodu-Pojr , ltlne» seveda s tem tudi kapacitete izvoznih programov. Kot dodatno je rije n° omeniti koriščenje kredita mednarodne banke v svrhe racionaliza-energije v livarstvu. tlaka . °a Potrebno poudariti, da je srednjeročnem obdobju potrebno pri '-kinološke opreme spoštovati dogovor med Livarjem — Tovarno ar-4 rijskjj,111 — Trata — Avtomatika o delitvi d ro ir ra m a na n črpalk ter kasneje prečrpovalnih agregatov. V osvajanju so novi tipi drsnih tesnil s prehodom na zahtevnejše tehnologije. Ravno tako se kaže v tej tovarni potreba po dokončanju laboratorija, zgrajenega po veljavnih standardih, za potrebe pretočnih meritev, seveda podprtega z računalniškim sistemom, ki bo potreben tudi za razvojno-konstrakcijska dela. Avtomatika o delitvi programa na področju regula- ’ *................ ’ ’ išja, Trata- za potrebe •pVt°1niatikt^0V *kier .°bst°ja dogovor, da Livar lije in obdeluje ohišja, Trata-ital#*1 V|^ armatur v sistemu IMP. V okvira srednjeročnega programa za obdobje 86—90 tozd Itak nadaljuje razvoja in meritve na klasičnih menjalnikih toplote v okvira uveljavnih predpisov. Končuje se delo na programu razsoljevalnih aparatov, za kar je na tržišču določeno zanimanje. Kot nova veja, ki dosedaj ni bila zabeležena v programih, je sodelovanje s firmo Carrier na področju absorpcijskih hladilnih aparatov za področje klimatizacije. Seveda se tudi tukaj pojavlja vprašanje lastnega laboratorija, zgrajenega po veljavnih standardih in računalniško podprtega. Tre- nntnn cp rtnrottlioto morituo -vo oaoin .i __________________ veda pa bi bilo potrebno nadaljevati z izgradnjo standardiziranih merilnih prog, kakor tudi z adaptacijo Titove 124. V Klima montaži se v letu 1986 nadaljuje tehnološko vlaganje v osvajanje klimatskih omar za komfortne in računalniške prostore, kjer pa se pojavlja vprašanje reševanja prostorske problematike skupaj s Kli matom. Razgovori tečejo v smeri pridruževanja Gradmetala iz Litije, za kar obstoja že dalj časa določen interes vendar je potrebno to tematiko doreči skupaj s TOZD SKIP. Novi programi s področja klimatskih omar so v izdelavi v programsko razvojni službi in v Kli matu. Vsekakor bi bilo potrebno srednjeročno rešiti v sistemu IMP vprašanje ravnalno-razrezovalne linije za pocinkano in dekapiralo pločevino oziroma nadaljevanje v linijo pravokotnih prezračevalnih kanalov. Smotrno bi bilo celoten ta sistem postaviti za IMP v Kli ma montaži. Razvojno laboratorijsko Klima montaža in Klimat dobro sodelujeta. nutno se opravljajo meritve za večje sisteme v Toplarni, za manjše sisteme pa sodeluje ITAK s Strojno fakulteto iz Ljublj; •hedp^ se v Tovarni armatur nadaljuje razvojno in tehnološko delo na ^kor .r°*?ničnih loputah, kjer so razgovori o sodelovanju z firmo Tormene, 0 ?a,Ur n#'23 P°dr°čje krogličnih ventilov, kar bi predstavljalo za Tovarno ar-ni U .:čen0 sPopolnoma nov proizvodni program. S firmo Rombach je skoraj dore-acija": tokapij e*ovanie na področju plinske regulacijske armature in merilcev pre-ii"7 , V|e,na’ stem da bi Livar izvažal ohišja srednjetlačnih plinskih regulatorjev, bili t tUdi, 1986 bo Tovarna armatur nadalje osvajala jermenske pogone, kakor a.U- V Sine sisteme ventilatorjev. i, L6! V j^aJne sisteme ventilatorjev. ime1* RegU| us(njskih armaturah je potrebno poudariti vedno večjo konkurenco auv ,xeguia. J>Kln armaturan je potrebno poudariti vedno večjo konkurenco JZe seda °ria’ Krško, za katerega tudi Livar nudi določene odlitke. Vsekakor se 1 Sl®.j z8rajenJ P°iavlja v Tovarni armatur problem laboratorija za pretočne meritve -jcn . , ------------ j pretočne meritve je-n®j M ga |,j,*a P° Veljavnih standardih ter podprtega z računalniškim sistemom, ki idric V p 0 mogoče istočasno koristiti za razvojno konstrukcijska dela. vpojno p^amu investicij za leto 1986 je izgradnja kompletne tovarne z novo * v. J Ho n U”vjuwj i vuv jv ligiauuja Kuiupttuit tuvtuiic z, nuvu vij#1 *ij o*jr Premo za avtomatiko, elektroniko, elektromotoije in gradnjo predle- ji' 0varno 3 P°Son°v. Pri tehnološki opremi bo seveda upoštevan dogovor med aasgrgaicaaK (JflE taZv0ja^odo nadaljevala v okviru srednjeročnega programa na nadaljevanju , , ________: Ljubljane. V kolikor detajlno pogledamo srednjeročni razvojni program, vidimo, da je sedanja tovarna ITAK kadrovsko in laboratorijsko kakortudi tehnološko prešibka za celoten program. Vsekakor bi bilo umestno v ta kompleks zaokroževanja energetskega programa pritegniti TOZD SKIP, ki bi se počasi širil v sfero procesno toplotne opreme. V TOZD SKIP je v pripravi dokumentaci ja za novo proizvodno halo, prihaja pa tudi že oprema za proizvodnjo hidravličnih cilindrov. Glede hidravlike se je potrebno na DO dokončno odločiti za smer nadaljnega razvoja, eventuelno skupaj s tujim partnerjem, ki bi nudil potrebno znanje. Ne nazadnje se je potrebno dogovoriti o celotni problematiki hidravlike na nivoju Livar-Trata-Avt. (izvoz ohišij) in TOZD SKIP. Na področju gradbene in komunalne opreme se SKIP dogovarja z Gradmetal, Litija, s katerim se program perfektno kompletira na področje specialnih vozil ter priključne opreme. Kot smo že omenili, se lahko SKIP v srednjeročnem obdobju razvija skupaj z ITAK v smeri topiotno-procesne opreme, za kar je srednjeročni razvojni program izdelan. Seveda moramo poudariti kronično pomanjkanje strokovno kreativnega kadra kakor tudi najnujnejše raziskovalne opreme. V TIO Idrija se investira nova linija za montažo protipožarnih loput (inovacija) kakor tudi tehnologija za izdelavo rotorjev za rototerme. Med gradbene investicije spada nadzidava dvoriščne hale v proizvodne namene. Na lokaciji Titova 124 bo TIO opremil merilno sobo za merjenje komfortnih parametrov distribucijskih naprav kakortudi novo merilno linijo za meritev dušenja zvoka. Od razvojnih nalog moramo v letu 1986 poudariti novosti iz področja klasične distribucije in protipožarne tehnike kakortudi nadaljevanje razvoja in aplikacij sistema rototermov. Za realizacijo najnujnejših nalog srednjeročnega plana je seveda potrebno kadrovanje v razvojno tehnološki kader tako v Idriji kot v Ljubljani. V TEN-Energetiki je v osvajanju srednjenapetostno stikalo skupaj z Sach-senvverk vendar je potrebno poudariti, da so orodjarske kapacitete samega TEN-Energ. premajhne v kolikor bi upoštevali, da je v ISO Konjice v načrtu tudi osvajanje nizkonapetostnega programa stikal Hund und Weber skupaj z EMO Ohrid. Vsekakor bi bilopotrehno upoštevati eventuelne proste kapaci-orodjame TOZD Trata-Crpalke in orodjarne Panonije. tete |! VOja L ••aviaijcvald V UKVll U MCUIlJCIUUIICgd j A 0svajanj OIriPonent sistema 400 osvaj anju predležij in pogonov za ta sistem ter :at6V|1,|8ovarjaj^slnhronskih oziroma koračnih elektromotorjev (dve velikosti) z od- in P0"' tV?,? 'Ua Metlika. Seveda pa bi se moralo osvajanje vgradnih i,;!' j- ■ *tobdr7°^V nadaljevati v celotno paleto v kolikor želi mo znanje in plasma M I ( celnt„_atl Y tovarni. V letu 86 se bo nadalej val proces tehnološkega osva- Celotn~~" v LOVami- V letu 86 se bo nadalej val proces tehnološkega g„,u e Palete obtočnih črpalk kakortudi razvoj celotne palete potopnih DO KLIMA, Celje ima v načrtih za leto 1986 izgradnjo nove proizvodne hale in tehnološke opreme za proizvodnjo novega tipa srednjetlačnih aksialnih ventilatorjev z nastavljivimi lopaticami (razsikovalna naloga skupaj s Tur-boinštitutom). Program aksialnih ventilatorjev v sistemu IMP je bil programsko razdeljen med PMI in Klimo, Celje. Razvojno gledano so ti aks. ventilatorji gotovi, vendar je potrebno postopno tehnološko osvajanje. Nove razvojne naloge za leto 1986 so sovajanje klimatskih central — delitev s KLIMATOM, kjer so potrebni novi sendvič elementi z mineralno volno, kjer bodo uporabljeni aksial. ali radialni ventilatorji. Nova razvojna naloga je pogon aksialnih ventilatorjev s pneumatiko predvsem za rudniške namene kakor tudi tipski ejektorji. Srednjeročni razvojni program je tematsko sestavljen ter ga je potrebno programsko uskladiti na osnovi delitve programa s PMI, KLIMAT in TIO. V KLIMATU se dokončuje tehnološko vlaganje v radialne ventilatorje za komfortno klimatizacijo ter nadaljevanje programa vogalniškega sistema kli-matov — delitev s KLIMO, Celje. Čim preje bi bila potrebna nova univerzalna strojna oprema za obdelavo in predelavo pločevine, v pripravi pa je tudi dokumentacija za novo proizvodno halo. S področja razvojnih nalog je potrebno omeniti nadaljevanje izpeljank radialnih ventilatorjev, hladilne programe toplotnih menjalnikov, razvoj enot novih klimatov ter pomoč pri osvajanju klimatskih omar skupaj s Klima montažo. Pozitivno dejstvu v Klimatu je dokajšnja laboratorijska in računalniško podprta opremljenost razvojne službe, se- Glavne značilnosti investicij in razvoja po DO oz. TOZD so naslednje: — nadaljna drobitev razvojno-raziskovalnih kapacitet, kar je povezano z neracionalnimi stroški za merilno opremo, ki se pojavlja na večih lokacijah, — pomanjkanje merilne in laboratorijske opreme, mdprte z računalniško tehniko, — akutno pomanjkanje kreativno-tehničnega kadra, ki bi bil dorasel vedno večjim zahtevam razvojno-tehnološkega dela, — zastarelost ali nekompletnost tehnološko-proizvodne opreme tudi v naših najboljših tovarnah, — neorganizira prototipna orodjarska dejavnost, razen svetlih izjem (Tata-Črpalke, Paninija), — kronično pomanjkanje komercialno tehnične dokumentacije z odgovarjajočimi atesti, posebno za izvozne namene, — nepovezanost programov in plasiranje sistemov, ki so vezani na sodelovanje več TOZD, npr. klimatizacija (TIO — Klimat — Klima montaža — Trata-Avto m.) procesna oprema (Trata-Avtom. — Tehnomont — TEN-Energ. — Alchrom), industrijska armatura (Trata-Avtom. — Tovarna armatur). IMP bi moral čimpreje pristopiti, glede na branže, ki jih goji v tovarnah, k prodaji posameznih sistemov tako s področja klimatizacije kot s področja ostale energetike. Posebno pozornost bomo morali v srednjeročnem obdobju posvetiti kadrovskemu vprašanju s področja razvojno-tehnološke dejavnosti ter stimulaciji tega dela. Vsekakor se bomo morali primemo proizvodnjo in razvojno opremiti v smislu zahtevnejših programov s poudarkom na višji tehnologiji in večjem znanju. STANE ZAVRŠNIK, dipl. inž. RAZVOJNI NAČRTI TOZDA ITAK Ravnocevni izmenjevalec toplote je tipičen predstavnik Itakovega proizvodnega programa. Novost iz Itakove proizvodnje: aparat za razsoljevanje morske vode. Vse večji poudarek varčevanju z energijo V prejšnjih dveh številkah smo pisali o razvojnih načrtih obeh Trat, zdaj pa poglejmo, kaj načrtuje za omenjeno obdobje Ikov tozd Itak. Direktor Tone Pančur je povedal, da je Itak prvo fazo gradnje proizvodno tehničnih prostorov zaključil v minulem srednjeročnem obdobju s tem, da so bile tudi obveznosti izvirajoče iz te investicije v glavnem pokrite — le majhen del obveznosti je ostal tozdu za obdobje do prve polovice leta 1987. S to investicijo je tozd določil prostorski razvoj. Torej ima tovarna možnost prostorske razširitve še za dve srednjeročni obdobji — to je do leta 1995. V minulem srednjeročnem obdobju so se v tozdu tudi organizacijsko konsolidirali. V naslednje srednjeročno obdobje stopa tozd neobremenjen s preteklostjo — torej so naloge za prihodnje srednjeročno obdobje na realnih osnovah. V sedanjem srednjeročnem obdobju bodo predvsem poskrbeli za pridobivanje ustreznih visokostrakovnih kadrov, sodobne opreme: delno numerično krmiljenje (v okviru finančnih možnosti), uvajanje sodobnih tehnologij s poudarkom na humanizaciji dela ter na programih s poudarkom na lastnem razvoju. Temelj proizvodnega programa bo tudi v tekočem srednjeročnem obdobju programska usmeritev razvidna iz srednjeročnega plana in ostalih planskih dokumentov. Proizvodno programska usmeritev je naslednja: —• plošč ni prenosniki toplote, — spiralni prenosniki toplote, — klasični ravnocevni prenosniki toplote, — tlačne posode, — grelniki (bojlerji, kotli), — procesna oprema in aparati, — varjenje armature, Trend povpraševanja prenosnikov toplote je usmerjen v vi-sokoučinkovite sodobne izvedbe, na področju aparatov pa v procesno opremo. To nam nalaga stalno spremljanje razvoja na tem področju tako doma kot v tujini. Znano pa je, da univerzalnega toplotnega prenosnika, ki bi optimalno zadovoljeval vse zahteve, ni. Vse to nas kot proizvajalca toplotnih aparatov sili k osvajanju široke palete posameznih izvedenk. Kot izhodišče za srednjeročni razvojni program smo si zastavili nalogo, da moramo biti sposobni zadovoljiti zahteve projektantov v vseh procesih. To pomeni, da mora naša ponudba vsebovati vse osnovne tipe in to iz različnih materialov: specialne kovine, plastika, steklo ter površinske zaščite. Tiste tipe prenosnikov toplote, ki jih ekonomsko ni upravičeno osvajati, pa bomo zagotavljali v kooperaciji s svetovno priznanimi proizvajalci (ploščni prenosnik GEA — Ahl-born). Cilj srednjeročnega obdobja pa je združevanje teh osnovnih elementov na višji nivo izdelave, da trgu ponudimo kompletne aparate za toplotno tehniko in različne procese. Razvojno in tehnološko smo te cilje obdelovali že v preteklem srednjeročnem obdobju. Poudarek je bil na razvoju osnovnih tipov. Izvajali smo meritve toplotnih karakteristik in konstruiranje družin toplotnih prenosnikov. Meritve so pokazatelj teoretičnih predpostavk in so za izdelavo učinkovitega in v obratovanju zanesljivega toplotnega prenosnika ali aparata nujno potrebne. Uspešno smo se vključili v izkoriščanje odpadnih toplot s prenosniki toplote na izpušne pline diesel motorjev. Rezultati poizkusne serije prenosnikov toplote, ki že dve leti obratujejo v Tomosovih avtobusih so odlični, tako v korozijski obstojnosti kot v dobrem toplotnem učinku in prihranku energije za ogrevanje avtobusa. Drugi primer je reku-perator, ki izkorišča energijo izpušnih plinov motorja za ogrevanje rezervoarjev bio mase v čistilnih __ napravah Domžale, Kranj, Škofja Loka. Novo kvaliteto v naši ponudbi smo pridobili z izdelavo kombiniranih grelnikov za ladjedelništvo. Pri napravah v ladjedelništvu je predvsem pomembna kvaliteta vgradnih materialov in zanesljivost v obratovanju, ki jo zahtevajo naročniki, kontrolirajo pa ladijski registri (Jugore-gister, Lloyd’s Bureau Veritas). Pri projektiranju in izdelavi novih aparatov pa so težave, ker na jugoslovanskem trgu ni vgradnih elementov — tipsko odobrenih v ladijskih registrih (termostati, varovalke, električni grelni elementi...). V tem srednjeročnem obdobju so naloge naslednje: Dokončanje družine klasičnih prenosnikov z izdelavo računalniških programov za izbiro. Poleg tega ostane določitev najboljših pregrad in ovir ter izdelava računalniškega programa za določevanje. Izpeljanka klasičnih prenosnikov so plinski prenosniki toplote. Tu smo si zadali nalogo izmeriti toplotne karakteristike in po potrebi izvesti izboljšave. Pri prenosnikih toplote za daljinsko ogrevanje planiramo razvoj visokoučinkovitega sodobnega prenosnika, ki ga bo mogoče izdelati iz domačih materialov in bo dopolnil družino spiralnih prenosnikov. Poleg razvoja družin pa bomo tudi vnaprej izdelovali prenosnike toplote po posebnih zahtevah. Pri toplotnih aparatih planiramo obstoječo družino električnih kotlov za centralno ogrevanje dopolniti z elektrodnimi izvedbami (direktno gretje). Elektrodni kotli bodo dopolnjevali dosedanjo družino predvsem pri večjih močeh, nad 270kW. Nadaljnji razvoj električnih kotlov so električni generatorji pare kompletirani z varnostno opremo in regulacijo. Posebno poglavje so toplotne postaje daljinskega ogrevanja, o katerih je potreben le učinkovit dogovor na nivoju DO Iko. Daljinsko ogrevanje je že dolgo uporabljeno in se je do sedaj pokazalo kot najučinkovitejše. Celotno toplotno postajo lahko sestavimo iz proizvodnega programa tozdov Avtomatika, Črpalke in Itak. Toplotne postaje že ponujajo projektne hiše in to sestavljene iz elementov omenjenih tozdov. V prvi fazi potre-■ bujemo marketinške podatke za izbiro velikosti in tipov postaj. V sodelovanju z GEA — Ahl-born razvijamo aparat za razsoljevanje morske vode ARV. Firma Ahlborn je proizvajalec ploščnih prenosnikov toplote iz titana, ki so vgrajeni v ta aparat. Na tem aparatu je narejen prvi funkcijski preizkus. Po tem je planirana vgradnja na ladjo Ljubljana in trajnostni preizkus. V srednjeročnem obdobju pa planiramo na osnovi teh aparatov razviti kontejnerski tip za subtropske razmere, ki bo sestavljen iz aparata za razsoljevanje, priprave pitne vode, črpališča in zbiralnika pitne vode. Za ostalo procesno opremo planiramo v srednjeročnem obdobju začeti študijsko pripravljalna dela za osvojitev proizvodnje (dvojnocevnih prenosnikov toplote, dvoplaščni kondenzatorji, tenkoplastni kondenzatorji, ogrevani mešalniki, destilacijske kolone). Iz navedenega sledi, da je opi- sana tematika razvoja v tem srednjeročnem obdobju zelo široka. Da pa vse navedeno ne bo. samo srednjeročni plan, moramo zagotoviti timski pristop k razvojnim nalogam, pri tem pa moramo obvladati termodinamiko in prestop toplote, dinamiko fluidov, tehnološke zahteve materialov in izdelave, varjenje, površinsko zaščito in tehnološke procese. To pa lahko zagotovimo le z visokostrokovnim kadrom, kot nosilcu razvoja posameznih področij in v sodelovanju z zunanjimi inštitucijami. Pri tem pa mora biti razvojni kader sposoben enakovredno nastopati pri razvojnih nalogah z zunanjimi inštitucijami. Naslanjanje zgolj na zunanje inštitucije ne prinaša želenih rezultatov. Za konkretne meritve smo se v preteklem srednjeročnem obdobju posluževali laboratorija za termoenergetiko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Za ta namen smo s Fakulteto sklenili samoupravni sporazum. Ta laboratorij je bil edini, ki je opremljen z dovolj velikim izvorom toplote in z ustrezno merilno opremo. Za preizkušanje procesnih aparatov pa potrebujemo močan in konstanten izvor in ponor toplote. To smo si zagotovili v TE TO Ljubljana, kjer smo zgradili merilno progo za preizkus ARV. V tem srednjeročnem obdobju pa planiramo še nabavo prenosne merilne opreme. MILAN KOBAL Skupni izdelek Klima montaže in Klimata Klima omare za klimatizacijo V lanski avgustovi številki Glasnika smo pisali, da sta IMF — Klima montaža in Inštitut Zoran Rant iz Škofje Loke podpisala pogodbo o prenosu tehničnega znanja in dokumentacije za klima omare. Ta pogodba je sedaj realizirana, Klima montaža je začela z redno proizvodnjo, montažo in servisiranjem Klima omar v računskih centrih. Za dosego tega cilja je bilo potrebno v Klimatu osvojiti posamezne komponente s področja toplotnih menjalnikov in ventilatorjev v Klima montaži pa pridobiti ustrezen montažni prostor, potrebno opremo in kadre. Ideja za osvojitev proizvodnje klima omar se je porodila na osnovi kvalitetnega sodelovanja med proizvajalcem komponent (Klimat) ter potrošnikom (Klima montažo), ki izvaja klima naprave v najrazličnejših objektih. Potreba po eksaktnem informiranju zahteva gradnjo računskih centrov. Le ti pa zahtevajo ■za svoje obratovanje posebne klimatske pogoje v prostoru, kjer so montirani. Tem pogojem lahko zadostimo s klima omarami oziroma s klima napravami različnih izvedb, kjer je glavno vodilo prihranek na energiji. Klima montaža in Klimat sta svoje medsebojne odnose pri tem poslu uredila na osnovi skupnega prihodka. Take odnose bosta nadaljevala z nadaljnjim razvojem vključevanja hladilne tehnike v klimatizacijo. M. P. Na sliki: Tehnično in vakuumsko preizkušanje hladilnega sistema klima omar. Foto: Marija Primc. — ^[razmišljanj na temo članka »V isti hiši govorimo različne jezike« iliž ern ši- bo. no ra- lo- iko iko la- ije, ike e z cot 50-la-pa so- Si olj iša e v >b-za za ta lili )0-m-to-no Za vsak izdelek potrebujemo besedo, mar ne? j|0y n,arčni številki Glasnika je bil na 3. strani objavljen članek z na-L0® »V isti hiši govorimo različne jezike,« v katerem pisec govori o eoi poenotene terminologije v sistemu IMP. [gjP. Problematiki strokovne - ^ologije v sistemu IMP je l Stane Završnik, pomoč- l0ž. generalnega direktorja L a’ da je imel prisec v ome-ltrok ^*anl kot pri sestavov, ^rokovnih tekstov v slo-febn'n'' ^sekakor se je po-'litiif -V teJ problematiki disci-loiua?1 ,ter striktno uporabljati O ‘ e in tuje standarde s po-Cnih Strok IMP-ja. Za pri-L, ^ navedem, da je služba za eguirjevalni razvoj za področje otracij in avtomatike zbrala boči n° dokumentacijo s potov „ domačih in tujih standar-itij^Primer JUS, ISO, VDE, krnic N> ki jih bomo v stro- novati posamezni del, celotno ali funkcijo tehničnih naprav, ki jih izdelujemo ali uporabljamo. Moja izkušnja je, da je iskanje primernih izrazov za funkcije še težavnejše kot poimenovanje izdelkov. Še posebno se čuti pomanjkanje izrazov pri prevajanju iz tujih jezikov v slovenščino ali pa pri prevajanju iz slovenskega jezika v jezike Jugoslovanskih narodov ali tuje jezike. V takih primerih nam je popolnoma jasno, da so nekateri izrazi v slovenskem jeziku neustrezni. V zadnjem času je bilo tudi v sistemu sozda IMP storjenih nekaj naporov v smislu poenotenja jezika toda zaenkrat so ti napori še bolj ljubiteljskega značaja. Vsi, ki čutimo pomanjkanje na tem področju, upamo, da bo to že kmalu profesionalno. Profesionalno delo je tem nujnejše, ker ne bi bila rešitev, če bi v IMP-ju razvili svoj strokovni slovar pač pa moramo svojo strokovno terminologijo uskladiti s tem, kar je že normirano v slovenščini. To pa je gotovo naloga, ki gotovo močno presega domeno ljubiteljskega dela.« Janez Zaviršek, svetnik generalnega direktorja sozda IMP, pa je dejal: »Za področje klimatizacije moramo ugotoviti, da je mednarodno strokovno izrazoslovje zelo popolno urejeno, prav tako pa so popolno urejeni tudi pripadajoči standardi, manj pa je tega v slovenščini oziroma domačih tehničnih predpisov. Na tem področju se predvsem poslužujemo mednarodnih strokovnih slovarjev za posamezne proizvode s tega področja npr. eurovent — ISO, ASHRAE, AMCA itd. Seveda tudi v tej panogi naletimo na isti problem, da je bilo potrebno nekaj ozkih izrazov posrečeno poiskati na podlagi zgoraj omenjene dokumentacije.« Stane Zagoričnik iz tozda Trata Črpalke: »Brez dvoma drži, da razvoj ni mogoč brez standardizacije. Če se omejim na program Črpalk, so naši izdelki v skladu z obstoječimi standardi. Seveda bi bilo preveč ozko gledano, če to velja le za domače (JUS). Vse črpalke so zasnovane tako po domačih standardih in še bolj popolno J50 mednarodnih (ISO, IEC). Zal domači standardi po dinamičnosti niso v koraku z razvojem tehnike, kar pa ni glavna ovira pri razvoju izdelka. Znano je, da so osnovni koncepti JUS standardov povzeti po ISO, IEC in tudi delno po DIN tako, da nov izdelek ni even-tuelno pri kasnejši izdaji predloga ali končni izdaji domačega standarda v globalnem razkoraku. Tako stanje je razumljivo. Mi smo majhna dežela z ne tako močno tradicijo industrijske tehnologije ter s precejšnjim tehnološkim zaostankom v primerjavi z zahodnimi visokora-zvitimi deželami. Vendar to ne pomeni,da zato dvigamo roke, nasprotno moramo si močno prizadevati, da se poskušamo približati trendu razvoja omenjenih dežel s standardizacijo, razvojem in ne nazadnje z izdelkom. Čas, ko bomo imeli svojo izvirno standardizacijo, izdelano na osnovi domačega razvoja industrijske tehnologije in izkušenj, pa ni tako blizu.« Vodja Avtomatikinega razvoja Dušan Tatalovič je o strokovni terminologiji napisal naslednje: »IMP Avtomatika se s svojimi predmeti dela srečuje z zelo velikim številom projektov, ti pa spet uporabljajo izdelke različnih proizvajalcev. Pri tem imajo možnost primerjati poleg tehničnih karakteristik tudi izraze za enake predmete in pojme. Tako se Avtomatika srečuje z referenčnimi predstavniki, kot so Honeywell, Jonsson Con- kv. ki jih bomo aekoli dokumentacije n'h dialogih ter pri izdelavi IriJtt avgj10 uporabljali. Seveda se da ie *sLanje posre-tov i. omačih strokovnih izrabo^1 i'*1 ne najdemo za to po- čnaJ; v JUS, precej problema-adeva, vendar je potrebno ‘hek!7^’ da poleg izrazoslovja (Vap. Jemo tudi enotno ozna- teoretične obrazce, dia- [p .’ grafikone itd. Zaenkrat e !stem za področje energe-hljžjlrria urejene sodobne cen-?kJane *n do k službe, pa se ta Fje tacija zbira in izme-v°lontersko na nivoju tlt]0Usmerjevalni razvoj — ih s. P? Po posameznih razvoj-pOtj^^ah, sektorjih v tozdih ih,« ,a delovnih organizacijo^6 dejal Stane Završnik, jo 111 > kako je z dokumenta-4p ■a Posameznih področjih r|]e dejavnosti in kako bi rij)jn'0 vprašanje strokovne d'Ani ')e smo PovPrašali hiat °na Feferja (za področje Mrnf • ’ Dušana Tataloviča (za 1 PoH^JpSulacij), Zagoričnika h*. rocje črpalk) Janeza Za- R.gelungs.«dr—-^uemng.tedmik ss-giiB ---I—« P”*,-, , '' t - ji, {ssjssfsa. jf 'gssrStSfl .Z;, .............' °"--1 0nd * :—1 ' *on“ - und Sollw*rt trols, Stefa itd. kot proizvajalec enakih ali podobnih izdelkov. Ker moramo za vsak izdelek zagotoviti komercialno-tehnično dokumentacijo smo prisiljeni za nove proizvode in funkcije poiskati izraze v slovenskem jeziku in jezikih jugoslovanskih narodov. Pri tem opravilu smo brez pomoči ustreznih strokovnjakov. Ti se praviloma oglasijo v obliki nekonstruktivne diskusije šele ko dokumente oddamo. Ker pa tudi pri oblikovanju terminologije velja pravilo »več glav, več ve«, bi se morali organizirati, da bi združili ustvarjalne moči. V tozdu vlagamo maksimalne napore za ureditev tehnične dokumentacije, arhiva standardov in poenotenja terminologije v generalnem katalogu. Zaradi širine in značaja problematike, pa bi morali razviti nujno potrebne inštitucije na sozdovem nivoju, le-te pa bi se strokovno in organizirano povezale z ustreznimi institucijami v Ljubljani, republiki in državi.« MARIJA PRIMC Ob 8. marcu Slikarska razstava J. Vogrinca -.................." rž".-*-'- upravlmle e rezomknuioj rep'Ju. n: Slcuerune): Krni- *-ji!L"ss:rarsis,s, Krmiljenje Je postopek v sistemu, pri katerem z eno ali več veličinami, ki Jih Imenujemo vstopne veličine sistema, vplivamo na druge, tj Izstopne veličine slstr na podlagi zakonitosti, ki so zanj značllne Znnfn, ,cferlstlc,; SsSsč 1mea ca/led a 'Hv[he t°P or vV“,eP">»=h.n ES «--=ss* e5 §=SS~-:z p;‘>« '"«■ •.»Sj.1"«* £ -■ssis* it £rsz EUROVENT 2/1 VOCABULARV RELATIVE TO AIR DISTRIBUTION AND AIR DIFFIlemsi ,,v"'»•>». o«** STROJNIŠKI VESTNIK. LJUBLJANA HBS/11—12 “L sSss o«1* osnov, za vsakdanjo rabo. ob razvijajoči ae tehniki pa Je to — tal — premalo. Zato ga moramo dopolnjevali in — če Je treba — tudi spremeniti, in to čimprej. da Pripombe In boljše predloge sporočite uredništvu SV. Nekaj primerov standardov in druge literature, ki obravnava strokovne izraze. mmms 'ssms.msss zrsijss?iitfsrssi" str venskega beaedotvorja. Eš. 3.12. Na spit Iler-Mura — predsednik Iporočljlvo dodajati l—- --, (npr. plinifikacija. topUU-ipd ), pač pa lahko slovenska m). In sicer po vzorcih alo- Komlsila za sklepe: kiip Levatič-Koimrtj Florijan Vodopivec Osnutek Je pregledala TSTK. V nedeljo, 9. marca, sta vaški odbor in krajevna konferenca SZDL v Tešanovcih pripravila proslavo dneva žena. V okviru te proslave so v tešanovskem gasilskem domu odprli razstavo slik Panonijinega delavca Franca Vogrinca (na sliki). Poleg slikarske razstave pa so v Tešanovcih razstavili domače jedi in ročna dela, ki jih je pripravilo 43 gospodinj — med njimi tudi Bli-skova upokojenka Marija Benko. frku Uspešen tečaj za skupinovodje V torek, 8. aprila so prejeli spričevala udeleženci prvega verificiranega izobraževalnega programa v IMP-ju. To je bil program za skupinovodje, ki gaje izpeljal Izobraževalni center v sodelovanju z Domžalskim srednješolskim centrom in predavatelji iz IMP-ja. V prvo skupino se je vključilo 20 delavcev iz Klima montaže. Ve sPričeval udeležencem tečaja za skupinovodje. Kot je poudarila Anča Debeljak, je to prva skupina v Sloveniji, ki je končala izobraževalni program za skupinovodje. Ker je to program, ki ga je verificirala Posebna izobraževalna skupnost za kovinarstvo in metalurgijo, bodo po njem delali tudi drugi ozdi. Nekoliko neobičajno se mi je zdelo, ko se je ravnatelj Domžalskega srednješolskega centra Marjan Ogrinc slušateljem ob podelitvi spričeval zahvalil v svojem imenu in vimenu predavateljev. Toda vsi so bili zares vestni in prizadevni in tako so bili tudi predavatelji zadovoljni, da so lahko uspešno delali. »V Centru pričakujemo, da bomo s podobnimi izobraževalnimi programi nadaljevali,« je rekel Ogrinc in končal z besedami: »Čestitam vam in upam, da vam bo to znanje koristilo pri vašem delu!« Od dvajsetih slušateljev le trije — največ zaradi dela na terenu — niso opravili vseh izpitov in niso dobili spričeval. Toda vsi trije nameravajo polagati izpite z druge skupine tečajnikov iz Klime montaže, ki že posluša predavanja in ni nič manj prizadevna od prve. Odnos Klimovcev do izobraževanja se je lepo pokazal v izjavi razrednega starešine Jožeta Madjara, ko se je v imenu vseh slušateljev zahvalil ravnatelju in ga prosil, naj prenese zahvalo tudi predavateljem — z željo, »da pripravite kak nov program, dokler imamo še friški možak!« Podelitev spričeval je vodja izobraževalnih programov Anča Debeljak izkoristila, da je fante vprašala, kakšne predloge imajo za morebitno izboljšanje programa. Kar iz rokava so stresli nekaj brez dvoma koristnih predlogov: Da bi povečali obseg strokovnih tem in dodali tudi tehnologijo obdelave; da bi se spopadli vsaj z osnovami tehničnega risanja in zlasti obdelali či-tanje projektov; naj teoretične razlage organizacije in ekonomike skrčijo na minimum, zato pa usposobijo bodoče skujpino-vodje, da bodo znali interpretirati podatke iz zaključnega računa, plana in podobnih dokumentov. Skratka, tudi s kvaliteto svojih pripomb in predlogov so tečajniki dokazali, da so teh 370 šolskih ur, kolikor je trajal program, temeljito delali. Od tega, kar so pogrešali, se jim zdi najbolj nujen seminar o vodenju proizvodne dokumentacije (npr. gradbeni unevnik) po enotnih obrazcih. In čeprav imajo že vsi spričevala v žepu, so zahtevali, da se zanje tak seminar čim prej organizira. Imeli ga bosta obe skupini slušateljev seminarja za skupinovodje skupaj — predvidoma v maju. ^ j Zahvale Ob smrti svojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz IMP-ja za tople sožalne besede. Zahvaljujem se tudi osnovni organizaciji sindikata. Elek-tromontaže za venec. PERME JOŽE Sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata tozda Trata Avtomatika se ob izgubi svojega očeta iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. FRANJO ZORMAN Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem DS SOZD in vsem sodelavcem centralne kuhinje za darovano cvetje in izrečeno sožalje. IRENA JAKOB Ob tragični in boleči izgubi mojega sina Daniela se iskreno zahvaljujem*vsem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata DO Telekom za izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. SILVA JERAK Ob boleči izgubi svojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO TEN-Energetika ter osnovni organizaciji sindikata za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako se toplo zahvaljujem moškemu pevskemu zboru, ki mu je pel na njegovi zadnji poti, FRANC ČERNAGOJ Z občnega zbora Pevskega društva IMF Dekleta vadijo za koncertni nastop S!:- m METKA BAJDA 1 P $8. m Berač Popoldne na knjižni polici iščem Rozo Luxemburg in ugotovim, da je vse pametno že povedano in da nimam kaj dodati. Predsednica IMP-jevega pevskega draštva v naslednjem obdobju bo Cilka Briečič, podpredsednik Slavko Dnšak in tajnica Marija Radkovič. Novo vodstvo so izvolili na občnem zbom 14. marca, ko so tudi pregledali delo v lanskem letu in sprejeli program za letos. Slavko Dušak je poročal, da je imel moški pevski zbor lani 56 vaj in 14 nastopov, torej so pevci za delo v zboru namenili približno 150 ur. Naša zbora sta lani nastopila na bežigrajskem srečanju pevskih zborov, na Kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije v Novi Gorici in na šentviškem Taboru pevskih zborov, s svojimi pesmimi pa sta pripravila program tudi na celi vrsti slovesnosti v IMP-ju. Slavko Dušak je še povedal, da so se pevci zelo veselili pevske sobe, ki pa ni primerna za uporabo. Tako je vlažna, da je bil pianino močno poškodovan. Toda ravno dan pred sejo občnega zbora so ga uglasili in zdaj bo instrument končno pripravljen za uporabo. Z delom zbora niso povsem zadovoljni. Lani so se naučili sedem novih pesmi, torej so precej zaostali za planom, v katerem so si zastavili, da bodo naštudirali 16 pesmi. Morda, so menili pevci, so nekatere pesmi preveč ponavljali, pa tudi disciplina je lani spet nekoliko popustila so samokritično priznali. Pevovodkinja ženskega pevskega zbora je poročala, da so si dekleta v program zastavila 17 pesmi, od katerih 13 že vadijo. V programu letošnjih prireditev načrtujejo udeležbo na že znanih prireditvah (bežigrajsko srečanje pevskih zborov, kulturno srečanje gradbincev in šentviški tabor). Poleg tega pa so si dekleta zastavila še en ambiciozen cilj: celovečerni nastop. Mira Cimperc je povedala, da bi želele nastopiti s še enim zborom, tako da bi vsak prispeval 7 ali 8 pesmi in bi sestavili res privlačen program. Najprej bomo dale šanso našemu moškemu pevskemu zboru, je rekla Mira Cimperc, če pa oni ne bodo pripravili ustreznega programa, pa kateremu drugemu. Pevovodkinja je še menila, da ena vaja tedensko, kolikor vadita naša zbora, nikakor ni dovolj za pravo kvaliteto. Če hoče biti zbor zares dobro upet, mora vaditi tri do štirikrat tedensko. Poleg tega pevovodkinja ni povsem zadovoljna z udeleževanjem vaj. Na vaje hodi trideset pevk, toda nekatere po obrokih, tako da je na vsaki vaji 20 do 22 pevk. Saj vem, da imate težave, toda za uspeh se je 8. kulturno srečanje gradbincev od 19. do 23. maja Kar 538 nastopajočih Osmo kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki ga bo organiziral SCT od 19. do 23. maja v Brežicah, bo gotovo eno najmnožičnejših doslej, saj se jeza nastop prijavilo kar 538 udeležencev iz 27 delovnih organizacij in ene šole. IMP bo na tem srečanju med najbolj številčnimi udeleženci, saj sta se prijavila oba naša pevska zbora, gledališka skupila Šotor, nastopili pa bodo tudi pesniki in likovniki. Srečanje v Brežicah se bo začelo 19. maja z otvoritvijo likovne razstave in literarnim večerom, v petek, 23. maja pa bo slovesen zaključek z revijo pevskih zborov. V četrtek, 22. maja pa bo v okviru srečanja gradbincev v Brežicah okrogla miza o kulturni dejavnosti v združenem delu. Vsekakor je razveseljivo, da kljub gospodarskim zadregam gradbinci najdejo dovolj moči in energije za nadaljevanje tradicije kulturnih srečanj. Po drugi strani ša je očitno, da se z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo ukvarja vse več ljudi in tudi kvaliteta njihovega dela je vse boljša. Naslednja prireditev, ki jo organizira Sindikat delavcev gradbeništva, pa je dan gradbincev, ki ga bo organiziral 7. junija Pionir v Novem mestu. Takrat bo tudi finale letnih Šigov-skih iger, na katerih sodelujejo tudi nekatere ekipe iz IMP-ja. L. J. treba potruditi, je rekla Mira Cimperc in dodala: Lani smo se izgovarjale, da smo nov zbor, zdaj to več nismo, torej moramo delati resno. Naše pevke in pevce je pozdravil tudi Tomaž Zalar,, ki se je občnega zbora udeležil kot predstavnik bežigrajske ZKO. Tudi pohvalil jih je, čeprav so sami izrekli več samokritike kot hvale. Zalar je tak pristop pohvalil, saj brez trdega in poštenega dela ni uspehov ne v poklicni in ne v ljubiteljski kulturni dejavnosti. Se pravi,> da so potrebna leta trdega dela — pa ne na eni, ampak večih vajah tedensko — da se ustvari dober zbor. In tudi ne kaže obupavati nad nihanji, saj vemo, da vsako društvo doživlja vzpone in padce. Posebej pa je Zalar pohvalil pevke, za katere je rekel, da so v dveh letih dosegle več kot moški pevski zbor in veljajo za boljše. Če ni res, me popravite! je pozdravil udeležence občnega zbora, toda ugovarjal mu ni nihče. Pevke in pevce je tudi prisrčno pozdravil sozdov generalni direktor inž. Franc Kumše in se jim hkrati opravičil, da se je šele tokrat prvič udeležil njihovega občnega zbora. Spomnil je, da je IMP-jev pevski zbor doživljal vzpone in padce. Bil je že v takšni krizi, da mu je grozil razpad in takrat se je tudi generalni direktor angažiral, da je zbor nadaljeval z delom, kaj kmalu nato pa je IMP dobil še ženski pevski zbor. Franc Kumše je obema zboroma zaželel mnogo uspehov in jima obljubil vso pomoč. Rozka Gregorič pa ga je kar prijela za besedo, kaj bi lahko naredili, da bi spravili z dnevnega reda probleme, ki jih imajo nekateri pevci z udeležbo na nastopih. »Če nas podjetje podpira in plačuje našo dejavnost, naj tudi razume, da moramo biti na nastopu, če hočemo peti « Da ne bo nesporazumov: Pevke in pevci ne zahtevajo niti ne želijo kakšnih posebnih ugodnosti. Toda povsem razumljivo je, da človek, ki vloži mnogo energije v neko delo, želi to svoje delo tudi javno predsta- viti. In ne pozabimo, da na teh prire- ditvah nastopajo pod imenom IMP-ja! In še na kratko o financah. Rozka Gregorič jev finančnem načrtu naračunala, da bo pevsko društvo za vaje in nastope, note obleke in vse druge stroške potrebovala vsaj 945.000 dinarjev. Sozdov sindikat jim je odmeril 800.000 dinarjev. Se pravi, potrebovali bodo znan to več, kot imajo trenutno odobrenega denarja. A nihče se ni zaradi tega preveč sekiral. Se bodo že znašli, saj so že navajeni iskati dodatne vire za svojo dejavnost, ki pa vendarle ni tako nekoristna niti nepomembna. LOJZE JAVORNIK i i a:;: ss i i ii Ko se je berač odpravljal na pot, so njegove misli počasi bežale v daljavo in pogled mu je taval, kdo ve kam, v praznino, v nedogled. Bil je nekako plah a hkrati odločen in na ustih tihi nasmeh, ki ne potrebuje besede v slovo. Spomnim se Vitomila in njegovega Zasledovalca in počasi dojemam da ves čas že zasledujem samo sebe. 1 i 1 I I i I I i Korak za korakom, ko je stopal proti nebu in soncu, je puščal za seboj pajčevinasto preteklost in vpijal vase duh neznanega, nedoločljivega. Že zdavnaj je pozabil, da v prsih nosi srce. Izpil ga je bil do dna in izžel in ni ga, ki vrnil bi mu utrip joka in smeha. Eni v knjigi in drugi v živo. Čudno, kako vsak dan za seboj letim iz dneva v dan znova živim in vsak dan me je kljub vsemu manj. Zakaj Bil je berač, ki je živel življenje zaradi življenja, ki se je smejal zaradi smeha in jokal zaradi joka. Bil je človek zaradi človeka in bolečino je pustil nekje daleč, daleč v pozabi, v megli spomina. Bil je berač pozabljenih dni. Zakaj nihče ne čuti, da v mojem smehu sreče ni? Zakaj nihče ne sluti, da srečen ni, kdor se preveč smeji? Zakaj ljudje verjamejo lažem, zakaj nasedajo strastem? In zmeraj znova se sprašujem; pa vendar pritrjujem in verjamem strastem — in verjamem ležem. Kolo Zmeraj enake obraze srečujem, ko zjutraj drvim na postajo, In spet je deset čez sedmo, ko odprem vrata v pisarno. Pa drugače ne gre, ne da se drugače misli in čustev ujeti, ne da se z dušo živeti, brez naših laži, brez človeških strasti. M m m Zmeraj enaki obrazi prihajajo in odhajajo, ko sedim za pisalno mizo in popravljam napačne račune. 1 1 I M I 1 1 M m m i ii! In zmeraj enako delo me čaka. Ko ob treh, mimogrede proti domu, še v trgovino zavijem, opazim nove cene in vse gre počasi, počasi mimo. Zakaj me bolečina mori zakaj mi solza življenje greni? Nalij mi prijatelj, kozarec čistega smeha, da izpijem ga brez naših laži in strasti! Ah, ljubezen, kruta si, ne izbiraš med ljudmi daješ, jemlješ, ko odhajaš, v spomin osamljeno srce. VERONIKA GOLJAR Stara hiša ob robu ceste m i i i m Kaj skrivaš za zastrtimi okni? Kaj se dogaja pod tvojim okriljem? Molčiš in ljubosumno skrivaš v sebi skrivnosti, ki so ti zaupne. Vendar se mi je posrečilo pretihotapiti se v tvojo notranjost in spoznati tvoje stroge zakone življenja. V tebi se skriva nadnaravna moč. O, groza, koliko sporov si poravnala, koliko ljudi je v tebi našlo svoj smisel življenja. Mnogim si strla srce. Neštetim pa vrnila vero v novo življenje, -podarila si jim novo rojstvo. Tvoja vrata so vedno odprta, vsak čas in vsakomur, ki išče pomoč. Le sprijazniti še mora s tvojimi načeli. Ti pišeš knjige življenja z vsakršno vsebino: drame, romane, tragedije. Kolikim si ponudila pomoč, ki so se zatekli k tebi v upanju, da se re- šijo iz globoke reke smrti, kamor so zabredli-Skromna si in nesebična. Nič ne zahtevaš zase, za svoje usluge. Ljudje prihajajo k tebi potrti, odhajajo pa prerojeni. Dala si jim novo podobo, vlivala novo moč, pokazala novo pot. A ti ostajaš na istem mestu, nespremenjena, stara, z zastrtimi okni čakaš, da sprejmeš nove ljudi, ki trpijo pod udarcu usode. Tvojo tišino prekine le zavijajoč glas sirene rešilnega avtomobila, v katerem se bori človek s smrtjo, ali pa poraja novo življenje. Tudi ti boš nekoč postala razvalina, kot smo bili mi, preden smo te spoznali. Še tudi kot razvalina se te bodo nešteti spominjali s ponosom in spoštovanjem, kajti tvoj spomenik ne bo uničila ne rja ali duh časa. In življenje teče dalje. J Pogovor z Janezom Rusom iz tozda Avtomatika Včasih je tečno, če hočeš, da je delo opravljeno Janez Rus, vodja proizvodnje iz Trate Avtomatike, si je naložil na svoja krepka pleča že šesti križ (rojen je leta 1925), a je še vedno presneto hiter možakar. Da ne bo nesporazumov: hiter in učinkovit je pri delu, enako, če je treba kaj organizirati — nič manj hiter pa ni pri pogovoru. Niti pol nisva besedovala, pa poglejte, kaj vse je povedal — nekaj pa je ostalo še tudi za interno rabo. Zdaj, ko sem začel urejati zapiske, mi je padlo v oči, da je doma iz Sodražice pri. Ribnici. To marsikaj pojasnjuje — njegovo spretnost, iznajdljivost in tudi šega-vost. »To pa drži. Te besede nisem nikoli poznal. Ampak ne da bi rinil z glavo skozi zid. Stvari je treba preštudirati. Saj veste, da so mnogi govorili za elektromotorčke, da proizvodnja ne bo šla. Res so bile težave, do- Ali imate zaradi te svoje zagnanosti kdaj težave? »Ne, prav nobenih. No, morda kdo misli, da sem zoprn. Ampak saj jaz se ne peham zase, peham se, da bi naredili to, kar smo si zastavili za cilj. bom pustil, dokler me bodo noge nesle. No, na prav visoke gore ne hodim, ampak na Šmarno goro jo pa velikokrat šibnem, saj jo imam pred nosom iz Pirnič, kjer stanujem. Ampak nikoli, kadar je ledeno. Stare kosti se počasi celijo.« »O, imam štiri,« se razživi. »Ta lika je stara že petnajst let, poti eden sedem, pa dvojčka pet. Kaj pridejo k vam? a O ja, pridejo in gredo. Jaz tj : Otroci naj bodo tako dalec i vim: ,ai» »Na Trato sem prišel 1. marca 1960 iz škofjeloškega LTH-ja bivše tovarne Motor. Sicer pa sem po poklicu strugar. Izšolal sem se v letih od 1940 do 1944 in sicer sem se učil v današnjem Papu, ki se je takrat imenoval Signalne delavnice in je bil v sklopu takratnih Državnih železnic.« Kako pa je potekalo šolanje v tistih vojnih letih? Normalno? »Daleč od tega! Bila so buma leta. Tudi mene so poslali leta 1944 v taborišče v Judendorf.« Znano je, da so železničarji med vojno mnogo delali za partizan?. Je bilo to čutiti tudi v Signalnih delavnicah? »Prav gotovo. Skoraj vsi delavci Signalnih delavnic smo delali za OF — le malo je bilo izjem, ki niso sodelovali. Koliko robe smo takrat prepeljali za partizane!« Ste delali tudi sabotaže? »Te smo delali kasneje v taborišču v Beljaku. Saj zato sem jo moral nato pobrisati. Pa ne samo jaz, še mnogi drugi so jo morali.« A že je preskočil na svojo delovno pot: »Nc>po vojni sem se vrnil v Pa-pove delavnice, kjer sem bil do leta 1956, potem dve leti v Litostroju, nato pa sem dobil službo v Loški tovarni hladilnikov. Saj sem bil tam čisto zadovoljen, samo vsakodnevnega prevažanja v službo in nazaj nisem maral. In ko me je magister inž. Klopčič, ki je šel malo prej iz LTH-ja na Trato, vprašal, če hočem bil V"; a ,ZS »I. Inž. Klopčič je iz LTH-ja pripeljal na Trato tudi Nandeta Klobučarja, pa inž. Krušca in še koga. Jaz pa sem tudi pripeljal za seboj nekaj strugarjev. Nc^ večina jih je danes že odšla v druge službe, le Janez Mrak je še zvest Trati. LTH-jevci so me takrat hoteli tožiti, ker sem jim speljal ljudi, a potem me le niso.« Kakšna pa je bila Trata leta 1960? »Ja v glavnem so se delale črpalke. Tu je bila takrat še tudi livarna, ki pa je bila že zastarela. Razen tega je bilo takrat na Trati že centralno skladišče Toplovoda in elektrodelavnica. Proizvodnja črpalk se je naglo širila in proizvodnja ventilov tudi. Smo pa takrat delali še marsikaj drugega: reduktorje za dvigala, razne ventile in podobno. Črpalke smo delali po naročilu, čisto obrtniško. Tudi strojev je bilo bolj malo — le nekaj univerzalnih stružnic. Kmalu po mojem prihodu sva z Rudijem Bukovcem začela izmensko delo, da bi bolje izkoristili stroje. Pa udarniško sva z Rudijem delala vijake za novo halo — to, v kateri je še danes proizvodnja. Graditi smo jo začeli poleti 1960, naslednje leto pa smo se vanjo vselili. No, in midva z Rudijem sva za tovarno delala vijake. Ob nedeljah sva jih delala, pa ob sobotah popoldne po koncu dopoldanske izmene, ker takrat se je še redno delalo vsako soboto.« Vi ste znani kot zelo zagnan delavec. Pravijo, da za vas ni besede: r M----x' In poleg planin? kler niso rekli: »Rus ti jih zagrabi.« Danes nam pa je mali problem narediti 2.500 motorčkov. No, saj jaz nisem več zadolžen za ta program. Veste, kdo reče: »Ne da se — ni delov. Že trikrat sem bil v nabavi, pa se nič ne da narediti.« Pri meni je pa drugače — jaz kar malo zarobantim. Saj se me nič ne bojijo, ampak naredijo pa vendarle, kar je treba. Morda sem res malo tečen: Če me pri enih vratih vržejo ven, že grem pri drugih noter. Ampak če nisi tečen, ničesar ne narediš. Zame pa je p'an bog in batina. Če nisi zagnan, ga ne Tudi skregam se, ampak veste, zame je — na levo okrog in delo naprej, kot da ni bilo nič. Če delajo, seveda. Če ne, potem pa robantim. Sicer pa tudi sam stopim k stroju, če je treba. Ravno zadnjič mi je nek sodelavec rekel: »Ja Rus, ti si pa najbolje plačan drejar vfabrki!« »Dva vrtova imam — doma in na vikendu. Pa sadno drevje.« In že je položil pred mene nekaj fotografij svojega doma v Pirničah in počitniške hišice na Gorenjskem. Obe beli, lepi, z lesom obloženi hiši, z ganki, polnimi rož — v Pirničah velika, na Gorenjskem manjša, obe pa spucani kot iz škatlice. In s kakšnim ponosom pripoveduje, da je sam zidal in še posebej, da sta z ženo vse lesene obloge položila popolnoma sama. Slovenci smo narod vrtičkarjev in graditeljev bahatih družinskih hiš, pravijo. Ampak ko sem gledal slike, ki mi jih je kazal Rus, sem pomislil: Mar ni tole, ko si tako z lastnimi rokami gradiš svoj dom tudi način, kako izražaš svojo osebnost? In na slikah iz različnih let se lepo vidi, da je na balkonu vsako leto drugačno cvetje, čeprav to ni Rusova zasluga: »Ganke ima žena čez, jaz pa skrbim za rože na vrtu.« pogovarjava takšne stvari? Ja ljudi zanima, kako živim?« In pm,: kBt v opravičilo: »Veste, še **-y nisem dal intervjuja za v časoP # Ampak na eno vprašanje je * ^ odgovoril, skoraj bi rekel z vesel). Ker vem, da bo šel čez mesec ali o pokoj, sem ga vprašal, kako bo2 brez Trate. »Ja, to me pa marsikdo vpraša- p je zasmejal. »Še hčerka mi je tC j. »Oči, ti boš dobil še infarkt, j, naenkrat vse padlo od tebe.« ( sem ji odgovoril, da se tega bati.« Ja, nedvomno vložite energije v svoje delo, ampak ostane vam je vendarle še nekaj tudi Za druge aktivnosti. Znano je, da radi hodite v hribe, kajne? »O to pa to, za planine imam In tako Janez Rus pravi brez najmanjšega občutka prikrajšanosti: »Veste, leta 1961 sem si zadnjič privoščil letovanje.« Prej je dolga leta zidal, zdaj pa vzdržuje obe hiši in vrtova. Pa tudi na enodnevne ture hodi iz svojega vikenda. Na Kriško goro (»Lani sem bil dvajsetkrat na njej. Ob sedmih sem dostikrat že gori!«), pa na Stol, Storžič in Begunjščico. Sami lepi vrhovi: drugih Rus nič ne pogreša. »Veste, zame je moja hiška najboljša planinska koča!« I staršev, da ne morejo v domov.« v J Malo pomisli in mi že začne žug »Pa da ne boste, tega napisali« pa: Kaj pa če ne bi prišli? »Potem bi šel pa jaz k njim * .. * Mislim, da bo zdaj jasno, kak°F 5 tem, da naj vnučki dedka ne bi P več obremenjevali. , J 3 Je kateri od njih še posebej vaS j ljenček? »Ne, vsi so moji.« :c >■ No, tu me je prekinil: »Le zaka/, ogovarjava takšne, stvari Z Ja »»J v Š*-‘, ( - V * Ampak vendarle, tovarne, .jt 5 tako zagnano delate, pa prijatem^ p sodelavcev naj brž ne boste kar P1^ j bili, ko se boste upokojili? / E »A, to pa ne. Tu sem 26 let kot četrt svojega življenja.« . Ko sem se poslavljal in se mu tt: ' valjeval, sem rekel: Rus, vi Pv,.f I hitro govorite — mnogo ste mi r t dali v kratkem času. v f 1 On pa je bil na poti nekam ( varno in mi je že od daleč za* ()! »Veste, moj pokojni oče je govoril: Hitro delat, hitro jest' *l I m. | ise, | rti, I io- | na, ->ve | 1$ <7 /z m d ?> st!« Cene letovanja za leto 1986 Razporedi izmen predsezona 22. 6. do 2. 7. Vojsko glavna sezona 2. 7. do 12. 7. 7. do 22.7. 7. do 1.8. 8. do 11.8. 8. do 21.8. 11.1986 do 3. 1987 12. 22. 1. 11. 1. 31. posezona 21.8. do 31.8. 31.8. do 10.9. Resa, vojsko — člani kolektiva in ožji svojci brez lastn. doh. — ožji svojci z lastnim doh. •— otroci članov kolektiva od 3. do 10. leta sezona 1.800 din 2.000 din 1.400 din pred in posezona 1.400 din 1.600 din 1.100 din pUNAT NA OTOKU KRKU, RAB, VELI LOŠINJ, vodice, crikvenica, biograd na moru — člani kolektiva in ožji svojci brez lastn. doh. — ožji svojci z lastnim doh. otroci članov kolektiva od 3. do 10. leta 2.100 din 2.300 din 1.600 din 1.600 din 1.800 din 1.300 din MANDRE NA OTOKU PAGU — polpenzion ~~ člani kolektiva in ožji svojci brez lastn. doh. — ožji svojci z lastnim doh. — otroci članov kolektiva od 3. do 10. leta 1.800 din 2.000 din 1.400 din 1.400 din 1.600 din 1.110 din ANKARAN — člani kolektiva in ožji svojci za otroke članov kolektiva od 3. do 10. leta 1.600 din 1.300 din VELIKA PLANINA hišica dnevno — taksa na osebo 2.000 din 45 din * plansko ekonomska cena tuji gostje 3.800 din 5.000 din Up. V Fiesi je možno letovanje 7,10 ali 14 dni! SOZD IMP, o. sol. o. 'Pdustrijska montažna podjetja, ®1000 Ljubljana, Titova 37 počitniška skupnost ROK ZA PRIJAVO 30. 4. 1986 PLANINSKE NOVICE V pol ure iz zime v pomlad ^Množični zimski pohodi so se uveljaviti kot priljubljena rekreacija planincev r~ kljub burji in snegu, ki ju morajo udeleženci premagovati na poti. Tudi **Pon na Snežnik (1796 m) je eden od vzponov, ki se ga vsako leto udeleži pre-el planincev iz Slovenije, Hrvaške in tudi iz zamejstva. iMp.jevi planinci se vzpona na Dežnik redno udeležujemo. Letoš-P vzpon 16. marca za Planinsko ?»*tvo IMP ni bil tako enoten kot P.reišnja leta. Vzrok so prevozni stro-Sj'■ V^ak želi imeti čim manjše, zato *sče najcenejšo pot. Najcenejši Ptevoz pa je še vedno z vlakom do rske Bistrice in nato z avtobusi na V|sčake. PD IMP Ljubljana nima n°znosti, da bi udeležbo planincev .a takih pohodih finančno podprlo, cl?rav bi to želelo, kljub zapletom in težavam se je ^vzpelo na vrh Snežnika dvanajst IMP-jevih planincev. Niso se ustrašili ne snega in ne burje, čeprav je od časa do časa pokazala svojo moč. V koči na vrhu Snežnika planinci dobijo potrdilo o vzponu. Z vročim čajem in morda s prigrizkom si tudi nabirajo moči za povratek. Toda za tako množičen pohod je koča premajhna, zato vsak hiti, da bi formalnosti čim prej opravil in odstopil prostor tistim, ki so pravkar prišli na vrh in so bolj podobni sneženim možem kot planincem. Na vrhu Snežnika smo zaman čakali, da se bo burja umirila in megla i^šjšahisti tretji na Šigu Kiksi proti slabšim tu 'iev' šahisti so na Šigovem taiki ga je marca organizi-a Hidromontaža, zasedli tretje č es*° in se uvrstili v finale Portnih iger gradbincev. 3vi3 turnirju je zmagal Ingrad s >5 točke, pred Gradisom 31,5, D‘edtem ko je IMP zbral 27 točk, gi.av toliko kot Salonit, a naši so re' naPrej, ker so dosegli boljše ek • ate proti prvouvrščenim i ’Parn- Tako so z Ingradom Jr a 1 neodločeno, Gradis pa celo gagali s 3,5 proti 2,5. §Pr ast°pili so (od prve deske) segla lep uspeh, ko se je med 24 ekipami uvrstila na tretje mesto, ki jo pelje v finale Siga — 6. junija v Novo mesto. L. J. ^///////////////////////^^^^ % Ampak, da ne bi ostalo le pri parolah! I st!rrUf’ RuPnik (Iso), Kirbiš, Aj- g (v Šauperl, Prinšek in Puškar u, *razen Rupnika so iz PMI-ja), šek •em ko j e bil selektor Ojster-(jj. Iz Isa. Povedal je, da je Hi-°niontaža turnir zelo dobro °rianiziJala' eki as’ šahisti so proti močnim Pam igrali odlično, izgubljali ja s° Preveč točk proti slabim, en Vsem turnirju so izgubili le (2 5-{elcmo — z Gradbincem Žač v )’ dve Pa so remizirali. Prot'* So s slabšimi ekipami, bolj’ knnCU Pa 3im Je Š1° VSC pu3.e' / osebno pohvalo zasluži 6 a®’ki j e odigral 8 partij in jih bil, dve pa remiziral. Sekakor pa je naša ekipa do- I Leto inovacij Pamet daje uspeh, ne sila! Razumno delo je — inovacija. Najprej pogruntaj, nato stori! Bister um, koristno delo. Cas nas kuje, novotnost bogati. Ponos je, če ne zaostajaš. Sosed je pameten, bodi še bolj! Premislek daje uspehe. Kar je dobro, le posnemaj! Čas inovacij, doba standarda. Razvijaj, znanje, da si bogatiš življenje! Stopimo v družino — inovatorjev! Brihtne glave, inovacije prave! Prazničen sončen dan na Ključu Nedelja, 6. aprila, preživeta na partizanskem Ključu, je bila za marsikoga prvo pomladno srečanje z naravo po dolgi zimi. Sonce je močno grelo in se ni bilo potrebno zavijati v debela zimska oblačila. Pred gasilnim domom Dragomer — Lukovica je bilo to jutro živahno. Tu se je pripravljal pohod Po poteh Dolomitskega odreda na Ključ, ki je postal že tradicionalen. Letošnji pohod, katerega se poleg planincev PD IMP Ljubljana udeležujejo tudi krajani (večinoma mladinci) in pripadniki JLA z Vrhnike, je bil že deveti po vrsti. Na zbirališču vsi pri-hodniki prejmejo značko pohoda, ki simbolizira pohod. Dolga kolona se je razvila iz Dra-gomerja proti Ključu. Na začetku kolone so bile slovenske zastave, prapor PD IMP Ljubljana in zastava PZS. Vse to je dajalo videz svečanosti. Pot pelje tudi mimo domačije na Ferjanki. Na.hiši je spominska plošča, ki spominja na čase NOB ko je v zimi L 942,43 tu taborila 2. četa 1. bataljona Dolomitskega odreda. V želji, da bi bili čim prej na cilju, se pri obeležju ni bilo časa ustavljati. Ker se pohoda udeležuje mnogo mladih in ker Ključ nasploh nima množičnega obiska, pa bi bilo vseeno priporočljivo, da se mladim pojasni kraj, kjer so se zadrževale enote Dolomitskega odreda v borbi za svobodo. Toplo sonce in strmina sta nas ogrela, da smo prepoteni prišli v Partizanski dom na Ključu (623). Bilo je živahno kot v panju. Premalo je bilo Glasnik ima precej pridnih sodelavcev, vendar je še dovolj prostora tudi za vas! klopi in miz, da bi lahko vsi posedli zato je tudi vsak štor imel svojega gosta. Najprej je bilo poskrbeti za zdravje, da ga ne izgubimo, nato smo si šele ogledovali okolico. Poleg okrepčevalnic, ki so bile dobro založene, je bilo postavljeno tudi strelišče. Tu so z zračnimi puškami merili spretnost vojaki in mladinci, lahko pa tudi starejši. Najboljšim so bila podeljena uradna priznanja. Tisti, ki jim ni bilo do streljanja, so si lahko ogledali muzej v Partizanskem domu, akcijah Dolomitskega odreda na področju Dolomitov. Hranijo tudi puškomitraljez, ki so ga uporabljale partizanske enote in je bil zaplenjen sovražniku. Nato se je začel uradni del pohoda na Ključ. Tajnik ZTKO Dragomer — Lukovica Slavko Pečan je pozdravil vse navzoče in nam zaželel dobro počutje. Opisal je sodelovanje med ZTKO Dragomer — Lukovica in PD IMP Ljubljana, kar pa smatra, da se morajo te vezi še naprej krepiti. Upravnik doma na Ključu, tovariš Dare je orisal pot in delo Dolomitskega Odreda, ki je deloval prav na tem področju. Vzdušje pa je popestril mešani pevski zbor iz Dragomer j a, ki je zapel domovinske in narodne pesmi. Napovedoval je na Ključu spet Tone Lah. Mnogi so seveda nestrpno čakali na žrebanje številk, ki so bile napisane na pohodnih listih. S pomočjo Franca Požarja sta žrebanje opravila res strokovno, posebno ko je bil dobitek liter vina. Pa tudi vsi drugi dobitki so bili vabljivi: Poleg- obeskov zastavic, našitkov z oznako PD IMP Ljubljana in PZS, so bili še zemljevidi, vodniki po slovenskih gorah, knjige o gorskem cvetju in knjiga Triglavski narodni park, katere dobitnik je bil še posebno vesel. Ob zaključku sta društvi ZTKO Dragomer — Lukovica in PD IMP Ljubljana vse povabila na 10. tradicionalni pohod po poteh Dolomitskega odreda, ki bo prihodnje leto. Ob jubileju bodo organizatorji pripravili še obsežnejši program kot doslej. Za dobro voljo in razpoloženje pa je še naprej skrbel instrumentalni trio Sečnik, da si je vsak lahko brusil pete, kolikor mu je srce poželelo. razkadila. Zaradi prehudih zimskih razmer je celo odpadla proslava na vrhu Snežnika. Smo se pa zato zbrali pri spomeniku na Svišcakih, kjer je predstavnik DPO Ilirska Bistrica orisal težko pot borcev Istrskega odreda z Brkinov preko Snežniškega pogorja v Nadlesk, od koder so jih letala odpeljala v zavezniške in naše bolnišnice. Mnogo se jih je vrnilo zdravih, nekaj je ostalo invalidov, zlasti težak pa je spomin na tiste borce, ki so padli, in jih je zavedno prekrila zemlja snežniških domov. Nanje spominja spomenik na Svišča-kih (1242 m). Po proslavi smo morali še nekaj časa počakati na Sviščakih, ker cesta še ni bila odprta. Zaradi snega in zametov v času"pohoda uredijo cestni promet enosmerno. Ta čas smo izkoristili za vpis v kartončke in da smo napisali razglednice domačim in znancem. Ob 13. uri smo se začeli vračati v dolino. Človek skoraj ne more verjeti; kako so možne tolikšne spremembe. V pol ure smo se iz prave zime na Sviščakih spustili v Ilirsko Bistrico v pomlad s cvetjem, zelenjem in soncem. To pa je doživetje, ki ti poplača vse napore med težavnim zimskim vzponom. I I %/////////////////^^^^ Večina IMP-jevih planincev se je na Porezn povzpela s Petrovega brda po poti Gorenjskega vojnega območja. No nekateri so šli tudi iz Davč, dva pa sta prišla po najdaljši poti, to je iz Cerknega. Poreznovo pogorje (1632 m) nas je sprejelo s soncem in zmerno burjo. Toda ker smo pošteno grizli kolena in zraven gazili še precej globok sneg, nam je kmalu postalo tako toplo, da burje skoraj nismo občutili. Bolj ko smo se približevali vrhu, bolj so se nam odkrivali okoliški vrhovi. Nad ozko Baško grapo se vrstijo Tolminsko-Bohinjske gore s Čmo prstjo, nad njimi pa se pne Triglav. Ko smo prišli na greben Porozna, pa smo proti vhodu videli Loško gorovje z Blegošem (nanj se bomo povzpeli 11. maja), malo desno pa Polhograjsko hribovje z Grmado in zadaj Ljubljansko kotlino. Vsi ti pogledi so nam dajali občutek zadovoljstva, da utrujenosti sploh nismo čutili. Ko smo prišli do koče na Poreznu, smo lahko videli samo njen novi, to je zgornji del, kajti ves spodnji del koče je bil zavit v snežno odejo. Do koče, oziroma okna, kjer so udeležencem potrjevali prihod na vrh, smo morali skozi ozek snežni predor. Popili smo vroč čaj, ki ga pohodnikom na Poreznu še vedno kuhajo brezplačno, in odšli proti spomeniku, da se udeležimo proslave. Zbrana je bila precejšnja množica pohodnikov. Spomenika zaradi snežnih zametov sploh ni bilo videti, toda pogled je bil enkraten v svoji zimski lepoti. Udeležencem proslave na Poreznu je spregovorilsekretar idrijske ZŠMS Vojko Golob. Obudil je spomin na čase NOB, ko so marca 1945 na Poreznu potekali težki boji. Takrat je padel tudi narodni heroj Andrej Zvan-Boris, čigar ime nosi vojašnica v Bohinjski Beli in planinski dom na poreznu. V boju z neprimerno močnejšim sovražnikom je pilo ujetih 145 partizanov, 32 bork in borcev pa je padlo. Od ujetih borcev, so jih Nemci takoj na Poreznu ustrelili 39, vse ostale ujete partizane pa so po- strelili naslednji dan na Jesenicah. Da bi se spomnili treh žrtev in se poklonili njihovemu spominu, vsako leto marca organizirajo pohod na Porozen. Še so prihajali novi pohodniki na vrh, ko smo se mi že pomikali proti dolini. Ker je bil dan sončen in nam omogočal lepe razglede na okoliške vrhove, smo sestopali počasi. Boli ko smo se spuščali v dolino, več je bilo pomladnega cvetja, po katerem so vneto segale ženske roke. Vsaka je hotela prinesti domov delček nove pomladi, čeprav to ni najboljši način, saj tako tudi krnimo naravo. S Porozna smo se vrnili vsi zadovoljni, saj je bil letošnji enajsti pohod na ta vrh res pravi planinski užitek. ZDRAVKO NASTRAN Bile so že pozne popoldanske ure, ko smo se razpoloženi vračali iz partizanskega Ključa. Drugo leto pa, ponovno na Ključ. ZDRAVKO NASTRAN Skozi snežni predor po žig na Porezen Pohod na Po rezen 23. marca letos sicer ni bil uvrščen v koledar Planinskega društva IMP, toda IMP-jevi planinci so se ga kljub temu udeležiti mnogoštevilno. Planinci vabijo 26. aprila od Moravč do Zasavske gore V soboto, 26. aprila bo Planinsko društvo IMP organiziralo izlet iz Moravč, do točke, kjer je geografsko središče Slovenije, preko Vač in na Zasavsko goro. Zbor je ob 5.30 pod uro na Železniški postaji. Izlet bosta vodila Robert Kastelic in Jure Novak. Čaka vas sedem ur ne pretežke hoje! 10. maja Ob žici! V nedeljo 10. maja bomo v Ljubljani spet obudili spomin na herojski odpor med NOB s pohodom Ob žici. UO Planinskega društva vabi vse planince in seveda tudi vse druge, izberite si iz programa pohoda najustreznejšo pot in se udeležite te množične prireditve! 11. maja na Blegoš Zbral išče za pohod na Blegoš je v nedeljo, 11. maja 1986 ob 6. uri na ljubljanski Železniški postaji. Sedli bomo na vlak, ki odpelje v Škofjo Loko ob 6. uri 24 minut, zato si pravočasno nabavite vozovnice! S škofjeloške železniške postaje nas bodo posebni avtobusi odpeljali direktno v Javorje v Poljanski dolini. Za ‘ povratek imamo več možnosti — poleg posebnih avtobusov tudi redne avtobuse, kjer prvi odpelje ob 15.10 in zadnji ob 18.15. Koliko bo stala vožnja s posebnim avtobusom od škofjeloške postaje do Javori j in nazaj, še ni znano. Skupino bo vodil Robert Kastelic. 17. maja bomo zaključili Badjurovo pot Od januarja že delamo člani PD IMP-Ljubljana Badjurovo krožno pot po zasavskih hribih in prišli smo do zadnje etape, ki nas bo vodila iz Renk na Ostrež, Veliko Presko in Javorški Pil. Na to 6 do 7 ur dolgo etapo se bomo podali v soboto, 17. maja 1986. Zbrali se bomo, kot običajno, ob 6. uri pod uro na Železniški postaji. Z vlakom se bomo peljali do Renk, zato si pravočasno kupite vozovnice. Izlet bosta vodila Zdravko Nastran in Robert Kastell Obvestili Septembra še enkrat na Olimp Upravni odbor PD IMP je zaradi velikega zanimanja sklenil organizirati septembra še en izlet na Olimp. Na sedemdnevno pot se bomo podali v petek, 12. septembra. Program bo enak kot za izlet konec junija. Stroški tega izleta, vključno s hrano, so 35.000 dinarjev. Če se ga želite udeležiti, vplačajte do konca aprila 15.000 dinarjev akontacije pri poverjenikih na žiro račun Planinskega društva IMP — 50102-678-43117! Obvestilo udeležencem junijskega izleta na Olimp Za vse, ki so vplačali akontacijo za izlet na Olimp od 28. junija do 4. julija, organizacijski odbor tega izleta sklicuje sestanek 7. maja 1986 ob 15.30 uri v menzi na Vojkovi. Na sestanek prinesite potni list, ki ga boste oddali, da vam bo organizacijski odbor preskrbel turistično vizo za Grčijo. Zato mora biti potni list veljaven najmanj do 5. julija 1986. Za vizo bo tudi treba plačati 2.000 dinarjev. Na sestanku se bomo tudi podrobneje pogovorili o poteku in organizaciji tega izleta. Paše nekaj! Ne pozabite do konca aprila vplačati še preostalih 15.000 dinarjev za stroške izleta! Vplačate jih lahko pri poverjenikih ali na žiro račun Planinskega društva. PRIJAVA ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU Podpisani..............................................-.............zaposlen v DS oz. TOZD................................................................................. odleta..............., stanujoč v....................................'■>........... se prijavljam za letovanje v počitniškem domu: 1..................................................... 2.........................................*......•■■•••• 3.... ............................................... v času od.....do. , v času od....do. . v času od....do. Razen mene bodo letovali člani moje družine: Priimek in ime Leto roj., za otroke Sorodstveno razmerje Zaposlen v IMP DA —NE 1. 2. 3. 4. Če glede na razpoložljive kapacitete v navedenem času ne bo mogoče rezervirati prostora, sem pripravljen po vašem obvestilu spremeniti čas letovanja. S to prijavo se obvezujem, da bom dopust v domu koristil v navedenem času, oziroma ga bom v primeru objektivnih zadržkov odpovedal vsaj 14 dni pred predvidenim časom koriščenja, v nasprotnem primeru pa se obvezujem počitniški skupnosti poravnati vso škodo, ki bi nastala zaradi moje nepravočasne odpovedi. Prav tako se obvezujem, da bom obveznosti poravnal ob prvem naslednjem izplačilu OD, oziroma se mi te lahko odtegnejo od osebnih dohodkov. ., dne. 1986 (lastnoročni podpis) Izpolnjene prijavnice bodo sprejemale kadrovske službe od 15. 4.1986 do 30. 4. 1986. Prijav po telefonu in tudi pomanjkljivo izpolnjenih pisnih prijav strokovna služba počitniške skupnosti ne bo upoštevala. SOZD IMP, o. sol. o. Industrijska montažna podjetja 61000 LJUBLJANA, Titova 37 POČITNIŠKA SKUPNOST Tov. DO, TOZD, DS. Potrjujem prejem vaše prijave za letovanje v počitniškem domu. Glede na vaše želje in razpoložljive kapacitete smo vašo prijavo upoštevali za čas N IMp S Hud 1986 v počitniškem domu Prosimo, da gornjo razporeditev upoštevate. Za primer, da se z njo ne strinjate, pa vas prosimo, da se oglasite v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD. Najmanj 7 dni pred odhodom na dopust dvignite napotnico v kadrovski službi vaše DO oz. TOZD. V Ljubljani,...................1986 za počitniško skupnost IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O POČITNIŠKI SKUPNOSTI SOZD IMP Člen 34. - -Storitve počitniških domov imajo pravico uživati: 1. člani delovnega kolektiva 2. družinski člani pod 1. in osebe, ki jih te vzdržujejo 3. upokojenci — za člane družine se šteje: žena, mož, otroci, starši in posvojenci Člen 35. ■ -Doba koriščenja počitniškega doma traja za vsakega koristnika in njegove družinske člane 10 dni v koledarskem letu Člen 36. • -Prednos’t pri letovanju v počitniških domovih imajo vsi člani kolektiva s šoloobveznimi otroki, dalje člani kolektiva, ki v preteklih letih niso letovali v počitniških domovih IMP in končno tuji gostje, če so kapacitete preste, vendar plačajo polno plansko ekonomsko ceno 3.800 din, Nov natečaj za propagandna gesla Odbor za obveščanje je razpisal nov natečaj za IMP-jevo propagandno geslo. Predloge lahko pošljete do konca maja v Uredništvo IMP Glasnika, Ljubljana, Likozarjeva 6. Avtorjem najboljših treh predlogov bo Odbor za obveščanje podelil tri nagrade po 2.000 dinarjev. Morda se bo kdo vprašal, zakaj posvečamo toliko pozornosti propagandnim geslom. Razpisali smo že en natečaj in kot boste lahko prebrali v nadaljevanju tega zapisa, je Odbor tudi že podelil tri nagrade po 1.500 dinarjev, zdaj pa nov razpis. Prvi razlog je, da v IMP-ju zadnje čase intenzivneje kot prej razmišljamo o propagandnih nastopih. V Odboru za obveščanje menimo, da je treba zbrati čim več predlogov in pobud, da bi prišli do čim boljših rešitev. Razen tega bo prihodnje leto štiridesetletnica IMP-ja in prav bi bilo, da jo v propagandnih nastopih obeležimo z lepim in odmevnim geslom. (Morda namig, če nameravate sodelovati v na-tečju: Razmišljajte tudi o primernem geslu za štiridesetletnico!) Drugi razlog za nov razpis pa je to, da prvi razpis po oceni Odbora ni dovolj dobro uspeh Že v prejšnjem Glasniku smo potožili nad slabim odzivom in čeprav smo nato dobili še nekaj predlogov, ni bilo tistega pravega, da bi lahko rekli: »Zdaj nam pa ni treba več isakti!« Morda pa, smo tudi pomislili, v IMP-ju zaradi različnosto dejavnosti sploh ne bomo našli enega samega dokončnega in vse obsegajočega gesla in tudi zato bo flobro. da še nekaj časa zbiramo predloge. Na prvi natečaj je poslalo svoje predloge šest avtorjev. Bilo je sicer nekaj šaljivih predlogov (na primer IMP — imamo mnogo pametnih), ki smo jih bili prav tako veseli, saj smo se jim nasmejali — seveda pa to niso predlogi za javne propagandne akcije. Sicer je v gradivu mnogo naporov, kako bi javnosti kratko in učinkovito povedali, kaj je IMP. Toda priznati morate, že ljena v prejšnjem Glasniku. Vsi člani Odbora za obveščanje smo menili, da je bil to najkvalitetnejši prispevek, ki smo ga dobili v našem natečaju. Tone Gradišek — IMP — tozd S kip za geslo: Z IMP-jem do cenejše in čistejše energije! Fran Vodnik iz IMP — tozd Avtomatika za geslo Ustvarjalnost je v IMP prihodnost, ki pa bi ga po mnenju članov Odbora kazalo nekoliko predrugačiti — morda IMP — ustvarjalnost je naša prihodnost! No, vsekakor je Vodnik dal dobro idejo in menimo, da so nasploh pri vseh geslih možni tudi določeni slovnični in, stilistični popravki. Če gledamo tako, potem moramo priznati, da smo na prvem natečaju dobili kar precej gradiva, ki ga bo naprej obdeloval Oddelek propagande v tozdu Marketing. Ža vsako od gesel, ki ga bodo uporabili v svojih akcijah, bodo plačali avtorski honorar. Upamo pa, da bo dal naš drugi natečaj še boljše rezultate in bomo tako prišli do zbirke gesel za vse naše dejavnosti in za IMP v celoti. Pošljite torej svoje predloge do konca maja! L. J. Reklamno geslo naj bi ljudem (potencialnim potrošnikom preneslo sporočilo na zanimiv, simpatičen, morda tudi provokativen, predvsem pa na konkreten način. Poglejmo primer za provokativno geslo! Ljubljanska banka: »Sodelujte z nami in ostanite na vrhu!« Pa še dva primera zanimivih gesel, oba iz iste branže: Slovenijales: »Znamenja velikih sprememb«, ter Meblo: »Korak naprej«. Dobro geslo mora pri lju- Jjl deh vzpostaviti asociacijo ; firmo tako, da lahko v končni > govori samo zase. Vsi verno, N tera banka je »Banka prija* ljudi«. IMP bi potreboval prav • . geslo, ki bi asociralo na njeg6' dejavnost in ki bi ga sta . r spremljalo v propagandnih a* j ah. Boljše ko bo, dalj časa igralo svojo vlogo. Lahko pa tudi preživi. ANDREJ VOLČAN^1 Izrazimo poslanstvo! i Iščemo geslo, ki bo dolgo živelo! Propagandno geslo je kratek, ritmičen stavek oziroma tekst, k'J stalnim ponavljanjem v sredstvih ekonomske propagande in p11 J tete popularizira, tako da postane »lastnina« potrošnika ter ga S p spominja na proizvod, storitev, njihovo kvaliteto oziroma organi* jo. »Postanite vitki, ostanite vitki!« »Imejte svoj stil!« »Ne bo vam uspelo, to je Jelovica!« »Vileda, to je dobra odločitev!« podatek, da se je potrudilo le šest naših kolegov, da mora biti v IMP-ju še mnogo idej — in te iščemo z novim razpisom. Kot pomoč pa na tej strani objavljamo še dve razmišljanji o tem, kakšno naj bo učinkovito propagandno geslo. Zdaj pa k nagradam za prvi natečaj! Čeprav Odbor razpisuje nove nagrade, se nam je zdelo prav, da upoštevamo trud tistih, ki so sodelovali v prvem natečaju in menimo, da smo našli tri dovolj dobra gesla, ki nagrade tudi brez dvoma zaslužijo. Prejeli jih bodo naslednji avtorji: Zdravko Kafol iz delovne skupnosti IMP-Izip za preglednico na temo IMP-jevih propagandnih gesel, ki je bila objav- Kdo jih ne pozna? Reklame, ki nas spremljajo, ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali beremo časopis. Navadili smo se nanje in nekatere so nam celo všeč. Morda nas celo prepričajo in se, prav na podlagi dobre reklame, odločimo za nakup določene stvari. To bomo seveda neradi priznali, a dobra reklama nam zleze pod kožo, požvižgamo si njeno melodijo, ali pa se pošalimo na njen račun. Saj poznate tisto »Ferdo piš«. Minili so časi, ko so bila reklamna sporočila enolična, brez večjih ambicij. »Pijte soskto!« »Perite z miksalom!« »Nosite srajce Labod«... Danes se dobre reklame ne dela več na pamet, temveč se k njej pristopa načrtno. Večjih propagandnih akcij pa si sploh ne moremo zamisliti brez poprejšnje raziskave tržišča. Tu ima glavno besedo marketing. Firme, ki so spoznale, da le tak pristop k propagandi zanesljivo prinese pozitivne rezultate, so se začele posluževati marketinških uslug. Večje firme imajo svoje lastne marketinge, ki skrbijo ža raziskavo tržišča, propagando in prodajo. Marketing je danes v neizprosnem boju za potrošnika močno orožje, ki omogoča pravilno strategijo nastopa na tržišču. In prav S pravilno izbrano strategijo propagandne akcije lahko dosežemo povečan prodajni uspeh. V sklopu propagandne akcije igra važno vlogo reklamno geslo. Le-to je nepogrešljiv spremljevalec reklame. Je nosilec tekstovnega dela reklamnega spo-'ročila, ki skuhaj s sliko ali zvokom tvori celoto. V končni fazi lahko reklamno geslo postane stalni dodatek imenu firme. Pri nas je tak primer reklamno geslo Fructala »V sodelovanju z naravo«, ki ga_vsi prav dobro poznamo. Reklamno geslo v določeni meri lahko tudi odraža poslovno usmeritev firme. Naj naštejem nekaj takšnih gesel: • Ameriška tovarna obutve Dexter: »Amerika je pod vašimi nogami«. Ali- pa geslo za viski White Horse: »Škot, kije vedno dobrodošel«. Pa še geslo za motocikle kava-saki: »Ne pustite, da vas čas prehiti!« Iz definicije tega pojma izhajajo odgovori na vprašanja kaj, zakaj, kdaj ter kakšno mora biti geslo. Pa le ni vse tako preprosto, kot izgleda na prvi pogled. Poglejmo si nekaj gesel, ki jih uporabljajo v svetu! — Smo strokovnjaki za uporabno kemijo. (Henkel) — Ukvarjamo se z energijo za energijo. (Veba) — Zanesljivo in učinkovito zagotavljanje prenosa in distribucije električne energije v zadostnih količinah. (RWE) — Varovati življenje in zdravje, lajšati bolečine, dobavljati orodje za oblikovanje življenj. (Bayer) Dobro geslo nam veliko pove — o proizvodu, organizaciji, ljudeh, o tem, kaj delajo. V tem primeru postane geslo kompetenca (poslovna domena). Ta pa • lahko preraste v poslanstvo organizacije (company mission). Ta vsebuje največ: dolgoročno poslovno usmeritev organizacije, njene cilje, usmeritve, hotenja. Kako ga oblikovati (pa naj bo to geslo, kompetenca ali celo poslanstvo)? — Ne uporabljajmo besed z dvojnimi oziroma dvoumnimi pomeni! — Kar hočemo povedati) vejmo telegrafsko! v,, — Težimo za ravnotežJ. enostavnostjo, zapomljiv0^ — Geslo mora biti lahko11 ljivo! j — Izogibajmo se ■ J »najboljši«, »najvišji«, »na^l najnaj...! (V Avstriji p«*" | slogan: gut, besser, gosser)-— Ne uporabljajmo 1 ■ besed in tujk! JI — Izogibajmo se besedami edini, senzacija, revoluci ji — Geslo, čeprav propad p no, naj bo resnično. Torej žimo! Geslo naj ne opisuje u^j | tivne strani, napak! naših Pritegniti mora poz interes, vzbuditi razmik! (zavedati se moramo, da ■ (6| dobrih geslih lahko zgodi ^ propagandna akcija, kot je redila tovarna »Buick« z ge* ^ When better avtomobile* ^ built buick will build theifl- j ^ — Naj vsebuje tudi iiuf -t! t zvoda oziroma organizacij6'vp ^ — Vsaka beseda mora $ kovati. , f ■ Poglejmo na krati.3,kaj balo razvoja naše organi*3 j ZDRAVKO KA^' ,ri