Uto XLHI - št. 96 - CENA 8 din
Kranj, torek, 11. decembra 1990
DISKOTEKA PRIMADONA
PODARJA 15 POTOVANJ NA COSTO BRAVO
str. 10    Marija Lončar, v. d. direktorja BPT Tržič:
Ko kombinat zapreš, ga nihče več ne odpre
Bese
Slovenski kongres povezovanja
S sobotne konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo. Od leve proti desni dr. France Bučar, Bojan Brezigar, predsednik osrednjega odbora za kongres, in dr. Dimitrij Rupel. - Slika G. Ši-nik
Če je bilo leto, dve nazaj ob pobudi za sklic Svetovnega slovenskega kongresa v slovenski politiki precej molčečih, neopredeljenih in tudi negativno nastrojenih, češ da gre predvsem za združevanje slovenske emigracije na desničarskih ideoloških osnovah, je sobotna ustanovitev konference Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo pokazala povsem drugačen obraz pogledov slovenske politike na kongres. Na ustanovni konferenci so sedeli tudi predstavniki predsedstva, skupščine in vlade, pa tudi nekateri politiki iz opozicijskih strank, uspešno delo kongresu pa so z dokaj čustveno obarvanimi telegrami zaželeli Kučan, nadškof dr. Šuštar in dr. Drnovšek. Zadosten dokaz, da je ideja, rojena na sestankih tedanje politične opozicije, združene predvsem okrog Nove revije, postala aktualno vseslovenska. Na sobotni konferenci v Ljubljani, ki je bila ustanovljena kot zadnja od šestih področnih konferenc kongresa in je s tem organizacijska shema kongresa zaokrožena, je bil jasno določen smisel Svetovnega slovenskega kongresa kot stalnega organa vse slovenske srenje: združitev duhovnih, ustvarjalnih in gospodarskih sil Slovencev na civilni, nadstrankarski in naddržavni osnovi. Kongres bo od 27. do 30. junija prihodnje leto v Ljubljani, po naključju se je vtiril v čas, ko
bomo morali državljani Slovenije po plebiscitu graditi svojo neodvisno in samostojno državo. Kongres bo tej državnosti pomembna opora.
Priprave na kongres nas združujejo, govorijo glasniki Slovencev po svetu. Za isto mizo sedajo donedavno sprti ljudje in prisegajo na narodovo enotnost. Ta nam je ta čas krvavo potrebna, doma in zunaj meja.
Svetovni slovenski kongres si zadaja zahtevne naloge, od kulturnega, vzgojnega in znanstvenega sodelovanja Slovencev, do gospodarskega, do vračanja Slovencev v matično domovino. Prav pri slednjem kaže resno vzeti razmišljanja dr. Franceta Bučarja, Spomenke Hribar, Igorja Omerze in Irene Mislej. Slovenski kongres naj ustvari slovenski domoljubni kapital, prepričanje v vsakem izmed nas, da moramo slovenstvo nositi s seboj in ga negovati, kjerkoli smo in kjerkoli bomo. Grobo vulgarni in sektaški bomo, če bomo k sodelovanju Z domovino pozivali samo bogate, učene, podjetne. Tudi njih, vendar ne pozabimo, da veliko Slovencev ne more gmotno pomagati, da bi marsikdo rad prišel v domovino samo umret. Tudi ta želja je izraz naklonjenosti in hrepenenja po domovini, dokaz njeni pripadnosti, in to je veliko vredno. # J. Košnjek
Železarski zlom?
Talijani in Avstrijci kažejo izreden interes za vlaganje v je-^niško Železarno. Ne sme priti do razprodaje premoženja. Povsod po svetu so črno metalurgijo najprej podržavili in P°tem zdravo in donosno proizvodnjo reprivatizirali.
Jesenice, 10. decembra - Prav   ne želijo, da na vrat na nos pri-
Predstavila se je nova stečajna ekipa Elana
Občni zbor Slovenske kmečke zveze
Elana ne bomo prodali Kmečka zveza odslej
tudi ljudska stranka
Nobenega razloga ni, da ne bi v?rJeli besedam direktorja jesenke železarne, Borisa Bregan-l ^a \e 'z narodnogospodar-**ega vidika še vedno smotrno, j* se železarska proizvodnja -~P seveda nujnem prestrukturirati - ohrani. Ni namreč res, a Železarji porabijo več kot je Rednost njihovega proizvoda, 01 se napačno, da ne rečemo 'onamerno, govori v javnosti, 1 črni metalurgiji ni naklonje-Številni zunanji pogoji so ^rnreč za črno metalurgijo ta-0 obremenjujoči, da enosta-n° ne more preživeti. . V takih razmerah pomoč vla-e hi bank ni le zaželena, am-r1^ nujna. Kot pravi podpred-Sednik Janez Poljšak, bi se mo-ravnati po zgledu vseh za-odnoevropskih držav, ki so metalurgijo podržavile in «Uo reprivatizirale. Povsod je ^trezno intervenirala država, Vr Pa je seveda daleč od tega, a so zdaj v Železarni enosta-lo dvignili roke, čakajoč na p°moč vlade in bank.
pa sami ne stojijo križem g*i kažejo tudi pogovori z finimi soinvestitorji v Italiji " Avstriji, ki menda kažejo iz-edcn interes /a jeseniško Želelo, Jeseničani so previdni:
de do razprodaje premoženja ali celo do novih ekoloških problemov, razen tega pa se dotoka tujega kapitala ne da urediti čez noč.
V železarni se še kako zavedajo nujnosti prestrukturiranja in so zato - tudi v okviru slovenskih železarn - že napravili nujne analize o smotrnosti proizvodnje, o organizacijskih posegih za večjo tržno samostojnost posameznih proizvodnih enot. Brez dotoka svežega kapitala za sanacijo tekoče likvidnosti in brez ustreznih pogojev gospodarjenja, brez podržavljenja, ozdravitve in reprivati-zacije pa so Jesenice pred zlomom. • D. Sedej
TUDI VAŠ OTROK NAJ BO LEPO IN MODNO OBLEČEN
Begunje, 10. decembra - Naša naloga je izvesti kontroliran stečaj, naš cilj poravnati obveznosti do upnikov in obnoviti proizvodnjo v Elanu, razlika torej ni v ciljih, temveč v načinu izvedbe. Ekipa ima odlične reference, obvlada skupinsko delo in pokriva vsa pomembna področja, razširili jo bomo s strokovnjaki Elana, dobrodošle bodo informacije bivšega vodstva, ni pa moč pričakovati njihove uradne vključitve, je dejal Igor Triller, novi stečajni upravitelj Elana, ki ima s stečaji izkušnje, saj je v zadnjih dveh letih vodil dva stečaja v Iskri.
Spregledati pa ne smemo še ene razlike, saj smo po dolgem času slišali, da bo nova stečajna ekipa stavila na delavce Elana. Aktivirali bomo notranjo energijo v tovarni, saj čarobne palice ali asa v rokavu nimamo, je dejal Igor Triller. Takoj nameravajo oživiti proizvodnjo, udeležili se bodo januarskega sejma plovil v Diisseldorfu in februarskega smučarskega sejma v Munchenu, saj sodijo, da Elan lahko obstane na trgu in da blagovna znamka Elan še vedno visoko kotira, po Trillerji oceni je vredna polovico Elanovih dolgov. Nikakor ne razmišljajo o prodaji Elana ali njegove blagovne znamke, verjetno pa bo med stečajem prišlo do posameznih postokov, ki so podobni dezinvestiranju. Danes so že dali naloge, da se proizvodnja popolnoma oživi, za kar so našli nekaj materialnih virov, danes je na delu 350 delavcev, najkasneje do ponedeljka jih bo delalo bistveno več. Sprejemali bodo naročila, v sredo imajo sklican sestanek s tujimi dobavitelji, do konca tedna z domačimi. Še ta teden bodo sestavili upniški odbor, jutri pa se bodo sestali s slovenskim ministrom za industrijo Izidorjem Rejcem. S podjetjem Šport EL 2000 bodo sodelovali pri posameznih poslih, vendar pa se v tej fazi ne bodo pogovarja-Ji o podpisu licenčne pogodbe.
Vrhnika, 8. decembra - Slovenska kmečka zveza je v nadaljevanju občnega zbora v soboto na Vrhniki dopolnila svoje ime. Odslej se bo imenovala Slovenska kmečka zveza - ljudska stranka, lahko pa bo uporabljala ime Slovenska ljudska stranka. Delegati občnega zbora so se za dopolnitev imena odločili zato, da bi v stanovsko politično organizacijo privabili poleg kmetov tudi druge, predvsem izobražence.
Franci Petek dvakrat na stopničkah
^"»»der Bav, 9. decembra - Naš ta trenutek najuspešnejši ^akalec Franci Petek iz Žirovnice je konec tednu le enkrat v°*a/al, da sodi v sam vrh svetovnega skakalnega športa. Že "oboio j«,- hil nu srednji skakalnici tretji, v nedeljo pa se je y H'llki skakalnici izkazal še bolje in se uvrstil na drugo me-Jf>' Ho štirih tekmovanjih je tako i 52 točkami na tretjem me-r^svetovnega pokala med posamezniki, naša reprezentanca
|e v ekipni uvrstitvi četrta. • V. S.
Novi stečajni upravitelj, Igor Triller, je ekipo sestavil večinoma s svojimi dosedanjimi sodelavci, ki imajo že dokaj uspešne izkušnje z vodenjem stečajev. Pravnica Katarina Benedik z Bleda prihaja iz Iskre Delte, odgovorna je za pravne in kadrovske zadeve, magister ekonomije Asim Pervis iz Ljubljane prihaja iz Iskre Commerce, zadolžen je za marketing in izterjavo, inženir Matjaž Vuga iz Kranja prihaja iz Iskre Avtomatike, zadolžen je za proizvodnjo, tehnologijo in razvoj, pravnik Franci Perči« z Bleda je najbolj znan kol dežurni finančnik Mladine, zadolžen je za finance, ekonomist Borut Gorazd iz J_jubljane pa je zadolžen za revizijo poslovanja. • M. Volčjak, Foto: J. Cigler
Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke, je na nadaljevanju občnega zbora, ki je potekal pod geslom Orjemo slovenske brazde, dejal, da je Slovenska kmečka zveza izšla iz zadnjih volitev kot pomembna politična sila, med najmočnejšimi v vladni koaliciji. Za kandidate kmečke zveze niso glasovali samo kmetje, pač pa tudi precejšen del volilcev drugih poklicev. Že iz tega, da je dobila veliko glasov v velikih mestih, je mogoče sklepati, da Slovenska kmečka zveza ni samo kmečka organizacija, ampak splošno ljudska stranka.
"Za naše kmetijstvo zahtevamo in bomo še zahtevali učinkovito zaščito, ne le (ali predvsem) s finančnimi državnimi subvencijami, pač pa z zakonom reguliran tržni red s kmetijskimi pridelki. V tej zvezi zavračamo namigovanje o izsiljevanju nekega kmečkega lobija. Sprašujem: katera država v Evropi prepušča svoje kmetijstvo predvsem delovanju liberalnega trga? Predvsem pa: katera država ne ščiti svojega kmetijstva pred uvozom po dumpinških cenah?" seje vprašal Ivan Oman in poudaril, da tisti, ki pri nas tudi v kmetijstvu zahtevajo popolno delovanje trga, pozabljajo, da "trg" obvladujejo veliki monopoli, ki kujejo velike dobičke na račun kmeta in porabnika. Oman je tudi dejal, da kmečka zveza vidi prihodnost v osamosvojitvi Slovenije. "Prepričan sem, da bomo tako lažje reševali svoje težave. Če nas nekateri strašijo
s težavami, ki da bodo nastale z osamosvojitvijo, potem se vprašajmo, kakšne bodo težave, če tega ne napravimo."
Na občnem zboru so sprejeli deklaracijo o politični usmeritvi kmečke zveze, nov statut stranke in številne zahteve in predloge. Omenimo samo nekatere! Kmečka zveza zahteva od republiškega izvršnega sveta, da zagotovi racionalno porabo denarja za pomoč poplavljenim območjem, zavzema se za agrarno reformo in za družinske kmetije, za ureditev socialnega položaja kmetov in za ustanovitev kmetijsko-gozdar-ske zbornice, nasprotuje obveznemu odkazilu drevja za posek in za to, da bi hkrati z zakonom o privatizaciji sprejeli tudi zakon o denacionalizaciji in da bi pri popravljanju krivic dali prednost vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov. (Več na kmetijski strani) # C. Zaplo-tnik
j ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Evropa ZDEJ
"De zde) - ko že na Kranjskem vsak pisari, jaz tudi v trop se vriniti želim, se mi ne ćudi", bi rekel učenec pisarju. Zato ni čudno, da se prav zdaj najde nekdo, ki hoče iz Prešernove gorenjske besede "zdej" napraviti kratico ZDEJ: Združene države Evrope (Jugoslavije).
Se prej beseda o tem, kako je z Evropo zdaj. Svet že dolgo ni izgledat tako miroljubno kol v zadnjem času. Popustitev napetosti v odnosih med glavnima velesilama, dosežki 15 let trajajočega "zasedanja" K VSE in vse. kar sodi zraven, je omogočilo, da je zemeljska ladja priplula v za ve len zaliv. A že po 15. januarju jo utegne zajeti viliar, ki se obeta v Zalivu. Vesoljska ladja z imenom Zemlja pa je nevaren ekološki Jaboratorij, ki grozi s skorajšnjo pogubo svojim nezmernim pomikom, Tudi Evropa, pO vseh vidnih merilih najbolj pomirjeni del planeta, je taka le navidez. Po dveh svetovnih vojnah in dveh poskusih ukrotitve tistega, ki ju je povzročil - v mislih imam versajsko in jalr.sko brzdanje Nemčije - je oboje za nami ih Nemčija je spet združena. Tisto, kar šteje zdaj, je bistveno spremenjeno razmerje med glavnima krotilcema. Krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi in združitev Nemčije je namreč omogočilo prav dejstvo, da SZ niti tehnološko niti stroškovno ni vzdržala oboroževalne tekme z ZDA; v pripravah na "vojno zvezd" so Sovjeti zaostali, pa tudi stroškov zanjo ne bi zmogli. Sovjetski monolit, ki je navzven izgledal tako trdno, se ruši gospodarsko, ekološko in politično; na vojaški industriji temelječe gospodarstvo je zaostalo, kmetijstvo ne pridela dovolj hrane, ljudje so nezainteresirani za delo in prisiljeni živeti v najbolj uničenem naravnem okolju na svetu, sovjetska federacija se trga po vseh šivih... Tudi vzhodna Evropa kot celota ni dosti na boljšem Po gospodarskem in ideološkem zlomu realsocia/izma se je izkazalo, da je politična demokratizacija sama po sebi ne bo (od)reši-la. Globalni problem razkoraka med svetovnim severom in jugom se je kar naenkrat pojavil v Evropi sami. ki je vse bolj razdeljena na bogati zahod in obubožani vzhod. Tako je stara celina spet postala preizku.ševališče svetovne blaginje in mint; če bo mogoče preseči evropski razkorak, bo to mogoče zgled za prcmoščanje prepada, ki razdvaja svet.
Mejo med obema Evropama je mogoče prav natančno določiti. Vzhodno od nje ostanejo ob SZ še Poljska. Romunija. Bolgarija in Srboslavija; CSER. Madžarska. Slovenija. Hrvaška in BiH pa so na dobri poti. da se slejkoprej znajdejo zahodno od usodne ločnice. Toda; stvar ni v ločevanju, temveč v premoščanju le-tega! Zato je posebej zanimiv najnovejši predlog dr. Slavena Lelice. svetovalca hrvaškega predsednika Tuđmana. Pravi, da je model YU-kon federacije, ki /o propagira njegov sedanji delodajalec, pravzaprav že zastarel; konfederacije so namreč vedno ibile) le zveze prijateljskih držav, sedanje jugoslovanske republike pa so si že naravnost sovražne. Interes, ki lahko v prihodnje edini združi osamosvojene jugoslovanske države, je ekonomski. Zalo ideja JGS - Jugoslovanske gospodarske skupnosti Ta hi omogočila dvoje. Prvo bi bilo zmanjšanje skupnih izdatkov. Hrvaška mora zdaj dajali dobrih H) odstotkov svojega družbenega proizvoda v zvezni proračun, znesek, ki ga članice Evropske skupnosti (ES) prispevajo za njeno delovanje, pa znaša le dober odstotek in po letu 1992 se ne bo povečal na več kot 2 do J odstotke. Povezovanje v demilitarizirano JGS bi bistveno znižalo nadnacionalne izdatke prihodnjih jugoslovanskih držav. Drugo, kar bi prinesel preustroj SFRJ v 0GS. bi bil "efekt padi a Berlinskega zidu" - skokovita rast interesa litjih investitorjev in rast cen nepremičnin (v vzhodnoneniškem primeru se je oboje povečalo do 200 odstotkov). V Jugoslaviji in v Evropi gre torej v bistvu za eno in isto stvar. Ekonomski interesi so zbližali države ES tako, da je ta dejansko že konfederacija, kiir bo po letu 1992 tudi formalno. ZDE - Združene države Evrope bodo namreč imele skupno zunanjo, obrambno in monetarno politiko, skupne razvojne programe in carinsko unijo. Vse to Za vsaj trikrat nižjo ceno od dragih koiiirauslug, kakršne danes vsiljujeta sovjetska in jugoslovanska federacija.
To. kar bodo ZDE pomenile Evropi, bi lahko JGS prinesla jugoslovanskim narodom. "O, zlati vek ZDEJ muzam kranjskim piide!", poreče pisar. Dej, dej... Miha Naglic
Ne hitimo s formalno povezavo
Ptuj, 7. decembra - Na tretjem srečanju so se zbrali predstavniki neodvisnih in samostojnih sindikatov Slovenije, kamor med drugimi sodijo tudi kranjski sindikati. Čeprav že nekaj časa govore o morebitni konfederalni povezavi sindikatov, ki združujejo 50.1100 članov, tokrat ni prišlo do tovrstnega dogovora.
»Po tretjem srečanju je med predstavniki kranjskih, obalnih ter sindikatov novinarjev, igralniških delavcev in splošne plovbe obveljalo prepričanje, da s formalno povezavo v konfederacijo ne gre hiteti.« nam je po seji na Ptuju povedal predsedujoči Jože An-f«1 in. sicer predsednika Sveta kranjskih sindikatov. »Začeli naj bi s skupnimi nastopi glede krepitve pogajalskih pozicij v odnosu do vlade, skupščine in delodajalcev, ne pa da posegamo v notranjo organiziranost naših sindikatov. Pač pa se bomo vključevali v razprave glede sprememb ustave (s strogo sindikalnega, ne političnega vidika), zakona o privatizaciji (v interesu, da delavci ne bodo popolnoma ob vso lastnino in pravico do soodločanja) ter delovno zakonodaji!. Na Ptuju smo tudi ocenili, da utegne ustanavljanje tretje sindikalne centrale odmevati negativno, torej se zaenkrat ne bomo formalno pove/ovali.«
Na Ptuju so sprejeli tudi protest zoper odločitev o reprezentativnosti sindikatov, kar naj bi bilo določeno v zakonu o sindikatih. Vendar odločitev zaenkrat še ni sprejeta, tako da bodo tudi neodv i-sni in samostojni sindikati s svojim zaledjem 50.000 članov še lahko uveljavili načelo reprezentativnosti. • D. Ž.
S3MEEGLAS
Ob tS-letnici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno itezdo
Ustanovitelj ia izdajatelj CP Glas, Kranj, tisk CCP Delo Ljubljana, TOZD TČR I jubljana
PredMKlpica ćasopisntgfl SV«U Kristina Kobni
naročnina za IV. trimesečje je 160,0«) din
Gorenjski glas urejamo in pijemo: Marko Valjavec (direktor), Štefan Ž-argi (\ d, ftavnega urednik.i), leopoldina Bogataj I \ d odgovornega urednika). Vilma StaniMnik (Spon, i urizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (m dom in družino, zanimivosti, I r/iči. Danica Zavrl - Ž.lebir i socialna politika, gorenjski kraji in ljudje), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger l kultura i. Helena Jelovfan (izobraževanje, i/ tolikih klopi, kronika. Skofju I okai. Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, lesenice i. Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija), .loze Kota jek i notranja politika, Iport i. Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj i Gorazd Sinlk i Fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično ur i m je) in Marjeta Vozlič (lektoriranje)
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mol« Pijadeja I Kranj tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999
lelefoni: direklor in glasni urednik 28-463, uiednišiso 2I-K60 in 21-835. ekonomska prop.manda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27460
NeobJBV Ijenih pisem in slik ne s racamo Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Izredna seja izvršnega sveta jeseniške občine
\af
Železarna lahko povsem ustavi proizvodnjo
Na izredni seji jeseniškega izvršnega sveta so predstavniki Železarne predstavili kritične razmere v tem največjem delovnem kolektivu jeseniške občine. Če ne bo pomoči, se bo proizvodnja že januarja ustavila. Denarja za izplačilo novembrskih osebnih dohodkov ni. Izvršni svet ne dovoli povišanja stanarin in komunalnih storitev.
Jesenice,  10. decembra -
Predsednik poslovodnega odbora dipl. inž. Boris Bregant je
predstavil ekonomske in finančne razmere v Železarni: blokirani so za 79 milijonov dinarjev, blokada v drugem vrstnem redu znaša 30 milijonov dinarjev, kar pomeni, da ne morejo izplačati osebnega dohodka za november pred poravnavo tega
zneska. Vloženi sta dve tožbi: samo elektrogospodarstvo zahteva 20 milijonov dinarjev! Za izplačilo osebnih dohodkov nt nobenih možnosti, če zunanje institucije ne omogočijo umika blokade pred datumom izplačila osebnih dohodkov. Na pomoč bank brez velikih koncesij ne morejo računati, uvoz je blokiran, vse kooperacije so v
minusu...
»Stroškom proizvodnje se pridružuje že nezmožnost prodaje na trgu, saj proizvodnja vsepovsod upada, uvaža pa se pod pogoji, kjer so odpovedale vse zaščite,« je dejal Boris Bregant. »Največji problem pa je v tem, ker se je v Jugoslaviji dobesedno ustavilo plačevanje z gotovinskimi sredstvi. Žele-
zarna dnevno proda za 10 milijonov vrednosti blaga, priliv sredstev pa je včasih celo manjši kot 5 odstotkov prodanega blaga. Posledice so znane: manjša realizacija in več kot 3.000 čakajočih na delo. Izhod je v tem, da pridobimo sredstva za surovine in polproizvode v višini 210 milijonov dinarjev, do 15. januarja pa potrebujemo še 210 milijonov za poravnavo obveznosti. Železarna se lahko povsem ustavi, če ne bo pomoči...«
Od 10. do 15. decembra se bo zaustavila proizvodnja v vsem metalurškem delu, nov zagon železarskih obratov se pričakuje šele 7. januarja. Na delo bo čakalo več kot 3.000 zaposlenih, kar bo na Jesenicah sprožilo hude socialne pr°' bleme. Ker ni denarja, z od; pravnino in drugimi oblikam1 niso »rešili« še niti enega de' lavca. Izvršni svet skupščin« občine bo poleg ostalih ukrepov zadržal podražitev komunalnih storitev in stanarin, Pn' zadeval pa si bo tudi, da se uredijo in pospešijo stvari na p0' dročju drobnega gospodarstva. • D. Sedej
'Socialni paket" izvršnega sveta
Višje stipendije, rejnine in nadomestila
Slovenski izvršni svet je v petek sprejel tudi predlog novega zakona o davku na promet nepremičnin.
Ljubljana, 7. decembra - Zakon o davku na promet nepremičnin naj bi skupščina sprejela še ta mesec, veljati pa naj bi začel v začetku prihodnjega leta, hkrati s paketom novih davčnih zakonov. Novi zakon uvaja enotni 2-odstotni davek od dogovorjene prodajne cene, ne pa več 35-odstotni. visoki davek, ki je navajal prodajalce in kupce k skrivanju resnične prodajne cene. To bo sedaj odveč, zato finančni učinek po oceni vlade ne bo manjši.
Izvršni svet je sprejel tudi več sklepov s področja sociale. Štipendije iz združenih sredstev in štipendije, ki jih izplačujejo organizacije in drugi delodajalci bodo decembra za 15 odstotkov višje. Pritisk na povečanje štipendij je bil velik, zadnja valorizacija pa je bila opravljena maja. Pritisk na štipendije je marsikje večji tudi do 40 odstotkov, podjetja pritiskajo na združena sredstva, da bi prevzela tudi kadrovske štipendije, denarja je vedno manj. nezadovoljstvo pričakovalcev štipendij pa je vedno večje, zato lahko na tem področju pričakujemo probleme Vlada je v petek tudi sprejela sklep o uskladitvi rejnin, sklep o valorizaciji nadomestila za invalidnost in določitvi dodatka za
Predstavnik vlade v Luksemburgu
Slovenski izvršni svet je za svojega pooblaščenega predstavnika v Luksemburgu (ta država bo prihodnje leto predsedujoča v EGSj imenovala Franca Dreua, Slovenca, ki ima v Luksemburgu svoje podjetje in poslovno sodeluje s Slovenijo in Jugoslavijo. Dreu je znan v tej državi in je svoje storitve sam ponudil slovenski vladi in za njegovo angažiranje Slovenija ne bo imela stroškov
Davek ostane doma
Izvršni svet je naročil Službi družbenega knjigovodstva za Slovenijo, da zadrži za čas med 6. in 21. decembrom v Sloveniji tisti del temeljnega prometnega davka, ki bi ga morala Slovenija nakazati federaciji. Denar bo Republika Slovenija porabila za prt' magovan/e likvidnostnih težav. Kje in kako. pa bo odločala skupščina. Predstavnik vlade je povedal, da bi v Sloveniji ostal0 okrog milijarde dinarjev, če letos ne bi več odvajala teh sredstev v Beograd.
Ustanovni zbor SKD, področnega odbora Bled
Stranka SKD naj bo živa
Bled, 8. decembra - Nekaj več kot sto ljudi se je udeležilo ustanovnega zbora Slovenskih krščanskih demokratov, področnega odbora Bled. SKD so stranka, ki ima v slovenskem prostoru daleč največ članov, organiziranost članstva pa še ni zadovoljiva. Prav zato so področni odbor ustanovili tudi na Bledu. Med drugimi so se zbora udeležili tudi l/idor Rejc, minister za industrijo in gradbeništvo, Vladimir Černe, radovljiški župan in Ignac Polajnar, vodja poslanskega kluba SKD.
Večina govornikov je poudarila, da živimo v i/redno težkih političnih in gospodarskih razmerah«, ljudje pa so v velikih dvomih (»lede bodočnosti Bled je politično zelo raznolik, vse večje priseljencev. Zato je politično delo še toliko težje. SKD so bili med prvimi strankami, ki so se lotile tega dela in razreševanja stihije, ki vlada med ljudmi.
I/idor Rejc je dejal, da je biti krščanski demokrat nekaj posebnega, posebej, če upoštevamo 45 let partijskega enoumja Pred nami je nova slovenska država, ki pomeni novo okno, ki ga ne smemo zapreti.
tujo nego in pomoč in sklep o višini denarnega dodatka oskrbovancem v socialnih zavodih.
Da bi v Sloveniji lažje obvladovali posledice naravne kata-sirole I. in 2. novembra, je izvršni svet sklenil v ta namen uporabiti okrog 30 milijonov ameriških dolarjev posojila Mednarodne banke /a obnovo in razvoj, ki ga je la denarna ustanova namenila Sloveniji za financiranje projektov za varčevanje / energijo in za varstvo okolja. Vlada se je zadolžila, da bo ta denar tudi v tem primeru uporabljen /a sanacije in novogradnje s lega področja. Sprejet je bil ludi predlog republiškega sekretariata za promet in zveze, da se za izgradnjo cest po Osimskih sporazumih med Razdrtim in I ernetiči ter Razdrtim in Vrtojbo iv prvi fazi se gradita odseka Razdrlo - (*'ebu-
lir
rok
lovica in Razdrlo - Podnanos) tfi jame posojilo pri italijanski vlad v višini 22.252 milijonov (obrestna mera 1,75 odstotka vračanja 20 let s pel letnim moratorijem), razen tega pa se kome cialno posojilo v višim 38.300 m lijonov lir. pri katerem P*1 L obrestna mera skladna z mednJ rodnim pogojem, rok vračila 9. bo ob triletnem moratoriju I'-let.
Vlada je zavrnila predlog za P0' daljšanje mandata slovenskim <>*■' legatom v zveznem zboru zvez"e skupščine. Za podaljšanje ni Pra v ne osnove, vendar bo morala re puhliška skupščina o tem vseCO0 razpravljati, saj bo Ireba v p* hodnem obdobju zagotoviti m"" malno funkcioniranje federaClJr O tem imata Slovenija in H'.v'' ška sorodni stališči • J. Košnje"
Vabilo
Vabimo vse bivše prisilne nemške mobilizirance v nemški vojski, kot tudi svojce padlih in pogrešanih na ustanovni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 17. decembra 1990, ob 10. uri v dvorani občine Kranj. Na zboru se bomo pogovorili o problemih, s katerimi se še danes ubadamo.
Za pobudnik*-.   Jože Ahac*
Izidor Rejc 0 samostojnosti Slovenije: Priložnosti zu samostojno Slovenijo ne smemo zapraviti. Te pravice nimamo, imamo pa dolžnost, da to storimo. Smo ua dnu ponižanja, v jugoslovanskem prostoru nimamo več kaj iskan Vse dosedanje delo vlade je temeljilo na tem. da si ustvarimo optimistično prihodnost. Naša materialna osnova je na izredno težki preizkušnji. Gremo />roti Zahodni Evropi, vendar pa za seboj ne bomo zaprli vrat. Ostali bomo prijatelji, morda še boljši. Vse minule dneve in noči smo žrtvovali, da smo dosegli skupno odločitev o plebiscitu. Seveda samostojnosti n< homo izpeljali brez težav, vendar pa bomo lahko sami napisali tako zakonodajo in ustavo, ki bo izraz naših potreb in zelja Ne bojmo se prihodnosti, čeprav se moramo pripraviti na nekatere težave. Lahko rečem, da se marsikaj govori, celo rožlja z orožjem, vendar so vsi nasprotniki do seda/ vedno klonili ob nosi odločnosti
Sestala se bo kranjska skupščina
Kranj, decembra - V sredo, 19. decembra, se bo sestala kranjska sk"^ ščina, najprej ob 14. uri na ločeni seji zbor krajevnih skupnosti«, 14.30 pa zbor združenega dela. nato pa se bodo sestavili vsi trije zbori-
/bor krajevnih skupnosti bo ločeno obravnaval merila za de lev proračunskih srcdsicv krajevnim skupnostim v prihodnjem W zbor združenega dela bo volil novega podpredsednika zbora.
Na skupnem zasedanju bodo volili komisijo za medobčinsko mednarodno sodelovanje in odločali o dodatku k sporazumu o f,n~B čitanju policijske postaje v Kranju, lem bo sledila skupna seja, je pripravljen predlog za imenovanje sekretarja sekretariata za ll,u . bene delavnosti. Nato pa so spel na \ rsti skupno zasedanje, zanj predlagan daljši dnevni red. Na začetek so postavili problematiko* Spodarstva v občini, sledila bosta predloga odlokov o začasnem flflg
ciranju javne porabe v prvih treh mesecih prihodnjega leta in o
prav kili financiranja skupne porabe v letošnjem lein v kranjski
ob*
Ignac Polajnar |e dejal, da so temelji krščanstva pravzaprav temelji slovenstva. Slovenski \<>z ie težak toliko, kolikor težkega bomo sposobni pehali Največ vredno je to, da ta voz pomaga peljali tudi opozicija. Tudi v SKD verjamejo, daje stranka močna toliko, kolikor je življenja v vsakem njenem članu.
Vladimir teme se je dotaknil predvsem gospodarskih razmer v občini, za katere je dejal, da so izredno težke, še posebej zaradi I lana. Potrebna DO zbrali sile za normalno delo in življenje, SKD pa so V radovljiški občini že sedaj ena najaktivnejših strank.
Na ustanovnem zboru so se tudi dogovorili, da bodo v nedeljo, 23. decembra, prispevek, ki se nabere v cerkvah, namenili slovenski Karitas, ter izvedli volitve področnega odbora • M. (Jregorič
i. Razveljaviti nameravalo družbeni dogovor in odlok o pokr»JL skem odboru za Gorenjsko. Dolg je seznam kadrovskih zadev, poslanskih klopeh bodo predlogi za: izvolitev sodnika za PIL'kl.'s ,\ razrešitev namestnika komandirja Postaje milice v Kranju, izvohjj sodnikov porotnikov I e me 11 nega sodišča v Kranju, izvolitev korffjj je za vloge in pritožbe, razrešitev in imenovanje tajnika in člana .j, čniske volilne komisije, imenovanje načelnika t prave inšpekcij1' služb za Gorenjsko, izvolitev predsednika komisije za preiskavo Pj^ vojnih pobojev in pravim dvomljivih procesov v kranjski občfM potrditev organov upravljanja in programskega sveta Radia Kia'11^ ustanavljanju. Na koncu pa so predvidena še delegatska vprašani'1 odgovori- • M- V.
"Torek, 11. decembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. stran mmmsmmsiuiB
£51013© moja država
Svetovni slovenski kongres bo sredi prihodnjega leta v Ljubljani
Kongres bo vsenarodna organizacija
Organizacijske priprave na Svetovni slovenski kongres so s sobotno ustanovitvijo konference za Slovenijo zaključene. Ljubljanski kongres sovpada s pomembnim poplebiscitnim obdobjem osamosvajanja slovenske države.
Ljubljana, 8. decembra - V začetku leta 1988 se je rodila ideja Svetovnega slovenskega kongresa. V pičlih dveh letih postaja 'deja stvarnost. Svetovni slovenski kongres bo avtonomno, narodno-SjnoJn politično dejanje. Kongres bo vsenarodna organizacija, 2družeVaia bo Slovence doma in na tujem ne glede na nazorske ra-zhke, ohranjata in povezovala slovenstvo.
Zborovalcem na ustanovni konferenci Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo v Polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so Pozdrave izrekli predsednik slovenskega predsedstva Milan Ku-j*3". član zveznega predsedstva dr- Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Dr. France Bučar, predsednik slovenje skupščine, ki je bil tudi med Ponudniki za sklic slovenskega k°ngresa. je dejal, da Slovenci nismo manjšina, ampak povsem enakopraven narod, za• katere gora tudi Evropa najti prostor. . aJPrej moramo biti neodvisni. Ce želimo biti soodvisni, najprej j^oramo kaj dobili, da bomo lah-ko kaj dali na višjo raven. Slo-
venstva ne bomo branili s tabori in zapiranjem, ampak z odpiranjem v svet. tudi na tak način, da bo vsak Slovenec nosil slovenstvo s seboj. Konferenco so nagovorili dr. Dušan Plut v imenu slovenskega predsedstva. Bojan Bre-zigar iz Trsta v imenu osrednjega odbora za Slovenski kongres, ki je sporočil, da bo prvi kongres v Ljubljani (Celovec, Trst, Pariz, Celje), Karel Smolle, ki je dejal, da so mnogi Slovenci dobili po vojni na Koroškem zatočišče, sedaj pa iskreno želi, da bi bili Korošci spet dobrodošli v Sloveniji in da bi drug drugemu ustvarjali dom. Vlado Habjan. predsednik iniciativnega odbora za Slovenijo, je predlagal, da mora Slovenija s samostojnostjo dobiti tudi
svojo škofovsko konferenco in da sedaj deluje vseh šest področnih konferenc (za Slovenijo, za Slovence v zamejstvu, za severno Ameriko, za Južno Ameriko in Avstralijo). Pred nami je tretji izpit in ta je ponavadi usoden, je dejal, vendar je usoda naklonjena pogumnim in modrim, je dejal. Spomenka Hribar, pobudnica kongresa in kandidatka za predsednico konference Svetovnega slovenskega kongresa za Sloveni-
jo, je opozorila na usodno povezanost plebiscita in kongresa. Zborovalce je nagovoril tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Sicer pa so na konferenci imenovali komisije kongresa (za gospodarstvo, za zgodovino, za Slovence po svetu itd.). Na kon-. ferenci so izvolili odbor in zborovanje zaključili s pozivom Slovencem, naj se udeležijo plebiscita.
• J. Košnjek
Svobode ni mogoče meriti z denarjem
J Jugoslaviji se čutijo vsi opeharjene: Srbi, ker so izgubili državo, Slovenci, ker so desetletja lahko uporabljali le 10 odstotkov ustvarjenega, Makedonci, ker so stisnjeni med pet sovražnih narodov ...
Preddvor, 7. decembra - Občinski odbor Slovenske demokratične ^eze Kranj je v petek v Preddvoru pripravil pogovor o plebiscitu, zabilo je obetalo, da bodo na vprašanja zbranih odgovarjali trije iz r*publiškega vodstva stranke - Janez Janša, Spomenka Hribar in Anton Tomažič, vendar je bil sestav nazadnje nekoliko drugačen. Slovenski obrambni minister Janez Janša je zaradi državniških ob-v*inosti utegnil sodelovati v pogovoru manj kot pol ure, namesto Spomenke Hribar je prišel dr. Rajko Pirnat, sicer republiški sekre-*T *a pravosodje in upravo, trojici pa se je ob koncu na povabilo '°rijana Bulovca, ki je vodil pogovor, pridružil še predsednik zbora občin republiške skupščine, domačin Ivo Bizjak.
Da bi kdo samostojno in neodvisno slovensko državo že vna-PreJ priznal, ni pričakovati. Nasprotno: večinoma slišimo celo jlasove, da so v prvi vrsti pomembni mir. stabilnost in ohra-iKuije meja v Evropi. Vse to je Sl.cer res. vendar ne za ceno pramce naroda do samoodločbe in
življenja v nemogočih razmerah. Jugoslavije je po mojem mnenju vsaj dve ali tri leta že koncentracijsko taborišče narodov. Vsi se počutijo opeharjene: Srbi zato. ker so izgubili državo, Slovenci zato, ker smo desetletja lahko uporabljali le 90 odstotkov ustvarjenega,   Makedonci zato,
Je manjša država dražja od večje' Dr. Rajko Pirnat je dejal, da bi v upravi potrebovali 2.200 delavcev (pretežno carinikov) več kot doslej. 7.000 kvadratnih metrov več poslovnih prostorov... Izdatki za to bi bili v primerjavi z 1.7 milijarde dolarjev, kolikor zdaj dajemo federaciji, zelo majhni.
Za svobodno Slovenijo
Mladi, povezani v organizacije Mlada iniciativa pri SDZ. Mladi krščanski demokrati. Socialdemokratska mladina in Zveza slovenske kmečke mladine odločno podpiramo plebiscit in odloči-'ev ZA samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Razlogov za to odločitev je več kot dovolj.
Stanje, v kakršnem se danes Slovenija kol del Jugoslavije *e vedno nahaja, je nevzdržno. Ne sklicujemo se na čustva, sklicujemo se na dejstvo, da Slovenija predvsem zaradi: ' ekonomskih razlogov, ki se kažejo v nenehnem odlivanju finančnih sredstev iz Slovenije in zvezno politiko, ki načrtno uničujejo slovensko gospodarstvo in znižujejo osebni standard posameznikov;
' političnih razlogov, kot so mednacionalni spori in celo spopadi, teptanje človekovih pravic, odsotnost demokracije, najrazličnejše unitaristične, boljševiške in militaristične tendence v večjem delu Jugoslavije,
nima prihodnosti v tvorbi, kakršna je Jugoslavija.
Prav mladi pa smo za prihodnost najbolj zainteresirani. Zato je prav nam najmanj vseeno, ali bomo živeli v dosedanji je-c' narodov in čakali na direktive in grožnje tega ali onega »nad-nacionalnega« despota, ali pa vzeli svojo usodo v svoje roke in P°st(di svoboden narod svobodnih posameznikov v demokratični slovenski državi, ki bo svojo energijo usmerjala predvsem v lasten ekonomski razvoj in blaginjo prebivalcev.
Plebiscit in glas ZA samostojno Slovenijo je zgodovinska odločitev. Nobena taka odločitev ni lahka, še posebej, ker nikoli n' mogoče predvidett prav vseh možnih posledic in ker je od nje °dvisna usoda številnih prihodnjih rodov. Toda, kdor se ne odlo-€l- je svojo priložnost zapravil. Namesto tistega, ki se ni upal °dločiti. so vedno odločali drugi. In prav to se je v zgodovini vse-'ej dogajalo tudi s slovenskim narodom, kadar se ni upal odlo-(a'i sam.
Tako upamo, da smo se slovenski državljani iz te zgodovine *liJ naučili in se bodo tako znači odločiti ZA samostojnost in neodvisnost Slovenije. Žrtvujmo torej kakšno uro svojega življenja »O udeležbo na plebiscitu in tako odločimo tudi o svojem nadaljnjem življenju in življenju naslednjih generacij!
/y Mlado Iniciativo pri SDZ     za Socialdemokratsko mladino Predsednica: Mojca Sifrer      predsednik: Matej Makarovič
za Mlade krščanske demokrate predsednik: Peter Reberc koordinator: Primož Bule
za /vezo slovenske kmečke mladine .___ predsednik: Marjan Podobnik_
ker so stisnjeni med pel sovražnih narodov in se počutijo ogrožene... Skratka - nesrečni socializem, ki je največja naravna katastrofa v zgodovini človeštva, je dodobra onemogočil mirno in pametno življenje v državi," je dejal dr. Rajko Pirnat in poudaril, da je samoodločba vseh narodov, ne samo slovenskega, predpogoj za ureditev razmer na Balkanu. Zadrževali Jugoslavijo skupaj je le vedno močnejše tlačenje pokrovke, pritisk pod pokrovko pa narašča, lako da lahko navsezadnje vse skupaj raznese. Bolje je pokrovko dvigniti in probleme normalne! urejati.
Čeprav je 12 odstotkov volil-cev druge narodnosti in se 20 odstotkov volilcev razglaša za Jugoslovane, bodo o samostojnosti Slovenije po besedah dr. Rajka Pirnata odločili Slovenci. Plebiscit ne bo uspel, če se bodo Slovenci zbali samostojnosti.
mostojne Slovenije in tudi zvezni kancler je to nekako namignil. Pomembno je, da nas prizna ena država, potem bo verjetno šlo po sistemu domin in nas bodo v kratkem času priznale tudi druge države." je dejal Anton Tomažič.
Janez Janša je povedal, da gre že nekaj časa za določene vojaške pritiske na Slovenijo in da o njih prav zato. ker bi jih kdo razumel kot strahovanje in pritisk za sprejem zakona o plebiscitu, niso dosti javno govorili. Nevarnosti, da bi vojska v Sloveniji prevzela oblast; realna nevarnost pa je. da ustvarja incidente, ki bi posredno vplivali na vseljudsko izjasnjeva-nje. Gre predvsem za dve možnosti: za poseg proti enotam teritorialne obrambe, ki še imajo orožje, in za poskus nasilnega odvzema seznama vojaških nabornikov. Poseg proti teritorial-cem se je pripravljal že za dan, ko je republiška skupščina sprejela zakon o plebiscitu, poskus odvzema seznama nabornikov pa je po besedah Janeza Janše načrtovan za ta teden in se bo stopnjeval vse do plebiscita
Na vprašanje, kakšno je glede plebiscita razpoloženje med ljudmi, je Ivo Bizjak dejal, da je vzdušje takšno kot na spomladanskih volitvah, ko se je dalo jasno videti, da smo vsi za osnovni cilj - za samostojno Slovenijo. • C. Zaplotnik
"Kar zadeva mednarodno priznanje samostojne Slovenije, je jasno, da nas drugi dan po osamosvojitvi ne bo nihče priznal, ne vidim pa nobenih ovir. da nas ne bi priznali, če bomo oblikovali normalno demokratično državo, postali gospodarji na vseh svojih tleh in se mirno razvezah z Jugoslavijo. Prepričan sem, da bodo nekatere sosednje države v kratkem času po naši osamosvojitvi spoznale koristnost imeli za soseda normalno demokratično državo in nas priznale. Čas po plebiscitu ne bo lahek, ne za vlado, ne za druge državne organe in ne za Slovence. Nobenemu narodu državnosi ni bila prinesena na krožniku." je dejal dr. Kaj ko Pirnat in pojasnil, da Sloveniji tudi po najbolj črnem scenariju ni mogoče naprtiti plačila vsega jugoslovanskega dolga, ampak se bo za razdelitev dolgov in tudi deviznih rezerv šele neba dogovorili.
"Pričakujem, da bo prva država, ki nas bo priznala, Avstrija, ki zelo natančno spremlja razmere pri nas in jih tudi med vsemi najbolje pozna. Haider je že napovedal  možnost  priznanja sa-
Dr. Rajko Pirnat: "Razdružitev z Jugoslavije bo najprej pomenila poslabšanje gospodarskih razmer, kratkotrajno poslabšanje pa nam je potrebno zato, da bi nam bilo dolgoročno bolje. Slovenci nismo izračunali na dve deci-malki, ali se nam bolj splača živeti samostojno ali ne. Svobode ni mogoče meriti z denarjem. "
Sami moramo odločati osvoji usodi
»Za Slovence je plebiscit tako pomemben kot sam obstoj,« pravi predsednik jeseniške Socialdemokratske stranke Roman Savinšek. »Moti pa me, da celo tisti, ki bi jim stvari morale biti jasne, iščejo odgovore na vprašanja, ki jih ob tako pomembni odločitvi sploh ne more biti. Pomembno je, da smo sami svoji, da sami odločamo o svoji usodi. Seveda ne bo šlo vse gladko, ker ob sedanjem gospodarskem položaju potrebujemo kar nekaj časa, da se bo Roman Savinšek spet zaceia rast- k0 bomo odvisni sa-
mi od sebe, bomo lahko veliko bolj učinkovito reševali vse probleme: od lastninjenja do nove, stabilne politike države, ki bo skrbela tudi za državno varnost kapitala. Ne moremo pričakovati nobene tuje pomoči, če se politično ne bodo zadeve stabilizirale - če še naši podjetniki ne upajo investirati, kako naj potem pričakujemo, da bodo drugi?
Manjšine na Slovenskem in pripadniki drugih narodov in narodnosti se bojijo, da ne bodo imeli vseh pravic. Po stari in predvsem po novi ustavi jim bodo zagotovljene prav vse pravice. Zanje pa plebiscit pomeni isto kot za nas, saj bodo z nami delili isto usodo.
Na Jesenicah je Železarna v hudih težavah. Bili so časi, ko bi se ob Železarni lahko razvila finalna industrija, a se ni. Zdaj je bistven socialni program, ki na ravni republike še ni dokončno izoblikovan.
Socialdemokrati dobro sodelujemo z ostalimi jeseniškimi strankami, saj o vseh bistvenih stvareh dosežemo soglasje. Imamo tudi prostore, na Titovi 65 (nasproti Kosove graščine). Za zdaj imamo uradne ure od 16. do 19. ure, od ponedeljkih in ob sredah.« # D. Sedej
POZIV
Člani predsedstva Združenja lastnikov razlaščenega premoženja pozivamo vse svoje člane ter vse ostale oškodovance in njihove pravne naslednike, da se na plebiscitu izjasnimo
ZA
SAMOSTOJNO DRŽAVO SLOVENIJO
• Ta odločitev, dolgo in težko čakana, je izpolnitev našega intimnega osebnega dolga našim prednikom, ki so žrtvovali vse za poštenost in pokončnost.
• Ta odločitev je izpolnitev našega dolga našim prednikom, nosilcem nedokončanega slovenstva.
• Ta odločitev je naš prispevek Slovenski obči spravi in odpravi vseh preteklih krivic med živimi Slovenci doma in v tujini.
• Ta odločitev je naša izpolnitev dolga bodočim rodovom, da bodo zopet spoštovana prava merila slovenske poštenosti, klenosti in pridnosti, kjer bo mesta slovenski narodni zavednosti, pokončnosti in pripadnosti.
• Ta odločitev je jamstvo, da se preteklo gorje ne bo nikdar več ponovilo, da bo naše življenje zopet vredno življenja.
• Ta odločitev je jamstvo, da bomo Slovenci spoštovan narod Evropske in Svetovne družine narodov.
S to odločitvijo dokončno prekinjamo z brezumjem preteklega časa, v državi Slovencev pa bosta človekovo dostojanstvo in njegove osnovne pravice nedotakljivi. Ljubljana, 6. decembra 1990
Predsednik ZLRP Franc Izgoršek
Občanom Kranja, članom SDP in simpatizerjem!
Obveščamo vas, da bo II. 12. 1990 začela delovati poslanska pisarna SDP Kranj, in sicer vsak torek od 17. do 18.30 ure, v prostorih stranke (v bivšem hotelu Evropa, III. nadstropje).
Če vas karkoli zanima, če želite kaj predlagati ali dati pobudo, pridite.
Minister o šolskem zakonu
Kranj, 11. decembra - Izvršni svet skupščine občine Kranj vabi danes, v torek, ob 17. uri v sejno sobo številka 15 vse pedagoške in druge delavce kranjske občine na predstavitev osnutka zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novi šolski zakon bo predstavil minister dr. Peter Ven-celj. • H. J.
CEH* STREICHER brother
PFAFF
HOBBY LOCK 783 neto ATS
5i817i"
NUDIMO VAM VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE ZNAMKE PFAFF, BROTHER, BABY LOCK, JUKI, ELNA, BERNINA, HUSOVARNA itd...
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL.: 9943-463-513648
GLAS  4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Torek, 11. decembra 1996
Kanalizacija in še nekaj cest - Med nedavnim obiskom v krajevni skupnosti Bitnje v kranjski občini, ko smo se pred zaključkom telefonske akcije pogovarjali tudi, kaj vse se je v tej krajevni skupnosti dogajalo in gradilo v minulih letih, je predsednik krajevne skupnosti Tone Jenko posebej poudaril, da so večino naredili z delom, prispevki in samoprispevki sami; vodovod, ceste, mrliške vežice, javno razsvetljavo... Med zadnjimi tovrstnimi akcijami je bila poleg telefonije tudi izgradnja šestih avtobusnih postajališč (na sliki). Čeprav takrat srednjeročnega programa še niso sprejeli, pa bo v prihodnjem obdobju v tej krajevni skupnosti prav gotovo v ospredju gradnja kanalizacije, asfaltirati pa nameravajo tudi še nekaj cest... Predvsem pa Je tu še obveza širše skupnosti in služb: dokončanje regulacije Štajne in Žabnice. - A. Ž.
(Ne)lahkotnost obljub
Zadnje čase se ob različnih trenutkih in dogajanjih kaže in tudi sliši ocena, kako postajamo vedno bolj osveščeni, kritični, odločni... Izrečena in potem morda še zapisana beseda nekoga, ki smo mu pred nedavnim izkazali zaupanje, ima, imam vtis. danes povsem drugačno težo.
Če so se na primer krajani Šenčurja zadnjih deset let le razburjali, da so jim direktorji letališča in župani občine vsake toliko časa nekajkrat obljubili, da bodo dobili protihrupno zaveso, potem zadnja obljuba prav gotovo ob morebitni neizpolnitvi ne bo končala med krajani tako kot dosedanje.. Če ljudje ali celi kraji zaradi nekakšnih višjih interesov včasih niti niso posebej razmišljali, kako se je vse skupaj sploh dogajalo in dogovarjalo, potem so danes zaradi izjave, ki kaže na nekaj novega drugačnega, kot so slišali včeraj, pripravljeni lavno protestirati... Obljuba te ali one stranke dana pred nekaj meseci je tako rekoč čez noč pri takšnih ali drugačnih dogajanjih in odločitvah pristala pod zelo kritičnim drobnogledom vseh. ki so vanjo verjeli... Če se o kraju nekaj odloča, potem želi biti kraj obveščen in "prisoten" že takrat, ko je nekdo (ki bo odločal) v kraju na obisku. Da bi bil kraj zgolj opazovalec, ne bo ostal nem; slab gospodar bi bil. če bi dovolil, da mu nekdo nepovabljen šari po domovanju...
vTeh nekaj svežih primerov minulega tedna v krajevnih skupnostih na Gorenjskem samo potrjuje, da je lahkotnost obljub zamenjala kritična občutljivost, ki zaradi izkušenj ne mara več vlečenja za nos... • A. Žalar
Praznovanje novega leta na prostem?
Trg Toneta Čufarja je treba urediti .
Jesenice, 6. decembra - Turistično društvo Jesenice in Kovinar sta pripravila program prireditev za mesto Jesenice in okolico.
Predlagata, naj se dokončno uredi Trg Toneta Čufarja in prostor za gledališčem, kjer naj bi bile poslej prireditve. Poseben sklad za financiranje prireditev?
Jeseniški Kovinar in Turistično društvo Jesenice sta pripravila program javnih prireditev za mesto Jesenice in za bližnjo okolico, s tem, da sta posredovala nekaj novih in zanimivih predlogov.
Jeseniška občina je že vrsto let znana po uspešnih organizacijah smučarskih prireditev za svetovni pokal v alpskem smučanju in svetovnih prvenstvih v skokih in poletih. V ozadju teh prireditev pa so po različnih krajih občine prireditve, ki so zaradi finančne stiske organizatorjev na amaterski ravni. Številne prireditve, ki naj bi bile namenjene krajanom, krajane zaradi slabe organizacije celo motijo.
Kovinar zato predlaga, da se izdela program prireditev, tradicionalnih in nekaterih novih. Mesto Jesenice sploh nimajo neke osrednje prireditve in ne kažejo interesa, da bi jo imele. Stalen je le Jožefov sejem, ki pa je pripravljen preveč amatersko.
Turistično društvo in Kovinar sta zato posredovala pobudo, da se v naslednjem letu ustanovi sklad za financiranje prireditev in iz tega sklada tudi omogoči dokončna ureditev trga Toneta Čufarja ter parkirišča za gledališčem. Večina kulturnih, sejemskih in drugih prireditev naj bi bila poslej na Trgu Toneta Čufarja, ki pa bi ga seveda morali dokončno urediti. Kovinar naj bi po načrtih Ateljeja za prostorsko planiranje dokončal potrebna gradbena dela na trgu in za gledališčem, uredil sanitarije in poskrbel za nabavo stojnic.
Turistično društvo in Kovinar sta že posredovala tudi na slednjo pobudo: po zgledu Maribora in Novega mesta naj bi tudi na Jesenicah poskusili z organizacijo praznovanja Novega leta I99l na prostem, na prireditvenem prostoru na Trgu Toneta Čufarja. Ob primernem programu na prostem ali v prostorih kina in gledališča je realno pričakovati, da se bo nekaj Jeseničanov odločilo tudi za tako praznovanje ali vsaj za izrekanje medsebojnega voščila po polnoči na Trgu Toneta Čufarja. • D. Sedej
Skupni posvet predsednikov svetov KS in delegatov zbora KS
Še vedno pripravljenost in volja krajanov
Plebiscit je enkratna priložnost - Podpora glede odvoza smeti v občini, različna mnenja o načinu obračunavanja stroškov odvoza - Predloženi osnutek kriterijev za delitev sredstev občinskega proračuna za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti velja temeljito proučiti, vsekakor pa bo v prihodnje še vedno najbolj pomembna pripravljenost in volja krajanov za uresničevanje skupnih potreb.
Kranj, 10. decembra - Predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič in predsednik zbora krajevnih skupnosti Darko Jarc sta minuli petek povabila na posvet predsednike svetov krajevnih skupnosti in delegate zbora krajevnih skupnosti iz kranjske občine. Polna udeležba in na trenutke živahna razprava sta po več kot treh urah med drugim pokazali, da kaže v prihodnje s to obliko seznanja s posameznimi nalogami in problemi ter razčiščevanja mnenj nadaljevati, morda še bolj pogosto.
Čeprav razprave na razlago
predsednika občinske \*olilne komisije Lojzeta Marolta, predsednika občinskega izvršnega sveta Vladimirja Mohori-ča in na tehnične podrobnosti v zvezi z odločanjem o plebiscitu 23. decembra na začetku petkovega posveta ni bilo, je bil toliko bolj zgovoren v prid podpori takšnemu odločanju in odločitvi aplavz udeležencev posveta. Lojze Marolt je med drugim še posebej poudaril, da bo kot predsednik občinske volilne komisije dosledno skrbel, da bo komisija delala strogo zakonito in da bo ta, za vse Slovence tako pomemben korak in postopek v zvezi z njim
potekal po vseh pravnih pravilih zakonodaje.
O odvozu smetu na območju celotne občine v razpravi v glavnem ni bilo razhajanj. Slišati je bilo sicer na trenutke, da na podeželju vendarle kmetje običajno sami poskrbijo za smeti, vendar zaradi tega odloka o obveznem odvozu najbrž v prihodnje ne bi veljalo spreminjati. Precej različna pa so bila mnenja in kar precej pripomb je bilo na način obračunavanja stroškov. Kar nekajkrat je bilo poudarjeno, da kriterij za obračun, ki je zdaj kvadratni meter stanovanjske površine, ni pravi in bi ga morali zamenjati z zabojnikom. To se
še posebej odraža v primerih, ko ima posameznik sam svoj zabojnik v primerjavi s sosedi, ko imajo po tri gospodinjstva skupaj po enega, količina odpadkov pa je med obema primeroma bistveno drugačna. Odgovor direktorja podjetja Komunala Kranj Jožeta Peša-ka je bil, da je komunala po odloku zadolžena za odvoz odpadkov, da pa so seveda mogoče pri kriteriju tudi drugačne opredelitve. Ob pripombah na ravnanje delavcev komunale pri praznjenju posod, da upokojenci težko plačujejo stroške odvoza, da je treba čimprej posredovati podatke za izdelavo katastrta divjih odlagališč, je potem podpredsednik izvršnega sveta Peter Orehar povzel ugotovitve, da bo potrebno v prihodnje pogostje poskrbeti za odvoz kosovnih odpadkov in določiti v občini odlagališče za tako imenovane gradbene materiale. Stvar socialne službe pa je, če nekdo zaradi težkega
materialnega položaja ne more plačati stroškov za odvoz. Kar pa zadeva kriterije za obračun stroškov (zabojnik ali kvadratni meter), bo najbrž vprašanje razrešila bodoča komunalna taksa.
Kljub uvodni razlagi svetovalca izvršnega sveta za delovanje krajevnih skupnosti Janeza Gradišarja, naj osnutek kriterijev za delitev sredstev proračuna občine Kranj za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti v krajevnih skupnosti temeljito proučijo in pošljejo mnenja in pripombe do 19. decembra, ko bo o tem razpravljala tudi skupščina, veljati pa naj bi začeli januarja ali februarja prihodnje leto, po sprejemu v skupščini, bi na trenutke precej živahno razpravo lahko nekako strnili v dva povsem nasprotujoča si pogleda. Pry' je, da so kriteriji neke vrste pr1' sila, kar je v nasprotju z moderno družbo, drugi pa, da so vsekakor potrebni, da pa jih velja resnično temeljito proučiti, da bodo čimbolj objektivno realni. Slednjo ugotovitev je podčrtal tudi predsednik komisije Zvone Presek.
Pravo oceno pa je še najbolje   nakazal predsednik
KS
Žabnica Marko Hafner, ki je menil, da bi bilo potrebno za naprej drugače opredeliti odnos občina - krajevna skupnost, sicer pa je bilo življenje in delo v krajevni skupnosti vedno (in tako bo najbrž tudi V prihodnje, ne glede na to, kakšna bo bodoča ustavna oziroma zakonska opredelitev) odvi; sno od ljudi samih v krajevni skupnosti. Skratka, najbolj p°: membna bo tudi še za naprej pripravljenost in volja krajanov za uresničevanje skupnih potreb. • A. Žalar
Zamisel o ekološko čistem ogrevanju propada
"Mrzle" toplotne črpalke Pod Plevno
Skofja Loka, II. decembra - V novem stanovanjskem naselju Pod Plevno se na dokaj majhni površini gnete 99 zasebnih hiš. Približno dve tretjini jih je že vseljenih, Že pred začetkom gradnje, nad katero drži roko škofjeloška stanovanjska zadruga Sora, je bilo dogovorjeno (in tudi projektirano), da se bodo ljudje v novem naselju ogrevali s toplotnimi črpalkami, vodo pa bi prek črpališča sredi naselja dobivali (očiščeno) iz komunalne čistilne naprave na Suhi.
Osrednje črpališče je bilo zgrajeno pred dvema letoma, od 99 (bodočih) stanovalcev jih je LTH-jeve toplotne črpalke doslej kupilo približno polovica. Žal pa je tistih, ki se grejejo s toplotnimi črpalkami, dejansko samo okrog 25 (nekateri so po začetnih težavah črpalke prodali). Kot je v njihovem imenu povedal Simon Mlakar,
je sam sistem toplotnih črpalk odličen, medtem ko so nad izvedbo celotnega projekta globoko razočarani.
Gre predvsem za dvoje. Glavno črpališče sredi naselja dela, kadar pač dela, pravijo Pod-plevnarji (trenutno naj bi od 4. do 7. ure zjutraj in od 13. do 22. ure). Zaradi nerednega obratovanja  črpališča (poleti
Velja se pobrigati
Primskovo - Predsednik organizacije Rdečega križa Primsko-vo pri Kranju Jože Eljon nam je v nedeljo zvečer povedal, da je za sobotni koncert v zadružnem domu pod naslovom Božično voščilo, ki ga prireja organizacija RK Primskovo (izkupiček pa bodo namenili za humanitarne namene) sicer še nekaj vstopnic v predprodaji v trgovini Primsovo v zadružnem domu in v pisarni krajevne skupnosti, vendar kaže zaradi povpraševanja pohiteti z nakupom. Na koncertu bodo med drugim nastopili ansambel Marela, Franc Pestotnik, Sašo Hribar - Radio GaGa, Miha Dov-žan, Meta Malus, Silvo Teršek... Sponzorji prireditve pa so tokrat Pavel in Cilka Zibert, lvica in Tone Arvaj, Trgovini Kašča in Rž, Optika Prime, kisarna Strniša, Petrol in Cestno podjetje. • (až)
■ v v •
sploh ni obratovalo) so se morali lastniki toplotnih črpalk opremiti še z drugimi viri energije (peči panterm, drva), kar jim povzroča dodatne nepotrebne stroške, zaradi pogosto neustrezne čistoče, temperature in pritiska vstopne vode pa se dela škoda tudi hišnim črpalkam.
Ker se s toplotnimi črpalkami grejejo le v približno 25 hišah, je tudi račun porabe električne energije za pogon skupne črpalke, ki ga stanovanjska zadruga deli le na te stanovalce, (pre)visok.
Posledica neizpeljanega projekta je tudi slab zrak v naselju. Iz večine hiš v novem naselju se pozimi vali premogov dim.
Problemi razvoja KS
Visoko - V prostorih kulturnega doma na Visokem bo drey' (danes, 11. decembra) ob 19. uri seja sveta krajevne skupnosti Visoko v kranjski občini. Najprej bo na dnevnem končno oblikovanje srednjeročnega plana krajevne skupnosti, potem pa bod° predstavnikom izvršnega sveta skupščine občine Kranj predstav'' li nekatere probleme v zvezi s cestami, regulacijo potoka na Lu' žah, regulacijo reke Kokre... • (až)
Vetra ni, dim in strupeni p''n' legajo na naselje.
Kot je povedal Simon Mlakar, dogovarjanja s stanovanjsko zadrugo Sora doslej niso pripeljala nikamor. Zato nanjo javno naslavljajo zahteve; da zagotovi nemoteno obratovanje črpališča v dogovorjenem času; da plačevanje elektrike za pogon skupne črpalke porazdeli na vse (že vseljene) stanovalce, saj je bilo ogrevanje s toplotnimi črpalkami predpisano; da stanovalcem, ki uporabljajo toplotne črpalke, krije stroške dodatnega ogrevanja' Problematiko bodo sprožili tudi v občinskem izvršnem svetu, od katerega pričakujejo odlok o prepovedi kurjenja s premogom v naselju. • H. Jelovčan
Na Kalisce in Krvavec
Kranj - V Planinskem društvu v Kranju so se odločili, da bodo tudi letos pripravili silvestrovanje v Domu na Kališču in v Planinskem domu na Gospinci na Krvavcu. Cene, poudarjajo, bodo tudi tokrat, kot vedno doslej, ugodne. Sicer pa je ta mesec dom na Kališču odprt vsako soboto in nedeljo, na Krvavcu pa tudi med tednom. • (až)
Akademija in priznanja
Šenčur - S propagandno vožnjo AMD Šenčur po ulicah Šenčurja in Srednje vasi ter popoldanskim Moped showom v kulturnem domu se je v nedeljo v krajevni skupnosti Šenčur začelo praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Sinoči (v ponedeljek) je bila v gasilskem domu v Srednji vasi tudi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Do petka bo na programu še več športnih prireditev, gasilsko vajo pa bodo imeli jutri popoldne tudi gasilci Šenčurja in Srednje vasi. Osrednja svečanost pa bo v petek, ko bo ob 18.30 v kulturnem domu v Šenčurju akademija, na kateri bodo podelili tudi priznanja za delo. V programu bodo nastopili ansambel Štirje kovači, humorist Marjan Roblek-Ma-tevž, Senčurski pevski zbor in plesalci. Pokrovitelji večera bodo Živila, LB-Gorenjska banka Kranj in l etališče Brnik. • (až)
Kranj - Člani kranjskega Koto kluba Janez Puhar so minuli koii*'1 tedna proslavili K0-lelnico ustanovitve kluba; na dan 7. decernt>r' je bil pred osemdesetimi leti in to v istih prostorih kranjske gostil** Mayr ustanovljen foto klub Janeza Puharja. V spomin na dogode" so odkrili tudi fotografijo Janeza Puharja, izumitelja fotografij* na steklo ter z dovoljenjem gostinskega podjetja na steno pritrdi' napis Klubska soba 1910. lako ima stara kranjska gostilna t$*' primerno obeležje nekdanjega kulturnega dogodka pod njeno strej ho. Na svečanosti so bili kot častni člani kranjskega kluha s p rej1'1 pomembni možje, ki so se s svojim delom izkazali pri ohranjanj11 slovenske fotografije: dr. (ene Avguštin, mag. Mirko Kam bič, St*" jan kn (»K i in Jože Primožič. - Foto: Katja Premai
Torek, 11. decembra 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. stran m>mm&$gmGiAS
V Tomšičevi nameravajo odpreti center za pomoč starejšim
"Cukrarna" na Planini
Kranj, 5. decembra - Na področju socialnega skrbstva postaja vse večji problem zaposlovanje invalidov, zdravljenih alkoholikov in bivših zapornikov. Prihodnje leto bi radi uredili center za (sa-•no)pomoč starejšim v Tomšičevi, zgradili prizidek za delavnice pod posebnimi pogoji in odprli nastavitveni dom na Planini, za vse bodo seveda denar težko zbrali. Na področju socialnega skrbstva je napovedana reorganizacija, v prihodnje naj bi s programi za denar kandidirali tudi zasebniki. Za vse investicije pa prihodnje leto ne bo moč zagotoviti denarja, smo slišali opozorila na seji kranjskega izvršnega sveta, ki se je tokrat seznanil z delom in problematiko na področju socialnega skrbstva.
V zadnjih letih število ljudi, « so jim pomagali v Centru za socialno delo v Kranju, bistve-n° ni naraslo, suče se okoli 3-200 ljudi, kar predstavlja približno štiri in pol odstotke prebivalstva kranjske občine. Vse °°lj problematično pa postaja zaposlovanje invalidov, zdravljenih alkoholikov in bivših zapornikov, ob hitro naraščajoči brezposelnosti postajajo Praktično nezaposljivi. V Cen tru za socialno delo se ukvarja J° tudi s tistimi, ki so izgubili delo, delujeta dve skupini za Medsebojno pomoč. Dobesed-n° brez perspektive so tudi
mladi, ki nimajo poklica, ki nemara niti osnovne šole niso končali, saj takšnih ne zaposlujejo več. Zato jim svetujejo, naj končajo osnovno šolo in napravijo vsaj kakšen tečaj.
Zaradi brezposelnosti išče enkratno pomoč vse več ljudi, zato so letos začeli z akcijo "Nudim-rabim", servis dokaj uspešno deluje, v treh mesecih so dobili že 400 ponudb, za plačilo pa se stranki dogovorita sami. Predvsem pa lahko vsakomur, ki išče pomoč, najprej ponudijo delo. Dvanajst prostovoljnih sodelavcev, predvsem študentov, med njimi pa
je tudi kmet, pa pomaga bivšim zapornikom, in mladoletnim prestopnikom. V Zdravstvenem domu imajo posvetovalnico za mlade, deluje pa tudi po-razvezna skupina, saj jih veliko po razvezi zakona ostane zelo osamljenih.
Starejšim sta namenjena domova v Kranju in v Preddvoru, kjer skrbijo za 382 ostarelih. Občinski odbor Rdečega križa je razvil sosedsko pomoč, tudi za starejše, ta program je letos preselil v prostore Društva upokojencev v Tomšičevi 4. Tam bi radi odprli Center za starejše, ki bi organiziral samopomoč, hišno pomoč ter pomoč pri negi. Starejši bi tako lahko ostajali doma, saj mnogi ne želijo v dom. Potrebna bi bila adaptacija prostorov, ni pa še jasno, ali bo zanjo denar prihodnje leto zagotovljen.
Prihodnje leto bi radi zgradili prizidek pri Osnovni šoli Helene Puhar vanj s Stritarjeve preselili delavnice pod posebnimi pogoji, kjer je zdaj vklju-
Karitas prihaja iz anonimnosti
Dobrodelnost ob poplavah
Ljubljana, 7. decembra - Slovenska Karitas, cerkvena dobrodelna °rganizacija, ki je pri nas nastala letos spomladi, je ob novembrskih poplavah dobila priložnost, da se izkaže. Po slovenskih župnijah so za poplavljence zbrali okoli 7 milijonov dinarskih sredstev, skoraj prav toliko pa je zbranih tudi deviznih sredstev, ki so jih pričevali prijatelji z druge strani meje. Predstavniki s Koroške so da-Qes na Teološki fakulteti v Ljubljani članom slovenske Karitas izročili simbolični orjaški ček za milijon šilingov, kolikor so za poplavljene zbrali na senčni strani Alp.
. Kljub svoji mladosti (nastale šele s 1. majem letos) ima s ovenska Karitas že vrsto za-l{ug na dobrodelnem področju, 'e dni bodo namreč na Škoflji-C| družno z Rdečim križem °dprli materinski dom, pomoč Prizadetim v novembrskih po-Plavah pa je tolikšna, da je na slovenskem zdaj neznana orga-n,zacija prišla iz anonimnosti.
Čeprav še nimajo nastavljenega uradnika, so od poplav sem na škofijskih sedežih uradovali dvakrat tedensko in sprejemali prispevke ljudi, medtem ko so duhovniki iz župnij širom po Sloveniji trkali na sroa faranov z enakim namenom. Kot je na novinarski konferenci na Teološki fakulteti v Ljubljani povedal direktor slovenske Karitas
France Bole, se je na njihovem računu nabralo za okroglih 13 milijonov dinarjev, da o drugih materialnih prispevkih, ki so jih dobili med zbiranjem med ljudmi, niti ne govorimo.
Posebej velja omeniti pomoč najbližjih sosedov, Italije in Avstrije, katerih prispevek daleč odtehta pomoč drugih delov Jugoslavije v tej naravni katastrofi. Pa to ne velja zgolj za cerkveno dobrodelnost, temveč tudi za pomoč Rdečega križa, kakor je poudaril na konferenci navzoči sekretar RK Slovenije OMirko JeleničE. Med koroškimi Slovenci pa so akcijo za pomoč poplavljenim v Sloveniji vodili uredništvi Našega ted-
Rdeči križ v Škofji Loki zaokroža zbiralno akcijo
Za pol milijona darov bo blažilo stisko poplavljenih
^kofja Loka, decembra - Denar, pohištvo, gospodinjske stroje, prilike za ozimnico in še marsikaj so ljudje prek Rdečega križa da-^>ali ljudem, ki so jih novembrske poplave huje prizadele. Pri Škofjeloškem RK so zbrali vsega 555.000 dinarjev, polovico so že vnovčili za pomoč najbolj potrebnim v domači občini.
Za poplavljene so prispevali: v Gorenji vasi 41.000 dinarjev, na Trebi ji skoraj 20.000 dinarjev, na Lenartu 11.000, na Češnjici 5.000, Godešiču 4.400, v ?ireh 65.500 (de! tega z dobrodelno prireditvi/o), na Trati 4.000. na Hotavljah 20.000. na Logu 25.000. v Poljanah 66.000, v Selcih 68.000 in v Pavči 5.000 dinarjev. Šolarji pa so zbrali: v Rele-c'ah 4.200 dinarjev, na Bukovici 840 dinarjev, v Zi-reh U.300, v Železnikih 11.800, v Dražgošah 670 'n v šoli Blaž Ostrovrhar 1.000 dinarjev. Zahvala Ve(ja tudi krvodajalcem, za katere letos ni bilo vsakoletne prireditve s podelitvijo priznanj. Denar za la namen je šel namreč za poplavljence, priznanja Pa bodo krvodajalci kljub vsemu prejeli, in sicer sPotnladi.
16 družinam iz domače občine, ki jih je povodenj najbolj prizadela, so že pomagali, preostala polovica s spiska najbolj ogroženih pa bo tudi kmalu deležna pomoči. Ta prihaja s prehrambenimi izdelki, oblačili, jogiji, posteljnino, pohištvom, gospodinjskimi stroji in denarjem. Vsem, ki so prispevali in pomagali ublažiti hudo stisko poplavljenim, se Rdeči križ toplo zahvaljuje, z željo, da sodelovanje v humanitarnih akcijah ne bo usahnilo, kajti pomoči
čenih 36 otrok, zaradi utesnjenosti pa vanje ne morejo namestiti strojev, zaradi tega vse težje dobijo delo.
Dokaj dolgo pa so se na seji izvršnega sveta zadržali ob problemu brezdomcev in klošar-jev. Koliko jih je, nismo izvedeli, zanesljivo pa njihovo število narašča, v Ljubljani jih je denimo z 12 naraslo na 120. Z njimi so seveda križi in težave, v Kranju so jih pred leti nameščali v domove za starejše, kar je seveda drago, motili pa so starejše. Nato so jim dodeljevali garsonjere, ki so kmalu postale zbirališče socialnega dna in pritoževali so se stanovalci. Streho nad glavo so jim nato skušali zagotoviti v samotni hiši v Kokri pod Jezerskim, kjer bi si lahko kuhali sami, vendar je zamisel padla v vodo. Zdaj razmišljajo o samskem domu na Planini, ki ga
Iskra prodaja, postal naj bi začasno zavetišče in nastavitveni dom, Kranj naj bi torej dobil "cukrarno". Dodati velja, da zdaj dobe zastonj topel obrok na dan, v samopostrežni restavraciji enolončnico s štirimi kosi kruha, za zajtrk in večerjo pa
morajo poskrbeti sami. • M. Volčja k
nika in verskega lista Nedelja ter Zveza slovenskih zadrug na Koroškem, sodelovale pa so tudi druge politične, gospodarske in verske organizacije. Predstavnik zadrug je direktorju slovenske Karitas Francetu Boletu izročil simbolični ček za milijon šilingov, kolikor so za sosede v stiski zbrali koroški Slovenci. Polovico zbranega denarja naj gre tistim, ki so ostali brez vsega, tudi brez domov, ostalo pa naj sorazmerno porazdele ostalim, je bila želja gostov z one strani Karavank. Tudi Caritas Internationalis (mednarodna Karitas) še obeta enak znesek pomoči, nemška Karitas pa 20.000 nemških mark. Kot je omenil Mirko Je-lenič z Rdečega križa, računajo tudi na mednarodno pomoč, za katero pa potrebujejo soglasje Zveznega izvršnega sveta. V mesecu dni od katastrofe tega še ni bilo. • D. Z. Žlebir
potrebnih je vse več. Prav te decembrske dni so se na občinsko organizacijo RK v Škof ji Loki obrnili tudi iz neke ukrajinske kooperative, ki zbira dobrodelne prispevke za žrtve černobilske katastrofe v Sovjetski zvezi. • D. Ž.
■V 13 krajevnih organizaciji so akcijo že zaokrožili, v .Veri jo bodo v kratkem, po-noć pa zbirajo tudi mladi v os-jI°Vr,ih in srednjih šolah. Škofijskemu je prispeval tudi l4n ■ *r'* Slovenije, in sicer n " tisočakov, jogije, posteljni-2?J prehrambene izdelke, kot "darnc pa so se izkazale tudi
sosednje organizacije, kranjska z 20 tisočaki, poldrugi tisočak je darovalo Brivsko-frizersko
podjetje Kranj, poltretjega pa škofjeloški odbor Slovenskih krščanskih demokratov. Sredstva so prispevali tudi krajani
Kokrice (24.000 dinarjev) in Podljubelja (10.000 dinarjev).
Miklavževanji v dobrodelne namene
Naklo, 2. decembra - Krščanski demokrati. Kmečka zveza, Socialistična stranka ter Krajevna skupnost so za "otroke in starše, mladino in odrasle pripravili v zadružnem domu mi-kiavževanje Z dobrodelnim koncertom pevcev iz Šmartna pri Litiji: Mladi za zedinjeni svet. Miklavž je po dolgem, dolgem času spet "javno" nastopil in obdaroval predšolske otroke, čeprav, kot je rekel, ga pesti blokiran žiro račun. Nabirka, 17.000 din, je namenjena poplavljenim področjem. Da je nedeljsko popoldne tako lepo uspelo, je, poleg organizatorjev, zasluga predvsem naklanskega župnika, ki je pripravil scenarij prireditve in pridobil večino izvajalcev. Tržič, 5. decembra - Članom tržiških krščanskih demokratov za miklavževanje ni uspelo dobiti primerne dvorane, zato je ob župnikovem razumevanju potekalo kar v župnijski cerkvi. In tam verjetno že dolgo ni bilo takšnega živžava; parkeljni so bili učinkoviti mirilci. Poleg simboličnih daril, je Miklavž podaril otrokom še igrico Miklavžev večer Marize Perat, ki so jo izvedli člani KUD Lom v režiji L. Sokliča. Tudi tržiški sveti Miklavž je povabil navzoče, da darujejo v dobrodelne namene, fundaciji Lačni otrok. • J. P.
DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA
Kdo nam bo plačal vsaj zajamčeni osebni dohodek
Vprašanje:
V našem podjetju delavci še do danes nismo dobili izplačanih niti zajamčenih osebnih dohodkov za mesec oktober in vse kaže, da tudi novembrskih ne bo. Kdo je dolžan zagotoviti sredstva, da bomo Za normalno delo prejeli vsaj zajamčene osebne dohodke?
Odgovor:
Primerov, ko delavci tudi po več mesecev ostajajo celo brez zajamčenih osebnih dohodkov, je v zadnjem času vse več-Moram priznati, da v tem pogledu tudi meni ni več jasno, čemu pri nas sploš še služijo zakoni. Pravica do zajamčenega osebnega dohodka je namreč zakonsko določena pravica, uresničitev katere v nobenem primeru ne bi smela biti vprašljiva, saj bi jo morala jamčiti država, ki jo je tudi predpisala. Če pa tega ni sposobna, naj jo rajši črta iz zakona, kajti pravica zgolj na papirju ni nobena pravica.
Zaenkrat so viri sredstev, potrebni za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov, v zakonu o zajamčenem osebnem dohodku določeni zelo jasno in nedvoumno. To so najprej čisti dohodek in rezerve podjetja, nato rezerve sestavljenih oblik podjetij, nazadnje pa se po potrebi uporabijo še sredstva sklada skupnih rezerv v občini oziroma sklada skupnih rezerv v republiki. Nobenega dvoma torej ni, da po zakonu za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov delavcev res jamči država. V praksi pa se vse pogosteje dogaja, da ta država omenjeno zakonsko obveznost enostavno ignorira s preprosto ugotovitvijo, da so pač tudi njene rezerve prazne. Celo do takšnih nesmislov prihaja, da mora podjetje, ki je običajno že tako ali tako pod vodo, samo najeti bančni kredit za izplačilo zajamčenih OD, država (proračun) pa se potem pojavi le kot garant za najeti kredit podjetja. . . . Zakon ne predvideva možnosti, da bi delavci lahko ostali brez zajamčenih pravic, če so prazne državne rezerve. Če torej že mora kdo v ta namen najeti kredit, je to lahko le država, ne pa podjetje.
Če se torej pristojni ne bodo uspeli nemudoma dogovoriti, kdo vam bo zagotovil sredstva za izplačilo zajamčenih osebnih dohodkov, bo moral sindikat to zakonito pravico delavcev iztožiti pred sodiščem.
Vodja pravne službe Sveta kranjskih sindikatov: Mato Gostiša, dipl. iur.
Javna tribuna upokojenskih organizacij
Za ohranitev pravic upokojencev
Ljubljana, decembra - V četrtek, 13. decembra, bo v osrednji, dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani javna tribuna, ki jo prireja Zveza društev upokojencev Slovenije. Tematika bo obsežna: pokojninska zakonodaja, usklajevanje pokojnin s plačami, stanovanjska zakonodaja, zdravstvo, ustava... skratka vse, kar zadeva okoli 360.000 slovenskih upokojencev.
Kot napoveduje predsednik slovenske upokojenske zveze Stanko Hvale, so najbolj pereča vprašanja lastninjenje, minulo delo, obdavčitev pokojnin v novem sistemu pokojninskega zavarovanja, usklajevanje pokojnin, skrb za starejše, zagotovitev lastninske pravice za stanovanja upokojencev (grajena iz sredstev SP1Z) in borcev, plebiscit, zagotovitev pravne kontinuitete pravic uživalcev s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uživalcev priznavalnin in invalidnin vojaškim invalidom.
Na javni tribuni pričakujejo udeležbo okoli 800 upokojencev iz vse Slovenije ter njihovih predstavnikov: stranke Sivih panterjev, Demokratske stranke upokojencev Maribor, Republiškega odbora ZZB Slovenije, skupščinskega odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko. Pričakujejo tudi, da se bodo vabilu odzvali tudi predsednik vlade ter podpredsednika Matija Malešič in Jože Mencinger, republiški sekretarji za delo, zdravstvo in socialno varstvo, za varstvo in urejanje prostora ter finance, pa morda vodje političnih strank in poslanskih klubov. • D. Ž.
VESTI
3
Dobrodelni koncert za zavod v Kamni Gorici
Bled, II. decembra - Drevi ob 19.30 bo v Festivalni dvorani na Bledu dobrodelni koncert, ki ga prirejata Liberalno-demokrat-ska stranka Radovljica in Zavod Matevža Langusa iz Kamne Gorice in je njegov izkupiček namenjen nakupu specialne opreme zavoda. Na odru se bodo zvrstila znana imena, kot so saksofonist Andy Arnol, kitarist Milan Ferlež, igralec Polde Bibič, plesalka Alenka Hain, trobilni kvartet Gallus, Oktet LIP, citrarka Nataša Meglic, lajnar Rastko Tepina in tudi varovanci zavoda, program bosta vodila Alenka Bole Vrabec in Janez Dolinar. Pokrovitelji prireditve so Festivalna dvorana Bled, Tiskarna knjigoveznica Radovljica in vsi nastopajoči.
Novoletni živ žav
Radovljica, decembra - V Osnovni šoli Anton Tomaž Linhart v Radovljici za letošnje božično-novoletne počitnice prirejajo novoletni živ žav, ki bo 27. decembra od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. Prireditev je namenjena staršem in predšolskim otrokom ter otrokom nižje stopnje osnovne šole. Malčki bodo ob pomoči večjih učencev, mentorjev in nepogrešljivega dedka Mraza ustvarjali in se zabavali v lutkovni novoletni delavnici, izdelovali bodo lutke in še kaj, peli in igrali na najpreprostejše inštrumente, se igrali gledališče, poslušali najlepše zimske pravljice, plesali, gledali risanke, risali, rezali, lepili... Strašem se bodo predstavili s kratkim nastopom. Starši pa bodo lahko počakali na otročad v novoletnih lokalčkih.
PREJELI SMO
ODMEVI
Prenova
in posodabljanje srednješolskih programov v ekonomski usmeritvi
Novi programi v ekonomskem srednjem šolstvu niso na primer nič manj pomembni pogoj, kot so gospodarski, kulturni in drugi podobni pogoji za vstop v konkurenčno združeno Evropo. Potreba po sodobni ekonomiji in civilizaciji je v slovenskem prostoru vedno bolj evidentna in neodložljiva. Kontinuiteta našega razvoja z Zahodno Evropo je bila pretrgana tudi na področju srednjega šolstva in ne samo ekonomske misli, zlasti v iztekajočem se, pedagoško nemirnem desetletju usmerjenega izobraževanja. Nova iskanja in spoznanja s področja šolskih sistemov in pedagoške znanosti v Evropi in izven nje velja čim prej izkoristiti, prilagoditi našim možnostim in nadoknaditi nastalo vrzel. Letos začet proces širitve sodobne politične demokracije v družbi in usmerjanja v sodobno tržno ekonomijo omogoča širšo platformo za začetek priprave modernejših srednješolskih programov v ekonomski usmeritvi.
Letošnja faza prenove pomeni slovo od vzgojnoizobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja tudi v ekonomski usmeritvi. Vsebinsko ločene smeri in programi so se ponovno znašli na poziciji sistema nekdanjih poklicnih in tehniških šol. Posodabljanje ekonomskih vsebin gre v smeri k nastajanju novih celovitejših programov, zaenkrat pa so le parcialne rešitve: posodobitev vsebine in vzgojnih smotrov v učnem načrtu predmeta Gospodarsko poslovanje s korespon--deneo, sprememba vsebine predmeta Politična ekonomija, zamenjava starega predmeta Ekonomika SFRJ s predmetom Ekonomika narodnega gospodarstva in ne nazadnje predmeta Družbena ureditev in Sociologija namesto odpravljenega predmeta Samoupravljanje s temelji marksizma, ipd.
Pomembnejša od prenove ključnih sestavin programov in posodabljanj vsebin v učnih načrtih je operacionalizacija priprave povsem novih programov po sprejemljivih evropskih standardih in normativih, ki jo načrtujejo za to pristojni organi in organizacije, zlasti Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Strateško pomembni šolski programi terjajo drugačne metodološke pristope in previdnejša eksperimentiranja z generacijami mladih ljudi.
Spremenjeni programi vsebujejo še vedno nekatere probleme in odprte dileme. Koeksisten-čnost ekonomskih vsebin in predmetov v pravkar osamosvojenem programu Ekonomski-ko-mercialni tehniki (na začetku usmerjenega izobraževanja sta bili dve smeri v dveh ločenih programih za Poslovno-finančno dejavnost in Trgovinsko dejavnost, kasneje poenotena smer v integriranem programu) ni takšna, kot bi morala bili glede na to, da je program namenjen izobraževanju ludi za nekatere druge še veljavne poklice, kot so na primer bančni tehnik, finančni . tehnik, zavarovalniški tehnik, carinik na peti zahtevnostni stopnji in skladiščni tehnik. Sodobna organizacija in tehnologija dela odpravljata pojem poklica in uvajata širše tudi interdisciplinarno zasnovana delovna področja, čemu se mora program doslednejše prilagoditi. V zvezi s tem je potrebna tudi formalna sprememba naziva programa.
Nosilni strokovno-teoretični predmet v programu. Giospodar-sko poslovanje s korespondenco, vsebuje potrebne ekonomske vsebine v učnem načrtu za vsa štiri leta, vendar še vedno premalo
Kot najbolj avtentičen ekonomski predmet na srednji stopnji šole mora biti v predmetniku zastopan z večjim fondom ur, s štirimi urami na teden v vseh štirih letih trajanja programa. Sedanje stanje predmeta tri ure v prvem letniku in po dve uri v ostalih letnikih je nevzdržna in je treba predmetu vrniti ugled takoj ob prvi priložnosti spreminjanja predmetnika.
Predmet Politična ekonomija, letos spremenjen kot samo marksistična politična ekonomija, naj v prihodnjem sodobnem programu dobi večjo težo in pomen ter naj bo zasnovan kot miniaturna zgodovina pomembnejših ekonomskih teorij za razumevanje sodobnih ekonomskih sistemov in gospodarstev (Adam
Smith, Ricardo David..... Key-
nes John Mavnard, pd.>, seveda v primerni obliki za srednješolsko stopnjo (pojem blaginje, vrednost denarja, donosov zemljišč, delitev dela: teorija vrednosti in zemlje, rente, mezde in denarja; vprašanja polne zaposlenosti, varčevanje in investiranje). Sem se tudi lahko vključi Mark-sova kritična analiza kapitalističnega sistema. Vsebina predmeta Ekonomika narodnega gospodarstva je močno korelativna z gospodarskim poslovanjem in jo kaže v tem smislu popraviti. Predmet Računalništvo in informatika se vedno bolj staplja s strokovnimi vsebinami, je pa še vedno v veljavnem predmetniku. Računalniški programi, kijih bo potrebno še pripraviti za potrebe programa, se uveljavljajo kot didaktično sredstvo v šoli in kasneje kot delovno sredstvo tehnika v praksi, itd.
Nameravana uvedba izbirnih strokovnih vsebin v 3. in 4. letniku v programu za tehnika ter zaključnega izpita za vključitev v delo na eni strani ter na drugi strani uvedba bodoče mature za nadaljevanje študija na višjih in visokih šolah ponovno načenjata še ne v celoti rešljive dileme iz polpreteklosti. Ne kaže pa ob obstoječem ekonomsko-komercial-nem programu narediti še enega splošno ekonomskega programa z maturo, mogoče še celo z mednarodno veljavo, ker to pomeni drobljenje programov in dodatni denar za državo oz. finanserja. V programu je potrebno okrepiti strokovno komponento, na kar ves čas opozarja ekonomska fakulteta kot pomanjkljivost študentov oz. absolventov srednješolskega programa. Okrepiti je potrebno slovenski jezik, prvi in drugi tuj jezik ter matematiko, iz znanih strokovno utemeljenih razlogov.
Aktualnosti so tudi še pri drugih programih ekonomske usmeritve, kot so na primer program Prodajalec, ki je osnovni program za trgovinsko dejavnost, program Trgovinski in živilski poslovodja, program Aranžerski tehnik ter dva administrativna programa, ki sta se do sedaj izvajala v družboslovni in ekonomski usmeritvi. Zlasti program Prodajalec terja temeljite preobrazbe glede na sodobne trende v razvoju trgovine pri nas in v svetu. Postaviti ga je ireba na višjo raven zahtevnosti dela in strokovne izobrazbe srednjim šolam za trgovinsko dejavnost kot strokovnim šolam pa posvetiti enako pozornost kot na primer dosedanjim problemom gimnazije
In za zaključek problem učbenikov. Za nastanek kvalitetnega učbenika je potreben določen čas. Vsak izpad učbenika čez ta čas, izjema je pomanjkanje denarnih sredstev, ni opravičljiv. Učni načrt brez učbenika je pomanjkljivost šolskega sistema in načrtovanja programov.
Marko Tunik, prof.
Kranj
Odprto pismo g. Bajuku
Kranj. 8. decembra 1990 G. Bajuk, v svojih izjavah me obtožujete, da sem »stalinist«, da sem Vas »napadal« in Vas »prisilil k odstopu«. Upam, da ste se, ko ste jih izrekli, zavedali resnosti teh obtožb.
Kolikor se spominjam, g. Bajuk. Vam nikdar nisem grozil in Vas ob nobenem najinem srečanju nisem ne napadel, ne prisilje-val k odstopu j da o stalinističnih metodah nasilja sploh ne govorilni, niti nisem bil priča, da bi v moji navzočnosti to počel kdorkoli drug. Resničnost svojih obtožb, g. Bajuk, boste imeli kmalu priložnost dokazovati na sodišču.
Javnosti v razmislek o pritiskih in stalinistih pa tole:
- Piscu tehle vrstic sedaj že skoraj leto dni sistematično groze (s smrtjo!) po telefonu
- V času predvolilne kampanje -konec marca, ko sem se pozno zvečer vrnil domov z nekega nastopa, sta me pred domačo hišo, v senci dreves pričakala dva človeka in se le srečnemu naključju lahko zahvalim, da sem ju opazil, ko sta stekla proti meni, da sem imel še čas zaloputniti vrata in dati plin do konca... In še ko sem v varni razdalji čakal, da sta se oddaljila, sem lahko poslušal vpitje kot »prekleti Demosovec, to pot si se izmazal, a drugič....'«
- Na avtu so mi dvakrat prebodli gume. Prvič v času predvolilne kampanje, ko sem oddajal prijave za volitve in sem avto pustil le deset minut parkiranega tik pred vhodom v občino - vratarju pred nosom. Vratar seveda ni videl nič... Drugič med septembrsko skupščino, na kateri sem navedel člene zakona, po katerih, po mojem mnenju, radio tak, kot je, sploh oddajati ne bi smel... (kar pa nikakor
ne pomeni, da si to želim, nasprotno!). - Dan po tiskovni konferenci g. Bajuka (g. Resmana?) mi je nekdo na avtu poškodoval (prebil) hladilnik. Medtem, ko sem bil v službi in je bil avto parkiran na občinskem parkirišču. Naključja? Kdor verjame... In Vi. g. Bajuk, govorite o grožnjah, napadih, stalinizmu?! Vzemite to pismo kot izziv, g. Bajuk, in razgrnite javnosti te moje »napade« na Vas. ta »stalinizem in prisilo«. Ne kogarkoli, g. Bajuk - moje. Mene ste imenovali z imenom in priimkom. Morda bo javnosti, ko bo primerjala najini pismi jasno, kdo je v Sloveniji stalinist in kdo lažnivec.
Pa lep dan Vam želim.
Branko Grims
KLIČCHO DUHOVt
baruara
STORITE IL HI VkAI/ASr Nt BO VAM /"AL! 41 omMiMImm 11 Sr«™
OBVESTILO VARČEVALCEM LES d. d. Ljubljana
Kljub poteku moratorija za izplačilo hranilnih vlog na dan 5. 12. 1990 LES d. d. Ljubljana le-teh ne more izplačati. Vzroki so izključno v nezmožnosti vračila najetih kreditov Elana Lesu d. d. Bilanca sredstev v Les d. d. v času blokade Elana na dan 31.3. 1990
- skupaj 259.890.755,00 din
- višina sredstev varčevalcev z obrestmi
ostalo
103.020.993.80 din 156.869.761,20 din
Bilanca sredstev na dan objave moratorija za izplačilo hranilnih vlog na dan 2. 7. 1990
■ skupaj 182.441.044,70 din
- višina sredstev varčevalcev z obrestmi
58.481.276,30 din
- ostalo 123.959.768,40 din Iz primerjave se vidi, daje LES d. d. zmanjšal dolg do varčevalcev za din 44.539.717,50 din oziroma za 43.24 odstotka. Na dan 31.3. 1990 je imel Les d. d. pretežni del sredstev od skupno din 271.950.366,50 naloženih v tem podjetju Elan Begunje.
V stečajnem postopku Elana je sodišče v Kranju priznalo terjatev Les d. d. v znesku din 111.743.324,70.
Les dolguje varčevalcem po stanju na dan L II. 1990 skupaj z obrestmi din 64.988.246,60.
Iz navedenega je razvidno, da je podjetje Les d. d., pretežni del sredstev vložil v Elan, to pa iz razloga uradno potrjene bonitete Elana s strani organov SDK Slovenije, da navedeno podjetje posluje zelo uspešno.
Torej izključni vzrok za stanje v Les d. d., je neodgovorno poslovanje Elana.
Bes varčevalcev bi se moral usmeriti v Elan. ne pa na zaposlene delavce Les d. d.
Znano je, da bilance Elana niso izkazovale dejanskega stanja kljub potrditvam SDK.
Les d. d. ima v svoji registraciji registrirano dejavnost opravljan/a hranilno kreditne službe in kljub ugovorom menimo, da veljajo prioritetna izplačila varčevalcev v primeru stečaja oz. jamstvo s strani delničarjev, ter subsidiarnega jamstva Republike Slovenije v skladu z obstoječo zakonoda/o. Ker je Elan v stečaju, bo Les d. d. podal zahtevo steca/nemu sodišču v Kranju, da se iz stečajne mase prioritetno pokrije delež Les d. d. v Elanu, ki se nanaša na sredstva varčevalcev. Les d. d., Ljubljana je od objave moratorija pa vse do danes iskal možnosti izplačila hranilnih vlog preko poslovnih bank, ki so pod določenimi pogoji pripravljene izplačati hranilne vloge varčevalcem. Osnoven pogoj je bil v vseh primerih določena garancija oziroma sredstva, ki naj hi jih dala Republika Slovenija oz. bi se ustvarila v času stečaja Elana.
Doslej pobude vodstva Les-a pri vladnih organih še niso bile uspešne.
Les d. d., Ljubljana
od 1. 12. dalje
za OKNA, VRATA, POLK NA, MONTAŽNE STENE, HIŠE...
iS
JELOVICA
ŠKOFJA LOKA tel.,06-1631 241 fax 064/632 261
PRODAJNA ME SI A
SKORJA LOKA MURSKA SOBOTA CELJE NOVA GORICA IZOl A NOVO ML STO
VOLNA & PLETENINE
VELIKA IZBIRA
VOLNE IN MOHERJA ZA PLETENJE
NOVO: unikatna kolekcija pletenin za slovesnejše priložnosti! UGODNE CENE! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4 tel. 064^35 440
VIDEOTEKA
PALMA
Psjerjev« 3. 64208 Šenčur
KONTAKT P TRŽIČ, LOM 53, TEL: 51-746
PRODAJAMO BARVNE TELEVIZORJE GORENJE PO TOVARNIŠKIH CENAH S 15 % POPUSTOM. MOŽNO OBROČNO ODPLAČILO. ZA PLAČILA V GOTOVINI ŠE 5 % SCONTA. NAPRODAJ TUDI INŠTALACIJSKI MATERIAL - AKRINOLlT, TEGOLA, BAKRENA iN ALUMINIJ PLOČEVINA PO GROSISTIČNIH CENAH-MOŽNA DOSTAVA NA DOM.
KULTURA
Torek, 11. decembra 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @©3MlS?cU©ISSGLAS
V ateljeju Franca Vozla
MED SVETLOBO IN SENCAMI
Kranj - Najbrž ni življenjske poti brez nekakšnih zasukov, postankov, začetkov, koncev ali kar je podobnih označevanj, ki jih navadno Postavljamo kar sami, pa nekakšnih navideznih odločilnih srečanj, pomembnih uspehov, majhnih porazov, nenehnih vzponov - skratka vsega tega, iz cesarje stkana mreža človekovega bivanja. Za slikarja je to prav gotovo atelje - začetek nečesa novega, preobrat s sedanje
utesnjene poti, občutek odprtosti, volje in optimizma in kdo ve še česa.
O tem sicer adakemski slikar Franc Vozel ne govori na ta način; to, da si je dokončno zgradil svoj atelje, cilj in sanje ^sakega slikarja, pa čeprav je 2e zdaj skoraj premajhen, pripoveduje na drug način, slikarski. Nekakšni ločnici med njegovim prejšnjim slikarskim obdobjem in bodočo usmeritvijo sfa bili minuli pregledni razsta-V| njegovega kakih deset let ob-segajočega slikarskega opusa -naJprej lani v treh galerijskih razstaviščih Gorenjskega mu-2eJa Kranj in letošnjega febru-a.rJa v ljubljanski Mestni galeri-
, Kar težko bi si vaše slikarstvo Predstavljali brez človeških fi-6ur, vseskozi značilnih za vaše ^'•karstvo. Če je slikar jeva re-
rospektiva pogled nazaj na ^Pravljeno delo, je obenem tudi *°rak k novemu. Ali se ta vaš antropocentrični svet slikarstva zdaj spreminja?
Malo se že. Vendar pa ne v J,ern smislu, da bi se od svoje Usedanje slikarske teme - človeške figure - kaj bistveno od-
a'lil Le način slikanja se &Preminja. Skelet zdaj počasi
izginja v figuro, več bane prihaja na platno, pogostejši so abstraktni elementi. Figura je res bolj polna, vendar pa se le še sluti, več je senc, več je intenzivnih barv."
Doslej ste se ukvarjali z neskončnim številom variacij na temo, rekli bi lahko slačenja telesa do njegove nemesene podobe, zdaj je videti, da se človeškim figuram na vaših slikah vrača čvrstina mišic, dobivajo moč, polet, da izskočijo iz stisk, zmešnjav, iz niča, kamor prav-
Poljudnoznanstvene knjige za mlade
Ta mlade radovedneže
Založba Mladinska knjiga Ljubljana je pred kratkim predstavila __knjige iz svojega leposlovnega programa za otroke in mladino.
Med predstavljenimi petimi zbirkami za otroke kaže začeti Pr' zbirki Murenček. Nebesno gledališče je knjiga, ki so jo za glas-ryn°. vzgojo najmlajših napisali v besedi - Boris A. Novak, v sliki anie| Demšar, v notah pa Jerko Novak. Otroci bodo sledili radovednemu oblaku, ki bi rad raziskal daljave. Ob knjigi je nasta-£ ludi glasbena kaseta. Z glasbo za najmlajše se ukvarja tudi "bsbeni koledarček s priloženo glasbeno kaseto. V koledarčku je ^anajst ljudskih pesmi in ugank, zbrala sta jih Janez Bitenc in M'ha Mate, ilustrirala pa Jelka Reichman.
r>V zbirki Izobraževalna slikanica je izšla knjiga Meje in drob-n<>iivke Aleksandra Konjajeva: duhovito besedilo povede otroka v.svet mikrobiologije, pri tem pa besedilu obilo pomagajo ime-n'llie ilustracije Sama Jenčiča.
V pomoč staršem so zloženke iz zbirke Korak: izšle so Ob-m°rski svet. Polje in Gore, vse v ilustraciji Sama Jenčiča. Avtorji Posameznih zloženk pa so Draga Tarman in pri dveh Tatjana ^°rdiš. K predstavljenim knjigam sodi tudi Šolska beležniea, ilu-Slriral jo je Igor Cvetko, oblikovala pa Nadja Furlan.
Zakaj?je nova knjiga iz serije Enciklopedija vprašanj in odgovorov; na pregleden način odgovarja na vprašanja s cele vrste področij - od tega zakaj je led zdrsljiv, zakaj ima slon trobec, za-. a' se Mona Liza smehlja in podobno - ob vsem pa ne manjka
1 primernih ilustracij. • L. M.
Koncert iskrškega pevskega zbora
^   KANT ATA KLINOPISI
ranj, decembra - Damijan Močnik, ki že četrto leto vodi mešani Pev*>ki zbor Iskra Kranj je na besedilo Lojzeta Krakarja napisal £anuitn Klinopisi, s katero se bo /bor predstavil na celovečernem £°ncertu v petek, 14. decembra, v kranjski gimnaziji. Pri izvedbi antate sodelujejo še solista Marjan Trček in Miha Plajbes, an-3rnbel kljunastih flavt kranjske glasbene šole in skladateljevi so-?'c' z ljubljanske Akademije za glasbo na tolkalih. Obeta se za-n|miv kulturni dogodek. •■D. D.
H0.nJ ; V galeriji Mestne hiše te dni razstavljata akademski slikar \i 'elenko in oblikovalka keramike Lea Bernetič - Zelenko. "Im!8 keramika se je uspela izogniti že kar tradicionalnemu spo-
te*«
k(.f,.<Ka.nJ» ' naivnimi ali romantično realističnimi spominkastimi
$HjL • nm" 'zdelki, piše v spremni besedi k razstavi Damir Globo-** b< "bčutkom za lepo, dekorativno in uporabno in s posluhom JV aru- in barvne glazure Zelenkova upodablja s stlliziranimi in m2°*'avljcnimi rastlinskimi, živalskimi in drugimi motivi na po-^ij"''' ^'"'"'k''1- ki so prave slikarske miniature, svoj zanimiv in ^ot ' nav'de/m> otroški svet morja, sonca, narave, dneva in noči. -'°: Jure Cigler
zaprav v resnici gredo.
"Vsakomur je prepuščeno, da v slikarjevih slikah vidi in bere - tisto nekaj. Dvogovor, če mu lahko rečemo tako, med slikarjem in gledalcem je vedno drugačen in prav je tako. Slabo pa je, če tega dvogovora preko slike sploh ni. Brez tega odnosa, napetosti med sliko in gledalcem, ni slikarstva, je nič."
Človeška figura na vaših najnovejših slikah bolj kot doslej izginja v dimu, prahu ali pa je morda to pepel, le tu in tam je slutiti kak človeški del v krčevitem poskusu - i/skočiti, ujeti nekaj, kar je tega vredno. Ali se potemtakem vaše slikarsko zanimanje zdaj odvrača od figurativnega slikarstva k abstraktne-
"Ne, mislim, da ne. V novih slikah je res več abstraktnih elementov, vendar pa je ta novi slikarski ciklus šele za začetku in je težko reči, kaj bo, ko bo dokončno izoblikovan."
Znani ste po tem, da svojih slik navadno ne podnaslavljate, brezimenske so, označene le s številkami. In to brez razlike, naj gre za figurativno slikarstvo ali pa za kolaž, s katerim se tudi že vseskozi ukvarjate...
"Likovna govorica je vedno samostojna govorica, zakaj bi dodajal še besede, tako dela še veliko slikarjev..."
Na Slovenskem je veliko zelo dobrih slikarjev, toliko, da bi nekaj imen zlahka uvrstili med najpomembnejša imena sedanje evropske likovne umetnosti. Kje, je vzrok, da je prodor zunaj tako težak?
"Ni tako težko razstavljati v kakšni pomembnejši galeriji. Letos sva na primer s Francem Novincem predstavljala slovensko sodobno umetnost v Augsburgu, te dni se grem dogovarjat za razstavo v Miinc-hen. Toda za tuje likovne poznavalce je to le informacija, za dokončen sprejem na ta zahtevni likovni trg pa je treba veliko več. Tega napora pa pri nas ne zmoremo. Še ne." 9 Lea Mencinger, Foto: Jure Cigler
DROBTINICE
Ob odhodu v pokoj navadno samo novi uživalec prejme nekako odpravnino ali popotnico. Tokrat se je zgodilo drugače. Profesor na Iskrini srednji šoli v Kranju, hkrati pa kipar in pisec Jože Volarič, je svojim zaposlenim kolegom v slovo zapustil zanimivo knjižico /ali brošuro/ Drobtinice. V njej je vsega po malem: humoreske, pesmi in ilustracije Zlate Volarič se družijo / aforizmi in pesmimi Jožeta Volariča v prisrčno celoto, prijateljsko in prijetno branje. Takole pravi Jože Volarič: »Mnoge od teh in še veliko drugih misli, ki sem jih zapisal, so dobile vzpodbudo v prostorih šole, ob srečanjih in pogovorih s sodelavci, učenci in gosti, ki so kakorkoli z mano sodelovali, ali sem jih ujel v območje mojih razmišljanj «
Zanimivo tudi za druge bralce - ne samo za bivše kolege.
AR
Mladi so navdušili - Interni nastopi, kjer učenci posameznih profesorjev pokažejo, koliko so se med letom naučili, kakšno stopnjo glasbenega znanja so dosegli, so postali na Glasbeni šoli v Kranju že stalna praksa. Tako so imeli 22. novembra v dvorani šole nastop mladi pianisti in solo pevci prof. Sabire Hajdarević. Prvič se je predstavil tudi vokalni kvartet, ki bo, kot kaže, nov prispevek Glasbene šole Kranj glasbenemu življenju Gorenjske. Med solisti na klavirju je silno navdušila učenka 7. razreda glasbene šole Katja Frelih z Orehka pri Kranju z odlično interpretirano Beethovnovo Sonatino op. 49 št. 1 (na sliki). - Foto: I). Dolenc
LITERARNI VEČER KUD SAVA
Kranj - Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v prostorih doma KS Stražišče literarni večer, ki ga pripravlja literarna skupina Kil) Sava Kranj. 1'redstavili bodo že drugo pesniško zbirko Na savskem bregu II.
/bilka prinaša pesmi sicer motivno in oblikovno različne, skupna pa jim je ujetost in volja po prodiranju v skrivnost bivanja. Skoznje se ra/pirajo čutni, miselni in doživljajski odtenki intimnega sveta avtorjev. V zbirki, ki jo je finančno omogočila Sava Kranj, so objavljene pesmi Agate Trojar, Dragice Dani, Mire Velkavrh, Zaima Djeliroviča. Jožeta Valenčiča, Mišc Jelene Indi-har in Mace.
Z nasveti je skupini pomagal Ivan Zrimšek, z grafično obdelanimi fotografijami je zbirko obogatila fotofilimka skupina KUD Sava Kranj. Večer bo vodila Alenka Bole - Vrabec, sodelovali pa bodo še baritonist Stane Vidmar, pianistka Andreja Mar-kun in recitatorka Jelka Štular. Vstop bo prost, vsak obiskovalec pa prejme tudi izvod zbirke. • Vesna Muravec
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava France Prešeren - ljubezen, jezik, domovina - ob 190. letnici pesnikovega rojstva. V galerijskih prostorih Mestne hiše so na ogled dela akad. slikarja Roka Zelenka in oblikovalke keramike Leje Bernetič - Zelenko.
V pionirski knjižnici Kranj bo jutri, v sredo, ob 16. uri spet ura pravljic.
V gradu Kieselstein bo jutri, v sredo, ob 17. uri predavanje o keramiki O posebnostih keramičnih delavnic letošnje poletje v Portorožu bo z video filmi in diapozitivi predaval Zvonko Bizjak.
V gradu Kieselstein bo v okviru lutkovnih sobot to soboto nastopila lutkovna skupina OŠ Šenčur s predstavo Janez Bitenca Šest kužkov - ob 10. uri.
V galeriji Bevisa, na Koroški 47, odpirajo v četrtek, 13. decembra, ob 18. uri prodajno razstavo akvarelov akad. slikarja Franceta Slane. Na otvoritvi bo igral pianist Borut Lesjak.
PREDDVOR - V hotelu Bor je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Mateja Metlikoviča.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta novoletna prodajna razstava likovnih del.
V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 o jogi predaval Janez Svetina.
KROPA - V Bertoncljevi sobi Kovaškega muzeja Kropa je odprta novoletna prodajna razstava del a\ad. slikarja Kamila Legata.
ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja, literarni večer in predavanje Janija Kreka z naslovom Ameriške črnske pisateljice. Na Loškem odru bo jutri, v sredo, ob 19.30 nastopilo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo Akosa Kertesza VDOVE - za abonma rdeči in izven.
V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja akvarele Štefan Ber-toncelj.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih.
V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Domen Slana.
V stavbi Skupščine občine Škofja Loka razstavlja fotografije Janez Pipan, član FK LTH Šk. Loka.
Zbirke Loškega muzeja so z decembrom odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen obisk med 9. in 13. uro, po predhodni najavi na upravo muzeja (telefon 622-262).
TRŽIČ - V Paviljonu NOB so na ogled fotografije podvodnega sveta avtorja Franca Golteza.
LJUBLJANA - V Mali galeriji Moderne galerije Dušan Tr-šar razstavlja najnovejše skulpture v bronu in kovanem železu.
DOBRODELNI KONCERT
Bled - V Festivalni dvorani bo danes, v torek, ob 19.30 dobrodelni koncert za specialno opremo Zavoda Matevža Langusa Kamna Gorica. Na prireditvi, ki jo organizirala Liberalno demokratska stranka Radovljica in Zavod Matevža Langusa sodelujejo: saksofonist Andy Arnol, kitarist Milan Ferlež, igralec Polde Bibič, plesalka Alenka Hain, Trobilni kvartet Gallus, Oktet Lip, Nataša Meglic, citre, Rastko Tepina, lajna, in varovanci Zavoda Matevža Langusa. Voditelja večera sta Alenka Bole - Vrabec in Janez Dolinar. Pokrovitelji prireditve pa so Festivalna dvorana Bled, Tiskarna knjigoveznica Radovljica in vsi nastopajoči.
PRISPEVKI ZA SEJALCA
Škofja Loka - Zveza kulturnih organizacij Gorenjske načrtuje februarja prihodnje leto izid in predstavitev enajste številke ii-terarne revije Sejalec, katere ustanovitelj je ZKO Škofja Loka: po sklepu ZKO Gorenjske postaja letos Sejalec tudi uradno literarni zbornik vseh gorenjskih občin. Besedila se še naprej zbirajo na ZKO Škofja Loka, Grajska pot 13, 64220 Škofja Loka in sicer do 2. januarja 1991. Avtorji lahko pošljejo vse literarne zvrsti (lirika, dramatika, epika) in literarne vrste (pesmi svobodnih oblik, pesmi v prozi, soneti, novele, črtice, romani, potopisni zapiski, eseji, skeči, drame, aforizmi, itd.) O izboru in objavi bo odločal uredniški odbor, ki ga sestavljajo člani z Jesenic, Kranja in Škofje Loke. Novo številko Sejalce bodo predstavili februarja 1991 v Škofji Loki.
Kranj - V okviru prireditev tedna kulture v Stražišču je mladin-, ska skupina l panje za otroke in najmlajše uprizorila Malega princa avtorja Antoinea de Saint - I \uperyja. Mladinska skupina je pod vodstvom Martine Hafnar uprizorila pri nas tako pogosto dramatizirano delo, knjigo o Malem princu, ki pride med ljudi, da bi jim odprl oči za lepoto. Na sliki: Irena Hafnar v vlogi Malega princa. - Foto: Peter Kozjek
(mMW^'XSLAS  8. STRAN
AKTUALNO
Torek, 11. decembra
1990
Predplebiscitne provokacije so možne
Ministra sta povedala, da bodo vsako dejanje (nekaj so jih že zalotili), ki ni skladno s slovenskimi zakoni, šteli za dejanje tujih služb in bodo ukrepali ter objavili imena storilcev, sicer pa imajo slovenski varnostni organi striktno navodilo, da prvi ne smejo uporabiti sile.
Ljubljana, 7. decembra - Sicer pa bi bila uporaba sile s strani JLA prvi korak k njenemu razpadu, je dejal republiški obrambni minister Janez Janša, ki je skupaj z notranjim ministrom Igorjem Bavčarjem o nevarnosti neposrednega ali posrednega vtikanja JLA v slovenske zadeve govoril na petkovi novinarski konferenci. Mislim, da bo prevladal razum. Možnost posega armade v Sloveniji sta zanikala tako dr. Borisav Jovič kot obrambni minister, general Veljko Kadije-vie v pogovoru z dr. Janezom Drnovškom, vendar JLA kljub temu vleče poteze, ki vzbujajo dvom.
Ameriško ladjevje v Jadranu
Igor Bavčar je povedal, da je v Jadranu 6 ameriških bojnih ladij in da imajo posadke od sredine preteklega tedna ukaz, da ne smejo zapuščati ladij. To je dokaz, da je Balkan za ZDA možno krizno žarišče, kot so pred časom že povedali v NATU. Premestitev enot v sosednjih državah pa je odgovor na premeščanje enot pri nas, ki pa se ne selijo proti meji, ampak proti notranjosti, je dejal Janša.
Janez Janša je ponovil stališča predsedstva republike Slovenije, ki jih je v četrtek poslancem slovenske skupščine povedal predsednik predsedstva Milan Kučan: slovensko predsedstvo je protestiralo pri zveznem zaradi izjav Kadijeviča in njegovih groženj ter terjalo, da se predsedstvo kot vrhovni komandant od teh izjav ogradi ali soglaša, da začne postopek depolitizacije armade, kar terjata tako Slovenija kot Hrvaška, in da bo Slovenija imela vsak pritisk za agresijo ter sprejela ustrezne nasprotne ukrepe, skupščina pa bo, skladno s pristojnostjo, razglasila samostojnost oziroma odcepitev.
JLA zanika
2e naslednji dan po izjavah Janše in Bavčarja je reagiralo poveljstvo 5. armadnega območja iz Zagreba. V odgovoru je med drugim rečeno, da sta slovenska ministra govorila neresnice in da skušata, tako kot sploh počneta Slovenija in HrvaŠka, razbijati enotnost JLA, ki je preživela že težje preizkušnje in je po vsaki takšni še bolj trdna in enotna. JLA priznava vse demokratične in zctkonite spremembe v državi.
Ta teden se lahko zgodi marsikaj, posebej zaradi volitev v Srbiji. Če pade Miloševič. bo v Jugoslaviji konec s socializmom in tudi JLA. kar pa slednja ne bo lahko prebolela, je dejal Janša. Zato ni čudno, če se je JLA v Srbiji postavila na stran Socialistične stranke Srbije in če je v dokumentih nove Zveze komunistov - gibanja za Jugoslavijo pisalo, da ta stranka podpira Miloševiča. To je sedaj umaknjeno, v 14. členu statuta te stranke pa piše, da se stranka lahko organizira tudi v enotah in ustanovah JLA. Slovenski obrambni minister je naštel še druge razloge, ki Sloveniji te dni ne dopuščajo mirnega sna: Kadijevič je neposredno podprl socialistično idejo, JLA je srbski milici dodelila oklepna vozila, /a Hr\aško in Slovenijo je dana zelena luč za privokacije in povzročanje nestabilnosti, v uredbah zve/ne vlade in armade ter v vojaškem tisku pa se še naprej uporabljani izrazi kot Socialistična republika Slovenija in podobno. Gre torej za očitno ignoranco demokratičnih političnih sprememb v Sloveniji in na Hrvaškem.
Znaki možnega posredovanja
Janez Janša je navede/ dve možnosti za incidente Prva je zahteva, da se JLA vrne orni je teritorialne obrambe, druga pa zahteva po spiskih nabornikov Janša je tudi povedal, da so seznanjeni z ukazi enotam JLA, da lahko uporabi ju plinsko sredstva in siiel-no orožje. Nenormalno se mu zdi, da so se starešinam nadpovprečno dvignili osebni dohodki v času, ko vojaške pokojnine niso bile izplačane, da se premeščajo enote policije in oficirji od drugod v Slovenijo. Slovani pa v druga področja Jugoslavije. V Sloveniji so premiki enot. vendar v notranjost, dekonzerviranja oklepnih bojnih sredstev itd. Janša je tudi dejal, da tudi v .11 A ni enotnega mnenja. So posamezniki ali skupine, ki odklanjajo tako početje in omenjajo t eh n, poslušnost ukazom. Starešine so i najtežjem položaju, saj se nanje vrše pritiski, naj ne poslušajo Slovenije, ki dela napak, ampak naj ravnajo drugače. JI.A pogosto sklicuje rezervne starešine rezervtiili enot in jih prepričuje, da so odločitve slovenske oblasti napačne. ( e se bo to nadaljevalo, slovenski upravni organi za obrambo ne bodo več nudili tehničnih storitev pri sklicevanju, je dejal Janša.
Tajni dokumenti ne veljajo
Na novinarski konferenci fta bila predstavljena dva tajna dokumenta, ki v Sloveniji ne veljata m če jih bo kdo uresničeval in bo pri tem zaloten, bo s tem seznanjena javnost, zoper njega pa se bo ukrepa/o. To sla Navodilo o metodah m sredstvih dela organov varnosti JLA in Pravilo službe varnostnih organov v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije, Oba dokumenta naštevata celo vrsto sovražnikov, tudi nesoeialisiično usmerjene stranke, emigracijo itd. med metodami pa so dezinformacija, kompromitiran/c. tajna,preiskava, prisluškovanje, izsiljevanje itd.
Minister za notranje zadeve Igor Bavčar je dejal, da dokumenti generalštaba JLA kažejo, da armada ne priznava slovenske državnosti. Nekaterim enotam so bile naložene dodatne naloge, vojaika obveščevalna služba prekoračuje ingerence in posega v slovenski politični prostor, v slovensko državnost in elementarne človekove pravice. Uporabljajo se preizkušene, vendar v Sloveniji nedovoljene metode, od katerih so nekatere že lansirane, na primer, da slovenska vlada sodeluje s I rendom in Grubeličem, ki uvaža za nas orožje i/ Italije, širijo se laži o zasebnem življenju slovenskega političnega vrha, o pripravljenosti milice in teritorialne obrambe, pa o Bavčarjevi prometni nesreči.
Ministra sta ocenila, da je nevarnost za posredovanje JLA sedaj manjša /aradi tega. ker je bil v skupščini /.ikon o plebiscitu so glasno sprejet in ni nihče glasoval proti. To je marsikomu zaprlo tista. • J. Košnje k
Peter Havvlina, škofjeloški župan
Ob zapiranju rudnika želim
za občino predvsem nadzorno vlogo
Dokaza, da bo v opuščenem uranskem rudniku odlagališče radioaktivnih ali posebnih odpadkov, ni.
Škofja Loka, 11. decembra - Informacija, ki jo je pred kratkim dal republiški energetski minister Miha Tomšič, iz Zveze društev za varstvo okolja Slovenije pa jo je v Skofjo Loko prenesla Marija Pogačnik, odgovorna za to področje v občinski vladi, je nekatere pošteno razgrela. Miha Tomšič je namreč dejal, kot je povedala Pogačnikova, tisk pa povzel, da republiška vlada pripravlja projekt skladiščenja posebnih odpadkov na območju predvidoma opuščenega Rudnika urana Žirovski vrh. Občinski parlament na zadnji seji na informacijo ni reagiral, medtem ko je vlada v četrtek izoblikovala stališče, ki ga zdaj ponuja tudi parlamentu. V njem pravi, da "izvršni svet in občinska skupščina Škofja Loka odločno nasprotujeta načrtovanju odlagališča radioaktivnih ali posebnih odpadkov na strokovno dokazanem hidrogeološko in ekološko neprimernem območju in bosta v primeru načrtovanja in uresničevanja takšnih posegov uporabila vsa pravna in druga sredstva za preprečitev. Zahtevata tudi, da slovenska vlada zagotovi ob zapiranju rudnika takšno nadomestno dejavnost, ki ne bo imela prekomernih negativnih ekoloških vplivov na okolje." Ker debata o usodi uranovega rudnika v Todražu postaja stalnica v občinskem parlamentu, smo se o tej žgečkljivi temi, zlasti po zadnji izjavi ministra Tomšiča, pogovarjali z županom Petrom Havvlino.
Občinska skupščina je v zvezi s predvidenim zaprtjem rudnika v republiko že poslala nekaj zahtev, med drugim zahtevo po tehnološko in ekološko strokovnem zapiranju rudniških obratov, zahtevo po nadomestnih programih oziroma socialni varnosti za odvečne delavce, zahtevo po plačilu odškodnine občini zaradi trajnih negativnih posledic izkoriščanja in predelave uranove rude, če omenim le najpomembnejše. Ali verjamete, da se bo republiška vlada, ki je lastnica rudnika, ozirala na vaše zahteve?
»Odkar smo zaslutili, da namerava vlada rudnik zapreti, je bilo moje stališče, da bi občina odigrala samo nadzorno vlogo, da bi občinske strokovne službe spremljale kvaliteto rešitev, če že ne moremo vplivati na usodo. Rudnik je bil projekt, na katerega takrat nismo mogli vplivati. Postal je dejstvo, sestavni del našega življenja, znaten del občinskega družbenega proizvoda, veliko družin je bilo odvisnih od rudnika, ljudje so se priselili, ustvarila se je določena infrastruktura. Naša nezmožnost vplivanja v preteklosti nas odvezuje obveznosti, da bi zdaj popravljali - ne bom rekel, da zavoženo - situacijo, čeprav so bila pri tem mnenja v občini deljena. Mislim, da je prav, da tudi občinske strokovne službe - poleg delavcev samega rudnika, krajevne skupnosti Gorenja vas in Republike Slovenije - sodelujejo pri rešitvah, ne pa, da bi občina z bornimi financami bila zmožna nadomestiti izpad.
Skratka, želel sem predvsem nadzorno vlogo.«
Je potrebno, da skupščina sprejema stališče do morebitnega odlagališča v rudniku?
»Vprašanje odlagališča v rudniku je bilo strokovno proučevano po mednarodnih kriterijih. Tako za radioaktivne kot za posebne odpadke je bila Gorenjska izločena. Če se nam torej odlagališče ne more zgoditi, ne vem, zakaj bi morali kljub temu v skupščini vnaprej glasovati proti odlagališču. Mislim, da je prišlo do nesporazuma nekje v verigi republiški minister - Zveza društev za varstvo okolja Slovenije - Marija Pogačnik - novinarji.«
Pa se vam zdi, če izvzamemo stroko, da je razmišljanje o odlagališču v rudniku po svoje logično? Vlada že dolgo išče primerni lokaciji za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter za posebne odpadke. V Todražu je "doma", posebnih zapletov z dovoljenji tako ne bi imela.
»Logično bi bilo, da se radioaktivni odpadki vrnejo, od koder so prišli. Nisem strokovnjak, vendar bi se odlagališča radioaktivnih odpadkov manj bal kot posebnih odpadkov.«
Ali to pomeni, da vi načelno ne nasprotujete odlagališču v rudniku?
»To prepuščam stroki. Lahko bi dobro služili z odpadki...«
Vam ljudje ne bodo zamerili tolerantnosti?
»Seveda bodo. Vendar se sam  res  ne bojim žarčenja,
atomske bombe v Todražu. Bojim se, kot sem dejal, prej posebnih odpadkov. Je pa treba upoštevati, da imajo v rudniku proizvodni obrat, laboratorij, kjer je s kemično predelavo najbrž možno iz določenih vrst posebnih odpadkov pridobiti celo uporabne stvari. Sem za to, da bi rudnikove potenciale izkoristili, seveda na strokovnih temeljih, ne pa, da bi odpadke vsevprek metali v brezno.«
Kako boste v skupščini zagovarjali predloge izvršnega sveta, če pa sami razmišljate nekoliko drugače?
»V skupščini sam ničesar ne zagovarjam, skušam biti nepristranski, počakati, da določene rešitve dozorijo. Koliko ljudi, na primer, sploh ve, kaj so posebni odpadki? Za šankom je najlažje hujskati.«
Menite, da "politika" lahko preglasi stroko?
»Dokaza, da bo v rudniku odlagališče posebnih odpadkov, nimam. Upam, da ne bomo toliko neumni, da bi zavrgli spoznanja stroke, čeprav s(mo) ljudje (tudi oblast) še vedno isti; hočemo obdržati titoisti-čen sistem, hkrati pa imamo evropske skomine.«
Izvršni svet pošilja komisijo, v kateri ste tudi vi, v republiko po konkreten odgovor glede Tomšičeve izjave. Sle že bili?
»Še ne, ponovil pa bi tole: če živimo v kolikor toliko urejenem svetu, je nesmiselno, da vnaprej javkamo, ne da bi imeli dokaze, da nam nekdo res hoče škodovati. Če bomo to ugotovili, gotovo ne bom organiziral protestnih shodov, ampak sem za to, da se na pameten način pogovorimo.«
Kolikor vem, se v Gorenji vasi že organizirajo za protest.
»Nihče me ni poklical, nič vprašal.«
Najbrž ne veste tudi za govorice, da namerava rudnik še 1^ tos v stečaj, da bi s tem delavci ujeli pravice še po stari zakonodaji?
»Ne vem.«
Republiška vlada je oblikovala posebno strokovno skupino z* prestrukturiranje rudnika, ki i°, vodi Slavko Erzar in v kater' ima zastopstvo tudi občina. Se je že kaj konkretnega izcimilo-
»Kot mi je povedal Ton« Jenko, ki sodeluje, zaenkrat kakšnih otipljivih sadov še ni-«
Občinska skupščina se je "a predzadnji seji odločila za PJJ' sebno komisijo, ki naj bi proučila možnost preselitve LTH i* Vincarij, morda tudi v opuščen« rudnik v Todražu. Ste se o '*J možnosti v republiki že pogovarjali?
»Vem, da bi bila vlada V zameno za rumeno pogačo vesela vsake rešitve, ki bi ji odvzela skrbi in finančno breme. ZaP1* ranje rudnika bo dolgotrajni in drago. Mislim pa, da LTH za rudnik ni rešitev, ker od njega ne bi prevzela odvečnih delavcev, niti ne bi nadomest"a izpada v občinskem družbenem proizvodu, v katerega Je dajal rudnik sedem odstotkov, LTH pa tri«
Iz odgovora vašemu poslancu v republiškem parlamentu Fra"' ciju Feltrinu je moč razbral republika ne pristaja na *en občini?
»Ljudje zaradi rudnika ne umirajo ali obolevajo, kot dokazuje strokovna študija. Zemljo je republika plačala in je zastonj najbrž ne bo vračala. Naj' huje, kar je povzročil rudnik, Je degradacija pokrajine, Pre"' vsem o tem bi se kazalo z vlad0 trezno pomeniti.«
Zakon o zapiranju rudnika/ obšel zadnjo republiško skupščino. Menite, da se stvari v republiki prepočasi odvijajo?
»Ne vem, kaj se dogaja v
po-
sameznih ministrstvih in gj?' vah v Ljubljani. Vendar g'e. zapiranja rudnika obstajaj, mednarodne norme in sanke}' je. Kot laik ne morem predp'j sovati strokovnjakom, kako naJ rudnik zapirajo« • H. Jel0*' čan
V Rudnik urana niso vozili in tudi zdaj ne vozijo nikakršnih odpadkov
Minister naj pojasni izjavo
Občani škofjeloške občine bodo takoj po razgovoru z republiškim ministrom za energetiko seznanjeni, kako razumeti njegovo izjavo na sestanku 22. novembra s člani društev za varstvo okolja Slovenije. Podrobno informacijo o dosedanjem dogajanju v zvezi z Rudnikom pa bodo delegati občinske skupščine Škofja Loka dobili na naslednji seji skupščine.
(sprejetje zakona je bilo prd0 /eno) i/javil. d.i je eden od pr jektov za RUŽV tudi proj<* skladiščenja drugih odpadk^ ki niso radioaktivni, in za ka* re se naredijo novi rovi Udeleženci sestanka
Gorenja vas. K), decembra - /aradi presenečenja in ogorčenja krajanov Gorenje vasi v Poljanski dolini, da predlog škofjeloške ministrice za varstvo okolja Marije Pogačnik na seji škofjeloške občinske skupščine 26. novembra ni dobil podpore, se je v pelek, 7. decembra, zvečer v Gorenji vasi sestal na napovedanem sestanku poseben 11-članski odbor, ki so ga po razburjenju /aradi objave v torkovem Gorenjskem glasu sestavili v sredo zvečer.
Na sestanek odbora so bdi zaradi razlage povabljeni tudi občinski funkcionarji in direktor RUŽV. Sestanka, ki je trajal kar dobro poltretjo uro, so se udeležili predsednik i/vršnega sveta občine Škofja Loka
Vinko Demšar, republiški poslanec v družbeno političnem zboru Franc Feltrin, občinska poslanka in/. Marija Pogačnik,
ki je obenem članica izvršnega sveta občine Škofja Loka, zadolžena za varstvo okolja v občini in direktor RUŽV inž. Marjan UršiČ.
Na sestanku so na široko in podrobno kronološko predstavili celotno problematiko, pri čemer je predsednik izvršnega sveta med drugim kategorično zanikal, da bi bili v občini vple-
teni v kakršnekoli pogovore glede odlagališča kakršnihkoli odpadkov v opuščenem Rudniku urana. Ob tem je tudi med drugim pojasnil, da bodo podrobnejšo informacijo s stališči posredovali tudi na naslednji soji občinske skupščine.
Kar zadeva možnost skladiščenja posebnih in drugih odpadkov v Rudniku urana Žirovski vrh je inž. Marija Pogačnik ponovno pojasnila, da je republiški minister za energetiko Miha Tomšič na sestanku društev za varstvo okolja Slovenije 22. novembra, ko je predstavil program zapiranja jederske elektrarne Krkško in Rudnika  urana  Žirovski vrh
ff
nje sklenili, naj minister * energetiko Miha Tomšič to 1 javo, ki je povzročila v P°|Janj ski dolini razburjenje, poja* . na razgovoru, ki ga bo orga" ziral Franc Feltrin. RazgoVOj* pri Mihi Tomšiču se bodo P..j leg Franca Feltrina udele*1 tudi predsednik izvršnega $ve občine   Škofja   Loka Vin* Demšar,   občinska poslan^ inž.   Marija Pogačnikova preds-edsnik skupščine ki';,J vne skupnosti Gorenja vas I že Bogataj. O rezultatih P^ta vora bodo potem občani t** obveščeni. . «
Direktor RUZV inž. MarJ*. i  na sestanku kateij Rudnik đdj
rično izjavil, da v .. slej niso vozili (in da jih zdaj ne vozijo) nikakršnih, radioaktivnih, niti drugih 0 padkov. # A. Zalar
ive
SI
n9.rodi?
hrepene dočakat
dan.
Moja dežela je naša država
»
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Konec
brezcarinskih prodajaln
Približno tri leta in pol je, odkar smo v Jugoslaviji dobili prve brezcarinske prodajalne. duty free shope. Prva taka prodajalna je bila zgrajena na Ljubelju in mnogi še pomnijo, koliko strogih predpisov je bilo sprejetih ob tem - saj je bilo naprimer pomembno celo, kako visoka ograja naj obdaja trgovinico. Kasneje so različna podjetja začela odpirati brezcarinske prodajalne po ostalih mejnih prehodih in še kasneje tudi v notranjosti države.
Sprva smo domačini le zavidljivo gledali skozi izložbena okna, pozneje pa smo lahko v trgovini začeli kupovati - najprej malenkosti, nato tudi dragocenejše blago. Najprej le za konvertibilne valute, nato tudi za (konvertibilen) dinar. Najsvetlejši časi tako za trgovce, kot kupce v brezcarinskih prodajalnah, so bili konec lanskega in v začetku letošnjega leta. Ko so v trgovinah v notranjosti uvedli prometni davek, so bile cene spet ugodnješe v obmejnih brezcarinskih prodajalnah, še vedno pa se je izplačalo kupovati tudi v ostalih, saj so cene ostale konkurenčne našim domačim, za nekatere stvari pa so
celo ugodnejše (naprimer cigarete, alkoholne pijače.....) kot v
tujini. Tako je bilo v začetku letošnjega leta v Jugoslaviji okrog 1 500 brezcarinskih prodajaln.
Zvezna vlada je sredi marca sklenila, da v notranjosti države ne bo več mogoče prodajati neocarinjenega blaga, vendar pa je pristala, da duty free shopi poslujejo še do konca leta. Tako je bilo sredi letošnjega leta v notranjosti države le še okoli 700 brezcarinskih prodajaln, vrata zadnje pa naj bi se zaprla 31. decembra. "Naj bi se" zato, ker nekateri še upajo, da bo v tem času še prišlo do morebitne spremembe v zvezi z novo carinsko zakonodajo.
Kakorkoli že. Nekatera podjetja so zaprla večino brezcarinskih prodajaln, nekatera to še nameravajo (hkrati pa čakajo novih predpisov), nekatera pa so se odločila, da iz teh prodajaln naredijo drugačne. Tako so se naprimer pri Kompasu odločili, da bodo vse prostocarinske prodajalne v notranjosti spremenili v M shope, v katerih bodo ponujali podobne izdelke kot doslej, seveda ocarinjene. Do konkurenčnosti v teh trgovinah pa jim bodo pomagali proizvajalci, ki se želijo ohraniti na našem tržišču, saj že znižujejo svoje cene. Še vedno pa bodo duty free shopi ostali na naših mejnih prehodih, na letališčih in v pristaniščih. • V. Stanovnik
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Statistika prikazuje presežek
Po podatkih Narodne banke Slovenije (upošteva dolarski preračun) je gorenjsko gospodarstvo v desetih mesecih letošnjega leta izvozilo za 4,9 milijarde dinarjev blaga, od tega 88 odstotkov na konvertibilno območje. V primerjavi z enakim lanskim razdobjem je bil celotni izvoz večji za 8,3 odstotka (v Sloveniji za 10,4 odstotka), konvertibilni za 16,4.odstotka (v Sloveniji za 13,5 odstotka), klirinški pa se je zmanjšal za 27,8 odstotka (v Sloveniji za 7,6 odstotka). V celotnem uvozu je imel repromaterial 87-odstotni delež, oprema 7,2-odstotnega, blago za široko potrošnjo pa 5,8-odstotnega. Pokritje celotnega uvoza z izvozom je bilo na Gorenjskem 123,1-odstotno (v Sloveniji 88,6-odstotno), konvertibilnega pa 114-odstotno (v Sloveniji 82,9-odstotno). Statistika torej na Gorenjskem še vedno prikazuje presežek v blagovni menjavi s tujino (v Sloveniji pa tudi po dolarskem preračunu ne več), presežek je v desetih mesecih znašal 78,5 milijona dolarjev, od tega 45 milijonov dolarjev na konvertibilnem območju.
IZ LETA 1938
Tekstilindus", kranjska tekstilna industrijska družba z o.z., Kranj-Stražišče
Tovarno je ustanovil leta 1928 Artur Heller in je danes last družbe z omejeno zavezo. Spada v vrsto velikih tekstilnih podjetij, ki so v prvem desetletju po našem osvobojenju in zedinjenju v lastno državo Jugoslavijo zrasla v Kranju in njegovi bližnji okolici in dala pokrajini, ki že dolgo ni mogla več preživljati s svojimi produkti gosto naseljenega prebivalstva, popolnoma industrijsko lice. S svojimi kvalitetnimi proizvodi si je tovarna hitro utrla pot na jugoslovanski tekstilni trg in si osigurala dovoljno množino odjemalcev, ki ji omogoča popolno izrabo svoje kapacitete. V začetku je imela tvrdka le 250 statev, danes pa ima svojo mehanično tkalnico; popolno apreturo in moderno barvarno. V tkalnici se nahaja preko 300 tkalskih strojev najboljše kakovosti. Bombažno prejo si nabavlja podjetje večinoma v tuzemstvu, le manjše količine uvaža tudi iz Italije in drugih evropskih držav. Izdeluje vsakovrstne bombažne tkanine, kanafase, cefirje, oksforde, flanelo, barhante ter blago za srajce in obleko raznih vrst. V tovarni je zaposlenih okrog 250 delavcev, ki so večinoma iz bližnje okolice.
Fr. Gorjanc, lesna industrija in veletrgovina z deželnimi pridelki, Kranj.
Tvrdka je bila protokolirana in ustanovljena leta 1912 s sedežem v Cirčah pri Kranju. Bavila se je v začetku v glavnem s prodajo oglja in z izvozom deželnih pridelkov. Po svetovni vojni se je podjetje preselilo v Kranj in začelo tudi z lesno trgovino. Uradni prostori tvrdke se nahajajo poleg znanega hotela "Stara pošta", ki je prav tako last Fr. Gorjanca. Podjetje ima lastno, moderno urejeno žago na vodno turbino s polnoiarmenikom in pripadajočimi stroji. Poleg tega ima v obratu še drugo, manjšo žago pri Sv. Križu nad Jesenicami. Tvrdka kupuje za svojo obsežno lesno trgovino tesan in žagan les tudi od malih trgovcev in ga pripravlja za eksport. Izvaža zlasti mehak, smrekov, jelov, borov in macesnov rezan in tesan les v Italijo, Nemčijo, Grčijo, na Malto in v francoske afriške kolonije.
Marija Lončar, v. d. direktorja BPT Tržič:
Ko kombinat zapreš, ga nihče več ne odpre
Po dramatičnih dveh letih in pol je BPT še vedno živa tovarna, vodstvo in občina pa vidita rešitev le v tujem kapitalu.
Tržič, decembra - Ne delavcem ne vodstvu BPT Tržič danes nihče ne zavida. Izgube se kopičijo, vsa tovarna je na zajamčenih osebnih dohodkih. Vodstvo se iz dneva v dan bori z likvidnostjo in vsakih šestdeset dni z deblokacijo za dan, dva, da tovarna ne zapade v stečaj. Vendar tovarna živi, naročil ima več kot dovolj, da jim jih lahko zavidajo, rabila bi le pošteno injekcijo, da se finančno opomore, da normalno zadiha. Vodstvo vidi rešitev le v tujem partnerju, tujem kapitalu, ki bo zmogel zahtevno prestrukturiranje tovarne, čeprav na račun nekaj sto delavcev. Nizki osebni dohodki spravljajo delavce v obup, tako da so pred dnevi od izvršnega odbora sindikata, ki se je preoblikoval v stavkovni odbor, med drugim zahtevali, naj pri delavskem svetu doseže 40-odstot-no povišanje osebnih dohodkov in razreši sedanje vodstvo. Vse to pa se dogaja prav v času, ko se vodstvo intenzivno dogovarja z italijanskim proizvajalcem, s katerim naj bi sredi decembra že podpisali predpogodbo o vlaganju kapitala v BPT in prestrukturiranju. Nova težava, s katero se mora boriti vodstvo. O vsem tem smo se pogovarjali z Marijo Lončar, v.d. direktorico BPT, ki se je pred dvema letoma in pol lotila te nehvaležne funkcije.
"Da bi bolje razumeli nastale razmere, moram spregovoriti o stanju tekstilne industrije nasploh. Letos smo se soočali z zadnjo fazo dobesednega pokopa tekstilne industrije in to zato, ker slovenska politika v 45 letih za to panogo ni naredila ničesar: od tega, da je bila tekstilna industrija proglašena kot dejavnost, ki se mora premakniti v južne republike, do tega, da se ni smelo vlagati v modernizacijo, kar je bilo zakonsko prepovedano. S tem je postala to neperspektivna panoga tudi za mlade in se je dejansko danes tekstil znašel tehnološko zaostal, kadrovsko osiromašen in kar je najhujše, z ozirom na to, da je to deiovno intenzivna industrija, obremenjen bolj kot vsaka druga panoga.
V zadnjih dveh letih je bil v okviru Markovičevega programa zadan tako rekoč smrtni udarec predvsem slovenski tekstilni industriji, to pa zaradi tega, ker smo v Sloveniji edini spoštovali zakone, plačali vse obresti in spoštovali tudi 60-dnevne roke o blokadi, kar je privedlo do tega, da se bo slovenska industrija prej zaprla kot katerakoli v Jugoslaviji. Za republiko Srbijo lahko trdimo, da so tako imenovane "velike R" vsi tekstilni kombinati zadržali v bankah, pa tudi v drugih delih Jugoslavije je zaslediti več takih primerov. Te pošastne obresti smo morali mi vse plačati, ali pa smo šli v stečaj in zdaj krvavimo. Srbija se je letos kot republika opredelila za ohranitev tekstilne industrije in je vse tekstilce finančno podprla. Hrvaška je ubrala drugo pot. Letos je sistemsko spustila vse tekstilne kombinate v stečaj, jim dala nova vodstva in jih podprla denarno in materialno za enoletno proizvodnjo. Pri nas v Sloveniji se rešujemo vsak po svoje, brez dodelanega programa vlade, ki bi moral opredeliti, ali je to panoga, ki naj jo finančno podpre ali vanjo spusti več kot 50 odstotkov tujega kapitala ali pa naj se odpiše in je več ni.
Letos smo bili sicer vse leto v blokadah in pred stečajem, za stečaj se nismo odločili, ker to pomeni likvidacijo. Posamezniki bi verjetno imeli od tega korist, ampak kombinata ne bi nihče več dvignil. Za BPT kupca ni. To je bistvo. In če kupca ni, stečaj ne uspe. Upali pa smo in smo se borili, da se bodo pogoji gospodarjenja, tako kot nam je bilo obljubljeno, izboljšali. Pričakovali smo znižanje obrestnih mer v bankah, zmanjšanje obremenitev gospodarstva, od vsega tega ni bi-
lo nič. Razmere se še vedno iz dneva v dan slabšajo, le da to ne velja več le za BPT, temveč za vse gospodarstvo. Vsi smo na istem. Iz stanja, kakršno je nastopilo v zadnjem obdobju, ko smo popolnoma izgubili tudi jugoslovansko tržišče in delamo več kot 60 odstotkov za izvoz, pa smo izračunali, da z našo kalkulacijo v izvoz, v Evropo ne moremo iti. Lahko odpustimo še določeno število delavcev iz režije, okrog 150 bi jih moralo iti, seveda, ko bodo funkcije računalniško podprte, vendar tudi to ne izboljša naše kalkulacije. Z odprtostjo meja in samostojnostjo Slovenije, v kar gremo, pa se bodo tržne in ekonomske zadeve še zaostrile. Italijanski partner je edina varianta, ki nam ostane, da se kombinat ohrani. Pogodbo bi lahko podpisali že septembra, toda takrat smo bili odločeni, da v odnos nad 50 odstotkov ne gremo."
"Kako daleč ste pravzaprav v dogovorih z italijanskim partnerjem?"
"Z njim je zdaj podpisan protokol, s katerim se italijanski partner obvezuje, da bo s kapitalom italijanske vlade, ki ga dobi po izredno ugodnih pogojih (1,75-odstotne obresti za 20-letno odplačilno dobo), usposobil in moderniziral predilnico, kamor je pripravljen vložiti 30 milijonov DEM, in elektrarne, ki jim je namenil 10 milijonov DEM, s tem, da je seznanjen z našo delovno zakonodajo in tudi s kolektivno pogodbo in je pripravljen na osnovi zakonskih zahtev delavce prekvalificirati, jim plačati ustrezno odpravnino in podobno, tako da v zadnjih razgovorih o odpuščanju ni bilo več govora, temveč le o reševanju presežkov delavcev v okviru zakonskih regulativ. V kasnejši fazi pa je glede na dobiček pripravljen vlagati še dodatna sredstva v modernizacijo tkalnice in razširitev oplemenitilni-ce.
Ta teden je bila ocenjena vrednost podjetja BPT, ki po statični oceni predstavlja okoli 100 milijonov DEM. Po dina mični je jasno, da smo glede na negativne rezultate poslovanja tako rekoč brez vrednosti in te ocene nismo delali, ocene na prihodnje dobičke pa bo možno narediti šele, ko bo tovarna modernizirana."
"Kdo je izdelal to oceno?'
"Pooblaščena institucija."
"Za italijanskim partnerjem torej stoji država."
"Italijanska vlada da svojemu proizvajalcu, kot nosilcu, kredit zato, ker je italijanski proizvajalec garant, da bo ta denar vrnil. Ta pa mora biti večinski lastnik v Jugoslaviji. To je projekt italijanske vlade, ki je že pred leti ugotovila, v kakšen položaj bo prišla Jugoslavija in se na to pripravila. Kredit daje za stroje, ki jih izdeluje Italija. Italija pa je znana po najmodernejši tehnologiji tekstilnih strojev, tudi Nemci jim zdaj niso dorasli. To ni zdaj Trend, Lilet.Grubeličintemu podobno. Če je vlada zadaj, je to drugače, ker je tudi on njej odgovoren. Ne more tovarne preprodati. Lahko samo stroje pripelje vanjo. Ugodnost je še ta, da ima on tudi svoje plantaže bombaža in tudi s surovino lahko pomaga."
"Ste določili datume?"
"Do 15. decembra nam je italijanski partner obljubil, da bo sporočil vrednost, po kateri je pripravljen priti v tovarno kot večinski lastnik, nakar naj bi se podpisala predpogodba, ki bi jo verificirala Agencija Slovenija. Ker je projekt sorazmerno težak in tudi na ravni republike Slovenije zadeve niso definirane, je vodstvo tovarne zadevo obrazložilo občini, ker želi, da tudi ona sodeluje pri podpisu te pogodbe. Občina je pred mesecem dni ustanovila komisijo, ki naj vodstvu tovarne pomaga priti do najustreznejše rešitve. Komisija se je odločila, da se pripelje kapital v BPT po profesionalni poti na osnovi razpisa mednarodnega tenderja."
"Kaj pravzaprav pomeni mednarodni tender?"
"To je v bistvu mednarodna javna licitacija. Potrebno bo 6 mesecev, da bo realiziran. Da naše podjetje 6 mesecev zdrži, potrebuje vsaj 30 milijonov dinarjev. Mi smo na osnovi pre-dinvesticijske študije iskali kapital v Švici, Kanadi, Franciji. Doslej se s konkretno ponudbo ni pojavil še nihče, ker je tretiran kot rizična naložba /aradi izredno poceni izdelovanja tekstila na Vzhodu, to jc Taivvan, Kitajska, Pakistan, Hong Kong in po drugi strani zaradi zelo razvite tekstilne industrije na Zahodu s specializacijo in robotizacijo.
V stečaju rešitve nismo videli, ker bi ta tovarno zaprl. Po stečaju bi se oživila le konfekcija in elektrarna. Ampak to kombinata ne rešuje. Ko kombinat enkrat zapreš, ga Bog ne odpre več!
S tujim kapitalom smo mi
videli tudi možnosti prihoda drugih programov v Tržič, odpiranje drugih novih delovnih mest, ne le v okviru BPT, tefh-več tudi izven nje, kajti to je močna družba, po svetu ima 22 tovarn."
"In če tuji partner do 15. decembra da pozitivni odgovor?"
"Možnost je, da bi do konca leta podpisali vsaj predpogodbo, da se ve, da je za tovarno rešitev nakazana, ker če bi tovarna 28. decembra šla v stečaj, ta partner za nas ne bo več zainteresiran."
"Bi se mar z njim ustavila blokada?"
"Stečaju se 28. decembra še da izogniti. Partner hoče imeti živo tovarno in hoče imeti tržišče. Dokler tovarna dela, kakorkoli pač že dela, dokler imamo še kupce, smo vsaj še nekaj vredni. Stečaj pomeni za nas konec, ker nimamo izdelanega scenarija po stečaju. Pripravljeno imamo sicer rešitev za deblokado in upamo, da nam bo to kljub velikemu pomanjkanju denarja uspelo. Največje upe polagamo na republiko. Ta nam je že enkrat pomagala, in če bi nam takrat ne dala tistih 12 milijonov din kapitalizacije, nas že ne bi bilo več."
"Torej pristajate na 51 odstotkov?"
"Enainpetdeset ali osemin-devetdeset, čisto vseeno je."
"Enainpetdeset odstotkov m torej nobena tragedija?"
"Ne! Ker boljše ponudbe ni! Tako zdaj stanje vidimo ob tej krutosti, ki vlada pri nas. Ce pl nas banke spremljale, če bi bil program vlade spodbuden, če bi bili Tržičani dovolj premožni, da bi lahko tovarno kupih, če bi bili vsaj podjetniki, da bi jo v najem vzeli, bi lahko ostala v slovenskih rokah. Ampak teh rešitev ni! Sama sem se dolgo upirala, da bi dali tujcu čez 50 odstotkov lastništva, in m1' slila, da je bolje, da se tovarna zapre in ostane naša. Ampa*' danes gledam na to drugače, ker ni delovnih mest. Kdo bo pa to nezaposlenost, toliko upokojencev živel? Samo tujec nam garantira delovna mesta, nihče drug. Bojim se le, da bi se zaradi vsega, kar zdaj zga" njamo v republiki, premislil. No, včeraj, (4. decembra), je v osebnem razgovoru še rekel, da je za nas super zainteresiran.
"Koliko delovnih mest bi t BPT ostalo pod Italijanom?'
"Okrog 400."
"Stavkovni odbor zahteva razrešitev sedanjega vodstva.
"Da, vendar je to zame dobra vodstvena ekipa, poleg mene so sami domačini. Položaj Je tako hud, da vse skupaj le s te; žavo zmoremo in vsi naši efekt' se izničijo, čeprav vlagamo maksimalne napore. Učinka pa ni. Tisti, ki nas bo razrešil, mora seveda dati novo ekipo. Prl' šli bodo drugi, a bo spet isto.
Pomembno je le, da smo se živi. Ce bi ne bilo takih norcev, kot smo bili, bi tovarne ne bilo več. Zavedamo se, da je vsak kredit poguba, ker ga ne more; mo obrniti v profit. Mora pr'J1 rizični kapital in večinski lastnik, da bo prevzel komando. Leto, dve bo boleče, potem bo bolje. Ocenjujem, da so socia'' ni programi, ki jih danes 'spre' jemamo v republiški skupščin', izredno dobri. Tuji kapital, »j bo prihajal, bo odpiral nov3 delovna mesta."
"Boste, ko se stvari razrešijo* ostali v BPT?"
"Ce me bodo rabili, bor? ostala, če me pa BPT ne rab'-mi mora to že danes odkril povedati in dati namestnik3-Dve leti in pol boja je /a me noj. Uspeh je, čeprav so na na
stalno letele puščice, v tem, še delamo, da imamo trg, smo živi. Delo imamo in to J pomembno!'• D. Dolenc
Torek, 11. decembra 1990
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
11. STRAN (mim^msGLAs
Občni zbor Slovenske kmečke zveze
Ne gre nam samo za kmeta
Slovenska kmečka zveza ohranja stanovski značaj, kot politična organizacija pa želi postati stranka velikega dela Slovencev, ki jim je glavno slovenstvo.
Vrhnika, 8. decembra - "Mnogi se sprašujejo, kaj je kmečka zveza, odkar je ena izmed vodilnih strank, že uresničila od svojega programa in obljub," je v nadaljevanju občnega zbora (prvi je bil aprila) dejal Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze. Čeprav ljudje upravičeno terjajo odgovor in hočejo vedeti, kaj je s kmetijsko politiko, kaj s politiko cen, kako je z odkupom, kakšna bo gozdarska zakonodaja, kaj bo z vračanjem zemlje in kdaj se bo vračanje začelo (in še in še je takšnih vprašanj), pa ni lahko dati zadovoljivega odgovora. Vladni organi bi bili po mnenju Ivana Omana lahko sicer naredili več, kot so, vendar pa je treba upoštevati tudi to, da so postopki za sprejemanje zakonov nerazumljivo počasni in dolgotrajni. Nekaj pa je vendarle že narejeno. Za sprejem sta pripravljena zakon o zadrugah in zakon o gozdovih, v pripravi je zakon o vračanju odvzetega premoženja.
Kmetijska politika je po besedah Ivana Omana eden najtežjih problemov, ne samo pri nas, ampak tudi v Evropski gospodarski skupnosti. Težave izhajajo iz tega, ker imamo v Evropi opravka z majhnimi kmetijami. Razlike pa so tudi v Evropi: zahodnoevropsko kmetijstvo je v neprimerno boljšem položaju kot naše. Tam imajo dve tretjini do tri četrtine primerno velikih kmetij, pri nas so razmere obratne: samo četrtina je čistih kmetij, ostale so manjše in so primorane iskati zaposlitev in zaslužek tudi zu-
Kmečka zveza bo še vnaprej za kmetijstvo zahtevala učinkovito zaščito, ne le z državnimi subvencijami, ampak tudi z zakonom reguliran tržni red za kmetijske pridelke. "Smo za tržno gospodarstvo, ne pa za čisti liberalni kapitalizem brez vsakršnih socialnih korekcij. Država ima ne samo pravico, pač pa tudi dolžnost zaščititi tiste, ki se sami ne morejo. Še posebej to velja za razmere v naši deželi, kjer nam je 45-let-na doba "socializma" popolnoma odpravila resnično zadružništvo - kmetijsko in konzum-
Več kot dva milijona dinarjev za poplavljence
Podružnice Slovenske kmečke zveze so za pomoč ogroženim delavskim in kmečkim družinam v krajevnih skupnosti Ljubno in Luče že doslej zbrale za domala 2,3 milijona dinarjev denarne pomoči, zbiranje denarja, kmetijskih pridelkov in drugega pa se še nadaljuje. Iz še ne povsem popolnega seznama je razvidno, da so se klicu na pomoč odzvali tudi gorenjski kmetje. Podružnica Naklo je zbrala 158.450 dinarjev, Žabnica 116.620 dinarjev, Cerklje 172.940 in Komenda 36.000 dinarjev. Podružnice Naklo, Komenda in Škofja Loka so prispevale tudi kmetijske pridelke in drugo.
naj kmetije. "Ob tem nekateri sprašujejo, ali kmečka zveza podpira tudi takšne kmetije. Naš odgovor je pritrdilen. Govorimo o družinski kmetiji, vendar to ni samo velika in "čista" kmetija, pač pa vsaka, na kateri za razliko od velikofarm-skega obrata gospodari in dela kmečka družina... Zavedamo se, da je prestrukturiranje kmetijstva (pridelovalnih usmeritev in posestne sestave) nujno, toda to je dolgotrajen proces, ki mu je treba pustiti čas in razvoj in v katerem bo treba zagotoviti, kar smo zapisali v predvolil-
no, ki je najboljša in najučinkovitejša korekcija kapitalizma in v njem delujočih industrijskih in trgovskih monopolov. Prav zato terjamo obnovo našega zadružništva na izvirnih temeljih. Nismo zadovoljni s tem, da lahko zopet svobodno organiziramo in ustanavljamo svoje zadruge, hočemo, da se našim zadrugam vrne premoženje, ki smo ga mi ter že naši očetje in dedje zgradili in pridobili s svojim prizadevanjem in odrekanjem," je dejal Ivan Oman in poudaril, da se kmečka zveza zavzema tudi za re-
Deklaracija o politični usmeritvi
Občni zbor je med drugim sprejel tudi deklaracijo o politični usmeritvi Slovenske kmečke zveze. V njej med drugim piše. da je kot stanovska organizacija v kratkem času vključila večino slovenskih kmetov in da jo zavest o pomenu poseljenosti vsega slovenskega prostora zavezuje k enakovrednemu zastopanju malih in velikih kmetov. Kot politična stranka želi postati stranka velikega dela Slovencev in ne samo kmečkega prebivalstva, za temelj postavlja slovenstvo, ki ga pojmuje kot naravno in povezovalno obliko modernega, kulturnega in ustvarjalnega bivanja. Poudarja pomen socialne politike in ne sprejema brezobzirne tekmovalnosti, ki jo napoveduje liberalni kapitalizem, niti ozke materialistične usmerjenosti, ki v človeku krni občutek medčloveške solidarnosti. Izpostavlja vrednote, ki so v preteklosti vplivale na značaj slovenskega človeka - delavnost, zvestoba, solidarnost; ugotavlja, da si želi varnosti in miru in da pričakuje, kjer je to le mogoče, nekonfliktno razreševanje političnih napetosti. Izhaja iz prepričanja, daje slovenski narod politično dozorel in z jasno državnopravno zavestjo zmožen državotvornih dejanj in da je izoblikovala vsenarodna volja Slovencev po samostojnosti.
M program - dosledno spoštovanje lastnine," je dejal Oman. Ce se hočemo enakopravno vključiti v Evropo, potem si zastavimo za nalogo: čimprej doseči evropsko učinkovitost v našem kmetijstvu, v gospodar stvu sploh in tudi v družbeni 1 m i astrukturi. Ne izumljajmo nekaj svojega, poglejmo raje ^ez svoje plotove in skušajmo Ugotoviti, kaj lahko z njihovega ZeInika prenesemo na svoje dvorišče. Delajmo pa vse premišljeno in po pameti. Ne /ga njajmo revolucij. Imeli smo JDO, ki smo ji rekli socialistična, pa še ta je bila preveč."
formo pokojninsko invalidskega zavarovanja. "Želimo uvesti nacionalno starostno zavarovanje, ki bo vsem državljanom Republike zagotovilo osnovno starostno pokojnino in s tem varno starost. Ce tega ni uredil "socializem", uredimo to v postsocialistični družbi! Naj bo družba, ki se ne sklicuje na socializem in pridobitve ljudske revolucije, bolj humana!"
Slovenska kmečka zveza se je po besedah Ivana Omana utrdila v eno osrednjih političnih strank v Sloveniji. Kot stanovska organizacija bo ohranila kmečki značaj, kot stranka
pa se bo razvijala v vseslovensko, narodno, ljudsko stranko, ki bo s svojim političnim programom blizu mnogim Slovencem. "Kot stranka želimo zmanjšati razdaljo, ki je vsaj navidez nastala med nami in slovenskim delavcem. Spoštujemo delo, cenimo prizadevanje delavcev in nikakor ne ostajamo neprizadeti ob njihovih socialnih stiskah. V naši stranki je mesto tudi za delavca," je dejal Ivan Oman in poudaril, da Slovenska kmečka zveza črpa iz slovenstva, zvestobe zemlji, tudi iz krščanskega pogleda na svet, se napaja iz
Med gosti občnega zbora Slovenske kmečke zveze so bili tudi predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, diplomatski predstavnik Slovenije v A vstriji Kari Smolle, predstavniki narodnega sveta koroških Slovencev, Evropske unije, italijanske zveze neposrednih proizvajalcev, slovenske skupnosti v Italiji, tržaške kmečke zveze, avstrijske ljudske stranke, hrvaške seljačke stranke in drugi. Občnemu zboru je uspešno delo zaželel tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan.
miselne in izkustvene modrosti slovenskega človeka, poudarja pomen gospodarskega preporoda, socialne problematike in tudi moralne prenove slovenskega človeka. • C. Zaplotnik
Kmečka zveza in ljudska stranka
Ko je Jože Škrlec predlagal, da bi si Slovenska kmečka zveza dopolnila ime in da bi se po novem imenovala Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka ali bolj kratko Slovenska ljudska stranka, je s tem spodbudil tudi precej obširno razpravo o dopolnitvi imena oziroma o preimenovanju stranke. Marjan Podobnik, podpredsednik stranke, je dejal, da je razlog za razširitev imena predvsem ta, da bi v stranko poleg kmetov pridobili tudi ljudi, ki mislijo podobno kot kmetje ali podpirajo njihove zamisli. Ivan Pučnik, podpredsednik stranke, je dejal, da zveza potrebuje za uresničevanje programa tudi ljudi drugih poklicev, predvsem izobražence. Janko Bukovec se je strinjal, da ima kmečka zveza v svojih vrstah premalo izobražencev, predlagal pa je tudi, da naj bi bili kmetje v odborih večinsko zastopani. Nekateri so bili tudi drugačnega mnenja in so opozarjali, da ni pomembno ime. ampak program stranke, in da je bojazen, da bi se v ljudski stranki kmetje nekako porazgubili. Odločilo je glasovanje: 163 delegatov je bilo za spremembo imena. 22 proti, pet pa se jih je vzdržalo.
Zakon o kmetijstvu, nacionalni program in tržni redi
Emil Erjavec je dal tri predloge za sistemsko kmetijsko politiko: sprejetje zakona o kmetijstvu, pripravo razvojnega načrta slovenskega kmetijstva in določitev tržnih redov najprej za goveje in prašičje meso ter za žita in mleko, nato pa tudi za druge pridelke. Dejal je, da ima večina razvitih dežel cilje kmetijske politike zapisane v zakonu o kmetijstvu, sprejetem na ravni ustavnega zakona, in da tak zakon določa vso kmetijsko zakonodajo. Zakon poskuša preprečevati pogosta nasprotja v kmetijski politiki, ko en ukrep izničuje drugega, pomaga odločati v konfliktnih položajih, kot je zadnje čase, denimo, razprava o odkazilu gozdnega drevja, omogoča kontinuiteto v kmetijstvu in preprečuje, da bi zamenjava oblasti popolnoma spremenila usmeritve v kmetijstvu. Erjavec je tudi dejal, da so dosedanji ukrepi nove slovenske kmetijske politike usmerjeni v vračanje lastnine, pripravo nove zakonodaje (zadružništvo, gozdarstvo), spremembo organiziranosti (pospeševalna služba, zbornice) in v tržno zaščito slovenskega kmetijstva, da pa se navkljub veliko porabljene energije nova kmetijska vlada še ni lotila bistvenih vprašanj - priprave nacionalnega kmetijskega programa oziroma razvojnega strategije slovenskega kmetijstva. Kar zadeva tržne ureditve za posamezne pridelke, je Erjavec dejal, da si nobena moderna država ne more privoščiti tega, da bi bila oskrba s hrano in dohodek v kmetijstvu nezaščitena, in daje odločanje za tržne ureditve tudi politično vprašanje: ali gremo po poti alpskih držav in priznamo kmetijstvu tudi druge funkcije (ohranitev kulturne krajine in poseljenosti) ali pa tako kot Vzhodna Evropa prisežemo le na gospodarski liberalizem in prepustimo propadu veliko večino slovenskih kmetij in zaradi nekonkurenčnosti pademo v gospodarsko odvisnost od drugih.
Rekli so:
Marjan Podobnik: "Zavlačevanje pri nekaterih zakonih, naj omenim samo zakonodajo, ki zadeva denacionalizacijo in vračanje lastnine, vnaša nervozo med občane. Zavedamo se obsežnosti dela, ki je pred vlado, vendar zahtevamo več jasnosti in odločnosti."
Mag. Jurij Nemanič: "Slovenski vinogradi so se od 1939. leta do danes skrčili za polovico, slovenskega vina imamo za pol leta potreb, 14.000 hektarov vinorodnih površin pa je neizrabljenih. V Sloveniji so pridelujejo tudi izjemno kakovostna vina, ki pa v družbi jugoslovanskih vin na svetovnem trgu niso prišla do izraza. Z oznako Made in Slovenija bomo imeli boljše možnosti." Ivan Pučnik: "Od pristojnih v slovenski vladi zahtevamo, da hkrati z zakonom o privatizaciji pripravi tudi zakon o denacionalizaciji. Kmet se vedno loti tistega dela, ki je najbolj potrebno; tudi vračanje premoženja je takšno dela, zato ga vlada ne more več odlagati."
Jože Hočevar: "Odkazilo lesa naj se odpravi, saj je to za kmeta skrajno poniževalno dejanje. Odkazilo naj bo le ukrep za tiste, ki bodo z gozdom slabo gospodarili."
Franc Horvat: "Cigani prejemajo sedemkrat ali osemkrat večje podpore kot kmetje, ki so starostno zavarovani in so vse življenje trdo delali. To je sramota."
Dr. Franc Zagožen: "V Slovenski kmečki zvezi se zavzemamo za sprejetje zakona o agrarni reformi, za oblikovanje družinskih kmetij, za ustanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice... Agrokom-binati nimajo perspektive in se ne bodo obdržali." Dr. Jože Osterc: "Prepričan sem, da bodo v samostojni Sloveniji ugodnejša tla za reševanje kmetijskih problemov. Doslej je bilo izpolnjenih bolj malo zahtev, zato verjamem, da se kmetov že loteva pesimizem."
Od puntarja do oblastnika
Slovenska kmečka zveza se je v enem letu "prelevila " iz puntarja, kije kritiziral socialistično politiko, kmetijsko pa še posebej, v stranko, ki skupaj z ostalimi Demosovimi strankami sestavlja vladno koalicijo. Čeprav oblast nerada kritizira sama sebe ali prizna napake, pa so nekateri iz kmečke zveze tudi v novih razmerah ohranili "kritično distanco" in ne hvalijo vsevprek vsega, kar je storila podaljšana roka slovenskega parlamenta, v Demosovi koaliciji izbrana republiška vlada. Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, je, denimo, v osrednjem govoru občnega zbora dejal, da "bi bili vladni organi vendarle lahko napravili več, kot so", pa tudi Emil Erjavec, nekdanji predsednik Zveze slovenske kmečke mladine, ki zdaj nadaljuje študij na Dunaju, se ni dosti menil za to, da je tudi "njegova" stranka pomagala sestavljati vlado in postavljati vodilne v kmetijsko-gozdarskem ministrstvu. Ni se spustil v ocenjevanje posameznih ukrepov nove kmetijske politike, ampak je le opozoril, da "dosedanje delo navkljub veliko porabljene energije še ni načelo bistvenih problemov", da "bi se v začetku morali lotevati le ključnih stvari" (izdelava kmetijskega nacionalnega programa oz. strategije razvoja kmetijstva) in da "reševanje vseh problemov pomeni v dani situaciji rešitev nobenega".
Ni naključje, da je eden od delegatov občnega zbora predlagal, da bi Erjavčeve "predloge za sistemski pristop v slovenski agrarni politiki" sprejeli kot "kongresne" sklepe. Erjavec je namreč, po našem mnenju, dokaj celovito opredelil najpomembnejše probleme slovenskega kmetijstva. In kateri so ti problemi? Velika razdrobljenost 'kmečke agrarne strukture"s povprečno nizko produktivnostjo, nerešeno lastninsko (in ekološko) vprašanje družbenih obratov, pretežna usmeritev kmetij v prirejo mleka in presežki mleka že ob nizki intenzivnosti, velike rezerve v sadjarstvu, prašičereji ter v poljedelstvu nasploh, demografsko praznjenje prostora (več kot desetina slovenskih krajev je eksistenčno ogroženih, na četrtine skupne površine živi le še dva odstotka ljudi, kulturni in socialni propad vasi itd.), delovanje kmetijstva kot oskrbne in ne tudi kot gospodarske dejavnosti, slaba razvitost trga in pomanjkanje v trž-nosti od pridelave do predelave, neustreznost sedanje zakonodaje in dejstvo, da nova šele nastaja, pomanjkanje sposobnih ljudi za prevzem odgovornih funkcij in ljudi določenih poklicev (agrarnih ekonomistov, kmetijskih pravnikov), sprejemanje odločitev v kmetijski politiki, ki niso rezultat določenega sistema, ampak predvsem pobud posameznikov... • C. Zaplotnik
MEŠETAR
V Kmetijskem inštitutu Slovenenije ocenjujejo, da sedanja odkupna cena mlade pitane govedi ne pokriva vseh stroškov niti najboljšim rejcem, kaj šele povprečnim. Pri nespecia-liziranem pitanju (pitanje od 38 do 500 kilogramov, prirast 0,77 kg na krmni dan) je lastna cena 37,64 dinarja za kilogram, pri specializiranem (pitanje od 120 do 500 kilogramov, prirast 0,85 kg na krmni dan) pa 30,33 dinarja, medtem ko kmetje v najboljšem primeru dobijo za kilogram žive teže mladega pita-nega goveda ekstra kakovostnega razreda 25 dinarjev.
• • •
Slovenska zadružna kmetijska banka, d.d. Ljubljana, že četrtič izdaja delnice - redne delnice s pravico upravljanja in prednostne delnice. Redna delnica prinaša pravico do dividende, to je do dobička banke, prednostna delnica pa zagotavlja fiksno dividendo v višini obrestne mere za nenamenske vloge, vezane nad eno leto, povečane za desetino te obrestne mere. Delničarji banke imajo tudi prednost in ugodnejše pogoje pri najemanju kreditov.
• • •
Hmezadova Agrina - Mega prodaja kmetijske stroje in
pripomočke po naslednjih cenah:	
vrsta stroja	cena (v din)
ličkalnik s šestimi valji	6.650,00
ličkalnik z osmimi valji	8.200,00
cepilec drv s polžem	4.400,00
traktorska vitla, 5 t, z desko	11.100,00
traktorska vitla, 3 t, z desko	6.800,00
vitla za traktor Tomo Vinkovič	5.700,00
siloreznica SR-701	49.440,00
traktorska prikolica, 5 t, dvoosna	59.370,00
traktorska prikolica, 4 t, enoosna	37.360,00
Iz (kmetijske) preteklosti
Predsednikove obleke
Delo in življenje kmetijske zadruge v Mošnjah se 1949. leta ni razvijalo v smeri socializma. Zakaj pa ne? Zato. ker je predsednik zadruge še vedno ostal predsednik, čeprav so ga pred volitvami OF izključili iz te organizacije. Zato, ker je predsednik pri prvem kontingentu tekstilnega blaga vzel blago za eno obleko, ob drugem kontingentu, ko je bilo blago še boljše, pa še za drugo, čeprav ga nekateri še niso dobili nič in bi ga bili celo bolj potrebni kot bogati predsednik. Pa tudi zato, ker je nekdo, kije imel radio in je poslušal tuje radijske postaje, širil klevete in laži o Jugoslaviji in odvračal kmete od izpolnjevanja nalog.
Oblasti je bilo dovolj in je odločno zahtevala, da naj delovni kmetje napravijo v Mošnjah red in da naj v zadrugo postavijo ljudi, ki jim bodo resnično kazali pot v socialistično gospodarstvo in prednosti socialističnega kmetijstva pred malim razdrobljenim kmečkim gospodarstvom.
Neprijavljene dekle
Čeprav je bilo 1949. leta uradno objavljeno, da nobeno podjetje ali posameznik ne bi smel zaposliti delavca ali delavke brez napotila okrajne uprave za delo, se je to kljub temu dogajalo. Največ kaznivih dejanj so storili kmetje, ki so menili, da imajo lahko tudi v socializmu, tako kot pred vojno, dekle. Ker jih niso prijavili, jih je oblast kaznovala.
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN
Za naš pravilni odnos do lesa
BELINKA svetuje
Vprašanje
V kleti bi rad uredil nekakšno sobo za prijatelje, kjer bi se ob raznih priložnostih srečevali, kakšno rekli, kaj popili, skratka bili dobre volje. Najraje bi jo imel v lesu, ki daje občutek toplote. Žal pa je ena od notranjih sten malo vlažna. Kaj naj storim? Kako lahko "uženem" steno, da ne bo škodovala lesu, oziroma, kako naj zaščitim leseno oblogo na tej strani, da ji vlaga ne bo prišla do živega? Lep pozdrav in hvala za odgovor že vnaprej. Janez Gorenc, Kranj
I
Odgovor
Za vlažne stene svetujemo, da jih najprej prevlečete s polivi-nilno folijo. Nato montirate le-
tve, na katere boste nabijali lesene obloge. Te letve naj bodo z vseh strani enkrat ali dvakrat premazane z Bellesom. Nato med letve po vsej steni vstavite stiroporne plošče. Lesne obloge pred montažo na hrbtni strani enkrat premažite z Bellesom, da jih zaščitite pred lesnimi škodljivci. Lica lesenih oblog pa lahko premažete z Beltonom, Beltopom ali našo novo ekološko barvo za les V1RGO, ko bodo obloge že montirane.
Dr. mag. Riana Benko, dipl. ing. BELINKA, Kemična industrija Ljubljana
Poskusimo še me
"Redno prebiram vašo rubriko "Poskusimo še me'V^iše naša bralka Breda z Jesenic. "Večkrat tudi kaj spečem po vaših receptih. Tako sem se tudi jaz odločila, da vam pošljem dva svoja preizkušena in poceni recepta: kako se pripravi pečen puding in domača jabolčna torta." Bravo Breda, take recepte bomo še najbolj potrebovali1
Pečen puding
Potrebujemo 9 žlic moke, 9 žlic sladkorja, 9 žlic mleka, 4 žlice olja, 2 jajci, 1/2 pecilnega praška, 1 puding.
Rumenjaka in sladkor dobro umešamo, da se speni, dodamo mleko, olje, moko in pecilni prašek. Vse skupaj dobro zmešamo, na koncu dodamo puding in naredimo sneg iz beljakov, ki ga rahlo vmešamo v maso. Pri tem pecivu je pomembno, da je dobro premešan, da je pecivo čim bolj rahlo. Puding je najboljši vanilijev ali čokoladni. Vlijemo v na-maščen model in pečemo v zmerno vroči pečici pri 180 stopinjah C.
Jabolčna torta
Potrebujemo 4 do 5 velikih jabolk, 3 jajca, 3 velike žlice sladkorja, 3 velike žlice moke, 1/2 pecilnega praška, limonino lupino, 1/4 I stepene sladke smetane, košček masla, cimet.
Jabolka operemo, olupimo in razpolovimo, izdolbemo pečke in jih plosko položimo na z maslom pomaščeno dno nepregorne posode. Potrosimo jih s cimetom in nekaj masla. Pečemo jih v pečici, ogreti na 225 stopinj C in sicer tako dolgo, da na pritisk prsta popustijo (približno 15 minut). Med tem pripravimo biskvitno testo. V skledi penasto umešamo jajca s sladkorjem in limonino lu-
Napravimo sami
Igrača za mojega otroka
"Krpa, ruta ali robec se spreminjajo v jedro, zastavo, punčko, fantka... Najpreprostejša lutka nastane iz kvadratne krpe, ki ji v sredini napravimo vozel in predstavlja glavo," nam piše iz Škofje Loke naša bralka Jana Dagarin, vzgojiteljica po poklicu. "V sredino krpe lahko damo volno, zavijemo jo, povežemo s trakom in spet imamo lutko.
Namesto volne uporabimo še eno krpo, iz katere napravimo kepo in jo postavimo približno na sredino, s trakom za-vežemo pod zavito "kepo", in lutka ima glavo. Lahko napravimo še vozle za roki in nogi.
Rudolf Steiner je v svojih delih primerjal tako imenovane "lepe lutke" in "resnično lepe lutke". "Lepe lutke" opažamo v naših trgovinah. V času, ko je
pino. Po žlicah dodamo moko s pecilnim praškom. Maso zli-jemo na pečena jabolka in pečemo še 15 minut. Torto še toplo zvrnemo na krožnik in pustimo, da se ohladi. Premažemo jo s stepeno sladko smetano in okrasimo s sadjem ali čokoladnimi drobtinami. Dober tek!
Otrokova druga lutka (ilustracija: Jana Dagarin)
živel Steiner, so govorile, premikale oči. Danes so še bolj izpopolnjene.
"Resnično lepa lutka" je drugačna. Narejena je iz enega kosa blaga. Otrok lahko lutko iz krpe s silo volje razstavi in spet sestavi. Ta aktivnost deluje na možgane oblikotvorno. Vse tiso, kar spodbuja predstavo o živem, deluje na otrokov razvoj pozitivno. Rudolf Steiner je trdil: "Če dobi otrok tako imenovano "lepo lutko", nimajo njegovi možgani več kaj početi."
Kdaj je neka lutka lepa? An-ne Schnell je zapisala, da mora biti duhovno prežeta ter se mora nahajati med čutno stvarnim in idejo. Ne nahaja se v zaključni fazi robota. Z nekaj gibi rok in dodatki jo lahko spremenimo v čudovito princeso, hip za tem pa že v čarovnico.
Lutka predstavlja človeka. Mora imeti nekaj zgoraj in nekaj spodaj. Pomembne so tudi oči. Zakaj? Dobro počutje in uspevanje otroka po rojstvu je odvisno od pogleda matere, od tega, kaj otrok odčita v zenicah njenih oči. Njen pogled ga presvetli in poživi. Če ima lutka oči, ima otrok občutek, da ga vidi."
®DA — "Zlate" za Silvestrovo
Čim bolj zlato se moramo svetiti na Silvestrovo, to je zdaj modni zakon. Čim več bleščic, zlata ali drugačne, umetne pozlate moramo imeti na sebi, svetijo naj se uhani, ogrlice, našitki na pasu. Lahko si omislimo tudi zlate (rumene) trakove, s katerimi kar najbolj zanimivo obšijemo črno obleko. Modne bomo tudi, če se nam bo zlato svetlikalo v pletivu obleke, še bolj modne pa, če si bomo iz zlato se svetlikajočega blaga čez pas ali prsi na široko privezale širok trak in zavezale in zavozljale v zanimivo figo, vozel. Skratka, potrudimo se!
Slovenci še potrebujemo Trubarja
Stemnilo se je. Še vedno sem pri knjigi. Obupan prelistavam še lepo število neprebranih strani knjige za domače branje. Oči mi lezejo skupaj. Z zadnjimi močmi mi uspeva, da so oči še za tolikšno režo odprte, da vidim pred seboj migetajoče črke. Vstanem.
Prešine me misel.
Le zakaj moram brati ravno to knjigo, ki me niti najmanj ne privlači? Berem jo nasilno in samo zato, da se izognem neprijetnim posledicam, tem zastrašujočim cvekom.
Vzamem knjigo. Najraje bi jo vrgel skozi okno. Pa ne. da bi sovražil knjige. Tiste, ki jih sam izberem, so mi všeč. Med branjem se ne dolgočasim. Pozabim na vse. Vsebina me včasih pritegne tako, da ne odneham, preden ne preberem zadnje strani.
O, ti preljubi Trubar, danes sem jezen nate, ker si spisal prvo slovensko knjigo in s tem postavil temelj slovenskemu knjižnemu jeziku. Posledica tega pa je ta knjiga pred menoj, za katero si želim, da je ne bi bilo.
Oh ne, ti si že čisto v redu. Dobro bi bilo. da bi prišel spet med to tvoje "ubogo dobrosrčno, slovensko ljudstvo", da bi napisal knjigo, s katero bi se "ti mladi in preprosti Slovenci mogli naučiti" to našo lepo slovensko pisano besedo Ipibiti.
Če pa že ne moreš priti med nas, pa naj navdihne tvoja misel odgovor tistim, ki razmišljajo (ali pa tudi ne), zakaj mi mladi malo segamo po knjigah.
Marko Porenta, 8. a r. OŠ Franca Mama Vodice
ILUSTRACIJA H KNJIGI 1:0 ZA ZAJCE BRANKE JUR-CA - Narisal Neven Polajnar, I. a r. OŠ Staneta Žagarja Kranj
Prvi sneg
Zjutraj, ko sem odprl vrata, sem zagledal letošnji prvi sneg. Bil sem tako vesel, da bi najraje šel v klet po smučke. Obul sem se in stekel po snegu. V šoli sem komaj čakal, da bo konec pouka. Popoldne sem se nasankal in nasmučal, vendar se bojim, da bo ta prvi sneg prekmalu skopnel. Gašper Dolenc, 2. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
Kdo je prijatelj
Prijatelj je tisti, ki ti pomaga,
oh, ne, to ni prava razlaga. Prijatelj je tisti, ki ti pomaga v zagati in te ne opravlja za vrati. Prijatelj ti pomaga in govori, da nima boljšega prijatelja, kot si ti.
Andrej Soline, 6. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Filozofija o življenju
Rojeni smo zato, da nočemo umreti. Vzgojeni smo tako, da hočemo živeti. Zakaj?
Mogoče je smrt konec vsega napora, a hkrati vsega dobrega. Živeti ali umreti? Trpeti ali mirno in večno spati7
To je vprašanje, odgovora ni! Ostane iskanje!
Mina Kunstelj, 8. b r. OŠ bratov Žvan Gorje
Čudna zgodba
Lepota
Lepota je lepa, v cvetje odeta. Vsako jutro vstane in se z rožnato obleko pokrije čez rame. Vsa lepa in čista se odpravi k svoji opravi.
Mira Delavec, 6. r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Skozi vrata je stopila učiteljica Breda. Grivarjevi otroci so vstali, pestrna Nežka pa ne. Učiteljica Breda je rekla, da se bodo sprehajali ob morju in Soči.
Srečali so malega upornika. Vprašali so ga za pot ob morju in Soči. Mali upornik jim je pokazal čisto drugo pot.
Učiteljici Bredi se je steza zdela čudna. Črni bratje so skupino pripeljali do hude čarovnice Cirimbare. Postregla je z ogromno jagodo. Komaj sojo pojedli. Jagoda je bila zastrupljena. Učiteljica Breda in otroci so umrli.
Tam okoli je hodil tatic Tonček. Čarovnica ga je videla in ukazala črnim bratom, naj ga pripeljejo. Bratje so ga ujeli. Tatic je bil tudi čarovnik. Koje rekel besedo čirimhara, so bratje pomrli in čarovnica tudi. Učiteljica Breda in otroci pa so oživeli.
Janez. Delavec, 4. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Pripis: Čudna zgodba je sestavljena iz naslovov Bevkovih zgodb za otroke (tokrat z malo začetnico). Vsak učenec je napisal drugačno zgodbo.
Po košarkarski tekmi med učitelji in učenci osmih razredov
Mmon: Učitelji so bili boljši. Navijal sem zanje.
Tina: Tekma je bila dobra.
Katja: Bila je zelo zanimiva tekma.
Simona: Tako sem navijala, da mi je zmanjkalo glasu.
Peter: Tekma je bila razburljiva. Navijal sem za učence, Čeprav
so bili slabši.
Davor: Vsi so bili dobri.
Maja: Igra je bila ful špon. Zelo smo se drli.
Tina: Učitelji so igrali super. Samo naš razred je navijal zanje.
Sanja: Zmagali so boljši.
Miha: Tekma mi je bila všeč, samo preveč hrupa je bilo. Špela: Bilo je prima!
Anita: Navijala sem za osmovčke, zmagali pa so učitelji.
Nika: Skoraj vsi so navijali za osmovčke.
Ana: Kadar so učitelji dali koš, sem se drla: "Fuj, fuj!"
Petra: Bilo je zelo razburljivo in glasno.
Aljaž: Učitelji so igrali zelo dobro.
Danijela: To je bila zelo resna tekma.
Ana: Take tekme še nisem videla.
Maja: Učenci so izgubili.
Tamara: Tekma je bila ful dobra in zanimiva.
Irena: Bilo je veselo.
Petra: Napeta tekma in zmaga učiteljev. Bravo. Nataša: Trikrat hura za učitelje. Pa so jih zrnu/ali! Boštjan: Tekma mi je bila všeč.
Učenci 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
A A
?0J /t		'asa
		
Iffluir
:.;:»«i"!
MOJ KUŽA MAKSI GRE ZELO KAD V GOZD - Narisala Folona Klanšček, OŠ Cvetka dolarja Škofja Loka
Petra
Petra je moja sošolka. Je majhna deklica. Ima svetle lase in živahne oči. Sedaj ima kratke lase, prej  je imela dolge.
Doma je daleč stran od mene. V šoli je pridna učenka. Je tudj moja prijateljica. Petra sedaj ne hodi v šolo, ker je zlomih1 nogo. Sošolci ji pomagamo |J ko, da ji nosimo zvezke. Nina M a vsa r, 2. r. OŠ Soric«
RAZVEDRILO
Torek, 11. decembra 1990 UREJA: DARINKA SEDEJ 13. STRAN <štmmm§mGiLAS
V tej bivši Jugoslaviji se bomo ta teden vsaj dva do tri dni spet ukvarjali z rezultati nekih volitev - tokrat srbskih in črnogorskih in se v teh analitično - tuhtajočih urah za hip otresli lastnih nervoz. Meni je že dolgo čisto vseeno, kdo v Srbiji zmaga, kajti glede na domala identične poglede srbskih strank na preostali del Jugoslavije, bi se že zdavnaj lahko poslovili od iluzije, da je tam doli sploh še kakšen potencialni pogajalski partner. Memorandum srbske akademije znanosti in umetnosti, ki se je skozi ves ta, za nas skrajno mučni čas »udejanjal« skozi figuro in ikonografijo Miloševi-ćevega Slobodana, je pred svojim slavnim triumfom. Zato je morebitni jokec in stokec tistih, ki so naglas ali potihem še za Jugoslavijo, hlipanje v prazno. Jugoslaviji se je napovedal konec tisti hip, ko se je memorandum preko Slobe prepričljivo in odmevno otelesil in oduhovil v srbskem narodu.
A gorje vseh gorja, ko jih bo minilo povolilno slavje! Tako, kot seje slikovito izrazil neki znani ekonomist: gospodarstvo v Srbiji drži gor samo še selotejp! Ko bo selotejp popustil, bo krah hujši kot kjerkoli v Sloveniji ali na Hrvatskem.
Obdobje demokracije, ki baje pride že po prvih večstrankarskih volitvah, bo v Srbiji tudi obdobje ozemeljskih pretenzij na domala celotnem ozemlju bivše avnojske Jugoslavije. Zato se nam njihova politika ne bo tako kmalu spravila izpred oči in bo mnogo bolj krvava kot kdajkoli doslej. Nič več kruha za bivše jugoslovanske humoriste, ki so iz sa-modržnih Slobinih nastopov delali tako krasne humoreske in parodije!
TEMA TEDNA
SELOTEJP
Pa smo tam, kjer moramo biti: na domačem pragu, pri domačih aferah in afericah, ki nočejo umanjkati niti v pred-plebiscitarnem času. Ko je bil razkrinkan en poceni trik, da bi novinarjem zamašili usta s selotejpom in jim nataknili konjske plašnice, se zdaj vsevprek spisujejo neki spisi, kako da smo Slovenci že od nekdaj - najbrž že od mostiščarjev na-
prej - ene bogaboječe kreature, ki zaradi svojega prislovično strahopetnega in hlapčevskega značaja nikoli nismo premogli svoje države. Ali po domače: navadni usraneti, ki se po-skrijejo tisti hip, ko kdo od zunaj samo kihne.
To ti je šele plebiscitarna antipropaganda!
Če te nekdo v kratkem času, ki je še preostal do plebisci-tarnega izrekanja, kar po suhem obtoži za vse grehe prednikov, ki niso nikdar prišli do državotvornosti, ker so bili preveč cagavi, če ti nekdo »naprej meče«, da si tako rekoč že genetsko ena mila jera - temu se niti približno ne sanja, kakšne so misli in občutja vsaj povprečno politično in sicer informiranega Slovenca.
Slovenci smo danes že tako duševno, fizično in gmotno izčrpani od te Jugoslavije, da ni treba nobenih jloskul in parol, kako da je treba na plebiscit. Umanjkajo lahko tudi narodnobudilni manevri, še manj pa so potrebni podcenjevalni agitpropovski triki Narod že čuti, da bo brez samostojnosti v sekundi zgodovine poniknil kot voda v puščavskem pesku. Slovenci vedo, da je zdaj in prav zdaj tisti trenutek, ko se jim z DA na plebiscitu kaže priložnost ne le za samobitnost, ampak v nekem prihodnjem trenutku tudi za materialno stanovitnost.
Narod je dosti bolj zrel, kot mislijo tisti, ki bi s selotejpom in »ustreznimi« marketinškimi potezami radi tlakovali njegovo pot proti plebiscitarni skrinjici. In - čeprav fizično in duhovno izčrpan - še vedno potrpežljiv in vzdržljiv. Zanesljivo bo dočakal tudi dan, ko bo odpihnilo vse tiste, ki mu danes tako malo zaupajo... • D. Sedej
Šifrerjev kviz
Andrej Šifrer podira z novo kaseto Hiti počasi vse prodajne rekorde. Danes zadnjič obljavljamo poseben kviz, v katerem odgovorite na tri vprašanja. Med pravilnimi odgovori, ki nam jih pošljite najkasneje do petka, 14. decembra, bomo izžrebali bralca ali bralko, h kateremu bo prišel Andrej Šifrer s kitaro - na obisk domov.
Kupon
1. Katerega znanega pevca omenja v pesmi Šum na srcu?
2. Kje sta bili plošča in kaseta izdani?
3. V kateri stranki je Andrej Šifrer (obkroži):
a) liberalna
b) krščansko demokratska
c) stranka demokratične akcije
d) republikansko industrijska tovarniška komunistična akcija (RITKA)
e) v nobeni
Odgovore pošljite na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj (.Šifrerjev kviz).
Gorenjske vasi:
Log
Piše: D. Sedej
Pri Tarmanovih v Logu:
Kmet zemlje nikdar ne zapusti
Log pri Kranjski Gori je majhna vas, ki leži na obeh straneh asfaltirane ceste Dovje ■ Kranjska Gora. Ložani so po vojni opuščali kmetovanje in ■skali zaposlitev predvsem v jeseniški industriji in pri železnici. Nekdaj, predvsem v letih pred vojno, so se še ukvarjali 'udi s kmečkim turizmom in sprejemali v goste številne leto-viščarje, ki so tako v Kranjsko Goro kot v bližnji Log prihajali 'aradi čistega zraka in lepe narave, zdaj pa v Logu ni nikogar več, ki bi se ukvarjal z nekdaj še kar donosnim kmečkim turizmom.
O danes 78-letnem gospodarju Andreju Tarmanu pa bi lahko napisali dolge strani, kajti Andrej Tarman je že leta in leta znan po svoji raznovrstni družbeni aktivnosti po vsej Kranjski Gori in njeni okolici. Bil je kar dvajset let predsednik kranjskogorskega planinskega društva, zavzet član Lovske družine, po vojni je bil prvi predsednik kmetijske zadruge... Prav bridke povojne izkušnje tega trdnega in neuklonlji-
Smeh je pol zdravja
Milka Križnar iz Cerkelj:
Šolska:
Janezek gleda in gleda okostnjaka in se ne more načuditi, pa vpraša učiteljico:
»Ježe, učiteljica, a gre samo šeh v nebesa?«
Na plesu:
Moj soplesalec mi na plesu hudobno reče:
»Joj, saj plešeš kot gozdna vila...«
Jaz pa njemu:
»Ob drevesnem štoru...«
Ljubljana, 9. decembra - V ljubljanski Festivalni dvorani je bila preteklo nedeljo velika veselica za najmlajše. Plesalo se je, pelo in čaralo, kot se spodobi za pravo zmajevsko zabavo. Zmajček Bim je namreč praznoval prvi rojstni dan. Praznovanje je pripravila najmlajša založba za najmlajše Harlekin ob izidu knjige mlade pisateljice iz Kamnika Mateje Reba. Knjiga nosi naslov Zmajček Bim, v njej pa je opisanih kar 21 doživetij nagajivega zmaj-čka. Foto: V. Stanovnik
vega gorenjskega kmeta in predsednika zadruge ter njegova sedanja prizadevanja, da bi se vrnila nezakonito odvzeta družbena lastnina, so vredna, da jih popišemo kdaj drugič.
»V Logu sta le dve večji kmetiji, ki sta se preživljali le s kmetijstvom,« pravi Andrej Tarman. »Ostali vaščani so imeli manjše kmetije: takole od dve do tri govedi pa nekaj ovac. Zaposlili so se bodisi v industriji ali pri železnici, saj zemlja ni dajala toliko kruha, da bi lahko preživeli. Le pri
V Logu sta bili nekdaj dve kmetiji - danes se izključno s kmetijstvom ukvarjajo le Tarmanovih v Logu.
pri
Margita in Andrej Tarman
sta gospodarja na dokaj veliki kmetiji, kjer so se pred časom se ukvarjali s kmečkim turiz-mom, potem pa niso zmogli več. Gospodinja pravi, da je izredno rada sprejemala goste, ki so prihajali v hišo, mnogi več let zapored in se v Logu zelo dobro počutili. Potem pa /aradi slabšega zdravja ni več zmogla in oddajanje sob so opusti li.
Nekdaj tako kritični ovinek na stari cesti v Logu nikogar več ne vznemirja, saj je mimo vasi speljana nova cesta...
nas smo ostali čisti kmetje. V zadnjem času se ukvarjamo le z živinorejo, prej pa smo skrbeli tudi za obdelovalno zemljo in za kmetijske kulture. Nekdaj so bile vse košenice pokošene, do zadnje, v novejšem času pa se le malo njiv še kultivira. Sadimo le še krompir, vse ostalo so travniki.
Časi so se res korenito spremenili: saj se že po tem vidi, da je le tu in tam nasajenega nekaj krompirja, vse ostalo se kosi. V naših krajih, v zgor-njesavski dolini imamo najkrajšo vegetacijsko dobo, kmetovanje ni lahko. Tisti, ki imajo malo zemlje, ne morejo preži veti in morajo iskati zaslužek tudi drugod. A kakršnikoli časi že pridejo, kmet je zemljo še vedno obdelal, kmet svoje zemlje nikdar ne zapusti. To je stara« tradicija, ki se je pravi kine tje vedno držimo.
Drugačni časi pa tako ali drugače prinašajo kar hude spremembe; poudariti moram, da je bilo v stari Jugoslaviji v Kranjski Gori in v Logu še trinajst čistih kmetov, zdaj pa so ostali samo še štirje, ki se preživljajo i/ključno le s kmetijstvom.«
V Logu pri Kranjski Gori teče življenje v neposredni po vezavi z bližnjo Kranjsko Goro, kamor hodijo Ložani po
Veterinarja pa ni in ni...
Če imate doma razposajenega in navihanega štirinožne-ga prijatelja ali prijateljico, se vam bo slej ali prej zgodilo, da bo zašel tudi v takšne težave, ki jih lahko reši le hitra in učinkovita veterinarska intervencija.
A neljubi dogodek, ki se nam je pripetil minuli teden, je morda tudi za vas poučen.
V torek dopoldne smo klicali veterinarski zavod Kranj, z željo, da bi se pri nas, kolikor je le mogoče, čimprej oglasil ta-inta veterinar. Želeli smo pač dotičnega veterinarja, ki je nekaj let prej že hitro prišel in zadeve tudi hitro uredil. Ženska je sprejela klic, si skrbno zabeležila naslov in rekla, da ga bo obvestila.
Čakali smo, dan, čakali dva... Grizli so nas dvomi: kaj pa, če veterinar k psom in mačkam niti ne hodi in bo treba psičko pripeljati v zavod? Tolažili smo se, da vendarle ne bo prepozno in da ima veterinar pač važnejše opravke, kot je reševanje nekih domnevnih novih stanj nekih cuckov, ki so nam - prav nam bodi! - pobegnili!
Pa nikogar ni bilo, zato smo ponovno klicali Kranj in v petek dopoldne se je oglasil moški glas. Spet skrbna zabeležka naslova in zagotovilo, da se veterinar zanesljivo oglasi...
A ker ga do 16. ure popoldne ni bilo, je dokončno splahnel ves up. Kako veterinarja zdaj odpovedati in po nasvetu znancev psičko peljati k bližnjemu veterinarju, ki bo brez komplikacij stvar uredil v nekaj minutah?
Na veterinarskem zavodu se v petek popoldne ni na več pozivov nihče oglasil, zato smo klicali zaželenega veterinarja domov in prosili njegovo ženo, naj ga obvesti, da ni treba priti. Psička je bila potem po desetih minutah vožnje v bližnje mesto in po ljubeznivi intervenciji veterinarja, ki so ga svetovali znanci, »rešena«.
Skratka: čeprav smo zavodu dvakrat dali naslov, ni bilo nikogar. Če že ne mislijo priti ali če se med seboj ne obveščajo, naj to nam, klicateljem, tudi takoj povedo.
Saj lastniki psov in mačk ne bomo nič užaljeni. Dosledno bomo le ignorirali klicno številko veterinarskega zavoda, se bolje samoorganizirali in si medsebojno posredovali telefonske številke tistih veterinarjev, ki v stiski takoj tudi pomagajo... # D. Sedej
vsakdanjih opravkih. Vsaj tisti, ki imajo hiše ob nekdanji stari cesti od Kranjske Gore do Jesenic, so si pošteno oddahnili, da seje končno zgradil nov odcep mimo vasi. Ob posebno slabih vremenskih razmerah domala ni minil teden, da se na ozki in na ovinkasti cesti skozi Log ne bi pripetila prometna nesreča. Na najbolj kritičnem ovinku je pokalo kot po tekočem traku, tako da ni čudno,
da se je razširil glas, da bi z denarjem, ki so ga za nesreče na tem kraju izplačale zavarovalnice, ovinek lahko pozlatili.
Zdaj teče mimo Loga nova cesta, za Log so zgradili priključek. Potnik, ki se tako pripelje iz Gozda Martuljka, je tako kar mimogrede v Kranjski Gori in le obcestna tabla opozarja, da na obeh straneh ceste stojijo hiše, ki sodijo v vas Log pri Kranjski Gori...
larmanova kmetija v Logu je ena najstarejših, danes zaščitenih kmetij, obenem pa so Tarmanovi edini, ki se v Logu ukvarjajo le s kmetijstvom...
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Plavanje
Špelin memorial
Kranj, 8. decembra — Letošnji 9. Špelin memorial v plavanju je bil za razliko od lanskega neprimerno kvalitetnejši in zato je lahko organizator PK Triglav s sobotno tekmo povsem zadovoljen - še bolj pa bi seveda bil, če bi mu uspelo privabiti v Kranj vsaj še nekaj zagrebških in reških plavalcev. Nastopilo je devet klubov: Biser iz Pirana, Celulozar iz Krškega, Ilirija, Ljubljana in Olimpija-Super Li iz Ljubljane, Radovljica, Velenje, Rudis-Rudar iz Trbovelj in seveda domači Triglav. Na startu je bilo 50 plavalcev (od tega 11 Triglavanov) in 56 plavalk, od tega 5 iz Radovljice in 15 iz Kranja. Na startu jubilejne discipline je bilo 26 deklet (800 m kravi) in 20 fantov (1500 m kravi).
Čeprav je bilo kranjsko zastopstvo najštevilnejše in čeprav je imel Triglav na startu vse najboljše, je bil njihov uspeh dokaj pičel, saj je edino Tanja Blatnik uspela doseči na 800 m kravi tretje mesto, vsi drugi pa so bili slabši. V jubilejni disciplini je med dekleti zmagala že drugič zapored Natalija Repec (CK) s časom 9:13,93 (lani je plavala 9:29,80), druga je bila tako kot lani Radovljičanka Nataša Kejžar s časom 9:19,61 (lani je bil druga s časom 9:31,41), tretja pa, kot že rečeno, Tanja Blatnik iz Kranja s časom 9:30,94. Za osvežitev spomina - Spela Rebolj je bila pred nesrečo stara dobrih 14 let, njen najboljši čas v 25-metrskem bazenu na 800 m kravi je bil 9:11,85, ubila pa se je 1. decembra leta 1981 v letalski nesreči na Korziki. Med moškimi je bil najboljši Škabar iz PK Ljubljana s časom 16:49,78, najboljši Triglavan pa Božikov, ki je bil s časom 17:28,17 četrti. Pokala je najboljšima podelil oče pokojne Špele, dr. Jože Rebolj.
Zmagovalci v drugih disciplinah in najboljši Triglavani oziroma Radovljičani: (prvi rezultat velja za moške, drugi za ženske) 100 m kravi: Zekanovič (BP) 54,31 / 15. Zaplotnik (TK) 1:01,11 / in Natalija Repec (CK) 1:01,73 / 6. Rob (RR) 1:04,34; 9. Pire (TK) 1:06,18 /; 100 m prsno: Slapernik (LL)
1:08,02 / 10. Lavrič (TK) 1:20,78 / in Demšar (RR) 1:17,70 / 6. Mladenovič (TK) 1:23,39; /100 m delfin: Rob (RR) 1:07,22 / 5. Bogataj T. (TK) 1:13,34; / 100 m hrbtno: Zekanovič (BP) 1:04,23 in Kejžar N. (RR) 1:11,24 / 4. Jereb (TK) 1:15,15. Omenimo še slovenski rekord Maše Jamnik na 1500 kravi za ženske s časom 18:26,54.
Na Reki pa so se v soboto srečali v povratnem dvoboju mlajši pionirji Primorja - Riječke banke in Triglava. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: 50 m kravi: Zapetič (PRB) s časom 35,40 in Polona Prosen (TK) s časom 38,1, 50 m prsno: Suhadolnik (TK) 44,62 in Alenka Hribar (TK) 48,28; 50 m delfin: B. Gašperlin (TK) 39,17 in Jana Bregar (TK) 42,82; 50 m hrbtno: Smitek (TK) 39,24 in Urša llovar (TK) 45,84; 100 m kravi: B. Gašperlin (TK) 1:15,32 in Alenka Hribar (TK) 1:32j30.
Šest kranjskih mladincev in kadetov je sodelovalo na dvodnevnem mitingu »Zala kupa« v madžarskem Zalaegerszegu, kjer je sodelovalo še pet klubov - štirje z Madžarskega in ravenski Fužinar. Polona Studen je bila druga na 200 m delfin s časom 2:42,0, tretja pa na 100 m delfin s časom 1:16,4, Urša Bregar tretja na 200 m delfin s časom 2:46,8, Meta Suhadolnik pa tretja na 200 m mešano s časom 2:43,8. Tretja je bila tudi ženska štafeta 4 x 100 m mešano (Bregar, Suhadolnik, Studen, Puškar) s časom 5:14,8.
Ilija Bregar
Športniki Slovenije 1990
Tomo Česen in Mateja Svet
V hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je Društvo športnih novinarjev Slovenije v petek, 7. decembra, zvečer slovesno razglasilo najboljše športnike in športnice ter športne ekipe Slovenije v letu l°sM>. Prireditev Športniki leta 90 je bilo vešče pripravljena, sodelovali pa so še Rado Časi, predsednik IO DŠNS Branko Vekič ter predsednik ZTKO Kranj Slavko Brinovec in direktor ZTKO Borut Zorčnik. Pel in igral je ansambel Kalifornija. Prireditev je potekala ob navzočnosti številnih znanih osebnosti iz športnega, kulturnega in političnega življenja. Med gosti sta bila tudi dr. Peter Vencelj in dr. Rajko Šug-man.
Športniki Slovenije 1990 so - 1. Tomo Česen (alpinist, Kranj), 2. Jure Zdovc (košarka, Smelt Olimpija), 3. Rajmond Debevc (strelec, SD Olimpija) in Branko Mirt (padalec, ALG Lesce),
Športnice - I. Mateja Svet (smučarka), 2. Marjana Lužar (ŽAK Ljubljana), 3. Marija Nagy - Kordinar in Sonja Mikac (kegljaČice EMO Celje).
Med moštvi individualnih športnih zvrsti si je najvišje pri-znanje prislužil dvojec s krmarjem VK Bled Robert Krasouc, Milan Janša in krmar Robi F.ržen. Za najboljšo ekipo v športnih igrah pa so bili kot prvi razglašeni košarkarji Smelta Olim-pije.
Posebni priznanji DŠNS za izjemne športne dosežke v letu 1990 so podelili svetovnemu prvaku v kotalkanju Samu koko-rovcu, zamejskemu športniku z Opčin pri Trstu in kranjski alpi-nistki Mariji Štremfelj, ki se je kot prva Slovenka povzpela na streho sveta Mont Everest.
Na prireditvi so podelili tudi častna priznanja. Dobili so jih. dr. Drago l laga, Slavko Tiran, Zdenko Vahtar in Tugo
Klasine.
D. Ilumer
Konec tedna so se začela tekmovanja za svetovni pokal v tekih
Naši tekači ne pričakujejo velikih uspehov
Na planini Tauplitz (namesto v Ramsauu, kjer ni dovolj snega) je bila konec tedna prva tekma letošnjega svetovnega pokala v smučarskih tekih, ki to zimo poteka desetič.
Kranj, 10. decembra - Ko so na tiskovni konferenci pred letošnjo sezono naši tekači govorili o svoji letošnji formi, so večinoma povedali, da so bolje pripravljeni, kot lani, vendar pa seveda to ne zadošča za uvrstitve med najboljše v tekmovanju za svetovni pokal. Tako se je vodstvo tekaške reprezentance odločilo, da bodo naši nastopali predvsem na tekmah svetovnega pokala v Srednji Evropi ter na tekmovanjih za Alpski pokal. Cilj tekačev pa so čimboljše uvrstitve na svetovnem prvestvu v Val di Fiemmu, svetovnem mladinskem prvenstvu in univerziadi.
Kot je ob začetku letošnje sezone povedal glavni trener naše tekaške reprezentance, dr. Jaroslav Honcu, so letos tekači in tekačice trenirali dobro in so v primerjavi z lanskim letom tudi bolje pripravljeni. K uspešnim pripravam je pripomogel tudi novembrski sneg na Pokljuki. Vse to sicer daje upanje na solidno formo ob začetku tekmovanj, vendar pa bi bilo za uspeh v svetovem vrhu potrebno še veliko več. Kajti konkurenca je huda, našim pa manjka za uspešno delo tudi denarja. Kljub vsemu mladi zagnano trenirajo, v naši letošnji moški A reprezentanci pa so: Jožko Kavalar, Robert Ker-štajn, Matej Kordež, Jani Krši-nar, Borut Nunar in Jože Rup-nik. Letos imamo spet močnejšo in bolj zagnano žensko ekipo, ki jo sestavljajo Vida Ber-toncelj, Urška Fečur, Andreja Grašič, Nataša Lačen in Tjaša Žunkovič.
Letošnji svetovni pokal v tekih je uradno deseti po vrsti, sicer pa traja že osemnajst let. Ravno v zadnjih letih pa so smučarski teki doživeli velik razmah, zlasti z uvedbo proste tehnike, ko je že kazalo, da bo popolnoma spodrinila klasično. Nato je le prišlo do sporazuma med zagovorniki ene in
druge tehinke in tako se sedaj tekmovanja v svetovnem pokalu oblikujejo po načelu 50 : 50. Enaka pravila veljajo tudi za svetovna prvenstva in olimpijske igre. Letos so novost tako imenovana kombinirana tekmovanja, ko tekmovalci štartajo v dveh dneh v dveh slogih. Drugi dan starta prvi tisti, ki je bil najboljši prvi dan. Ostali gredo na progo v časovnih razmikih, ki so identični z zaostanki iz prvega dne tekmovanja. Tisti, ki je na cilju druge tekme prvi. ie tako prvi tudi v kombinaciji.
MH
Glavni trener naše tekašne reprezentance dr. Jaroslav Honcu.
Ker pa je prav zadnja sezona dokazala, da so pri končnem zaporedju še kako odločilne štartne številke, so se letos odločili še za eno novost - to je, da 25 najboljših tekačev oz. 15
Ženski del naše reprezentance s trenerjem in obetavnim Robertom Kerštajnom.
Gorenjski derbi v prvi slovenski rokometni ligi
Končno je zmaga na Podnu
Škofja Loka, 7. decembra - Že v petek zvečer je bila v prvi slovenski rokometni ligi za moške tekma med gorenjskima ekipama, ki sodelujeta v tem tekmovanju, med ekipo Seširja in Preddvora. Domačini, ki so bili tri kola pred koncem jesenskega dela tekmovanja na sedmem mestu lestvice, so zmago doma še kako potrebovali in želeli, prav tako pa niso bili brez možnosti za uspeh gostujoči rukometaši Preddvora, ki so z odlično igro v jesenskem delu zasedli tretje mesto.
Domačini, ki so tokrat igrali v nekoliko spremenjeni postavi in z novim drugim trenerjem, so v začetku naredili vrsto napak, tako da so gostje povedli. Po zaslugi izvrstno razpoloženega vratarja Šeširja Toma Ma-rolta, ki je ubranil vrsto lepih strelov, se je rezultat znižal, nato pa so se domačini in igralci Preddvora ves čas menjavali v vodstvu, ki pa ni bilo večje kot za tri gole. Na koncu je sicer z majhno razliko enega gola. vendar zasluženo, zmagala domače ekipa, v kateri so se izkazali zlasti mladi igralci, predvsem Robert Bajt na krilu. Zelena zmaga je torej končno ostala doma, rokometaši Šeširja pa so številnim navijačem na tribunah dokazali, da še ztltjo igrati. Po tekmi so povedali:
Igor Stupnišek, svetovalec trenerja: "Lani sem treniral ekipo Tivata v Črni Gori, letos pa nisem bil do sedaj nikjer .m gaziran. Pri Šeširju so me prosili za sodelovanje, čeprav sem leto prej iz kluba odšel zaradi nesporazumov. Ker ekipo po znam in sem jo spremljal tudi doslej vem, da znajo igrati, vendar so premalo borbeni. Rabijo psihične priprave,in pri
ostala
tem jim bom pomagal. I rener Stane Verbinc sicer zna voditi treninge, vendar je to premalo, saj ne znajo urediti odnosov med seboj. Za uspeh je namreč potrebno le malo več in to se je videlo na današnji tekmi. Tako do konca lige lahko pričakujemo večje uspehe, saj imamo dobro upravo, odlične mladin ce, pionirje in kadete. Le člansko ekipo moramo še urediti."
Slavko Cuderman, trener ekipe Preddvora: "Glede na to, da ima ekipa duleč najslabše
pogoje od vseh štirinajstih ekip v prvi slovenski ligi, nismo pričakovali takih rezultatov. S tem mislim predvsem na uporabo dvorane v Kranju, ki jo imamo na razpolago samo enkrat te densko in na finančni položaj kluba, ko imamo denarja le za sodniške stroške in prevoze. Po odigranih devetih kolih smo bili na tretjem mestu, po prvem delu pa mislim, da bomo uvrščeni okrog šestega mesta, kar bo uspeh, saj smo igrali tekmo več na gostovanju."
Scrgej Sokolov, igralec Šeširja: "Doslej lahko rečem, je bilo razpoloženje v ekipi bolj slabo, predvsem zato, ker je nekaj igralcev poškodovanih, ker pač nimamo dosti igralskega kadra. Tako na zadnjih tekmah ni bilo pravega boja. Pred današnjo tekmo pa smo se zmeni-
najboljših tekačic na vsakem tekmovanju starta v posebni skupini. Ob začetku letošnje sezone bo veljal razpored iz lanske, kasneje pa bodo o tem odločale letošnje FIS točke. Na tekmovanjih v letošnji sezoni so omejili tudi število nastopajočih na tekmah svetovnega pokala. Nastopi lahko največ sto tekmovalcev, od tega največ osem iz močnejših reprezentanc in največ štirje iz ostalih. Gostitelji tekme pa lahko s svojimi tekmovalci štartni seznam dopolnijo do številke sto.
Po uvodni tekmi za moške, ki je bila konec tega tedna v Tauplitzu, bodo že to soboto in nedeljo tekmovanja v Davosu tako za moške kot za ženske. V sredo in četrtek pa bodo tekmovanja v Les Saisiesu. Prvo tekmovanje za tekače in tekačice po Novem letu bo v Moskvi, 5. in 6. januarja, 9. januarja bodo tekači tekmovali v Sterb-skem Peesu, tekačice pa 12. in 13. januarja v Klingenthalu. Vrhunec sezone za vse klasične discipline, tudi za tekače in tekačice, pa bo letošnjo zimo od 5. do 17. februarja, ko bo v sosednji Italiji v Val di Fiemmu svetovno prvenstvo. Nato bodo marca še tri tekme in sicer 2. in 3. marca v Lahtiju, 9. in 10. marca v Falunu, 16. in 17. marca pa v Holmenkollnu. Devet najboljših uvrstitev na vseh tekmah, ne glede na slog in dolžino proge, pa bo štelo za končno uvrstitev. Omejitev bo le na tekmah svetovnega prvenstva, ki tudi štejejo za svetovni pokal. V Val di Fiemmu se bosta namreč za skupni seštevek upoštevala le dva najboljša rezultata. Za ekipni vrstni red moških kol žensk, ter skupni vrstni red pa bodo štele vse uvrstitve posameznikov.
Do sedaj našim tekmovalcem v svetovnem pokalu še ni uspelo osvojiti nobene točke med posamezniki (nekaj jih je osvojila štafeta) po napovedih trenerja dr. Jaroslava Honcuja in rezultatih prvih dveh dni letošnjih tekmovanj, ko jc je naš najboljši uvrstil na oseminšest-deseto mesto, pa si tega tudi v novi sezoni ne gre obetati. Kljub temu pa z dobrim delom upajo na solidne uvrstitve. • V. Stanovnik, Foto: G. Šinik
li, da gremo na vse ali nič. Mislim, da je prevladal boj in predvsem želja po zmagi. Vsi si Želimo, da bi bila naša končna uvrstitev čimbližja vrhu, možnosti pa je bolj malo."
Marjan Arneš, kapetan Preddvora: "Glede na današnjo tekmo bi rekel, da je Šešir zma-
gal zasluženo. V ključnih trenutkih, ob koncu tekme, smo psihično popustili. Ekipa je zelo različna, mlajši igralci še ni majo dovolj izkušenj, zato je trener ekipo sestavil tudi s starejšimi igralci. Sicer se še kar ujamemo, vendar pa se v takšnih tekmah, v derbijih, to prav gOtOVO pozna." • V. Stanovnik
Torek, 11. decembra 1990
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
15. STRAN
Meritve koncentracije radona sprožile alarm
"Angel smrti" v Frelihovi hiši
Radioaktivno sevanje v hiši kar za šestnajstkrat presega dovoljene meje.
Gorenja Dobrava, 11. decembra - Upokojenski par Milka in Rajko Frelih z Gorenje Dobrave 18 (med Todražem in Gorenjo vasjo) je po meritvah koncentracije radona, ki jih je opravil Inštitut Jožefa Štefana iz Ljubljane, najbolj ogrožen v škofjeloški občini. Pri prvih meritvah so v dnevni sobi njune stare hiše namerili kar 2600, pri drugih pa blizu 1700 bekerelov na kubični meter.
»Hiša je stara nekaj sto let, pred štirimi desetletji sem leseni del na novo pozidal. Opeko sem delal sam, ročno, iz ilovice z nasprotnega hriba,« je povedal 67-letni Rajko Frelih. »Večji del je stoji na betonski plošči, medtem ko je dnevna soba tako rekoč »a golih tleh.«
Strokovnjaki z Inštituta Jožefa Štefana so pri Frelihu prvič merili radioaktivnost pred lansko zimo. Najprej so razpostavili "škatlice" zunaj. Rezultati niso bili alarmantni. Potem so merili še v dnevni sobi. Tu so naprave "podivjale". Prvič so pokazale okrog 2600 bekerelov, drugič tisoč manj.
»Svetovali so nama, naj čim pogosteje zračiva. To tudi počne-va, kolikor se pozimi da in občutek po prezračenju je res boljši. Vendar to ni trajna rešitev,« nadaljuje Rajko Frelih. »V občini so se resnično zavzeli za naju. V republiki so predlagali, naj bi se iz ekološkega dinarja financirala sanacija hiše. Vendar denarja ni. Zdaj so nama ponudili posojilo občinske stanovanjske solidarnosti, podobno kot prizadetim v po-
plavah. Žal si ga z ženo ob skromnih pokojninah ne upava naprtiti. Vprašanje je tudi, kakšen učinek bi dosegli, če bi hišo samo popravljali. Sevanje prihaja iz tal. Sovaščanu Albinu Miklav-čiču so namerili okrog tisoč bekerelov, čeprav je sam izoliral celo hišo.«
Rajko Frelih je v letih, ko se v gradnjo ne kaže več podajati. Želel bi novo manjšo montažno hišo zase in za ženo Milko. Sinova sta se na srečo z družinama ravno pred kratkim selila v nov, še nedograjen, dvojček, v katerem je prostora komaj za njih.
V občinskih strokovnih službah in v izvršnem svetu se ogrevajo za strokovno adaptacijo in dekontaminacijo stare Frelihove hiše. Iz sklada za odpravo elementarnih nesreč bodo naročili ustrezne projekte in predračun del, sanacija Frelihove hiše pa naj bi rabila kot vzorec za reševanje tovrstnih problemov sploh. Med petindvajsetimi hišami v občini, kjer so merili radioaktivno sevanje, jih je namreč še več, ki občutno
Orožje se uvaža kot igračke
Jesenice, 10. decembra - V jeseniški Carinarnici ugotavljajo, da se »enehno povečuje promet na vseh gorenjskih cestnih mejnih prehodih, saj naši ljudje redno nakupujejo v Avstriji, Nemčiji in na Čeho-slovaškem. Občasno nastajajo daljše čakalne dobe, a ne zaradi delavcev jugoslovanske mejne kontrole, vzroki zastojev so drugi.
Kot nam je dejal upravnik Carinarnice Jesenice Miha Sto-jan, kolone pred prehodi opozarjajo na to, da bo pri nas treba urediti davčni sistem, saj se nikoli ni dogajalo, da bi hodili čez mejo po hrano, po tekstil in druge izdelke, ki so cenejši kot pri nas. Na meji bi morali sprejemati predvsem turiste, ne pa sramoto, ko cariniki dnevno beležijo ilegalni ali legalni uvoz orožja. Orožje se z dokumenti ali brez njih tako množično uvaža, kot bi Slo za kavo ali neke igračke, namenjeno pa je največ v Dalmacijo. Ob količini raznega orožja, ki se tihotapi ali uvaža s potrdili, je več kot jasno, kako drugi služijo na račun naše neumnosti.
Jeseniška Carinarnica gradi ob predoru svoj objekt, dela potekajo po planu. Zaposlili bodo okoli 100 novih carinikov, zanje namenili 40 stanovanj, od tega so za osem stanovanj sredstva že dobili. Čimprej morajo začeti z usposabljanjem novih delavcev, ki bodo delali ob predoru. Že zdaj pa pričakujejo ogromen odziv na razpis, ki ga bodo objavili za dela ob predoru. Samo za ilustracijo razmer na Jesenicah in v okolici: ko so pred nedavnim objavili redni razpis za šest carinikov, so dobili več kot 500 prošenj! • D. Sedej
1 NA SONČNI STRANI ALP
Divjad na njivah
Škofja Loka, II. decembra - Škoda, ki jo zaradi divjadi trpi kmetijstvo, dobiva vse večje razsežnosti tudi na Škofjeloškem.
Na območju škofjeloške občine ima sedež devet lovskih družin, ki so povezane v gorenjsko zvezo. Družine v skladu z. veljavno zakonodajo sodelujejo / lastniki kmetijskih površin pri zaščiti kultur pred škodo zaradi divjadi ter rešujejo škodo, ki jo povzroči divjad.
V lovski družini Škofja Loka, denimo, so doslej družno z lastniki kmetijskih zemliišč uspeli rešiti vse primere nastale Škode zaradi divjadi, letos so do konca oktobra lovci opravili skoraj 1500 delovnih ur pri odpravi škod, kupili za 18.950 dinarjev zaščitne opreme in plačali kmetovalcem 25.700 dinarjev odškodnine. To je za lovsko družino izjemno težko finančno breme. Kol pravi predsednik Jože Sever, bodo zato poskrbeli za večji odstrel divjih prašičev, ki delajo največ škode.
Zakon določa, da v primeru, ko lovska družina in kmet ne najdeta sporazumne rešitve, pristojni občinski organ po Prejemu oškodovančeve prijave škode imenuje posebno komisijo. Doslej to ni bilo potrebno.
Ob škodi, ki jo povzroča divjad - ta seje izjemno namnožila tudi zaradi vrste milih zim, ko ni več prave naravne selekcije - pa bi gotovo kazalo iskati ustrezne sistemske rešiive na slovenski ravni, saj problem še zdaleč ni samo škofjeloški. Najbrž je nesmiselno in nepošteno valiti krivdo za škodo, ki jo povzroča divjad, samo na lovce, zahtevati plačilo odškodnine samo iz plitkih blagajn lovskih družin, ki se, mimogrede, s;tino!inancirajo. • H. Jelovčan
presegajo dopustne meje sevanja.
Meritve v Frelihovi hiši še niso končane. Predvidoma še ta mesec bodo sper merili, tokrat tudi v prostorih, kjer je betonska plošča, in v novem dvojčku sinov.
»Strah naju je. Občutek, da živiva v hiši, ki seva, je neprijeten.
Proti temu angelu smrti sva nemočna. Voda po poplavi odteče, radioaktivnost je stalno navzoča. Sam ne vidim rešitve,« pravi Rajko Frelih. »Greš k zdravniku in rečeš, da te "notri" boli, pa nimaš ničesar konkretnega pokazati. Mene in ženo daje naduha, postajam pozabljiv, sprašujem se, ali je to morda od sevanja.« # H. Jelovčan
Lovske puške prek meje
Policist je na mejnem prehodu Korensko sedlo zalotil H. H. iz;jeseniške občine, koje v avtu nameraval pretihotapiti tri lovske puške dvocevke in deset nabojev zanje. Pri tem je policija zasegla tudi račun o nakupu za 4.850 dinarjev. Zaradi suma, da možak orožja ni tihotapil prvič, so policisti pri njem opravili tudi hišno preiskavo, kjer so našli še dve dvocevki in več deset nabojev. Tihotapec, proti kateremu so napisali kazensko ovadbo na javno tožilstvo, je izjavil, da je orožje kupil za lastno varnost. • H. J,
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Silili na ples Iskrašev
Učenci Isknnega šolskega centra na Zlatem Polju so v petek pripravili ples. Okrog desetih zvečer je na njihov ples hotela tudi skupina fantov, ki so bili prej na plesu v delavskem mostu. Ker jih Iskraši niso spustili v šolo, so jih nepovabljeni gostje izzivali k pretepu in začeli razbijati šipe. Proti najbolj razgrajaške-mu med njimi bodo policisti napisali kazensko ovadbo, ostale bo izprašal sodnik za prekrške.
Kradel žarnice z jelke
V noči s petka na soboto, ob pol treh zjutraj, je 17-letni Kranjčan splezal na eno od jelk, ki na Trgu revolucije napovedujejo prednovoletno vzdušje in z nje kradel barvne žarnice. Policisti so mu žarnice vzeli, tatica pa bodo ovadili javnemu tožilstvu.
Zavrnjena gosta
Ob osmih zvečer so policisti intervenirali v gostinskem lokalu v Britoju. Gosta, kiju v očitni pijanosti gostinci niso postregli, sta se uprla, da bi spokala iz lo-
kala. Tudi policistom se nista hotela predstaviti, tako da soju odpeljali na postajo v Kranj, preverili njune podatke, kasneje pa izpustili. Račun za grdo obnašanje bo izstavil sodnik.
Lepo oblečeni punci
Sedemnajstletni sošolki so trgovke iz Globusa zasačile pri kraji puloverja in ju predali policistom. Ti so ugotovili, da sta istega dne kradli tudi kavbojke pri Petriču ter da sta v nekaj mesecih zagrešili kar okrog trideset tatvin. Kradli sta oblačila, večinoma po kranjskih butikih.
Psi ostrih zob
V torek dopoldne so dekle na Savski cesti ("koreja") napadli psi, ji raztrgali oblačila in jo po-grizli. Skupina policistov je šla na lov za psi in ugotovili, da so last D. M. O dogodku oziroma napadalnih psih so obvestili tudi Živinorejsko veterinarski zavod in Zavod za socialno medicino in higieno. Nepazljivo lastnico podivjanega ostrozobega krdela bo skušal spraviti k pameti sodnik.
Požar v vagonu
V nedeljo je izbruhnil požar v tovornem vagonu na jeseniški železniški postaji, ki je bil priključen h kompoziciji vla-Jta, namenjenega v Avstrijo. Ogenj so omejili in pogasili jeseniški poklicni gasilci. V vagonu je bil bombaž, pakiran v sto balah. Vzrok požara je bilo poškodovano leseno dno vagona, skozi katero je ob zaviranju ušla iskra na bombaž. Uničenih je okrog 40 bal bombaža. • H. J.
31. NOVOLETNI SEJEM
• NOVOLETNA DARILA t ŠIROKA POTROŠNJA       t      • PREHRANA t KMETIJSKA MEHANIZACIJA      • AVTOMOBILI
KRANJ, 14.-21. 12. 1990
Praznične kanonade
V Škojji Loki je domače turistično društvo že izoblikovalo program novoletnih srečanj na Mestnem trgu, ki se bodo začele 21. decembra in trajale do zamenjave koledarja. Če pustimo ob strani lep namen, prireditve prinašajo organizatorjem, ki so s tem postavljeni tudi v vlogo varuhov reda in miru, tudi kup nevšečnosti. Živo namreč še pomnijo silvestrsko noč sredi osemdesetih let, ko je praznično dogajanje "na placu" spremljala pravcata kanonada velikih petard. Z njimi so se postavljali tako udeleženci praznovanja na prostem kot stanovalci iz zgornjih nadstropij hiš na Mestnem trgu. Vsi skupaj so napravili tolikšen hrup, da si naslednje leto turistično društvo ni več hotelo nakopati odgovornosti za zavarovanje.
Če lahko sodimo po oživljeni nakupovalni mrzlici v Avstriji, bodo Ločani (pa ne samo oni) letos še posebej bučno pričakovali prihod mladega leta. S tem, kako preprečiti pretiran hrup in možne nesreče, kijih lahko povzročijo nespametno vržene petarde (poleg strahu vemo tudi za opekline, zanetijo lahko celo požar), se ne ubadajo le organizatorji, ampak tudi občinski upravni organ za notranje zadeve; skupaj bodo naslovili pisni apel na stanovalce Mestnega trga in otroke v osnovnih šolah, naj se karseda razumno obnašajo.
Seveda se da kanodade preprečiti tudi drugače, z represijo, s preprečitvijo tihotapljenja eksplozivnih teles (petard, raket) prek meje ali z ukrepanjem redarjev in policistov proti kršilcem na samih prireditvah. Seveda je oboje več ali manj iluzorno. Tako kot ni mogoče zaseči vseh "uvoženih" petard, je težko kaznovati vse, kijih bodo prižigali, saj bi to pomenilo začetek konca veselega vzdušja na prireditvi.
Ostaja torej predvsem prva, resda tudi mlahava, pot, to je trkanje na kulturno zavest ljudi, opozarjanje na možne posledice kanonad, ki so lahko neprimerno hujše od same prepovedi novoletne veselice. • H. Jelovčan
NESREČE
Spet trk pri Hrušici
V nedeljo, 9. decembra, okrog treh popoldne je po magistralni cesti od Jesenic proti Kranjski Gori vozil 44-letni Stanko Todorovič, ki začasno dela v Avstriji. Pri naselju Hrušica je dohitel krajšo kolono vozil, zaviral, vendar ga je na spolzki cesti zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčil v nasproti vozeči avto 39-letnega Janka Zadnikarja iz Ljubljane. V trčenju je bil lažje ranjen le Stanislav Zadnikar, roj. 1914, škode na vozilih pa je za okrog 80 tisoč dinarjev.
Mopedist s čelado na roki
23-letni Emil Arnšek iz Šenčurja je v soboto ob 21.10 z mopedom peljal po regionalki od Kranja proti Šenčurju. Med podvozom Ljubljana - Naklo in križiščem Kranj - vzhod je s ceste zapeljal na bankino, nato pa sunkovito zavil nazaj, padel in obležal huje ranjen. Arnšek je imel varnostno čelado na roki namesto na glavi,
Zadel pešca in odpeljal
V netek ob pol šestih popoldne je šel 59-letni Franc Host-nik iz Škofje Loke z ženo Vero peš po desni strani ulice na Novem svetu. Pri bloku št. 7 ju je dohitel neznan voznik, po vsej verjetnosti stoenke, bele barve, ki je Hostnika zadel in peljal naprej z nezmanjšano hitrostjo. Hostnik je bil lažje ranjen. Kdor bi karkoli vedel o nezgodi, naj sporoči na PM Škofja Loka.
Avto na pol
V petek ob pol enajstih zvečer je 28-letni Igor Gregorc z Mlake vozil s sposojenim avtom, brez vozniškega dovoljenja, od Sp. Brnika proti Kranju. Sto metrov naprej od križišča za naselje Hrastje je (očitno pod vplivom alkohola) zapeljal na nasprotni vozni pas ter trčil v vozilo Ermina Veselica, roj. 1955, iz Šenčurja. Avto je šel na pol, Gregorc pa je bil v nesreči huje ranjen.
Halo, 93
Kranjski poklicni gasilci so v četrtek, petek in soboto gasili ogenj v smetnjakih. Razen tega so v petek na Zavarovalnic. Triglav reševali ljudi iz dvigala, v torek so resevah voznika, vkleščenega v avtu v prometni nesreči v Šenčurju, kot običajno, pa so prevažali tudi pokvarjena vozila. • H. J.
Do konca leta podatki o divjih odlagališčih - Na petkovem posvetu predsednikov krajevnih skupnosti in delegatov zbora krajevnih skupnosti kranjske skupščine je član izvršnega sveta Tadej Markič opozoril, da so poleti letos načrtovali izdelavo katastra divjih odlagališč v občini. Vzorno izdelan pregled oziroma seznam so dobili iz krajevne skupnosti Kokrica, razveseljivo informacijo pa iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, kjer ugotavljajo, da divjih odlagališč na njihovem območju ni. Za ostale krajevne skupnosti pa še vedno velja; naj podatke posredujejo do konca leta. - A. 7.
W&       ■■    GLAS  16. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 11. decembra 1990
IZBERE
MERCATOR - IZBIRA KRANJ
Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ
ZA PRAZNIKE 10% CENEJE!
V našem DISKONTU pri Železniški postaji imamo za vas po posebno ugodni ceni naslednje artikle: malinovec 1/11     24,90 din fructal sokovi HP 0,71 14,70 din pepsi 1/1 10,50 din
,  šum 1/1 6,40 din
vino Amigo 1/1 15,70 din buteljke Maraština 24,90 din olje sončnično 1/1 16,00 din sladkor 5 kg 60,00 din
družinski robčki 100 kosov
18,60 din napolitanke lešnik 0,5 kg
26,00 din
Dedek Mraz čokoladni 30 cm
22,40 din
Kranj
trgovina in gostinstvo
Cenjene kaipce obveščamo, da je v mesecu decembru
NAKUPOVALNI CENTER KOKRICA
odprt tudi vsako nedeljo od 8. do 12. ure
A
STANOVANJSKA ZADRUGA AZURIANA
poslovna enota KRANJ - Partizanska 8, tel 064/21-119 RADOVLJICA - Kranjska 13/1, tel 064/75-962 JESENICE - Kidričeva 41, tel 064/81-562 int. 28.
GOLNIK, TEL. 46-502
je po novem odprta vsak dan od 9. do 22. ure
Poleg 18 vrst pizz vam nudimo še ostale jedi in slaščice
Prodajna razstava slik razstavlja Vinko Hlebš
SAMO MULTIPRACTIC
JE PRAVI MULTIPRACTIC BRRUfl
Iskra
Turistično podjetje
A UPI N UM
ALPINUM
Turistično podjetje Ribčev laz 50 Bohinjsko jezero
Na osnovi 7 člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji del, zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ter sklepa direktorja podjetja: objavljamo naslednja prosta delovna mesta delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. DIREKTOR HOTELA ZLATOROG
2. DIREKTOR HOTELA POD VOGLOM
3. DIREKTOR HOTELA BELLEVUE
4. DIREKTOR APARTMAJEV TRIGLAV ,
Pogoji za zasedbo od 1. do 4.:
- višješolska izobrazba komercialne, gostinske ali druge ustrezne smeri,
- dve leti delovnih izkušenj,
- znanje dveh tujih jezikov (angl., nem., fran., ital.)
5. VODJA BRUNARIC NA VOGLU
6. VODJA RESTAVRACIJE BISTRICA Pogoji za zasedbo od 5 do 6.:
- kuhar ali natakar - 4, stopnja izobrazbe, ■ 4 leta delovnih izkušenj,
- znanje dveh tujih jezikov
Mandat delavcev od 1. do 6. traja 1 leto. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od objave na naslov: Alpinum, Turistično podjetje, Ribčev laz 50, 64265 Bohinjsko jezero - z oznako "ZA DIREKTORJA". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku osmih dni po sprejetju sklepa o izbiri.
J*3
W
Žičnice VOGEL, Bohinj po. Ukane 6,
64265 Bohinjsko jezero
objavlja prosta dela in naloge materialno finančnega knjigovodje. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas in sicer za dobo enega leta s polnim delovnim časom. Pogoji:
Srednješolska izobrazba, ekonomske smeri - ekonomski tehnik. Srednješolska izobrazba, administrativne smeri - administrativni tehnik.
Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati vložijo v osmih dneh po objavi na naslov: ŽlC'NlCE VOGLL - BOHINJ, p.o. UKANC 6, 64265 BOH. JEZERO. Odbor za delovna razmerja
★ ★ ★ * ★
G&P
HOTEL
K l K I)
G&P Hoteli Bled, p.o.
Park hotel
C. svobode 15, Bled
objavlja
I. NATEČAJ Z ZBIRANJEM PONUDB
za najem poslovnega prostora v prostorih KAZINA Bled, C svobode 15, v izmeri 29 m\ Poslovni prostor je na zahodni strani objekta v smeri proti jezeru. Izhodiščna cena znaša 25 DEM a nr1 v dinarski protivrednosti. Pogoji
- sklenitev najemnega razmerja za dobo 5 - 10 let
- trgovska ali turistična dejavnost
- najemnino se plačuje mesečno za naprej
II. PONUDBO ZA NAKUP
telefonske centrale ISKRA PMBX-HL, letnik 1987 s 50 internimi telefonskimi številkami z možnostjo avtomatičnega posredovanja.
Izhodiščna cena znaša 50.000 DEM dinarske protivrednosti Pravico do nakupa imajo pravne in fizične osebe. Davek na promet plača kupec
Ogled je možen vsak dan od 8-13 ure v prostorih Park hotela.
Pisne ponudbe za najem ali nakup z navedbo cene, ponudniki pošljejo na naslov: G&P Hoteli Bled. p.o , PE Park hotel, C. svobode 15, Bled in sicer v roku 8 dni od objave.
T
fqrek.11- decembra 1990
OBVESTILA^OGLASI
17. STRAN
PEGLAŠ
HOTEL
KOKRA
UGODEN NAKUP Rl »LOKI« NAKUP
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
ŠUNKA V DOZI UVOZ 1 kg 101 00 din
DOMAČI BRANDY Alko 11 5560 din
SADJEVEC GORENJSKI Alko 11 70,30 din
SUHI VRAT brez kosti Pomurka 1 kg 148 40 din
VAFEL KOCKE 200 g Koestlin 900 din
SPECIAL MEŠANICA 500 g Koestlin 27 00 din
TORTA NAPOLITANA 400 g Sloboda 2470 din
ČOKOLADNI DESERT 500 g IPK 35^00 din
ČOKOLEŠNIK 200 g Kolinska 14,80 din
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE,
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LET01991 VAM ŽELI
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
EUR0INTER december 90
Krona vašega bivalnega prostora
razttavno-prodajnl lnt«rl«r MODNA HIŠA PRISTAVA
BLED
Tel.: (064) 77-529. 78-561 (Int.232)
fax. (064) 78-962 Delovni čas: 10h -19"; sobota: 10" - 19h
V naši prodajalni Vam nudimo: izdelke iz medenine in drugih kvalitetnih materijalov
unikatne - ročno izdelane izdelke: primerne za darila: svečnike, vaze. vrčke, pepelnike, okrasne
lončke za rože, kanglice. zvonce,... vse vrste svetil (stenske, stropne, stoječe), mize,
stole, podstavke za TV sprejemnike, kljuke, kopalniško opremo, postelje.... izdelavo po naročilu kompletno opremljanaje gostinskih lokalov, hotelov,
pisarniških prostorov, stanovanj, trgovin... prevzem del po sistemu >>na ključ" , inženiring obnovo starih medeninastih izdelkov
KOV1NARSTVO ALEŠ KVPLJENIK
,R£STIN ^am Pre(^stavUa SV0J° dejavnost:
• proizvodnjo vitrage in tiffany polnil iz antik stekel, stekel za vrata, okna, predelne stene in druge ambiente po katalogu ali po naročilu ter različne druge dekorativne izdelke
• različne vrste obdelave stekel (preoblikovanje, vtaljevanje barvnih slik in sitotiska, fazetiranje, brušenje in izrezovanje)
Na Silvestrovo nudimo v hotelu KOKRA:
- aperitiv
- bogat silvestrski menu
- ples in zabavo s kvalitetnim ansamblom ABRAKADABRA m pevcem S. VIDMARJEM ter duom ZIMZELEN
- darilo za vsakega gosta
- obisk dedka Mraza s privlačnim programom
Cena silvestrovanja je 700,00 din na osebo.
Rezervacije na recepciji hotela KOKRA:
SILVESTROVANJE LAHKO VPLAČATE V DVEH OBROKIH najkasneje do 30.12.1990.
INFORMACIJE PO TELEFONU: 22-452 ali 22-453
TAKO ŽELELI
Od 14. do 21. decembra v dvorani B na Gorenjskem sejmu MERKURJEVA PRAVLJIČNA DEŽELA
TOKRAT SMO ZA VAS PRIPRAVILI:
• gledališke igrice (ob 10. uri in 16.30)
• risanke
• zabavne igre
• pestro izbiro igrač m
9 PRESENEČENJA za vse obiskovalce
Preživimo skupaj še nekaj prijetnih uric v tem letu.
POGODBENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA
omeaa
KRANJ, RUČIGAJEVA 31 S<
TELEFON: 10641 21-873 - Telex 34691 INSPR yu
računalništvo, trgovina in turizem
Vzhodni veter - škoda favorit 136 L
Prodaja OMEGA Kranj d.o.o., Ručigajeva 31, 64000 Kranj
Cena vozila brez davka je 82.000,00 din
Dobavni rok je okoli 30 dni.
Vozila kupci prevzamejo v Mariboru.
Vozila so z garancijo, servis zagotovljen pri pooblaščenih serviserjih.
Vplačila na žiro račun pri SDK Kranj, št. 51500-601-16294
Informacije so vsak dan od 7. do 18. ure:
tel. 064-21-873, 064-22-828
fax. 064-22-828
v soboto pa od 8. do 15. ure:
tel. 064-50-368
SUKNO
Tekstilno podjetje SUKNO Zapuže, p.o., Zapuže 10/a, 64275 Begunje na Gorenjskem, na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 5. 12. 1990
objavlja
JAVNO DRAŽBO ZA ODPRODAJO
Nepremičnine - poslovne prostore primerne za obrtno dejavnost, energetsko opremljene na sedežu podjetja v Zapu-žah 10/a. Uporabne površine 752,39 m2, izklicna cena znaša 4.601.950,00 din. Poslovni prostori so s pogodbo oddani v najem za dobo 5 let.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki so dva dni pred dražbo vplačale 10 % izklicne cene na ŽR 51540-601-14151 in se izkažejo s potrdilom o vplačilu. Ogled je možen med delovniki do dne 24. 12. 1990 na kraju samem po predhodni najavi na telefon št. (064)73-702. Javna dražba bo v Zapužah na sedežu podjetja dne 28. 12. 1990 ob 9. uri.
Kupec plača celotno kupnino v 15 dneh od dneva javne dražbe. Stroški oprodaje v celoti bremenijo kupca.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o.o.
Kranj, Gosposvetska 10
TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za sanitetno vozilo CITROEN CX 20 SU, reg. št. KR 142-941, leto izdelave 1986, prevoženih 159.000 km, izklicna cena: 80.000,00 din.
Licitacija bo v petek, 14. 12. 1990, ob 8.30 uri v garaži ZD Kranj.
Ogled licitiranega vozila bo možen eno uro pred samo licitacijo.
Udeleženci javne licitacije morajo pred licitacijo vplačati li-citacijski komisiji kavcijo v višini 1.000,00 din. Licitirani avto je treba plačati in prevzeti v 8-dneh po licitaciji, sicer kavcija zapade. Davčne obveznosti poravna kupec.
Nakup vozila na javni licitaciji je izveden po sistemu VIDENO - KUPLJENO. Kasnejših reklamacij ne bomo upošteva-
NOV NOČNI LOKAL V TRŽIČU
ROBINSON Club TRŽIČ
DETELJICA
(v novem delu prodajnega centra)
Odprto vsak dan od 21.-02. ure
ZA VSE, KI UŽIVAJO V PRAVEM PLESNEM KORAKU!
KAJ PONUJA SEMENARNA »PEHTA« ZA BLIŽAJOČE SE PRAZNIKE:
Poleg stalnega programa je PEHTA poskrbela:
• za razširjeno ponudbo prehrane m opreme za male živali
• za pestro uvoženo ponudbo božičnih in novoletnih venčkov. okraskov, umetnih smrečic, sveč...
• za uvožene umetne svilene rože vseh vrst
• za okrasno lončarijo cvetlične lončke in korita
VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE:
med tednom od 9. do 13. in od 14 do 18. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure
VOLNA & PLETENINE
Blanka Kežmah 64000 Kranj, Cankarjeva 4
tel.: 064/35-440
POGLEJTE NA KOLEDAR, KOLIKO DNI JE ŠE OSTALO DO KONCA LETA.
Izkoristite priložnost ugodnega nakupa do konca leta v Merkurjevih prostocarinskih prodajalnah.
gorilniki KLČJCKNER obtočne črpalke VVILO nerjaveča posoda SILIT keramične ploščice in kopalniška oprema
PARTNER, Koroška 2, Kranj MLADI POTROŠNIK, Gregorčičeva 8, Kranj
• novoletni okraski
• bogata izbira igrač
• pralni stroji SIEMENS
• televizorji SONY in SHARP
IDEAL, Wolfova8, Ljubljana
Keramične ploščice in kopalniška oprema,
Gregorčičeva 8, Kranj
MflLIOCLflSI
@ 27-960 Cesta JLfl 16
APARATI STROJI
Prodam nov ŠIVALNI STROJ To-vota, po zelo ugodni ceni. Ogled popoldan. Povše, St. Rozmana 3, Kranj_17727
Ugodno prodam IZSEKOVALNI MEHANSKI STROJ za leder. Informacije dobite na ® 24-162 17735
Prodam TROSILNIK srlaže, ža stolpni silos. "S 69-032 17743
Črno-bel TV Gorenje, star 4 leta, prodam, g 69-795_17748
Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW. ffl-41-493 17762
NEGA IN OBLIKOVANJE NOHTOV
ANDREJA JAMNIK FRANKOVO NASELJE &i
64Z20 ŠKOFJA LOKA TELEFON: (064)6i3^06
Prodam barvni TV MONTREAL ULTRA, ekran 52 cm. 631-784
Prodam barvni TV Start, ekran 40
cm. g 64-071_17774
Prodam barvni TV ITT, stereo, letnik 1985. Cena ugodna. Informacije na g» 57-304_17792
Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch, rjave barve. Bolka. UL Janeza Me-žana 10. Cerklje 17793
OTROŠKA TRGOVINA
Marolt Tatjana ,KRANJ Tomšičeva 16 *
Trgovina MEDO sporoča, da je poleg stare trgovine z igračami odprla novo trgovino z otroško modo za doienčke, malčke, otroke in najstnike Nudimo vam tudi oblačila priznanih italijanskih proizvaialcev, kot so IANA BRUMMEL, MAUU Priporočamo se za obisk'
IK Odprto vsak dan od 9 - 19. frT v soboto od 9.-12. ure
4fe
FRIZERSTVO IVANKA
Seljakovo naselje 29 Stražišče - Kranj
Odprto vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah po dogovoru!
H*L*NA
GOSPE IN GOSPODJE, BI RADI VSAKO JUTRO SVEŽE ZADIŠALI IN TUDI VES DAN TAKO OSTALI?
PRISKRBELI SMO VAM ŠIROKO PALETO MOŠKIH KOLEKCIJ SVETOVNO ZNANIH TUJIH PROIZVAJALCEV TUDI NA MLADE IN ŽENSKE NISMO POZABILI ČE IŠČETE DARILO, OGLASITE SE PRI NAS - NE BO VAM ŽAL!
INFORMACIJE:
Frankovo naselje 155, ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/631-370
ODPRTO VSAK DAN od 9. do 19. ure
Odprto: od 6. do 16. ure, sobota od 6. do 12. ure
Tei.: 35-137        Obiščite nas - se splača!
Prodam barvni TV Iskra Panorama, daljinsko upravljanje. Cena 1.500,00 din      061/553-330 17804
ODSTOPIM elektro soglasje za 3 x 25 kW. Šifra: ŠTEVEC 17807
GRADBENI MATERIAL
Ugodno prodam FASADNI ODER
■g 58-155_17740
Prodam 4 kub. m. suhih macesno-vih PLOHOV. Hotemaže 72, Preddvor^_17741
Prodam dve CISTERNI za kurilno olje, 5.000 in 3.000 litrski. Cena za 1 kub. m. je 2 000,00 din. <2> 83-663 ali 85-292_17754
Prodam DESKE, BANKINE in PUN-TE za izdelavo betonske plošče. Cena uaortna.     27-303 17756
Prodam novo 2.000-litrsko CISTERNO za kurilno olje. <S 622-150 17766
Prodam belo silikatno OPEKO, približno 3.000 kosov in vratne PODBOJE mahagonij LIP Bled. 801-623 17799
Prodam smrekove DESKE in PLOHE ter hrstova DRVA. Rozamna, Prebačevo 33, Kranj 17812
Center za socialno delo Škofja Loka išče kmečke družine, ki bi bile pripravljene sprejeti delavce za pomoč pri kmečkih delih. Prijavite in informirate se lahko na naslovu Novi svet 22, Škofja Loka, tel. 621-071.
TRŽIČ
Partizanska 11 tel.: 52-154
VSE ZA OTROKE PO UGODNIH CENAH
(od dudke, oblačil, vozičkov...)
POSEBNO BOGATA IZBIRA IGRAČ!
Odprto; od 9.-12,,
15. -19. ure
V[C - MLADI VOZNIK Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato Polje 1, Kranj
MLADI VOZNIK -^7--
Vozniki inštruktorji!
Če ste brez zaposlitve in vas individualni način učenja kandidatov za bodoče voznike veseli, svoje znanje in izkušnje bi pa radi prenesli na bodoče voznike, je to priložnost za vas. Zaposlitev je možna redna ali kot dopolnilno delo. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo po tel., štev. 23-619, vsak dan od 8. do 16. ure.
4D
ZAHVALA
Hiša liha je ostala ko vzel si li od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki nikdar prenehala ne bo.
Ob boleči izgubi ljubečega moža, atija, ata, sina in brata
CIRILA VIDICA
upokojeni šofer
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pisno ali ustno izrazili sožalje in mu darovali cvetje. Hvala prijateljem, znancem in krajanom, ki so ga pospremili k ranemu počitku. Posebna hvala dobrim sosedom, govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke.
Za njim žalujoči: žena Irena, mama, sinova Darko in Vojko z družinama in brat Jože z družino.
Torek, 11. decembra 1990
MALI OGLASI, OGLASI
19. STRAN   '.: LE Wjšm GLAS
IZOBRAŽEVANJE OSTALO
30-urni konverzacijski TEČAJ NEMŠČINE nudi tuja predavateljica, ugodno. <St 12-520 17772 insTrTJi RAM matematiko za osnovno šolo, srednje šole in višje šole. "S> 73-004 17801
Ugodno prodam SINTHESYZER Yamaha DX 21 in 96-basno klavirsko HARMONIKO Melodija. ® 38-018 ali 621-877, zvečer 17755
KUPIM
Kupim otroški AVTOSEDEŽ. <& 631 -634_17750
Kupim MIZARSKO MIZO - "ponk", lahko tudi rabljena. 632-582
LOKALI
V najem vzamem GOSTILNO ali BIFE. Šifra: BIFE 17765
MOTORJI KOLESA
Ugodno prodam dve krzneni JAK-Nl, štev. 38 in 40. g 24-780 17769
Prodam kvalitetno domačo VOLNO. Dana Spahič, Štefetova 1, Kranj - Mlaka, ® 27-716      17773
' Prodam krzneno JAKNO - lisica, štev. 40. Cena 6.000,00 din. <S 78-627, zvečer 17800
PRIDELKI
Prodam krmilni KROMPIR. Podre-ča 14, Mavčiče 17752
Prodam drobni in semenski KROMPIR igor. g 620-483 17780
STAN. OPREMA
Ugodno prodam dve KUHINJI, starejši in novejši model. Informacije na "® 801 -235, vsak dan po 17.
uri___ 17594
Prodam leseno zakonsko POSTELJO.     23-141, popoldan 17795
STANOVANJA
Najamemo GARSONJERO ali del HISE, v Kranju ali bližnji okolici, g 24-216 17608
V Kranju vzamem v najem GARSONJERO, s telefonom in centralnim ogrevanjem, za občasno upo-rabo. Šifra: POTNIK_17734
Najamem ali kupim 1 sobno STANOVANJE, v Škofji Loki ali Poljanski dolini Šifra: SLOVENIJA 17770
LADO 1300 karavan, prodam. Čuk, Tenetiše 70, Golnik, 64-114, od 20. do 21. ure_17726
Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1984, garažiran. Peter Mali, Pod slemenom 4, Križe 17738
Prodam JUGO 55, letnik 1990. S
69-885_17745
Prodam DIANO, letnik 1979, registrirana do avgusta 1991. g 57-205 17746
Prodam 74-162
Z 101, letnik
1986. -S* 17749
Prodam Z 101, letnik 1977, celo ali po delih. Cena 3.500,00 din. Ogled popoldan. Sajovčevo nas. 8, Šenčur^__17751
Prodam LADO Samara, letnik 1987. Cena 10.500 DEM. 64-179
Prodam 126 P, 38-856
letnik 1986. '& 17764
Prodam MOTOR Honda CB 900 F. Cena 30.000,00 din, g 70-767
OBVESTILA
JZOLIRAM cevi centralne kurjave in toplovoda, z AL pločevino, volno in drugimi materiali. Hitro in poceni! g 061/216-673 17240
Avtokleparstvo - Branko Lacko, Bevkova 37, Radovljica, ® 75-807 - vam NUDI SVOJE USLUGE za vse vrste vozil, tudi obnovo veteranov. Hitro, poceni, kvalitetno!
VODOVOD NA HIŠI, nova napeljava (komplet s "štemanjem"), kot tudi razna popravila - predelave, vam naredim hitro in kvalitetno, z garancijo! *jg 28-427__ 17446
Ukraden nam je bil dolgodlaki črno siv mucek Feš. Nagrada! Sporočite na ® 11 353
PREKLIC
PREKLICUJEM neresnične besede, ki sem jih govoril proti Francu Fonu, iz Sp. Brnika 60, Cerklje. Franc Benda 17747
POSESTI
HIŠO z velikim vrtom, v Naklem pri Kranju, popolnoma opremljena, s centralno kurjavo in telefonom, takoj vseljiva, prodamo. Cena in plačilo po dogovoru, g 061/317-910 ali 317-911 17759
RAZNO PRODAM
Prodam TRAKTOR Zetor 59-11 in KULTIVATOR Panonija 240 ter ne-škropljena JABOLKA, jedilnik KROMPIR dezire, krmilni KROMPIR igor in 2-200 litrsko CISTERNO. So. Duplje 56 17729
Trgovina z otroško konfekcijo in kozmetiko v centru Kranja na Cankarjevi 4,1, nadstropje
Tel. in fax. 39-714 -
Odprto 9. -19.. sobota 9. -13 ITALIJANSKA KOZMETIKA
GARSONJERO ali STANOVANJE, v Bistrici pri Tržiču ali Tržiču, vzamem v najem. Možnost predplači-
la! ® 52-076 ali 57-580
17783
Prodam STANOVANJE, 61 kvad. m., 3 km od Bleda. Delno kreditd! Marija Repe, Sp. Gorje 208 17797
Najamem opremljeno 2-sobno ali 3-sobno STANOVANJE, v Kranju ali Tržiču. Šifra: PLAČILO V DEVIZAH 17813
Prodam JUGO Skala 55 - Z 101, le-tnik 1988. g 631-531_17775
Prodam SPAČKA, letnik 1976, ob-novljen, registriran. Cena 1.700 DEM, g- 24-665, od 17. do 18. ure
.Prodam Z 101, letnik 1979, prevoženih 68.000 km. Mihelčič, Mevkuž 14, Zg. Gorje_17777
Prodam JUGO 45, letnik 1987. <Sr 38-500, popoldan 17778
Prodam Z 750, letnik 1982, za 15.000,00 din in Z 750, letnik 1980, karambolirana, za 5.000,00 din. g 620-483 17779
Prodam LADO Riva 1500, letnik 1990, stara 8 mesecev. ® 81-338
Prodam 6 tednov starega BIKCA in PRAŠIČA za zakol, krmljen z do-mačo krmo. Lahovče 43, Cerklje Poceni prodam Z 101, letnik 1976. Kavar Sorska 6, Kranj - Drulovka
Prodam dobro ohranjen 126 P. Cena po dogovoru, g 21-763 17811
Prodam FIAT ®> 633-356
126 GL, letnik 87.
VVIESNER
STALNO ODLIČNE NETO CENE
CELOVEC, R0SENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913
• NADOMESTNI DELI • SERVIS
• DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL
RAZSTAVNIH AVTOMOBILOV Z 2000 KM.
Hitro vam POPRAVIMO vse vrste pralnih strojev, pomivalnih strojev, električnih štedilnikov in bojlerjev, na vašem domu.® 39-001 17683
pOLAGAM" tople pode ter stenske ,n stropne obloge. Naročila sprejemam popoldan na g 65-705
17763
Nudimo SHUJŠEVALNO, LEPOT-NO in PROTIBOLEČINSKO TERAPIJO z najsodobnejšimi aparatura-.mi.g 28 650 17781
Ugodno proaam dve termoaku-mulacijski PEČI, 3 in 2.5 kW, po 500,00 din, HLADILNIK Gorenje, za 500,00. ŠTEDILNIK Corona (2 + 2), za 1.000,00 din ter dva JOGIJA, dim 190 x 160 cm. za 200,00 din in dim. 190 x 100 cm, za 100,00 din. Informacije na "g? 35-192, od 19.
do 20. ure
17786
Prodam PRAŠIČA za zakol, PU-HALNIK Tajfun, z elektromotorjem in POMIVALNI STROJ Iskra. Franc Šmk, Suha 18. Kranj 17803
Zakonskim parom oddam SOBE. Plačilo po dogovoru. Strahinj 4/a, Naklo, g 35-590 17728
VOZILA
Prodam dve malo rabljeni zimski GUMI Semperit, dim. 135 SR 13, s platišči, za polovično ceno. g 38-510 17484
FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do aprila 1991, ugodno prodam, g 12-110, po 15. uri 17589
Prodam 39-794
tri leta star 126 P
17662
Prodam R 4, letnik 1987, registriran do aprila 1990. ® 35-123, dopoldan 17790
Prodam Z 126 P, letnik 1979, generalno obnovljen, neregistriran in Z 126 P, letnik 1981, reigstriran do marca 1991. Čop, Studenčice 4/a, Lesce, ® 73-234 17789
Prodam YUGO 45, letnik 88, zelo ohranjen. Podlubnik 292
Prodam UNO 45 FIRE, letnik 67, rdeč, kot nov. Podlubnik 292
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, tašča in prababica
" MARIJA mUr^m BA KOVNI K
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za darovano cvetje, izkazano sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Dani za poslovilne besede, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Kokrice za petje. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
Kokrica, 4. decembra 1990
ZAHVALA
Tiho, brez slovesa, kakor deževna kaplja z veje, se je utrnilo življenje naše dobre mame, babice, prababice in sestre
FRANČIŠKE JENKO
iz Trboj
Hvala vsem dobrim sosedom, botrom, sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji poklonili cvetje. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice na Golniku, pevcem in kolektivom OŠ Preddvor, OŠ Lucijana Seljaka iz Kranja in Iskre Kranj ter častiti duhovščini.
VSI NJENI
Trboje, 23. novembra 1990
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, tast in stari oče
FRANC KOZJE K
p. d. Skupinov ata i/ Čirč pri Kranju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Ikosa za izrečena soža-Ija, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, zvonarjem za zvonjenje, cerkvenemu pevskemu zboru iz Čirč in pevcem Društva upokojencev za lepo petje. Vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga obiskovali v času njegove bolezni ter nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: žena Marij:«, sin Andrej, hčerke Miri, Zdenka in lani, / družinami ter ostalo sorodstvo
Čirče, 4, decembra 1990
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi naše drage mamice, stare mame, sestre, tete in tašče
IVANKE KNE
s Praprotne police 3
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem iz podjetij: Gorenjska oblačila, Iskra-TEL, MKD, števci in PKM-Creina. Zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
ŽALUJOČI: hčerki Dani in Ivanka z družino, sinovi Peter, Janez in Rajko z družinama ter brata in drugo sorodstvo
Praprotna polica, 3. decembra 1990
POSLOVODKINJO za delo v živil- „
ski trgovini, iščem. Šifra: TRGOVI- ŽIVALI
NA V LOKI        — 17733
italijanske specialitete
Jake Platiše 17 KRANJ tel.:34-116
Odprto:
od 10,-23. ure nedelja zaprto
BUON APPETITO!
ZAPOSLITVE
Zaposlim dva samostojna MIZARSKA POMOČNIKA, z nekaj letno
prakso. g48č-518_17080
Za delo v plastiki takoj zaposlimo mlajšega ORODJARJA ali KLJUČAVNIČARJA, iz okolice Škofje Loke. Šifra: VESTEN DELAVEC Nudim vam dobro plačano DELO -prodaja čistil, na terenu. Šifra: NEMŠKA ČISTILA_17757
Delo na domu! Delovne izkušnje niso potrebne! Lepljenje kuvert: 1 kuverta - 1 DEM. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z znamko, na naslov: Janez Rezar, Strahinj 108, 64202 Naklo 17760
Iščem DELO na dom - sestavljanje, pakiranje. Ima lasten prevoz in delavnico. «■ 41 -369        17809
Prodam PRAŠIČE za zakol, krmlje-ni z domačo krmo. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo 17464
Prodam VALILNIK, zmogljivosti 1.150 kokošjih jajc. Možnost nakupa PREPELIC in KLETK in nadaljno vzrejo. ® 79-043 17588
Prodam 7 mesecev brejo TELICO simentalko. Oblak, Hraše 20, Smlednik_17731
Prodam dve mladi OVCI z jagnje-tom.g 65-048_17732
Prodam 10 dni staro TELIČKO si-mentalko. Debeljak, Pokopališka 6, Kranj - Kokrica 17753
Prodam PRAŠIČA za zakol. Pra-protna polica 10, Cerklje, ® 42-420_17761
Prodam 300 kg težko TELICO simentalko. Zupan, Jezerska c. 93/d, Kranj, g> 39-752_17768
KODRA, zelo lepo, črno samičko, z rodovnikom, prodam zaradi odsotnosti, -ff 50-501 17782 Prodam MESO od polovice bika ali več ter TELICO simentalko, stara 16 mesecev. <S? 42-090 17794
Prodam PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, lahko tudi po polovicah. Andrej Zupančič, Posavec 16, Pod-nart 17798
Prodam več visoko brejih KRAV in visoko brejih TELIC.-S 57 959 _17802
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Babni vrt 10, Golnik 17805
Prodam od 20 do 180 kg težke PRAŠIČE Stanonik, Log 9, Škofja Loka_._17806
Prodam 200 kg težkega TELETA si-mentalca in polovico mlade KRAVE. Repinc, Zg. Veterno 3, Tržič
_17808
Prodam PRAŠIČA za zakol. Lahovče 21, Cerklje_17810
Prodam PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg. Cena 30,00 din za kg. Luže 19, Šenčur 17814
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša upokojena sodelavka iz Tovarne Gumeno-tehnični izdelki
FRANCKA KOŽUH
rojena 1926
Od nje smo se poslovili v sredo, 6. decembra 1990, ob 15. uri na pokopališču v Kranju.
DELOVNI KOLEKTIV SAVA KRANJ
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
/ STANISLAV k. KRIŽNAR
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala zetu Miru Jekovcu za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred. Zahvala velja tudi pevcem Društva upokojencev za ganljivo zapete pesmi ob slovesu. Hvala tudi organizaciji ZB Bitnje za venec in poslovilni govor.
VSI NJEGOVI
Zg. Bitnje, 3. decembra 1990
ZAHVALA
Osmero nas ste Vi rodili, za življenje nas vzgojili, trpljenje bilo je Vaš vsakdan, imeli žuljavo ste dlan.
30. novembra 1990 smo se za vedno poslovili od naše drage mame
MARIJE PAGON
Šuštarjeve mame iz Javorjevega dola 1
Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, sosedom, sorodnikom, sodelavcem, za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit in jo pospremili na poslednji poti v večnost. Najlepše se zahvaljujemo uslužbencem Doma Petra Uzarja iz Tržiča, vsem, ki ste ji z obiski lajšali tegobe starosti, predvsem pa g. župniku Krtu, ki ji je prinašal duševno hrano. Iskrena hvala g. Zinki Slabe za poslovilne besede ob odprtem grobu, cerkvenim pevcem, zvonarjem in ne nazadnje g. župniku za besede tolažbe, molitve in lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem, ki ste imeli našo mamo radi, ki ste ji v življenju kaj dobrega storili, in vsem, ki ste se od nje poslovili, iskrena hvala!
VSI NJENI
Javorjev dol, 30. novembra 1990
NOVICE IN DOGODKI
Ante Markovič obeta še boljše sodelovanje z Madžarsko - "Z enim od naših sosedov smo odprli novo stran sodelovanja," je dejal v petek zvečer predsednik zveznega izvršnega sveta Ante Markovič po vrnitvi z uradnega obiska na Madžarskem, kjer se je srečal s predsednikom madžarske vlade Antallom, predsednikom republike Goenczom, predsednikom skupščine in predstavniki v njej zastopanih strank ter s Slovenci, Hrvati in Srbi, ki živijo na Madžarskem. Premier Markovič je, zvest svojemu tradicionalnemu optimizmu, dejal, da nas je Madžarska po političnih reformah prehitela, pri gospodarskih reformah pa je več let za nami, kar priznavajo tudi oni sami in so jim zato naše izkušnje dragocene. Jugoslavija lahko prva od nekdanjih socialističnih držav, večina jih bo v hudi krizi že letošnjo zimo, prestopi iz enega sistema v drugega, druge države pa bodo potrebovale od 10 do 15 let. Med sosedi mora vladati zaupanje, je dejal Markovič, svet mora procesom v vzhodnoevropskih državah in Jugoslaviji dati večjo materialno in ne le verbalno podporo, predsednik Antall pa bo že marca prišel na obisk v Jugoslavijo, je na brniškem letališču povedal Markovič. • J. Košnjek, slika G. Šinik
Izvršni svet sprejema pobudo Smučarske zveze Slovenije
Skakalna smučka propaganda Slovenije
V Elanu naj bi še naprej izdelovati skakalne smuči, na njih pa bo pisalo SLOVENIJA.
Ljubljana, 7. decembra - Slovenski izvršni svet soglaša s pobudo Smučarske zveze Slovenije, ki jo je v njenem imenu posredoval direktor naših nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc: na skakalne smuči Elana naj bi zapisali Slovenija, kar bi bila po eni plati izjemna propaganda za našo nastajajočo državo, po drugi strani pa bi bila to spodbuda, da bi v Elanu še obdržali proizvodnjo zelo kakovostnih skakalnih smuči. Mednarodna smučarska organizacija F1S namreč letos dovoljuje reklame na vsej površini smučke, kar bi bil motiv za proizvajalce smuči, da bi te sploh še izdelovali. Da bi v Elanu ohranili proizvodnjo skakalnih smuči, bi potrebovali 2.500.000 dinarjev ali 350.000 mark. Vlada vidi v predlogu posrečeno promocijo Slovenije, saj bo letošnjo sezono 22 tekmovanj za svetovni pokal, razen tega pa bo letos prvič svetovni pokal tudi v poletih. Ena od tekem bo tudi v Planici, vsa tekmovanja pa bo prenašala televizija. To zamisel bi kazalo uresničiti takoj, najkasneje pa do začetka novoletne izredno gledane Intersport skakalne turneje. Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo za to že namenja 500.000 dinarjev iz sredstev za šport, ostala sredstva pa naj bi vlada zagotovila, na predlog ustreznega ministrstva, iz sredstev za intervencije v gospodarstvu. • J. Košnjek
Povabilo na petkovo srečanje
Kranj, 11. decembra - Društvo za pomoč duševno prizadetim vabi vse svoje člane na srečanje, ki bo v petek, 14. decembra, ob 15. uri v Osnovni šoli Helene Puhar v Kranju. • H. J.
VIDEOTEKA
P A L IVI A
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
Vabilo vsem strankam in občanom Kranja
V zavesti, da gre za pomembno nacionalno odločitev, prepričani, da gre za edinstveno zgodovinsko priložnost slovenskega naroda, stranke, združene v DEMOS-u Kranj, vabimo vse v občini delujoče politične stranke in občane občine Kranj, da se skupaj zavzamemo za uspešen izid plebiscita. Menimo, da moramo v tem usodnem trenutku pozabiti na strankarsko pripadnost in složno posvetiti vse svoje moči za dosego za vse nas najpomembnejšega cilja.
Zato predlagamo ustanovitev skupnega delovnega odbora, ki bo v interesu vseh občanov Kranja motiviral volilce za čimveč-jo udeležbo na plebiscitu in jim skušal predstaviti pomen te zgodovinske odločitve.
Zberimo se v torek, II. 12. 1990, ob 18. uri v skupščinski dvorani št. 16 občine Kranj!
DEMOS Kranj
PREDNOVOLETNO ZNIŽANJE CEN
Od 10 do 30 % smo znižali cene posameznih proizvodov naslednjih proizvajalcev:
30%
25% 15%
10%
TIK, Kobarid
TOVARNA MERIL, Slovenj Gradec
BLACK & DECKER, Grosuplje ISKRA - ERO, Kranj
ELMA, Črnuče EMO, Celje (bio program)
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah
Pučnik o plebiscitu
Občinski odbor socialdemokratske stranke v Radovljici, organizira v sredo, 12. decembra 1990, ob 18. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica l. socialdemokratski forum. Tema večera bo »PLEBISCIT«. Vabimo vse, ki jih ta zgodovinska odločitev zanima in so ga z zakonom o plebiscitu poslanci v republiškem parlamentu v četrtek zvečer slovesno sprejeli, da se odzovejo povabilu. Prav tako vabimo člane in vse simpatizerje stranke.
Gost bo predsednik SDSS dr. Jože Pučnik.
Nasvidenje v sredo zvečer. Predsedstvo obč. odb. SDSS Radovljica
Darila Vam tudi BREZPLAČNO aranžiramo.
svetovanje finančne agencijske Fn druge storitve
Global Kranj, d o o
64000 Krani C JLA 4 tel (064) 21 320 fax (064) 28167
NOVINARSKI VEČER
v dvorani kulturnega doma Franceta Prešerna na Breznici
sobota, 22. dec, ob 19. uri
Podelili bomo priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Žirovnica
Prireditev na preddvorski šoli
Leseni pravljični Pastir
Preddvor - Minuli teden, v četrtek dopoldne, je bila na Osnovni šoli Matije Valjavca slovesnost ob postavitvi kipa, ki ga je po Valjavče-vi pesnitvi Pastir naredil Peter Jovanovič.
Res bi težko našli šolo, ki bi imela toliko lesenih Jovanovi-čevih kipcev kot preddvorska, še najtežje pa bi našli šolo, ki bi ne imela prav nobenega. Preddvorska šola pa še na poseben način prijateljuje z znanim kiparjem in slikarjem Jo-vanovičem: leta 1966 je uredništvo Gorenjskega glasa njihovemu literarnemu krožku pod vodstvom Berte Golobo-ve kot najboljšemu med krožki, ki so sodelovali s časopisom, podarilo Jovanovičev kip. Kasneje je bilo srečanj še veliko, to pa se tudi pozna po slikah in kipih, ki jih je za šolo ustvaril znani kipar iz Poljanske doline.
Novo skulpturo iz hrastovega iesa se je Jovanovič lotil pred dvema letoma skupaj z učenci, ko so ga skupaj z nekaterimi drugimi likovniki povabili na šolski kulturni dan. Dokončal pa ]e kip letošnjo jesen. Prireditev je bila pravzaprav zaključek meseca kulture na šoli, ko so pri pouku slovenskega jezika še posebej govorili tako o Matiji Valjavcu in o Petru Jovanoviču, pri likovnem pouku pa so nastala dela, ki so jih razstavili v šolski avli.
Sama prireditev je bila izjemno živahen glasbeno, dramsko pripovedni splet, v katerem je nastopil šolski mladinski pevski zbor, dramska skupina z odlomki iz Pastirja, s Petrom Jovanovi-čem pa se je pogovarjal in ga s tem predstavil učencem na poseben način novinar in svetovni popotnik Bogdan Pogačnik.• L-M.
Povezovanje šol treh dežel
Dobra volja na vseh straneh
Gozd Martuljek, 10. decembra - Ob letošnjem dnevu prosvetnih delavcev jeseniške občine so pred slovesno proslavo z lepinj kulturnim programom in podelitvijo letošnjih Zagarjevih nagrad najboljšim prosvetnim delavcem jeseniške občine v hotelu Špik v Gozd Martuljku pripravili tudi zanimivo okroglo mizo o sodelovanju šol na območju treh dežel.
Peter Jovanovič s preddvorskimi učenci ob njegovem in njihovem kipu Valjavčevega Pastirja. -Foto: Gorazd Šinik
Z naše strani so sodelovali član predsedstva republike Slovenije Ciril Zlobec, prosvetni minister prof. dr. Peter Vencelj, predsednik jeseniške občine dr. Božidar Brudar in predstavniki jeseniških šol, iz Italije predstavniki kulturnega in prosvetnega življenja, iz Beljaka pa župan Beljaka in predstavniki be-Ijaških šol.
Ciril Zlobec je med drugim poudaril, da smo Slovenci v tem obdobju pred zgodovinskimi odločitvami, prav zdaj imamo možnost in priložnost, da sledimo času in se bolj približamo Evropi. Dobri sosedski odnosi pa so preizkusni kamen zrelosti naroda.
Na okrogli mizi smo slišali, da se v Beljaku poučuje francoščina in angleščina, vedno bolj pa se v šolah uveljavlja tudi pouk italijanskega jezika, v Italiji pa prevladuje pouk angleščine in nemščine.
V naših šolah kljub bližini meje pouka nemščine v šolah ni bilo, v srednjih šolah se pojavlja pouk italijanščine le fakultativno. Prof. dr. Peter Vencelj je dejal, da naj bi v prihodnje italijanski ali nemški jezik kot fakultativni predmet uvedli že v tretjem razredu osnovne šole, druga možnost večjega so-
delovanja na obmejnem področju pa je v tem, da bi v obmejnih občinah odprli šole, ki so namenjene boljšemu komunikacijskemu povezovanju in sodelovanju.
Strinjali so se, da so najboljše oblike nadaljnjega sodelovanja izmenjave študentov in dijakov, tako kot je sodelovanje jeseniške in beljaške gimnazije. Predstavniki italijanskega in avstrijskega prosvetnega in kulturnega življenja pa so opozorili, da bo z uvajanjem slovenščine v njihovem prostoru izredno težko. Dejali so, da se slovenščina govori na razmeroma majhnem področju in zato ni prave motivacije za pouk slovenskega jezika. V Beljaku sta dve gimnaziji z velikim številom dijakov, vsako leto pa se pojavi vprašanje, ali se bo za osem dijakov uvedel pouk slovenščine ali ne. Ob koncu so ugotovili, da so šele na začetku, da pa obstaja dobra volja na vseh straneh.
Žagarjeve nagrade so prejeli: Alojz Jeram z Glasbene šole Jesenice, Mirjana Pretnar «z Osnovne šole Polde Stražišaf. profesor fizike Rajko Peternej in asistenta na CSUI Andrej Mežik in Drago Fon. • D. Sedej