IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: D Leino pclietno ietrtletno Lir 10.40 S-20 2-60 n 18-20 9-10 4-60 INOZEMSTVO ............................ Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Telefon 1590. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent. Štev. 176. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije Vsaj za eno bi moral biti proletariat meščanstvu hvaležen: nihče ne dela tolike propagande za komunizem kot buržoazija s svoiim krvoločnim preganjanjem! 1 LENIN Komunistična strank® Italije izvrševanega ©£f^@ra) Organizacija stranke piti v sistem stikov in organizranja * . . i ___________ V štirih mesecih policijskih udar,; na način, ki je nedvoumno višji po cev, ki so odvzeli centrali stranke | najboljše izmed njegovih vodilnih! elementov in deseterice naine*j ustrašnejših sodrugov krajevnim e* notam, je delo za reorganiziranje, pričelo brez obotavljanja in odloč* no vodeno tako v središču kakor na skrajnih točkah, dalo vzlic nepresta* nim in velikim težkočam uspehe, ki se lahko smatrajo zadovoljivi. Vprašanje, ki so ga hoteli v tem času rešiti vodilni ud je, je bilo, vzpo staviti popolno organizativno o- svoji naravi in trdnosti od onih, ki so jih pustile kot spomin subverziv* ne stranke, ustanovljene in razvija* joče se v Italiji pred Komunistično stranko. Vztrajamo pri tem. da se izkazni* ce v kratkem spopolnijo, da se to delo razširi v kolikor je mogoče, da ne trpi trdnost poJitične organiza* cije, in da se pri spopolnjenju in razširjenju natančno varujejo svoj čas izdani predpisi. Osrednje vodstvo stranke zazna* grodje, trdno in zmožno vzdržati se mule dejstvo, da so se dosegli najs proti vsakemu novemu udarcu, ki bi mu ga zadala reakcija, in zbrati organično okrog sebe vse naše sile. Ta namen so zasledovali vsi predpis si bodisi glede izkaznic, bodisi glede drugih temeljnih vprašanj organih tivne naravi. Ti predpisi so dosegli svoj namen, koder so se razumeli po njih duhu in uporabi z discipjis no in žilavostjo. Velika večina po= krajinskih zvez je vzpostavila in spopolniia organizativne kadre; tudi so redno in trdno zvezane s stranki* no centralo ter so zadovoljivo izpe= Ijale izkazovanje. Posebno je centrala zadovoljna z delom, ki se je v tem oziru izvršilo v najbolj važnih okrožjih severne Italije in v nekaterih, ki so bile naj* hujše tepene in so še vedno pod res akcijo. Imamo središča, kjer so se nele zbrale in politično organi* zirale okrog naših krajevnih enot vse sile, Id jih je bilo po predvidja* niu mogoče organizirati, ampak kjer imajo naše sekcije in pokrajin* ske zveze trdne in globoka korenine v množicah delavcev, ohranivši si v njih vpliv, ki se ne uniči in ne zmanjša s spremembo zunanjih o-koliščin. Potrebno pa je opozoriti one po* krajinske zveze, ki niso še dosegle števila izkaznic, predvidjanih po njih lastnih statistikah, dasi so vzpostavile svoje kadre in zvezo. Te federacije opominjamo še en* krat. da ie hitro, obširno in popolno včlan jenje sodrugov prvi pogoj, ne* obhodna potreba pred vsakim na* daljnim delom bodisi med vpisani* mi ali simpatizirajočimi, kakor tudi v množicah. Dejstvo, da zunanje okoliščine, zasledovanja in nedosta* janje svobode prisiljajo izvrševati v nezakoniti obliki celo primitivno delo razdelitve izkaznic, ima za nas vendar vefiko vrednost, da so na ta način naši sodrugi prisiljeni vsto* radi tega taktika ni manj pravilna. Mene so včasi smatrali za nasprotni* ka te taktike: po krivem. Sem imel o njej gotove misli, a danes odobra* vam popolnoma enotno fronto. I. S. R. (Internacionala rdečih sin* dikatov) je zaznamovala v zadnji dobi znatnih uspehov. Še pred enim letom so mnogi sodrugi verjeli v raz pad I. S. R. Zdaj se morajo ukloniti uvidnosti. Na Francoskem se je Komunistič* na stranka znatno zboljšala. Po* trebna je bila težka operacija, a srce stranke se je izkazalo zdravo. Stranka se je močno utrdila, njene vrste se množijo, nje tisk je vedno važ* nejši. Izraz »delavski imperializem« je zanesel nekoliko zmede med du* hove. Eden naših najboljših sodni* tradicijo II. internacionale. Angleška stranka še ne razume velike važ* nosti narodnega osvobojenja _ ze* melj. Je sicer določna v svojih izja* vah, ampak ne zna začeti akcije (de* ianj) v velikem slogu ne kar se tiče irskega vprašanja in ne o vprašanju kolonij. Narodno vprašanje je isto* tako bistveno vprašanje nemške politike. Naša stranka sme z vso pravico trditi, da kakorkoli sicer ne pripoznamo meščanske domovine, smo vendar mi, ki branimo v Nem* čiii prihodnjost zemlje in naroda. Naši sodrugi so to priznali, ne da bi pričeli praktično borbo. Tudi naša jugoslovanska stranka ne razume važnosti narodnega vprašanja. V Čehoslovaški obstojita še dve orga* nizaciji tkalcev. Delavci pripadajo k boljši uspehi v onih središčih, kjer so sodrugi najbolj pozorno upora* bili predpise, izdane v svrho načina, kako se drže v redu in v stiku z vp* dilnimi organi v posameznih krajih zbrane moči, ne da bi se zatekali k javnim zborovanjam. Opozarja se, da so ti predpisi še vedno med nai* važnejšimi za organizaciio in življe* nje stranke, in k jer se iše niso izvrši* li. naj se natančno in z vztrajnostjo izvedejo. Kar se tiče odnošajev stranke s proletarskimi množicami, vpliva in dejanj, ki se morajo izvesti med njimi, bodisi za obrambo še ne izgu* bljenih postojank, bodasi za prido* bitev novih, naj se vedno ima pred očmi, da je z dosego trdne in disci* plinirane organizacije dosežena res Šitev njenih notranjih vprašanj in neobhodni predpogoj vsakega uspeha na tem obširnem polju. Imamo kkušnje, da je naš položaj nasproti množicam bol jši in več obetajoč, kjer se ie znalo delati na brganiza* ti vnem torišču. Ta razmišljanja fln poudarjanja dovajajo centralo stranke, da pozi* va sodruče, naj vsi vztrajajo v dose* daniem delu, ki je v tem času vsem naloženo in ne izgubijo poguma na* sproti oviram in težkočam, naj ne odnehajo dan in noč borbi, ki je po* trebna, da gremo naprej Iz uspehov doslej izvršenega dela in iz upravičenega predVideva nja. ki se na tej podlagi lahko dela, se kaže zdaj kot gotova stvar: Ko* munističiia stranka Italije ie globo* ko in na neraždružl$v način zveza* la svojo usodo z usodo italijanske* ga proletariata, katerega življenje in razvoj se ne da ugonobiti. V Komunistično stranko gledajo trdno in z zaupanjem delavci in kmetje Italije, ki vedo, da nf (nikdar obupavati radi usode lastnega razreda. gov Treint, je hotel označiti zmago j eni ali drugi, kakor prirjadajo k eni proletariata za »delavski imperiali*' £li drugi narodnosti. Na tem polju 691 J. Mm f lil Hm lita MM Dne 12. junija se je v dvorani Sv. | Andreja starodavnega Kremlja v Moskvi vršila seja razširjenega od* bora Komunistične internacionale, o kateri priliki je imel s. Zinovjev naslednji govor: Po zadnjem kongresu je prešlo šest mesecev. Položaj se je nekoli* ko spremenil in nova vprašanja zah* tevajo naše pozornosti. Zdaj lahko ocenimo sklepe IV. kongresa in njih uporabo. V nekaterih deželah je go* spodarski položaj imel za kapitali* zem ugoden razvoj. Toda v Srednji Evropi se položaj slabša: na Japonskem ie kriza komaj začela. Rusko* angleški spor zelo dobro označuje mednarodni položaj. Novo zadrža* nje Anglije ni določeno vsled oslab* Ijenja, ampak vseld stalnega ojače* vanja Rusije. Kapitalisti so se varali v presoja* nju naše gospodarske politike, ko so videli v njej začetek naše kapitu* lacije. Razmere Rusije se boljšajo, rusko žito se spet^ pojavlja na sve* tovnem trgu, kakor danes nismo čutili nikdar delavske pomoči. Evo zakaj pričenja novo poglavje v zgo* dovini naporov kapitalističnih dr* žav proti nam. Fašizem napreduje. Sveži so še dogodki Bulgarske, kjer je kralj bla* goslovil državni prevrat. Mogoče je, da se zgodi to tudi za vsako dru* go gibanje, ki ni obrnjeno proti njemu. Nevarnost vojne se je poveča* la in lahko postane od danes do ju* tri neposredna. V Hamburgu sta se združile Druga in Poltretja interna* cionala. Tudi s stališča reformistič* ncqa nima nova internacionala ni-kakih političnih smernic. Ne pristo* najo k niej kot le dve važni stranki. Labour Party (Delavska stranka Anglije) in nemška socialna demo* kracija. Spominjamo se, da je bil že Kautskv nasprotnik pristopu La* bour Party k Drugi internacionali. Ali se je stranka poboljšala? Ne, gotovo! Ampak razmere II. inter* nacionale so se tako poslabšale, da Labour Partv lahko vstopi kot go* spodovalka. Ruski menjševiki, ki so se nedavno nahajali še na levem krilu Druge in pol internacionale, so zdaj na desnem krilu nove interna* cionale. Pravila te ne puste, da bi mogli ministri pripadati izvrševal-nemu odboru. To je, kakor bi se iz* kij učil iz poštene družbe tat, kadar sedi v zaporu. Oni ljudje nimajo po* trebe internacionale. Imajo pa po* trebo videza internacionalnosti, po* trebo zagrinjalu. Ali bo zagrinjalo, napravljeno od hamburških mož, doseglo svoj namen? Trenutno morda naj služi kot je služilo, v Nemčiji, združitvi neodvisnih z ve* činskimi. Ta združitev je samo oslabila socialno demokracijo, ki je zdaj samo še telo brez duše. Zdru* žitev Druge in Druge in pol interna* cionale ne bo dosegla druzega kot le pospešila razpad. Je le ena resnič* na internacionala in ta je naša. Za enotno fronto Dejstva so dokazala. Nimamo še s seboj večine proletariata, toda vse sile, ki jih imamo, smo zbrali za mednarodni nastop. Dve naših veli* kih strank. Francije in Nemčije, sta v težki uri zgodovine, nastopili v sporazumu praktično akcijo, sprem* liano od Sovjetske Rusije. Pokaza* li sta tako, v trenutku, ko sta se dve buržoaziji zgrabili za lase, da se more proletariat, delavstvo razumeti in sodelovati. To je bil korak pro* ti velikemu namenu, proti stvoritvi mednarodne Komunistične stranke. Meščanstvo je združeno kot raz* red. Nemec Lutterbeck je vprašal pomoči francoskega generala De* goutta. Od naše strani, kar zadeva stvorjenje enotne fronte, smo trčili na velike težkoče posebno na Fran* coskem, kjer so tudi sindikati že poiskusili s tem sredstvom. Pogosto se je oglasilo vprašanje: »Ali ni e* notna fronta samo manever ali želja komunistov, da bi se združili s so* cialdcmokratičnim proletariatom?« Smo naravno za zbližanje s delavci socialdemokrati ali brez stranke. Vedno smo želeli to zbližanje. Ho* teli smo prej doseči to tudi preko poglavarjev, pa smo ugotovili, da ni mogoče Moramo se obračati do voditeljev, dokler nas množice ne razumejo. Manever? To je odvisno le od socialdemokratičnih , vodite* Ijev. Če hočejo delati, to ni mane* ver. Jaz nisem mogel nikdar verje* ti, da bi se Scheidemann in Renau* del borila vštric z nami. Zakaj potem vstrajati na enotni fronti? Da se izognemo nesporazumo v na* šili vrstah. Pokazati moramo množi* cam pot, glavno pot. Če bi tega ne bili naredili na Francoskem, ne bi šli sindikalisti z nami. Še nekaj moramo neutrudno po* navijati: voditelji socialnih demo* kratov bodo vedno zavijali naše be* sede. Taktika enotne fronte ima neko notranjo nevarnost, kakor je čisto prav omenil Trocky, nevar* nost propadanja našo stranke, Pa zem«. Meščanski tisk je hotel splet* kariti s to besedo. Mi nimamo ni*1 česar skupnega z imperializmom, ki je meščanski pojav. Sodru£ Treint ie tudi dal razumeti, da bi bilo tre* ba nekoliko ublažiti naše kritike pro ti socialni demokraciji. To je zgre* šeno mnenje. Vsekakor pa moramo čestitati stranki na Francoskem, ki je premagala naj večje težkoče. V nemški stranki se je pojavilo nasprotstvo, ki ga je povzročilo pre* naglo razvijanje položaja. Radi no* vih vprašanj so se dvignile diver* gence. Ta nasprotstva pa je poravnalo posredovanje internacionale. Italijansko vprašanje se je že rapravljalo na IV. kongre* su. Komunistična stranka Italije ni videla svojega naj večjega sovražni* ka v Mussoliniju, ampak v Serrati* ju. Ni zapazila sprememb, ki so se zgodile po Livornskem zborovanju in pokazale tudi pri Serratiju. Sklep IV. kongresa, da se italijanska so* cialistična in Komunistična stranka združita, se je sprejel od naših so* drugov le radi discipline. Je njih krivda, če je moral Serrati ostati tu toliko časa. Z objektivnega stališča so od ene strani italijanski sodrugi izmed najboljših, toda njih taktika je pritirala stranko v nesrečo. Zad* nji kongres socialistične stranke se mora smatrati le kot dogodljaj. Predlagamo, naj se italijanska socia* listična stranka pripusti v interna* cionalo kot simpatizujoča stranka. Naj se le upreta Nenni in Villa na* sproti italijanskemu proletariatu! Norveška stranka sestavljena iz resnično revolucionarnih delavcev, je odbila sklepe IV. kongresa, na* domestivši jih s sklepi federalistih ne in sindikalistične smeri. Hotel sem ostro kritizirati to dejstvo, toda desnica izvrševalnega odbora (eksekutive), pod vodstvom Buha-rina (smeh) me je pregovorila. Pri* pravi j eni smo braniti skrajne meje centralizma. Komunistična mednarodna stran* ka ne predpostavlia, da morajo izgi* niti državne stranke. Ali smo zaslu* žili, da nas tega obdolžujejo? Dej* stvo, da je bil izvrševalni odbor izvolien od kongresa, ne spremeni stvari. Tisk norveške stranke ne bi smel diskreditirati velike ideje sve* tovne stranke. Isto velja tudi za švedsko stranko. Hveglund trdi, da vera ni samo zasebno vprašanje, ki ne zadeva države, ampak da ne bri* ga tudi stranke. Ta nazor se mora pobijati. Narodno vprašanje — Kmetje IV. kongres je vprašal, če sme biti ameriška stranka legalna (zako nita) ali ne. Odločili smo, da mora biti legalna in zakonita organizaci* ja danes resnično obstoji. Kar se tiče našega zadržanja na* sproti kmetom in nasproti narod* nemu vprašanju, smo ohranili kako gospodari nacionalizem. Razlika med nami in meščanskimi stranka* mi ni, da bi za nas ne obstojala na* rodna vprašanja, ampak da jih me* ščanstvo ni zmožno rešiti. Ta vprašanja se tudi ne morejo drugače re* šiti kakor v socialistični družbi člo* veštva. Naše stranke se še niso navadile na misel, da bi morale imeti za se* boj večino dežele. In vendar mi ne tvorimo samo delavske stranke v meščanski družbi, ampak delavsko stranko, ki je stranka vsega delov* nega ljudstva. To pojmovanje je pravo tudi za kmetiško vprašanje. Na tej točki moramo zaznamovati težke pogreške: V Nemčiji smo se pustili ustrahovati od socialdemo* kratov, na Poljskem se ni vodila borba za to, da dobe zemljo kmetje. Naša beseda o delavski vladi se mora razumeti v smislu vlade kme* tov in delavcev, kakor je to že ra* zumela ameriška stranka. Socialni demokrati, prisiljeni za* pustiti svoje postojanke med delav* ci, iščejo druge med kmeti. Nas čaka zasesti postojanke, ki jih za* puščajo in začeti pridobivati kme* te. Delavsko-kmetiška vlada je izraz proletarske diktature. Če hočemo res priti do diktature proletariata, moramo pridobiti kmete. Mnogi de* lavci, ki ne verujejo v zmago s svo. jimi silami, se bodo opogumili ka dar se pokažejo ti novi zavezniki. Naša beseda je lahko koristna v vseh deželah. Znak časa je, da kmetje povsod nastopajo na političnem pozorišču, da razvijejo svojo ulogo. Morda to zasedanje izvrševalnega odbora še ne bo odobravalo gesla o Delavsko* kmetiški vladi. Vendar smo že do* segli dovolj prožnosti za taktiko e notne fronte. Kmetje so v ozkem nasprotstvu z delavci. Čemu dovoliti našim so vražnikom da jih izkoristijo proti nam? Ruski zgled mora učiti. Je proletariat, ki mora vladati, toda s spretnostjo. V stranki, ki sprejema kmete, mora vsak delavec, ki ima zveze s poljem, postati agitator. In če ne moremo pridobiti kmetov, jih moramo vsaj neutralizirati. IV. kongres je poudaril novo go* spodarsko politiko ruske revolucije v kolikor koristi boljšim odnošajem med delavci in kmeti in je mislil, da bi morala biti pojav svetovne važnosti. Če je tako, moramo že zdaj izdati geslo delavsko*kmetiške vlade. Nismo stranka prihodnosti, stranka izključno delavstva, ampak stranka dela, ki mora pridobiti tudi kmete. Naše razredno stališče se radi tega ne zapusti. Nobenega po* puščanja v tem smislu! Smo delav* ska stranka, toda razumna delavska stranka. Naše stranke morajo preobraziti svojo duševnost: morajo imeti voljo oblasti, ki jih bo pozne* je privedla k zmagi. Novo miniranje Evrope BEC, 30. juna 1923. Evropa je puna eksploziva. Mir je u ka-pitalističlkom društvu samo šuplja fraza, sta ra čka ba jka, dza k oje se krije epidemija groznicavog naoružavanja, Još se nisu ni stare rane zacelile, a kapital istič-ke drzajve več spremaju -novu ljudsku k'la nicu, da bi zajazile svoj« nezasitlj.ive prolvteve. I>ok razni filisteri deklamuju na kongresu »mirotvorne« Lige 'Naroda, kojih se ovili dana država u Beču, o to-božnjem trajno zagarantovanom miru, dotle se u engleskom parlamentu vodi žučna rasprava o vazdušno neoružava-nju. Upire se prstom na FrancuSku, ko j a ima. 1260 aeroplana, a do 1925. g. imade preko 2000, dok Engloska>, (zaj edino sa AraeriJeom, nema ni -četvrt francuske vazdušne flote. Protiv koga sprema Francuska uboj«6 ptice, koje če sejati smrt i pustaš? Jedva protiv Ncmačke, jer Ne mačk a je razo ru-ža n», ona se nalazi pod čizmom franeu-sko-beltgi jske soldateske. Zna j uči, da tehnika sve ,više osvaja i pazduh, i znajuči kakvu su Uk)gu aeroplani igrali u proi-lom ratu, mojtomo reči, da če buduči rat biti rat u vazduhu, a žučna rasprava u engleskom parlamentu vaskrsava pred nama ■poznatu z&gu&ljdvai predratnu at-tnosferu; atmosferu grozničavog i ludog naoružavanja, atmosferu pomahnutog zveckanja sabljam. Ovu či nje nicu ne sme gubiti iz vida revolucionarni proletariat, on mora zorko paziti na sve, što se tvori u taboru njegovih iskonskih, klasnih ne-prijalelja. Makar koliko da se dnnns »sa-veznici« s leve i s desne obale kanala La Manša gledajiu k«o pas i ma&ka, oni če ipak jesdnoduSmo braniti svoje klasno go-spodstvo, ■čim ono dodje ma i u najma- nj u opasnost Samo trenutna rascepka-nost proleitariata, izazvana izdajn rftkom politikom sočial-renegata, omogudava svetskim Tazbojnicima, da se medjusoteno giože, i u jafioj meri i »pol ja,vaju svoje skupne pretenzije na ‘gospodstvo u svetu. Porazom centralnih država nisu ni najmanje otklonjeni uzroci nov.ih zaivoje-va.J.kih ratova, nego su samo promenjene uloige, dalo se podsticaja no voj konstelaciji razbojnika. Mesto »poraženog« Berlina zauzeo je »pofoednički« Pariz, porasta« j e apetit Vašingtona, Rima i Tokija, a da. i ne spominjem® ceo niz pigmejskih, polubufetskih i vazalnih država. Uzroci dosadanjih, >kao i budučih gralbilačkih ratova začinju se u utrobi samog kapi-talistlčkog društva, koje traži ventil u nove, neizkoriščavane prostore, kao što živ 6ovek traži sveže g vazduha Kapitalistička je kilasa podčinila sebi ne samo fteMki rad, nogo i politiku, sud, umetnost, crtkvu, ona ruši sve tradicije i slepo juri napred za novim profitom. Njen apetit raste za vreme jela, Francu-ska je buržoazij-a gurnula svoje naivne vojnike u krv&vu kolo sa lozinkom: »o slobodjenje malih i potlačenih naroda«. Slomom centralnih država »oslobodjeni« su potlačeni na-mdi, ElzaoLotri-ngija se vratila svojo j »majci« Franc uak-oj. Ali snielzaške željezne rude rodile 'kot fran-cuslcih vlasaika glad za š lesk im i raj n akim ugljem jer inače se one ne mogu realizovati. S toga jo »sasvlm prirodno«. da francuska buržoajsija nije mogla stati na gola puta, kad 'je dokazal A, morala je reči L B. Nužno je bilo 'od Nemačke otrgnuti »porobljeni« dio poljiske Šleaka priključiti igia pariskom J s točno m vaza zeca: d oči do jevtinog š'leskog uglja., i o-jača-ta svoju istočnu bari(jeru, koja zastavlja €rveni Istok od •revolucionarnog za-pada. No ovim još nije bio zasičen apetit »osltiiodilačke« francuske buržoazije, i njena je lukava diplomacija u brzo našla u jiajetu, koja je -poslušila izgovorom za kaznenu ekspedicij u u ranjsku oblast, dok Nema-čka ne bude »savesno« udovo-1 j avala odredbama versaijskog mira... Do ovoga Cina je postajalo neko prividno jedinstvo izmedju Pariza i Londona, ali posle je sve ofciglednije na površin u iskr-savala suprotnost izmedju »saveznikia«. Lordovska Engleska nije ratovala protiv junkerske Nemačke i njenih prirepi-na za »oslobodjenje malih i potlačenih naroda«, jer ona svojim krvavim mamu-zima gazi mili one Iraca, Indij amu-.a, E-gi-pčana i dr. kolonialnih naroda. Ona je ratovala protiv nomačke teške industrije, ko'ja je otpočela na svetskim trgovima da biva 'živa smet-nja engleskoj teškoji industriji. I sada ta ista lordovska Engleska ne može mirnim okom -gledati, 'kako se njen današnji »saveznik« iz petinih žila upire, da zauzme mesto njenog jučerali j eg rivala. Otuda i potiče ona žučna ras-prava i nervoza u lordovskom parlamentu, a tu se naiazi i klica novog tervo-proliča... Nova konstelacija velikih država se na-'j eklatantni je ispoljila za vreme keanali-stičko-g-rčkog rata u Maloj Aziji. Engleska je otvere-no pomaigal-a germanofilsku Grčku, dočim Francuska nije tajila- svoje simpatije preporodiocima turskog nacionalizma, ko ji za en-glesike istoftne kolonije znaei živu opasnerst. Slomom G.rčke u Maloj Aziji, Engleska je čelu svoju paž-nju oibrafiia na istone dogadjaje, a francuska je buržoazija isk-oristila tu priliku, da što pre i što bolje očerupa Nemaičku. Ekonomsko slabljenje Nemafike ne znači samo ekonomsko podizanje Francuske, nego znači i ugušenije t.injajučeg revolta meščana, od kojili su iscedjeni -ratni zaj-movi. Pred ovom dilem cm stoje sve ka-pitalističke vlade u Francuskoj, i u koliko one mogu ulevati veru u široke sloje-ve meščana, da če država udovoljiti njihovim opravdanim potraživanjkna, — u toliko se one mogu na d-ržavnom krmilu odižati i zadržati taiase revolucije. U znaku ove politike ije naj-pre izvršena, okupacija rurske oblasti, a sada s€' m uspeh otpočete akcije s prema i parcelacija Nema&ke. Centrailzovana Nemačka je otvorena opasnost za f ranču sku buržoazi-ju. »Ateistička« repuiblika se naroči to »izmirila, sa rimskim papom, da M mogla više uticati na.- bavarske katolike, da se o vi odvoje od -protestantskiih prusaka. Firancusika komanda finansira -namačko fašist«, koji žele ujediniti katoličku Ba-varsku i Austnju u 'jednu monarhiju. Pariz stvara i pomaže separiati-čki pokret u ranj.skoj oblasti, da bi novu bufetnu dr-žavu sa njenim maj danima uvudao u svoje interesne sfere. Ovom svojom akci-jom Francuska je pogodila u živa c svoga »saveznika« s onu stran La Man.sa, koji je nekada i sam pomišljao na stvaranje »saimostalne« rajnske države, ali, naravno, ne pod francuskim protektoratom. , Suparništvo izmed j d Londona i Pariza naroči to se jasno iskolj ila nedav-noj mi-nistarskoj krizi u Belgiji. Kriza je iza.ava-na velikim željezni-čarskim i činovni-čkm ištrajkovima protiv skup oče: posledn)j.ili je nedlja u Belgiji poskočila cena kilgr. hkt>a sa 90 na 125 centima. Št ra j k je u brzo debio antimilitaristički karakter, u-peren protiv vladine namere, da poviai rok vojne službe sa 12 na 16 meseci, štrajk.je uspeo nasuprot soc.-dem. brem zanju i timdje belgijski proletariat naneo udari francusko-belgijskoj osva.jala.6koj politici na Rajni. Sa mspoloženjem bel-gijskog proletariata rmorače od sada voditi više računa ne samo vlada u Briise-•Iju, nego i njena saveznica u Parizu. Osočalju<5i s svoju sve veču slabost i izclovanost nia zapadu, Francuska traži oslonca na jugo-istoku Ev-rope. Sama se dva u dugovima, falsifik-uje nemačke marke, da bi mogla plačati svoje trupe u Nemačskoj, a neprestano poaajmljuje stotine milijona franaka P oljsko j, Ru-munjskoj i Jugoslaviji, finansira ne-ma-čke fašiste u Miinclienu i Beču; iradi na zbliženju Turske i Poljske i tako, ga-sujuči Nemafiku željeznim prstenem, isto, vremeno priprema i intervenističlcu poli tiku protiv sovjetske Rusije, a to najbolje potvrdjuje i skori sastanak minlstara male antante, kc*ji če se oditžati u Sinaji, da bi opredelili svoje stanovalo prema oentralnoj Evropi i prema Sovjetskoj Rusiji. Prema ovom čisto, francu-skom bloku formiran jo englesko-talijanski blok, koji pomaže Amerika i Ja,pan so svojom apsti-nencijom u evropskim pitanljiima. Ova dva bloka još nisu jasno formirala svoje glediSta, ali se iz čestih diplomatskih spo-rova može lako zaključiti: šta ih deli. Sofijski je iprevrat otkrio, karte njihovih odnosa. Istina ni Francuska, nije uzela u zaštitu »pov^redjene interese« Jugoslavije, nego j« svoga vazala ostavila na cedilu. »Interes našeg velikog saveznika još nije neposredno ugrožen i u trinogom našem .velikom interesu, on još ne vidi i svoj. To je stara razlika izmodju velikih i malih« — veli beogradska »Politika« i preporu-čuje, da se »Jugoslavija u ovom ■trenutku uzda gotovo iskfjučivo u sebe, a birajuči izmodju orientacije engleske 1 orientacije francuske, no treba da zaboravi ni orientacija rusku«... Velike žrtvei gorko isku-stvo, rtajzad, nau^iše i meščansku štam-pu, da se mali i slabi nem&jii nadati ničem dobro m od velikih i silnih. Ali, pre nego što jugoslavenska buržoazija >jiza-beie« rusku orientaniju — ima reč i ju-goslavenski proletariat, koga je jugosla-venska buržoazija izvela na Golgatu.. Pod protektoratom engiesko-talijan-skog bloka šire se i pokret madjarske a-risfcokracije za restauracijom granica »ze melja kruno -sv. Stevana«. Posle posete engleskog kralja n Rimu, -počela je fa-šistička Italija da jate pete mrežti oko Jugoslavije. Iza sofiijskop prevrata došao je ustanak u Albaniji, življe k re tanje monarhista u Pesti, Girčfai je oduzela Jugoslaviji priviligirano pristaništo u Solunu, i, najaad, izvršen j« atentat na Pašiča (o čemu pišemo n« drugem mestu). Italiije žudi, da Jugoslavija c/kruži sa svojim va-zalimia., da je u>Čini od sebe ektinomski za-visAom, kno što je hila Austro-Ugarska ukinila Srbiju. Oslabiti Jugoslaviju, zna- odnosi jasno ukazuju i perspektive tali« jansko-jugoslavenskih pregovora odnosno »riječke držaive«. U religioznem se svet« svetac pozna po t ropar u, a u političkomj ko je jači — taj tlači!... Sve ove elemente, prikazane u kratkim potezima, mora budnim okom pratiti ire-volucionaran proletariat, oslobodjen sva« ke zablude, da bilo koja kapitalističk« orientacija prestavlja za njega neku o« lakšicu. U pitanju eksploatacije je kapi« talizam internacionalan, on nema i n* poznaje granica. Stinnes radi u Nemač-koj u tesnoj zajednici sa francuskim ka-pitalistima; borzanakom špekiilacijom o* bara nemačku marku da bi mogiao šta jevtinije da pokupuije i u svojim rukama konoeitriše celu proizvodnju. Američki, francuski i engleski kapitalisti zajedno sa svojim nemaokim drugov ima finansi« raju fašiste u Nemaičk-oj koji pale i ruša radničke domove i štampairije; u krvi u-gušuju radničiki pokret Nikaka radničkai klasa u Netn-ačko^ nije preživljala teža momente nego danas. N e mački se parlament bavi zakoni ma o salvarzanu, a ne-mia-čki radni narod formalno umire od gladi. Jedna funta (pol kigir.) hleba stoji 10.000 M, funta krompira 3.800 M, dočim ra d mike nadnice ne iznose ni tretjimi nominalne predratne nadnice. Uporedo sa skupooom naglo raste i besposlica: 4 ma 17 proc. besposlenib amdnika i 25 proc. koji rade krače radno vreme. Ovi je problem, -koji ječa treču: rusku orienUinju, i ovaj če problem u skoro vreme dovesti Nemačku na prag kriipnih dogodjaja. Svu ozbiljnostr treče orientacije več po-činju osečati i dalekovidniji buržoaski političari. Lojd Džordt je nedavno rekaos »Protiv socializma se treba boriti djelom, a ne frazama. Radnička je partija dobila na poslednjim izborima ' 'četiri iniliona glasova, u Engleskoj ima tri maliona gra« djana bez krova nad glavom. Narod je podeljen u- d to neprijateljske klase: bogataše i siratinju. Gradjanske se stranke morajiu ujediniti i naoružati, a.ko Žele da otklone opasnost, kojoj idemo u susret«. Ov<>, što je rekao bivši engleski mini-star, to veli i buržoazija sviju zemalja, I kad njeno klasno gespodstvo dod.ije odi« sta u pitanje, ona če se udružiti ne samo u okviru jed ne države, nego če se i u svet-skom maštabu sliti u jednu organsku, borbenu celinu. Sve njene današnje dia-' harmonije isčeznuče kao mehurič na vodi čim se pdkrene -lavina eksploatisa-nog dela čovečanstva. Ona se medjusob-no prepira, ali nikada ne zapeli most, 'ko* ■ji spalja njene klasne intere&e. I Sta čin je-, nica mora biti alfa. i omega za svakog svesnog radniika pri Ukom prosudjivan ja nijansa politike kapi tališ tiskih država..«) Da, Evroj>a se po-novo grosničavo mi* nira,’ krv se p uši širom kapitalistifkog sistema, iz č-ijih nedara vulkanskom sna« gom kuljajo potoči ok-s pl oat i sa nih i tt« ranisanih masa, koje če sa svojom kon-traminom dignuti u vazdmh kulu plač* ke i nepravde, i jednom za uvek apasiti napaičeno čovečanstvo od svijiU ratnih o* pa s nosti... . „ , Pravdoljub Papež piše... Včasi se je svet zgmtal nad nennikknis bajoneti, zdaj vidimo, da ni francoski mi-li karizem sa. en stutn Ifis boljši. 2Veatuie to skupaj pobiti, zdaj ffa moratjo francoski generali ie posebe pohoditi. Junaki! Nekaterim se to ne zdi pmn> in spodobi no. Angle&em, ki dru^gmie puščajo Francozom. a Evropi, da — drli »raivmotetje.i, kadar oni kradejo in plenijo po drugih delih sveta, in — papelu Piju XI. Zatoi je pisal pisma Francozom in Namcem, Pa pravijo, da. ga ne bi, če bi ne vedeli da se Angleiem ne zdi. jnm', lutkor zn bare protiv c e-log kapitalisti(%og sistema. Ali on sina, da pritisnuto jače sve Tia više »kače; on zna, da teror odotzgo raidfa odozda, i njegovi javni organi moraju za vnl|ju listine imk i avagde da Iznose na svetlo dana punu istlnu, koja nede ni na na tre n uta k zavesti javno mnenje. Na dva dana pre atentata Mkovnla je dvorako-po Meljska »Politik/ut: »Bat je otpodeo... unufcrašnji nat, ne spoljašnji rat.« Beogradskd su vlasntei prdmenlh famozni zakon o zaštiti države i protiv hrrvatake republikanske seljačke stranice, Jer vlada »ne može dozvollti, da se na Javnim zfcorovdnaa viju republikanske za-•t&ve«, Da ovo ni j« smeino, bilo bi glu-po! Država, koja zvedca sabljam pred celim novim *mlcam; država, koja ijeipretvo. rena u oružani logor kontrarevolucije, — boji se nekakvih šaranih kTpa! No da se vidi koliko su velike ofri u straba, treba napomenufti i to, da je za vreme nedavnog boravka kraljice u Dalmacije, uapšen 18-glcdiŠnji dečko —■ Jibog »veleradaje«, i kao najokoreliji zlikovec teran u tešikim okovi ma u Zagreb 1 Beograd. ga famoznim »zakonom o zaštlti države« ureiAtila Je beogradska vlada komu-nisfclčki pokret i sada gia pri menjajo i protiv onih, 'koji su joj pre dve godi ne po-mt&gell, da s a hrani r&dnlčkl pokret i da omopaM kapitaHstimia da nesmetanu tfiSu redniiSku krv. Kola rsakraja pošla su niz brdo, ona »e neča zau#taviti samo na po-tewtti hrvatirikih reputolikanaca, ne«o če naamutl i na slovenaftke klerikalce, kao 1 bosanske muslimane, koji sa^injavaju jiedan oposriclljaki bkik sa Radi6eim. Istina, Badid nljie ml dotazio u paiplamenat, ali udar, koji su beogiradstei v.la*n!ici zadali RadHrfu, nagaade i rspublikanaca, da kad Ju im (rezarve. Oni stoja sada prad dile-jno«i: fti o^vorena borba u (parlamentu Uf »•didsvrfta apatinencija izvan parlamenta Iatovrermeno, kadia su (bftogradskL vlasntei navutrtili »rat« Badisdu, oni su izveii otaku i na ceo radni narod Ju'«w#lavije, U vreme u&a-sme bespoalLee uveli su rred-nfovečni kiduk (r^Avoto)., obveizali su sva-k®« rednika 1 sel jaka, da mora 14 dana bssplatno radltil na popravi državnih dru-mova (cesi«), Rad n id i seijakl ne mogu se lskupfti od ovoga roipskog rada, ali «o-•poda mogu. Kapilalistlftka država baca rolltone u mu trm maricij, izdnžava preko •200.000 voijinika i isto toliko £irw>vnika, a »nema« para »a popravak puteva. Protiv ove srednjevedne na,past)l diigli su se pa samo radnid varoži i sela, na»o su i m no gH vladini poslanici otvoreno ustali pro tiv kuluka. Ali sva ussannanl Jugoslavija se g*mni6uvo na«rofcava 4 »vUH« državni intsrasi zahtevaj u da ima i dobre putave. U ovakvim prilikama nisu atentati ni katovo iznanadjenje. A ako imamo joS i to n» umu, da Ja atentata? otpiišteni držav ni dtoovmk, koji J« cmtao n* ulici bo* kro- va nad glavom i praznog želuca, — onda se* miože i razumeti o vaj individualni 'gest, koji de poalulžiti motivom, da još cmja r«atocijia zavlada v Jugoslaviji. No pored svega toga ne treba odeki-vati, da de se o vd abnormalni odnosi iza-zvati jače društvene potrese u Jugoslaviji. Slomom nadntčkog pokreta jugosla-venski su vlasnici danuli (dahnili) du-žom, i blagodanedi socijal-izdaj icama mo-gu ioš neko vreme žariti i paliti po miloj volja, Hrvatski republikanci se treba'ju oslo-boditi svojfih puzavidkih vodja; pa da so uzmogmu svojem brojnem snagom od-upreti beogradskih vlasnika. »Obzor« o-tvo,reno veli: »Revoluciju s naše strane Srbi nede nikada dodekati, jer bi nas onda kitava Evropa navala boljševici-ma«. Dakle, gospoda »republikanci« vo-Jiju sa svojih dva miliona savskih prista-Hca da služe šaki beogradskih monarhista, samo da ih Evropa ne nazove »bolj-ševicima«. Porod ovakva »opozici'je« Pašt-dev de «e dahiluk (gospostvo) mirno razvijati, ratoborna Francuska de dobiti kad-god hode potrebno S-H-S topovsko meso, a -triadni dalmatinci i crnoigorci sfcapa vade i dalje od gladi, dok de se nekoliko hi-Ijada vran_g8lovaca lomiti n neradu, U ovaitovim je> prilikama atentat na Pa-šida dobro došiao diktato.ru Pa.šidu, koji de j oš ja<5e stegnu ti okove raje, koja ovili kao guja (kača) u procapu, Nilič Krvava tekma Narodi si lahko maneljo roke. Ostanki v zadnji vojni padlih vojakov niso še vsi pokopani in vojni pohabljenci leže še vedno po bolnišnicah. Družine še nisoi pozabile na izgubljene odete in sinove in iz vojnih razvalin se še kadi in dim širi še vedno svoj vojni smrad po svetu. Vo^ ni oškodovano! niso še iztirjali od posameznih vlad svojih odškodnin in še prihajajo iz tal granate, ki jemljejo življenje poljedelcem in uničujetjo & težavo zorana njive, Pa smo že zopet pri novi tekmi oboroževanja. Besede o zadnji vojski, ki je imela nalogo,da zagotovi večni mir, da zada končni udarec militarizmu in imperializmu ter zagotovi vsem narodom svobodo in blagostanje, so pozabljene. Evropa se bliža z naglimi koraki novemu krvoprelifiju. Anglija in Amerika gradita nove bojne ladj«. No ena ne druga ne trpita, da bi jih kdo nadkril in prekosil na morju. Frandja ni še niti razorožila in šteje danes najveSjd oboroženo silo na suhem. Povsod pa se grade no*vi kanoni in zlasti se vrši med velesilami tekma za premoč v zraku. Za vojne invalid« ni do-narja in ga ni za vojne oškodovance. Ni ga za šole in za bolnišnice in za neštete druge nujne potrebe ljudstva vaah narodov. Za bojne ladje, za kanone, za pu&ke, za vojne zrakoplove in letalne stroje se po dobi poljubno v obilici. Evropa, ves buržoazni svet drvi v prepad in je nevarnost, da uniči v tem svojem brezumnem drvemflu v prepad vse sadove sto in stoletnega snovanja na vseh poljih napredka In razvoja. Iskati katera država je najve.fi kriva pri delu novega oboroževanja, bi bilo odveč in neplodno. Kriv je sistem in so na tem sistemu krive in prizadete vse države v kolikor so one samo ki tak Sistem branijo in zagovarjajo. Dok ler bo blagostanje enega naroda odvisno od suženjstva drugih narodov, dokler bo Čast enega naroda odvisna od ponižanju drugih narodov in dokler bodo narodi »mat ra H narodno čast vež vredno od blo-gostanja in miru, dokler bo obstojal na svetu sistem kapitalistične gia iakorišča-nja, ki oblikuje Aivljenje posameznikov in kolektivno življenje narodov, toliko časa ne bo miiru. Proletariat bi izdal svoje 'interese in in-tereso vseb narodov ako bi sodil in obsojal novo. tekmo na polju oborožemja iz ko-modnega stališča mednarodnega nacionalizma. Novo oboroževanje je predigra nove vojne in ta mora priti kot naravna posledica kapitalistične konkurence in imperialistične grabežljive politike, Naloga proletariata j«, da gleda na novo oboroževanje iz svojega proletarskega stališča in da organizira proti novi preteči votjni nevarnosti mednarodno enotno fron to proletariata. Le on, le proletariat za-more napovedati novi vojni nevarnosti uspešen boj in le on za more zagotoviti vsemu svetu krvavo potrebni mir. To bo dosegel ako se bo odtujil popolnoma narodnim iluzijam in bo stopil na realna tla mednarodrie delavske solidarnosti. Boj bo hud. Zato bo pa zmagia gotove. Učitelj in kapitalizem Slovensko učiteljstvo se je lotilo velikega dela, preskrbelo je sestra« dani tržaški mladini čez poletje kruha, solnca, zraka na deželi. Okrog 400 oslabljenih otrok bo dobilo leto« višče, streho in razvedrilo v delu pri raznih rodbinah na kmetih. Starši otrok, nagibajočih v razne bolezni radi pomanjkanja hrane in zraka, bodo hvaležni učiteljstvu za požrtvo valnost in nesebični trud, ki ga ima s to veliko akcijo. Marsikateri o* trok bo obvarovan, da ne zapade bolezni in smrti, marsikateri se bo v nekolikih mesecih okrepil, da bo potem laže kljuboval mestnemu o» zračju, tako škodljivemu zdravju, da o bedi delavskih rodbin niti ne govorimo, v današnjih časih vedno večje brezposelnosti in draginje. Ves proletariat mora biti hvaležen učiteljstvu za to prizadevanje, za delo usmiljenja in sočutja. Vendar si ne moremo kaj, da ne bi opozorili pri tej priliki učiteljstva na resnico, da ie korenina zla v ob« stoječem gospodarskem redu in da ni pojav te strašne žaloitfre naše mladine samo krajeven, tržaški, am* pak da je svetoven. Danes je delav= stvo, ki ustvarja toliko bogastva, obojeno v barake in kleti, v umaza* ne brloge, polne jetike, škrofuloze in drugih bolezni, hodi v cunjah o? krog, bledih obrazov in mora gleda* ti, kako mu umira lastna deca od gladu in pomanjkanja. V kakšnih razmerah živi, nam pretresljivo kažejo uradne statiske zadnjega časa. kar ličkaj varstva vsaj v času blizu po# r°da in končno, splošna beda in revščina proletariata. Tega zla pa današnji družabni red sploh ne more odpraviti, ker temelji kapitalistični nas čin proizvajanja na razliko med po* sedujočimi in neposedujočimi med izkoriščevalci in izkoriščanci in ker gre ves razvoj kapitala v to smer. ^da se raziastujejo široke množice ter prehaja premo* žen je v roke posameznikov,.. Vse hvale je vredno delo slovenskega učiteljstva za mladino, ki mora propasti v razmerah, kakor so opisane, a če je tako prizadevanje tudi stalno in neutrudno, kapita* listični red bo terjal svoje žrtve brez usmiljenja naprej in vse človeko* ljubno delo ga ne bo preprečilo in ne bo preprečilo posledic izkorišča* nja. Ni mogoče zdraviti rane, ki se pokaže, kadar je vse telo bolno in okuženo! Treba je notranjega zdrav Ijenja, treba je izzdraviti kri, izlo* čiti vse kužne sokove iz telesa. 1 lačen in zasledovan, brezposeln in brez doma vodi proletariat boj proti sistemu, ki rodi take sadove. Poleg vsega trpljenja ima še moč, da se upira kapitalizmu. V tej borbi je učiteljstvo daleč od bojišča. Ne samo daleč, celo na nasnrofni stra* ni, na strani kapitala. V njegovih šolah razlaga proletarski deci resni* ce kapitalizma, odtniuje otroke last* nim staršem, podpira, pogosto pri* siljeno, stvari, ki so škodljive vsem, Naj posnamemo le, kar navaia izvzemši one redke, ki imaio bur Framo Zgeč v knhžici »Problemi, žoazno šolo v svoji oblasti Učitelj. vzgo|e na'širših p asti našega naro*| stvo danes na svoji koži čuti, da je da«. V Trbovljah (rudarski revir) soj kapitalistični ustroj, ki zahteva no* primeri, da imajo štiri rodbine enol polno podvržene šole in vsega kar skupno kuhinjo s štirimi štedilniki in da stanujejo vsi v štirih sobah, porazdeljene okrog razčetverjene kuhinje. Vsaka rodbina ima več kot deset članov. Na prostoru, ki obse* ga vežo in štiri sobe, živi več kot štirideset ljudi, tako da je otroškim or n vse odkrito. ^oboko v brezno življenja nro* letariata posveti statistika iz Nem* čiie, ki so jo sestavili meščanski krogi 1. 1920. z namenom, da poma* gajo revni deci! Iz številk kriči trp* Ijenje vse proletarske dece sploh, iz niih gledajo osteklenele oči in bledi obrazi, ki jih je posvetil kapitalistič* ni družabni red počasni smrti. To niso več posamezniki, to je deca vsega sloja neposedujočih. Odbor nemškega »Rdečega kri* je Z njo v zvezi, gospodarskemu sistemu, ki ne pozna druzega kot pro* fit nekaterih redkih izvoljencev. Ti telji kapitalisti? Redki so. Mnogo pa jih je, ki so prepričani, da niso proletarci, pa je njih življenje težje kot delavčevo. Zakaj torej slepota? Zakaj mržnja proti delavskemu tis* ku? Proti proletarskim ustanovam? Nasprotovanje, kadar se bori proti skupnemu sovražniku? Malo jih je, ki vedo, kako ie de* lavstvo hvaležno onemu učitelju, ki se čuti ž njim eno in ni nasproten njegovi borbi za kruh in za človeka vredno življenje. Prav blizu je od enega do druzega, saj je učitelj na* vadno prav tako razlaščen kot nje* gov brat, ki dela z rokami in ne z glavo. Pa vendar hodi vzgojevalse proletarskih otrok svojo pot, ki je daleč od poti, kakor jo ubira nrole* tarski oče, proletarska mati. Pa narodnost, nam bo kdo odgo* voril. ali nas ne tlačijo radi narod* nosti? Kapitalizem že ve, kaj dela. Kadar gre za svojimi cilji, skriva o* prezno vse, kar bi razkrivalo njego* vo podlost, njegove umazane name* ne in sredstva. Hoče zlata, zato mora izkoriščati, javnost pa slepi s tem, da ji meče v oči velike, puhle fraze. Videli smo v svetovni vojni, ko se je boril angleški, francoski in italijanski kapital za — svobodo, napredek, kulturo in kaj še vse, kapital centralnih držav pa za do* movino, narod in podobno. S tein, da se delavstvo bori za komuni* zem, se bori tudi ?.a to pravico, da mu ne bo nihče usiljeval, česar ne bo samo hotelo. S padcem kapita* Iizma bo padlo telesno in duševno suženjstvo. Narodna odvisnost je zgolj plod kapitalizma, zakai kdor je danes zadosti bogat, mu tudi ka* pitali?,em ni v stanu česa predpiso* vati in narekovati, in samo delav* sko ljudstvo dosega ponavadi tako* zva-na asimilacija. Komunisti dobro vedo, da asimilacija nikier ne dove de do rešitve narodnostnega vpra* šan^a, ampak šele rrav podžiga so* vraštvo med ljudstvi, kar silno ko* risti kalnemu ribarenju kapitala, ka> izvoljenci prav gotovo niso človeš*! teri vara z vsemogočimi slepili, da tvo, hočejo pa biti njegovo plera* stvo, ki nai mu bo podložno in po* korno. Čreda ne sme misliti s svojo glavo, ne sme delati po svojem pre* pričaniu in po svoji vesti, ne sme govoriti, kar se ji zdi resnica, čreda mora ubogati, če ji je zdravje ljubo. V to čredo se šteje danes tudi uči* teljstvo. Ne sme imeti svojih mož* gan in svojega nrepričania niti zu* naj šole, ne sjme imeti vesti in časti, ubogati mora hlančevsko, sicer mu pokažejo vrata. Šola je danes že sama na sebi nevarna obstoječemu gospodarskemu redu, je nevarna profitarskemu izžemanju takoime* skrije svojo nenasitnost. Komunisti razumejo pod rešitvijo narodnega vprašanja to, da se izpodbije za vse* lej sovraštvo med dvema človeko« ma, ki govorita dva različna jezika; zato ne priznavajo nobenemu večje važnosti, lepote, sladkosti, milodo* nečnosti in kar še čujemo dan za dnem takih domišljavih, jokavih in silno smešnih puhlic. Za komunista so ljudje ednaki, če govorijo tudi različne jezike — niso pa enaki, če delajo ali pa če spadajo med pi* javke. Ker je kapitalizem oni, pod čegar gospodstvom se razvijajo vse oblike suženjstva, je treba kapita* Iistično gospostvo porušiti, ako ho* čemo odpraviti narodno tlačenje. Druče poti ni. Kar dela danes pri nas kapital s šolo in učiteljstvom, to vidimo tudi drugod. Tudi v Jugoslaviji na pri* mer so znižali šolske izdatke in so hoteli celo ljubljansko univerzo spet odpraviti. Upokojujejo učitelj* stvo, omejujejo vstop na učiteljišča posebno ženski mladini itd., samo da ne še v taki meri kot pri nas, kjer ie reakcija dosegla višek svoje razcvetelosti. Kapitalizem šole več ne rabi, zato jo namerava deloma napraviti koristno svoiemu profi* tarstvu, deloma jo uničuje. Edini, ki se danes bori proti tem njegovim nameram, je tisti, ki se bori proti kapitalizmu samemu, je svetovni proletariat. Učitelj, ki je sam proletarec, bi lahko vsaj s sim* patijo spremljal ‘o borbo. Vidimo pa, da jo prepogosto celo ovira. Z drugo besedo, učitelj gre z reakcijo in ii služi, če jo morda tudi sovraži. Kakor je delo slovenskega učitelj* stva za delavsko izčrpano mladino krasno delo ljudi srca in sočutja, je spričo silnih grehov kapitalističnega reda Sisifovo delo, ker vendarle padajo vseokrog strašne žrtve siste* ma, ki je zgrajen na barbarskem iz* koriščanju človeka po dar bo učiteljstvo to uvidelo, bo i* melo šele vso moralno pravico učiti in vzgajati otroke ljudstva, otroke ogromne večine naroda. AQC ^0t(?vi4 nnJ® nQvan^a plemstva, ki širi znance, 5 ? .9 P ^9.000 jetičnih, 77.000 vendar nekoliko ljudem oči odpi bolnih in nezadostno prehran len ih, 120.000 pa v snlošnem nezadostno prehranjenih. Po poročilih 43 vele* mest Nemčije ie tam 200.633 otrok jetičnih, 835.973 pa bolnih in nezadostno prehranjenih. Po statistiki, sestavljeni istočasno v Jeni, stanuje tam 3840 otrok v kuhinji. 1475 v sobi, 52 v spalnici, 66 pri tujih lju* deh, 57 v zavodu, 52 na ulici, 4 v delavnici. V Dortmundu je približno 30.000 otrok zaostalo v rasti, to je okroglo 10 odst. vsega prebivalstva. Iz pruske statistike (J. Tews »Deutsche Erziehung in Haus und Schule«) vidimo razmerje med umr* ljivostjo otrok raznih stanov in slo* jev. Tako se je porodilo 1, 1904, po* ljedelskim delavcem in dninarjem 156.041 otrok in istega leta jih je umrlo 44.578 starih do 15 let, torej precej nad en četrt števila porodov. Isto razmerje velja za obrtne po* močnike in tvorniške delavce. Hiš* nim poslom se je rodilo 17.520 o* trok, umrlo pa 7.076 starih do 15 let, mnogo več nego eno tretjino. Lju* dem, živečim od javne podpore, se je rodilo 47 in umrlo 40, starih do 15 let, ljudem živečim v javnih zavo* dih, se ie rodilo 20,985 otrok in jih umrlo 11.110, Nasprotno pa se je rodilo častni* kont, višjim uradnikom, zdravni* kom itd. 20.212 ter jih je umrlo le 3080, torej nekaj več nego sedmina-Podčastnikom, uradnikom v pisarnah in upravi rojenih 18.805, umr* lo 3290. Vzroki, neposredni vzroki propa* danja in umiranja delavske dece so v nezdravih stanovanjih, če se sploh morejo tako imenovati, natlačenih delavstva, delo nosečih žena v fa brikah, ne da bi jim zakon dal ko ra, in nič čudnega, če jo kapitalizem smatra za nepotrebno. Prav t^ko smatra za nepotrebno učiteljstvo in mu ie odveč in zonerno, tudi če nima svojega prepričania in zdrave vesti. Zato je danes učiteljstvo tepeno in preganiano, zato se šola u*| ničuje sistematično, zato je položaj tega važnega stanu danes ne samo hlapčevski, temveč helotski. A kaj vidimo? Učiteljstvo po veliki večini ničesar ne stori proti svoiemu tiranu, proti velikemu bogu Profitu, ki ga dan na dan brez usmi* Ijenja biča, učiteljstvo se od daleč umika proletariatu, ki je prevzel boj na življenje in smrt s tem nasilni* kom. Učiteljstvo se še prepogosto čuti vzvišeno nad delavstvom ter mu očita zločinske nagone in oohle* pe; šiloma pa zatiska oči pred veli* kimi zločini, ki jih dan za dnem vidi in ki jih ne vršijo delavci. Ali je res proletarska kri tako poceni? Učiteljski stan se danes vije pod udarci kapitalizma in šola se ruši v imenu sistema izkoriščanja delov* nih plasti človeštva. Ko bi kapital učiteljstvo plačal za njegovo službo podajoča mu izdajstva življcnskih koristi proletariata, bi bilo sovraž* no zadržanje učiteljstva proti de* lavskim težnjam vsaj razumljivo. Opravičljivo ne bi bilo nikdar, ker se delavske množice borijo za goli obstanek, za golo pravico do življe* nja, za drobni košček kruha sebi in otrokom. Ker pa ni učitelj nič manj* ši telesni in duševni suženj kapitala, Pomal® ifesstS Zelo poučno Tržaške delavske zadruge so pro* letarska ustanova. Postanek in raz* voj te proletarske ustanove ie tesno *družen's postankom in razvojem delavskega gibanji v Julijski krajini. Kakor vse proletarske ustanove, tako so imele in imajo še vedno tudi Tržaške delavske zadruge svoje najboljše zagovornike v proletarskih strankah, v delavskih sindikatih in v delavskem časopisju. V italijan* skem in v slovenskem delavskem časopisju, ki je dajalo in daje vsemu delavskemu zadružništvu na ‘razpolago prostor in uredniške moči. Kar se tiče slovenske* ga delavskega časopisja se na’m zdi, da je vršilo za delavske zadruge ne le nalogo agitacije in si* rilo med slovenske delavce zadruž* no idejo, marveč je vedno tudi bra* nilo proti mnogim nasprotnikom nede delavsko zadružno gibanje sploh marveč tudi Tržaške delavske zadruge še posebej. Na to sVojo na* logo, na to svojo dolžnost ni po za* bilo naše časopisje niti v trenutkih najhujšega narodnega boja in niti ne v trenotkih ko ie med komunisti in socialisti vihral hud volilni boj za vodstvo Tržaških delavskih za* drug. Danes vodijo konsumne za* druge reformisti, tisti reformisti, ki so očitali slovenskim komunistom nacionalizem in ki so razširili po vsej Italiji lažnjivo vest, da so siu* venski komunisti le dolga roka slo* venskega iredentističnega gibanja in da hočejo izrabiti komunistično gibanje v Italiji v svoje jugosjovan* ske iredentistične svrhe. Za svoje delo niso zahtevali slovenski komn* nisti nikdar od nobenega nikakega priznanja in od delavskih zadrug in o c! drugih proletarskih inštitucij niso zahtevali nikdar nobene mate* rijelne podpore, ki bi šla preko soli* darnostne dolžnosti med delavskimi ustanovami, Tržaški reformisti, ki so hoteli biti večji nacionalci od sa je toliko žalostneje, če hoče sam mih italijanskih nacionalcev, so pa S stati visoko nad delavcem, če gleda sv jimi zadnjimi dejanji pokazali, neredko s posmehom nlegovo raz* da pač ne poznajo mere v sovraštvu redno zavedno borbo ter je niti ne do komunistov, da raje odpuščajo razume, ko teče kri proletariata tudi slovenskim nacionalcem sovraštvo zanj, tudi za svobodo šole in za pra- PODLISTEK »DELA- 0. AKIN: Štirje govori Predgovor Sodr, D. Aaln ml jia povrnil naloge, da -bjavim priAujoft« govor«. Napih ni so bili v Sami »ptenof prolstatske ofenzive Se pred trea« i»ti m ipajp na sebi znak tedanjih rd»o4«*jt>v Napisani so bili v Ljubljani in v prvi virsii za tedanje in tainkajtoja sociala« in kulturno ruzinorf. SpJMrii prekrški nfertzivi pa j« sledila — ie danse trajajoča — doba splošne meiftanske reakcije, ki jo bila mogoča Je v*ted nezavednosti ve Mn e prol«-tarektti mas, ki ja Se vedno ata la v vrstah aociulno dijiuAkracije in bila 7AiStrupljfvnft z reformistično ideologij«, — kar .je zapNmjev&lp -- razvoj enakega to zmerja mod objektivnimi in ■iihjekUvtii.iM pogoji za proletarsko revolucijo, Objektivni pogoji, to ja pndvs.in *pf,Ž8lfyj*ekonQHi*kj — propadanje, ne rw*ttliw kina* kapjtiilisv^nvga gospo- darstva, — so bili tu, subjektivnih revolucionarne zav&ati proletariata, pa ni bilo vgled reformiisti&na Ideologije, ki jo vladala v ppolHtarakih organizacijah. Fašizem v rasnih oblikah se je začel razvijati, kar j« »pravilo proletariat v nov položaj, da mora misliti predvsem na defenzivo, na obru mbo že doseženih postojank. V Jugoslaviji je imelo moš&anatvo Sq toliko moči, da je direktno s pomočjo dnž&vnUi oblfistev, policije rin vojaštva zatrlo mlado proletarsko gibanje, kar je začasno ustavilo todi vsako dntalel^ualno gibanje v tej smeri, zabraniio Izdajanja vsak« komunisti Ane literature, časopisov, revlf, broSu? in knjig V tam nmiMi položaju, v katerem se nahajamo, se zdi sim*, da nimajo tl govori v&ft aktualne si!« v sebi, vendar pa velja to la za ozadje teh #ovonov, «a krajevne in časovne razmere v katerih so na stali in v kolikor so jim te ullsnjle svoj zntičej; njihovo jedro pa ima velik po-ni'n, mogoče še večji kot kdaj popraj; kajti rasmarj# mod obama bojujočima se ranrodoma se je le Se poostrile — in tako/v li ni »duševni tiolavci« so postavljeni dane« prod š« ve^o in trSo pmigkušnjo-kimro morajo prestati. Smeri obeh poti sfta l« Se bolj izkristalizirani In pot na levo, jtot s proletariatom, zahteva dane« lom večj« duševna moči in i>i)e, tem večjega earoožrtvevapja in idoailsuva, Kdor vice'ponižanega človeka. Ali so uči* na do delavskih zadrug kakor komuni; zem komunistov in da smatrajo de- lavske zadruge ne več kot proletar* sko ustanovo marveč kot čisto na* vadno kapitalistično podjetje. Na zadt -'.m občnem zboru so pozabili na obstoj »Ljudskega odra« in na koristi, ki jih je ta donesel zadruž* nemu gibanju med slovenskim de* lavstvom. Sedaj so pozabili tudi na obstanek našega lista. Svoje oglase objavljajo pač še v »Lavoratoru« iz strahu pred italijanskim proleta* riatom. Objavljajo jih pa tudi v »Piccolo«, v »Popolo di Trieste« in ... v slovenski nacionalistični »Edinosti«. V »Delu« ne, ker ni le slovensko marveč je tudi komuni? stično. Slovenski delavci morajo či* tati »Edinost« ako hočejo izvedeti za objave gospodov iz Tržaških de* lavskih zadrug. Tisti delavci, ki či* taio »Delo« in ki tvorijo temelj na katerem se je razširila zadružna ide* ja med slovensko ljudstvo, tisti de* lavci nimajo pravice izvedeti ničesar o delovanju in o snovanju. Tr* žaških delavskih zadrug. »Proletar* ska« ustanova se požvižga na pro* letarsko časopisje in podpira buržo* azno in nacionalistično čftsopisje, slovensko in italij ansko. To smo objavili v pouk našim či* tateljem in slovenskemu delavstvu sploh in sicer ne morda zato, da bi jih odtujili od delavskih zadrug, marveč, da naslikamo reformistično dušo, ki so ji slovenski nacionalci ljubši od slovenskih delavcev in ki podpirajo z delavskim denarjem raje nacionalistično kot delavsko časopisje. Dobro ie, dfi si zapišemo v album tudi to. Pride čas, ko bomo take za* piske zelo potrebovali in jih tudi uporabili, Delavec, ki ne meži Vsem naročnikom Naznanjamo vsem tistim nas ročnikom, katerim je potekla na* ročnina in ki bo prejeli opomin za poravnavo naročnini da jim pošljemo še to številko. Ako ne sprejmemo tozadevnega zneska v roku do naslednje Številke, bomo ukinili pošiljanje. Naj torej vsak stori svojo dolž* nost. so danes odlo&i, da gre s proletariatom, se mora natanko zavedat)! vseh težkoč in neprilik, ki ga čakajo, pripravljen mora biti na najhujše. Za mlačnež» in slu6aj-auK ljudi, ki se ne jasno zavedajo, kaj hočejo, torej ni prostora pri nos. Treba, dft se to jasno povo. Kajti delavstvo ne pri čakuje ne od sedanjega učiteljstva, ne od sedanjega dij«£t,va, najmanj pa še od sedanjega uradništva in sedanje Inteligence, da se J>o borila iit* njegovi strani. Le še posamezniki bodo pri&li k nam. Za lo sc mora danes proletariat nauiili samozavesti in samostojnega dela, izgubiti mora ie zadnje zaupanje, ki ga j e imel da dosedanjih »boljših« in »finejlili.o slojev — uradništva, učiteljstva in jim krniti hrbet; vzgojiti si mara tako samozavest, da ne ho čutil potrebe do ponižnega vedenju in klanjanja luipnm njim, kar mu daje iig hlap č zob Iva. Naj se jim da razumeti, da je odigrana vlaga um d ni*Iva in dn izh-aja proletariat laJiko tudi brez njih in c« treJm tudi proti njim. Oni, ki bodo to raautnell, no bodo zahtevali, d« »e jim proletariat klanja, kot* ee bodo čutili enake ž njiini. V Interes« intelektual-ef-v samih pa je, da to uvidijo, v Interesu svoje dušeivne mofri in progresivnosti. Zato objavljamo ta govore v prvi vrsti zato, da jiih bo fiitala intelektualna mladina, sjaraščaj^iičifl. generacija o- n« učiteljstva in dijaMve. Editui pri ne- filiitrskem deJu te lahko upamo, da bo padlo to seme na rodovitna tla. Stari rod je tu ker ve, da pogine v svoji tradicionalni omejenosti; na mladini pa je, da zasede njegovo mfcsto in da se pokaže vredna in življenja zmožna v deju in v bojtj. In jaz to mislim, da veljajo ti govori predvsem nji. * L« .Se pair opornih h govorom samim! Kakor rečeno, so nastali .-#>«. nrft-^rja«, v zaloibi komuni»tič,it ; ir Tucovlč v Beogradu. Izvedbo vsa stvari je poveril ljubljanskim sodr tj,go rn,, t/da iz neznanega vzroka se je stvar zavlekla, med tem je bila obelodanjena »Olbznana« reakcija se je poostnila in izdaja je postala nemogoča. Pozneje »e ja posrečilo dobiti te govora iz Jugoslavije in sedaj jih objavljamo v celoti, skupaj s prvim govorom, — Ostale manjše opomlbe pa sam uvrstil pod črto, pri posameznih govorih. Če piščalka ne daje razločnega* kako se more lumcti, kar piska in tmra, in če tromba daje nerazločen 0^as< se bo pripravil na boj? Tako je titili s varni: če ne govorite 3 jezikom razumljivih besedi, kako se bo vedelo (o, kar se govori? V srak boste gotforili, (I. Kor, H.) Govor slovenski Inteligenci Dolgo 6a#a se 'že popravljam, da W iz-pregovoril tudi vam golo besedo. Odkar sem so povrnil v domače krajo nosim to bosado v srcu. Nisem čakal z njo morda radi toga, kar sl je nisem bil ■fco dovolj * vesten, ali zato, ker nisem na-iel primerni formo m njo, zakaj kdor hoče govoriti jasno, temu se ni treba loviti z« abiik/o. Govoril wi) nima zato. ker nisem imel Aasa, ker sem imol pred seboj tisoče in tisoče uka željnih ušea, ki so za dobro ln pamettno sprejemljivejša, brez predsodkov in nepokvarjena in črt j,ih nosilci eo odloč.llnejA'i faktor v razvoju našega »odobmaga socialnega in kulturnega življenja, kakor vi drugi. Tem po-sJednJitfi nisem govoril zaman, pa mo-goče bo tiudl pni vas padla katera na rodovitna tla. Sedaj pa je tudi v našem socialietita dva stanu manj med vsemi oetoli m! — ne drugi visoki uradniki, med katerimi so juristi poslednji, n« sodnika ta ne dultav- Glasovi z dežele Tolmin Mogoče se marsikakemu čitatelju »Dela« čudno zdi, kako da se iz take velike okolice, kakor je Tol* minsko, tako malo oglašamo v na* šem glasilu. To pa je zato, ker je pri nas položaj tak, da je obžalovanja vredno. Zato pa sem se namenil na* pisati par vrstic v pouk našemu ljudstvu. Kje ste nekdanji revolucionarci Tolminske, ki ste si upali z orožjem v roki kljubovat gosposki? Ni vas več! Kje ste vi Gradniki, Kraglji, Munihi, Kobali in vsi drugi tolminski možje proletarci, ki ste življenje dali za dobrobit tolminskega prole* tariata — kmečkosdelavskega ljud* stva? Ni vas več! Vaši potomci pa še živijo, ali pozabili so na maščeva« nje, ki ste ga klicali in vcepljali v kri in meso svojim otrokom! Ti proletariat Tolminski spiš, ali čas je, da se zbudiš! Vstani iz dol* gega dvestoletnega spanja in očisti si pesek iz oči, ki ti ga mečejo vsa* ki dan razni narodni gospodje v i* menu naroda in vere ter vstopj v svojo že osnovano bojno organiza* cijo Komunistično stranko, ki te e* dina povede v pravi boj za osvobo* jenje tvoje in tvojih potomcev. Proč z narodnim varanjem in oklenite se komunistične ideje, ker le ta, edina ta je vaša prava rešiteljica. Pri nas je povečinoma v vsaki vasi kako društvo, ali žalibog, da je vsako narodno in povrhu še klerikalno. Seveda tukajšnji duhovniki pridno agitirajo zanje, da ne bi kak* šno propalo (v narodno*klerika!ni ideji) in jih je nekaj celo prikloplje* nih k Prosvetni zvezi v Gorici. Tako je eno takih društev priredilo v nedeljo dne 24. junija veselico in so delovali zraven naši nekdanji naj boljši sodrugi, ki so pred malo časa agitirali za komunizem, sedaj pa na* stopajo na odrih narodno*klerikal* Ni moj namen podpirati razne lju di, ampak pozivam vse one, kateri trdijo o protidelavskem postopanju inženirja Carbonara naj pridejo v u* rad ter prečitajo pismo ki visi v okvirju na steni, podpisano od velikega števila delavcev, katero mu je bilo vročeno ob obletnici njego* vega delovanja v prejšnjm skla* dišču skupaj z zlato medaljico. O Križmančiču naj se izreče delavstvo kjer je delal dolgo dobo. O podpisa* nemu, ki je eden iz »gospode iz pi* sarne«, naj se izreče furlansko in po* sebno vrhovsko delavstvo, katero pozna njegovo vedenje v uradu in vsakdanjemu življenju in njegove stike z delavstvom, iz vednega ob* čevanja in iz nedeljskih sestankov, katere je prirejal. Govori se o špekulaciji, ampak dopisnik sam špekulira na mnenje javnosti, kateri razmere niso pozna* ne. Da ali ne, prihaja po en tovorni voz na teden v skladišče in na nje* ga nai bi čakalo kar pet ljudi, da razloži, in potem čaka celi teden, da pride drugi. Kličem s teboj: Živel razredni boi. Ampak treba je pomisliti o splošnih razmerah, katere so krive ozlovoljenosti vseh, in ne napadati radi teh razmer ljudi ki niso krivi, kar se dela posebno proti podpisa* nemu radi pomanjkanja denarja, ker je slučajno blagajničar, ter se napada dnevno s kletvami in grožnjami. Da! sčistimo blato, ali ne metati ga! Sicer, ne zanašajmo se na raj, ker ga ne bode. kar ima tudi svojo dobro stran, namreč, da se ne delavstvo uspava v blaženih mislih, da ga privedo do zaželjenega cilja Zadruge so pognale svoje kore* nike iz gnoja sedanjega družabnega reda, predpogoja njihovega življenja, in se lahko uničijo z enim mahom peresa kakega mogotca. Naj bodi dovolj navedenega. O Volitve že pričenjajo Gotovo, da pričenjajo. Meščansko časopisje že vse obljublja, kar se le da kaj ver jeti. To bodo odprli, ono, tu bodo naredili nelMj velikega, tam spet, samo učakali ne bodo gospodje zavedni volilci tako lema lu. Mussolini je iscer rekel: Nientc per niente, kapitalistično časopisje pa misli drugače: obljube se še zmiraj lahko dajo za glasovnice! Ne stanejo ncemireč drugo ko tiskarsko črnilo in papir! Naš — nairod bo takrat slabo odrezal v Julijski Krajini. S petih poslancev bo prišel na nekaj manj. In se povrhu še ne ve, na koliko. Gospod poslanec S ček je ie povedal svojim oljim prijateljem, da ne bo kandidiral. Ožji prijatelji pa so raznesli to vest tudi med širje prijatelje in sicer potom. Mihca in Jakca. Ali se bo smejal dr. Wilfan! Skoda, da ni Sček ie prej prišel na to misel, dosti lepše bi se živelo! Nam bi bilo najljubše, (e bi oba gospoda ostala poslanca tudi za na,prej, po popravljeni volilni praivici. Narodu bi bilo v korist in nam v časi v zabavo. Živio volitve po novi volilni... pravici IlillllilllllllllililiiiliiiillliliiiiiiilSliiiiSlPIlIllililliijlllliilliiir.lil!!! nih društev. O mladina, kam bežiš,; glasil ®em se samo radi obreganja *,/> ttop \m m erv 1 101/1 _ :___ _1 ^____ T . * * _____ ___ _ J U., . ali ne veš več, kam so te 1. 1914. 'pri* peljala taka društva? Tako bo tudi sedaj s tabo, ako se ne še o pravem času rešiš te kuge. Proč s takimi be* darijami in zgradite taka društva, ki so edino vam v korist. * Vsak trezno misleč človek, ki je resničen ljubitelj svobode, to je pra* vice in bratoljubja, mora biti agita* tor komunizma, Maloruski Opomba uredništva: če niste imeli boljših komunistom, kakor so oni, ki se pustijo varati od novodobne narodne gospode je kri Gradnikov, Kragljev, Munihov in Kobalov in njih neštetih pobratimov, junakov in mučenikov rodila slabe,, majhne sinove. Ali kar %ms je, ki se nik dar ne upognete, skrbita, da bo na njih mesto stopila, ponosne jša •mladina, prava kri onih, ki so položiti glavo za pravico siromakov in ki ne bodo nikdar umrli, te jih tudi izdajajo danes — šibki slabiči. Opatjeselo Obreganje Mislim na članek v »Delu« štev. 175. od 28. VI. Soarug, kateri ga je napisal, je ukradel »Delu« prostor ter objavil na njem laži, — lastnosti, ki se med delavstvom do sedaj še ne štejejo za dobre. Tu govori sebič nost in sovraštvo do nepoznanih, novodošlih ljudi. Da se člani urno odpuščajo, ni res; da se sprejemajo fašisti še manj. Pri novem vodstvu je bil le en slučaj, ko sta bila odpu* ščena dva delavca in to radi po* manjkanja dela. Res je, da je Jelen Štefan, kateri je oddal hišo v najem za urad, prosil za delo. Obljubilo se mu je, da se sprejme, ko bode po* treba. Ni pa bil sprejet takoj po odpustu onih dveh. Res je tudi, da je odpovedal trikrat stanovanje, s čimur je hotel doseči, da se takoj sprejme na delo, kar mu je tudi bilo povedano v obraz. Da je fa* šist, se v uradu prvič čuje. Prizadeti delavec je pri odpustu protestiral s psovkami in grožnjami, navada, ki je s strani nekaterih zelo v rabi, ko pridejo v urad. Ako je bilo prej za* poslenih pet delavcev, in še več, v skladišču, ni^še postalo obveza, da morajo biti še nadalje, sedaj ko tega ne dovoljujejo okolnosti. Da našnji ustroj ne dovoljuje, da bi bila delavska Zadruga kaka ustano* va za dobrodelnost. nad »gospodo iz pisarne«, med ka tero štejejo tudi mene, ki je vsa iz proletarskega stanu, čeprav polovi* ca ne misli proletarski. Ampak^ da se ta gospoda pripravi, da uvažuje delavske težnje ter se zave, je po treba ne često neopravičenih psovk in toliko manj telesne sile ki bo do* brodošla v boiu proti celemu raz* redu in ne proti posameznikom. Kalin Ljudmil Opatjeselo, 29. junija 1923, Iz zbirke Toneta Seliškarja „Trbovlje‘ Sedmerojenčki Razpamle so se bajte in gledal sem lepe in grozovite ure: Ko jc bil prvi sin spočel, je šla mati v prelepi svet pod ci'etoče drevo sinu uspavanke pet. Ko je prvi sin bratca dobil, se je oče od veselja napil in je svojo ženo hvaležno po licu pobožal. Ko je zajokal tretji sin, se je priplazil iz naznanili globin majhen črviček v njeno srce. Ko se je rodil četrti krik, ■ je bil oče kakor gobav bolnik s krvavimi žulji pokrit. Ko je bil sedmi sin spočet, je bil od očeta-pijanca preklet. Gledam in štejem, pa ne morem sedmemjenčkov prešteti: . Nad bednimi in sklonjenimi visi glad, pod črnogledimi zija prepad, pred norci gre prazna cesta v prazno življenje. Žalostno sem pogledal Krista na Klečci: O, Kriste, kdaj pride tisti veliki čas, to bo šla mati ob vsakem rojstvu v prelepi svet, pod cvetoče drevo sinu uspavanke pet — ? brutalno silo iztrgal ženo iz druži* ne, iz doma in jo poslal v tovarno, pisarno itd., da tam skupaj z mo* žem in otroci ustvarja bogastvo ne za sebe ali svojo družino, ampak za peščico kapitalistov. Ker je ženska manj odporna od moškega, je njena delovna sila mno* go cenejša kot pa ona od odra3tle* ga delavca, ker moderni stroji ne zahtevajo in ne potrebujejo za svo* je delovanje močnih, kvalificiranih delavcev, kapital vedno bolj nado* mešča odrastle delavce z ženskami in mladino. To vidimo po vseh deželah. Pov sod narašča število delavk hitreje nego število delavcev. Vzporedno s tem pada tudi število zakonov. V Angliji n. pr. ima samo še tretjina žena svoj dom, večina se mora od* povedati družinskemu življenju. A-ko bi se razvijal kapitalizem še naprej, bi skoraj večina žena Ame* rike, Anglije, Nemčije, Francije, I talije, Avstrije, Češke in drufiih de; žela staia pred alternativo: ali poro* čiti moža brez zadostnega zaslužka, ali iti v tovarno, pisarno itd., kjer jo kapitalist slabo plača in oropa moža. V Franciji kakor znano, stalno pada število prebivalstva oziroma ostaja na*isti višini; medtem pa šte* vilo delavk stalno narašča. V petih letih se j e povišalo število delavk za 890.000, število delavcev pa istem času samo za 116.000. Isti po jav imamo v povečani meri v Nem* čin zlasti po vojni, kjer je visoko število brezposelnih delavcev tudi zato veliko, ker je zaposlenih vedno več delavk. Kapitalizem hoče čim prej vzpostaviti svo;c razrušeno go* spodarstvo, zato izkorišča vse, za* posli vse, kar je cenejše — najmanj odporno ženo in jo povede v kolo svojega blaznega, v prepad deroče* ga noloma. Tudi pri nas hitro narašča število delavk, proletark po tovarnah, rud* nikih, pisarnah, uradih itd. Vznoredno z naraščanjem žena v kapitalistični produkciji pa ne nara- šča proletarsko žensko gibanje, ki ga pri nas skoro ni. Mi poznamo skoro samo malo* meščansko žensko gibanje, ki je tako žalostno kot je pomilovanja vredna purgarija sploh. In v tem slavnem purgarskem ženskem giba* nju »narodnih dam in gospa« vidi* mo zlasti v zadnjem času tudi g. Štebijevo poleg g. Tavčarjeve i dr. Mnogo mladih proletark blodi po »Sokolu« in podobnih društvih ter tam išče »razvedrila«. Zlasti mladim proletarkam po pi* sarnah, smo mi preveč boljševiki. Kajti mi hočemo odpraviti druži* no! Na čem pa sloni današnja dru* žina? Na — denarju. In družina v pravem pomenu besede obstoja le še za buržoazijo. Ne bomo mi od* pravili meščanske družine, ampak gospodarski, družabni razvoj jo bo odpravil. S propadom meščanske družine bo pa propadla tudi pro stitucija. Meščansko in malomeščansko frazarjanje o rodbini, družinski vzgoji itd. postaja tem ostudnejše, čim bolj se vsled industrijskega razvoja trgajo družinske vezi pro* letarcev, čim bolj postajajo v kapi* talističnem sistemu otroci navaden krpčijski predmet in delovno o* rodje. Medtem ko vas, žene, plašijo bur-žuji pred »skupnostjo žena«, ste ve v njihovih rokah navadno proizva* jalno orodje, še več, proletarske žene in hčerke smatrajo, da jim mo? ra:o biti na razpolago za njihovo pohotnost, da o ofieialni prostitu* eiji niti ne govorimo. Tako vam ho* eejo prikriti, da je revolucionarni proletariat tisti, ki bo odpravil ofi* cielno in neofieielno prostitucijo, ki ie neizogibna posledica kapita* lizma in ki more izginiti edino le s propadom kapitalizma. Proletarska žena, tvoia osvobodi* tev je mogoča le z osvoboditvijo ce« lokupnega proletarskega razreda! Zato v proletarske vrste! Podpi* raj boj svojega razreda proti kapi* taiu, ki duši tebe najbolj! Mimogrede V Poruhrju se aMgrcum med Nemci In Francozi hud boj. Francozi napsidaijo, Nemci se branijo. Ker se branijo jih franeoJka okupacijska vojaiška sodišča obsotfaijp m smrt. Skoro vsak dan prihajajo is Porulirja vesti, ki poročajo, da je to in to francosko vojaško olevparijsko to-dišče obsodilo na, smrt enega ahi več Nemcev, ki so s« pregrešili aii so s« uprli vetji in vtkmom francoskih okupacijskih o blasti. Nemci se bore za čast in ta w-bodo svoje domovine. Zato jih Francozi kaznujejo. Če se nebi branili bi jih svet smatral za manj vredne ljudi In bi bili kasneje kaznovani od Nemških oblasti kot izdajice. Patriotizem ne pozna šale; on iona svajo posebno logi,ko in se ravna po njej vedno in povsod. V Poruhrju kakor drugod. Patriotizem povzdiguje narodni ideal do nebns. Tako dela s e vodu vsak patriotizem in se ob enem vsak bori proti patsriotizmiu drugih nrerodov. Vsak patriotizem smatra svoje bojevnike za junake in bojevnike drugih patriotizmov pa ta zločince. In vendar trde vsi, da se bore za čast in sa svobodo svojih domovin. Čast, svoboda trt blagostanje šo-mtovin bi 'moral biti torej po vsej naravni logiki skupen ideal vseh patriotov. In vendar se ii imenu lega skupnega idmla med seboj pošteno sovražijo, kaznujejo in koljejo. Najbolj čudno je pa, da ljudje vse to gledajo, opazujejo in se od tega nič ne nani-če. Ako 'je narodni ideal zares svet, tedaj bi moral biti svet in torej nedotakljiv za vse patriote, Ako 'je svdbada narodov vsem tako sveta in hrepene po njej t)*i, čemu se potem med seboj koljejo in skušajo d,rug drugega se za svobodo oslepor riti* Čemu kaznuje patem^ recimo, francoski patriotizem nemške patriote kotlar vrše. ti za s-ooij narod enaka dejanja kakršna wše francoski vojaki v imenu svojega naroda? Ne bi bilo stalbo >aiko bi te po. triotje vseh narodov med seboj dogovorili in se spmvEi v rod glede tvojih fkup-nih idealov. Zakaj ako zahtevajo časst in svobodo in blagostanje enega naroda sramoto, suženjstvo in obuboianje drugih, narodav, tediaij pridemo do zaključka, da ni patriotizem sploh noben Ideal marmi le grd egoizem proti kateremu je vrtfdno se hariti, da se gn uniči in sipraoi s tveta. Ta dopis objavljamo z istim namenom kakor smo onega v zadnji štev.: Da dobi izraba vse, (kar tare m teži proletariat, tudi v ustanovah, ki si jih jo sam ustanovil, ker ga to zadnje, umevno, napravlja najbolj apatičnega. Le na ta način ss doseže, da se vzroki nezadovoljnosti objasnijo vsestransko in spoznajo dejanske o-'koliščine. 'Spoznanje pa je eden od pogojev' za poboljšani«. Sedaj ima besedo, za stvaren popravek, naš dopisnik. Idrija V pondeljek 25. m. m. se je vršil pri nas pogreb naše umrle sodružice Helene Jereb*ove. Pogreb je bil pra* vi izraz razredne zavednosti in so* lidarnosti idrijske proletarske mla* dine, med katero se prav v zadnjem času opazuje zanimanje za delo v organizaciji in za izobrazbo. Več krasnih vencev je bilo daro* vanih od našega društva, prijate* Ijev, prijateljic, sorodnikov in so* rodnic pokojne sodružice. Pozor* nost je vzbujala posebno velika u* deležba pri pogrebu, ki se je vršil v najlepšem redu. Zahvaljujemo se za številno ude* ležbo in prireditev s strani naše zavedne mladine, ki je pripomogla, da je pogreb uspel, kot manifestacija razredne zavednosti idrijskega de* lavstva. Pokojnico, 'ki je bila dobra člani* ca našega društva ohranimo v traj* nem spominu. lagala Zahvaljujemo se na tem mestu odboru in članstvu »Kulturne zve* ze«, kakor tudi vsem onim sodru* gom, sodružipam, prijateljem in pri* jatebicam, ki so na katerisikoli na* čin izrazili sožalje in pripomogli k lepo uspelemu pogrebu. Družina Jereb Ženilto vprašanja Kapitalistično gospodarstvo kot vsako potrebuje surovin. Za obde* lovanje surovin pa je neobhodno potrebna človeška delovna sila. Znanost in tehnika delate nepresta* no na tem, da ustvarjata vedno nove stroje, ki zamenjavaj«) in nadomeščajo žive stroje — ljudi, čle* vekovo delovno silo. Vendar igra še vedno v kapitalističnem sistemu delo človekovih rok važno ulogo in zato stremi kapitalizem stalno za tem, da postane ta delovna sila čim cenejša. Kajti čim, cenejša je člo* vekova delovna sila, tem večji je profit kapitalista. Delavec se temu upira, ker on ni navaden stroj, ki se namaže z oljem, pa zopet teče in tudi ni konj, ki po delu potrebuje samo hrane in počit* ka. Delavec je človek. In človek je pa taka dvonogata žival, ki ima možgane, s katerimi misli, človek je torej razumna žival. In zato se on ne da ponižati na navaden stroj, kar hoče kapital. Uradnik, ki se šteje med bolj »izobražene« kot de* lavec) ta »izobraženi« uradnik je danes prav za prav pravi pravcati stroj. Kapital pa v svojem stremlje* nju za čim večjim profitom in nako* pičevanjem bogastva noče poznati nobenih človeških lastnosti, narod* nostnih, verskih in spolnih razlik. In vse narodnostne in verske razlike je kapital tudi premagal, vse je za* sužniil svojemu gospodstvu. Drugačna, težja pa je bila ntego* va borba proti spolnim razlikam, proti družini. Zadel ie na klic žene po ravno* pravnosti i dr. Ta klic po emancipaciji itd. pa v resnici ni nič druge* ga kot klic na pomoč proti brezsre* nežu, ki se je prikradel v družinsko življenje in ga razbil. Kapital je l ■MMimU-IU!UW.'... a:«!«!!!1!! r.iki. Slovenska inteligenc® 'sa Usti ljudje, ki v slovenskem jeziku ustvari a j o novo idejo in nove naftrte za naše s-ku!pno duševno tn socialno življenje. Oni niso voza ni n® stan —fo so resnični, Prav pra vi inteligenti, stanu niti nimajo — niti žolc. 0, menda ravno današnje naš« Sole so Iknivo, da imamo ta^co zelo malo inteligence. Prav gotovo ■pa je, da se inteligenca v šolali no pridobi, prav često pa ubije in zafpravi. Inteligenca nima 'torej a stRnom in Solo prav ničesar opraviti. V spletnem je naj-sigurnejši znnk, da ni ie inteltgentem, kdor si je pridobil doktor »Ki naslov. Resničnim intoligentom so tako pridobitve ba.last, nadlega in zamuda časa in si ga pridobe, k«r to zahtova vladajoči razred. Idejno delo razlikuje inteUgenta (A nualn«ga delavca. Po produktih tog n deJa sodimo njegovo vrednost za človeško družbo. Novost napram obstoječemu in urad-nisštvo bliže, delavski masi, k.a‘kor pa uaia inteligenca. Tudi ovratnik i elikan* židovska kravata nista *e dovoljna znaka inteligence; razliko med manualnlm (ročnim) delavcem In 1ntel%enk>m označujejo torej proizvodi njiibovsga dola. Internacionala ministrov Tu pdnašamo nepopolni seznam »ocia-JtotAinih ministrov, Iti so v Hamburgu ustanovili dcvo internacionalo: NEMČIJA Seheidemann, državni ta>jnik Nj. Vel. Viljema II., drža/vnl ka.ncelar. Poskusil rešiti monarhijo, v tkrvi udušil proletarsko revolucijo. Ebert, predsednik nemške republike. •-Proglasil cbaodno stanje nad delavstvom, dal zapreti stavtoječe uradnike. Noske, vojni minister Nemčije. Bauer E., državni tajnik Nj. Vel. Viljema II., minister dela, državni kance-lcir, minister zlatega zaklada. Wis sel, minister gospodarstva. Zandsberg, minister prava — izdal izjemni m kem pnoti delavstvu; David, notranji minister. MUH er, zunanji minister. Iladbuch, justični minister. AVSTRIJA Penner, dmavni 'kancelar, vnanji minister ('koalicija * Veienemci in Meri kalci). Bauer O,, vnarfji minister (teta koalicija). Transportiral murjicijo prot} Sovjet ski Rusiji. Deutsch, vojni minister (ista. koalicija). Narialj.nl: Glodokel, Ilanusch, Ellenbo-gen, E i sfer, ČEŠKA Tušar, ministrski predsedn?k. Vodil voj •mo proti Sovjetski Madjareki ter zapiral komuniste, Habermann, minister za šolstvo (napravil koalicijo z demvcflira-tl, veleposestniki, klerikalci, narodnimi socialisti). Ukinil mnogo nemišidh šol. Johannis, minister 2& prebrano in fiampl, minister za javna dela. Meisser, jmstični mimisteer, Okoval i?-jemni zakon pr.rjti delavstvu. Markovič, minister za narodno obrambo, dal streljati na štraijkujoče delavce. Soukup, justični minister, zapiral delavce. NadaHni 'častiti »acdjaigi« ministri: Srba, Dcrer, Behyne. POLJSKA Maračevski, ministrski predsednik, izdal izjemni za'knn preti delavstvu, uvedel jjop&t caristični kazenski zafcorok proti ■j.j., mmmmt i mmmmm političnim jetnikom, prekinil odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Vasihvski, vnanjli minister. Velja isto za njega. Njuni pomagači, tudi vsi ministrski »sodrugi«: Zjemincki, Barlicki, Arčigev-ski, Dovnaimvič, Dašinski. Posledniji'ja vodil vonio proti Sovjetski Rusiji in uvedel boli teror na Poljskem. FRANCIJA Guesde, brez portfelja, minister ib časa svetovne vojne. Thomas A., minister za municijo, streljal in aaplral štrajikujoče dalavce. Sem bat, minister za časa vojne. ŠVEDSKA Branting, ministrski predsednik. Na Danskem Stauning. Kakor vidimo, kapitalizem svoje sluge ‘rad in dobro plača. Na. toplih ministrskih foteljih se socialdemokratičnim ekscelencam ne godi slabo. Zato je lahko razumljivo, da se hočejo vzdržati na teh mestih za vsako ceno. Da je ta cena kri delavcev, to je zanje postransko. Seheidemann in Noske v Nemčiji sta usmrtila nad i5 tisoč delavcev, med njimi Liebknechta in' Lu-remburgmo, ki sta tudi morala nn Kalvarijo radi socialdemokratskih ministrskih sedežev, zato da ostane kapitalistična. Nemčija nedotaknjena, Nemčija jun-kerjev, veleindustrialcev, bankirjev in veri inikov. In pri tem je oba ministra so-cialšovinistično delavstvo Še podpimlo, o-mamljeno od strupa, da gre za obstoj nemikega naroda, ka 'je Šlo v resnici za gospostvo in izkoriščanje krvosesov velikega, trpečega nemškega ljudstva. Kolikor socralpatriotičnih ministrskih imen, toliko izdajalcev delavskega naroda! Strajkaški talasi u Nemažkoj Nemačka marka pada niže i niže. Pregle sad m Leo dobilo se za j c dan dolar 80X30 maraka, a sada v^ž 110.000. Marka sto;j več niže od austrijska krune, za se d mi C U dana pala je realna na dni ca za više od 20 po sto. Radnlštvu preti opasnost, da ga skupoča i beda sasvim unište. Iagle-da da če detdi do velikih dogodjaja u No-mačkoj. Ostat se na ovem na moia, Iii tv radnižtvo iči napred, sili reakcija. Štrajk rudara i metala-ca u Sleskoj je zavržen, ali je za to stiipib sada u štrajk 120.000 poljedelskih radnika u Šleskoj. Motalacj u južnoj Nemačkoj stoje pred težkim borbama. .M»jL!!.i'iiijj'ii ja L.ii’uiiuia:'i .nau.*"!!.,! mmm Kajpada, tudi inteligenca ni nič drugega kakor delavec, 'toda posebna kategorija delavstva. Njaj pripada naloga, da vodi vss dnužabno delo, mu kaže nova pota in daje delavskemu življenju vedno nove impulze. In to delo nn niti bolj, niti manj važno za. človeško družbo. Samo zase, brez manualnefa dola je družabno brezmiselno in brez cilja. NajlepM, najpopolnejši, najvzomejži načrt za katero-sibodi zgradbo bi bil brez smisla, ata) no bi imeli manualnih delavcev, da ga izvršijo. Iznajdbe pare, plinov elektrike itd, bi nam nifi ne pomagale, ako ne bi imeli kova&pv, ključavničarjev, monterjev in drugih, W nam postavljajo tovarno, železnice, napeljave, stroje itd.; v katorih pridejo ie prirodne sile do svoje veljave kot koristne sil« za človeško družbo. Zsto pa socialno inteligent. ni več vreden od manualnega delavca lin ta ni manj vreden od onega. To je delavec inteligent. ki mora vrniti v človeški družbi ravno-tako svojo določeno nalogo, kakor vsak drugi delavec. V času sodobne svetovne revolucije o-snačuje tega delavca to le: on jo za svoje delo najslab&e plačan, najbolj, gladuje, percentualno je najstobše politično orientiran in najbolj konservativen. Na j večja sreča za človeštvo je, da je ta najbolj izkori4čevan,a kategorija delavcev fizično slaba in po številu majhna. Nova kovinarska pogodba pred delavstvom Star pregovor pravi: »ne delaj računa brez gostilničarja«. Novi pre govor pa pravi: »gostilničar, ne cb» laj računov gostov ako jih nimaš«* — To bi bilo prav dobro ako bi to znali nekateri ljudje, posebno pa g. Fornaciari, tajnik tržaške fašistov«« ske kovinarske organizacije. Temu človeku se je namreč te dni močno zaletelo, ali ne pri jedi, ampak pri pogajanjih m^d zvezo industrialcev in goriomenjeno organizacijo. Ka# kor je »Delo« že zadnjič javilo, je gosp. Fornaciari napravil nam tr* žaškim kovinarjem novo pogodbo v kateri je privolil gosp. industriaJs ocm 10 odst. našega zaslužki ter ob enem daroval 700.000 L., katere smo kovinarji plačevali po 2 in pol odst. že 28 mesecev, v neki rezervni fond. Lepa svota kaj? Ali kadar i? ma ta človek smolo, kaj hočemo mi zato? Dogodilo se je namreč, da še prcdno .je omenjeni gospod podpi* sal pogodbo so mu gostje povedali da od nas nihče ni bil v njegovi gostilni. v . f In tako se je dogodilo, da smo tržaški kovinarji z 1496 podpisi po? kazali zobe g. Fomaeiflriaju in fa« šistovski kovinarski organizaciji sploh, ter ob enem pooblastili nalo staro organizacijo »Fiom«, da e« dino ona sme sklepati in podpisati naše pogodbe, kajti v drugačnem slučaju mi kovinarji ne pripoznamo nobene pogodbe. To so torej prevideli tudi naši go* spodarji, da 1500 delavcev je malo več nego ona dvajsetina delavcev, čeprav fašistov, ter na zahtevo ko* vinarjev potom svoje organizacije »Fiom« s to zadnjo povabili na prvi sestanek za 2. julija. Tako smo torej kovinarji še enkrat pokazali, da ne kriza in tudi ne reakcija nam ne u* biie naše ideje amnak kar nam lah* ko stofi je edino to, da nas utrdi v našem boju za naše pravice, in pro« vice vsega delavstva. ^ Kovinar Sodrugi, kateri so * nabiralnimi polami, katere smo jim poslali na* brali kako svoto, naj nam jo pošlje* jo čim preje. Tako razumevam jaz inteligenc# in tej inteligenci hočem v tem rdečem razpoloženju govorit!. % Utrdimo na.jprej en pojm. Odkar sem začel čHati vale duševne proizvode in odkar sem v stiku z. Vami, mi neprestarug pišete4 pojete in pripovedujete o oarodii. Pripovedujejo mi vse mo p oče o njem, a predvsem dvojo: da ga moramo ljubiti in zanj delati Če pa srt pokličem gotove vaše stvari in svoje doživljaje v spomin, potom ml je jasno, jtoga pravzaprav mislite s to besedo: narod, koga priporočate v ljubezen in za koga naj delamo. Vodnik, Prešeren, Simon Gregorčič, A&kerc, Tavčar, Pater Hugolin, cela vrsta naših univerzitetnih in dru«ih profesorjev itd. — gotovo vsi ljudje, ki so delali za slovenski narod. Jaz grem n. pr. mmcigo med naše rudarje, — in Tudarji so gotovo narod --pa jih MpmaELTn: «- AM 'poznate Vodnika, Ski je delal za 'vas? — Vodnika? Tu ni nobenega. Vodnika, mogoče ge piše v kočevskem revirju ikdo Vodnik. — Ne, ne ■— popravljam j* z — pesnika VodnJka? Vam^ »trm« veliko e^St črnih mož. -- Ali posnate Prežema? vprašam naše fcmeief — Da, Prešerna poznamo, stoji v Ljubljani pred frančiškansko cerkvijo. — Dobro, ali ste 'C i tali njetgove pe«ml? — A, on jo pisal pesmi? Na&im kmetom se dobro zdi, da j« pisal Prešeren pesmi, ali čital jih Je redko kdo. Morda eden na desettiisoft. — Ali poznate Tavčarja, kmetje moji? —- O, da, dr. Tavčarja pa že poznamo. Ta j« advokat v Ljubljani. In tako bi Slo to na prej za vso naSo literaturo, sa vso našo glasbo, za vse naše slikarstvo in za vse naše znanstvo. Drugačne odgovore bi seveda dobil v mestu. Oprostite mi torej, draga moja inteligenca, za katem narod pojete vi svoje pesmi, pišete vi svoje romane, skladate svoje napeve, slikate svoje »like in pišete svoje učena znanstvene razprave/? Imenujete M vi narod teh par desetiisoS ljudi, ki aede po ljublJan&kAh in mariborskih eakajenih kavarnah pri »Fajmoštru in pri »Belem volku«, ali je val narod ona Črna de,la>v«ka in kmetska tam zunaj? Ako imenujete narod tmo črno maao tam zunaj, potem je va&s delo kaj čudne vrste, zakaj ta mn« pmkteto malo ve za v*# in malo občuti v«So delo. Pač pa vem, da ta črna masa deta za va*, draga inteligenca, in da vi to delo vse drugače občutite. Ako polivajo samo E L rrwi—rtTijm Delavska šola Tolminski punt (Iz predavanja Joška Cveka) (Konec) Mesto je bilo kot izumrlo, ko so vkorakali puntarji na glavni trg »Travnik«, kjer so obkolili palačo glavarja grofa Strassolda. Grof Ko* ronini je iz strahu pred uporniki opustil potovanje v Tolmin in se je skril na grad, kamor je bil že tudi zbežal Bandel s svojo družino. Glavar se je —seveda pri previd* no zapahnjenih durih — pričel po* gajati s puntarji. Obljubil jim je vr* niti blago, živino, priznati razne o* lajšave in ponujal celo denar, ako se mirno razidejo. Voditelji uporni« kov so mu odvrnili, da je predpogoj nadaljnih pogajanj: izvršitev zahtev, katere so mu že v Solkanu na* znanili, to je: izpustitev zaprtih to* varišev. Med pogajanji z glavarjem se je del puntarjev lotih Bandlove hiše. Ker ie bila zaklenjena, so vdr* li skozi streho v notranje prostore, odkoder so pometali vse pohištva in druge premete na ulico. Strassol* do, videč, da puntarji trdovratno vstrajajo pri prvotnih zahtevah, veli skrivoma prenesti svoje zaklade v kapucinsko cerkev, sam z družino pa po podzemski poti pobegne na grad. Mem tem so puntarji postaja* li vedno bolj' nemirni in glasni. Spo* ročili so glavarju, da zadene njego* vo palačo ista usoda kot Bandlovo hišo, če nemudoma ne zadosti nji* hovi zahtevi. Glavar, videč, da je situacija od trenotka do trenotka nevarnejša, se je končno-s težkim srcem, vdal, izpustil vjetnike, izročil konfiscirano blago blago s konji ter tolminske kmete z lastnoročnim pismom odvezal od plačevania dav* kov, katere jim je naložil tolminski grof Coronini. Ravno, ko je bilo puntarjem pračitano glavarjevo pis* mo, so prikorakali na »Travnik« iz zapora izpuščeni tovariši, katere so uporniki sprejeli z velikanskim navdušenjem. V triumfalnem sprevo* du, pevajoč narodne pesmi, so jih nosili po mestu in dajali na vse mo* goče načine izraza prisrčne radosti Kako lep izgled tovariške zvestobe pred 200 leti! Naposled se je tudi meščanstvo, videč, da puntarji ne nameravajo ž niimi nič hudega, o* pogumilo ter odklenilo hiše, odprlo prodajalne, gostilne itd. Dne 28. marca 1713. so puntarji z navdušenimi vzkliki in prepevanjem zapustili Gorico. Pred odhodom je hotel del puntarjev demolirati pala* čo Coroninijevega tovariša grofa Della Torre, kar je pa preprečilo !z Gradiške došlo vojaštvo, katero ie poklical Strassoldo na pomoč. Pač pa so spotoma porušili v Kana* lu hišo tamkajšnjega dacarja, Bandlovega prijatelja. Nekateri puntarji so krenili na« mesto nroti domu v Brda in Vipav* sko dolino, kjer se jim je posrečilo zanetiti upor proti lokalnim grašča* kom. Celo Devinčani so se uprli svojemu grofu in mu odrekli pokor* ščino. Ta upor pa ie kmalu uduši-lo iz Kranjske poklicano vojaštvo. ’ Na Tolminskem je nad tako si* jajno uspelim puntarskim uspehom zavladala občna zadovoljnost, kaj* ti vsabrio jc bil prepričan, da se bli žajo ljudstvu svobodnejši časi. To!* minci pa so preveč zaupali Stras* soldovemu pismu in niso slutili kake zahrbtne naklepe kuje proti njim trenotno premagana grofov* ska gospoda-Grofa Coronini in Strassoldo po kapitulaciji pred tolminskimi pun* farji nista imela več mirnega spanja. Puntarska zmaga ju je neizrečno bo* lela, zato sta noč in dan študirala, kako bi se nad uporniki čim krute j* še maščevala. Dobro vedoč, da ima* ta pri cesarju in njegovih svetovalcih popolno zaslombo, sta napisala ovadbo na kabinetno pisarno, v ka* teri sta naprosila za vojaško pomoč in kazensko ekspedicijo v uporne tolminske vasi. Seveda > je glavar Strassoldo svojeročno pismo, s ka terim je ukinil od Coronini j a pun* tarjem naložene davke in priznal obenem razne druge olajšave tol minskim kmetom, previdno za* molčal. Da je cesarski Dunaj grofovski gospodi brez odloga ustregel, ni tre* ha omeniti. Cesar je poslal Strassol* du in Coroniniju vojake — Hrvate, katere sta — s prideljenimi špijoni —brez odloga nastanila v puntar* skih vaseh. Vojake je morala plače* vati in preživljati dotična vas ozi* roma občina. Ljudstvo je bilo kar čez noč obkoljeno od vojaštva in o* vaduhov. Pričele so grozni s-i-M 1. 1920 in 1921. Izvoz kovin Iz južne Rusije in Ukrajine je bilo v zadnjih 5 mesecih izvoženo nad 1G0.000 ton manganove rude. Sklonjen je tudi dogovor z nemško industrijo, za katero ho Sovjetska Rusija izvozila še tekom t<>ga leta 100.000 ton železne rude in 50.000 ton manganove rude. Samo v rudniku Kri.-o-rost je znašala produkcija rude v zadnjih šestih mesecih -čez 170.000 ton. Produkcija meseca maja je bila za 100 odst. večja ne,"o februarja. Tako se kljub besniri. divjanju evropskih kapitalistov in njenih soci a lpa t rict sk ih lakajev go-spodarstve •ruako delavsko-ksnetske vlade vedno bolj utrjuje. slovo svoje zveste tovariše, poklek ne in položi glavo ... Bobnarji zaropočejo, v zraku se zablesteče ostrobrušeni meč in gla* va prve žrtve se je ločila od izmu* čenega telesa, mučeniška kri pa je poškropila v krogu stoječe mo* rilce..« Trenotno je množica osuplo zrla ta grozen prizor. Ali ko je ugledala Gradnikovo krvavo glavo s široko odprtimi očmi ležati par korakov od telesa, so zlasti ženske s Tolmin* skega zaihtele. Enaka procedura se je izvršila nad Kobalom, Kraguljem in Munihom, Po justifikaciji so Zaščita delavcsv v Sov, Rusiji • Po slavnem koncu meščanske vojne, je začela Rusija z mirnim gospodarskim delovanjem in je vpostavila v prvi vrsti zaščito delavcev. Od 10 do 11 urnega delavnega dneva pred revolucijo so postavili 8 urni dela nik. Celo v najtežjih urah republike, ko se je delalo tudi mnogo čez uro, je delovni dan bil povprečno 8.57 ur. Danes se uporablja čezurno delo 1« v izjemnih slučajih — in sme p6 zakoniu biti na leto le 120 ur Čezurnega dela — ki se pa plačujejo 1 in pol krat več. Osemurnii delavnik je zakonito upeljan v 21 izmed evropej. držav samo v dveh in še tam ,ga sabotirajo kapitalisti s ipomofrjo državnega a-parata. Poleg osemurnega delavnika m fizične delavce je vpeljan šesturni delavnik za duševne in pisarniške delavce. Za posebno škodljive produkcijske panoge je delovni čas skrajšan, kakor n. pr. v tobačnih tovarnah na 7 in v plinarnah na 6 ur. Kodeks določa 42 urni počitek na teden, zato se ob sobotah dela samo 6 ur. Kdor v nedeljo ne more počivati, je za njega določen drug dan v tednu. Vsak delavec ima pravico na 14 dnevni dopust letno s polno plač». V posebno škodljivih produkcijskih panogah in za mladostne delavice pod 18 letom je dopust dvakrat po 14 dni na leto. Zenska ne smejo opravljati nočnih in podzemskih shreb. Noseča žena je oproščena pri fizičnem delu 3 tedne pred porodom in pri duševnem in pisarniškem delu 6 tednov vsakega dela. Poleg tega so nekateri duševni poklici, ki potrebujejo posebne energije, enaki fizičnemu delu. Po porodu ao žene zopet- oproščene 8, oziroma 6 tednov. Dobivajo pa polno plačo ves ta čas. Doječe matere se po vsaki tretji uri odpuste na pol ure. Otroško delo pod 16 leti je prepovedan j. Počasi se gotovo število mladostnih delavcev (v prvi vrsti pri škodljivih obratih) odtegne cd dela in se oddajajo v šolo pri istočasni materialni pomoči in podpori. Delovni dan maloletaih je zelo omejen in sicer za te, M so še ostali v delu 14 do 16 letnih 4 ure (posledica kapitalističnega izkoriščanja) za 16 do 18 letne pa 6 ur. Vsem delavcem, ki še niso dosegli 18. leta je prepovedano čezurno delo, kakor tudi nofcno in podzemeljsko. Cela vrsta obligatnih naprav glede nezgod je uvedena. Istotaiko je poskrbljeno v sanitarni in zdravniški higijeni, kar i-ma posledico znatno izboljšanje delovnih razmer v tovarnah in delavnicah. V škodljivih industrijskih panogah je na razpolago delavcu (brezplačna obleka, ki ga čuva zoper prah, plin, mokroto itd. Nadalje zakon določa o razdelitvi maščobe med delavce (mleko, milo in druga spe cialna varnostna sredstva). Zaščita delavca v Sovjetski Rusiji ima dve lastnosti, ki se razlikujeta od zaščite delavcev v demokratičnih kapitalistični’) dirtžavah. Pred vsem se razprostira na vse dninarje (industrijske in transportne delavce, nameščence, sezonsko delavce, dninarje, sluge itd.) in na vse državno obvezne osebe (na podlagi dbvernosti dela). V sviHio pobijanja skritih oblik izkoriščanja se razprostirajo zakoni o zaščiti delavcev in o nadzorstvu dela tudi na čl a ne produkcijskih zadrug, ki so pri produkciji neposredno udeleženi. Polesr tega je zaščita delavcev razprostrta tudi na domače delavce. Druga lastnost ruskega eakona o zaščiti delavcev je, da sam kontrolira izvedbo tega zakona in da je ta izvedba in k on trola neposredno v njegovih rokah. Poleg široko mreže komlisij o zaščiti do lavcev v obratih, je celi zaS&itni a parit drftave in vsa inšpekcija dola izvoljena potom strokovnih organizacij. Temu apa cd Vseruski obrtni svet je sklenii i ljudskim komisarija-tom pogodbo, po kal-Jri bo 70 krajev države spremenjenih v ja-:-na zdravilišča, ki bodo opremljena v vso moderno opremo, bodo služila onemogli!1} delavcem i.n niih družinam, v ptvi vrs'i pa delavcem in uslužbencem pni državnem delu. Dfjstva_in ideje Vloga države Država je celo čiaivicškio zgodovino, kadar se je družba .razdelita. >v razrede, do danes, igrala vtego MaoiteVjia in izkoriščanja. Ona je bila csiodij-e, s katerim je ■vLaidaječi raznJd- varoma! svrJjo razredne interese-in držal,podrejeno .v suženjstvu in pokornosti. Piair.Lška kcimiuinia im -rus^a proletarska r-evtoluciija sta poka-sa-li, da ireira. država igrati tudi .vlogo csvobo‘je-njo. sužnjev, ako se je ti sužnji poslužijio za svsoj razredni interes. Proletariat pa ne more enostavno prevzeti v svoje .roko obstoječi politični stro.i m®§čiamstiva, mešoanskb državo, in ga ra. biitii za sivetje osvobojen jo. Pired.no se on posl liži države v svoje osvdbfofcenje, mora razbiti, razrušiti in pio,po3noanai uničiti cbisifoje&o meščansko diržtaivto in miona na ujemo mesto po-sta-vDti svoj poSticmi stroj to je svojio drte.o, ki bo ščitila interese dela,viškega razreda za časa. prehodne diobe az kaipiitia.liamai v komunizem in !ki bo istočasno držala meščanstvo in rtjegfcive a-gente v pokornosti. Ta poMitečmi aparat proletariata za časa prehodne dobe, pravi Mara, ne more biti ničesar druzega neg|o diktatura protetariata.« Ustroj ustavnih držav Sv©tiovniozniani rutski filozof, anarhist P e tor Kmopotkiim opisuje v svtojem obširnem delu o francoski leviotluciji ustiroij ustavnih držaiv takole: Ustiatvne države, kakršm® obstojajb danes 'V Evropi, so se zob likava! e šele na koncu 'ci9emna!j*siteg!a ®tiole;tja. Centrali zatilja oblasti, kaklcr je danes v toku, ni bila takrat niti tako popodna, niiti tako enakomerna., kakor jo ‘opazujemo sedaj, ta stina-hjotmi mehanizem, ki na eno povelje, izdano kje v kaikemi glavnem mestu, oboroži za vojno vse moške enega ljudstva in Jih spravii v tek, da zanašajo opustošenje na ppVja in žatasit rv družine; dežele ki so .prepreižeme z miretžio uipr»\m.5h uradni koiv, ka.tere osebnost ije popolnoma iztorl-sana vsWd njihovega birokraitičnega življenja in ki se mehanični pokore potve-ljem, izhajajočim iz ene centralne molje; ta piasiivnia pedložnost državljanov -zakonom in to oboževanje posta.v, parlamenta, sodnikov in njegovih pomagačev, ka-kor vidimo dandanes; ta -zastarela piramida ukročenih uradnikloiv; to mreža šol, ki jih vzdržuje im rvddii držaiva in kjer učie dbežovanje 3ile in paisivno pokorščino; ta industrija, ki ugonablja s svojim kolesjem dejstvo, katerega ji prepušča dir-ža.m; ta trgovina., kti zbira neizmerna bo-ga:sftma v rokah tistih., ki so si prilastili zemljo,, rudnike, prometne zve®e in zaklade v nairarvti rin ki žiivi dmžaivo; klončno ta znanost, ki sicer napravlja mtoU svobodne in potisočeruje 'produktrvne sile človeštva, a ki hoče liknaitu vso pod'jaTmii'ti pravici močnejšega v držaivi. — Vašega toga ni bilo pred firanoosko revolucijo. opozarjamo, da dobe za lanske naročnike knjigo »Medvladje«, če pošljejo poštnino, ki znaša: za 9 knjig 7 lir « 18 « 14 « « 20 « 16 « na naslov: »Založba Socialne ma< tiče«, v Trstu, ul. S. Francesco d’As* sissi 20- Poverjeniki iz Trsta (Fiot« pčki), Barkovelj, Dekani, Kontovela Kom< na, Senožeč, Lokve in Saleza lahko prevzamejo knjige neposred* no v Trstu (S. Francesco d Assissi 20.) Če koga pooblastijo za prevzetje knjig, prosimo, da store to pismeno (z listkom, ki je podpisan od poverjenika). Poverjenike opozarjamo, da dobi* jo knjige le za one člane, ki so pla* čali na bloke po 10 L. članarine za Socialno matico._____________ ■ RAZ N O en dan v trboveljf&ih rudnikih krampi In lopate, ste vi vsi zmešani in se derete po vseh svojih časopisih, da se podira io tuši Jugoslavija. Bilo je tam po zimi in po ljubljanskih ulicah sta tavala dva makedanska krnela — komunista. Iskala sta »Narodni dom«. Vstavita pred pošto neikega lnteli-genfa in ga vprašata; — Gospodiine, kje je tu v Ljubljani »Narodni dom«? Gospodin inteligent jima. ruuvdušeno pokaže »Narodni dom« in bratoma cd Prilepa je zaigralo v prsih srce1: — Evo ti naših Slovencih, kaiko ponosno palačo imajo za svoj »Narodni dom«. E, naravno, civiiizovan in industrlalen na rod, tl Slovenci! In »topila sta v »Narodni dom«. V pritličju na desno in levo vso polno veselih mladih gospodkov in gospodičen, ki so izglodali kaj malo »narodno«. Toda mogoče je delavstvo v ti zlati Sloveniji že tako napredovalo v svojem blagostanju In v svoji civilizaciji, da ima bele -roke ko sneg in se oblači v svilo, kakor žene in devojke makedonskih verMnlkov. — Prosim, dovolite, kje je tajništvo krajevne politične organizacije? Mlad gospodič, zafluden nad prečudnim vprašanjem in makedonskima kmetoma — Kakšno politično organizacijo iščete? — Vašo, socialistično ~ odvrneta skrotno kmeta. — Našo...? Socialistično...? Tu.,, »Narodnem domu« socialistična organizacija ... ? In no vem, kdo se je (bolj čudil tej situacij«, mladi gospodič ali naša makedonska kmeta? Kaj torej imenujete vi slovenski narod, gospoda moja? Vi ste nekoliko v zadregi s tem vprašanjem, toda jaz nimam mnogo časa in zato vam bom pomagal pri tem enostavnem odgovoru. Slovenski narod je skupina -vseh onih ljudi, ki pravijo, da je njihov materni jezik slovenski in kil no izkoriščajo tujega dela v svoj dobiček. Vsi drugi pa, ki tudi pravijo, da je njihov materni jezik slovenski in izkoriščajo tuje delo v »voj profit, so pijavke slovenskega naroda. Ogromna večina slovenskega naroda ne ve prav nič za najltijiše produkte vašega juha in tisti del večine, ki ss jih končno vendarie poslužuje, jih ne raaume, slabo razume ali napačno razume — ker so ustvarjeni v njej Dujem duhu. Vi ustvarjate svoja duševna dela za ono ogromno manjšino, ki sem jo nazvel pijavkam slovenskega naroda. Včeraj še je bil krog vašega slovenskega naroda mnogo večji. K faibrikantoni in trgovcem sta ge združila še uradnik in študent. Vaše pesmi in vaše povesti sta čltala tudi še uraduik in študent. Danes nimata več časa za. to, de res morata v*yo O NASTANKU MODERNEGA KLAVIRJA. — Klavir, ki je v novejšem času izmed najbolj razširjenih godbenih instrumentov, je bil v svoji prvotni obliki laški i-2um. Prvi taksen instrument s tipkami je izgotovil izdelovatelji instauimi&ntoiv Rar-'tolemeo Christafori (1655 do 1731). Na podobno idejo sta prišla povsem neodvisno cd njega Parižan Marino in Nemec Krištof Sohroter (1699 do 1782). Ali njiju instrumenta nista bila dovršena in sta bila modernemu klavirju mnogo man!) podobna, kakor pa Chrietofcrijev instrument, ki je ‘imel celo vrsto majhnih ktadvec, ki so skupno tolkla na sitrune. Chrtstofoni je imenoval svoj izum gravecembalo eve piano e torte. Že iz tega naaiiva je razvidno, da je videl glavno prednost sivoje-ga instrumenta v možnosti, določati silo tonov s silo udarcev. Pozneje se je imenoval instrument ‘kar pianoforte ati fo-rto-spianio. Ali laSki izum mi zbudil .posebne pozomoati in zanimanja. Sede Nemlcu Silbermanu (168i do 1753) se je po-areSilo napra.viifci klaivir s kladviici z izpopolnjeno tehniko. SilbarmaTUiav-o -tehniko ao naziva li pozneje angleško tehmiko, ker se je končno na Angleškem izpopolnil®. Tako-zvano nemško tehnik« je objavil Nemec I. Amadeus Ste in (1728 do 1792), k‘i je izdelal več ko 700 godbenih instrumentov, za kar mu je sam Mozart izrekel hvalo in priznanje Nemška mehanika fje bila izboljšana v Parizu. H. Pape pa je prišel na misel, rabiti kladveca prevlečena s klobučiino ter jo izumol sedanji moderni klavir. DELO ČEBEL V ŠTEVILKAH. — Nfeki 'ljubitelj čebel je izračunal, da obišče čebela 11,905.000 Skoraj 12 milijonov cvetk, prodno pridela 1 kilogram medu. Pri tem računu je vpošteva'1 samo one cvetke, ki nudijo čebelam najvoč sladkornega soka za prideluj o medu. Obiski čebele pri posameznih cvetkah so sledeči: rdeča deteljica 6,000.000, rumena crvetika regrata 125.000, grahorica i milijon«, akacija 1.600.000, grahov cvet, 80.000. — Sii-lno važno pa je, da prenašajo čebele od cvetke na cvetko cvetnii prah in 'jih na ta na-&m oplodijo. Računajo da je korist, ki jo s tem prinaSa čebela rastHnsftvu in pcljifdelstvu sploh Se veOja od koristi če-belinega medu in ivoska-. Pet največjih odkritij zadnjega desetletja Katera znanstvena odkritij® so največje v zjadnjih desetih leitih? S tem vpnaišanjem so se bavili oraisniški učenjaki, člani Ameriške aveje za poivzdii-go znanosti, na enem SMoijem- lansktsrn izbo ravian-jiu. Trije 'člani aziv.rševalnega odbora te zveze so ddgavur.ili na/ to rvprašanje na sledeči način: Sledečih .petero 'odkriti|j smatramo za najv^ja v zadnjih desetih letih: 1. Odkritje »nosilcev podedcrvailnosti«, to je elementov, ki prenašajo 'kainaktori-stiična STOijstva at-Miitšev na otroke. 2. Definitivno i zmerjan je ivsli koati -gotovih zvezd, posebno pa ZN^de Bo.telgeuze, ki je ogromno solnce, tako veliko, da se naše solnce v primeri z vseimi isiviojfarni, planeti' vred i-zigiubi v nljem kakor kaplja vode iv morju. 3. Iznajdba zdir.a irinOve aitiome je znanost že loči-lia.. 5. Odkritje konstitucije žive snovi. To je zadnje najve.č^e odkritje v desetii-h letilh, ki pokoizuiie iz česa so sesta/vljena telesa živali in č^OTeka. Na zborovanju ome.nj'0ne organizacije učenjakov ije tudi bila sprejeta resolucija, ki naglasa., da je naulkf, :izhaj)ajo.č iz Drrrunnove teorije, o razvoju organske«® življenja iz nižjih vrat v viSje ab^culutno dokazana sfrviar, o kateri ne more biti nobenega dvoma več. 10,-t 5,—< 't 2,—< jem prostem časn pridno -vorižiti, da si o hranita golo življenje, ali .pa morata sedeti za te svoje »grehe« v ječi, Včera sto pisali drame in skladali akorde tudi za uradnika in študenta, danes so še del malih fabrikantov in malih trgovcev požrli veliki fabrikanti, banke in verižni ki in vaše drame, vaše opere in vaše koncerte zasedajo za drag denar samo Se vele-fabrikanti, verižniiki in ravnatelji bank, ki so gledišča kratkomalo vzeli v zakup, jih tako podražili, da uradnik in študent samo še ponoči, ako jih slučajno ne mori preveč glad, sanjata o dramah, o-perah in koncertih. In še nekoliko naprej -v tem razvoju, pa boste postali vsi vi nvožje duha, vi inteligenca, popolnoma nepotrebni, ker za te vaše kulturno goste bo kmajo v polni mori zadostoval tudi ta kinematografi fini material, ki je dosedaj srečnemu človeštvu dvajsetega veka na razpolago. Sliko bo nadomestila fotografija, muziko gramofon in tehničnih iznajdb imamo tudi že dovolj«, da zadovoljimo vaš presrečni narod, ki se vedno bolj iin bolj krči in ki bo menda končal v ravnatelju one same banke, v gospodarju ene same tovarne ln v enem samo.ij verižniku. Po tej poti hodi vaša kultura in to Je vaš narod. Finančni kapital Finančni kapital v svoji dovršenosti ipomeinja višek gospodarske in politične mo&i, združene v rokah kapitalistične oligarhije (oligarhija — vlada -ene male ikli-ke). To je vrhunec diktature kapitalističnih magnatov. Obenem to dejstvo dela, da ipostaja diktaitura kapitalistov emega naroda ivedtoo bolj nevzdržna s ka|pita listi fini rai interesi drugih dežel in da v de žalil sami postaja ta diktatura vedno ne-znosnejlša z interesi širokih ljudskih mas, ki jih finančni kapital izkorišča, o-benem jih pa kliče pod orožje. V ogromnem navalu sovražnih interesov ©topi ko-nečno na meslto diktatture kapitalističnih maignatov diktatura proletariata. Kaj je marclzem? Mamrizem ni par -ljudi, ki si diajajo pravico »stvarnega iizvedienitšttva« in pred katerimi mora masa -vernikov umreti v slepem zaupanju. Maraizem je revolucionarni svetovni na zor, ki se motia vedno bariti za nova spo znanja, kii ne zametuj« ničesar bolj od o-trpnjenja v enkrat veljavnih oblikah tn ki si najbolje ohrani svojo žiivljensko silo v duševni borbi avtdkriitike ter v zgodovinskem blisku in grmenju. Itoza Luxemburg Amerikanci za priznanje Sovjetske Rusije U Moskvi boravl sada predsednik trgo-vačke komore u Nj.ujorku Rush. O ra*, govoru sa zastupnicima štampe istaknuo je potrebu da dodje do ekonomskoig p’i bliženja izmedju Amerike 1 Rusije, ihedju kojiima da no postoje nikakove poli tičke protivnosti. Na gospodarskem području Amerika je prema njegovoj Izjavi intere sirana glavno u razvltku ruake industri je i osebi to drva i rudarstva. Iz Sovjetske Rusije Moj narod pa je delavec. IfcMUi sklad N. N. pred odhodom v Ameriko L’ Rdeči vojak » U. S. *" " .» Nabiralna pola Št. 34. nabrano v Divači: K J, L. 5.—, C A, 3.—, C. A. 2.—; po L. 1.—: dva neimenovana, G, S F, K, K, N N, I I, G, M A, V; v Sežani: po L. 2.—: P Ž, M J, N N, Kocjan, Toni, Somišljenik, N M, L. 1.50; po L. 1.—: F I, N N, U, St. O, Franc, neimenovani, A Rekar; skupaj' »' Valeria Krainer spominja.je so pokojnega brata Franca » '42.00 10.— " iSkupaJ L’ Prej izkazanih » 69.90 21.627.50 Vsega skupaj L 2f.G97.40 Brez kraljeve §!av8 Dopisnike prosimo potrpljenja, ker ne moremo objaviti vsega poslanega takoj, ko prejmemo. Tehtni razlogi nas ovirajo, •predvsem nedostajanje prostora y — tedniku. Gradišče prt Prvačini, 'A. F- — prdjeli znesek, toda ne še izkaza darovalcev in seznama naročnikov. Nabrano za T. S. objavimo prihodnjič. Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Italije Odgovorni urednik: Posl. Giuseppe Bellone Tiskarna: „11 Lavoratore“. Pravi komunist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki s comunističnega stališča in s trezno pametjo. To mu pove „DeIo“. Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom. To mu olajii^je „Delo“. Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanj«. Natej poti ga spremlja „Delo“. Razun „ D e 1 a “ ni v julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa. Kako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden komunist, ako ne čita „ D e 1 a “ ?. Kako more delavec upati v boljšo mu kaže pot v boljšo bodočnost? Čitajte in širite „Delo“. bodočnost, ako nima kažipota, ki Izvoz žita Bo dosedanjih proračunih bo Rusiji po letošnji žetvi lahko izvozila v inozemstvo čez 2,500.000 ton žita, kar predstavlja pribli&no vrednost 100 milijonov do 1-arjov. Uvoz bo pripomogel k hitremu izboljšanju ruskega gospodarstva ln zato je razumljiva sedanja divja gonja v ne h reakcionarnih elementov proti f^ovjetski Rusiji. Ruski delavec in kmet sta ro>--ie gala Denikinove in Wranglove • •. . ki Jih vzdrževali francoski kapiU ist!, pra* „Delo“ se nahaja v razprodaji v T K ST U (Mesto) V. Broletto 181 V. Conti 40 Car so Caribaldi 2 V. Giulia 508 Piazza Garibaldi 7 V. Industria 16 Larpo Pestalozzi 1 V. Malin a vento 48 V. Mira mar &t 1 in 9 V. Roma 17 V. del Rivo 44 Piazza S. Lucia V. Sette Fontane 14 V. S. Marco 26 V. Scalinata 3 V. della Tcsa 19G V. Udino 29 Predmestje In okolica Barkiovlje, Delavske zadruge Greta 8 Opčine: Ana Daneu, Marija Kloss Rojan 8 Sv. Ana, Delavske Zadruge Sv. Ivan 556 Skadenij, Delavske zadruge Vrdola 556 (Kjer ni posebno pnipombe ao raz-prodajalniae «Dela» tobakarne ali raz-prodajalnice časopisov.) V Gorici Molesini Vitt.. V. Toatno 6 Sardelna G., V. Carducel 17 Soomirun. jfos., V. Rastello Hovanschi Rosalia, V. Pellico Severni kolodvor, tobakarna WukuUit Envil e C., Corao !V« E. P., *•' Bregant Marija. Viale XX. Settembre 9 Piccioli Bruno, V. Cipiressi Z Marz Augusto, V. Seminario 2 Brrssan Augusbo, V. Manieli 2 IDRIJA, Ivan KiraSna, Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Anton Lulkan PAZIN, Josip Russian NA DEŽELI (razprodajale! In poverjeniki) BERTOKI piri Kopru: Apolbpio Josip, diruMivena gostilna. ROVEC-DVOR, Anton Rot BREGI, VJetooslav Puž BUKOVICA Vi Volčjldragl, R. Pregelj DEKANI, Ivan Klepec DESKLE, Ljudski oder DOBRAVLJE, Anton Vrčon DORNBERG, Andrej Vodopivec OOČE, Aloja Svetak GORJANSKO, Jožko Petelin HRASTJE pri Šempetru n. Krasu, Josip MohoirCiC KOBARID, Anton Urbančič LOKEV na Krasu, Anton Placer NABREŽINA, Anton Gruden OPATIJA, Anton Tamafr<$ OPATJESELO, Anton Pah0*1 RENČE, PrandO Coii« ROVINJ, Giovanni Buratto RUKAVAC GORENJI. Josip Marti n id, Franic Jurdana SEŽANA, Aloj* Jog«n, Ferdo Gulič SV. LUCIJA, Ellgij Marega SOLKAN, Josip Srebrnic STANDRE2 pri Gorici, Anton Nanut TOLMIN, AvguAtin Negno TRNOVO pri Gorici, 'Vekoslav Grudon TRŽIČ, Anton Tonet VIPAVA, Marija FerOftrtčič VRTOJBA, Ivan Ai«ion ŽAGA, Jožef Ro* .