EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. "Auth®rized as second class mail, Post Office Department, Ottawa" BOJ PROTI PREOSTANKI« FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR m VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto------------------ $3 00 Za pol leta_____________________1.75 NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV Let. 6. Št. 253. Cena 5 c. TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 25TH. 1948. Price 5c. Vol. 6. No. 253. Amerika prizadeva veliko škodo gospodarstvu Jugoslavije New York — (Tanjug) — Na zasedanju Sveta Varnosti dne 16. januarja je govoril Jože Vilfan zastopnik Jugoslavije, o vrnitvi zlatih rezerv, katere zadržuje vlada Združenih držav. On je dejal med drugim, i— "da so do sedaj vsi napori Jugoslavije za vrnitev teh rezerv brezuspešni. Z zadrževanjem teh rezerv katere je Jugoslavija zaupala so Združene države prekršile vse moralne obveznosti. Posledica takega zadržanja od strani Združenih držav, je da se nahaja Jugoslavija v težavnejšem gospodarskem položaju. Dovolj je samo naglasiti, da materijalna škoda, katera je bila prizadejana Jugoslaviji med vojno z pustošenjem in ropanjem kapitalnega blaga znaša do 9.1 miljard dolarjev. Ta škoda je 7.2 krat večja kot so jo trpele Združene države tekom vojne. Celo bolj tragična je izguba 1,700.000 življenj, kar pomeni, da je bil vsak 9 jugoslovanski državljan ubit. Očividno je, da vsled takega stanja je potrebno Jugoslaviji uvažati različne surovine, pol izgotovljeno blago in stroje iz inozemstva. Z zadrževanjem okrog 50,000.000 dolarjev jugoslovanske lastnine, ameriška vlada omejuje mogočnost, da bi Jugoslavija rabila ta denar, da si uvaža, kar ji je nujno potrebno. Direktno škoda vsled zadrževanja teh rezerv po ameriški vladi znaša do sedaj okrog 15,000.000 dolarjev, ker je kupna moč jugoslovanskega zlata vsled marašču-jočih cen padla za nekako okrog te svote. Poleg tega je zadrževanje tega zlata prisililo Jugoslavijo, da je morala izvažati stvari, katere sama krvavo potrebuje, da si dvigne življenski standart. Nato se je obrnil ter govoril o pomoči, ki se je delila potem, ko je UNRRA prenehala poslovati. Tudi tukaj se je diskriminiralo proti Jugoslaviji. Ko je Jugoslavija brez vsake pomoči z velikimi žrtvami njenih narodov junaško pod-vzela program obnove, so Združene države odklonile vrniti Jugoslovansko last in diskriminirale proti njej na vsakem koraku. Ni-kakega dvoma ni, da je v ozadju tega in še raznih drugih stvari, katere provzročajo Jugoslaviji težave, skrito zadržanje Združenih držav — zadržanje surovega pritiska za dosego svojega političnega cilja. To stališče je danes doseglo najpopolnejši izraz v Marshall-ovem planu. Združene države postavljajo zahteve, ki so nastale v vojni in po vojni. Toda Jugoslavija ima tudi take zahteve napram Združenim državam o katerih se sporazum do sedaj še ni dosegel in bodo potrebovale pogajanj. "Gospodarski in socialni svet naj odloči, ako se članu Združenih na-ordov more dovoliti provzročiti škoclo celotni ekonomiji drugi članici organizacije Združenih Narodov s tem, da se izogiblje izpolniti pogodbene obveznosti. "Dejstvo je, da je Jugoslavija edina država od teh, katere so imele naloženo zlato v Združenih državah, kateri še niso bile povrnjene te denarne rezerve, četudi je bilo povrnjeno zlato bivšim sovražnim državam. Ta ekonomična diskriminacija krši osnovne principe Povelja Združenih narodov. "Jugoslavija, katera izpolnjuje vse svoje obveznosti napram evropski in svetovni družabnosti in dolžnosti, ki so začrtane v deklaraciji Združenih narodov, pričakuje od mednarodnega društva podporo za popolno zaščito njenih pravic." je dejal Jože Vilfan. Jugoslovanski predstavnik je nato predložil napisano resolucijo v kateri se zahteva od ameriške vlade takojšnja vrnitev jugoslovanske lastnine. PREVOZ POSMRTNIH OSTANKOV 700 AMERIŠKIH LETALCEV IZ JUGOSLAVIJE V DOMOVINO Na dan 21. januarja t. 1. opoldne so odpeljali v domovino posmrtne ostanke približno 700 ameriških letalcev, ki so padli med drugo svetovno vojno v bojih proti fašističnim osvajalcem. Slovesu so prisostvovali minister za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič, general-lajtnant Savo Drlje-vič kot zastopnik JA, oficirji jugoslovanskega vojnega letalstva z generalnim majorjem Vladimirjem Matetičem na čelu, komandant mesta Beograda general-major Milo-je Milojevič, podpredsednik vlade LR Srbije Života Gjermanovič, predsednik IONO mesta Beograda Ninko Petrovič, predstavniki Zveze borcev narodnoosvobodilnega boja Dobrivoje Radosavljevič, Velja Stojnic in drugi. Slovesnosti so se udeležili tudi veleposednik ZDA v Beogradu Cavendish Canon z osobjem veleposlaništva ter predstavniki diplomatskega zbora v Beogradu. Ko so prinesli oficirji jugoslovanskega vojnega letalstva rakev, ki je simbolično predstavljala posmrtne ostanke padlih letalcev in jo postavili -na katafalk, sta izkazali častna četa in vojaška godba, ki sta bili razvrščeni pred vagoni s posmrtnimi ostanki 700 ameriških letalcev, vojaško čast. Na katafalk so položili vence v imenu JA general-major Miloje Milojevič, v imenu komande letalstva general-major Vladimir Matetič, minister za zunanje zadeve Stanoje Simič ter predstavniki Zveze borcev narodno osvobodilne vojne. V imenu ZDA je položil venec ameriški veleposlanik Cavendish Canon. Ko je zaigrala vojaška godba ameriško in vojaško himno, je imel general-lajtnant Savo Drljevič v imenu JA govor, v katerem je dejal: "S spoštovanjem se poslavljamo od posmrtnih ostankov sinov delovnega ameriškega ljudstva, ki so dali svoje življenje v naši domovini in v boju proti skupnemu sovražniku — nemškemu fašizmu. Svete so in vredne spoštovanja žrtve, ki so jih dali svobodoljubni narodi v pretekli osvobodilni vojni proti fašističnim zavojevalcem, zakletim sovražnikom demokracije, svobode in napredka človeštva. Težko si je tudi zamisliti, kaka tragedija bi zadela ves človeški rod, Če bi nemški fašizem premagal sile demokracije in napredka. Zaradi skupne nevarnosti je bila PROSLAVA V TRSTU Trst, (Tanjug) — Deset tisoč oseb se je udeležilo spominskega zborovanja, ki se je vršil v "Rice Husking" delavnici, katera je bila med vojno spremenjena v mučilnico in krematorij za sežiganje anti-fašistov. Spominsko zborovanje je bilo sklicano po Kongresu za politično preganjane osebe in se je vršil v Trstu. Italijan, Gasperini in Slovenec, Dekleva sta govorila na tem zborovanju. Zgoraj imenovani Kongres je enoglasno sprejel program in resolucijo. V resoluciji je rečeno, da se bo organizacija borila proti An-glo-Ameriškemu imperializmu, dalje, resolucija pozdravlja žrtve španske reakcije in zahteva od OZN., da podvzame sankcije proti Frankovem režimu. ustvarjena v pretekli osvobodilni vojni borbena zveza vseh svobodoljubnih narodov proti fašističnim zavojevalcem in zasužnjevalcem. Tako skovano zavezništvo in enotnost pri narodih in borcih demokratičnega bloka v pretekli osvobodilni vojni je bilo eden izmed glavnih elementov v boju za zmago nad nemškim fašizmom. Tudi v povojnem obdobju je potreba po ohranitvi zveze svobodoljubnih narodov in preživelih borcev osvobodilne vojne še vedno aktualna. Tudi danes imajo vsi svobodni narodi iste interese in sicer borbo za resnični mir in pravo demokracijo ter proti vsaki novi vojni, vojnim hujskačem in izzivalcem novih imperialističnih osvajanj. "Preživeli borci iz druge svetovne vojne ter vsi svobodoljubni narodi morajo biti danes v boju za mir in demokracijo, za enakopravnost in svobodo vseh narodov glavna in odločilna sila, kakor so bili v pretekli vojni pri uničevanju fašizma. Tako bodo tudi spolnili zaobljubo proti padlim tovarišem od katerih posmrtnih ostankov se danes poslavljamo". V poslovilnem govoru je ameriški veleposlanik Canon dejal: da se pridružuje zadnjemu pozdravu jugoslovanskih oboroženih sil mrtvim vojnim tovarišem 700 letalcev, katerih posmrtne ostanke so prenesli iz vseh delov Jugoslavije, in katere so preprosti kmetje v času ko so bili sami pod terorjem sovražnika, s spoštovanjem pokopali. Organi ameriške službe za registriranje grobov so prenesli s pomočjo jugoslovanskih oblasti posmrtne ostanke padlih letalcev iz oddaljenih krajev v Beograd in jih začasno pokopali na obronkih Top-čidera. "Zahvaljujem se jugoslovanski vladi — je rekel nadalje veleposlanik g. Canon Cavendish, — oficirjem in vojakom J A., ki so pomagali pri tem delu, in ljudstva Jugoslavije za njegovo dragoceno pomoč in ljubeznivo pozornost." Po govoru ameriškega veleposlanika so prenesli oficirji JA., rakev v vagon, vojaška godba pa je zaigrala posmrtno koračnico. Hišne gospodinje ne verjamejo Rbbottu VSA ZNAMENJA KAŽEJO DA SE BODO CENE ŠE DVIGALE, AKO VLADA NE PODVZAME MERE IN USTAVI NAVIJANJE CEN Svečana poslovitev od zemeljskih ostankov 700 ameriških letalcev na Beograjskem kolodvoru. Krepki udarec Trumanovi doktrini KANDIDAT TRETJE STRANKE ZMAGAL Z OGROMNO VEČINO New York, (AP) — Kandidat ALP, Wallace-ove tretje stranke je z ogromno večino zmagal v Bron-x-u pri izvanrednih kongresnih volitvah. Dobil je 22.697 glasov v 159 voliščih 42. volilnega okraja, to je več kakor so dobili vsi nasprotni kandidati skupaj. Distrikt je bil trdnjava Edvarda J. Flynn-a, voditelja demokratične stranke (sedaj Trumanove stranke), katera je za te volitve vodila brezupno in živo kampanjo, da se izvoli njen kandidat in utrdi Trumanova doktrina. Toda vsi napori so bili zaman. Zavedni volilci Bronx-a so pokazali svojo voljo ter si izbrali pravo smer ter temeljito porazili ▼se nasprotnike ljudstva, miru in resnične demokracije. Kako žalostno je propadla reakcija v teh poskusnih volitvah, kažejo rezultati. Kandidat Trumanove stranke, Kari Propper, je dobil 12.578 glasov, Dean Alfange, liberalec, 3.840; Joseph de Nigris, od republikanske stranke 1.482. Ogromna večina Leo Isacson-ove volilne zmage je presenečenje za reakcijo. Volilno okrožje je pošiljalo demokratične kandidate v kongres že več let po vrsti in Kari Propper, se je računalo, da je vplivna oseba, ki bo odnesla zmago. "Demokrati" (Trumanova stran- svojim govorom in imenom vpliva na izid volitev v prilog Trumanove stranke. Poleg nje so poslali tudi New-yorškega župana, William O'Dwyer-ja, toda vse skupaj ni nič pomagalo, volilci so reakcijo odločno porazili in s tem pokazali katera pot je prava za ljudstvo Združenih držav. Leon Isacson, 38 let star odvetnik je dejal, da je njegova zmaga "odločen poraz Trumanove administracije in njegove doktrine, katera vodi v novo vojno. To je zmaga za Henry Wallace-a in tretje stranke — ljudske stranke. Wallace, ki je bil ob času te zmage v Floridi na agitacijskem potovanju za predsedniške volitve je dejal; "rezultat volitev je zavrgel Trumanovo zunanjo politiko trdega postopanja napram Sovjetski zvezi in novim demokratičnim državam v Evropi. To tudi dokazuje, da bo naša tretja stranka, postala prva v letu 1948. je dejal Wallace. Sami so pečat si pritisnili sramote NARODNO OSVOBODILNA ARMADA KITAJSKE NAPREDUJE Shanghaj: — Demokratična armada Kitajske je osvobodila zadnji teden veliko mesto Anshan, ki je središče jeklarske industrije. Izgubo tega mesta potrjuje tudi ka) so se poslužili Roosevelt-ovega j čang-Kajšek, katerega armada je dobrega imena ter poslali vdovo I bila na tem delu fronte popolnoma Mrs. Franklin D. Roosevelt, da s I poražena. FRANCE BEVK: V nedeljo dne 4. januarja je bilo na Opčinah pri Trstu zborovanje partizanov Tržaškega ozemlja. številna tržaška policija, ki je spremljala ta dogodek n a način, kakor smo ga bili Primorci vajeni v prvi dobi fašizma, je ves dan zaman prežala na kak incident. Ker ji discipliniranost naših borcev ni dala niti najmanjšega povoda za kak nastop, je po končanem zborovanju aretirala devet in dvajset partizanov. Vzrok? Ker so brez dovoljenja nosili partizansko uniformo, dasi so nekateri izmed njih imeli le titovko z rdečo zvezdo. Te borce so nato kot zločince odvedli v tržaške zapore, da jih par dni pozneje postavijo pred vojaško sodišče. To so suha dejstva, ki že sama po sebi dovolj glasno govorijo. Ako bi hotel do dna osvetliti ozadje tega dejafija, ki nima primere, bi moral napisati celo knjigo. Kateri izmed obtoženih tovarišev, ki se je pred leti s prezirom smrti boril proti fašizmu, si je takrat le v sanjah mislil, da se bo moral kdaj zaradi nošnje partizanske uniforme zagovarjati pred sodniki, ki so bili v tistih dneh naši zavezniki? Le tisti tovariši, ki so z bistrim očesom gledali na dogajanja, so že tedaj opazili mnoga znamenja, ki so očitno kazala na to. Partizansko gibanje je bilo že takoj spočetka trn v peti zapad-nim imperialistom, ki so zasledovali svoje posebne cilje. Vendar se takrat v skupnem boju niso upali pokazati odkritega sovraštva. Vedeli so sicer, da se naše ljudstvo zavestno bori za svoje pravice, a so do konca upali, ljudstvo noče igrati vloge hlapca v službi tujih koristi, ampak zahteva priznanje svojih težko pribo-rjenih pravic, so padli vsi obziri. Angleži in Američani so bili sprejeti od prebivalstva kot enakovredni zavezniki in prijatelji. Toda oni niso prišli k nam kot k zaveznikom in prijateljem, ampak kot zavojevalci, ki so hoteli ohraniti Trst in Julijsko krajino kot vrata za svojo ekspanzijo na Balkan in v Srednjo Evropo. Kdor se je upiral tem njihovim načrtom, so ga imeli za sovražnika. In tako gledajo na demokratične množice tržaškega ozemlja, posebno pa na partizane , ki branijo svoje pridobitve, kot na sovražnike in z njimi tudi ravnajo kakor s sovražnikom. Opirajo se na peščico reakcije, ki jim je pripravljena hlap-čevati. Primorsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, kar je doživelo v zadnjih dveh letih in kar še danes doživlja. V imenu lažne demokracije je bila tlačena volja ljudstva, ki je zahtevalo svoje naravne pravice in si je hotelo samo krojiti svojo usodo. In dasi je bilo tržaško vprašanje rešeno proti duhu pravičnosti, je bilo demokratično prebivalstvo pripravljeno sprijazniti se s krivično rešitvijo, da s tem da svoj doprinos miru v svetu. Toda izkazalo se je, da so imperia-listi nasprotni tudi ustanovitvi svobodnega tržaškega ozemlja, dasi je to otrok njihove diplomacije. Kdo je kriv, da ne pride do normalizacije razmer v Trstu? — Kdo načrtno odlaša z imenovanjem tržaškega guvernerja? Gotovo ne tržaške demokratične množice, ki si vroče želijo mirnega sožitja in kruha. Krive so imperialistične sile, da jih bo mogoče oslepariti za dra- ki ne marajo zapustiti Trsta, ker gocene pridobitve krvave borbe, čutijo, da bodo po demokratičnih Toda, ko se je izkazalo, da naše, množicah ogroženi njihovi temni cilji. Tem demokratičnim množicam velja vse njihovo sovraštvo. Na stotine je primerov, ki kažejo kako je bilo načrtno ovirano delo njihovih organizacij in ustanov. To sovražno ravnanje se je stopnjevalo posebno po ustanovitvi Tržaškega ozemlja v nasprotju s pričakovanjem, da bo to ozemlje končno deležno demokratične ureditve v smislu statuta. Prepovedano je bilo delovanje Rdečega križa in socialnega skrbstva, ki sta lajšala življenje bednih, posebno invalidov in sirot osvobodilne borbe. Anti-fašističnim ženam je bilo prepovedano praznovanje dneva miru, kar se ni zgodilo nikjer drugod na svetu. Demokratično ljudstvo je bilo po načrtu odrinjeno od oddaj tržaškega radia, Ne bom podobno omenjal primerov, ko so bile demokratične organizacije in ustanove vržene na cesto. Ne morem pa prezreti dejstva, da se Slovensko narodno gledališče že tretje leto zaman bori za gledališko dvorano. K vsemu temu se kot višek pridružujejo dejanski napadi na demokratične ustanove in na demokratično prebivalstvo. Kaj naj rečemo k pozivom oblasti, da naj naše ljudstvo pomaga vzdrževati javni red, ko pa policija ne nastopa dovolj energično proti pravim kalilcem miru. Saj imamo primer, ko so fašisti za svoja zla dejanja prejeli zelo nizke kazni, medtem ko je po delavcih, ki so se uprli nasilju, udarila "pravica" z vso silo. Ali se naj torej čudimo, da se v Trstu množijo fašistični strelci iz zasede in metalci bomb? Ta splošna gonja proti demokratičnim množicam je dobivala v zadnjem času posebne ostre oblike, kadar je šlo za partizane, še ni (Dalje na 4 str.) Toronto; — "Izjava finančnega ministra Abbott-a v Brantford, Ont. da bodo cene živilskim potrebščinam počele iti navzdol, radi znižanja cen nekaterim predmetom v ZDA je enostavna in nevarna ne-spamet, katera ima namen ustvariti iluzijo med kanadskim ljudstvom, da nadzorstvo nad cenami ni potrebno — je dejala Mrs. Helen Weir predsednica kampanje podpisov s katerimi naj bi se prisililo vlado, da upostavi ponovno nadzorstvo nad cenami, ki jo vodi Zveza kanadskih hišnih gospodinj. — Vsa znamenja kažejo, da se bodo cene dvignile še višje in višje, ako vlada ne podvzame mere in upostavi nadzorstvo nad cenami ter kaznuje navijalce cen — dobičkarje. Mr. Abbott si pa samo s svojo izjavo žvižga v temi da si dela pogum. Vlada pa zavzema ravno napačno smer, katera vodi v zvišanje cen življenskim potrebščinam. "Ako se bodo prevozne pristojbine zvišale za 30% je naravno, da bo to zvišalo cene. "Ako se bo dovolilo zvišanje stanarine na trgovske lokale, bo tudi to kmalu udarilo potrošnike. "Uvozna omejitev je tretji faktor, kar bo pognalo cene višje, pri sadju in zelenjavi. Hišne gospodinje so prepričane, da bi se omejitev uvoza morala odstraniti, in ob istem času bi morala vlada pod-vzeti mere proti trgovcem na debelo (wholesalers), kateri so krivi dobičkarstva. "V aprilu se bo več sto kanadskih hišnih gospodinj od obrežja do obrežja sestalo v Ottawi ter bodo predložile pred vlado MILIJON podpisov z zahtevo, da se ponovno upostavi nadzorstvo in da naplačilo (subsidies) kjer je potrebno. Zveza hišnih gospodinj v Toronti je v kampanji za 200.000 podpisov kot njen del za POHOD MILJONE IMEN v Ottawo. V času ko bodo gospodinje v Ottawi se bo skušalo združiti vse skupine v Vse-Kanadsko Zvezo potrošnikov. Millard podpira največje sovražnike delavstva "Mr. Abbott bi se rad očividno zanesel na borzo v Združenih državah, ki sama tava po temi, da bi določil kanadsko življensko stanje. Mi v Kanadi smo pa prepričani, da se moremo zanesti le na pameten sistem nadzorstva, katero bi ustavilo dobičkarstvo in uravnalo cene na primerni ravni. "Končno pa tudi ni nikakšnih dokazov za mnenje, da bo znižanje cenam v Združenih državah imelo večji vpliv na položaj v Kanadi. Cene milu so se znižale za 5c. v Združenih državah zadnji teden, a kanadski izdelovalci mila so izjavili, da nimajo namen posnemati Združenih držav. Vodstvo tako-zvanih "chain stores" je istotako izjavilo, da znižanje cen južno od meje ne bo vplivalo na kanadske cene do nikakšne večje mere. "Skrivne želje Mr. Abbott, morejo ustvariti nevarne iluzije. Čas je da sprevidi resnico in podvzame mere ter vnovič upostavi nadzorstvo nad cenami stvarem, ki so potrebne za življenje. Timmins: — C. H. Millard nacionalni direktor Enotnih jeklarskih unij (CCL) se je razkril zadnji teden kot "podpornik enega največjega sovražnika delavcev", ko je potrdil izjavo, ki jo je nedavno izrekel ameriški senator Robert A. Taft namreč da ameriški delavski voditelji "prehajajo" v Kanado da se tako izognejo ameriškemu preganjanju po Taft-Hart-ley-evem zakonu, kot komunisti. Enaka izjava je bila nedavno izrečena po zlatih baronih v Severni Ontario in Quebec v namenu da se zaustavi kampanja za zvišanje plač, katero je podvzela rudarska in topilniška unija. Vrhovni uradniki rudarske in to-pilniške unije zbrani na seji v Salt Lake City, Utah so ožigosali Mil-lardovo izjavo kot zlonamerno bedarijo ter izjavili; "da ne more biti pametnega motiva za razumnega delavskega voditelja — bodisi ako je komunist ali ne — zapustiti Združene države in iti v Kanado vsled Taft-Hartley akta". Voditelji rudarske in topilničarske unije niso kršilci tega zakona, in "ako bi ga tudi kršili je malo verjetno, da bi se izognili posledic s tem, da preidejo kanadsko mejo." Predsednik Filip Murray, voditelj Millardove unije se ravno sedaj nahaja pod obtožbo, da se zo-perstavlja nekaterim členom tega zakona. Millard s svojo bedasto opazko dela velike krivice najuglednejši žrtvi Taft-Hartley-eve-ga zakona do danes — Filip Mur-rrey-u . . . "Morda bomo jutri čitali v časopisju, da je ta okorni razdiralec delavske enotnosti, Millard, obsodil Murray-a kot komunista, ali mu bo pa nudil podzemeljsko zatočišče za mejo v Kanadi." so dejali višji uradniki UMMSW unije. "EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language rtcglnfered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, aa No. 47939 C. P. EDINOST Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Naj nas puste vaši gospodarji v miru v svojimi vojnimi grožnjami Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis n«naročenih člankov in dopisov se ne vrača. Delavski voditelj, ki ne zasluži tega imena Stara in znana reč je, da se sovražniki organiziranega delavstva, reakcija in veleindustrijalisti poslužujejo raznih metod, provokacij, laži preganjanja in terorja,, da zaustavijo napredek delavskega gibanja in posebno so jim na poti pri tem njihovem delu "komunistični agenl-je". Tem se prištevajo vsi, ki se resnično bore, da bi nekoč zatirano delavno ljudstvo vendar prišlo do svojih pravic in do človeka dostojnemu življenju. Ta boj reakcije proti delavstvu traja neprestano in vendar se navzlic temu tudi delavstvo neprestano organizira, da postane končno že strah reakcije in velekapitala. Ko pride delavstvo do te stopnje ga je seveda potrebno zaustaviti in v ta namen izdelajo kakšne nove zakone, a najljubše sredstvo jim je še vedno "rdeče strašilo". Iz rapotarnice privlečejo to zastarelo "lajno" jo pobarvajo in namažejo ter zavrte in iz nje se vsiplje vsepol-no "komunistov in bradatih boljševikov"* ki se jih najde tudi na vodstvu raznih unij in v vsakovrstnih delavskih organizacijah. Ker so ti zelo "nevarni" seveda bi tam ne smeli biti. Po časopisju se tedaj piše na dolgo in široko, da jih delavci ne smejo voliti in se pri tem še s prstom kaže nanje, kateri so "dobri" delavski voditelji in kateri so "slabi". Ker ima pa delavec tudi svoj okus se po navadi zgodi, da si izvoli one* ki so od reakcije pokazani kot slabi. To seveda pomeni, da je "rdeče strašilo" pri delavcih obledelo in da se delavci ne zmenijo zanj. Tedaj je stvar že toliko "nevarna" za reakcijo, da je potrebno kakšnega zakona, da bi izključeval te ljudi iz delavskih unij. Ker so oni zelo učeni jim ni težko izdelati tak zakon, mnogo težje ga je delavstvu vsiliti. Tak zakon sta izoblikovala senator Taft in Hartley, zato se ta zakon po njima imenuje Taft-Hartley Akt. Ta zakon naj bi izključeval vse "komuniste" iz unij, posebno pa iz vodstva, ker pa v Ameriki boljševiki niso bradati, da bi se jih tako poznalo, je v tem zakonu tudi preskrbljeno, da mora vsak delavski uradnik priseči, da ni član »komunistične partije, ako si hoče obdržati svoje mesto na vodstvu unije. Tako se razume "demokracija" pri velikih glavah v Združenih državah. Ameriškemu ljudstvu ta "demokracija ni nič kaj preveč všeč in je izzval Taft-Hartley-ev Akt vihar protestov in veliko ogorčenje pri organiziranem delavstvu, toda vkljub vsesplošnem protestu ga vsiljiva reakcija izvaja ne meneč se za proteste. Zapreka je'tukaj in sto procent "ameriška demokracija". V delavske vrste se je vneslo lov na "komuniste" in se delavstvo "zabava" s tem lovom namestu z zahtevami za boljše plače in boljše delavske pogoje. Tako se danes ameriško delavstvo vrti v krogu, vsaj tako izgleda površnemu opazovalcu, in lovi svoj rep ali glavo, medtem ko si reakcija zadovoljno mane roke. Upanje je, da bo to stvar ameriško delavstvo pri prihodnjih volitvah uravnalo ter opravilo s Taft in Hart-ley-i in njihovimi akti ter si zagotovilo boljšo vlado pod predsednikom Wallace-om. Volitve v Bronx-u so pokazale, kaj so zmožni Amerikanci, ko se enkrat zavzamejo. Toda je nekaj drugega pri vsem tem. ki se tiče Kanade. Taft-Hartley-ev Akt, ki ima svojo domovino v ZDA. se je vmešal že tudi v kanadske delavske unije^ kot, da v Kanadi ne bi imeli že dovolj proti delavske gonje. Senator Taft se je namreč v enem svojem govoru z zadovoljstvom pohvalil, da je njegov akt pregnal ameriške "komuniste" v Kanado in sicer v severno Ontario okrog zlatih rudnikov. To bajko so si izmislili zlati baroni, ki seveda ne živijo v severni Ontariji, ampak se drže bolj v bližini Wall-Street-a in Taft-Hartley-a. Ta izmišljotina ni imela ravno večjega vpliva na delavstvo v severni Ontario in Quebec-u, kjer so rudarji v resnici najslabše plačani delavci četudi je najnevarnejše delo v rudnikih. Ta položaj je postal že očitna sramota za zlate barone in so "milostno obljubili 10c povišanja pla če na uro, kar seveda ob sedanji draginji še od daleč ne zadostuje. S to obljubo naj bi se ustavila kampanja za 35c na uro povišanja plače in da se bolj za gotovo ustavi, je bilo ob enem potrebno udariti po delavskih voditeljih, češ da so to najbrž tisti "komunisti", ki jih je pregnal Taft-Hartley Akt, ker tako odločno zahtevajo 35c povišanja na Uro. Vsa ta stvar je postala že skoraj smešna. Pretekli teden se je pa dogodilo nekaj kar pa ni več smešno. Oglasil se je namreč neki kanadski "delavski voditelj", ki na zasluži tega imena* C.H. Millard, direktor "United Steel-worker's" unije. On je namreč potrdil, "da je ameriški senator R.A. Taft zadel s svojo izjavo prav blizu cilja, ter da so nekateri dobro znani komunisti prišli v Kanado raje kot pa da bi podpisali deklaracijo, pri tem se je mislilo na proti-komunistični afidavit. Tukaj je cela stvar prestala biti smešna, ker od te izjave nima koristi nihče drugi, kot oni, kateri so si izmislili to bajko. To je ista želja, namreč da bi se tudi kanadsko delavstvo vrtilo na mestu in iskalo svojo glavo v času ko je treba posvetiti vse energije za organiziranje rudarjev, da organizirani dosežejo svoje upravičene zahteve i:i dostojno plačo ter višji življenski standart. Milard bi pa bolje služil delavskim interesom, da bi se posvetil svoji uniji 15.000 jeklarjev, katerim se tudi čudno vidi* da se njihov direktor bolj zanima za koristi-bogatih lastnikov, kot pa za zvišanje plače članom njegove unije. Millard je "delavski voditelj" ki ne zasluži tega imena. PISMO IZ SLOVENIJE Čudno se nam zdi, ko žitamo v listih, da je nekolikokrat v letošnji zimi obstal promet v New Yor-ku zaradi snežnih viharjev in obilice snega. Pri nas v Sloveniji pa je le malo pobelilo in še ta tanka koprena je kmalu zginila, ker ni bilo pravega mraza. Stari kmečki očetje so zmajevali z glavo, ker ne pomnijo tako mile zime kakor je letošnja. Bali so se, da pomrznejo ozimna žita, ker ni bilo snežne odeje, da bi jih ščitila pred mrazom. Toda vsa ta njihova bojazen je bila nepotrebna, ker mraza ni bilo, čeravno smo že v sredini februarja, še celo pust smo preživeli v soncu. Seveda bo lahko še nasulo marčevega snega in tudi slana zna biti, toda zimi je pa letos le odklenkalo. ZIMA BREZ MRAZA V takšni zimi so seveda tekla dela na izgradnji novih industrijskih objektov kar naprej. Le okoli Božiča, ko je le bilo nekoliko stopinj mraza, so morali stavbeni delavci delati s posebnimi pripravami ogrevati cementno zmes, da ni zmrznila. Celo pri vrtanju odvodnih predorov pri gradnji nove velike hi-drocentrale v Mostah pri Žirovnici je letošnjo zimo teklo delo kar naprej, pa čeravno so morali delati v nekaterih krajih po curki vode. Zato pa v globoki soteski Save kar vidno rastejo pregraje in bo letos mogočen jez zajezil vodo Save v ozkem globokem jezeru tja gori do Dobrave. Drava je ena izmed najbolj bogatih rek na vodi in se v tem pogledu ne moreta meriti z njo ne Soča in ne Sava v Sloveniji, še celo poleti, ko vse reke zaradi poletne vročine ali pa suše nekoliko upadejo, dobiva Drava iz tirolskih in koroških ledenikov dovolj vode, tako, da je kar deroča in mrzla, zahrbtna za kopalce, koristna i pa dobrodošla splavarjem in električnim centralam, čas mo derne tehnike je pregnal splavarje njihove dogodivščine, pesmi in romantično potovanje navzdol do Donave in še naprej. pregrade na dravi Še eno nepremostljivo oviro dobe sedaj slovenski splavarji na onem delu Drave, ki je tako pokrita z gozdovi, v dravski dolini juž no od Dravograda. Rastejo iz tal vedno nove in nove tovarne in za njih je potrebno vedno več električne energije. Že velika avtomobilska tovarna v Teznem pri Mariboru je porabljala skoro vso energijo falske elektrarne. Za ogromno tovarno aluminija v Strnišču pri Ptuju, pa ne bosta zadostovala niti falska niti nova centrala na mariborskem otoku, temveč bo morala priskočiti na pomoč še nova centrala pri Vuzenici. Mila zima je šla našim načrtom precej na roko. Zato so se kar v sredi zime nekega lepega zimskega dne pripeljali delavci, privlekli stroje in material ter začeli graditi novo hidrocentralo pri Vuzenici. Je to ena izmed mnogih, ki bodo še izgrajene na Dravi. Od koroške meje pa do Maribora se bodo kar vrstile centrale za centralo, samo v toliki razdaljini, da ne bi zajezena voda ene ne zavirala delo druge. Naši inženirji so se odločili za sistem številnih central, namesto, da bi izgradili le dve do tri velike, pri katerih bi morali poplaviti velik del doline in izvrtati dolge kanale v hribu za vodo, ki bi daleč doli izpod jezov padala na turbine generatorskih električnih postaj. BREZPOSELNOST NERAZUMLJIV POJEM Kar čudni se nam zdijo spomini na staro Avstrijo in staro Jugoslavijo, ko je bilo težko dobiti delo in je moral iskati delavec v tujini kruha.Prenaseljenost po vaseh in težke razmere delavskega stanu v primitivni, malo razviti jugoslovanski industriji so stalno pritiskali na delovnega človeka in ga spravljali v obup. Zdaj pa moramo v novi Jugoslaviji, da neprestano iščemo in vzgajamo nove kadre, ki bi zavzeli mesta v novih modernih tovarnah, ki rastejo kakor gobe po dežju v vseh krajih naše države. ŽENSKA — POVSOD Ko stopiš v ljubljanski tramvaj, ti daje "ticket" sprevodnica, tudi v železniških vlakih ti preščipne h • stek že marsikje ženska sprevodnica. Vedno več žensk polni pisarne pri železniškem prometu, vstopajo v službe pri razvitem avtobusnem prometu, kmalu bodo v tekstilnih tovarnah pri tkalnih in pre-dilnih strojih samo ženske. Moškim ostaja delo v rudnikih, v kovinski industriji, toda tudi v teh nekoč čisto moških delavcem odrejenih obratih bodo izvrševale lažje dela ženske. NIČ VEČ SLUŽKINJ Zato se pojavlja tudi pri nas v Sloveniji in seveda tudi v vsej Jugoslaviji isti pojav, da primanj- Maršal Tito na obisku v tovarni aluminija v Strnišču, v tovarni avtomobilov in na gradili-šču hidrocentrale na Mariborskem otoku Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je obiskal tudi gradilišče tovarne aluminija v Strnišču pri Ptuju, tovarno avtomobilov v Teznu pri Mariboru in gradilišče hidrocentrale na Mariborskem otoku. Skupno z maršalom Titom so potovali minister za notranje zadeve Aleksander Ran-kovič, predsednik Prezidija Ljudske skupštine LR Bosne in Hercegovine Gjuro Pucar-Stari, predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Rodoljub čolakovič, kakor tudi predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko s podpredsednikom in ministrom za gradnje Ivanom Mačkom. Na gradilišču tovarne aluminija, ene od največjih tovarn, ki se grade v naši državi, v okviru petletnega plana, so maršal in ostali gosti pregledali v spremstvu vodij gradilišča že zgrajene impozantne stavbe tovarne ter delno zgrajene obratne naprave. Potem, ko se je eno uro zadržal na gradilišču tovarne, je maršal Tito obiskal še gradilišče delavske kolonije, ki je v bližini tovarne na zdravem gozdnatem kraju. Nepričakovan prihod maršala Tita je zbudil veliko navdušenje delavcev, ki so marljivo kopali temelje, zidali ali opravljali druga dela na celem nizu velikih moderno urejenih stanovanjskih blokov. Maršal Tito je, obdan od delavcev in delavk, ki so se z vseh delov gradilišča takoj zbrali okrog njega, ter spremljan od njihovega veselega vzklikanja, razg' -'al več stanovanjskih zgradb, na katerih se dela končujejo ter se zadržal nekaj časa v razgovoru z graditelji. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da bodo delavci tovarne imeli kmalu zdrava in moderna stanovanja ter udobno življenje in da bodo tako lahko s svojim delom pripomogli k čim večjemu uspehu svojega podjetja in s tem blagostanju svoje države in svojih narodov. Po prisrčnem slovesu v Strnišču je maršal Tito nadaljeval pot proti Mariboru, kjer se je bil že raz-nesel glas o njegovem prihodu. V tovarni avtomobilov v Teznu je maršala sprejelo enako toplo navdušenje delavcev, s katerim so ga pozdravili delavci v Strnišču. Ob vhodu v tovarno so maršala sprejeli in pozdravili v imenu delavcev, nameščencev in vodstva direktor podjetja inž. Miloš Brelih, v imenu ljudske oblasti, množičnih organizacij in meščanov Maribora pa Kari Rakuša in Vinko Sumrada. Potem ko je maršal Tito pred poslopjem uprave tovarne pregledal nove, nedavno izdelane kamione, je pregledal strojno delavnico, termično obdelovalnico ter kontrolni oddelek, nakar se je podal v delavnico drugega objekta. Ustavljal se je pri delavcih za posa- Maršal Tito v razgovoru z delavci na Mariborskem otoku. meznimi stroji ter spremljal proces dela obdelave motorjev in drugih avtomobilskih delov. V razgovoru z delavci se je maršal Tito zanimal za delovne pogoje, za njihovo sindikalno in drugo aktivnost ter sploh za njihovo življenje. Maršalov obisk v posameznih delih ogromnih delavniških prostorov je zbudil navdušenje delavcev, ki so dali svojemu veselju izraza z neprestanim vzklikanjem. Za trenutek so prekinili delo, da bi ga takoj ,nato s še večjim elanom nadaljevali. V objektu, v katerem bo urejen oddelek za karoserije, se je maršal Tito istotako zadržal dalje čase, si ogledal prostore ter raz-govarjal z gradbenimi delavci, ki dokončujejo dela te lepe stavbe. Pred odhodom iz tovarne je maršal Tito ustregel tudi želji otrok tovarniških delavcev, ki so ga zaprosili, naj obišče in pogleda še njihov Dom igre in dela. S cvetjem v rokah so pionirji s pesmijo in vzkliki pozdravili maršala ter pred njim in ostalimi gosti zaple sali Titovo kolo, očitno srečni, da se jim je nudila prilika, da tako izrazijo svojo veliko ljubezen do maršala. Ko se je maršal Tito poslavljal so slovesu prisostvovali vsi delavci in nameščenci. Zbrani pod poslopjem uprave so čakali na maršalov odhod iz Doma ter govorili o njegovem obisku in njegovi želji, da s^m neposredno vidi in se seznani s čim večjim številom delovnih ljudi m njihovim življenjem, da jih sliši in da jim po potrebi pomaga pri njihovem delu za izvršitev velikih nalog, ki jih postavlja plan. Ponovno so z vzkliki navdušeno pozdravili maršala ter ga prosili, naj se vpiše v njihovo knjigo : obiskovalcev in jim spregovori nekoliko besed. Maršal je ugodil njihovi želji. "Pozdravljam delovni kolektiv tovarne ter mu želim mnogo uspe- ha pri delu, pri udarniškem delu" — je vpisal maršal v spominsko knjigo, nakar se je obrnil na zbrano delavstvo s sledečemi besedami: "Da bi govorili, nimamo časa. Treba je delati. Šel sem skozi tovarno, videl sem vas, ki delate ter vam lahko samo zaželim uspeh in srečo pri vašem delu. Pospešujte udarništvo! Udarništvo je za nas v naši petletki ogromne važnosti. Delajte samo udarniško tako, kakor so se borili naši borci v veliki osvobodilni vojni. Priporočam vam, dragi tovariši in tovarišice, da ste vztrajni pri svojem nelahkem delu. Vztrajno delajte z vsemi ostalimi našimi delovnimi ljudmi in tako bomo hitro zgradili našo novo Jugoslavijo ter boljše in srečnejše življenje vseh naših narodov»" "Hočemo, hočemo", so vzklikali odločno in veselo zbrani delavci in delavke. "Živel vodja nove Jugoslavije! Vse sile za naš plan! Tito! Tito! Tito!" V času, ko se je maršal mudil v tovarni avtomobilov, so meščani Maribora hiteli, da v znak pozdrava okrase svoje mesto z zastavami, cvetjem, transparenti in zelenjem; veliko število meščanov, zbranih v glavnih ulicah mesta, je zasulo pot s cvetjem in priredilo navdušene manifestacije maršalu ob priliki njegovega pota skozi mesto v smeri proti hidrocentrali. Na gradilišče ogromne hidrocentrale na Mariborskem otoku, katere končne oblike se že vidijo po ogromnem jezu in odprtinah za turbine, je Maršal Tito dospel okoli 14 ure. Upravnik centrale inž. Josip Voršič je tu poleg delavcev sprejel maršala in ostale goste ter jim razkazal dela, ki so v teku. Potem, ko si je pozorno ogledal zgrajen objekt ter pripravljene in delno že zgrajene naprave, je maršal Tito obiskal tudi delavska stanovanja, kuhinjo,, društvene pro-(Dalje na 3 str.) kuje hišnega pomožnega osobja. Mlada dekleta z dežel ne gredo več služit kot hišne pomočnice ali kakor se je nekoč reklo "služkinje", ki so morale resnično služiti z vsem ponižanjem in ne da bi imele le količkaj svobodnega časa za sebe v teku tedna. Kljub temu, da jamčijo nove uredbe o zaposlitvi hišnega osebja svobodne, popoldanske ure, primerne plače in sleherno zaščito njihovih pravic, pa gredo vendar rajše na delo v industrijo, kjer dobivajo za isto delo enako plačo kakor moške delovne moči in so po osemurnem delu proste ter lahko posvetijo ves svoj prosti čas sebi samim, lastni vzgoji in svojemu zasebnemu življenju. Le redka starejša hišna pomočnica, ki je prebila dobršen del svojega življenja v tuji službi, še drži iz dolgoletne navade in ostaja na delu v družinah. Toda tudi zanjo so nastopili drugi časi, ker ima vso zaščito svojega sindikata hišno-pomočnega osobja. konec prekmurskega izseljevanja Prekmurje, ki je pošiljalo vsako pomlad na tisoče sezonskih kmečkih delavcev v Nemčijo in druge evropske države, ima sedaj pred nosom ogromno tovarno v Strnišču, na Ptujskem polju, dalje vsepolno gradenj novih cest in industrijskih objektov po vsej Sloveniji. Državna podjetja objavljajo vsak dan v naših dnevnikih v "Slovenskem poročevalcu" in "Ljudski pravici" velike oglase, s katerimi vabijo najrazličnejše delavce in jim sporočajo, kako je preskrbljeno glede stanovanj, glede hrane in podobnega. Naši listi skoro dnevno "pe-glajo" ona državna podjetja in sindikalne podružnice, ki se premalo brigajo za delavska stanovanja, za preskrbo, za strokovno in politič no vzgojo svojega delavstva. Zraven pa še pazi Kontrolna komisija v vseh okrajih, kako se izvaja socialna zakonodaja. In seveda ne ostane samo pri suhi kontroli, ampak sledijo opomini in dežujejo kazni na vodstva podjetij. NA primorskem Primorci tudi prihajajo v vedno večjem številu v notranjost Slovenije. Čudna, nemogoča meja jim pred nosom zapira vrata do Trsta, Gorice in Tržiča. Primorci ne morejo kupovati življenjskih potrebščin v svojih naravnih središčih, ker jih meja loči od njih. To je hudo, toda še hujše, da ne morejo več hoditi na delo v tržaške tovarne, V tržiške ladjedelnice, ne morejo nositi svojih pridelkov v Gorico. Ves gospodarski sistem Primorske j e bil postavljen na glavo. Jugoslovanske ljudske oblasti se niso ustrašile teh problemov in so krepko pristopile k njihovemu reševanju. Odločile so milijardo za zgraditev Nove Gorice. Vso zimo so tekla pripravljalna dela. Nekoliko mladinskih brigad je že izdelalo začasno cesto med šenpetrom in Solkanom, po kateri bo mogoče prevažati material. Nove mladinske brigade so se vsule ravno te dni na pripravljena gradilišča v goriški okolici. Iz tolminskih hribov je pa lansko leto odšlo večji del moških na delo v tovarne na Jesenicah in v Kranj, k gradnji hidrocentral na reki Savi, na sečnjo lesa v gozdove. Tisočem Primorcem ni več potreba tavati po evropskih državah in iskati dela v rudnikih in pri regulaciji hudournikov. " slovenija na delu Povsod v Sloveniji srečaš na gra-diliščih in stavbiščih Primorca ali pa Prekmurca. Gorenjcem je dosti lažje, z bicikli hitijo sleherno jutro v tovarne, s katerimi je posejana Gorenjska in se vračajo popoldne domov, da opravijo še doma marsikako delo na svojih kmetijah. Štajerci imajo bogata polja in pa še nekoliko vele-industrijskih središč v Celju, štorah, Šoštanju, Strnišču, Mariboru in drugod. Zasavje je prepleteno z mrežo rudnikov in manjših tovarn ter nima nikdar zadosti delovnih moči. Na Dolenjskem dobe s težavo delavce za tovarne v Grosuplju in Novem mestu in za žage v Soteski. Na Notranjskem so imeli opravka z najtežjo obnovo jugoslovanskih železnic pri Borovnici in pa z izdelavo moderne cementne ceste do Vrhnike. Povečana tovarna usnja na Vrhniki in razna dela v notranjskih gozdovih zahtevajo vedno več delavcev. Skratka, povsod primanjkuje delovnih moči. Izseljenci, ki, so se v preteklem letu vrnili iz evropskih držav, so zelo prav prišli in bili prisrčno sprejeti. Vedno več delavcev prihaja iz onih krajev podeželja, odkoder niso hodili nikdar na delo v industrijske kraje. Kmečke zadruge in vpeljava čedalje več strojev pri obdelavi zemlje bodo dale novih in novih delovnih sil. SPREMENJEN SOCIALNI SESTAV V kratkem času, še v teku prve petletke bo spremenjen socialni sestav slovenskega naroda, število kmetovalcev bo padlo pod število prebivalstva zaposlenega v industriji. Ljubljana je bila pred vojno sicer pfestolica Slovenije, toda v njej je prevladoval uradniški in obrtniški stan. Delavstva je bilo le malo, ker niso pač mogle male tovarne v Mostah in Vodmatu zaposliti mnogo delavcev. Z velikim "Litostrojem" in drugimi tovarnami, predvidenimi po petletnem planu, se čedalje bolj naseljuje v Ljubljani na tisoče delavcev s svojimi družinami. Vsi ti bodo spremenili lik Ljubljančana, ki smo ga doslej poznali kot mirnega meščana, zaverovanega v sebe samega, v novega državljana, ki proizvaja in ne samo rešuje uradniške akte, v novega človeka nosilca oblasti, ki ima drugačne širše poglede na življenje, na skupnost, na državo, ki je last vseh in ne skupine privi-legirancev. DELO LJUBLJANSKE OF V LETU 1948 Zanos slovenskega ljudstva pri obnovi je prešel v vnemo izgraditi novo lepšo domovino. Organizacije Osvobodilne fronte se vsepovsod pripravljajo, da skrbno izkoristijo poletne mesece za nova dela, ki bodo še bolj spremenila zunanje obličje naše zemlje. Pozimi so bfii izdelani načrti za številne nove izgradnje. V Ljubljani bodo sleherni prosti popoldan hitele skupine mladine, žene, uradnikov, obrtnikov, sleherni član Fronte, da razširijo in modernizirajo dolenjsko cesto. Ne dviga se več prah s ceste, ki vodi z Gorenjskega v Ljubljano skozi šent Vid m šiško, z gladko cementno površino je pokrita cesta, ki pelje od Vrhnike skozi Vič do Ljubljane, preko granitnih kock brne vozila po cesti čez černuški most in Ježi-co do središča mesta, edino dolenjska cesta od Lavrice preko Rakovnika do šentjakobskega predmestja je ozka in prašna. Toda v letu 1948 bo mrgolelo na njej tisoče pridnih rok Ljubljančanov in jo razširilo ter moderniziralo, da bo odgovarjala zunanjosti nove moderne Ljubljane. Še letos bo zgrajena v Ljubljani pionirska železnica in skupaj z mladino bodo pridne ljubljanske roke z veseljem ustvarjale novo veselje za mladi rod v svobodni državi. Nič več ne bo zapuščene mladine, ki se je potepala prepuščena sama sebi po prašnih predmestjih. Imela bo svojo železnico z malimi konduktorji, po-stajenačelniki in prometniki in se bo peljala v svoje malo mesto veselja, zdravja in praktične, vado-stne šole za življenje. Strašno dosti je bilo zamujenega in mnogo je še v Ljubljani krajev, ki spominjajo "na Ljubljanco dolgo vas". Zato se nam pa mudi in bomo še letos s poklicnimi delavci in s prostovoljnim množičnim delom začeli graditi zbirni kanal od severne industrijske četrti v gornji Šiški preko ljubljanskega polja do Save. Za deset tisoče novih prebivalcev je narasla Ljubljana po vojni in moramo graditi za njih stanovanja. Večji stanovanjski blok bo zrasel, še letos na Ambroževem trgu, kjer štrle že skoro sto let stare, ples-nive zgradbe. Noče se pa članstvo Fronte v Ljubljani oddeliti, oddaljiti od kmečkega prebivalstva, ki obdaja z vencem vasi mesto. Zato bodo povezanost mesta z deželo dokazali ne samo z besedami, temveč z delom na gradnji petih zadružnih domov na robu Ljubljane. Za matere, ki so zaposlene preko dneva v raznih obratih, bodo fron-tovci izgradili "dečje jasli", zgradbo sončnih, čistih, svetlih prostorov z igrišči. In še nekaj bo letos zgradila ljudska fronta Ljubljane, dve zgradbi za rajonske ljudske odbore, da ne bo potreba izgubljati časa s hojo na oddaljeni rotavž, ampak da lahko opravijo svoje opravke, na mestnih ljudskih odborih (poprej mestno županstvo) kar v svojih četrtih. Pa recite, Vi ameriški rojaki, ali smo "starokrajci" še tako zaspani in počasni kakor ste nas poprej poznali. Vi ste padli v mrzličen tempo ameriškega življenja, mi pa Vas hočemo dohiteti in prehiteti. Zato se pa ne vidimo iz dela. Je pa ena razlika: pretežni del Vaših moči in sil je šel in še gre za druge, mi pa delamo zgolj za sebe. Naj nas puste Vaši gospodarji pri miru s svojimi vojnimi grožnjami! še mnogo več bi napravili, če bi tega hujskanja na vojno ne bilo. Toda tudi tako, jo bomo našo lepo Slovenijo, tako spremenili, da je čez par let, ko nas pridete obiskat, he boste spoznali v njenem novem, lepem, srečnem oblačilu. Janez Kavčič. GOSPODARSKA RAZSTAVA V MARIBORU MANIFESTACIJA DELOVNIH USPEHOV Gospodarska razstava v "Mariboru je v dveh letih po osvoboditvi prvi večji pregled delovnih uspehov ljudskih množic na severu Slovenije. Ta razstava se od predvojnih tradicionalnih razstav v okviru "Mariborskega tedna" razlikuje predvsem po svojem značaju, saj ni več njen namen kapitalistično trgovski, temveč je mišljena kot manifestacija dveletnih delovnih naporov pri industralizaciji in elektrifikaciji, kot prikaz novatorstva in udarništva, kot podoba velikih naporov v borbi s pomanjkanjem materiala delovne sile in časovno utesnjenostjo, ki nam jo narekuje nagli tempo industrijskega razvoja. Nekaterim oddelkom na razstavi se je posrečilo v polni meri prikazati resnično sliko delovnega poleta in iznajdljivosti. ODDELEK TOVARNE AVTOMOBILOV Nameščen je v veliki telovadnici Cankarjeve šole. V sredini dvorane stoji tovorni avtomobil brez karoserije. To je četrti kamion serijske izdelave. Ob stenah so razporejene skupine različnih izdelkov tovarne. Tu so ventilatorji za rudnike, tu so odkopna kladiva in vrtalni stroji, tu je menjalnik za avtomobil, vse predmete, ki smo jih svojčas drago plačevali v inozemstvu in brez katerih bi naši rudniki in vsa naša industrija ne mogli delati. Doma izdelujemo sedaj zobata kolesa za cestne železnice, konice za tkalske čolničke in najpreciznejša merila. Diagrami na steni ti povedo, da so pri izdelavi pneumatskega orodja 15 junija dosegli 160% proizvodnega plana, da so v juliju 100% izpolnili plan odkupnih kladiv, da so v avgustu 100% izpolnili plan jamskih ventilatorjev in končno, da je 15. avgusta delovni kolektiv 33 dni pred rokom izdelal prvi kamion. Na drugi strani dvorane razstavlja industrijska kovinarska šola. V tovarni avtomobilov so posvetili vso pažnjo vzgoji novih kadrov. Tu vidimo uspehe študije; precizni izdelki mladih delavcev pričajo o njihovi temeljiti strokovni izobrazbi. Parna mašina v miniaturi je kaj umetno delo, človek se ne more dovolj načuditi pravemu majhnemu avionskemu motorju. Albanci so izdelali krasen grb, v majhno stružnico bi bilo treba samo spustiti električni tok. Na steni so učni uspehi v številkah, beremo, da je bila šola popravljena v 64.000 večinoma prostovoljnih urah, da so učenci poleg rednega študija izvršili še 1199 industrijskih naročil. Krasen je projekt industrijske šole, ki je sedaj v gradnji. Slika kolonije Tovarne avtomobilov, ki je prav tako v gradnji, nam pokaže svetle in prostorne delavske domove, ki si o njih delavec pod starimi režimi še sanjati ni upal. Na galeriji pa so razsvetljene slike udarnikov. "Udarniki-junaki socialističnega dela", tako pove napis, pod katerim se vrste slike. Smrke Celestin, udarnik in novator je s svojo iznajdbo dvignil proizvodnjo na stroju za precizna dela za 75%, Haložan Alojz, udarnik in novator, je z izboljšanjem dela poenostavil način obdelave in ga skrajšal za 150%. Tako se vrsti slika za sliko, podobe teh, ki so danes v prvih vrstah v borbi za petletni plan. Zunaj na dvorišču pa stojita v lopi prva dva izgotovljena kamiona, s katerimi so se delavci peljali na poskusno vožnjo v Ljubljano. HIDROCENTRALA "MARIBORSKI OTOK" JE DOGRAJENA! V miniaturi je razstavljena sredi dvorane, Trije turbinski stebri," ki so v enega od njih zazidali 15.-000 m3 betona, štiri pretočna polja z ogromnimi zatvornicami, žerjavi, razdelilna postaja za električno energijo, vse je tu, vse je prikazano v majhnem tako, kakor so v velikem zgradile žuljave roke na- MARAŠAL TITO NA OBISKU V TOVARNI ALUMINIJA Ü v % Provinca Qtiebéc ni vključena z ozirom na potrebno dovoljenje od provincijalne vlade za katerega bomo zaprosili kasneje. Izvršni Odbor S.K.J.S. Naročite zbirko novih gramofonskih plošč IZ URADA SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV Glavni urad Sveta Kanadskih Južnih Slovancv, je prejel iz domovine najnovejšo zbirko gramofonskih plošč,, katere morejo našim izseljencem poslužiti ob raznih družabnih prilikah bodisi na domu ali v dvoranah. V albumu dvanajst plošč se nahajajo; 1. BRANKOVO KOLO — Pevsko društvo "Kolo" iz Šibenika PASTIRCE KOZA — Pevsko društvo "Kolo" iz Šibenika 2. HEJ BRIGADE — Pesem slovenskih brigad, Matej Bor, Solist Hvalic NA OKNU GLEJ — Poje jugoslovanski partizanski zbor, Ziherl Roženec 3. SAMO EN CVET — Glazba — Rado Simoniti; besede, Tone Kajuh NA KRASU — Glazba — Rado Simoniti; besede, Juš Kozak 3. MARA V JEZERU — Poje Jugoslovanski Partizanski zbor BOLAN MI LEŽI — Poje Jugoslovanski partizanski zbor 5. MOJA KOSA JE KRIŽAVNA — Narodna pesem MATERI PADLEGA PARTIZANA — Pesem, Zorko Prelovec 6. OJ SOKOLE — Poje Pevsko društvo "Kolo" iz šibenika — drugi del — Solist Mileva Bodražič — Relja, Bruno Belamarič in Zvonko Zorič — Dirigira Danilo Danev. 7. NATE MISLIM TAMBURICA Batistič. 8. MOJA MILA JESI LI SPAVALA zbor O SARAJEVO VATROVITO — Pevski zbor z spremljanjem tamburic. 9. J A SAM MAJKO CURA FINA PASTIRCE MLADO I MILO — Izvaja Josip Batistič s gitaro f 10. SVE SE KUNEM — Tamburaški zbor pod vodstvom Milana Verni ZAPLET KOLO — Tamburaški zbor pod vodstvom Milana Verni 11. JA SAM JOVICU — Izvaja tamburaški zbor, Milan Verni SEČANČICA KOLO — Izvaja tamburaški zbor, Milan Verni 12. MAMICA GRIVNA DJEVOJČICA MALA ŽIKINO KOLO — Izvaja tamburaški zbor,, Milan Verni Gornja zbirka najnovejših gramofonskih plošč skupaj z Albumom stane $15.00. Naročbe s priloženim zneskom v čeku naj se pošljejo na Svet Kanadskih Južnih Slovanov, kateri bo naročbo izvršil preko "M. Morris Co. * S -i- - * l . Prvih *!ist plos& so poslal'naravnost iz domovine, drugih šest je pa iz Združenih držav. Ako nekdo želi samo one plošče, ki so iz domovine naj nam to sporoči. V tem slučaju je cena zanje skupaj zAlbumom $8:00 Z DROBNIM GLASOM Josip Izvaja tamburaški ¿iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiHiimiiniiiHiiiiimHiiiiiiiiiriiiiiiiiim& j PESEM GORA | ?.nillllllllllllllUMIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllllllllllll|l7 MIŠKO KRANJEC V baraki je bilo že živahno. Ljudje so že vstali, vsak se je ukvarjal s svojim delom. Nekateri so se umivali pred barako, v baraki sami pa so drugi bodisi posedali po pro-gradih in kadili, ali čistili, ali kar že delali, medtem ko je čopič delil zajtrk. Komandir Volk je sedel za mizo, na kateri je še vedno brlela luč ter je pregledoval pošto, ki sta jo bila prinesla kurirja z druge stanice. Ko je Drejc vstopil, se je Volk radovedno ozrl po njem in se razveselil. Bil je. v skrbeh zanj, saj se je fant skoraj dve uri zamudil. Čeprav na Drejčevi poti zasede niso bile nekaj vsakdanjega, nikdar ne moreš vedeti, kdaj bo kdo zadel ob njo. Vedel je tudi, da Drejca čuva Maks in bo vse storil, tudi padel bo, če je treba, samo da Drejc ostane, toda nesreča se lahko posmeji ljudem in po svoje odloči. . "No„ si se vendar le vrnil ? Bal sem se že zate. . . od nikoder te ni." Vstal je in dal Drejcu roko, zgolj iz radosti, da se je vrnil. Zagledal se je Drejcu v lice in je videl, da je fant resno bolan. Sinoči ga ni hotel pustiti zdoma. Le zato, ker je Drejc po vsej sili hotel, je dovolil. Zdaj je vedel, da ni storil prav. "Bolan si, "je rekel Volk. "Takoj greš ležat." Zdaj Drejc ni več prikrival, da je bolan. "Bolan sem, "je pritrdil in nato predajal Volku pošto. "To sem prinesel. — Tam na oni strani so spet imeli zasedo." je povedal, "pa so imeli srečo, da se nikomur ni nič zgodilo. — Tu sem privedel tovarišico, ki potuje dalje. Tovarišica Tanja." Pri tem se je nehote ozrl po Volku kakor tudi po Tanji. Ves čas je mislil na svoj privid in je zdaj bil radoveden, ali bo komandir videl Tanjo — Tinco. Slišal je svoj glas, vedel je, da pripoveduje o dekletu, pa je bil radoveden, če bodo odgovorili tudi drugi. Pa je res Volk spregovoril s Tanjo, in ona je odgovorila, dasi vsebine tega njunega pogovara ni več doumel. — In vendar sem bolan, si je dejal Drejc. — To ni ne Tanja ne Tinca, to je samo privid Tince. In ko sta ona še govorila, je mislil, da je tudi to navaden privid, kakor je bilo vse drugo. — A kljub vsemu vse tako podobno resnici, ga je še obšlo. "Kdaj grem naprej? "je slišal Tanjino vprašanje komandirju. Kaj ji je Volk odgovoril, ni več razumel. Lezel je na slamo na pogradu in se začel zakopavati v odeje, ker ga je začela stresati mrzlica. "Malo čaja boš pa vendar popil, kaj ?" je slišal, kako mu čopič prigovarja. "Dobro ti bo storilo, žganja sem prilil." Očitno je bil hudo bolan, ker je kuhar brez vsakih prošenj in brez vsakega razmišljanja vlil v čaj žganje. Popil je skodelico čaja, se nato pogrnil z odejami ter bolščal nekam v somrak pred seboj. Kakor iz neznanske daljave, tam od nekod s Slapov, je slišal vmes glas svoje Tince, ko se je pogovarjala z ljudmi v baraki in z Volkom. Zdaj ni bilo več tistega suma v njegovem srcu, da je to samo prividna Tinca, ki mu je bila na javki tako odtujena,, ne ona, ki mu je prikrivala, da je s Slapov in trdila, da je Dolenjka. Vse tisto je bila samo njena igra. Zdaj se je smehljala, celo ji je rekel, da nikakor ni bilo lepo, ker se mu je prikrivala. Smehljala se mu je, ko se ga je dotaknila z roko in rekla: Drejc, glej prišla sem k tebi, pa si jezen name! Pozabi tisto. Bila je samo preizkušnja: hotela sem vedeti, ali me še nisi pozabil. Pojdi,, greva rajši na Jame in Slape, že dolgo nisem bila tam. Rada bi spet enkrat videla tiste naše kraje. — Tam je vse požgano, je rekel žalostno Drejc. Samo stene so ostale, pa 'še tiste so razrušene. — Vseeno, je odvrnila. — Pojdiva. — Pojdiva. šla sta. šla sta v domače, njima nekoč tako drage kraje. Najprej sta se ustavila na Slapeh, kjer je nekoč živela Tinca, na Slapeh, ki so bili zdaj požgani, z žalostnimi razpadajočimi stenami,, z jablani okrog, ki so spuš čale orumenelo listje. Tinci so se v boli orosile oči nad ljubim domom. — Našega doma ni več, je dejala. — In nikogar ni. — Ni ne vašega ne našega, je prikimal Drejc. šla sta na Jame, kjer sta našla prav tako razdejanje. Ko sta tam hodila, sta se spomnila nekdanjih časov, ki so bili tako lepi, spomnila pa sta se prav tako nekdanje Drejčeve mladostne vročične želje, da bi našel kraljico gora. — Viš„ pa sem jo le našel, je dejal naposled Drejc. — Našel sem svojo kraljico gora. Tinca se je ozrla po njem, pomežikovala, nato pa tiho in boječe vprašala: — Zares si jo našel? Prikimal je. — Zares sem jo našel. — Kdo je? Kako ji je ime? je dahnila, ker se je bala prevelikega razočaranja. Prijel jo je za roke, se ji zagledal v oči in rekel: — Ugani! — Saj ne morem, povej kar sam! Spet ji je pogledal v oči, se nasmehnil veselo in odvrnil : - — Tinca ji je ime in s Slapov je doma. . . Zardela je močno in pobesila pogled. Drejc pa je nadaljeval: — Ali se spominjaš, kako je bil Maks vedno govoril: — Ko ti dorašeš,, bo spremenila svoje ime. Takrat se bo imenovala Tinca in s Slapov bo doma. Glej, kako se je vse uresničilo, kakor bi bil Maksu kdo povedal. Prav je imel. Ko je bil ded Matic mlad, se je imenovala Marta, za Maksa pa je bila Lenka. Odšla je po svetu in zapustila Maksa. Ko se je naposled vrnila, je bila spet mlada in Tinca so ji rekli. Tudi Tinca je odšla po svetu, ušla je Švabom, ki so jo hoteli odvesti, ušla je in postala partizanka. Odšla pa je; samo v gore in ta večer se je vrnila. Zdaj tu hodi in bo za vedno tu ostala. . . — Tu bo ostala za vekomaj, Drejc, — Kraljica teh gora bo in kraljica mojega srca. In srečna bo vedno, samo» da mine ta vojna.