Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
Kol običajno bo zaradi poletnih počitnic izšla prihodnja številka v prvi polovici septembra
Leto XVII - N. 14 (351)
Udine, 31. julija 1966
Izhaja vsakih 15 dni
Furlanija se je pred sto leti
zedinila s kraljevino Italijo
Dne 26 julija t.l. so v Vidmu s posebnimi manifestacijami proslavili stoletnico, kar je vkorakala italijanska kraljeva vojska v mesto. Tistega dne, pred enim stoletjem, še pred podpisom mirovne pogodbe, so se ozemlja takratne videmske pokrajne — vštevši Beneška Slovenija in Rezija — odcepila od habsburškega imperija in se pridružila k savojski kraljevini.
O tem dogodku smo letos že večrat pisali in se ga spominjamo tudi danes. Preidimo kar takoj v živo in se še enkrat vprašajmo, kaj je pomenila za Beneško Slovenijo odcepitev od habsburškega imperija in nato politična in administrativna priključitev k savojski kraljevini.
V resnici ne moremo trditi, da je ta prehod izboljšal stanje Beneške Slovenije, nasprotno, prav od tistega trenutka je postala predmet napadalne kampanje, ki so jo izvajali videmski najbolj konzervativni krogi okoli dnevnika «Giornale di Udine», katerega duša je bil znani Pacifico Valussi, ki ga danes toliko poveličujejo.
Bistveno torej, v kolikor zadeva slovensko jezikovno skupnost v videmski pokrajini, prehod leta 1866 pod italijansko kraljevino ne predstavlja drugega, lahko rečemo, kot spremembo na slabše.
Na slabše, čeprav je habsburška oblast vzela Beneški Sloveniji avtonomijo, ki jo je uživala pod Beneško Republiko, a pustila ji je le nekatere svoboščine, ki so jim bile pod Italijo, posebno pod fašizmom, odvzete.
Treba je pripomniti, da je bilo beneškim Slovencem med propagandistično kampanjo za plebiscit leta 1866, ki so jo izvajali vneti zagovorniki savojske kraljevine, obljubljeno, da jim bodo vrnjene vse tiste pravice in tista avtonomija, ki so jo uživali prej in prav posebno pod beneškimi doži, to je v dobi, ko je bila povsem svobodna in zaščitena dejavnost ljudskih «parlamentov» v Landarju in Mjersi (Laudarska in Mjerska banka), parlamenti, ki so zasedali okoli «laštre» na odprtem vpričo vsega prebivalstva.
Zdi se nam torej naravno, da se danes sprašujemo, kako to, da po odcepitvi od habsburškega imperija in nato po združitvi k Italiji, novi vladarji niso držali obljube in posebno tiste najvažnejše, da bi poskrbeli, da bi bile pravice beneških Slovencev zaščitene. Na tem mestu moremo tudi zatrjevati, da se je namesto, da bi izpolnili obveze, začelo z raznarodovanjem.
Skušalo se je raznaroditi slovenski živelj dostikrat tudi s silo; to delo je postalo še bolj ostro in sramotno med fašistično diktaturo. Upali smo, da se bo po razpadu fašizma in v novi demokratični italijanski republiki kaj izboljšavo, a na žalost pravice Slovencev videmske pokrajine še danes niso priznane.
V Beneški Sloveniji in Kanalski dolini (čeprav je ta zadnja prišla pod Italijo šele po prvi svetovni vojni) se ni hotelo nikoli poskrbeli za šolski pouk v materinem jeziku in niti se jim ni dalo potrebne Zadostne pomoči, da bi se Slo-vencem zagotovil njihov kul-turni in socialni razvoj.
Naj nam bo na tem mestu dovoljeno, da tudi spomnimo — poleni ko smo potegnili kopreno čez Preteklost, ki gotovo ne slavi vladarjev vseh časov — odgovorne 0rgane italijanske republike (ki
temelji na delu in se je rodila iz odporništva, h kateremu je mnogo pripomoglo s svojimi žrtvami tudi prebivalstvo Beneške Slovenije) in deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo, da republiška ustava in posebni statut Dežele jasno pravita glede jezikovnih manjšin in njihovih pravic.
Beneški Slovencivn^jj^_še enkrat po sto leth lojalnegain delovnega življenja v okviru italijanske države, kar je potrjeno v ustavi in zato naj se uradno in pravno prizna obstoj slovenske jezikovne manjšine v videmski pokrajini in se razume, da je kot taka tudi zaščitena v vsaki svoji pravici.
S tem priznanjem bi se ne zaustavilo samo namenov tistih, ki bi hoteli iztrebiti slovenski živelj v Furlaniji, ampak bi se istočasno popravile tudi vse krivice, ki so jih tudi zaradi neodgovornih ljudi, trpeli celo stoletje.
Ob priliki proslave stoletnice, kar so ukorakale v mesto Videm italijanske čete, se je v grajski dvorani, kjer je imel nekdaj svoj sedež furlanski parlament, sesta svet avtonomne dežele Furlanije-Julijske benečije. Zgoraj v ozadju, predsedniška miza deželnega odbora, ob strani pa vidimo svetovalce. V ospredju so oblasti, visoke osebnosti in povabljeni.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllIllllllllllllllllllIllllI
Zavidljive lepote v dolini breskev
DONEČ IH OKOLICA HODIJO DEDKE IH PREKRASNE SCENARIJE
V podboneški občini so izredno lepe in sugestivne doline in dolinice - Če bi bila dobro urejena cestna mreža, postavljene planinske koče in razvito gostinstvo, bi si mogel utreti pot turizem — Pobudo za gojenje breskev, ki so znane daleč naokoli, je dal v zgledni sadjar župnik Peter Podreka
Dan sredi julija, a zdi se, da smo v avgustu, tako soparno je. Vseeno smo kaj kmalu prispeli v Brišče, ki leže ob glavni cesti Čedad-Ko-barid in tu zavili na desno proti Roncu, vasi, ki jo sestavlja okoli dvajset večjih in manjših zaselkov, med temi Zajci (Zejaz), Domene-ži (Domeniš), Bižonta (Bisonta), Bročana (Brocchiana), Kranjci (Cranzove), Pokovac (Pokovaz), Lahove (Lahove), Klavora (Clavo-ra), Osijak (Ossiach), Butera (Butterà), Pri Cerkvi (Rodda Alta), Tomac (Tuomaz) Šturam, Vodnjak (Uòdgnach), Skubini (Scu-bina) in Orehovje; vsi zaselki so med seboj povezani s cestami ali potmi, ki so več ali manj dobre razen Orehovje, ki je čisto izolirano. Sem gori seveda ne vozi avtobus in zato morajo iti vsi ljudje zgoraj omenjenih zaselkov, če hočejo v Čedad ali Videm, na avtobusno postajo v Brišče.
Cesta , ki vodi v Ronec, je ozka in kamenita. Prava križeva pot še za tistega, ki se po njej pelje z avtomobilom. V zameno se pa od tu nudi krasna panorama, bujno zelenje, ki obdaja gore, ki varujejo
kotlino in sadovnjaki, ki pozivajo vaše občudovanje.
Med sadnim drevjem (vinske trte - klinton in amerikari - je bolj malo) je največ breskev; ronske breskve so znane daleč naokoli zaradi svojega dobrega okusa, barve in debelosti. Te so izredne vrste in zdi se, da more le ronska kotlina dati 'tako sočne in odlične sadove. Naj na tem mestu omenimo, da je dal pobudo za gojenje breskev v Roncu nepozabni in zaslužni Peter Podreka, vaški župnik, ki je bil rojen leta 1822 in je umrl leta 1889 in je bil svoj čas tudi član Agrarne akademije v Vidmu. Peter Podreka je pokopan na pokopališču v Gorenjem Roncu (Pri Cerkvi) in napis na njegovi nagrobni plošči je slovenski, kar zna-či, da je gojil veliko ljubezen do svoje zemlje in svojega jezika. Peter Podreka, ki je bil tudi pesnik (znana pesem «Slovenija in njena hčerka na Beneškem» je njegova) in učitelj našega velikega poeta Ivana Trinka, je prinesel to vrsto breskev iz Madžarske pred približno sto leti, vsaj tako so nam povedali najstarejši ljudje v vasi.
Videti je tudi precej hruškovih in jabolčnih dreves. Medtem ko smo se vzpenjali kvišku je postajala cesta vedno bolj nevarna. Dejali so nam, da je pozimi ta cesta skoraj nevozna in se zdi, da je presušen hudournik. Treba bi jo bilo temeljito popraviti, da vsaj ne bi kazala reber.
Prišli smo v zaselek Domeneži. Nekaj hiš in kar dve gostilni in sredi vasi običajni vodnjak. Skoraj
vse hiše so enake, melanhonične. Ne v vasi in ne med potjo nismo srečavali ljudi. « Vsi so od duoma, po svjete, de kjek zaslužijo » so nam povedali, « par hiši smo ostal le ta stari an otroc ».
«Tajšna je usoda kuaž nas vseh». Usoda, dodajmo, zares malo zavidljiva. Toda spremenilo se bo, upajmo; posebno sedaj, ko deluje Dežela. Kdaj bodo začele oblasti re-
(Nadaljevanje na S, strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiH
Vodilni državniki se trudijo za mir v Vietnamu
To so Zajci, prvi zaselek, ki ga srečamo, ko zapustimo Brišče, na poti proti Roncu. Povsod naokoli se razprostirajo breskovi nasadi, ki predstavljajo za te ljudi, kadar je
dobra letina, lep vir dohodkov.
Medtem ko Amerika še naprej zaostruje položaj v Vietnamu, se številni vodilni državniki trudijo, da bi po diplomatski poti našli možnosti za mirno rešitev vietnamskega vprašanja. V ta prizadevanja spadajo nedavni obiski predsednice indijske vlade Indire Gandhi v Združeni arabski republiki ter zlasti v Sovjetski zvezi in obisk predsednika angleške vlade Harolda Wilsona v Moskvi, ki se je deset ur razgovorjal s sovjetskimi voditelji. Sedaj bo Sovjetsko zvezo obiskal tudi generalni tajnik Organizacije Združenih narodov U Tant, katerega razgovori bodo prav tako v glavnem veljali vprašanjem, ki so povezana z vojno v Vietnamu.
Ni dvoma, da vsa ta prizadevanja narekuje iskrena želja po miru. Vprašanje je le, ali so pozivi naslovljeni na pravi naslov. Sovjetska zveza je sicer skupaj z Anglijo predsedovala ženevski konferenci, na kateri so bili podpisani sporazumi o Vietnamu, in je torej v prvi vrsti poklicana, da skrbi za dosledno izvajanje teh sporazumov. Prav tako pa je res, da Sovjetska zveza ni vpletena v vietnamsko vojno in bi bilo torej pozive na mir treba nasloviti na tistega, ki se vojskuje - to je Amerika.
To se je pokazalo tudi med razgovori Indire Gandhi in Wilsona v Moskvi, kjer so sovjetski državniki jasno in nedvoumno povedali, da je edina mogoča rešitev za Vietnam konec ameriškega napada in umik vseh tujih čet, kakor to izrecno določa ženevski sporazum iz leta 1954. Zato je povsem razumljivo, da moskovski razgovori niso mogli privesti do kakšnega uspeha, toda ne zaradi nepopustljivosti Sovjetske zveze, marveč edino le po krivdi Amerike, ki noče upoštevati zahteve mednarodne javnosti ter gluha za vse proteste nadaljuje s svojo napadalno vojno v Vietnamu.
Ob takih razmerah politični opazovalci
ne pripisujejo posebnih izgledov, čeprav tudi bližnjemu obisku U Tanta v Moskvi na drugi strani poudarjajo, da bodo njegovi razgovori s sovjetskimi predstavniki verjetno v veliki meri vplivali na njegovo odločitev, ali bo tudi v naslednjem mandatnem razdobju sprejel dolžnosti generalnega tajnika OZN. Kakor znano, je U Tant nedavno sporočil, da ne namerava več kandidirati za ta položaj, ker njegove pobude za mirno rešitev vietnamskega vprašanja niso našle zaželjenega odziva. Ob trenutnih razmerah v svetu pa bi se OZN z njegovim odstopom znašla v zelo resnem položaju.
iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Koča Popovič
novi podpredsednik SFRJ
Zvezna skupščina SFR Jugoslavije je na skupnem zasedanju vseh petih zborov izvolila za novega podpredsednika republike Kočo Popoviča, ki je s tem postal za predsednikom Titom najvišja osebnost Jugoslavije.
Izvolitev Koče Popoviča, ki je bil vsa leta narodnoosvobodilnega boja v vodilnih vrstah odporniškega gibanja in po vojni dolga leta zunanji minister, so navdušeno pozdravili tudi v široki mednarodni javnosti. Splošno poudarjajo njegovo vodilno vlogo v boju proti fašističnim okupatorjem in posebej njegove zasluge za uveljavljenje politike miroljubnega sožitja, neveza nosti in nevmešavanja v notranje zodeve drugih držav.
Pred izvolitvijo Koče Popoviča je skupščina sprejela ostavko prejšnjega podpredsednika Rankoviča.
£
I
b Nadiške doline
DEŽELA BO FINANCIRALA
ŠPORTNE MANIFESTACIJE
Dežela Furlani j a-Julijska Benečija bo dala turističnemu društvu «Nadiška dolina» 450 tisoč lir prispevka za organizativne stroške športnih manifestacij v tekočem letu. Turističbo društvo je sedaj organiziralo poleg treh tekmovanj z bicikli tudi boksarsko srečanje med skvadro videmske boksarske zveze in ono iz Slovenije.
IZMENJAVA PROPUSTNIC NA PREHODU V ŠTUPCI
Pred dnevi so si na mednarodnem prehodu Stupica (Robič) obmejni organi prvič izmenjali propustni-ce, ki so bile vložene za vidiranje. Predaji je za italijansko obmejno policijo iz Čedada prisostvoval dr. Dario Donatti, medtem ko je jugoslovanske obmejne organe zastopal predstavnik notranje uprave občine Tolmin.
Vse doslej so propustnice, ki so jih lastniki vlagali za vidiranje, izročali italijanski obmejni organi jugoslovanskim in obratno samo na mednarodnem prehodu Rdeča hiša
v Gorici. To pomeni, da so na tem prehodu izročali tudi propustnice tako za videmski kakor tudi za tolminski obmejni sektor. Zaradi teh birokratskih težav so prebivalci obmejnega področja delj časa čakali na vrnitev propustnic, kar je slabo vplivalo na obmejni promet.
Za izmenjavo propustnic na prehodu Stupica so se italijanski in jugoslovanski obmejni organi dogovorili na nedavnem sestanku v Gradežu.
Sv. Peter S
VRAČAJO SE EMIGRANTI
Prišle so tako pričakovane počitnice in domov so pričeli prihajati emigranti iz raznih držav, da bodo v senci domačih zelenih dolinic preživeli po trdem delu na tujih tleh zaslužene «ferie».
To so največ permanentni delavci, ker sezonski prihajajo domov okoli božiča in se vračajo na svoja delovna mesta na pomlad.
Včasih pridejo permanentni ali stalni delavci domov šele po dol-
iiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiimmimimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ronec in okolica nudijo redke in prekrasne scenarije
sno misliti na te ljudi in te kraje? To je uganka.
Tudi v Domenežih so si hiše podobne ena drugi in nekatere se tudi krušijo in so nevarne, a kakšna je tudi obnovljena in iepo prebeljena. Okoli hiš in na oknih je vse polno živobarvnih rož, največ bujnih hortenzij.
S težavo smo prispeli do Kranjcev, kjer je precej velika mlekarna in šola, ki je bila zgrajena pred kakimi štirimi leti. V mlekarni predelajo vsak dan približno 700 litrov mleka. Povsod se vidi, da ni ljudi pri hiši: nekoliko zato, ker ni na domačih tleh nobenih virov dohodkov in tudi zaradi brezbrižnosti oblasti. Tu gori so samo breskovi nasadi, manj hrušk in jabolk, njivic skoraj ni videti. Pridelki sadja bi pa mogli biti obilnejši, če bi sadovnjake obnovili in jih gojili po umnejših metodah in da bi seveda boljše organizirali odkup.
V Kranjcih, kakih sto metrov od šole, katero smo preje omenili, gradijo velik zadružni hlev, ki bo mogel sprejeti pod streho sto glav živine. Do sedaj je pristopilo šestnajst družin, a to število se bo prav gotovo še povečalo, ko bodo
ljudje spoznali koristi zadružništva.
Višje gori je Gorenji Ronec. Na desni pod cesto je lepa cerkev, na levi strani cerkve pa spomenik padlim v vojnah. Nižje pod cerkvijo se pride po kamenitih stopnicah na pokopališče, ki je dovolj dobro oskrbovano. Pri vratih mrtvašnice je vzidana plošča, ki spominja kaplana Jožefa Blankinija iz Bijač, ob desni strani vrat je pa še druga plošča z obledelo sliko in slovenskim napisom, posvečena župniku Petru Podreki, ki pravi:
TUKAJ
V MIRU GOSPODOVEM POČIVA Č. G. PETER PODREKA IZGLEDNI DUHOVNIK ISKREN SLOVENEC
PRAVI PRIJATELJ LJUDSTVU KI PO NJEM HVALEŽNO ŽALUJE
Ko smo se vračali, nam je stopil pred oči poleg prekrasnega pa-noramičnega scenarja na drugi strani gore Mersin, o katerem bomo pa govorili prihodnjič, tudi ker so nam povedali, da so v tisti okolici odkrili velike podzemeljske jame in se bo mogel zato v teh krajih razviti turizem.
gih letin Kot je na primer prišla letos gospa Pia Kjačič iz Saržen-te, ki se je vrnila iz Amerike po 40 letih. Tudi sestri Noemi in Gina Blazutič iz Gorenjega Brnasa sta prišli domov iz Amerike po 38 letih. Tja sta odšli, ko sta bili še čisto majhni deklici. Gospa Noemi je pripeljala s seboj tudi svojega 11 letnega sina Jožefa, da mu je pokazala iz kako luštnega kraja je doma.
Vsakdo si lahko predstavlja s kakšnim veseljem sprejemajo doma emigrante. Pred marsikatero hišo se vidi v tem času lep luksuzni avtomobil s tablico tuje registracije. Marsikam se peljejo potem vsi skupaj, da je bolj veselo. Ko bo minulo poletje, bodo zopet odšli od koder so prišli in vasi bodo postale zopet mrtve in celo zimo do drugega poletja se bo o njih govorilo in potem bodo zopet prišli.
Podbonesec
IZBOLJŠALI BODO CESTE
Zvedeli smo za dobro novico, ki nas je vse zelo razveselila: pokrajinska administracija je vključila v načrt za ureditev turističnih cest tudi cesto, ki vodi od Sv.
Kvirina ob desnem bregu Nadiže v Dolenji Brnas, Tarčeto, Laze in do križišča, kjer se cesta odcepi proti Črnemu vrhu. Ta dela bodo stala okoli 50 milijonov lir.
Omenjeno cesto je zares potrebno popraviti, saj se je sedaj turisti kar izogibajo in zato se vrši promet skoraj izključno samo po cesti, ki poteka po dolini ob levem bregu Nadiže. Ko bo ta cesta zares urejena, bo nastala krožna pot po Nadiški dolini in vasice ob desnem bregu bodo zaživele.
Ministrstvo za javna dela je poleg tega dodelilo podboneški občine 50 milijonov lir kot prispevek za izvedbo prvega lota del pri ureditvi občinskih cest. Prav bi bilo, da bi najprvo uredili cesto, ki vodi v Ronec, ker je ta izmed vseh najbolj potrebna popravila.
■Illuminili min  ...........  mi..limili.m.......mm..mm.....m...
Dežela za ceste v Nadiški
dolini
Iz Kanalske
RIBIŠKA REZERVA V BELOPEŠKIH JEZERIH
Z dekretom, ki je bil izdan 13. junija t.l., je predsednik pokrajine dovolil za športne ribiče Kanalske doline ribiško rezervo v vodah Belopeških jezer in v potoku, ki teče in pravilnik rezerve, ki predvsem prepoveduje uporabo kakršnih koli vrst črvov za vabe in več kot eno ribiško palico. Omejena je tudi velikost trnkov, velikost ulovljenih rib (23 cm za postrvi), čas lovljenja in število ulovljenih rib.
Trenutno je dovoljeno loviti samo v vodah zgornjega Belope-škega jezera, v spodnjem jezeru pa bo dovoljeno pozneje. Verjetno bo za to priliko organizirana tekma v ribolovu in zato uprava že proučuje kako naj bi se organiziral ta nenavadni praznik.
TRAGIČNA SMRT ŽENE
Vse je zelo prizadela vest o tragični smrti 40 letne Jolande Letič iz Stolbice. Žena je izginila z doma še 6. julija in ves ta čas ni bilo nobenega sledu za njo. Iskali so jo noč in dan karabinjerji, vojaki in seveda tudi domačini. Pred dnevi pa je šel na sprehod 14 letni Tino Longino iz Treviza, ki je v Reziji na počitnicah in zagledal globoko v prepadu mrtvo ženo. Obvesti je o najdbi karabinjerje in njene domače, ki so jo takoj prepoznali.
Tip a na
NENAVADNA NESREČA
Po vsej tipanski občini se tele dni mnogo govori o nenavadni nesreči, ki je doletela 58 letnega Atilija Filipiča iz Platišč.
Mož, ki je tudi lovec, je hotel uloviti podgano, ki mu je vsak dan pila mleko iz kangle. Filipič je več večerov stal na preži, da bi jo ubil s palico in nekega večera jo je res zagledal in mahnil po njej, a zadel je le rep in pod-
Sredi pobočja so Kranjci, ki so od vseh najlepši zaselek. Na levi strani ceste je moderno urejena mlekarna, na desni pa vidimo šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno
pred štirimi leti.
Pokrajinska administracija je vključila mnogo cest Nadiške doline med takozvane turistične ceste, ki jih bodo v petletki 1966-70 uredili in asfaltirali. Vse stroške za ta dela bo krila, kot znano, Dežela, ki je že izdala poseben zakon za relativne prispevke.
Ceste, ki se tičejo naših dolin, so sledeče: Kras 5,500 km (22 milijonov lir), črni vrh 8,300 km (15 milijonov lir), čeplesišče 7,400 km (15 milijonov lir), Podr-skije v Idrijski dolini 15,800 km (60 milijonov lir), Landar 2,500 km (20 milijonov lir), Podklap (Fojda) 12,500 km (90 milijonov lir), Trbilj v sredenjski občini 16,800 km (120 milijonov lir), Solarje pri Dreki 1,700 km (15 milijonov lir), Tarčet pri Podbo-nescu 8,500 km (50 milijonov lir), Prosnid v tipanski občini 17,700 km (110 milijonov lir), črni vrh 13 km (75 milijonov lir) in Mašere v sovodenjski občini 5,4 km (30 milijonov lir).
TAVORJANA
DEŽELNI PRISPEVEK ZA JAVNA DELA
Zvedeli smo, da je Dežela dodelila naši občini več prispevkov za izvedbo javnih del in sicer: 10 milijonov 685 tisoč lir za napeljavo novega vodovoda v Pre-šnje, 13 milijonov lir za gradnjo
nove poljske poti v Noas, kjer bodo postavili tudi zadružni hlev in 4 milijone lir za napeljavo te-leferike (žičnice) za prevoz sena v Mažerole, kjer je že dograjen zadružni hlev.
ŽE TRETJIČ DVOJČKI
Družina Vigija Teiona iz Tavor-jane izredno hitro narašča; njegova žena 35 letna Ardemia Sab-badini je namreč pretekli teden povila v sedmih letih zakona že tretjič dvojčke. Sedaj imajo pet deklic in enega dečka. Materi in otrokom želijo vaščani mnogo srečnih dni.
KLOPIC
BRDO V TERSKI DOLINI SPORAZUMI MED OBČINAMI IN POKRAJINO
Pretekli teden se je sestal občinski svet, na katerem so potrdili sporazum med občino Brdo m Tipa no s pokrajinsko administracijo za ureditev turistične ceste, ki veže Brdo z Viskoišo. To cesto bodo uredili še letos z beneficiji deželnega zakona.
Občinski svet je sprejel tudi sporazum med občinami čenta, Neme in Brdo in pokrajinsko administracijo za ureditev ceste, ki vodi na Bemadijo.
Ob koncu so sprejeli še nove tabele za plače občinskim uslužbencem, ki jih bodo povišali.
gana je vsa podivjana skočila vam in ga ugriznila v roko. Filipič je moral k zdravniku in bo ozdravil v enem tednu. Podgana, ki je bila, kot pravijo, velika kot zajček, jo je seveda popihala in jo bo treba uloviti na kakšen drug način.
Fojda
ZA JAVNA DELA
Ministrstvo za javna dela je dodelilo občini Fojda več prispevkov za izvedbo najnujnejših javnih del in sicer 15 milijonov in pol za ureditev ceste Ronke-Kro-sade, 12 milijonov lir za cesto čampej-Hiše Bergum in 5 milijonov lir za ureditev pokopališča v Ronkih. Z deli bodo pričeli v kratkem.
Prapotno
IZ OBČINSKE SEJE
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim odobrili tudi sklep občinskega odbora, ki se tiče odobritve načrta in prošnje na Deželo za prispevek za gradnjo poljske poti v Brišče. Občinski svet je nadalje odobril tudi sklep, da se uredi cesta, ki vodi iz Prapotnega v Podrskije, Oborčo in Staro goro, kjer je znana romarska pot. Imenovali so tudi Danila Petrusso za član» skupščine babiškega konzorcija med občinami Prapotno, Prema-riacco in Moimacco. Nazadnje je občina pristopila h konzorciju za industrijski razvoj gorskega področja in «pedemontane» v če-dadskem okolišu.
Srednje
POPRAVILI BODO CESTO
Dežela je te dni sporočila na občino, da ji je dodelila dva milijona lir za popravilo občinskih cest. Nekatere ceste so zares v slabem stanju, ker jih je razrila lanska huda ura in zato so vsi komaj pričakovali, da pride s kakšne strani kakšna pomoč. Z deli bodo pričeli kmalu.
TOČA POVZROČILA VELIKO ŠKODO
Pretekli teden je divjala po vsej naši okolici strašno huda ura. Toča je pobila velik del poljskih pridelkov, ki so prav leto dobro kazali. Neurje je poškodovalo tudi ceste. Utrgalo se je več plazov ki so zasuli cesto, posebno na relaciji Srednje-Trbilj in zato je bilo tukaj nekaj časa težko za avtobus.
Gorjani
DVA MILIJONA ZA POPRAVILO
CEST
Pred dnevi je notranje ministrstvo sporočilo gorjanski obči-ni, da ji je nakazalo dva milijona lir za popravilo cest, ki jih je poškodovalo lansko neurje. Z deli bodo pričeli takoj oziroma čim bo občina potrdila relativni načrt.
Dolenji Barnas
V teh dneh je začel delovati novi občinski vodovod v Brnasu> ki dobiva vodo iz studenca v Hlevih. S tem delom bo odpravljeno pomanjkanje pitne vode, do kate-rega je tolikokrat prišlo v poletnih mesecih. Občina je za to delo do sedaj potrošila že 10 milijonov lir, za dokončno ureditev pa bo potrebnih še devet milijonov.
Rova Haliiansho - Mgijsiia pogodba
o el
Pred nedavnim so v Rimu podpisali novo pogodbo o emigraciji med Italijo in Belgijo. Ta pogodba predvideva med drugim tudi plačilo potnih stroškov delavcem in njihovim družinskim članom, kakor tudi določeno vsoto denarja « peculio di instalazione », s katero si lahko pomaga delavec, ko pride na novo z družino v Belgijo.
Sedaj živi v Belgiji okoli 72 tisoč italijanskih delavcev 'in jih pride povprečno vsako leto 7 tisoč novih. Od teh jih dela sedaj samo 15.800 v rudnikih premoga, katerih so, kot znano, že več zaprli ali jih pa še bodo.
Skoraj vsi italijanski delavci, ki žive v Belgiji, so se tako privadili belgijskemu življu, da čeprav so ohranili italijansko državljanstvo si ne žele povratka v domovino. Z leti mine tudi domotožje in delavci ostajajo v Belgiji predvsem zaradi otrok, ki študirajo, potem dobe zaposlitev in se tudi tam poroče (vsako leto je najmanj 500 mešanih zakonov) .
Delavci ostajajo v Belgiji pa tudi zato, ker vedo, da bi doma ne mogli najti zaposlitve in bi se znašli v malo manj kot obupnem položaju.
ŠTEVILO ITALIJANSKIH DELAVCEV V NEMČIJI SE NE VEČA
Koncem lanskega leta je bilo v Zapadni Nemčiji točno 273 tisoč delavcev; v tem števil^ niso vključeni delavci, ki so prišli v Nemčijo po nezakoniti poti in brez delovne pogodbe.
To število je ostalo vse lansko leto skoraj neizpremenjeno in to potem, ko se je vrnila sezonska delovna sila, predvsem gradbeniški delavci.
ZDRAVNIŠKA POMOČ EMIGRANTOM V CEE MED POČITNICAM!
Zavarovanci in njihovi družinski člani, ki bodo šli med počitnicami
iiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
STARE ŠIVANKE postanejo spet kakor nove, če jih zataknete čez noč v kos mila in jih nato splaknete v mlačni vodi in takoj osušite.
STAR KRUH bo zopet kot svež, če ga zavijete za nekaj minut v vlažen prtič in ga nato malo popečete v pečici.
STAR KROMPIR bo okusnejši, če vodi v kateri se kuha, prilijete malo kisa.
ZMRZEL KROMPIR namočite pred uporabo za nekaj ur v mrzlo vodo.
STARA OREHOVA JEDRCA poparite s slano vodo, ohladite in pustite vodo odteči. Takoj postanejo zopet okusna.
ODPRTE KONZERVNE ŠKATLE je treba takoj izprazniti sicer se vsebina pokvari. Če kaj ostane, denite v porcelanasto ali stekleno posodo s pokrovom.
IZ STAREGA KLOBUKA lahko napravite vložke za čevlje. Prerežite ga na dva enaka dela in namočite za 24 ur v vodi. Potem klobučevino raztegnite na ravni ploskvi, pribijte na desko in tako pustite, da se osuši. Nato izrežite ustrezno velikost vložkov za čevlje in copate. Ko se taki vložki zamažejo, jih operite s salmiakom ter posušite. Predvsem so taki vložki primerni za zimo, ker so topli.
v kakšno državo CEE (Evropska E-konomska Skupnost) morejo biti deležni dajatev bolniškega zavarovanja, če potrebujejo takojšnje zdravljenje med bivanjem v drugi državi; to možnost predvidevajo pravila Evropske Ekonomske Skupnosti za socialno varnost delavcev emigrantov.
Predno odpotujejo na počitnice morajo zainteresirani prositi zavod, pri katerem so zavorovani «o-brazec E6 », ki potrjuje pravico do pomoči bolniškega zavarovanja. V slučaju bolezni ali ponesrečenja med bivanjem v drugi državi Skupnosti, se bodo morali obrniti na najbližjo institucijo, ki je pristojna za bolniško zavarovanje in predložiti obrazec E6. Stroški bolezni (zdravnik, zdravila, bolnica) bodo v breme instituciji kraja, kjer je delavec na počitnicah in po sistemu kot je v navadi v tisti državi. Pristojne institucije raznih držav so, v Belgiji: Office Regional de la Caisse Auxiliaire d’assurance maladie-in-validité; v Franciji: Caisse primai-re de securite sociale; v Luksemburgu: Caisse regionale de mala-die; v Zapadni Nemčiji: Allgemei-ne Orktkrankenkasse ali Landkran-kenkasse; v Italiji pa Istituzione nazionale per l’assicurazione malattia.
Ko obižčemo Slovenijo
Oglejmo sl muzeje in spominske zbirke
Ko v poletnih mesecih hodimo na izlete in dopuste, nas pot pogosto privede v kraje, ki jih še nismo poznali. Vse nam je novo, zanimajo nas posebnosti kraja, ki jih hočemo «odkrivati», da bi bil spomin na izlet ali dopust čim bolj pester. Pa tudi v krajih, o katerih se nam zdi, da jih dodobra poznamo, bomo odkrili še marsikaj novega in zanimivega. Pomislimo samo na razne muzeje, zbirke, galerije in podobne ustanove, ki so nenadomestljivo dopolnilo za spoznavanje nekega kraja, njegove preteklosti in razvoja.
Vzemimo za primer Ljubljano. Vsi jo poznamo, poznamo predvsem po njenih nebotičnikih, ki rastejo kot gobe po dežju. Toda kdo od nas je vedel, da hrani ista Ljubljana celo vrsto dragocenih zbirk, edinstvenih in zanimivih za vsakega Slovenca. To je prirodoslovni muzej, narodni muzej, etnografski muzej, šolski muzej, gledališki muzej, muzej revolucije in mestni muzej; to je Narodna galerija, Moderna galerija in to je akvarij ter Cankarjeva soba. da omenimo le najvažnejše.
Podobnih ustanov pa je dovolj tudi v raznih drugih krajih Slovenije, v krajih, ki jih marsikdo pozna in vendar ne bi mogel trditi, da jih je povsem spoznal. Največ je v Sloveniji tako imenovanih splošnih muzejev, kjer je poudarek navadno na zgodovini, arheologiji, narodnoosvobodilni vojni, etnografiji ali prirodoslovju. Posebno zani-
mive zbirke hranijo muzeji v Piranu, Idriji, Tolminu, Postojni, Škofji Loki, Metliki, Novem mestu, Mariboru, Celju, Murski Soboti, Brežicah in Ptuju.
Med muzeji narodnoosvobodilne vojne so najbolj zanimivi:	bolnišnica
«Franja» pri Cerknem, tiskarna «Slovenija» nad Idrijo, partizansko naselje v Rogu ter muzeja v Begunjah in Mariboru. Na področju arheoloških najdb slovita zlasti zbirka staroslovanskih izkopanin na Blejskem otoku in zbirka rimskih nagrobnikov v Šempetru ob Savinji. Vse pozornosti vreden je tudi čebelarski muzej v Radovljici, ali kovaški muzej v Kropi in tehnični muzej v gradu Bistri pri Vrhniki, medtem ko se med botaničnimi vrtovi posebej odlikujeta arboretum v Volčjem potoku pri Domžalah in alpinetum «Juliana» v Trenti.
Zanimivost posebnega pomena so spominski muzeji in sobe velikih slovenskih pesnikov in pisateljev. Da omenimo le najvažnejše take kulturne spomenike, ki so posvečeni Prešernu (Vrba in Kranj), Gregorčiču (Vrsno). Cankarju (Vrhnika in Ljubljana), Jurčiču (Muljava), Župančiču (Vinica), Kosovelu (Sežana) in Adamiču (Blato). Prav tako pa bi tukaj lahko navedli še Groharjevo zbirko v župnišču v Sorici in Sadnikarjevo zbirko v Kamniku.
Čeprav ta pregled nikakor ni popoln, nam bo pri obisku v Sloveniji lahko služil kot kažipot, da bomo bliže spoznali zgodovino našega naroda.
iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii ii um mini iiiiiiiiiiiiimigiiiiiiiiiinaiiiiiiiniiniiiiii
Pravljica o brihtnem kuharju
Ankrat je živeu mož, ki se je biu naveliču za djelan po svjetu hoditi in zato je sklenu iti če h meniham. Pru na tistim kraju je biu niješan kloštar. Pozvoni pri vratih in zaprose vratarja de bi ga spa-rjeli.
Menih vratàr je poklical opata, ki je tam komandiru.
Opat ga ni maru, ali potem se je usmilu in ga je uzeu kakor kuharja.
Malo po tem, kralj tiste dežele, ki je biu hud na menihe, je paršu u tiste miestu. Menihe je teu kar pri priči odgnati. Pa, da ne bo gard pred svetom, jim je reku de za 15 dni bo spet mimo paršu; in če takrat ne bojo mogli odgovoriti, bojo morali kar se pobrati.
Uprašanja pa so ble te:
parvo: dost zvezde je na nebu;
drugo: dost košta on, kralj;
trečji: kaj misle on, kralj.
Menihi, naslednje dni, so tuhtali in tuhtali, kaj bojo kralju odgovorili. Od skarbi niso ne jedli, ne spali. Nješan menih je provò zvezde štjeti, pa vse zastonj: vsak moment se je zmotu.
Kaj bo pa še za kup in misli kralja!
U cjelim kloštarje samo kuhar je biu nimar veseu, vendar se ni mogù razložiti zaki menihi so bli tako žalostni. Zadnji dan le je zvje-du.
«Nič ne bodite takuo kiseli», je
reku opatu, «pustite vso stvar menò. 2e vjem kaj bom jutre kralju odgovoriu».
Opat mu je dau dovoljenje, kjer je pomislu, de takuo ni obedne pomoči.
Drugi dan, ko je kralj paršu in menih vratar je vrata odparu, so bli vsi ostali menihi kupe zbrani; pred vsemi pa kuhar, oblečen v dolgo suknjo in s sivo brado. Kralj, misleč da govori z opatom, ga upraša naj mu povjè koliko je zvezde na nebu.
«Petintrideset milijard tristo enaindevetdest».
«Kako tuo vješ?» mu reče kralj.
«Zašteu sem jih», mu odgovori kuhar u opatoiv obleki, «če ne vjerjete, pa zaštejte jih še vi».
Kralj ne šile naprej, ker misle de ga bo vijeu na drugo in tretjo uprašanje.
«Povej, dost koštam jaz».
«Vi koštate narvič tri sude».
«Ti me zmerjaš, opat», reče kralj jezno.
«Ne, Visokost», odvarne kuhar. «Še preveč sem vas štimu. Kristus, ki je gospodar vsega sveta, je ko-štu trideset sudu. Vi naj imate en deseti djel svetà. Torej koštate tri sude».
«Naj bó, pa na tretjo uprašanje ne boš mogù odgovoriti in boste morali vsi se pobrati. Povej mi:
« Vi mislite, de govorite z opatom, pa se presneto motite, ker jaz nisem opat, ampà kuhar».
Kralj se je obarnu in odšb.
Slovenija in njena
hčerka na Beneškem
Kaj jočeš se li ti krasotica? Kaj v klavernih mislih živiš? Si tudi ti moja hčerkica,
Mi vedno pri sercu tojiš.
Glej! tvoje sestrice na Dravi, Na Soči, na Savi si že Pripravljajo lovor, da v slavi Veselo vse ovenčajo me.
Ah! mamica draga i mila! Okove i žulje poglej Ki nosim, i bom jih nosila Jaz v svojem domov ji vselej. Jaz nisem ne v vradu, ne v šoli Da ravno tu od vekov živim, Ko tujka beračim okoli,
Le v cerkvi zavetje dobim.
Ne poznam veselja, radosti,
Le solza mi solzo podi Po bledem obličju, do kosti Me tuja pijalka mori.
In mamka, na mojo gomilo,
Te prosin, položi na njo Cipresovo tužno vezilo,
In kani iz očesa solzol Ne misli tak’ hčerka slovenska, Ne obupaj na lastni prihod, Naj pride še sila peklenska, ne vniči slovenski zarod!
Peter Podreka
Za smeh in dobro voljo
« ...a tole, glejte », razlaga vodič in pokaže na piramide, «tole so zidali tisoč let».
«Da, da,» prikima eden izmed številnih turistov, «pri nas imamo med zidarji prav take lenobe!».
Andrejček stoka in vzdibuje pri
nalogi: «Nobene pravice ni več na
svetu!».
«Zakaj ne?» vpraša mama.
«Ker moramo mi otroci delati,
učitelji pa dobe plačo!».
* * *
Sin: «Saj si mi obljubil kolo, če izdelam razred, kajne?».
Oče: «Seveda sem ti obljubil! In?».
Sin:	«Lahko si vesel, prihranil
sem ti izdatek!».
* * *
«Ali učiteljica kaj sluti, da ti pomagam pri domačih nalogah? » vpraša očka nadobudnega sinka.
«Bojim se da», odgovori sinko. «Rekla je da ni mogoče, da bi toliko napak napravil popolnoma sam». * * *
«Ne razumem, kako so mogli naši predniki živeti brez radia, telefona...».
«Saj niso mogli — vsi so umrli!» * * *
Očka je moral svoji mali hčerki pokazati, kakšen okus ima leskov-ka.
Vsa v solzah priteče k mamici: «Mamica, očka je tako grd, ali nisi mogla dobiti nobenega drugega moža?».
* * *
Vsa okna v razredu so odprta. Tedaj reče učiteljica:
«Janezek, če te zebe, lahko okno pri sebi zapreš».
Janezek: «O, ne, saj tudi doma pri odprtem oknu spim».
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
[kratke vesti
VIDEM
AVTOBUS VIDEM - STARA GORA
Za avtobusno progo Videm -Stara gora je stopil v veljavo tale vozni red. Ob delavnikih odhod iz Vidma ob 9 uri; odhod iz Stare gore ob 16 uri. Ob nedeljah in praznikih pa je odhod iz Vidma ob šesti, osmi in deveti uri; odhod iz Stare gore pa ob 12,05 in 16 uri.
UGRIZNIL GA JE PES
Enajstletni David Steinbreker, ki je prišel iz Amerike k sorodnikom na počitnice, ni imel sreče pri igranju. Ugriznil ga je hud pes v levo roko in zato so dečka morali prepeljati v čedadsko bolnico, kjer so mu rano zašili. Ozdravil bo v dveh tednih.
SV. LENART
UMRLA EN MESEC PO PADCU
Vse je zelo užalostila vest, da je umrla 73 letna Felicita Toma-zetič iz škratovega. žena je padla v domači hiši in si zlomila desno roko. Takoj so jo peljali v videmsko bolnico, kjer je pa umrla čez en mesec za posledicami.
kaj mislim?»
■"•""‘•»«'»«■'■i Ili Ili Il II lil III  .........................................  lin......II m.......umi...mi III...lil...II  ....................  imunim....  iiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....miiimmmmmmmmii..........immillimi.....m.........mmmmmmiiiim
JOSIP
#	V	w»
JURCIC
Q
at
ra
7
Q
X
o
3.
Q
cA
s
L
O
V
E
N
S
K
I
A N I
Č
A
X R
H
m
Narisal :
M. BATIST/
21. Peter, ki na videz ve v skrbi za svojega-nečaka, je bil prepovedal prve dni po svoji nevarnosti očetu Bernardu z grada voditi dečka. Malo dni pozneje pa je dovolil zopet, celo velel je, da sme iti v vas med kmečke ljudi.
Tam je stala sredi vasi pod Kozjakom lepa košata hruška. Le-sem je zahajal oče Bernard s svojim učencem, le-sem je prišel tudi tisto popoldne.
22. Vaščanje, ki so mimo hodili, so že od daleč grede sneli pokrivalo z glave in spoštljivo ogovarjali meniha. Eni so šli po opravkih dalje, eni pa so se ustavili ter povpraševali in poslušali vljudnega starca, ki je veliko vedel. Zbrala se je okrog njega in Jurija precej velika druščina. Oče Bernard je pripovedoval zgodbo iz svetih bukev o Samsonu in Filistranih.
23. To mirno veselje pa jim je prestregel deček, ki je zavpil: « Lejte, lejte, Turki!».
Res so na iskrih konjičih dirjali čudni možje, na pol oblečeni, umazani in rjavi. Kmetje so brž spoznali cigane.
Bilo jih je res strašno gledati, kako so malim konjem viseli naprej čez grive ter jo naravnost proti hruški drvili.
24. Ciganje so bili že tukaj. Ustavili so se pri hruški. Zdaj se razbeže otroci in žene, le menih z grajskim dočkom in z nekaterimi moškimi ostane na mestu.
«Vi imate tukaj lepega dečka, ali bi ga ne hoteli nam izročiti?» Rekši pristopi dolgi cigan Samoi zasmehljivo in zgrabi malega Jurija, ki se je zastonj jokaje skušal skriti za očeta Bernarda.
FIGURE ILLUSTRI DELLA SLAVIA FRIULANA
Pietro Podreka
E’ tempo di fare sul serio
ignorare le condizioni di mia della popolazione della siauia Mana e delia dai desia
1 problemi della mwntagnu vanno affrontati e risolti eon mezzi adeguati e eon la massima rapidità se si vuole porre un freno al pauroso spopolamento e crear«* le basi per una
effettiva rinascita economica e sociale
A più riprese ci siamo occupati d'_ uno dei problemi che più assillano la Slavia Friulana e la Val Resia, territori popolati da circa quarantamila cittadini di parlata slovena, e precisamente del problema della montagna che in effetti è il più congeniale alle popolazioni delle due citate zone.
Ci siamo occupati, e continueremo a occuparci, perchè istintivamente ci sentiamo sempre più vicino alle cose nostre: alla nostra gente, alla nostra terra, alla nostra tradizione; e non per un gretto egoismo ma soltanto per quell'immenso e indistruttibile amore che ci lega, appunto, alle nostre origini e alle nostre tradizioni storiche e culturali di cui, ci si lasci dire, ci sentiamo orgogliosi e perchè, soprattutto, guardiamo e pensiamo all’avvenire, immediato e futuro, della Slavia Friulana e della Val Resia, che figurano, purtroppo, tra le aree più depresse, della Provincia di Udine e in conseguenza più desolate e anche più abbandonate e più bisognevoli di aiuto di ogni genere.
Il problema della montagna, naturalmente, come del resto altri di primo piano, dovrebbe essere di stretta pertinenza regionale; e lo sarà, si spera, se la Giunta e il Consiglio Regionale manterranno fede al proposito, enunciato fin dall’inizio dell’attività della Regione, di riconoscere la necessità, oltreché l'obbligo si può aggiungere, di avviare una concreta politica costruttiva in direzione della montagna e delle sue popolazioni.
A parer nostro il problema della montagna va affrontato con cospicui mezzi tenendo conto sia degli aspetti economici e nel quadro dei settori a-grario, zootecnico, forestale e delle difessa del suolo (anche in rapporto alle gravose servitù militari), sia degli aspetti sociali e umani che esso problema comporta.
Logico che tutto miri a far sì che le condizioni di vita delle popolazioni della montagna migliorino effettivamente; e possono senz'altro migliorare impostando una programmazione organica di interventi atti a favorire in particolar modo le attività silvo-pasto-rali e l’istruzione professionale, con insegnamento scolastico, da noi, nella lingua madre, nonché a favorire al massimo l’edilizia popolare: case nuove per i poveri e sistemazione di quelle malandate che sono moltissime, e di queste parecchie antiigieniche e pericolanti, ed il turismo.
Circa il turismo è facile pensare che anch’esso, con la vita moderna in piena ascesa e sempre più esigente, presenta un campo valido d'azione assai vasto e che quindi può dare notevoli risultati economici sfruttando naturalmente ogni risorsa turistica, dalle ineguagliabili bellezze naturali alle varie grotte (Villanova, Antro, Mersino). Ma per creare una solida base allo sviluppo turistico occorre — e di questo parere è anche l’avv. Antonio Comelli, Assessore Regionale all’Agricoltura e Foreste — prima di tutto migliorare e ampliare la rete delle comunicazioni (strade di allacciamento grandi e piccole e trasformazione dei valichi di frontiera dalla seconda alla prima categoria) e, ovviamente, dar vita, con adeguato sforzo e impegno, ad una conveniente industria alberghiera che faciliti appunto l’affermarsi del turismo.
Non bisogna dimenticare che l’agricoltura con le foreste costituisce ancora la principale risorsa locale; ed è forse questa la ragione che ha dato luogo all’approvazione della legge regionale n. 2 dell’8 marzo 1965, legge con la quale si è dato vita al «Comitato degli Assessori per lo sviluppo della
I
montagna» e della «Commissione per l’Economia Montana», organi questi a carattere permanente.
Il primo organo con funzioni di studio e di promozione delle linee direttrici e dei programmi da seguire per affrontare con visione unitaria e con azione coordinata i problemi delle zone montane; il secondo organo con funzioni consultive per orientare e stimolare l’azione del «Comitato degli Assessori» e l’Assessorato dell'Agricoltura mediante la segnalazione di problemi ed il suggerimento di soluzioni da parte di qualificati esponenti di settori produttivi e di pubbliche amministrazioni.
Si sa inoltre che sta per essere approvata la legge istitutiva dell’Azienda forestale regionale e che si trova in fase di avanzato studio una legge zootecnica con la quale si intenderebbe riservare alla montagna aiuti di particolare favore, segnatamente per lo sviluppo delle forme associative per lo allevamento del bestiame, per la valorizzazione delle malghe, dei prati e dei pascoli, nonché per la realizzazio-
Seconda puntata
Giustizia e metodo amministrativo
Durante il XVI secolo nella Val Resia a capo di ciascuno dei quattro principali paesi: Gniva, Oseacco (oggi il centro più grossso e popolato), San Giorgio e Stolvizza, era un Castaldo ed un Giurato, entrambi nominati dagli abitanti e confermati dal rappresentante dell'Abbazia di Moggio che, come si sa, aveva giurisdizione, non certo legale, si pensa oggi, sui terreni coltivati della Val Resia tanto da ricavarne canoni assai elevati.
Accanto al Castaldo vi era anche un vice Gastaldo, o sostituto che sia, con molta probabilità scelto dal primo come del resto lo si può dedurre dal caso che ora riferiamo.
Il 4 giugno 1582 il Comune e gli uomini della villa di San Giorgio ed il Comune e glj uomini della villa di Gniva dividevano i loro pascoli montani. I due paesi erano rappresentati da Antonio Billini, Gastaldo sostituto di San Giorgio, e da Valente Micel Gastaldo di Gniva. Compito di questi Gastaldi, o amministratori, che duravano in carica un anno, era quello di soprain-tendere alla polizia campestre, di denunciare i delitti al tribunale della giurisdizione nonché quello di provvedere a tutto ciò che si rendeva necessario a! buon andamento della comunità. Essi, inoltre, riscuotevano le tasse sia quelle imposte dal Governo Veneto che quelle stabilite dai vicini per le necessità del Comune.
In quanto alla giustizia, essa era assai rapida e sbrigativa; e le pene erano sempre improntate ad equità. In verità, le risse, i ferimenti ed anche le uccisioni erano frequenti: per un nonnulla, infatti, si metteva mano al coltello. Le pene, tuttavia, erano sempre assai miti; e se il feritore, o lo stesso uccisore o assassino, riusciva ad ottenere il perdono dell’offeso o dai parenti della vittima, veniva assolto.
Ecco una dimostrazione di tale asserto. Il 26 maggio 1571 venne intentato il processo contro Andrea Monaco di Resia e Iacobo q. Simone Zeghari di Moggio che avevano ucciso Iuri Flo-reani. Andrea Monaco si era rifiutato di pagare un resto di salario dovuto allo Iuri; ne nacque un diverbio, «se mostravano le fisghe» (pugno chiuso
ne di efficienti strutture cooperativistiche di mercato, ivi compresi i caseifici.
Pertanto noi, e con noi le popolazioni della Slavia Friulana e della Val Re-sia, vogliamo credere alle parole e-spresse dal già citato avv. Antonio Comelli:
« La Regione, in attesa delle indicazioni del piano regionale di sviluppo allo studio, sta attivamente operando con l’impegno e la volontà di riaffermare e rafforzare la collocazione prioritaria delle giuste istanze della montagna per il suo rinnovamento economico e sociale ».
L’avv. Comelli, che ben conosce i nostri territori per essere del luogo, ha pure affermato che «le difficoltà di fondo della montagna, dato lo squilibrio tra popolazione e risorse locali, potranno essere risolte principalmente creando (come abbiamo sempre sostenuto e continuamo a sostenere noi) in sito nuovi posti di lavoro per ridurre l’esodo emigratorio ed aumentare il reddito medio della popolazione ».
Lo prendiamo quindi in parola.
con la punta del pollice esposto tra lo indice e il medio, come per significare «toh! che mi freghi». Il gesto è fatto anche quale propiziatore di «buona fortuna« ) quindi vennero alle mani e Iacobo uccise con un coltello Iuri. L’8 agosto successivo, una volta sentito il parere di un dottore in legge, venne emessa sentenza con la quale Iacobo Zeghari fu semplicemente bandito dal territorio della Val Resia per due anni. Se egli, però, in questo frattempo avesse rotto il bando, verrebbe preso e invitato pr un anno e mezzo «ad serviendum per remigen super trire-mibus», a fare cioè da rematore in una nave, servizio riservato ai galeotti nei tempi andati nella Repubblica di Venezia e altrove e che durò fino all’epoca del vapore. Se però risultava inabile a servire nelle galee, sarebbe stato messo in carcere. A chi lo catturava era riservato un premio consistente in mille libbre di «piccoli». Il 20 luglio 1571 la vedova dell’ucciso si recò dal Governatore a chiedere grazia per l’uccisore. Quattro giorni dopo lo stesso uccisore si recò di persona dal Governatore per chiedere a sua volta grazia; ed il Governatore finì per sospendere il bando annullando in tal modo completamente la condanna.
Come si viveva nel XVI secolo Nasce e si fa intensa l’emigrazione
Dai documenti della giurisdizione dell’Abbazia di Moggio è facile rilevare come nel XVI secolo le condizioni di vita della Val Resia fossero assaj misere in dipendenza dell’insufficienza di cespiti.
Come primo diretto riflesso di tale precaria situazione economica, è stato il formarsi di una corrente emigratoria la quale ristretta agli inizi ha finito per diventare un doloroso fenomeno di notevoli proporzioni; fenomeno che è stato, e purtroppo lo è tuttora, alla base di uno spopolamento che certamente influì sulla fisionomia etnica della zona
In merito a questo flusso emigratorio, dal testamento di Stefano q. Fur-tini Lunghini di San Giorgio risulta che egli aveva tre figli il cui primogenito, di nome Cristiano, abbandonò la casa paterna senza autorizzazione dei padre; ed avuta dal padre una somma in contanti si recò in Allemania, probabilmente come mereiaio ambulante mestiere tradizionale dei resiani. Difatti in Germania erano noti i mereiai ambulanti resiani (cramari) di ferramenta.
Così, per esempio, il 27 novembre 1577 si presentò al capitano della' giurisdizione di Moggio Grigor q. Antonio Colussi di San Giorgio dichiarando: «Io ho fatto cremaria la fora in Germania de ferramenti e a casa fazo mercantia de vender il mio formazo et panno che cavo dal mio bestiame ma altra mercanzia non fazo. Lo porto in Friul et lo vendo dove che si intoppa da vender et lo porto ancora su li mercati. Non è vero che io avessi ditto ad alcuno da quelli che comprarono panno da me chel panno non si scurtasse».
Il 5 luglio 1577 il Colussi fu condannato a pena adeguata relativa a simile materia o reato.
Anche tre sorelle, figlie del ser Lorenzo Capellario di Resia, non avendo ricevuto la loro parte di proprietà, furono costrette per «alienas domos vi-tarn ducere» a condurre la vita, vale a dire per guadagnarsi di che vivere, in case straniere, il che voleva dire lasciare il proprio paese ed emigrare in paesi lontani come, purtroppo, in moltissime parti, si continua a fare oggi-
Ecco qui di seguito una breve biografia di don Pietro Podreka, grande e luminosa figura di sacerdote e di studioso, cui accenniamo in altra parte del giornale.
Diremo subito che don Pietro Podreka, appartenente a una famiglia che ha dato uomini insigni e illustri alla Slavia Friulana, terra che amarono al massimo del sentimento e che onorarono con le loro opere, è stato il primo caldo e vigoroso poeta degli sloveni del Friuli.
Nato a S. Leonardo il 16 febbraio 1822 da modesta famiglia, frequentò il seminario a Udine, distinguendosi, nel corso dei suoi studi, per spiccate doti di intelligenza. Nel 1848 fu ordinato sacerdote e poi nominato cappellano a Tercimonte ove rimase otto anni. Aveva un temperamento mite ed un animo modesto per cui non aspirò a nessuna carica, ma volle rimanere sempre semplice cappellano. Era amato dalla sua gente che vedeva in lui più che un padre il quale non pensava soltanto alla cura morale dei suoi figli ma anche alle loro condizioni materiali ed economiche. In questo periodo disgraziatamente si diffuse il colera in quelle regioni. E bisognava vedere questo sacerdote con quanta passione e zelo si prodigava per lenire il male a quella povera gente.
Nel 1857 fu trasferito come cappellano a S. Pietro al Natisone. Il dolore degli abitanti di Tercimonte fu grande. Ma nulla si potè fare contro l'ordine dell'Arcivescovo. Quivi rimase per diciassette anni continuando a circondarsi di affetto e di stima.
Ma il suo tempo non lo spendeva soltanto nella cura delle anime, e, da buon sloveno, che non rimane mai fermo nella sua posizione spirituale, cercò con una intensa attività pratica di sollevare e a dare incremento a quel campo ove si poteva ottenere qualche frutto, ben sapendo che non bisognava riporre la speranza e l'aiuto in altri. Egli già da tempo si era posto questo problema sociale e, per u-na naturale inclinazione, si era dedicato alla frutticoltura.
A questo scopo chiese ed ottenne di essere trasferito a Rodda (Ronac). Quivi egli si dedicò con tutta l’anima ed il corpo a questo ramo dell'agricoltura. Lavorò per sè e per altri; diede consigli sul modo più adatto di coltivare gli alberi da frutto, dato che la Slavia Friulana si presta assai a questo genere di coltivazione.
Ben presto la sua fama uscì dalla stretta cerchia del luogo, e le sue frutta andarono abbondanti per i mercati.
Il Podreka ebbe a dire un giorno: « Questo prodotto diverrà un po’ alla volta la ricchezza del paese e forse dissuaderà molti slavi dall’emigrazione». Continuando nella sua opera, fece venire in vari paesi della Slavia Friulana vari conferenzieri che tennero lezioni e conversazioni di natura agraria.
Per i suoi meriti l’associazione agraria friulana, gli conferì un diploma di benemerenza.
Ma, a dimostrare l'attività pratica di questo prete, non basta quanto già fu detto; bisogna aggiungere che egli eseguì anche molti lavori artistici a traforo. L'esposizione che tenne a S. Pietro nell’ottobre del 1886 dimostrò quante virtù animassero il nostro Podreka. Egli espose una quarantina di lavori fra cui il bellissimo duomo di Milano con tutte le sue guglie e finestre.
Questa, la sua attività nel campo pratico. C'è ancora da dire riguardo la sua attività intellettuale che è la più importante.
Come in genere, tutti i Podreka, anche questo sentiva forte il sentimento nazionale, della sua terra slovena: anzi fu il primo che abbia sentito in sè risvegliata la coscienza della sua nazionalità e spetta a lui il merito d’averla per primo fatta ridestare nella popola-
zione della Slavia Friulana. Questo processo incominciò nel 1848 al-lonchè fu l’anno del grande risveglio dei popoli slavi soggetti allo impero austro-ungarico.
Pietro Podreka, s’accorse, come dice Ivan Trinko, che al di là della Slavia Friulana c’era un’altra nazione che parlava la sua lingua, e, figuratevi la gioia e la consolazione, per uno studioso, nel ritrovarsi in una famiglia amica.
Ecco dunque che l’allora giovane cappellano sentì forte in sè il desiderio di rinnovarsi, di iniziare una vita nuova.
Cominciò ad avere frequenti contatti con gli sloveni della valle dell’lsonzo; cominciò a fornirsi di libri sloveni, di riviste; cominciò a studiare la lingua letteraria e, sebbene in un primo tempo gli sembrasse un po’ dura, in seguito ne divenne così esperto da mettersi anche a comporre. Alcune delle sue poesie furono pubblicate in «Zgodnja Danica» e in «Zora». La più nota è « Slavjanka », musicata poi dal Carli, e pubblicata nel 1874. Quando una volta giunse a Capo-retto, fu accolto da un coro di fanciulle che gli cantarono questa sua canzone. Ma la migliore e la più bella è «Slovenija in njena hyerka na Benesèkem» pubblicata sul «Soča» nel 1871 e che noi riproduciamo nel testo originale in altra parte del giornale. E’ questo un bellissimo canto «popolarizzato idealizzante la terra slovena in una madre che rimpiange la figlia sua del Veneto ». Come dice il prof. Bruno Guyon in «Le colonie Slave d'Italia». E’ questa poesia forse anche un prodotto di reazione che va dal 1872 al 1880 in cui sbollirono gli entusiasmi generosi degli Sloveni della Slavia per l’Italia, per cui, in un giusto risentimento per la eccessiva oppressione del governo di Roma, questa gente si volse verso l'ideale di una comune patria slovena.
Perciò si può dire che Pietro Podreka fu l’espressione di questo periodo, se è vero che egli esortò in tutti i modi i suoi conterranei a rivolgersi allo studio nella propria madre lingua. Infatti Ivan Trinko ed altri sacerdoti e studenti furono convogliati verso quella via.
A questo scopo tradusse pure il catechismo in sloveno di Michele Casati, vescovo di Mondovì, e ne diffuse le copie per tutta la Sla-via Friulana.
Amante del folklore, raccolse varie leggende locali in dialetto, di cui ne pubblicò parecchie come ad esempio « Baba ima zluodovo hlavò »; « sù, sù, comari che us judi», «il merlot scandalos» apparse in «Pagine Friulane».
Ci teneva acchè tutti conoscessero che la Slavia Friulana al tempo della repubblica di Venezia, e-ra autonoma e godeva di privilegi speciali; e per questo scrisse in friulano uno studio pubblicato pure in «Pagine friulane» in cui, citando vari documenti, dimostrava quanto si era proposto. In questo studio difende gli Sloveni della Slavia, i quali allora erano giudicati male da molti perchè miseri e rozzi. Egli allora contrappose i figli illustri che diede la sua terra e che si fecero onore, sia nei seminari, sia nelle varie università d Italia. Egli stesso si riteneva onorato, e a testa alta dichiarava di essere sloveno. Tanto è vero che ogni suo scritto su riviste o giornali friulani appare firmato con la pa-rola «un slav».
Ma, dopo una tale attività, la sua fibra venne meno, e nel novembre del 1889 morì, lasciando non solo gli abitanti di Rodda in grande lutto, ma tutta la Slavia Friulana.
D.PP0 la sua morte corse voce che egli aTjftTn lJu.ulWhòlti ’éTo-rumenti imnqrfp|nfj sulla stòria (161*-lo popolazioni slave in rnun. MS*" forsg sono andati con lui nella tom-_ ba. Certo^è che il famoso mano-
CPjtn niialrho	|a	usci	flatle
sue mani per vedere la luce.
Alle falde del Matajur, in territorio del Comune di Savogna, giace placidamente Ceplatischis, un accogliente e operoso paese, contornato di fresco verde e di graziose alture, che ogni buon turista dovrebbe conoscere e visitare.
miiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimmimiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
Scorcio storico dellaVal Resia