matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 25 (1674) Čedad, četrtek, 24. junija 2010 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Kljub popoldanskim nalivom 18. junija povsem uspela demonstracija po špetrskih ulicah v podporo dvojezični šoli Petsto protestnikov vseh starosti zahtevalo, naj dvojezična šola ostane združena in v Špetru Grande manifestazione della Bilingue Per la scuola unita a S. Pietro al Natisone Giornata storica, venerdì 18 giugno, per S. Pietro al Natisone che mai nella sua lunga storia ha visto una manifestazione così numerosa, compatta, piena di vita e gioventù, animata dai valori della multiculturalità e del bi- e plurilinguismo, di ima visione dello sviluppo di questa nostra terra, emancipata dalla contrapposizione ideologica e aperta al futuro. Giornata storica anche per la scuola bilingue e per la grande famiglia che la compone, che si è raccolta prima nella chiesa parrocchiale sam-pietrina alla messa di fine anno in lingua slovena - un momento storico, ha detto don Zuanella - e poi è scesa in strada per difendere un proprio diritto. Il diritto di mantenere e sviluppare il suo modello educativo che anche lo stato italiano, che l’ha inserita nel suo sistema scolastico, alla pari, e la regione FVG, apprezzano. “Siamo orgogliosi della nostra scuola”. “Bilinguismo = cultura, tradizione, opportunità, Europa”. “Costruiamo ponti, demoliamo i muri”. “La scuola pubblica è anche nostra” e soprattutto “La scuola bilingue deve rimanere unita a S. Pietro”: queste le scritte sugli striscioni. “Pensavamo di trovarci di fronte ad un problema tecnico, ma d siamo accorti che invece è politico”, ha dichiarato Ele-na Domeniš, in rappresentanza dei genitori, davanti al sindaco che ha ascoltato gli interventi ed alla fine dichiarato: “Sto lavorando per risolvere i vostri problemi”. I genitori hanno ribadito le loro richieste per la fase dell’emergenza che si protrarrà fino al restauro della scuola di viale Azzida: le aule dell’ala nord dell’Istituto magistrale e gli spazi del pianoterra del College, attualmente inutilizzati, per la scuola dell’infanzia ed elementare ed uno spazio adeguato a S. Pietro per la scuola media bilingue. Le ragioni della protesta sono note: a tre mesi dallo sgombero, a pochi giorni dal 30 giugno quando scadranno le convenzioni per l’utilizzo temporaneo degli spazi, il Comune ed il sindaco non hanno fatto ancora alcun atto formale, debberà, ordinanza. E questo è incomprensibile ed inaccettabile. Quando andiamo in stampa, si sta tenendo un ulteriore incontro in prefettura a Udine, davanti alla quale anche questa volta c’è un presidio di genitori. »Naj politične in tehnične stvari ne prekinejo trdnih šolskih vezi!« Tako se je glasil napis na enem izmed transparentov, ki so jih pripravili protestniki, ki so se v petek v velikem številu odzvali vabilu kriznega odbora staršev in učiteljev ter so v dolgem sprevodu krenili od špetrske cerkve do županstva, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo nad tem, da prostorske težave večstopenjske dvojezične šole še vedno niso rešene. Minili so namreč že več kot trije meseci, odkar je moralo 221 otrok skupaj s svojimi učitelji iz varnostnih razlogov zapustiti staro poslopje, še vedno pa ni jasno, kje bo pouk potekal v naslednjem šolskem letu. Tisti, ki jim je usoda dvojezične šole pri srcu, pa so zaradi stalnih zavlačevanj že prepričani, da je problem predvsem politične narave. »Naša šola ne more biti razdeljena« in »Združeni v Špetru« je pisalo na drugih dveh transparentih. In prav to že dolgo zahteva krizni odbor, ki je v tem obdobju tudi opravil potrebne ekspertize in izdelal svoj konkreten predlog za naslednja šolska leta, ki bi dvojezični šoli omogočil, da bi v celoti ostala v Špetru. Pri tem pa nihče ne bi bil prikrajšan, saj bi dvojezična šola imela na razpolago prostore, ki jih zdaj nihče ne uporablja. To bi bila tudi z vidika stroškov naj cenejša varianta, je v imenu kriznega odbora pred županstvom še enkrat poudarila Elena Domeniš. beri na strani 4 I due tronconi del corteo che venerdì 18 giugno ha attraversato S. Pietro al Natisone 16. junija na Pomorski postaji v Trstu ‘Jezik’ začel svojo pot Delegazione del Consiglio d’Europa in FVG Bilingue in primo piano Tudi jaz sem Skgz Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je v četrtek, 17. junija, predstavila svojo pobudo za včlanjevanje posameznikov. Organizacija je bila doslej izraz lastnih članic (Zveza slovenskih kulturnih društev, dijaška domova, Kd Trinko itd.), obenem pa ustanov z dvojnim članstvom (Skgz-Sso), kot so Ssg, Glasbena matica, Zsšdi itd. Do dvojnega članstva je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, prej je tudi zanje skrbela le Skgz. Skupinske članice bodo ostale in imele v organizaciji še vedno večino, prisotni pa bodo lahko tudi posamezniki in to predvsem na pokrajinski ravni. Novo pobudo so poudarili z letakom, na katerem nasmejano dekle pravi: “Tudi jaz sem SKGZ. Kaj pa ti? Včlani se!” beri na strani 4 V sredo, 16. junija 2010 se je na Pomorski postaji v Trstu odvijalo prvo srečanje partnerjev strateškega projekta Je-zikLingua - Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega slovenskoitalijanskega območja. Projekt, kije prejel največ točk na lestvici projektov tretje prednostne naloge Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, je izraz večletnega sodelovanja italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne skupnosti v Italiji. Njegov glavni cilj je učinkovita promocija slovenskega in italijanskega jezika, ohranitev in valorizacij a kulturne dediščine, poglobitev kulturnih izmenjav in vsesplošno zvišanje ravni kulturnega sodelovanja v čez- mejnem prostoru. Geografska lega našega območja je umeščena v jedro srednje-evrop-skega prostora in ponujajo se nam velike razvojne možnosti v okviru Evropske unije. Postali bomo zanimiv subjekt v evropskem kontekstu le, če bomo sposobni mrežiti naše kulturne, socialne in gospodarske dejavnike. Strateški projekt JezikLin-gua želi s svojimi projektnimi dejavnostmi aktivno prispevati k tvorjenju tiste kulturne in socialne kohezije, ki temelji v prvi vrsti na kulturnih dinamikah medsebojnega spoznavanja in povezovanja. Kultura ima v tem kontekstu prvenstveno poslanstvo, ki pride najbolj do izraza ravno v tretjem cilju programa čezmejnega sodelovanja. beri na strani 4 S. Pietro al Natisone ed il problema della scuola bilingue sono stati in primo piano nei diversi incontri che la delegazione del Comitato del Consiglio d’Europa, impegnato a monitorare l’attuazione della Convenzione quadro per la protezione delle minoranze nazionali, ha avuto nel corso della sua visita nel Friuli Venezia Giulia. Il Comitato paritetico ha consegnato agli esperti del Consiglio d’Europa un documento in cui vengono apprezzati i progressi compiuti negli ultimi anni nella nostra regione, ma evidenziate anche le criticità. Tra queste il problema della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. A questo proposito il presidente Bojan Brezigar ha insistito fortemente sulla permanenza della stessa in un’unica | sede perché lo smembramento dell’istituto in diversi comuni avrebbe come conseguenza una peggiore qualità deH'insegnamento. Ha denunciato anche i tentativi di dividere la minoranza slovena in provincia di Udine, da parte di chi nega l’appartenenza delle parlate locali alla cultura slovena. I-------------------- 1 XVI Mednarodni pohod prijateljstva 3. Memorial Ado Cont ČENEBOLA ROBIDIŠČE PODBELA V nedeljo, 27. junija J Autonomia energetica Le Comunità Montane del Friuli Venezia Giulia e l’Università degli Studi di Udine hanno ottenuto un finanziamento nell’ambito del progetto Interreg Italia-Austria, per la cooperazione territoriale Europea. Capofila e responsabile del progetto è la Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio. Il progetto, che ha una durata di 3 anni, ha un costo complessivo di 1.000.000 di euro ed è coperto da un finanziamento di 940.000 euro. L’obiettivo principale del progetto è quello di attuare un processo che conduca il Friuli Venezia Giulia e la Ca-rinzia, sia sul piano economico che sociale, ad un’autonomia locale energetica ecocompatibile. segue a pagina 4 r.uiruKA OfPOiPVNITÀ L *** „ -E MS 4 «one San PIETROmnatisone-SpeTER-SAN PIERI Četrtek, 24. junija 2010 2 A San Pietro convegno organizzato dalla “Lista civica - la nostra terra” Deficit democratico nel disegno di legge sulla riforma degli enti locali montani Il docente dell’Università di Udine Leopoldo Coen ha spiegato le numerose criticità del testo “È l'ennesima legge frutto di un'illusione che colpisce destra e sinistra, secondo cui i problemi, in questo caso della montagna, possano essere risolti con l'istituzione di un nuovo ente. Ogni volta che si fanno riforme di questo tipo poi bisogna procedere alla riforma della riforma, quando invece per risolvere i problemi gli strumenti necessari sono quelli della politica che i comuni possiedono già”. È critico il professor Leopoldo Coen, docente di Diritto amministrativo, regionale e degli enti locali dell'Università di Udine, con il disegno di legge regionale che riforma gli enti locali montani. Nel corso del convegno organizzato dalla “Lista civica - la nostra terra” di San Pietro al Natisone, tenutosi venerdì 18 giugno nella sala consiliare del mu- I relatori al convegno sulla riforma degli enti locali montani La situazione di crisi, che sta vivendo il nostro settimanale, ci costringe a contenere il numero di pagine ed i costi. Ci scusiamo con i nostri lettori, convinti che capiranno e ci sosterranno. nicipio (proprio mentre all'esterno si svolgeva la manifestazione di genitori, alunni e insegnanti della scuola bilingue che chiedevano soluzione al grave problema della sede dell’istituto), Coen ha spiegato le numerose criticità del testo. A suo dire infatti il progetto per l’Unione dei comuni montani lascia in sospeso importanti questioni giuridiche e sembra prefigurare un ente caratterizzato da un importante deficit democratico. Fra quelli elencati da Coen, il punto che desta maggior preoccupazione per la realtà dei comuni montani riguarda il meccanismo del “voto ponderato” (secondo cui ciascun comu- ne aderente avrebbe diritto a un numero di voti proporzionale ai residenti) previsto per l'approvazione dello Statuto del nuovo ente e che, dunque, potrebbe essere adottato come norma anche per le deliberazioni successive. Anche Firmino Marinig, presidente regionale del-l’Uncem (Unione comuni, comunità ed enti montani), intervenuto nel dibattito, ha descritto come i comuni della pianura, Cividale e Tor-reano, sarebbero in grado, mettendosi d'accordo, di controllare l'ente avendo diritto al 55% dei voti mentre i comuni più piccoli, veramente montani, cui l'ente dovrebbe rivolgersi per fa- vorirne lo sviluppo, non sarebbero in grado di far valere le proprie ragioni. San Pietro ad esempio conterebbe per il 10,10%, Pulfero per l'8,9%, Stregna per il 3,5%, Drenchia addirittura solo per l'1,9%. Tuttavia le perplessità non si limitano a questo: Coen, infatti, ha spiegato che gli organi di governo del nuovo ente sarebbero una sorta di “variante aziendalistica” rispetto allo schema di governo tipico degli enti locali. L'assemblea dei sinda-ci, che dovrebbe determinare l’indirizzo politico ed eleggere il presidente del nuovo ente, non garantirebbe la partecipazione democratica di tutte le parti in causa: né della minoranza, il cui rappresentante non avrebbe diritto di voto, né della maggioranza che sostiene il sindaco, spesso composta da una coalizione di partiti che su temi specifici potrebbero avere opinioni divergenti. Controversa, infine, è anche la norma che trasferisce il personale dei comuni e delle ex comunità montane, con i relativi uffici, alla nuova Unione dei comuni montani. Antonio Banchig Pismo iz Rima Stojan Spetič S Blue Springs je mesto v ameriški zvezni državi Mississipi. Tu je japonska avtomobilska multinacionalka obudila že na smrt obsojen tovarniški obrat z 2 tisoč zaposlenimi, ki bodo odslej sestavljali njen najbolj prodani model. Prej so ga sestavljali v Kaliforniji, kjer so tovarno zaprli. In veste zakaj? Ker so v Kaliforniji bili delavci sindikalno zaščiteni, v Blue Springsu pa so sprejeli pogoj, da se bodo odpovedali članstvu v sindikatu. Tiste, ki tega ne bi storili, bi vrgli na cesto. Delavski sindikat “United Auto Workers Union” je protestiral, a zaman. Prebivalci Blue Springsa so sindikaliste nagnali, češ da ogrožajo nji- hovo pravico do dela. Kar v časih krize niso mačje solze. A ni vse to podobno dogajanju v Pomiglia-nu pri Neaplju? Tamkajšnjim obratom tu-rinske avtomobilske hiše je grozilo zaprtje, pa so z dvema sindikatoma sklenili sporazum, po katerem bodo v Pomiglianu delali brez prave sindikalne zaščite in z manjšimi pravicami. Odpovedati se bodo morali pravici do stavke, kakor tudi plačanim prvim dnevom bolezni. Jedli bodo lahko samo na koncu izmene, da ne bi s svojo prebavo motili proizvodnega ritma. Izmen pa bo veliko več, kot sicer. Vsakih 72 sekund mora s tekočega traku en avtomobil vrste panda. Vse to so delavci, kljub nasprotovanju levega sindikata, morali potrditi na referendumu, turinska hiša pa je dala jasno razumeti, da na njem pričakuje plebiscitarno podporo. Pred glasovanjem pa so delovodje sklicali baklado zaposlenih in njihovih družinskih članov. V nasprotnem primeru, so zagrozili, bo proizvodnja pande ostala na Poljskem, kjer so delavci manj zahtevni in bolj skromni. Na koncu je sporazum s strani delavcev dobil 62,2% podporo. Dogovor, s katerim so se zaposleni pod pritiskom grožnje, da bodo izgubili delo, odpovedali svojim sindikalnim, pogodbenim, zakonskim in celo ustavnim pravicam, je takoj podprla domala vsa parlamentarna srenja. Da o zvezi industrijskih podjetnikov ne govorimo. Hkrati je vlada sklenila, naj se ženske v javni upravi upokojijo s 65. letom, za skromno podporo pa naj invalidi dosežejo nič manj kot 84% delovne nesposobnosti. Problem Italije ni samo telefonsko prisluškovanje in nagobčnik novinarjem. Je povsod, kjer ljudem kratijo svobodo tako, da jih izsiljujejo pri življenjskih pogojih in njihovih družinah. Navsezadnje so tudi pred lagerji stali napisi, da delo osvobaja. Pa ni bilo res. Slovenija načrtuje za 600 milijonov manjšo porabo V prizadevanju za zmanjševanje javnih izdatkov je slovenska vlada pripravila rebalans tekočega državnega proračuna in porabo zmanjšala za 600 milijonov evrov. Vladni predlog najbolj korenito posega v prometni sektor, ki bo izgubil kar 168 milijonov evrov, za kulturo v javnem interesu, zdravstvu pa je rebalans “odvzel” 140 milijonov evrov. Denar za socialno ogrožene ne bo dotaknjen, je povedal minister za zdravje Dorjan Marušič. Tudi investicije v letu 2010 niso ogrožene, saj se bodo začeti investicijski procesi nadaljevali, premakniti pa bo treba tiste, ki jih je ministrstvo sicer načrtovalo, a jih še ni začelo. Ministrstvo za zdravstvo si prizadeva pridobiti tudi evropska sredstva za gradnjo enajstih novih urgentnih centrov po vsej državi. Ob naštetih investicijah so predvideni še projektiranje novogradenj za bolnišnice Celje, Slovenj Gradec, onkologije v Mariboru ter ambulantne službe v rehabilitacijskem centru Soča. Kar 104 milijone evrov manj je v prometnem sektorju namenjeno za železniško infrastrukturo, v katero bo šlo namesto 275 slabih 171 milijonov evrov. Pri železnicah ne gre za prevoznika, Slovenske železnice, temveč za železniško infrastrukturo, torej tire in signalno-varnostne naprave. Kritično (z 31 milijonov evrov na 2 milijona evrov) se krči denar za vzdrževanje manj uporabnih prometnih prog. Manj kritično je krčenje denarja za obnovo ljubljanske železniške postaje. Direkcija, ki upravlja skoraj šest tisoč kilometrov hitrih, glavnih in regionalnih cest ter kolesarskih poti, bo za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest namesto 125,5 milijona evrov dobila le dobrih 78 milijonov. Gre za okrog osemsto projektov, od obnov in rekonstrukcij mostov, cest ali zidov, sanacij plazov, preplastitev luknjastih cest in preureditev na primer iz križišč v krožišča, do modernizacij in novogradenj. S predloženim rebalansom bo kultura dobila 3,2 odstotka manj od napovedanega v letnem proračunu. V teh okoliščinah poslovanja, ko je skoraj 85 odstotkov proračunskih sredstev za letos že vezanih z veljavnimi pogodbami in ko je večina preostalih sredstev tudi že razdeljenih na osnovi zaključenih javnih razpisov, ostaja ministrstvu za kulturo malo manevrskega prostora pri iskanju možnih prihrankov in še izvedljivem prenašanju finančnih obveznosti na prihodnje leto. Po pričakovanju je z rebalansom v kulturi naj večje zmanjšanje sredstev predvideno na področju investicij v kulturno infrastrukturo, kjer bodo nekatere investicije upočasnili, nekatere njihove faze ter plačila za opravljeno delo pa prenesli v naslednje leto (npr.: obnova objekta na Metelkovi, obnova in dogradnja SNG Opere in baleta Ljubljana, gradnja male dvorane SNG Nova Gorica in obnova Cankarjevega doma), neza-čete investicije pa povsem prenesli v prihodnje leto. Sredstva za ohranjanje kulturne dediščine bodo zmanjšali za šest odstotkov (v tem delu bodo odvzeli sredstva celovitemu projektu Mreženje potencialov Krasa ter na prihodnje leto prenesli projekt vila Vipolže). Za medije in avdiovizualno kulturo bodo odšteli 5 odstotkov manj. Zmanjšana sredstva za izvajanje javne službe v javnih zavodih, agenciji in skladu bodo ob nujnih dodatnih varčevalnih ukrepih zagotovo povzročila zmanjševanje finančnih deležev za programe in projekte, (r.p.) kratke.si Il potere d’acquisto degli sloveni al di sotto della media europea E più basso per il 14% rispetto alla media europea il PIL prò capite sloveno, espresso in potere d’acquisto, calcolato per il 2009 dall’Eurostat. Il PIL dei cittadini sloveni, paragonato all’UE, è diminuito rispetto al 2008 di ben 5 punti percentuali. Dati paragonabili alla Slovenia (10-30% al di sotto della media europea) sono stati rilevati in Portogallo, Malta, Slovacchia e Repubblica Ceca. Il PIL prò capite più alto è stato registrato in Lussemburgo e Bulgaria. Le Ferrovie slovene diventeranno una holding Il Ministero dei trasporti sloveno sta preparando due disegni di legge che cambieranno radicalmente la struttura del trasporto ferroviario sloveno. Uno di questi permetterà la privatizzazione del 74% del trasporto di merci e persone. Inoltre, farà diventare le Ferrovie slovene (che resteranno di proprietà dello Stato) una holding che unirà tre nuclei (Infrastruttura, Trasporto passeggeri e Trasporto merci) e gestirà altre aziende satellite. Il premier sloveno Borut Pahor in visita ufficiale in Cina Si tratta della prima visita di Pahor in Cina da quando è alla guida del governo sloveno. Accompagnato dai ministri del tesoro Frane Križanič e del lavoro, famiglia e affari sociali Ivan Svetlik, è arrivato a Pechino ieri, mercoledì 23 giugno. In programma un incontro con il premier cinese Wen Jiabaom. Giovedì 24 è prevista la visita al-l’expo di Shangai. Nella capitale finanziaria cinese apriranno anche il consolato sloveno e Pahor incontrerà il sindaco Han Zheng. Expo a Shangai: 4 milioni di euro per la presentazione slovena All’esposizione universale Expo 2010, organizzata quest’anno a Shangai tra il 1. maggio ed il 31 ottobre, partecipa anche la Slovenia. Per il suo padiglione espositivo ha scelto come tema il “libro aperto” visto che Lubiana è quest’anno la capitale mondiale del libro del-l’Unesco. Il costo del progetto è stato di ben 4 milioni di euro. Oggi, 24 giugno, all’Expo si festeggia la giornata nazionale slovena con la partecipazione del gruppo musicale Sounds of Slovenia. Renault, Gorenje, Hp e Nokia tra i marchi preferiti in Slovenia Sono questi i risultati della ricerca Trusted Brand svolta in Europa dalla rivista Reader’s Digest ed in Slovenia dall’istituto Mediana riguardo ai marchi preferiti dai consumatori. Per quanto riguarda le automobili gli sloveni preferiscono le Renault; tra i produttori di apparati domestici è apprezzata la ditta Gorenje; tra i pc l’Hp e tra i cellulari quelli Nokia. La ricerca è stata svolta per 40 categorie. Tra i media i preferiti sono Pop Tv, Val 202 e Slovenske novice. Minister Dorjan Marušič Četrtek, 24. junija 2010 Štrekljeva nagrada, prestigioso premio per il prof. Čemo Viljem Cerno bo lietos prejel Štrekljevo nagrado. V nedijo, 27. junija, na Štrekljevi domačiji tou vasi Gorjansko pri Komnu, bo minister dr. Zekš bo ob 17.00 uoril na podelitvi 10. Štrekljeve nagrade, ki jo bo lietos prejel prof. Viljem Černo iz Barda. Viljem bo dobil priznanje, za-ke je branil slovensko tersko narečje, ki je živo in zapisano. Domenica 27 giugno, alle ore 17.00 a Gorjansko nel Comune di Komen in Slovenia sarà conferito al professor Viljem Černo di Bardo il prestigioso premio che porta il nome di Karel Štrekelj, eminente linguista, slavista ed etnografo sloveno, a motivo del suo impegno nella difesa e valorizzazione del dialetto sloveno del Torre, che è ancora lingua viva e scritta. Alla cerimonia sarà presente anche il ministro sloveno Boštjan Žekš. Viljem Černo rappresenta un baluardo dei diritti linguistici e culturali della comunità slovena della Provincia di Udine. Pofessore di italiano ora in pensione, attualmente riveste la carica di presidente della Biblioteca nazionale slovena e degli studi di Trieste. Nella Terska dolina ha dato vita al Centro Ricerche Culturali e costituito il Museo etnografico di Bardo. Di recente, ha pure tenuto un corso di sloveno proprio a Bardo cui hanno partecipato una ventina di studenti. Il professore già nel 1973 si rese disponibile ad insegnare senza compenso nella Terska dolina la lingua ed il dialetto sloveno a scuola, nel pomeriggio. Niente da fare ... la Terska dolina era troppo vicina al confine! “Ora -dice Cerno - i tempi sono cambiati. Le giovani generazioni vogliono superare ogni confine! Desiderano aprirsi al mondo, stringere mani. Sono loro che pretendono che gli s’insegni anche a scuola la lingua dei padri! Perchè capiscono benissimo che, grazie a queste conoscenze linguistiche, nella nuova Europa dei popoli, avranno una marcia in più. Sarebbe criminale negare la possibilità di un futuro migliore ai nostri giovani”. 3 David Clodig po zaključku šolskega leta na špetrskem oddelku Glasbene matice Letos rekordno število gojencev Želja po širitvi v Rezijo in Tipano Ob zaključku letošnjega prav se nekateri učenci od Ob zaključku letošnjega šolskega leta smo se o delovanju in načrtih špetrske Glasbene matice pogovorili z njenim koordinatorjem Davidom Klodičem. Kako bi ocenil letošnje leto? “Zelo pozitivno. Kar zadeva število vpisanih, je bilo to za nas rekordno leto, saj smo imeli več kot 150 gojencev, če upoštevamo tudi tiste, ki obiskujejo našo podružnico v Bardu v Terski dolini. Odprtje tega sedeža pred dvema letoma je bil največji dosežek našega glasbenega izobraževanja v zadnjem obdobju. Sicer pa so se na splošno v zadnjem obdobju izboljšali tudi pogoji za delovanje naše glasbene šole, to predvsem po zaslugi sodelovanja z Inštitutom za slovensko kulturo. Za našo skupnost je zelo pomembno, da pride do pretoka mladih v naših ustanovah. Zato smo tudi prepričani, da bi bilo že od naslednjega šolskega leta dalje koristno, da bi vso našo dejavnost koncentrirali v Špe-tru. Ko bodo profesorji vsi na enem samem sedežu, bo sodelovanje gotovo večje naše delovanje in bolj učinkovito. Nekoč smo skušali imeti čim več podružnic po vaseh tudi zaradi tega, ker je vprašanje prevoza v goratih območjih pogojevalo naš razvoj, zdaj ko otroci obiskujejo dvojezično šolo v Špetru (večina naših gojencev obi- skuje namreč osnovno in nižjo srednjo šolo), pa tega problema ni.” Katere inštrumente ste letos poučevali in kakšno je bilo zanimanje zanje? “Poučevali smo klavir, kitaro, harmoniko, violino, flavto, čelo in bobne, nadaljevali smo s tečajem solopetja. Med posameznimi inštrumenti je že od nekdaj najbolj priljubljen klavir, v zadnjem letu pa je naraslo zanimanje za kitaro. Imeli smo kar 30 učencev kitare, tako da smo potrebovali celo tri profesorje. Približno 50 do 60 učencev se je učilo igrati klavir, tretji najbolj priljubljen inštrument je bila harmonika (tudi diatonična), nato sledijo vsi ostali. Poleg tega smo letos dajali na razpolago učilnico mladim bendom. Mislim, da ; je zelo pomembno, da spodbujamo ustanavljanje skupin. Prav zaradi tega smo v zadnjem obdobju uvedli razrede tistih inštrumentov, ki so nujni za sestavo benda, ki igra lahko glasbo.” Pred dvema letoma ste odprli podružnico v Bardu. Načrtujete še dodatne širitve? “Izkušnja v Terski dolini je bila pozitivna, vpisov je bilo veliko. Glede prihodnosti pa še vedno upamo, da bomo lahko odprli svojo podružnico tudi v Tipani, če- prav se nekateri učenci od tam že vozijo k nam v Bardo. Mislim pa, da bi bila zdaj za naš razvoj ključna predvsem širitev na Rezijo. Upajmo, da bomo lahko tam že z naslednjim letom nudili glasbene tečaje, saj je to še edini nepokriti del videmske pokrajine. Prav je, da tudi mladim Rezijanom nudimo primerno glasbeno izobraževanje.” Kaj pa sodelovanje z glasbenimi šolami v Posočju? “Z njimi imamo veliko stikov, še posebno s tolminsko, s katero smo pred kratkim imeli tudi tradicionalen skupen koncert. Upam, da se bo v bodoče to sodelovanje še okrepilo in da bomo lahko izvedli kakšne pomembnejše skupne projekte. Mislim, da bi bilo to možno, še posebno zdaj, ko seje naša šola kvalitetno dovolj razvila.” V okviru Glasbene matice deluje tudi otroški zbor Mali lujerji, mladinskega zbora pa ni... “Radi bi čim prej ustanovili tudi mladinski zbor. Verjetno bomo morali z reorganizacijo konservatorijev svoje delovanje dopolniti tudi z zborovskimi vajami. Mislim, da bo to za nas dobra priložnost, da končno pridemo do svojega mladinskega zbora, ki bi lahko bil na dobrem nivoju, saj bi ga sestavljali mladi, ki imajo določeno strokovno znanje, poleg tega pa je glas mladih pevcev lepši.” (T.G.) Ultima passeggiata Sabato 26 giugno, in un vero paradiso nascosto: la zona tra Zeli Oberwinkel e Zeli Seie, a sud di Klagen-furt, sotto il Monte Koschu-ta. Passeggiata molto agevole e non faticosa che termina con un super concerto di un supergruppo austro-italo-sloveno e con una “merenda contadina”, in realtà una vera e propria cena preparata dalle persone del luogo con prodotti loro. E l’ultima camminata! Info: http://www.unikum.ac.at/ r Pred očmi Soboto, 26. junija tou vasi Mužac bodo zažgali kries za Sv. Ivana. Ob 19.00 bo majša. Potem so vsi vabljeni na fiešto pod šotorom. Ob 21.00 Barski oktet bo zapel pred kriesom. Nedijo, 27. junija, na Štrekljevi domačiji tou vasi Gorjansko pri Komnu bo podelitev 10. Štrekljeve nagrade, ki jo bo lietos prejel prof. Vilijem Černo iz Barda. Igrala bo še skupina BK Evolution. Assemblea annuale del “Museo della gente della Val Resia” Ricca attività del Museo di Poje Mercoledì, 16 giugno, presso la raccolta museale di Poje, a San Giorgio/Bila si è svolta l’assemblea annuale dell’associazione culturale “Museo della gente della Val Resia”, nata nel 1995 con l’intento di raccogliere, restaurare, catalogare, oggetti del patrimonio locale, promuovere la cultura locale e diffonderne i suoi vari aspetti. Dal 1998 gestisce la raccolta museale, prima nel suo genere a Resia, che ha fatto da apripista anche ad altre simili iniziative. Nell’anno seguente a Stolvizza/Solbica vi è stata l’apertura del museo dell’arrotino ad opera del CA-MA, il Comitato degli arrotini, anni dopo è nato l’Eco-museo della Val Resia che è composto da quattro percorsi tematici e dalle realtà museali già presenti. Lo scorso anno a San Giorgio/Bila è stata aperta la vecchia latteria rinnovata e rimodernata in veste museale. Tutto ciò ha permesso, da una parte, di raccogliere e conservare materiale ed oggetti importanti, dall’altra parte, si è contribuito e si contribuisce all’offerta turistica valligiana. L’assemblea, guidata dalla presidente Luigia Negro, ha approvato sia le attività che i bilanci consuntivo e preventivo. All’assemblea era presente anche il vice presidente del sodalizio, Milan Pahor, direttore della Biblioteca slovena di Trieste, che ha seguito in tutti questi anni la vita e le varie attività del-l’associzione. È stato anche il promotore dei vari raziskovalni tabori che a Resia (nel 1989, nel 1994 e nel 1998) dalla fase di ricerca hanno portato alla realizzazione della raccolta museale di Poje. Varia è l’attività di questo sodalizio: dalla raccolta di materiale etnografico, quali oggetti, utensili, fotografie, documenti, tessuti, abiti ed altro ancora alla loro registrazione e catalogazione; dall’attività pubblicistica a quella di diffusione degli aspetti culturali locali ai gruppi in visita, soprattutto a quelli provenienti dalla vicina Slovenija. L’associazione collabora con vari enti tra i quali l’Et-nografski Muzej di Ljubljana e la Provincia di Udine che in questi ultimi anni si sta attivando per una maggior collaborazione con le piccole realtà locali e per un coordinamento tra le varie e diverse realtà museali. Al riguardo la raccolta etnografica di Poje è stata inserita sia nella pubblicazione recentemente realizzata dall’ente udinese sia sull’apposito sito. Nei prossimi mesi l’associazione insieme al circolo culturale “Rozajanski Dum” proporrà, in occasione dei festeggiamenti della Šmarna miša, una mostra etnografica sul tema “škula ano školerji“, collegandosi al tema proposto dal Naš kolindrin 2010, edito dal Rozajanski Dum. LN Text Works di Claudia Raza in mostra a Cividale La pittrice cividalese Claudia Raza torna a casa. Sabato 26 giugno, alle ore 18, nella galleria Spaziocor-tequattro in Corte San Francesco, ci sarà l’inaugurazione della mostra Text Works in cui presenta i suoi ultimi lavori che mettono in luce la sua molteplice personalità di pittrice, grafica e poetessa. Espone acrilici su tela e una serie recentissima di acquerelli e tecniche miste su car- ta. Gli spunti, come sottolinea il critico Franco Rosso, vanno ricondotti alla natura del Carso e alla foce del Timavo; i riferimenti sono le avanguardie del primo Novecento e si arriva alle ultime opere calligrafiche, sintesi di una ricerca di tipo verbovisuale. Claudia Raza ha al suo attivo settanta mostre personali e più di 400 collettive in Italia e all’estero. Tre premi per tesi di laurea Scade il 30 luglio il termine per la partecipazione al bando di concorso per l’assegnazione di tre premi per tesi di laurea (una di 1.500 euro e due di 1.000 euro) su questioni riguardanti la minoranza linguistica slovena o temi di confine. Il concorso, indetto dalla Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale, è rivolto agli studenti universitari residenti nei comuni in cui è storicamente presente la comunità slovena, Malborghet-to-Valbruna, Resia e Tarvisio. L’iniziativa ha lo scopo di salvaguardare e sviluppare il po- tenziale intellettuale della minoranza slovena e stimolare i giovani alla ricerca su temi linguistici e culturali locali ed incentivare lo studio delle varianti linguistiche locali. In caso di mancanza di domande il contributo, fino ad un massimo di 700 euro, potrà essere concesso per finanziare le spese sostenute da studenti che intendono discutere la tesi entro giugno 2011. Info sul sito della comunità montana o presso lo Sportello linguistico sloveno presso la sede di Pontebba (e-mail: sportello.sloveno@cm-pontebba.regione.fvg.it). Četrtek, 24. junija 2010 4 V petek, 18. junija, na demonstraciji po špetrskih ulicah Množična podpora enotnosti dvojezične šole Demonstracije v Špetru so se v polnem številu udeležili tudi sedanji in bivši učenci dvojezične osnovne in nižje srednje šole s prve strani O zahtevah staršev je spregovoril še Paolo Dreossi, nadaljeval pa je Michele Coren, kije prebral pismo staršem otrok, ki obiskujejo italijansko nižjo srednjo šolo Dante Alighieri, ki bi lahko po mnenju demonstrantov sprejela tudi dijake dvojezične nižje srednje šole. “Naši otroci morajo biti naša prioriteta,” je ganjeno dejal predsednik zavodskega sveta dvojezične šole. O absurdnosti celotne situacije, pa mogoče najbolj zgovorno pričajo misli, ki jih je v imenu profesorjev prebral Igor Tuli in ki odražajo mnenja dijakov: “V šoli nas učijo o spoštovanju, pomenu večkulturnosti in večjezičnosti, v Evropi se odločajo za učenje jezika sosedov, le tu pri nas gredo ukre- pi občinske uprave v obratno smer in se zanikujejo naše korenine,” so bile nekatere izmed misli dijakov, ki so želeli poudariti, da so tudi sami bodočnost Špetra. O tem, kako so ljudje ponosni na dvojezično šolo in jim nikakor ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njo, se je lahko prepričal tudi sam župan Tiziano Manzini, ki je ob koncu dejal, da se bo, tako kot je to počel doslej, še naprej zavzemal za to, da bodo težave šole rešene. Glede na reakcije ob tej izjavi, mu marsikdo ni verjel. BfUNUflSnC | 4-» bi^AlE... f ^mtsoNt ZELENI , LISTI Ace Mermolja Podoba delavca brez pravic Vsebina sindikalnega sporazuma delavcev tovarne Fiat v Pomiglianu bo tako ali drugače zaznamovala bodoče odnose med lastniki oziroma upravitelji italijanskih tovarn ter delavci. Iluzija je namreč misliti, da gre za enkraten sporazum, to bo model bodočih odnosov. Desna Berlusconijeva vlada ga je pozdravila z veseljem, del sindikatov je izjavil pripravljenost, da sporazum podpiše pred referendumom. Sindikat Fiom je sporazum odklonil kot protiustavnega, zabeležili pa smo razlike v mnenjih v sami Demokratski stranki. Skratka, oblika sporazuma bo odslej možna in kmalu utečena praksa. Če je upravitelj Fiata Mar-chionne označil kot arheologijo frontalni spor med delavcem in gospodarjem, saj je za skupno dobro primemo usklajevati stališča v okviru možnosti, je besedilo sporazuma krepko premaknilo tehtnico v korist gospodarja. Brutalno povedano, lastništvo tovarne je postalo “lastnik” delavčeve usode tudi v tisti sferi, ko delavec ni le številka, ampak je človek s svojimi osnovnimi pravicami. Strogi urniki in skopo odmerjeni odmori, dodatne nadure in torej gospostvo tovarne nad delavčevim prostim časom in počitkom; diskrecio-nalnost tovarne glede bolezni, široka možnost odpustov, omejitev pravice do stavk itd. so pogoji, ki izničujejo tiste pravice, ki so jih od socialistične misli prevzele tudi kapitalistične in tržne države. Jasno je, da v sodobni, globalni družbi pravice trčijo ob ži-vljensko nujo in tu ima lastništvo tovarne ponovno prednost pred delavci. Fiat je postavil delavce pred izbiro: ponudil je možnost, da investira 700 milijonov v Pomiglianu pod pogojem, da delavci sprejmejo ponujen sporazum. Ko bi bil odgovor odklonilen, bi Fiat nadaljeval z izdelavo “Pande”na Poljskem, kjer so pogoji in cena dela znatno ugodnejši. Na tisoče malih podjetnikov in tovarn seje že preselilo iz Italije v Romunijo, v Bolgarijo, v Rusijo, na Kitajsko in povsod tja, kjer se gospodarstvo komaj razvija in kjer je cena dela nizka, birokracija enostavna, davkarija uslužna, bančni sistem pa neprozoren. Mimo ploskanja vlade: to je način, ko ne zapušča države le delo, zapuščajo jo tudi davčni prilivi, utaje postanejo legalne itd. V opisanem sistemu lahko torej lastnik s svojo tovarno odide, delavec pa ostane doma nezaposlen, zaposlen na črno ali pa se v obupu obrne na mafijo, ki v Italiji in v svetu ne pozna finančne krize. Proces je v bistvu neustavljiv na zgolj nacionalnih ravneh, saj ni samo italijanska industrija tista, ki “premika” delo v države z za gospodarja boljšimi pogoji. Seveda ima “de-lokalizacija” dalekosežne posledice. V državah, ki stopajo v svetovno gospodarsko areno, delavci počasi nekoliko pridobijo, v bogatih zahodnih državah z urejenimi pravili in pravicami postajajo delavci revnejši in z manj pravicami. Vprašanje je seveda v tem, koliko je to globalno “uravnovešanje” ekonomsko uspešno. Vzemimo prav primer Fiata. Tovarna je v krizi in nepre-nehno potrebuje pomoč države: v obliki popustov, če kupec zamenja star avto z novim, ali pa s plačevanjem dopolnilne blagajne in drugih socialnih amortizerjev. Pomoč države plačujemo vsi. Ko državnih posegov ni, zaide Fiat v težave, je pa vseeno povsem svoboden pri izbirah. Lahko mi bo kdo glede krize tovarne osporaval trditev in omenil pogodbo Marchion-neja z ameriškim Chrysler-jem. Dejansko je šlo za “zamenjavo”: Chrysler bo od Fiata imel že obstoječo cenejšo in “čistejšo” tehnologijo, Fiat pa bo prodal več “kosov” in upal, da bodo nekateri njegovi avtomobili prodrli na ameriškem tržišču. To še ne pomeni, da bo postal svetovni kolos, kot so to Kia, Toyota, Volkswagen itd. Še vedno bo ostal vezan na mamo Italijo in konkuriral na manjših trgih. Nedvomno pa bo izbiral mednarodno sceno za svojo proizvodnjo. To velja zanj in za druge italijanske in evropske tovarne. Problem je, daje Italija v nekoliko globlji krizi in da so v Italiji plače v primerjavi z razvitimi evropskimi sistemi že danes nizke. Čemu sem se vprašal o gospodarskih učinkih tovrstnih tokov in akcij? V prvi vrsti gre seveda za delavske in človeške pravice. Vprašati pa se moramo, komu bodo tovarne prodajale tolikšno obilico proizvodov, ko pa vemo, da se na novo industrializirani svet le počasi pomika k množičnemu nakupovanju, bogati svet pa je sredi zadnje krize izgubil kupno moč? V ZDA pomeni 10 milijonov zaposlenih ogromno škodo, saj je kriza odžrla pomemben del srednjega sloja. V Evropi se države nagibajo k restriktivnim politikam, ki manjšajo kupno moč. Kam bodo izvažale Kitajska, Indija in Azija? Kako bodo kupovali milijoni delavcev v Italiji in Evropi, ko pa se njihova kupna moč niža iti se bliža tisti iz Slovenije ali Poljske?Kako bo kupoval “Pande” delavec iz Pomigliana, ko bo nad njegovim delom in dohodkom visela sekira? Pravih odgovorov ni. Ekonomisti se pričkajo, menedžerji pa itak gledajo na dnevni dobiček in rešujejo kontingentne situacije. V Trstu prvo srečanje partnerjev evropskega projekta Jezik-Lingua Projekt “Jezik - Lingua” začel svojo pot s prve strani Ta cilj izpolnjuje zahteve po varovanju znanja in promociji skupne rabe kulturnih virov, po zmanjšanju izolacije in zagotavljanju okrepljene socialne integracije prek globljega obojestranskega poznavanja med prebivalstvom programskega območja. Po uvodnem pozdravu predsednice CZZ »Jezik-Lingua« Brune Dorbolb, je strokovna koordinatorka projekta dr. Suzana Pertot utemeljila znanstvena izhodišča projekta. Maurizio Tremul je v vlogi koordinatorja vseh slovenskih partnerjev podčrtal strateški pomen pobude, finančni manager dr. Erik Švab pa je orisal finančne in obračunske aspekte projektnih dejavnosti. Srečanje je vodil projektni manager Ivo Corva, ki je podal razčlenjeno poročilo vseh projektnih dejavnosti. Na srečanju se je umestila Partnerska skupščina in so se dorekle glavne smernice programskega delovanja. Partnersko skupščino, ki je temeljni organ projekta, sestavljajo: vodilni partner Ciljno začasno združenje Jezik-Lingua, ki je izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji, Italijanska Unija, Obalna samou- pravna skupnost italijanske narodnosti, italijansko središče “Carlo Combi” iz Kopra, Osrednja knjižnica »Srečko Vilhar« iz Kopra, Samoupravna skupnost italij anske narodnosti Koper, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza v Vidmu - Mednarodni center za večjezičnost, Univerza v Trstu - Oddelek za tuje književnosti, primerjalno književnost in kulturne študije, Univerzitetni konzorcij Furlanije iz Vidma, Univerza Ca’ Foscari iz Benetk in Beneški študijski center Jacques Maritain iz Portogruara. Su iniziativa delle Comunità montane Progetto europeo sufl’energia segue dalla prima Si prefigge inoltre di raggiungere l’autosufficienza e-nergetica dei singoli comuni o di aree più estese, identificando le energie rinnovabili e il risparmio energetico come delle risorse sia a livello privato che pubblico. Oltre a ciò il pro- s prve strani Vprašanje je: “Zakaj pa bi se včlanili v SKGZ?” Posamezniki bodo nedvomno okrepili organizacijo, čeprav bi bilo za SKGZ bolj “varno”, ko bi se zadovoljila s članstvom organizacij, ki so že vpisane. Toda tako v Italiji kot na evropski ravni, tudi na področju manjšinskega varstva, je vedno bolj uveljavljeno in pomembno individualno članstvo. Moč pa seveda daje število vpisanih. Kdor se bo vpisal, bo nedvomno pristal na načela or- SKGZ za močnejše vezi, ob članicah tudi posamezniki ganizacije, ki zagovarja slovensko besedo in narečja, obenem pa sožitje z Italijani in Furlani, sodelovanje med Italijo in Slovenijo, sodelovanje z ostalimi manjšinami v Italiji in v Evropi itd. Možnost včlanjevanja je pomembna tudi za videmsko pokrajino, kjer ni toliko društev in organizacij kot npr. na Tržaškem. Za mnoge je v tem prostoru neposredno včlanjevanje v SKGZ naj- boljša možnost biti v slovenski organizaciji in biti povezani med seboj. Izbira tudi ni težka. SKGZ je bila prisotna v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini že takrat, ko tu ni bilo drugih slovenskih organizacij. Pomislimo samo na popotresno obnovo, na prispevek Skgz za delo in tovarne, še prej pa za celoten tisk v videmski pokrajini. Brez SKGZ bi tu težko nastala društva in organizacije. Nenazadnje bi brez jasne pomoči SKGZ za ustanovitev dvojezične šole v Špetru, te šole ne bi bilo oziroma bi jo sami Benečani težko zmogli. Razlogov za vpis v organizacijo torej ne manjka. Konec koncev je pomembno, da smo včasih skupaj in da imamo točko, kjer se lahko zberemo. To pravi dekle, ko reče: “Tudi jaz sem SKGZ.” Pa še nekaj: danes ljudje veliko govorijo o demokraciji. Zagotavljajo lahko samo prisotnost ljudi: tudi v Skgz. To pa ni malo. getto mira ad ottimizzare il potenziale energetico tra zone di confine tramite sistemi logistici comuni. I soggetti coinvolti nel progetto sono: la Comunità Montana del Torre, Natisone e Collio, la Comunità Montana del Friuli Occidentale, la Comunità Montana della Carnia, la Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Valcanale, il Dipartimento di Scienze Agrarie e Ambientali dell’Università degù studi di Udine, i sette Comuni della valle del Gail, il consorzio boschi della Valle del Gail e l’associazione per le biomasse della Carinzia. Questo importante risultato - sottolinea una nota dell’ente sampietrino - offre lo spunto per ribadire ancora una volta l’importanza di un organismo sovracomunale che funga proprio da volano per iniziative che non possono essere confinate in ambiti territoriali ristretti, quali i comuni. scuola primaria bilingue di San Pietro al Natisone nei no* V C i M a NcH i[ iliKiCUČ J ' CiAOSUu?! _ Aktualno Topolò, la Stazione sempre più simile ad un cantiere la XVII edizione della Postaja Sarà una Postaja sempre più simile ad una cantiere - laboratorio, quella del prossimo luglio. L’aspetto del lavorare insieme ha contagiato moltissimi degli artisti partecipanti e i progetti che sono giunti hanno per buona parte la clausola della collaborazione con il pubblico o con gli altri musicisti presenti a Topolò, com’è il caso di due grandi nomi della “nuova musica” internazionale quali l’americano Al Mar-golis e il violinista rumeno Alexander Balanescu, conduttore di un cantiere dedicato alla musica di improvvisazione e aperto a tutti i musicisti, grandi e piccoli. Il rapporto con il pubblico è invece il sale degli interventi multipli dell’arpista Marta Hari e della violinista Tiziana Bertoncini. Una caratteristica nuova, rispetto alle passate edizioni, è l’ingresso della musica classica, grazie ad un’affascinante impresa nella quale si cimenteranno l’oboista Nicola Barbagli, membro del gruppo cameristico della Scala di Milano e la flautista slovacca Veronika Vi-tazkova; per loro, l’esecuzione integrale dei duetti e dei canoni di Georg Philipp Tele-mann, compositore barocco. La loro ricerca prevede ancora la raccolta di canoni popolari conosciuti dai frequentatori della Stazione e dagli abitanti, nella creazione finale di un barocco minimalista a sorpresa. Ritorna la pianista triestinoviennese Stefania Amisano con un doppio impegno: un concerto per le notti di Topolò e un cantiere per i ragazzi, Klingklang, dedicato alla musica contemporanea. Tra le prime esecuzioni assolute, ricordiamo V niču in v nebu, per otto strumenti, del Dal 3 al 18 luglio percussionista Dario Savron, già docente presso i conserva-tori di Milano e Venezia; il brano è dedicato allo scrittore Boris Pahor che sarà presente, domenica 18 luglio, all’evento. E una prima (ed un laboratorio) anche quella di Ensemble, per organico misto, di Antonio Della Marina, un brano scritto appositamente per la Topo-lovska Minimalna Orkestra e per la sua mutevole formazione. Della bravura di Andrea Belfi, percussionista, avevamo avuto un assaggio nell’edizione 2009; torna quest’anno accompagnato da un regista di grande talento, lo spagnolo Carlos Casas. Il loro intervento sarà tutto giocato sul rapporto tra suoni e ombre e verrà creato durante la permanenza in paese. E con Casas non è finita qui: una delle chicche di Postaja 2010 sarà la proiezione, in forma di maratona, della sua End Trilogy/Trilogia della Fine. Si tratta di tre documentari, pluripremiati, di straordinaria efficacia visiva, realizzati in tre luoghi tra i più estremi per la vita dell’uomo: la penisola siberiana del Ciukci, il lago d’Aral nell’Asia Centrale e l’estrema Patagonia. Storie di uomini dalla incredibile tempra che sopravvivono in un ambiente davvero ai limiti dell’impossibile. ‘Ena sama sekunda’ è il bellissimo titolo che Davide Clo-dig ha dato ad un esperimen- to sonoro, insieme ai BK Evo-lution, che si rifà all’antico metodo del quotidiano richiamo a distanza, di pascolo in pascolo, di casa in campo, quando il bosco non ostruiva i canali acustici e il paesaggio. Almost solo/Quasi solo, è invece la cronaca sonora e visiva di un viaggio da Topolò ai paesi Baltici e ritorno, fatta da Michele Spanghero, da solo con l’unica compagnia del suo contrabbasso. Dopo quasi dieci anni ritorna Amelia Cuni, ormai una stella indiscussa del canto, regina del dhrupad. E con lei, Werner Durand, virtuoso degù strumenti a fiato, dai sax, al persiano ney fino a strumenti di sua costruzione e di inusitate sonorità. L’intervento di Amelia è una novità assoluta e prevede il coinvolgimento dei presenti. In programma ancora, per la musica, la voce potente di Erica Benfatto con il suo gruppo di improvvisazione, dove spicca l’organo portatile a canne di Manuel To- madin. Il coro femminile mul-tietnico La Tela, con un repertorio di canti dell’area balcanica e un originale trio, Fio-re&Keplero che rilegge la musica “classica” contemporanea trascrivendola per pianoforte e apparecchiature elettroniche. Un formidabile duo è quello composto dal contrabbassista sloveno Tomaž Grom e dal percussionista giapponese Seiji Murayama. Le note dell’opera risuoneranno per la prima volta a Topolò, dal vivo, grazie alla soprano Krisztina Nemeth e agli allievi del suo masterclass impegnati nella esecuzione del Don Giovarmi di Mozart. E non potevano mancare le nostre percussioni: i giovani Tambours, quest’anno in un cantiere diretto dall’austriaco Emil Krištof e gli esperti Tambours de Topolò che festeggiano i 10 anni di vita con una esibizione ricca di sorprese. La danza è la protagonista del progetto ideato dalla civi-dalese Giorgia Minisini e da un gruppo di artisti che arrive- ranno direttamente da Berlino. La lingua, l’identità è il tema che svolge Rene Rusjan con l’aiuto dei topoluciani. Decisamente originale, profondo e impalpabile il contributo del cileno Claudio Fernandez Sini, dall’isola patagonica di Chiloè. Giuditta Nelli, ligure, ritorna con un cantiere dedicato ai più piccoli e che si avvale del metodo fotostenopeico. Antonella Bukovaz presenta in anteprima, in forma di video audio installazione, Al Limite, parte di quanto vedrà la luce in formato carta e dvd nell’autunno di quest’anno. Mercoledì 7, la presentazione con gli autori di una guida innovativa, “Le ultime Valli”, finalmente tradotta in italiano da Antonietta Spizzo e ci sarà spazio anche per Guziranje, l’importante ricerca condotta da Donatella Ruttar con La finestra sul mondo slavo. Dopo l’Officina Mondiale della Salute, creata nel 2009 e presente con la riproposizione della 24ore musicale ToBe Continued..., quest’anno sarà la volta di altri due istituti. Ad aprire il primo è uno dei disegnatori italiani più noti all’estero, Guido Scarabottolo, collaboratore di American II-lustration, Graphis e delle più importanti testate nazionali e internazionali. Il 3 luglio inaugurerà la PUT, niente paura... si tratta della Pinacoteca Universale di Topolò, cui tutti sono chiamati, bravi o negati nel disegno, a collaborare con un loro contributo. Per il secondo istituto si è scomodato un artista che ha fatto, negli anni ’70, la storia della body art: Ulay. Da alcuni anni l’impegno di Ulay, berlinese, è rivolto ai problemi legati alle acque potabili; una attività che lo ha portato in tut- to il mondo a sondare sorgenti e corsi d’acqua. A Topolò aprirà l’Earth Water Station, sabato 10 luglio, come momento iniziale di una collaborazione con la Stazione e con la Mondrian Foundation di Amsterdam che da tempo ne segue le attività. Ma le sorprese con Ulay e la sua guida, Fonso Trusgnach, non finiranno qui... Di grande livello anche il settore riguardante i documentari, disciplina molto amata dalla Postaja e curata dall’Istituto di Topologia: dalla biografia di Federico Tavan, il poeta di Andreis, al progetto Vivi Achì, realizzato da Paolo Comuzzi a Villacaccia di Le-stizza; dal problema amianto con Dust/Polvere di Ivan Ger-golet all’omaggio all’Isonzo, Trenutek Reke, della coppia Medved-Velušček. Pietro Marcello porterà un piccolo capolavoro, ‘La bocca del lupo’, vincitore ai festival di Torino e di Berlino. E molta è la curiosità per l’incontro con Alvaro Pe-tricig che svelerà dettagli del suo film di imminente uscita. Ultima serata con i dissacranti video di Pif, ormai un aficionado della Postaja. Mai ci saremmo attesi un documentario, intitolato Senza Scrittori, che verrà proiettato in prima visione all’apertura del Premio Strega, a Roma il 1° luglio, un viaggio spietato dentro il mondo cinico dell’editoria, dei grandi festival, del marketing e degli scrittori usaegetta. L’autore, il noto critico ‘eretico’ Andrea Cortelles-sa, conclude il suo viaggio in quegli inferi dominati dal ‘vendere’ con un viaggio di speranza “in quello che è il festival più interessante che ci sia oggi in Italia”... Topolò! L’ha detto lui... (a.z) Šli smo gledat adno kimetijo V petak 4. junija smo šli gledat krave v kraj Spessa. Povabila nas je Roberta, mama od našega parjatelja Gioele Bergamasco. V veliki kimetiji smo videli krave, junce an mikanega teleta, ki se je biu kumi rodiu... Buožac, se je joku, pa mi smo ga potalažli. Tam blizu, v drugi kimetiji, smo vidli še kakuoša, peteline, race, birute an zajce. Kuo je bluo lepuo! Otroc dvojezičnega vartaca Siamo stati nell’azienda agrìcola del nostro amico Gioele, ci hanno accolti molto bene spiegandoci tante cose interessanti Le mucche ed i torelli erano davvero incuriositi dalla nostra visita, quasi quanto noi! Un vitellino appena nato “piangeva”, ma noi l’abbiamo consolato. E poi siamo andati a vedere come stanno le galline, i pulcini, i conigli, le anatre... saremmo stati lì ancora tante ore! V Sport Due tornei di calcetto a S. Pietro organizzati dai “Bančinari” Sabato 26 e domenica 27 giugno nell’ambito dei festeggiamenti dei patroni San Pietro e Paolo, sono programmati a San Pietro al Natisone due tornei di calcetto organizzati dal Chiosco "Bančinari” presso il cam-petto in località Borgo San Pietro. Sabato alle 10 inizieranno le gare eliminatorie del torneo delle frazioni di San Pietro al Natisone, valide per il "2. Memorial Zighil” che proseguiranno nell’arco dell’intera giornata. Domenica alle ore 9.00 partirà il torneo di calcetto Under 15, riservato a squadre dei ragazzi delle Valli del Natisone. Nel pomeriggio, dalle ore 16, si giocheranno le semifinali di entrambi i tornei. Il gran finale è previsto alle 18 con la disputa della finalissima del torneo Under 15, seguita alle 19 dalla sfida che assegnerà il "2. memorial Zighil”. Skoraj tisoč mladih na igrah Alpe - Jadran V Pordenonu merijo moči športniki iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske V ponedeljek, 21. junija, dodatno panogo. Letos so se le tudi Goričanki Mateja je bila na sporedu torej šti V ponedeljek, 21. junija, se je v Pordenonu na otvoritvi 14. športnih iger Alpe - Jadran zbralo skoraj 1.000 mladih iz Slovenije, Hrvaške ter bližnjih ali mejnih regij oziroma pokrajin Italije, Avstrije in Madžarske. Športniki, stari 17 let in mlajši, so se v teh dneh pomerili v štirih običajnih športnih panogah: fantje in dekleta v atletiki ter plavanju, fantje v košarki in dekleta v odbojki. Pravila pa organizatorjem omogočajo, da samostojno izberejo še dodatno panogo. Letos so se odločili za šah. Danes, 24. junija, bodo na vrsti še finalna tekmovanja v ekipnih športih, čemur bo sledilo nagrajevanje in uradna predaja zastave organizatorjem prihodnjih iger. Slovenija je imela na letošnjih igrah v naši deželi močno odpravo, ki jo je sestavljalo kar 76 mladih športnikov in športnic. Slovenske športnice pa so nastopale tudi v reprezentanci Furlanije Julijske krajine. V odbojkarski ekipi so igra- le tudi Goričanki Mateja Petejan in Mateja Zavadlav ter Tržačanka Katerina Pučnik, iger pa sta se udeležili tudi šahistki Tjaša Oblak in Cristina Suster-sich. Mladinske igre Alpe - Jadran se odvijajo vsaki dve leti, tako pozimi kot poleti, že od leta 1982 in so v tem obdobju postale eden najbolj prepoznavnih ambasadorjev povezovanja med ljudmi na tem območju, stičišču Jadranskega morja in Alp. Njihova prva izvedba je bila na sporedu torej štiri leta po ustanovitvi delovne skupnosti Alpe - Jadran (20. novembra 1978 v Benetkah). Delovno skupnost trenutno sestavlja enajst članic: Baranja, Gradiščansko, Furlanija Julijska krajina, avstrijska Koroška, Hrvaška, Lombardija, Zgornja Avstrija, Slovenija, avstrijska Štajerska, Vas in Veneto. Območje Alpe - Jadran obsega površino kar 190.423 kvadratnih kilometrov, na kateri živi približno 26 milijonov ljudi. A Buja ed a Lamosano di Chies nel bellunese protagonisti i Giovanissimi Gli atleti del Team Granzon in evidenza nelle gare di bike Dopo la pioggia dell’ultimo sabato di maggio che ha costretto a rinviare la gara di Merso di Sotto, un’afosa giornata ha accolto oltre 150 atleti sul Monte di Buia, per la quarta tappa del Trofeo Junior Bike 2010. Se i ragazzi dello Junior Team Granzon a Lucinico avevano dettato legge, a Buia hanno superato sé stessi: sette atleti sul podio e ancora un primo posto nella classifica a squadre di giornata col punteggio record di 18 punti. Comincia Martina Qualiz-za nei Gl a salire sul secondo gradino del podio con grinta e determinazione. Nei G2 Francesco Dreossi scatta alla grande in partenza, saluta tutti e non si fa più riprendere. Nei G3 altro capolavoro: Lorenzo Terlicher e Nicholas Caruzzi prendono subito la Francesco Dreossi sul podio a Lamosano (Belluno) testa della corsa e fanno gara a sé. Nei G4 Jacopo Maco-rig, con una gara volitiva, agguanta all’ultima curva il suo “solito” secondo posto, più che meritato. Edoardo Braida e Tomas Cudiz si classificano al settimo e ottavo posto. Davide De Sabbata e Riccardo Burini si posizionano a loro volta a metà classifica. Nei G5 si assiste ad una gara molto tattica dove Michele Dreossi, Stefano Qualizza e Alberto Brancati, forte atleta della Caprivesi, prendono subito il largo. Dopo un paio Saltata a causa del maltempo la gara dei Giovanissimi Forzato stop a Cividale La pioggia, domenica 20 giugno, non ha permesso al Velo Club Cividale Valnati-sone - Kolesarski Klub Be-nečij a di dare il via alla gara per la categoria Giovanissimi (dai 7 anni ai 12 anni), valida come “Trofeo Banca di Cividale”. Il Regolamento infatti prevede che i miniciclisti gareg-gino su asfalto asciutto per la loro sicurezza. Il presidente Manlio Na-dalutti, assieme al direttivo dell’associazione, valuterà la possibilità di reinserire la gara annullata nel calendario ciclistico regionale; inoltre si prepara per la fine di agosto a riproporre la “Notturna”, “tipo pista”, sullo storico circuito in Borgo di Ponte, manifestazione indicativamente riservata alle categorie: Giovanissimi (solo G5 e G6), Esordienti maschi e femmine (13 e 14 anni), Allievi maschi e femmine (15 e 16 anni). Domenica di riposo forzato dunque per i miniciclisti che hanno dedicato “il tempo di gara” alla socializzazione ìènaf-M I mini-ciclisti del Veloclub sullo Zoncolan fra di loro, assieme ai genitori, alla Giuria, ai loro dirigenti, ai neo-direttori sportivi Adriano Miani e Denis Macorig, ai fedeli collaboratori, agli sponsor ed ai simpatizzanti. Da ricordare inoltre che i miniciclisti bianco-rossi si sono ritrovati insieme, oltre agli allenamenti e alle gare, all’uscita sul Monte Zoncolan (Carnia) per vedere le fatiche dei ciclisti professionisti sulle rampe della salita più dura d’Europa (a detta di chi l’ha provata, dalla parte di Ovaro) domenica 23 maggio,quando il Giro d’Italia è approdato in Friuli. Anche guardando gli altri correre è un modo per imparare, per fare esperienza e per coltivare una passione!!! Il Velo Club Cividale Val-natisone-Kolesarski Klub Benečija ha radici molto lontane nel tempo, è nato infatti nel 1950. Quest’anno dunque celebra il 60° anniversario di fondazione. Questo traguardo lo pone tra le più antiche realtà ciclistiche del Friuli-Venezia Giulia! (a.t.) di giri ad andatura “da passeggio”, l’atleta goriziano tenta il forcing ma è ben contrastato dai nostri ragazzi. All’ultimo giro Michele riesce a passare e se ne va da solo. Purtroppo, nelle battute finali, Stefano è ostacolato da un concorrente doppiato e deve lasciare il secondo posto all’avversario. Nel frattempo Pietro Sclausero si difende con impegno e termina al quattordicesimo posto. Nei G6 troviamo Jole Cro-atto al dodicesimo posto seguita da Riccardo Crucil al quattordicesimo e Michele Iellina al diciassettesimo. Nella categoria per esordienti e allievi, in una gara molto tirata, i nostri ragazzi si difendono bene, con Valerio Croatto che termina quinto, seguito a ruota da Federico Manzato e da Riccardo Agata al decimo posto. La classifica finale dice: Junior Team Granzon al primo posto di giornata, superando i padroni di casa del Ja-m’s bike e la squadra isonti-na dei Caprivesi. Il giorno dopo è ancora tempo di gare per una piccola rappresentanza del Team: a Lamosano di Chies d’Alpa-go (Belluno) si è disputata la quarta tappa degli Internazionali d’Italia di cross country. Nei G2 arrivava il perentorio successo di Francesco Dreossi, che così infila una splendida doppietta personale. Nei G5 Michele Dreossi e Stefano Qualizza dovevano impegnarsi al massimo per risalire dall’ultima fila della griglia di partenza, ma già alla fine del primo giro si ritrovavano nelle prime posizioni. Nei restanti due giri si vedevano continui sorpassi tra i nostri ragazzi e altri due arcigni concorrenti bellunesi. Sulla rampa finale Michele entrava per secondo, ma un errore nella cambiata gli faceva perdere lo spunto adeguato, mentre Stefano rinveniva da dietro a gran velocità e concludeva secondo allo sprint con Michele al quarto posto. Per tutti comunque resta la consapevolezza di aver vissuto una bella esperienza lontano da casa. Dora Ciccone è la “regina” in salita a Cles A Mogliano Veneto, in provincia di Treviso, sabato 19 giugno si sono svolti i campionati italiani di cronometro allieve, nei quali ha gareggiato Dora Ciccone. La valida ragazza valligiana del Team Isonzo di Pieris, ha pedalato alla grande, ma per soli 18” di ritardo dalla vincitrice, la veneta Sara Ro-manin, ha dovuto accontentarsi del quarto posto in classifica. Il giorno successivo, a Cles in Val di Non, un clima freddo e pioggia ha accompagnato le ragazze del Team Isonzo, nella gara "rosa” che vedevano la neve sui monti circostanti il percorso. Nella gara delle Allieve, molto impegnativa per la presenza di strappi, curve ed un fondo stradale dissestato in diversi punti, le ragazze del team Isonzo hanno impostato la sfida facendo affidamento sulle qualità della scalatrice Dora Ciccone, che le gambe ancora pesanti per la cronometro del giorno prima e la velocità del tratto in discesa, hanno reso praticamente impossibile una selezione. I continui attacchi portati dal team isontino hanno fruttato la conquista di entrambi i gran premi della montagna in palio per la brava Dora. L’arrivo in gruppo è stato dominato dalla solita incontenibile Anna Zita Stricker. Questi i piazzamenti ottenuti dalle sorelle Ciccone: undicesima Dora e dodicesima Natalia. Buoni anche i piazzamenti ottenuti dalle altre due atlete isontine Anna Fiorissi e Jasmin Lau-rencic. Si è disputata domenica 13 giugno a Paluzza, la terza edizione della sky-race di Carnia, valida quale seconda prova del campionato italiano skyrunning. Una scalata verso il cielo con 2000 metri di dislivello tra sentieri, mulattiere, ghiaioni ed il magnifico scenario del Pai piccolo e Pai grande, museo all’aperto della grande guerra: queste sono solo alcune delle mete toccate da questa massacrante gara di 24 km che mette a dura prova gambe e cervello... Folta la partecipazione, quasi trecento atleti. Il verde del Gsa Pulfero si contrastava con le rocce di passo Monte Croce, con Moz che ha concluso la gara al quarantacinquesimo posto assoluto e ventesimo di categoria, una posizione questa di tutto rispetto. Specialità della corsa in montagna, queste sky-race, che pochi conoscono e che date le caratteristiche comuni a tutte - quota, dislivelli notevoli, lunghezza, durata della gara - in pochi anni hanno saputo conquistare tutti i cuori dei veri scalatori, (moz) A Paluzza nella sky ■ race prova di tutto rispetto di Moz Kronaka Pod lipo na Višarjah, z njim tudi planinci Il coro Pod lipo lo scorso 6 giugno, prima della pausa estiva, si è esibito presso il santuario della Madonna di monte Lus-sari, accompagnando la messa di mezzogiorno con canti delle Valli del Natisone, soprattutto canti tradizionali mariani. L’atmosfera di pace e di fratellanza tra i popoli che la celebrazione della messa in italiano, sloveno e tedesco trasmette, è stata colta anche dal coro, che ha eseguito i canti con espressività e sentimento particolari, paragonabili forse solo alle sensazioni provate il 23 novembre 2008, quando il Pod lipo si esibì accompagnando la messa maggiore nella basilica di San Marco a Venezia. Contesti completamente diversi, emozioni egualmente intense. L’esibizione ha inoltre permesso di portare il saluto delle Valli del Natisone al Rettore del Santuario, mons. Dionisio Ma-teucig, originario delle nostre vallate. V zboruPod lipo piejejo Višarje še druge planince, ki tudi nekateri planinci Pia- so hitro an pru zvestuo spar- ninske družine Benečije, an jel vabilo, takuo kajšan je poštudieru, An part so šli s koriero an de bi bluo lepuo poklicat na se pejal do varha z žičnico, telo ruomanje na svete drugi so se ušafal v Saržen- ti ne dvie ure priet, se pejal do Žabnic s kombijem od Planinske an jo nardil par nogah do varha, kjer so se vsi kupe ušafal. Štirna v cierkvi nie par- manjkala tudi tistim, ki so šli par nogah! Monsinjor Dionisio je biu kontent videt tarkaj naših ljudi kupe an kar so ga poklical za popit kiek kupe, je zvestuo sparjeu vabilo. Lepuo je bluo, an “kajšna” (na porčemo imen zauojo privacy) je na posebno vižo praznovala an nje rojstni dan. Oltar te stare carkve Fješta svetaa sint Antunija w nadejo 13. tu-w Učji Pa litos to je bilo fis lopo tu-w Učji w nadejo 13 dnuw jrinja, za sint Antuni. Je bilo karjè judi, to je bilo vésalo ano to j e stalo skorè cél din. Pojtitre na ne denest don Villa jè rèkel mišo pa či an ni' se upel muč. Populdnè na ne dvi tu-w carkve jè pél te moji koro “Monte Canin” ano na ne štiri so zaplesali vèsali noši plesawci ziz citiri ano biinkuli. Ni so zacitirali pa no lipo tvužo, ‘to Pikotawo’ ki jè navantel Giancarlo, ki to jè den učarki ano pa un jè citirel tu-w folklore. So bili ti z Rezije, z Laškaa ano pa z Bolškaa. Več nikòj kiri so došly z Rezije ta-w Učjo po noe, kiri so šly won na Niške ano orè po worse ano nutor na Kal ano nu w Učjo, drrii so se špirtili ta-na Čyrni pačy ano ni so šly won na Kilo ano nutor w Učjo, drùi so se špirtili to orè na Kotè, do na Kilo ano nu w Učjo. To jè bilo lòpo mo več nikòj kiri jè rèkel, da kako rejo lita. Lita nozéd so bile te stare žanice ano ti stari mužji ti učarski. Tu-w ise zadnje lita ji jè rudi manji, litos skorè ninaa. So pa karjè ti mlodi forč otrocy od ti učarki ki živijo dò z Laškč ano to j è prow da ni majo radè ves ki to jè bila od motare aliboj od dèda. Somo pa zdovèdli, da se zadiwa uštirija. Isa to jè na valika škoda da iso vasico ano za wso Rezijo pa či so kapi da dyržet no ušti-rijo tu-w Učji to ni lesko. To jè za powalit karjè ospodine od uštirije ki wse ise lita ni sojo dyržali orè. LN Šli so gledat, kake so kimetije po Sloveniji novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evrov • Druge države: 40 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT25Z 0504063740000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG m (us Včlanjen v USPI Associato aU'USPI Kmečka zveza - Associazione agricoltori iz Čedada skrbi puno za naše kimete al za tiste, ki bi želiel an dan spet dielat našo zemjo an z njo živiet. V programu ima tudi take izlete, potovanja, kjer naš ljudje videjo od blizu, kakuo dielajo drugod ki-metje, gozdarstvo, živinore- jo (allevamenti)... V saboto 12. junija jih je pejala puno koriero v kraj Žalec, mimo Ljubljane an blizu Celja, kjer so šli gledat kimetijo Podpečan. Tle je velik hliev, dielajo ser an imajo tudi stanovanja (aparta-mente). Lepuo sojih sparjel, ponudli so jim ser, ki ga tle dielajo. Kar so se najedli, so se pejal pa v muzej biere... kjer so jim jo storli tudi pokušat. Po kosile v agrituriz-me so se varnil pruot duo-mu, pa po pot so se ustavli še v Ljubljani. Za šigurno za kajšnega tela je bla na liepa parložnost za preživiet posebno saboto, pa za kajšnega tudi za se na-vast kiek dobrega an ga prenest na našo zemljo. Kar se gre na kako potovanje, se ušafa tudi cajt za se parstavt pred fotografsko makino, an če za resnico poviedat, manjka nimar kajšan! Dvie parjateljce sta se pogovarjale gor mez njih muroze. - Antada, kuo gre tuoj ljubček? - Nie hudiega, je za-dost miran an potar-pežljiv. An tuoj? - Muč, muč, mu oj je arzskačen an prepotent, kar če, če. Snuojka meje ničku zagrabu an me je teu imiet z vso močjo. - An ti, kaj si nardila? - Sem mu dala an kla-fut an sem mu j ala, de ga nečem videt! - An on, kaj je naredu? - Je ugasnu luč! ★ ★ ★ Dva muroza sta se pogovarjala gor mez njih bližnjo žembo: - Muoj dragi, potle, ki borna poročena, arspar-tim s tabo toje težave! - Sa ist niemam težav... - Jih boš imeu, muoj dragi... jih boš imeu! ★ ★ ★ Na muorju adna čeča je j ala te drugi: - Kajšna škoda, moje počitnice so paršle h koncu! - Zaki, ka greš že darmi? - Ne, se ustavim še dva tiedna, samuo ki drieve me doteče muoj mož! ★ ★ ★ Dva izletnika (escursionisti) sta zamerkala adno majhano jezero (la-ghetto) na sred velike ho-sti, se nie moglo videt dol do dna. Za zmiert globino (profondità), sta var-gla notar adno dugo po-lieno. Adan šekond potle je skočila notar v jezero adna koza an je izginla (sparita). Hitro potle se je parkazu an kimet an je poprašu izletnike, če sta videla adno kozo. -Ja - je odguoriu adan od dvieh - glih kajšan minut od tega je skočila notar v jezero. - Ne, tista na more bit moja, ker mojo sem jo biu parvezu za adno dugo polieno! ★ ★ ★ - Uganka: kajšan ga ima dugega, kajšan ga ima kratkega, mož ga da ženi, duhovniki ga imajo, pa ga na nucajo. Kaj je? - Priimak! ★ ★ ★ Pauli an Mario sta se srečala. - Mario, povej mi sedam mark od cigaretu... - Marlboro, Muratti, Kamel, Drava, Makedonija, Ms, Philip Morris... - Dobro, dobro... - je jau Pauli - seda povejmi pa sedam tojih ljubici! - Tarezija, Marij anca... an... an... - Oh muoj dragi Mario, ti muoreš manj kadit an vič ljubit! - mu je sve-tovau Pauli! Praznoval so tudi an rojstni dani, Germano an Renato. sta srečala pa Gabriello Paruzzi An part tistih, ki so jo nardil par nogah I ( 1 n M U t i j H n J1 ( U i H11 IVI ( 11HI i HI i 1HI i n 1 i N1J Kronaka Sveto obhajilo na Tarčmunu Parvo sveto obhajilo za tri puobčje an adno čičico na Tarčmunu v nediejo 30. maja. Obhajal so se (s čeparne roke pruoti te pravi) Giulio Gioele Periovizza iz Sauod-nje (tata Mario, mama Giovanna Trinco iz Tarčmuna), Ivan Trinco iz Tarčmuna (tata Fabio, mama Valentina Paravan iz Čel) an Nicola an Martina Loszach (tata Fabrizio iz Duža, mama Cristina Marchig iz Pečnijega). Čeglih cajti so se spremenil an nie ku ankrat, kar smo čakal obhajilo za imiet nove obutve al kikjo, an magar še kajšan majhan Šenk, vseglih za tele naše otroke je parvo sveto obhajilo nimar kiek posebnega. Takuo tel poseban dan so ga tiel preživiet ne samuo z družino an z žlahto, pač pa tudi z vsiem tistim, ki so paršli za nje na Tarčmun. An paršlo je puno ljudi iz vsieh vasi sauonjskega kamuna an tudi od zuna. Sveto mašo jo je zmolu gaspuod Zuanella, ki j e tudi učiu lotrino tele naše otroke. Po sveti maši je bluo ta pred cierkvijo za pit an za jest za vse. An vsi so se zvestuo usta-vli tudi za se pomenat, pozdravit vasnjane, ki se jih ne vidi puno krat al pa tiste, ki so paršli od zuna za telo par-ložnost. Je biu pru an liep dan za vso tarčmunso vas an faro. Ingrid an Luca, nova družina v Petjage Takuo je šlo, de an Ingrid Podorieszach iz Petjaga, ki ima pa nje kornine v sauonjskem kamunu, an Luca Mucin iz Vidma sta se oženila! Bluo je v saboto 15. maja, kar v cier-kvi la Salette blizu Čedada sta jala njih “ja”. Rajž, konfeti, žlahta, parjatelji, vesela atmosfera... nie manjkalo pru nič... tudi par-poročilo (rakomandacjon) none Else “novemu” navuodu an mame Daniele zetu Lucu: “Viedi, de na videmo ure ratat nona an bižno-na!” Paš al jih bo navuod an zet Luca po-slušu? Vsi se troštajo, de ja. Ingrid an Luca bota živiela v Petjage, an tuole nas pru veseli, sa’ vsaka nova družina ki ostane živet tle v Nediških dolinah nam da trošt, de naše vasi bojo le napri živiele. Njim želmo samuo lepe reči v njih življenju! Per Ingrid e Luca non poteva di certo mancare la foto con il tradizionale taglio della torta... e che torta! Nella foto qui sopra: le “raccomandazioni” di nonna Elsa al nipote acquisito e della suocera Daniela (a destra nella foto). Luca, se vuoi tenertele buone, ti conviene ascoltarle! Jaginski parjatelji sabota, 10. julija Srečanje vasnjanu iz Jagnjeda ob 18. sveta maša par svetim Sinklauže - ob 20. vičerja pri “Locanda al Trivio”, bojo tudi godci! Se moreta vpisat (25 €) at na sedežu asočjacjona v Jagnjedu al pa poklicat na 0432/723091 I_____________________________________________________________ I Paolo, 60 jih je! Planinska družina Benečije sobota 26., nedelja 27. junija Bohinj / 7 jezer / Triglav v petek, 25., odhod iz Saržente ob 17. in potem iz Mosta na Soči do Bohinjske Bistrice z vlakom; prenočitev v Bohinjski Bistrici v koči: v soboto, 26., zjutraj začetek pohoda odg.: Germano 0432 709942 (v večernih urah) 16., 17. in 18. julija Argenterà (Alpi marittime) 3.286 m. skupaj s Planinskim društvom Kobarid Info in vpisovanje (80 € dve noči v koči in avtobus) čimprej, ker je treba rezervirati avtobus in kočo / Info ed iscrizioni (80 € due notti in rifugio e autobus) il più presto possibile: Alvaro 320 0699486 Germano 0432 709942 (v večernih urah) Na Novim Matajurju piše za športno stran že od njega “otroških liet”, skarbi za Val-natisone, odkar je šele nosu bargeške te kratke, poznajo ga vsi, ma pru vsi po Nediških dolinah, an ne samuo. Tel “puob” je na 3. junija do-punu 60 liet! Začenjajo bit niekan puno (pruzapru on prave, de jih ima puno, že odkar ga poznamo, an je vič ku 30 liet!), pa se pru dobro darži an za šigurno bo pisu za nas an za vas še puno, puno liet! Tanti auguri, caro Caffi, te li meriti proprio tutti! LAPIDI MONUMENTI RIPRISTINO LAPIDI PIANI CUCINA SOGLIE SCALE NEI MIGLIORI GRANITI ___ di BARBARA SPECOGNA Zona Industriale n. 45 San Pietro al Natisone (ud) Tel. e fax 0432.727073 Davide: cell. 338.5983168 Miedihi v Benečiji v torak an petak od 17. do 18. doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 petak od 15.00 do 15.30 doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve’’, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pri- doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 dejo oni na vaš duom. Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi- doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. stenziale (Ospedale di Cividale) 0432 708455 Centralino dell’ Ospedale di Cividale 0432 7081