Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—. lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80-—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-00 In 30-71. Jugoslovan Rokopisov no vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-G3. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta Št 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana lr,.62f. St. 279 Ljubljana, petek, dne 27. novembra 1931 Leto II. Kitajska je doživela tudi diplomatičen poraz Nankinška vlada je polagala v DN prevelike nade — Združena fronta velesil proti nekaterim njenim zahtevam — Rezerviranost Amerike in indiferentnost Moskve Dr. VViliington Koo novi kitajski minister za zunanje zadeve Volitev se je udeležilo 67-25 odstotkov vseh volilcev Beograd, 26. novembra, r. Glavni volilni odbor je dokončal svoje poročilo o zadnjih volitvah. Na podlagi materijala z vseh volišč kraljevine je glavni odbor ugotovil, da je glasovalo za državno listo g. Petra Živkoviča 2,342.520 volilcev ali 67-25 odstotkov vseli volilnih upravičencev. Gospodarska delegacija pri trgovinskem ministru Beograd, 26. novembra. AA. Delegacija gospodarskih krogov pod vodstvom gg. Djoke Djunrdjerskega, predsednika Poljedelske družbe v Vojvodini, in Vlade Iliča, predsednika industrijske zbornice, je včeraj obiskala ministra za trgovino in industrijo, ministra za kmetijstvo, upravnika uprave državnih monopolov in predsednika upravnega odbora državnih monopolov g Ignjata Bajlonija. Pfi tej priliki je delegacija predala ministrom resolucijo, v kateri prosi upravo državnih monopolov, naj bi svoje nabave, ki obsegajo 2 milijona in pol vreč, izvršila iz naše domače konoplje in ne iz tuje. Naša konoplja je vrhu tega tudi mnogo čvrstejša in trpežnejša od tuje. Pretep v romunskem parlamentu Bukarešta, 26. novembra, n. Snoči so se v romunskem parlamentu sprli socijalisti in pripadniki vladne stranke. Pri debati o prestolnem govoru je socijalistični poslanec Mircea motil govor vladnega zastopnika, nakar se je začel prepir, ki se je razvil pozneje v pretep. Vse udeležence boja bodo stavili pred disciplinarni odbor parlamenta. Velika dela na nemških železnicah Berlin, 26. novembra. AA. Upravni svet nemških državnih železnic je sklenil, da takoj odda dela v višini 250 milijonov mark. Obenem predvideva tudi elektrifikacijo ivanseejske železnice. Denarna sredstva naj bi se določila iz železniškega posojila, ki ga je dozdaj podpisano že kakih 230 milijonov. Sodijo, da bi tako našlo dela najmanj 150.000 ljudi, ki bi bili zaposleni daljšo dobo. Zboljšanje položaja nemške Narodne banke Berlin, 26. novembra. A A. Najnovejše poročilo nemške narodne banke izkazuje znatno zboljšanje. Med tem, ko je odtok deviz znašal prejšnji teden še 72 milijonov mark, je ta teden dosegel le še 13-7 milijona mark, pri čemer so se devize pomnožile za 187 milijona, zlato pa znižalo za 294 milijona mark. Pokritje bankovcev je naraslo s 267 na 27-5%, Nemške borze ostanejo zaprte do konca leta Berlin. 26. novembra. AA. Pruski trgovinski minister je odklonil predloge, naj bi se iz-nova odprle borze za vrednostne papirje, ker se nemško finančno ministrstvo in direktorij nemške narodne banke bojita, da ne bi zopetna^ otvoritev efektnih borz spričo sedanjih političnih in gospodarskih razmer ne povzročila škode narodnemu gospodarstvu. Berlin, 26. novembra. A A. Vlada je sklenila, da se nemške efektne borze letos ne bodo več otvorile. Tudi Švica napoveduje zaščitne carine Curih, 26. novembra. AA. Na zborovanju demokratov je izjavil zvezni svetnik Schulthess, da je tudi Švico prizadela svetovna gospodarska kriza s polno silo. Zato utegne biti švicarska vlada prisiljena, da bo od zvezne skupščine zahtevala potrebna pooblastila za prehodno zaščito švicarskega gospodarstva, če pride do tega, pa bodo seveda ta pooblastila omejena le na najpotrebnejše in le za kratko dobo. Pariz, 26. novembra. AA. V sredo zvečer v poznih urah je tajništvo DN izdalo sporočilo, da je Svet DN napravil nov načrt za ureditev mandžurskega konflikta. Ta načrt predvideva takojšnjo obojestransko umaknitev čet in odposlanje preiskovalne komisije DN v Mandžurijo. Pariz, 26. novembra. AA. Komunike, izdan po včerajšnji tajni seji Sveta DN, precizira, da se sklepi Sveta DN nanašajo na ponovno naglasitev rezolucije z dne 30. septembra t. 1., po kateri se morata obe vladi, japonska in kitajska, potruditi, da se ta rezolucija izvede. To se v prvi vrsti nanaša na umaknitev japonskih čet s te strani železniške cone. Komunike nadalje zahteva, da prenehajo vse inicijative, ki bi utegnile biti nevarne spričo sedanjega položaja v Mandžuriji. Komunike govori tudi o ustanovitvi anketne komisije na licu mesta; nje naloga bi bila podati Svetu DN poročilo z navedbo vseh momentov, ki bi utegnili kršiti mir med Kitajsko in Japonsko. V tej komisiji zastopani Kitajska in Japonska, vsaka z enim pomožnim članom. Danes ob 16. uri se bo vršila nova seja Sveta DN. Pariz, 26. novembra. AA. Delegat Ameriških združenih držav v Svetu DN g. Da-\ves naglasa v poročilu, ki ga je dal listom, da vlada Ameriških združenih držav odobrava predlog Sveta DN za ureditev kitajsko-japonskega spora. Davves je tudi naglasil, da vlada USA insistira pri japonski in kitajski vladi na tem, da sprejmeta predlog Sveta DN. Itriandova brzojavka Pariz, 26. novembra. AA. Besedilo brzojavke, ki jo je predsednik Sveta DN Briand poslal snoči japonski in kitajski vladi, se glasi: »V imenu svojih tovarišev v Svetu imam čast, da se obračam na kitajsko in japonsko vlado s pozivom: Svet DN hoče na miren način urediti spor, toda njegov trud bo ostal brez uspeha, če Se bodo sovražnosti med kitajskimi in japonskimi četami nadaljevale. Svet DN narodov opozarja obe vladi posebno na položaj v okolici Cinčova, kamor so nekatere vlade že sklenile poslati svoje opazovalce. Toda na obeh strankah je, da dasta poveljnikom svojih čet najstrožji nalog, da se vzdrže vsake inicijative, ki bi utegnila dovesti do novih sovražnosti in do izgube novih življenj. Moji tovariši in jaz računamo na dobro voljo obeh vlad, da bosta takoj ukrenili vse potrebno, da se to doseže. Briand. Položaj ob zeleni mizi diplomatov Pariz, 26. novembra. AA. Svet DN je potem, ko je izčrpal vsa sredstva za po-člen 11. pakta, začrtal smernice, po katerih se hoče v bodoče ravnati. Da poudari svojo odločnost, se bo držal načrta za ureditev spora, ki ga je izdelal in objavil v sredo zvečer. Na ta načrt je v načelu Japonska že pristala, ki pa hoče s svojim formalnim pristankom počakati dotlej, da izzve, kako bo odgovoril Nanking. Svoje stališče bo sporočila šele v poslednjem trenutku, to jo na poslednji javni seji, ki jo bo Svet DN imel o tem sporu. Kitajci pa, kakor se zdi, čakajo na odgovor Sveta DN glede svojih zahtev. Kitajska vlada je namreč zahtevala, da DN brez odloga izda odredbe, ki naj privedejo do takojšnje prekinitve sovražnosti s strani japonskih čet. Na to zahtevo kitajske vlade bo Svet odgovoril, da je predsednik Briand že odposlal v njegovem imenu brzojavni poziv v Tokio in Nanking, ki je bil danes objavljen. Kitajska vlada dalje zahteva, da naj se vrši med umikom japonskih čet nadzorstvo s strani zastopnikov nevtralnih držav. Tej zahtevi je v toliko ugodeno, ker se odpošljejo v Mandžurijo opazovalci, s čimer bi bilo ustreženo tej zahtevi kitajske vlade. Združena fronta velesil Svet DN pa ne more pristati na tretjo kitajsko zahtevo, s katero hoče določiti točni rok za izpraznitev Mandžurije. S tem bi namreč Svet DN uničil vse delo zadnjih 15 dni zasedanja, in to tembolj, ker se je ameriška vlada izrazila jasno, da ne more podpirati Nankinga do skrajnosti. Na osnovi vsega tega Svet DN ne more iti preko svojih zadnjih predlogov, ne da bi tvegal izjalovljenja vseh teh pogajanj s katastrofalnimi posledicami tako za Kitajsko kakor za DN. Zato upajo, da bo nankinška vlada po zrelem preudarku o odločnem sklepu Sveta DN, o rezerviranem stališču Washing-tona in indiferentnosti Moskve, vendarle v svojem lastnem interesu sprejela sklepe združene fronte velesil, zastopanih v Svetu. Kitajski zastopnik Sze je glede tega zahteval navodila od svoje vlade. Neki član Sveta DN je izjavil, da je kitajska vlada polagala prevelike nade v podporo, ki bi jo moglo dati DN. Japonski pridržki Tokio, 26. novembra, n. Službeno se javlja, da bo japonska vlada sprejela projekt resolucije Sveta Društva narodov glede rešitve spora, toda le s pridržkom. Japonska se obvezuje, da umakne svoje čete v cono mandžurske železnice, vendar si pridržuje pravico do vojnih operacij v slučaju, ako to zahteva varnost življenja in premoženja japonskih državljanov v krajih, ki jih ogrožajo roparske tolpe ali drugi elementi izven zakona. Podroben Hitlerjev načrt za revolucijo Presenetljivi rezultati hišnih preiskav v glavnem stanu hitlerjevcev v Darmstadtu — Narodni socijahsti so se nameravali s silo polastiti oblasti, ukiniti ustavo in proglasiti diktaturo Policija potrjuje avtentičnost zaseženih dokumentov Berlin, 26. novembra. AA. Pri hišni preiskava v glavnem stanu hitlerjevcev v Darmstadtu je policija odkrila veliko število dokumentov, iz katerih se da sklepati, da so Hillerjevci izprevideli, da na zakonit način ne morejo priti do oblasti in so zato izdelali obširen program, da sc s silo polaste vlade. Po vesteh socialističnih listov se zdi. da so bili zaplenjeni dokumenti sestavljeni že meseca septembra na konferenci naci-jonalističnih šefov. Iz teh dokumentov izhaja, da so Hitler-jevci nameravali proglasiti v Nemčiji diktaturo in ukiniti ustavo. Prav tako so imeli namen uvesti smrtno kazen za nekatere zločine. Glede bodoče gospodarske organizacije Nemčije so Hitlerjevci takisto izdelali podroben načrt. Do hišne preiskave v Darmstadtu je pri-, šlo na podlagi razkritij fašističnega poslanca velike vojvodine Hassenske gosp. Schaefferja. Berlin, 26. novembra. AA. Hišne preiskave, ki jih ji policija včeraj in snoči izvedla na stanovanjih vodilnih hessenskih nacijonalistov, so dale presenetljive rezultate. Darmstadtska policija je izdala uradno poročilo, v katerem potrjuje avtentičnost hitlerjevskega načrta v Hesscnu, ki ga je izdelal sodni asesor v Darmstadtu. Njega in njegove pomagače bo oblast zasledovala zaradi atentata na državo in jih bo obtožila veleizdaje, Berlin, 26. novembra. AA. Predsednik nacijonalno-socijalistične skupine v nemškem državnem zboru Friclc je v današnji številki lista i- Vdlkiseher Beobachter« napisal članek, v katerem med drugim pravi: Ker kažejo zadnje parlamentarne volitve, da sedanja Briiningova vlada ne razpolaga več z večino v državi, se mi, naci-jonaini socijalisti, ne smatramo več obvezane nasproti Briiningovi vladi. Heimwehr dolži Burescheve ministre korupcije Obtožbe huiimvehrovskega poslanca Liclitencggerja Dunaj, 26. novembra. AA. Kakor pišejo listi, je pri debati v parlamentarnem ^ , v parlamentarnem ii nančnem odboru o proračunu ministrstva za narodno gospodarstvo govoril krščansko-socijalistični poslanec Knosp, ki je naglasil, da se razburjenje, ki sc pojavlja pri avstrijskih alpskih kmetih, umetno goji s strani nekih krogov. Knosp je navedel lieim-wehrovskega poslanca Lichteneggerja, ki je v nedeljo na shodu heimvvehrovcev v okolici Salzburga trdil,, da državna uprava gradi ceste po starih metodah edino zato, ker pri tem dva avstrijska aktivna ministra, to je eden krščanski socijalist ,drugi pa Veleneniec zaslužita velikanske vsote denarja. Knosp je dalje rekel, da se je v tej stvari obrnil na Lichteneggerja z zahtevo, naj mu takoj pove, katera sta tista dva ministra, nakar je Lichtenegger odgovoril, da -mu to ne pride na um, ker ne mara imeti opravka s sodiščem. Zato iznaša Knsp vso to stvar pred parlamentom in pred vlado. Večerni listi, predvsem večerna izdaja »Neue Freie Presse« v zelo ostrih komentarjih zahtevajo od Lichteneggerja, naj javno izda imeni tistih dveh ministrov, ki ju je pred narodom obdolžil korupcije. Listi sodijo, da bo ta afera povzročila v plenumu parlamenta veliko hrupa in prav ta Im tudi v vladi. Verjetno je, da se do končala pred sodiščem. Razne vesti Dunaj, 26. novembra. AA. Dunajski listi poročajo, da je dunajska telefonistka Leopoldina Kom, ki službuje v mednarodnem telefonskem prometu, te dni na dunajski univerzi promovirala za doktorico prava. Gospodična Korn se je v prostem času po končani službi privatno učila, absolvirala gimnazijo, napravila maturo, nato pa študirala pravo in naposled napravila doktorski izpit. Curih, 26. novembra. AA. Zveza švicarskih hotelirjev je sklenila znižati cene. Znižanje stopi takoj v veljavo. Najnižje tarife se znižajo za 10, srednje in višje pa za 10 do 20°/«. Posledice novih angleških carin London, 26. novembra. AA. Angleški carinski ukrepi proti prekomernemu uvozu so močno zadeli porensko tekstilno industrijo. Te dni je ena izmed največjih predilnic v Gummerdachu odpustila večino svojega delavstva. Ostali pridejo v kratkem na vrsto. Predilnica je skoraj vse svoje blago izvažala v Anglijo in je še pred kratkim obratovala v polni meri. Nemško - italijanska pogajanja Berlin, 26. novembra. AA. V petek se najbrž začno v Rimu nemško-italijanska pogajanja za dodatni dogovor k trgovinski pogodbi. Nemško delegacijo bo vodil nemški generalni konzul v Milanu dr. Schmitt. Predavanje o Jugoslaviji Pariz, 26. novembra. AA. Jugoslovanski konzul Adjemovič je imel v Marseillu v tamkajšnji trgovinski zbornici predavanje, v katerem J« orisal gospodarski položaj Jugoslavije. G. Adjemovič je govoril tudi o razvoju francoskega uvoza v našo kraljevino. —«««*«*». aaauMMesmzaraaffSi Zgled LoIgarsLčh kmelov Na smrt obsojeno j© bilo gibanje bolgarskih kmetov, ko so tolpe makedonstvuju-Sčih in sofijskih zarotnikov dale z umorom Stambolijskega splošen signal za pobijanje zemljedekev. V sako leto je bila nato ta smrtna obsodba z novimi umori vedno znova izrečena — a kljub temu je ostalo kmetsko gibanje na Bolgarskem živo in duh Stambolijskega ni zamrl. Nasprotno! Čim bolj so se polnile ječe z mučenimi zemljedelci, čim bolj so divjali po bolgarskih vaseh makedonstvujušči, tem bolj se je utrdila med bolgarskim narodom zavest, da je njegovo gibanje pravilno in potrebno, ker samo >no more prinesti težko preizkušeni Bolgarski notranji mir in socijal-no pravičnost. In komaj osem let po umoru velikega Stambolijskega je že tudi prišla prva zmaga in na letošnjih volitvah je padla vlada Demokratičeskega zgovora, one parlamentarne skupine, ki je z junijskimi umori etablirala svojo vlado na Bolgarskem. Danes pa tudi že ve vsa Bolgarska, da je bila letošnja velivna zmaga šele prva zmaga vstajajočega bolgarskega kmeta in da bodo njej sledile samo še večje in še zanosnejše zmage. Ravnokar zaključeni kongres zemljoaelske stranke je to tudi na sijajen način poudaril. To nepremagljivo vstajenje bolgarske zemljedelske misli pa je bilo mogoče, ker je ostal bolgarski kmet tudi v najtežjih prilikah zvest svoji misli. Tudi ko je bilo nasilje najhujše, ko je pripadništvo k zem-ljedelski stranki pomenilo sigurno obsodilo, ni postal bolgarski kmet malodušen, temveč ohranil zvestobo idejam velikega svojega voditelja Stambolijskega. In zaradi te globoke in neomajne vere je prišlo tudi do zmage bolgarskega kmeta. Je pač tako na svetu, da zmaga nikdar ne pride sama od sebe in že celo ne, kadar so ljudje malodušni. Pri nas pa te globoke resnice nekateri kar nočejo poznati. Če gre le kakšna malenkost narobe, že tarnajo, že obupujejo, že izgubljajo glave. Ti malodušneži iz krize šele narede pravo in resnično krizo. Kaj smo že takšnih lamentacij in obupavanj doživeli od dne zjedinjenja. Samo malo je nazadoval dinar v Ourihu in že so vstajali preroki in napovedovali smrtni konec naše valute. In najsi so bili tudi tisočkrat ovrženi od dogodkov, svoje navade večnega lamentiranja le niso mogli opustiti. Prav enaka jadikovanja pa je bilo tudi slišati ob vsaki drugi priliki in nepri-liki. Če so nastale v izvozu kakšne težave, takoj so vzklikali, da je vsega izvoza konec, če je bila v upravi kakšna nerodnost, takoj so govorili, da je vsa uprava odrekla, skratka, iz vsake muhe se je delal slon, da so mogli črnogledi čim bolj napasti svoje lačne oči. Vse to malodušje in vse to obupavanje pa je izviralo iz naravnost neverjetnega nezaupanja v sebe in v lastni narod. Nekateri so šli v tem oziru celo tako daleč, da so kar uživali, če so mogli odkriti kakšno novo napako. In s kakšno slastjo so jo pripovedovali naprej, s kakšnim užitkom so pred drugimi omalovaževali lasten narod! Samo naravno je, da na ta način ni moglo priti do nobenega izboljšanja. Kajti boljše pride samo tedaj, kadar se ugotovi napaka zato, da se odpravi, ne pa, kadar se uživa, da ta ostane. Prav tako pa pride rešitev v nesreči le od moža, ki se tudi najtežje ne ustraši, temveč ki zaupa v svojo silo in skrbi, da nesrečo čim bolj ' zmanjša. Pa tudi na tem trpe mnogi naši ljudje, da nikakor ne znajo in nočejo čakati. Če takoj jutrišnji dan ne prinese tega, kar so si zaželeli, pa že izgube glavo. Toda zgodovina uči, da je treba znati čakati in da tudi v najtežjih razmerah ni umesten pesimizem. Sijajno so vse to dokazali bolgarski zemljedelci. Ko so bili ali pobiti ali izgnani ali pa v ječah njih voditelji, ko ni bil življenja varen, kdor se je izdajal za zemlje-delca, tedaj ni umrla njih vera v zmago in malodušja niso poznali. Se naprej so verovali in delali ter ostali zvesti svoji misli. Pa čeprav socijalno nad vse šibki in čeprav gospodarsko zelo slabotni, so vendar doživeli svoj dan zmage, ker so znali za zmago trpeti in delati. Prav to pa so znali tudi oni veliki Jugoslovani, ki so nam ustvarili Jugoslavijo. Njih zgledu moramo slediti mi, ki moramo njih delo dovršiti in izvesti konsolidacijo Jugoslavije. Z malodušjem in lamentacija-mi je ta naloga neizvedljiva, temveč le s samozavestjo in z vero v lasten narod. A tudi brez požrtvovalnosti ne gre in zato bi Nemci o obiskih državnikov v Ameriki »Še le Briining bi mogel podati Hooverju jasno slik« sedanje Evrope« Berlin, 26. novembra. AA. Listi pišejo o pomenu ameriškega potovanja italijanskega zunanjega ministra Grandija in domnevajo, da je g. Grandi storil vse, kar se je dalo, da je v Washingtonu poučil predsednika Hoovra o napetosti, ki vlada v Evropi. »Tagliche Rundschau« meni, da bi, če ne bi bilo že tako pozno in če Bruning ne bi bil doma tako potreben,, bilo potovanje nemškega kancelarja v Ameriko danes še mnogo bolj potrebno kakor kdaj prej. On edini bi kot zastopnik države, od katere usode je odvisna usoda sveta, Ameriki lahko podal jasno in izčrpno sliko sedanje Evrope. V nasprotnem primeru pa je več ko verjetno, da se bo tudi nova reparacij-ska konferenca zaključila brez uspeha. Dogodki v Frivaldovu pred čsl. parlamentom Izjava notranjega ministra o krvavem incidentu Praga, 26. novembra. AA. Češkoslovaški notranji minister je na današnji seji parlamenta poročal o incidentu, ki so ga izzvali komunisti blizu Fryvaldova v Šleziji. Med Padlimi in ranjenimi manifestanti je samo en brezposelni delavec, med tem ko so vsi drugi demonstranti prenehali z delom v raznih tovarnah samo zato, da gredo na poziv komunistov demonstrirat. Oddelek orožništva, ki se je skupina demonstrantov z njim spopadla blizu Frjrvaldova, je štel 15 mož. Med njimi je bilo 12 ranjenih. 6 oseb je ubitih, med ranjenci pa je 6 žensk. V okraju Fryvaldov vlada zdaj popoln red in mir. Dva važna zakona za zaščito domače industrije Beograd, 26. novembra. AA. NJ. Vel. kralj je na predlog' finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega predsednika podpisal in proglasil zakon o izpremembi točke 225 tretje uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. Čl. 1. St. 225 tretje uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se izpre-meni in se glasi: Lepila za mizarje, čevljarje itd. a) za čevljarje 200, 110, b) za ostale 80, 60. (Pripomba: Lepila, ki se rabijo za izdelovanje parketov in zapornih plošč, so prosta carine, dokler se ne bodo izgotavljala v zadostni količini doma, pod pogoji, ki jih predpiše minister financ.) čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Beograd, 26. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi št. 212 tretje uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi. čl. 1. št. 212 točka 3 uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se iz-premeni in se glasi: 3. Natrijev in kalijev bikarbonat, a) natrijev bikarbonat 20, 10, b) kalijev bikarbonat 12, 10. čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Beograd, 26. novembra. AA. O priliki sprejetja zakona o izpremembi štev. 225 točke 3. uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi smo dobili s pristojnega mesta tole pojasnilo: Zakon o izpremembi št. 225 točke 3. carinske tarife se izda zato, da se prepreči ruski dumping pri uvozu mizarskega kleja in mad-jarski pri uvozu čevljarske smole (lepila). ... Oba ta uvoza pomenita resno ogrožanje te vrste industrije pri nas, čeprav so zanjo drugače dani pri nas vsi pogoji. Rusija skuša s tujimi dokazili o izvoru blaga uvoziti v našo državo čim večje količine kleja, pri čemer se okorišča z nizkimi carinskimi tarifami. Iz Madjarske pa se čedalje več uvaža čevljarske smole, ki se pri nas prodaja po takih cenah, da je prodaja domačega blaga popolnoma izključena. Tako lahko dela zato, ker dobe madjarske tvornice čevljarske smole pšenico, ki je glavna surovina za nje izdelavo, po mnogo nižji ceni kakor naše doma'če tovarne, po drugi strani pa tudi zato, ker madjarska vlada subvencijonira izvoz tega lepila s podeljevanjem izvoznih premij. Če pa upoštevamo, da je treba za en vagon tega lepila 19 vagonov pšenice, je razumljivo, da se tako prav za prav uvaža pšenica v predelanem stanju. Zaradi današnje cene pšenice v državi in zaradi visoke zaščitne carine na Madjarskem, so naše tvornice popolnoma izključene od izvoza na Madjarsko, kamor so prej izvažale. Ta zakon Je bil sprejet zato, da se sedanji položaj te naše industrije izenači s položajem podobnih industrij v inozemstvu. Ker se lepila za izdelavo parketov ne izdelujejo pri nas doma, je dodana pripomba, da so prosta carine dotlej, dokler se ne začno tudi pri nas izdelovati. Beograd, 26. novembra. AA. O priliki sprejetja zakona o izpremembi štev. 212 točke 3. uvozne tarife zakonskega predloga o splošni carinski tarifi smo s pristojnega mesta dobili tole pojasnilo: Zakon izpreminja št. 212 točko 3. v toliko, ker povišuje maksimalno stopnjo carine za natrijev bikarbonat z 12 na 20 Din v zlatu za 100 kg. To se je uvedlo zato, ker se v zadnjem času vse bolj in bolj uvaža natrijev bikarbonat iz Rusije, vendar tako, da so na listinah o izvoru blaga navedene druge države. Da se te vrste uvoz prepreči, je bilo treba povišati maksimalno stopnjo carine, kar je ta zakon tudi storil. Akcija za pomoč pasivnim krajem Do sedaj je bilo razdeljeno 193 vagonov hrane — Pomožna akcija se nadaljuje Beograd, 26. novembra. AA. Ožji centralni odbor narodnega odbora Rdečega križa je imel v sredo 25. t. m. pod predsedstvom predsednika Društva Rdeči križ dr. Marka Leka sejo, ki so se je udeležili vsi člani odbora. Ker je bil minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Kostrenčič zadržan, ga je zastopal šef kabineta Pantelič. Navzoč je bil tudi Radoslav Dunjič, vrhovni inšpektor predsedstva vlade. Seja se je začela ob 18. Otvoril jo je dr. Le-ko, nato pa je tajnik Nedeljkovič predložil obširno poročilo o dosedanjem delu za zbiranje prispevkov, o razdelitvi dobljene hrane in o razposlanih vsotah. Poročilo naglaša, da se je do zdaj skupno zbralo 1,813.000 Din podpore za prizadete po suši. V tej vsoti so všteti prispevki Nj, Vel. kralja v znesku 1 milijon Din, Nj. Vel. kraljice, Nj. Vis. prestolonaslednika in NJ. Vis. princev v znesku 300.000 Din in prispevek Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge v znesku 30.000 dinarjev. Hrane se je dozdaj zbralo 54 vagonov. Razen teh prispevkov je Rdeči križ iz lastnih sredstev kupil 139 vagonov raznega živeža, in sicer 126 vagonov koruze, 4 vagone fižola in 9 vagonov sena. Za nakup tega živeža je bilo izdano 1,300.000 Din. Razdelitev dozdaj zbranega živeža se je izvršila po posameznih banovinah takole: Zetska banovina je dobila 78 vagonov živeža in 6 vagonov krme, Vrbaska 37 in pol vagona živeža in 2 vagona krme, Primorska 34 vagonov živeža in 2 vagona krme, Savska 16 in pol vagona živeža in 17 vagonov krme. Razen tega razpolaga novosadski oblastni odbor še kakimi 22 vagoni živeža in 6 vagoni krme, oblastni narodni odbor v Osijeku pa ima na razpolago 3 do 4 vagone raznega živeža. Poročilo dalje pravi, da je državna tvornica v Belju razen podpore, ki jo je že dozdaj poslala preko zveze sladkornih tvornic, poklonila 20.000 kilogramov živil. Pri debati o prev a živeža iz oddaljenih železniških postaj na določena mesta Je predsednik dr. T "ko sporočil, da bo ministrstvo voj- bilo čas, da bi se vsi Jugoslovani združili s takšnim zdravim optimizmom v jugoslovanskem gibanju, kakršno je vedno vladalo med pristaši bolgarskega kmetskega gibanja. In v tem smislu naj velja za nas , zgled bolgarskih kmetov. ske in mornarice dalo na razpolago svoje tovorne avtomobile, Rdeči križ pa bo s svoje strani dal 100.000 Din za bencin, da se bo r,a živež prepeljal v določene kraje. Zanimivo je pri tej priliki pripomniti, da je navzlic dragemu prevozu živeža v Zetski banovini, kjer stane prevoz hrane 0'50 do 1 Din za kilogram, cena kruhu ostala domala ista, kakor Je bila pred sušo. x.a koncu je bilo sklenjeno, da odpotuje general Colovič v Zeleniko in Trebinje in da stopi tam v zvezo z zastopniki Rdečega križa in z državnimi oblastmi, da se prevoz ?!voža v posamezne kraje pravočasno izvrši. » decembra v Union na Atentator Matuška popolnoma normalen Budimpešta, 26. novembra, n. Tukajšnji listi poročajo, da je po mišljenju zdravnika-pšihijat-ra dunajskega sodišča atentaor Matuška popolnoma normalen in more biti odgovoren za svoja dejanja. Nov vozni red na proj£?i Murska Sobota—Hodoš Ljubljana, 26. novembra. AA. Sprememba voznega reda jutranjih vlakov na progi Murska Sobota—Hodoš. Pričenši s 1. decembrom 1931 bo odhajal jutranji vlak št. 8732 iz Murske Sobote ob 4'40 in prihajal v Hodoš ob 6’03; v obratni smeri bo odhajal jutranji vlak št. 8731 iz Hodoša ob 6'18 in prihajal v Mursko Soboto ob 7'39. Kongres jugoslovanskih knjižničarjev Beograd, 26. novembra. AA. Dne 28. t. m. bo v Zagrebu v prostorih vseučiliške knjižnice prvi državni kongres društva jugoslovanskih knjižničarjev. Kongresa se udeleže vsi knjižničarji in uradniki državnih, narodnih in vseuči-1 iški h knjižnic, knjižnic ministrstev, raznih prosvetnih in kulturnih ustanov in nekaterih mest nih ,odnosno občinskih knjižnic. Na kongresu bodo uradno zastopani tudi predstavniki oblasti in zastopniki prosvetnega ministrstva, ker spadajo v ta resor skoraj vsi elani drušiva, ki so po večini državni uradniki. Dve leti ječe vsled demonstracij proti Grandi ju Rim, 26. novembra, n. Kakor poročajo fašistični listi iz Filadelfije, je bil protifašist Orlando Pattoco, ki je organiziral demonstracije proti Grandiju ob priliki njegovega bivanja v Filadelfiji, obsojen na dve leti ječe. Pri niem so našli protifašistične letake in manifest. Novinarski koncert kongres bolgarskih zemSjedelcev Duh Stambolijskega še vedno živi med bolgarskimi kmeti V Sofiji se vrši te dni kongres zemljedelske stranke, ki je po veliki v olivni zmagi poklicana ne samo, da sodeluje v vladi, temveč da si pribori v njej odločilen vpliv. Kar so volivne številke že pokazale, to je sedaj kongres na manifestonten način potrdil, da je namreč bolgarski kmet organiziran edino v kmetski stranki in da je zat0 vsako nasilje nad zenilje-delsko stranko in njenimi pristaši nasilje nad bolgarskim narodom. Pričakovati je bilo, da bo kongres bolgarskih zeimljedelcev nad vse velik. Njegov sijajen potek pa je prekosil vsa pričakovanja in je bil največji kongres, kar jih je bilo na Bolgarskem po smrti velikega Stambolijskega. Ko je padel dne 9. junija 1923 veliki vodja bolgarskih kmetov Aleksander Slanibolijski in ko so bili od istih ljudi umorjeni drugi voditelji zemljedelske stranke, so mislili organizatorji junijskega preobrata, da bo s tem tudi zatri kmečki pok ret in z njo velika ideja, katere nosilec je bil Aleksander Stambolijski. Te na-de pa se niso uresničile. Kljub največjemu terorju je ostal bolgarski kmet zvest svoji kmečki misli in svojim velikim voditeljem ter se v najtežjih razmerah organiziral v svoji zem-ljedelski stranki, dokler si ni z letošnjo veliko votivno zmago utrl pot v vlado. Govori na kongresu so to zvestobo bolgarskih kmetov do Stambolijskega glasno povdarili in ve« kongres se je vršil v znamenju absolutne zvestobe bolgarskih kmetov do programa Stambolijskega. K-ongres se je začel v soboto 21. t. m. in je trajal tri dni. Vsled velike udeležbe ni bilo mogoče najti v Sofiji dovolj velike dvorane, vsled česar se je vršil kongres na sportskem igraliSču »Junaka«. Igrališče, na katerem je prostora za 20.000 ljudi, je bilo prenapolnjeno z udeleženci kongresa. Vse polno zelenih in oranžnih zastav, povsodii slike in kipi ubitih voditeljev, na tribuni mikrofon. Ob 11. dopoldne zaigrajo kmečke godbe kmečko himno »Naprej, neomajno naprej!« Navdušenje občinstva velikansko. Kongres je otvorii tajnik Saveza zemljoradnikov Vergil Dimov. Kongresu predseduje dedo Džordže Jordanov, eden od ustanoviteljev z< m-ljedelske stranke. Med drugim je dejal: »Naj se veseli zemljoradniška Bolgarska! Naj se veseli ves bolgarski narod, ker bolgarska zveza zemlijoradnikov že trdno stoji in dela za uveljavljenje načel svojega programa. Naj ve vsa organizirana zemljoradniška Bolgarska, da je mi ne pustimo pasti sedaj, ko je v najtežjem stanju. Naj bodo vsi mirni, ker mi, ki »mo dali življenje tej organizaciji, jo bomo znali tudi zaščititi proti vsem neprijateljem z leve in desne. Zmotili so se oni, ki so mislili, da bo z ubojem naših voditeljev zemljoradniška zveza propadla. Že so se mogli prepričati, da nas nič ne more odvrniti od naše poti. Naj bodo mirni tudi duhovi naših velikih pokojnikov: velikega učitelja Aleksandru Stambolijskega in njegovih tovarišev. Oni so umrli, a mi smo narasli v legije.« Navdušeno odobravanje je pretrgalo njegov govor. V tem duhu so bili izrečeni tudi vsi drugi govo.' ter pozdravi romunske in Češkoslovaške delegacije. Ves kongres je pokapal veliko silo zemljedelske stranke, ki vedno bolj napreduje in je že danes največja bolgarska stranka. Mogočen utis pa je napravil kongres tudi na Sofijo samo. Nasprotnikov zemljedelcev ni bilo videti in ves čas kongresa je bolgarski kmet obvladal sofijske ulice. Posebno globoko pa je učinkovalo, k0 je veliki sprevod zeimljedelcev prišel do mesta, kjer je bil ubit veliki voditelj zemljedelcev in naslednik Stambolijskega Pelko Petkov. Ves velikanski sprevod se je umaknil, vsi so pokleknili in za dve minuti je nastala na prostranem prostoru je zavladala grobna tišina. In ta tišina je na mogočen način oznanjala, da je kmetsko gibanje na Bolgarskem že zavzelo tak obseg in postalo notranje tako močno, da že uipliva ko vera. Kongres je bil nova zmaga kmetskega gibanja na Bolgarskem in tudi Sofija je spoznala, da je ta zmaga realen uspeh. V tem j« tudf eden velikih zunanjih uspehov kongresa. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 26. novembra, d. V Južnih Alpah oblačno in nagnenje k padavinam. Svečanosti ob narodnem prazniku Kraljevska banska uprava Dravske banovine objavlja: 1. december praznujemo kot državni praznik ujedinjcnja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V ta namen bo na ta dan ob 10. uri v tukajšnji stolnici Sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni kapeli bo služba božja istega dne ob 9. uri, v evangelijski cerkvi pa ob 10. uri. Na vseli državnih uradih kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti izobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne sprejema od 11. ure naprej v banski palači (Bleivveisova cesta 10) ban Dravske banovine poklonitve in čestitke. Proračun občine Trebnje Trebnje, 25. novembra. Proračun občine Trebnje je razgrnjen za dobo štirinajst dni vsem davkoplačevalcem na vpogled. Iz proračuna je razvidno, da znašajo dohodki Din 326.863-33, nasproti stroškom Din 326.863-33. Proračun je torej izravnan. Celoten proračun je za 10% nižji kakor lanski. Znižale so se predvsem postavke za šolstvo in pa gradnjo novih cest, ker ima sedaj občina na razpolago ljudsko delo (kuluk). Na ta račun je bil proračun znatno razbremenjen. Iz posameznih partij razvidimo, da znašajo A. Dohodki Gospodarstvo Din 66.353-20 Pristojbine Din 2.700-— Razni dohodki . Diu 18.04413 Skupaj Din 87.097-33 B. Stroški Gospodarstvo Din 11.166-— Uprava Din 31.290-— Glavnice Din 153.000-— Redarstvo Din 8.100-— Javna dela Din 15.044-— Zdravstvo Din 3.450'— Drugi stroški Din 2 345-33 Socijalno skrbstvo Din 7.300'— Šolstvo in prosveta Din 87.668-— Kmetijstvo Din 1.000-— Izredni izdatki Din 6.500-— Skupaj stroški Din 326.863 33 Primanjkljaj izkazuje Din 239.766-—. Za kritje tega primanjkljaja so predvidevane 75% občinske doklade na vse državne neposredne davke od skupnega predpisa Din 122.892-84, in pa 150 Din od 1 hi vina občinske trošarine. Dalje na vinski mošt Din 100 od hi; od vseh vrst žganja Din 6 od hi stopnje alkohola. S temi davščinami je primanjklajj krit, proračun pa izravnan. Po reklamacijski dobi pride proračun pred občinski svet, ki bo o istem sklepal, nakar bo predložen banski upravi v odobritev. Kakor je iz navedenega proračuna razvidno, je občina obremenjena predvsem na račun glavnic in šolstva. Odplačilo novega ural-nega poslopja znaša letno Din 153.000. Šolstvo in prosveta Din 87.666. Tako znašajo ti dve postavki nad 75% vseh izdatkov. Občinske davščine so odmerjene na naj višjo dopustno mero in davkoplačevalce preobremenjujejo. Predvidevana pa je še zgradba novega šolskega poslopja na Račjem selu pri Trebnjem. Z gradbo tega poslopja se bo morala občina na novo zadolžiti, odplačevanje dolga pa nakladati zopet na davke. Pri občini, kakor je Trebnje, je dolg Din 1,800.000 vsekakor preobčuten za davkoplačevalca, zato naj bj se zidava nove šole na račun občine za enkrat odložila ali naj bi pa isto zgradili ob državnih odnosno banovinskih stroških. Pozdravljamo misel postavitve nove šole na Račjem selu gotovo prav vsi, vendar pa mora občina dobiti primerno državno alj pa banovinsko podporo, sicer bo breme doklad in občinskih davščin za novo šolo za vse davkoplačevalce preobčutno. - N. S. Otvoritev tramvaja v Št. Vid nad Ljubljano Sobota, 28. t. m., bo pomemben dan za občino Št. Vid nad Ljubljano in okolico. Ta dan bo slavnostna otvoritev električne cestne železnice iz Ljubljane v St. Vid, ki tako postane predmestje Ljubljane. Šentviška občina se je zavedala, kako velikega pomena je za njeno prebivalstvo dobra in hitra prometna zveza z Ljubljano. Za mizarske, ključavničarske, strojne, kro. jaške in druge obrti v šentviški občini bo ta prometna zveza velike vrednosti. Občinski odbor je vsed tega z vso vnemo podpiral napeljavo tramvaja v Št. Vid. Prebivalstvo šentviške občine je zato hvaležno občinskemu odboru, maloželezniški družbi pa za hitro izvršitev te prepotrebne prometne naprave. Slavnostna otvoritev se vrši po sledečem sporedu: Ob 15. uri pozdravi župan občine Zg. šiška g. Ivan Zakotnik ljubljanske goste pri remizi. Kamniška smuška skakalnica Kamnik, 26. novembra. Kamniški športni klub je imel pri iskanju prostora za smuško skakalnico srečno roko. Našel je idealen teren pod Zamazico za Zapricami, komaj 5 minut oddaljen od kolodvora in 3 minute od mesta. Do podnožja skakalnice pa se po kolovozni poti pripelješ lahko celo z avtomobilom. Pogajanja za prepustitev prostora so ugodno potekla. Meščanska korporacija je brez nadalj-nega prepustila v uporabo del sveta, prav tako pa tudi posestnica gdčna Jerica Šinkovec, kateri dolguje naša športna javnost veliko zahvalo, kajti take uvidevnosti, kakršno je pokazala ona, ne bi našli najbrž pri nobenem Kamničanu. Načrte za skakalnico sta napravila tehn. g. Ferdo Šmuc in znani športnik Karo! Kumer. Tehnični odsek Zimskošportnega podsaveza v Ljubljani je načrte odobril, poslani pa so bili tudi s korekturo inž. Ilanssenu na Norveško, odkoder pa se še niso vrnili. Prejšnji teden so pričeli z graditvijo skakalnice. Delo je bilo v začetku v zaraščenem gozdnem terenu precej težavno. Debele štore pred par leti izsekanega drevja so morali razstreliti. Prvih par dni je delalo samo 5 delavcev, ta teden pa se je pričelo delati s polno paro. Zaposlenih je sedaj 15 delavcev, ki delajo do trde noči, da izkoristijo lepe dneve, ki so še na razpolago. Delo vodi g. Kumer Karol. Ako bo delo tako lepo napredovalo, bo skakalnica že v 10 dueh v glavnem dovršena. Pri graditvi skakalnice je nastalo precej pomislekov, ali bo iztek odgovarjal vsem pogojem, ker je travnik pod skakalnico precej močvirnat. Toda naši športniki so kmalu ovrgli te pomisleke: izkopali so jarke, da se je voda hitro odtekla odkrili so tudi izvir studenca, ki namaka travnik in speljali njegovo vodo drugam. Travnik je že sedaj skoro popolnoma izsušen in splošno mnenje je, da bo skakalnica brezhibna. V ponedljek so si ogledali teren in dela pri novi skakalnici gg. ing. Bloudek, Pelan in dr. Švigelj, ki so izjavili, da je teren sploh najbolj.i, kar so ga mogli najti in odgovarja vsem pogojem. Kamniški skakalnici obetajo veliko bodočnost in važno vlogo pri razvoju skakalnega športa, ker bo najboljša in blizu Ljubljane. Dopuščala bo skoke do 41 metrov, torej popolnoma dovolj za postavljanje novih rekordov. Glavna prednbst skakalnice pa je majhna oddaljenost od mesta in možnost, da jo Ljubljančani radi ugodnih prometnih zvez lahko Ob 15. uri 30 minut je odhod od remize do meje šentviške občine pri g. Rožancu na Trati. Tu pozdravi župan šentviške občine g. Valentin Babnik došle goste v imenu občine. Nato je odhod v sledečem redu: Konjenica, godba »Sloga« iz Ljubljane, šolska mladina, Sokoli, narodne noše, Blaž Potočnikova čitalnica s pevskim zborom, ognjegasci, ostala društva in občinstvo, potem vozovi električne cestne železnice z gosti. Na koncu proge v Št. Vidu, pri Logarju, blagoslovi gosp. dekan Val. Zabret vozove in progo. Po blagoslovitvi gredo povabljeni gostje k mali zakuski in prosti zabavi v »Dom«, drugi gostje iz Ljubljane in domačini se pa poraz-dele po gostilnah v Št. Vidu, kjer se lahko zabavajo do polnoči, ko odpeljejo v Ljubljano zadnji vozovi. Zvečer je tudi razsvetljava Št. Vida. v vsakem času obiščejo. Otvoritev je določena na 20. decembra z velikimi skakalnimi tekmami. V januarju pa se bodo vršile prvenstvene tekme v kombiniranem teku na 18 km. Nova skakalnica leži na lepem prostoru, obrnjena proti severu in varna pred solnčniml žarki. Krasen bo pogled iz skakalnice na mesto Kamnik, ki leži kakor na dlani pred gledalcem. Štiri cerkvice se vidijo iz tega prostora: Kalvarija, Žale, Mali grad in Šutna, ozadje krasni sliki pa tvori strmi Stari grad. Fran Oset ml. t Ugledno narodno rodbino je zadela težka nesreča. Nenadoma se je nehalo življenje mladega in delavnega Fran Oseta ml., ko je komaj dopolnil 39. leto. Sredi srečnega družinskega življenja, ko je ravno pričakoval rojstvo svojega naslednika, sredi uspešnega gospodarskega udejstvovanja ga je nakrat zagrabila smrt. Dvakrat tragična je zato tudi njegova smrt. A tudi slovensko gospodarstvo težko občuti izgubo prerano umrlega pokojnika, vsaj je bil pokojni Fran Oset strokovnjak v svoji stroki. Poleg tega pa je bil tudi agilen javen delavec, ki je bil vedno pripravljen požrtvovalno pomagati, kadar ga je klicala narodna dolžno3t„ Pri vsej svoji zaposlenosti pa je bil vedno vnet delavec v društvih in zlasti Sokol ga bo težko pogrešal. Kot izvrsten lovec in spreten avtomobilist pa je pokojnik užival tudi v športnih krogih velik ugled. Tem bolj težko bo pogrešalo našo narodno življenje pokojnika, ker je bil tudi vsled svojega značaja povsodi zelo priljubljen. Pokojni Oset je dovršil svoje gimnazijske in trgovske študije v Ljubljani, nato pa vstopil v ugledno podjetje svojega očeta. Z uspehom je pričel uveljavljati svoje znanje v praktičnem življenju, ko je izbruhnila svetovna vojna in zahtevala tudi od pokojnika svoj del. Kot rezervni oficir je občutil vse grenkobe vojne, ki mu je zelo uničila njegove živce, kar je tudi povzročilo njegovo mnogo prezgodnjo smrt. Bodi ohranjen zaslužnemu javnemu delavcu in uglednemu članu našega gospodarskega sveta časten spomin! Težko prizadeti družini pa naše iskreno sožalje! K elektrifikaciji Dolenjske Trebnje, 25. novembra. Vse občine na Dolenjskem, ki so prejele vprašalne pole za elektrifikacijo, naj jih do 1. decembra brezpogojno in zanesljivo vrnejo na naslov županstva občine Trebnje. Do tega datuma mora županstvo Trebnje zbrati vse statistične podatke glede k*n-zuma toka vseh občin in jih predložiti elektrifikacijskemu odboru. Zato se županstva naprošajo, da poizvedovanja po občinah in ugotovljanja odjema toka posameznih interesentov čimpreje zaključijo, tako da bo županstvo Trebnje do 1. decembra imelo vse podatke zanesljivo v rokah. Vsi interesentje naj pa ne odlašajo s prijavami, ker se rok za prijave bliža h koncu. Vprašanje elektrifikacije Dolenjske je do danes že toliko napredovalo, da je povsem gotovo, da dobimo elektriko po banovinskem projektu najkesneje v letu 1933. Zanimanje po Dolenjskem je tako ogromno, da ni vasi, kjer ne bi bilo interesentov. Zato naj občine s zbiranjem podatkov po-hite in naj zanesljivo do 1. decembra t. 1. vse gradivo predlože županstvu Trebnje. Za elektrifikacijski odbor Nande Srpan. gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. url zvečer Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra: Trije vaški svetniki. Znižane cene. Izven. Opera Začetek ob 20. url zvečer. Petek, 27. novembra: Viktorija in njen huzar. Red A. Sobota, 28. novembra: Dežela smehljaja. Pre-mijera. Izven. Nedelja, 29. novembra ob 15. uri: Viktorija In njen huzar. Znižane cene. Izven. — Ob 20. uri: Prodana nevesta, Znižane cene. Izven. Sprememba opernega repertoarja. Vsled odsotnosti g. Rumpla ni mogoča današnja vprizo-rltev Wagnerjeve opere Večni mornar. Zato se poje drevi ob 20. url opereta Viktorija in njen huzar v običajni zasedbi za red A. Abonenti reda D dobe svojo operno predstavo sredi prihodnjega tedna. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 2015: Sobota, 28. novembra: Igra v gradu. Premijera. Nedelja, 29. novembra: Igra v gradu. Repriza. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. uri. Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra: »Ženitev«. Premijera. Nedelja 29. novembra ob 15. uri: »Slaba vest*. Ob 20. uri: »Ptičar«. Naslednja dramska premijera letošnje sezone bo v soboto, 28. t. m. Uprizorila se bo izvrstna Gogoljeva komedija »Ženitev«, ki spada med najboljša dela tega žanra. Zlasti opozarjamo na zabavno, mestoma satirično vsebino ter na krepko orisane značaje, »ženitev« pripravlja g. H. Tomašič. Nedelja v mariborskem gledališča. V nedeljo, dne 29. t. m se bo vprlzorlla kot popoldanska predstava ob 15. url Anzengruberjeva zabavna kmečka komedija »Slaba vest«, zvečer ob 20. url se bo pa ponovila Zellerjeva vesela opereta »Ptičar«. Clara Viebig: Babja vas 35 Roman iz Eifela Sredi ladje je padel na tla; dolga, dolga leta je visel z belo poslikanega stropa, njegove kapajoče sveče so gorele za velike praznike in s trepetajočo svetlobo svetile vernikom in dajale posvečenemu prostoru še večje posvečenje. Kakor nebeški venec žarkov, večen kot solnce, mesec in zvezde, je plaval lestenec nad njimi; nikogar ni bilo v vasi, ki ne bi s ponosom zrl k temu glavnemu okrasku cerkvice in ob posebnih priložnostih ne daroval sveče v njegov venec. Zdaj je ležal na tleh. Mavec na stropu se je odločil, v oblaku pralni je zagrmel s stropa in udaril z votlim bobnenjem na tla; sip in apno sta se usula za njim, da celo ena opeka. Ves bled od strahu je hitel cerkovnik k župniku. Kdo naj bi popravil škodo? Vzidavanje ni bilo tako težko, toda lepi lestenec je bil močno zdelan; njegove koeitrene roke so bile zvite, bodice, na katere so natikali sveče in polno ploskih srebrnih krožničev pod njimi, je bilo odlomljenih. Župnik je vil roke, cerkovnik je stokal. Koliko bi to stalo, če bi pozvali umetnika, ki bi spet vse popravil?! Ali pa če bi celo morali dragoceni komad vleči na vozu čez hribe! Vedno znova si je brisal duhovni gospod z žepnim robcem čelo, jemal ščepec za ščepcem, in zamišljeno bobnal s prsti po tobačnici. Končno je začela praviti neka ženska, ki se je radovedna znašla v cerkvi, nekaj o Peterčku. Ta je znal vse. Nekaterim je napravil novo dno v posodo za mleko, drugim je spet spravil v tek stensko uro. ki se je vedno ustavljala, tej je spet popravil pohojeno in zvito svetinjico s sv. tremi kralji; oni zvaril tako dobro poročni prstan, ki se je zlomil v dva kosa, da ni nihče nič opazil. Uhane, naprsnice in križce, ure in prstane ter hišno orodje, vse je znal Peter popraviti, če je le hotel. Zakaj ne bi znal tega. »Peterček, pokličite Peterčka!« Gospod pastor se je še enkrat okrenil na poti domov, katero je hotel nastopiti ves žalosten. Takrat je prišel Peter. Z rokami v hlačnem žepu, z razkoračenimi nogami, z razkrečenimi ustmi je stal in si ogledoval škodo. »Da, da, je že tako. Da, da tako je!« Majal je z glavo in zaspano zrl predse brez slehernega zanimanja. »Ali bi tega ne znali popraviti?« ga je vprašal župnik. »Ne, ne, to ni moj poklic!« »Poglejte Miffert« — duhovnik se je sam sklonil in pobral kos polomljenega lestenca — »mislim, da bi se to dalo spet zvariti. To je vam gotovo lahko, ravnati s kovino in podobnim, variti in kovati, ulivati in preliti in kaj vem še, to spada vendar v vašo obrt.« Peterček je vrgel na duhovnika nagel pogled od spodaj navzgor; bil je čuden pogled, zvit pogled, s katerega je odsevalo trenutno nezaupanje. »Kaj želite?« je vprašal prežeče. »Kako menijo to, gospod pastor? Izučil sem se za prav navadnega ključavničarja in s takim posebnim delom nisem imel nikoli nikakih opravkov. Ne, za to boste morali že potrkati na drugih vratih. Tukaj ne morem jaz nič pomagati!« »Toda vi vendar lahko poizkusite,« se je trtidil župnik, da bi ga pregovoril. »Vsi so mi pravili, kako ste spretni!« »Kdo je to rekel?« Peter je nemirno pogledal okoli sebe. »No, no« — duhovnik se je prostodušno smejal — »to vendar ni nikaka žalitev! Ti si tako skromen, moj sin. Kar boš poizkusil v čast cerkve, se ti bo že posrečilo. Svetniki bodo blagoslovili tvoje delo, najmilostlji- vejša nebeška kraljica se te bo usmilila.« Dvignil je roko »Bodi brez strahu.« In potem z manj posvečenim glasom: »V zakristiji imamo mnogo kositrnih stvari; pa bomo najprej pogledali Miffert, če ne bi mogli česa porabiti za popravilo. Kositer se hitro topi in lepo predela; da, da, komaj ga moreš ločiti od srebra!« Že spet je tako čudno zablisnilo v Petrovih očeh. Nič več ni ugovarjal. V zakristiji je bilo zatohlo in je dišalo po plesnobi in kadilu; Peter je zaprl vrata za seboj. Tam so viseli koretlji in mašni plašči, na mizi je ležula v svinjsko usnje vezana knjiga, same potrebščine za božjo službo. Peter se je spomnil, kako se je nekoč kot majhen deček ukradel semkaj in ogledoval s pobožno radovednostjo vse te stvari. Radovednost je še ostala, toda pobožnost je izginila. Njegovi pogledi so stikali po vseh kolih in končno obstali na stari omari v kotu; tu so morale biti kositrene posode. Najraje bi skočil tjakaj in jo odprl s silo — kositer, kositer! Kmalu ga je imel v rokah, kovino, iz katere se je dalo nekaj oblikovati, uliti, samo znati je bilo treba. Njegova roka je skrivoma otipala tolar v naprsnem žepu. Še vedno je bil tam! Pritisnil je nanj krepko z roko; tako ga je tiščal na srce. Dolgo je stikal duhovnik za pravimi ključi na svežnju, končno je vendar našel pravega. Škripajoče se je okrenila stara brada v ključavnici; nerada je popustila, potem pa tako odskočila, da se je zaprašila iz razjedene temno lužene omare črvojedina. Notri je stala monštranca, pokrita z belim prtičem, poleg nje kelih in skrinjica za hostijo; v drugem predalu pa nekaj steklenic vina za okrepčilo duhovniku. In tam v najnižjem predalu sama zaprašena in polomljena stara navlaka, pod njo zmečkana krstna posoda. In tam s štrlečimi polomljenimi konci, nekaj kosov starih oltarnih svečnikov. t Jz ‘Dvuvske banovine d Diplomiral je dne 16. t. m. na dunajski trgovski visoki šoli (eksportni akademiji) z najboljšim uspehom Karol C i m p e r š e k iz znane narodne rodbine lesnega industrijalca Karla Cimperška v Sevnici. d Opozorilo onim, ki hočejo prodati pšenico. Privilegirana delniška družba za izvoz je v smislu zakona o trgovini s pšenico izdala Josipu Kirbišu, trgovcu v Celju, dovoljenje, da lahko kupuje pšenico od kmetov, zadrug in od trgovcev in po ceni, ki je določena po trgovinskem ministrstvu. G. Kirbiš bo tudi v smislu omenjenega zakona prodajal pšenico kmetovalcem, ki jo dobijo 70 Din pri 100 kg ceneje kakor mlini. d Neimenovani gospe iz Škofje Loke, ki je prinesla lepa darila za božičnico revnih otrok v pasivnih krajih, se ljubljanski Rdeči križ iskreno zahvaljuje. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Volna, bomlmž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. (500 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7696, termometer 3'6, relativna vlaga 82%, tiho, oblačnost 10. V Mariboru je kazal barometer 769'2, termometer l-4, relativna vlaga 86%, smer vetra SSE2, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Naj-v.šja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 4-4 (2), v Mariboru 2-4 (1-2), Zagrebu 34 (i-6), Beogradu 0'8 (— 4-6), Sarajevu 3'6 (04) m Skoplju 4 (—2-8). V oklepajih je označena najnižja temperatura. fZjuhljancL Petek, 27. novembra 1931: Virgilij šk. Pravoslavni, 14. novembra: Filip. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti. * ■ Proslava narodnega praznika. V ponedeljek 30. t. ni. na večer pred praznikom Uje-dinjenja bo v operi slavnostna predstava. Uprizori se velika ruska opera »Knez Igor«. Predstava se vrši za red C. Opozarjamo pa, da je v gledališču dovolj sedežev vseh vrst na razpolago. Predprodaja za slavnostno predstavo bo od sobote dalje. ■ Sokolsko društvo Ljubijana-Šiška priredi na praznik 1. decembra v salonu gostilne Keršič slavnostno akademijo z zelo pestrim sporedom. Po akademiji bo zaobljuba novega članstva. Začetek točno ob 20. Istega dne popoldne ob 15. pa bo mladinska telovadna akademija v telovadnici osnovne šole. K tej prireditvi vabimo predvsem starše sokolske mladine. — Zdravo! ■ Trgovine v nedeljo pred Sv. Miklavžem, dne 29. t. m. smejo biti ves dan odprte. Načelstvo gremiija trgovcev. ■ Ljubljanskim moškim zborom. Drevi vsi v Glasbeno Matico ob 8. k vaji. Prinesite s seboj Mohorjevo pesmarico II. del. Hubadova Zu pa J. P. S. ■ Glasbena Matica ljubljanska vabi in prosi svoje člane, da se udeleže spominske svečanosti za pokojnim dr. Edvardom Slavikom, predsednikom bivše tržaške podružnice Glasbene Matice. Komemoracija bo v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri v dvorani Trgovskega doma, ob pol 10. uri je pa maša v Križevniški cerkvi. ■ Rupel-Ravnikov komorni večer. Drevi ob 20. uri bo v Filharmonični dvorani komorni koncert, katerega izvajata violinist Karlo Rupel in pianist prot. Janko Ravnik. Oba umetnika sta porok, da bo nocojšnji komorni večer na visoki umetniški stopnji, dogodek posebne vrste v letošnjem koncertnem življenju. Program, ki ga zvajata, je za Ljubljano deloma popolnoma i:ov in izredno interesanten. Na sporedu je Mozartova Sonata v g-duru, Cortijev Andantino con variationi, Tannmfmova Sonatina in Schul-hofova Sonata. Program je skrbno izbran, tako za prijatelje klasične kakor tudi moderne glasbe. Občinstvo opozarjamo in najvljudneje vabimo na ta umetniški večer. Številen obisk naj da umetnikoma pobudo za nadaljno udejstvovanje na koncertnem polju. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, sedežev vseh vrst in cen je še dovolj na razpolago. ■ »Ljubljanskega Sokola« telovadna akademija bo, kakor že javljeno, v ponedeljek 30. t. m. točno ob 20. uri v dvorani Uniona. Udeležencem priporočamo, da si nabavi,'o vstopnice v predzrodaji pri bratu Alojziju Fuchsu, zlatarju (Šelenburgova ulica) ali pa v društveni pisarni v Narodnem domu. — Dne 1. decembra, na praznik Ujedinjenja, pa bo točno ob pol 11 v telovadnici v Narodnem domu slavnostna seja upravnega odbora s slovesno zaobljubo novega članstva, uvrstitvijo naraščaja v članske vrste in dece v vrste naraščaja. Na to društveno svečanost vljudno vabimo svoje članstvo naraščaj, deco, enako tudi roditel;e in vse prijatelje Sokolstva. ■ Alpinski }ilm »Durmitor« ki ga bo od 2. do 5. decembra predvajalo v kinu »Ljubljanski dvor« Slovenjo planinsko društvo, bo nudil tudi prijateljem strme alpinistike prav zanimive prizore in poglede. — Plezalna tura na Grudo, ki spada med najtežje pristopne Vrbove v Durmitoru, dalje vzpon na lepi Prutaš ter drzno plezanje po vzhodni »teni Durmitoia na glavni vrh Bohotov Kuk (2522 m) predstavljajo alpinistična dejanja, ki bodo gotovo vzbudila pozornost tudi pri naših plezalcih. Zani- mivo bo tudi primerjati življenje na črnogorskih planinah, primitivno mlekarstvo in živinorejo tamošnjega rodu, s planšarskim življenjem po naših gorah. Lepe so slike in prizori iz raznih visokogorskih naselij, kakor Žabljaka, dalje posnetki prekrasnega Črnega jezera, ki je pravi biser te pokrajine, prizori iz življenja črnogorskega naroda, njega noše in običaje itd. .— Predstave filma bodo v sredo 2. decembra, četrtek 3. in petek 4. decembra; poleg tega pa priredi SPD še dve dijaški predstavi po znižanih cenah, in sicer v petek 4. in soboto 5. decembra, vsakikrat ob 14-30 uri. ■ Omejitev voznega prometa v Šelcnbnrgovi ulici. V smislu sklepa občinske uprave ljubljanske prepoveduje uprava policije: 1. v še-lenburgovi ulici ves promet z vprežnimi tovornimi vozovi in tovornimi avtomobili s polnimi gumi. Istotako so prepovedani priklopni vozovi k tovornim avtomobilom. Izvzeta so pa vozila za lokalne potrebe v tej ulici. 2. Postajanje v Šelenburgovi ulici je za vsa vozila prepovedano, razven v toliko, kolikor je za vstop in izstop nujno potrebno. 3. Omejitev prometa na Aleksandrovi cesti se ukine. Prestopke te odredbe bo policijska uprava kaznovala po čl. 69. cit. zak. o notranji upravi z gtobo od 10 do 500 Din oz. zaporom od 1 do 10 dni. ■ Tiskarski škrat je hotel včeraj v vesti o poroki g. Štolfe in gdč. Hermine Pošto,jnove, da sta novoporočenca iz senožeških narodnih rodbin, v resnici sta pa iz znanih sežanskih narodnih rodbin. ■ Rojakom in prijateljem. Na razna vprašanja, zakaj delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« ne sodeluje in ni zastopano v pomožni .akciji, ki jo je podvzel mestni magistrat, izjavljam, da nismo bili povabljeni k sodelovanju. Sicer pa smo to akcijo pričeli mi že pred meseci in smo do danes dosegli že lepe uspehe. Ponovno se obračamo do vseh dobrih rojakov in prijateljev, da nam priskočijo na pomoč z obleko, posebno pa z odejami in perilom. Vse pošiljke in dopise je poslati na društveni naslov v hotelu »Tivoli«. — Odbor. ■ Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja, da se bo vršilo v soboto 28. t. m. ob pol. 21. uri v salonu restavracije »Pri Levu« predavanje g. vseuč. prof. dr. L. L. Bohma o temi: »O mednarodnih predlogih za pobijanje svetske krize«. Vabimo na to aktuelno in zanimivo predavanje vse društvene člane in prijatelje. Vstop prost. ■ Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola bo igral na praznik Ujedinjenja 1. decembra v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste) pravljično igro v osmih slikah Čarobne gosli. Začetek točno ob 16. ■ Društvo »Pravnik« v Ljubljani vabi svoje člane na spominsko slavnost za pokojnini dr. Slavikom Edvardom v nedeljo 29. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Trgovskega doma. ■ Sadjarji in vrtnarji, člani ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, naj ne pozabijo, da se vrši podružnični redni občni zbor v soboto 28. t. m. ob 20. v Mrakovi restavraciji na Rimski cesti. ■ Iz bolnišnice. Včeraj so pri pleskarskemu pomočniku Videniču v Stepanji vasi pri Ljubljani klali prašiča. Ko so postavili kad z vrelo vodo, kjer se je prašič paril, na tla, je pritekel v kuhinjo 3-letni siin Branko ter je padel v kad. Takoj so iprishkočilii domači in ga potegnili iz kadi. Ubožček je dobil hude opekline po životu. ■ Octovo kislino je pila. V ljubljansko splošno bolnišnico je bila prepeljana 24-1 et;na štepa-rica Marija F. iz Tržiča, ki je včeraj dopoldne pila octovo kislino v samomorilnem namenu. Vzrok je baje nesrečna ljubezen. ■ Iz kriminalnega predala. Mestni stavbenik Hugon Schell iz Maurerjeve ulice 29 je naznanil policiji, da mu je bilo tekom dela na stavbi tovarne keksov v Zg. šiški 108 ukradeno iz delavske barake okoli 100 vreč cementa v vrednosti 4000 Din. Osumljeni so nekateri deiavei, ki so bili opazovani, ko so nosili vreče k nekemu krojaškemu mojstru. — Črkostavcu Avgustu Breskvarju je bil iz zaklenjene drvarnice v HraniilniSki ulici ukraden 120 Din vreden puran. — K branjevki Malči Ogrinc na Vodnikovem tugu je prišel neki okoli 30 let star moški ter si izposodil ročni vožiček, češ .da gre na Fužine po kostanj. Navzlic temu, da je od tega Čaša preteklo že 14 dni, ga neznanec še ni vrnil. ■ Z nožem ga je napadel. Delavec Franc Ž. iz Zg. Šiške je bil s svojo prijateljico Marijo v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Tam je sedeil tudi pekovski pomočnik Konrad G. Oba moška sta ‘se v gostilni radi nečesa prerekala. Ko sta Franc in Marija odšla, jima je sledil tudi Konrad. Pred mitnico na Poljanskem nasipu v bližini hiše št. 48 pa je Konrad nenadoma potegnil než in ranil Franca na desni roki ter mu prerezal prstanec in sredinec. Franc je pred napadalcem zbežal proti Ambroževem trgu, kjer je stražnik ustavil Konrada. Vse tri je odpeljal na policijsko stražnico. Tam je Konrad izjavil, da sta ga Franc in Marija napadla in da je Franca poškodoval le v silobranu. ■ Zopet dve tatvini koles. Tatvine koles so poslale v Ljubljani v poslednjem času moda. Skoro ni dneva, da ne bi bilo ukradeno eno ali več koles. Včeraj so si zbrali »kolesarji« za torišče svojega delovanja okoli kavarne Evrope. Okrog 19. ure sta bili ukradeni dve kolesi, in fiepr izpred hiše na Gosposvetski cesti 14, 6"0 Din vredno kolo ravnatelja Vladimirja Pinterja in 1800 Din vredno kolo znamke »Aiglon« izpred delavnice na dvorišču Dunajske cesti 25, tapetniku Antonu Kobilici. Policija je mobilizirala kolesarsko patruljo, ki pa tatov ni mogla izslediti. Cel/e * Sokolska proslava Ujedinjenja. Sokolsko društvo v Celju priedi v proslavo državnega praznika Ujedinjenja v ponedeljek 30. novembra ob 20’30 v Mestnem gledališču telovadno akademijo. * Smrtna kosa. Na Vranskem je v sredo 25. t. m. preminul g. Franc Oset mlajši, veletrgovec na Vranskem in konj. kapetan v rezervi, star 38 let. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! — V javni bol-enici je 25. t. m. umrla 6-letna Olga Zupančeva, rudarjeva hčerka iz Dola pri Hrastniku, 26. t. m. pa sti v javni bolnici umrli 49-letna Marija Čaterjeva ,soproga kamnoseka iz Zagreba, ter 25-letna Marija Basaničeva * Nočno lekarniško službo ima od sobote 28. t. m. do vključno petka 4. decembra lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. * O smrtni avtomobilski nesreči, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer v Spodnji Hudinji, smo zvedeli pri sorodnikih pokojnega Gorjanca, da le-ta niti najmanj ni bil pijan. Tudi ni mogel popivati ves večer, ker se je šele ob 20. vračal od dela v tovarni Westen. V gostilno Pristovšek je vstopil, ker se je hotel z vojni-škim avtobusom peljati domov v Arclih, avtobus pa ima pred to gostilno postajališče. Popil je samo četrt vina, ko pa avtobusa ni bilo, je sklenil peš oditi domov. Na cesti pa ga je potem povozil avto, kakor smo že poročali. Katkor smo zadnjič pisali, bo morala preiskava dognati, kdo da je kriv nesreče. * Mestni kino predvaja do nedelje znani zvočni film »Vesele Dunajčanke« z Milly Forstoin v glavni vlogi. Zvočna predigra. * Radi bolezni v smrt. V bližini Štor so našli na nekem drevesu obešenega mladega moža, v katerem so potem spoznali 22-letnega kovinarja štorske livarne Josipa Otovnika. Težka srčna hiba je pognala mladega moža v smrt. * Nalezljive bolezni v Celju in v okolici. V času od 22. do 31. oktobra je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: Škrlatica v mestu 1, v okolici 7; ošpice v okolici 17; davica v mestu 3, v okolici 11; oba slučaja šema iz okolice sta ozdravela; edini slučaj krčevite odrevenelosti iz okolice je bil smrten. ‘Mcupihcv m Novinarski koncert. Te dni se že prodajajo vstopnice za veliki novinarski koncert, ki bo na dan državnega praznika dne 1. decembra ob 20. uri v Narodnem gledališču. Na koncertu bodo nastopili pevski zbori Glasbene Matice, Maribora, Drave in Jadrana ter solisti gdč. Udovičeva, ga. Kovič-Zainejčeva, ga. Skvar-čeva, g. Neralič in g. Sancin, d oči m jih bo na klavirju spremljal komponist g. prof. Vasilij Mark. Prireditev bo tnko prvoeten glasbeni dogodek v življenju Maribora in bo vsakomur, kdor koncerta ne bo posetil, lahko resnično žal. m Sokol II na Pobrežju opozarja na svojo akademijo, ki jo priredi v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri pri bratu Renčlju. Dne 1. decembra bo ob 15. uri istotam slovesna zaprisega vseh novih članov. m Večer Narodne obrane. Na prireditvi v proslavo državnega praznika Zedinjenja na dan 1. decembra v dvorani Union sodelujejo pri programu pevski zbori gimnazijcev, učiteljiščnic in inženirske Sole, učiteljiščnice v koroški in primorski narodni noši z deklamacijami, godbi »Drava« in ^Katoliška omladina« ter drugi. Natančen vzpored bo objavljen prihodnjič. m Mladinski oder Sokola-Matice predvaja v nedeljo dne 29. t. m. ob 15. uri v mali dvorani Narodnega doma namesto običajne lutkove predstave film: Žaba — kraljičina, človek uničevalec kač in župni izlet v Mariboru. m Opozorilo davkoplačevalcem. Davčna uprava opozarja davkoplačevalce v Mariboru, ki so še v zaostanku s plačilom, da poteče skrajni termin, ko se še morejo izogniti prisilni izterjatvi, dne 7. decembra t. 1. Tega dne _ se pa mora brezpogojno začeti z eksekutivnim postopanjem. m Obvestilo trgovcem radi praznikov. Gremij trgovcev v Mariboru obvešča svoje člane in kupujoče občinstvo, da morajo biti po obstoječih predpisih trgovski in obrtni lokali na državna praznika dne 1. in 17. decembra ves dan zaprti. Nasprotno pa bodo trgovine na praznik dne 8. decembra dopoldne in v nedeljo pred Božičem ves dan odprte. m Poroka. V ponedeljek sta se v Vuzenici poročila g. Vladimir Cvetko, začasni šolski upravitelj pri Sv. Primožu na Pohorju, in gdč. Jožica Grešnikova iz Vuzenice. Bito srečno! ni Novi grobovi. Umrla sta včeraj v Mariboru 63-letni Henrik Stropnik, kovač v delavnici državnih železnic, in 81-letna zasebnica Ana Ravnerjeva. m Smrt zaradi kapi. Včeraj zjutraj je med delom v pisarni delavnice državnih železnic nenadoma umrl od kapi zadet 77-letni pisar Avgust Weixler. m Predavanje o naši mornarici. Opozarjamo ponovno na nocojšnjo predavanje v Ljudski univerzi. Predaval bo kapitan g. Rudolf Crrtic iz Zagreba o razvoju jugoslovanske trgovske in vojne mornarice. m Gradbena in uporabna dovoljenja. Mestni svet je na svoji zadnji seji odobril sledeča nova gradbena dovljenja: Ivanu VVeitzlu za gradnjo mesnice na Meljski cesti 41; Josipu Badoku za gradnjo gospodarskega poslopja na Betnavski cesti št. 31; Francu Masancu za adaptacijo v Koseskega ulici 13; Ferdinandu Ilgu za gradnjo visokopritlične stanovanjske hiše v Rosinovi ulici 25; Adamovičevi avtomobilski delavnici za gradnjo garaže in Štefanu Koterju za postavitev mizarske delavnice v Mlinski ulici 29. Gradbeno in uporabno dovoljenje je bilo podeljeno trgovcu Josipu Kar ničniku za preureditev trgovine na Glavnem trgu 11. Uporabna dovoljenja so pa dobili: Franjo Vrabl za enonadstropno stanovanjsko '-išo v Magdalenski ulici 23; Ivan Zieser za pritlično stanovanjsko hišo v Magdalenski ulici 89; Marija Mlinaričeva za enonadstropno stanovanjsko hišo v Gregorčičevi ulici 50; Tvan Wurzinger za pritlično stanovanjsko hišo v Kettejevi ulici 21 in Josip Legat za visokopri-tlično stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici 54. Mimo tega je bilo izdanih še več uporabnih dovoljenj za adaptacije itd. m Kinematografi. Grajski kino predvaja od danes dalje »Pozabljeno materinsko ljubezen«; Kino Union danes zadnjič film »Dobri grešnik«, od jutri dalje pa film »Cesarjeva ljubica« (cesar Jožef in poštarjeva hči) s Siano Haid. m Skesana ubežnika. Oba gojenca dečjega doma, o katerih smo včeraj poročali, da sta pobegnila iz zavoda na pot v svet, sta se sinoči sama vrnila vsa premražena in lačna skesano v zavod in milo prosila, da se zopet sprejmeta, češ, saj ne bova nikoli več, tudi v šoli se hočeva poboljšati. m Zopet samomor delavca. Okrog 13. ure se je včeraj pri gozdu v Studencih vrgel pod vlak 25-letni kovač Rudolf Jezernik iz Studencev, zaposlen kot delavec pri nožarju Tomaschitzu. Vlak mu je odrezal glavo. Njegovo namero je sicer v zadnjem trenotku opazil neki pasant in hotel ustaviti vlak, a bilo je že prepozno. Vzrok samomora ni znan. m Zabavni izlet s slabim koncem. Trije gospodje so se v sredo zvečer v družbi neke Te-rezinke odpeljali z avtom v Radvanje, kjer so se v Anderletovi gostilni dobro zabavali. Na povratku je pa eden od kavalirjev opazil, da mu je izginilo 1200 Din. Osumil je tatvine takoj spremljevalko in ustavil avto pred prvo policijsko stražnico, kjer so Terezinko preiskali in našli pri njej 19.000 Din. Dekle je zatrjevalo, da je denar prislužilo v Beogradu, od koder je pravkar prišlo in je tatvino energično tajilo. Resnico bo ugotovila nadaljna preiskava. ni. Onemoglost. Zaradi onemoglosti se je v sredo ob 11. uri zgrudil na Slomškovem trgu na tla 50-letni pekovski pomočnik Jakob Antolič, stanujoč v barakah v Kraljeviča Marka ulici. Rešilni avto ga je prepeljal domov. m Nezgoda mladeniča. V sredo zvečer se je 18-letni na Plaču pri Gornji Kungoti stanujoči delavec Gustav Hiti pri odiranju srne tako nevarno vrezal z nožem v desno roko, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico. m Poskušen samomor. Z octovo kislino se je predvčerajšnjim zastrupila 20-letna delavka Antonija K. s Pobrežja. Mati, ki je hčerino dejanje še pravočasno opazla, je pozvala reševalce, ki so mladenko odpeljali v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. m Na činu. V sredo zvečer je bil v javnem stranišču na Meljski cesti zasačen brezposelni hlapec Jožef A., doma iz okolice Ptuja, ko je ravno hotel ukrasti električno žarnico. Na policiji so ugotovili, da ga zasleduje tudi ptujsko orožništvo zaradi neke tatvine v Podvincih. m Aretacije. V sredo sta bila tu aretirana Terezija L. radi suma tatvine in Ivan G. radi splošnega suma. m Izsleden vlomilec. Na podlagi tiralice, izdane po tukajšnji policiji, je bil v Zagrebu aretiran 43-letni ključavničarski pomočnik Štefan Pavlečevič, vlomilec v podjetje »Merkur« na Meljski cesti Izdali so ga prstni odtisi, ki so bili po vlomu najdeni na nekaterih predmetih. Razen tega je Pavlečevič osumljen tudi še drugih sličnih dejanj. Priveden bo v Maribor in izročen tukajšnjemu sodišču. m Tatvina kolesa. Iz veže bolniške blagajne na Slomškovem trgu je bilo v sredo posestniku Štefanu Tekmecu iz Spuhlje pri Ptuju ukradeno 600 Din vredno kolo znamke »Waffen-rad«. p Tukajšnji trgovski gremij razglaša, da so trgovine ob priliki državnih praznikov 1. in 17. decembra ves dan zaprte. p Letni sejem. Dne 25. t. m. je bil običajni letni Katarinin sejem, ki je pa zaradi splošna gospodarske in denarne krize klaverno izpadel. Obiskovalcev je bilo razmeroma še precej, kupčija pa je bila slaba. Tudi živine je bilo malo, kupčija pa malenkostna. Tako govedo kakor konji vse je ob vrednost. Pač pa ni manjkalo žeparjev. Tatvino je prijavilo na policiji 5 strank z večjimi in manjšimi zneski. Pri tatvini srajc je bilo zasačeno neko 18 let staro dekle. Izročeno je bilo sodišču, ki jo je še isto uro obsodilo na 14 dni zapora. Druge nesreče ni bilo. p Goljufija. Neki tukajšnji hišni posestnik, ki je živel več let v Avstriji in se zopet vinil, je trajno v denarnih stiskah. Da bi prišel do zaželjenih nekaj jurjev, je inseriral v nekem zagrebškem časniku, da išče šoferja za svoj avto za takojšen nastop službe, a proti primeriti kavciji. In res, našel se je brezposelni šofer s 4000 Din gotovine. Naš posestnik je ponudbo sprejel in šoferja angažiral, še ljubši so mu pa bili 4 jurji, ki mu jih je šofer izročil. Ker pa službodajalec avtomobila sploh ne poseduje, je potolažil šoferja s 14-dnevnim dopustom, češ, da je avto v popravilu. Po poteku 14 dni je dobil šofer kar mesec dni dopusta. Ko je pa tudi ta čas potekel, je šofer končno zahteval plačilo od svojega gospodarja, ker od dopusta ne more živeti. Ker pa tudi tega ni dobil in ker je tudi izvedel, da njegov gospodar avtomobila sploh nima, je zahteval, da se mu kavcija 4000 Din vrne. Toda šofer tudi tega ni dosegel. Videč, da je ogoljufan, je šofer napravil ovadbo na državno pravdni-štvo, ki je že uvedlo kazensko preiskavo proti omenjenemu hišnemu posestniku. Preiskavo vodi okrajno sodišče v Ptuju. Uti j a Nepoštene manipulacije s tehtnico, V Zabavo pri Kandršah je prišel mes. pomočnik D. Polde iz Zagorja in se oglasil pri Razpotniku. Kmalu sta sklenila kupčijo za prašiča. Polde je hotel na vsak način tehtati prašiča kar doma in tako se je tudi zgodilo. Nekam čudno pa se je zdelo kmatu, da prašiček, ki ga je redil toliko časa, tehta samo okoli 130 kg. Mesar mu je odštel denar, vendar Razpotnik ni dal miru. Prašiček je moral še na javno tehtnico, kjer je tehtal — nad 175 kg. Brž je bila razdrta kupčija. Polde pa, kakor kaže, bo Imel sitnosti na sodniji, ker je le preveč nerodno opravljal z uteži. O zagonetnem nočnem napadalcu v Zagorju Pred dnevi je izšel v »Jugoslovanu« dopis, ki je vzbudil med vznemirjenim ljudstvom še več bojazni ter se nekateri že niso upali več o mraku na cesto. Ker se je pa naše vrlo orožništvo še v vsakem slučaju dobro izkazalo in je že več sličnih »napadalcev« v najkrajšem času izsledilo, se je obrnil vaš dopisnik na komando orožniške stanice, kjer je dobil naslednje informacije, ki jih objavljamo v pomir-jenje čitateljev »Jugoslovana« iz Zagorja in okolice. Ko je zaznalo orožništvo o skrivnostnem napadalcu, j£ raztegnilo takoj svoje mreže po vsem rajonu, kjer naj bi se nahajal dozdevni napadalec in je kmalu ugotovilo to-le: Neki zagorski fantje so izkoristili babjever-nost in obenem zagonetni, resnični napad na Zajca ter so strašili drug drugega v okolici »Pod Velno«, izstrelili tu in tam nekaj strelov in se potem poskrili. Roka postave jih je seveda takoj dosegla, jim odvzela orožje — in strašila je konec! Napad na Zajca se razlaga na ta način, da je neki ljubavni tekmec pomotoma napadel Zajca, misleč, da ima pred seboj svojega tekmeca. Seveda so izkoristili fantje tudi ono »pripovedko« o samotarki na Slačniku. V resnici je sedela pod Koprivčeviin kozolcem starejša ženska, ki se ji je nenadoma približal neki moški in jo je vprašal, kateri mlinar je tukaj v okolici najbogatejši, češ da je on tudi mlinar in išče dela. Ko mu je naštela ženska nekaj mlinarjev, se je odstranil z besedami, da se bo napotil k njim. Posledic ni bilo nobenih, ker ni bil omenjeni mlinar noben napadalec z nožem, ki ga sploh ni imel, temveč človek, ki je iskal dela. Tako je utihnil ponočni napadalec, ki je postal čez noč junak dneva in se je rodil v ubogi domišljiji, koje početnik je bil ljubavni tekmec. P. Nesrečen padec vojaka med konje Trata, 26. novembra. Vojaki škofjeloške garnizije so bili danes dopoldne zaposleni s prevažanjem premoga, ki so ga na kolodvoru nalagali na vozove. Eden vojakov je bil ravno namenjen, da odpelje Izpred skladišča poln voz premoga proti Škofji Loki, ko se vozniku popolnoma nepričakovano splašijo konji. Se predno so se navzoči zavedli kako in kaj, sta imeli živali nesrečnega vojaka pod seboj. Prizadevanju drugih ljudi je uspelo, da so razdivjani živinčeti umirili in pobegnili mladeniča izpod konj. Vojak je s precejšnimi poškodbami obležal na tleh. Ponesrečenca so na nosilnici prenesli v kolodvorsko čakalnico, kjer mu je nudil prvo pomoč vojaški zdravnik. Ranjenec je krvavel na obeh rokah, posebno pa je vozač tožil o hudih bolečinah v prsih. Z opoldanskim go-renjcem so prepeljali fanta v garnizijsko bolnico v Ljubljano. Zločin pohotneža Vinje pri Zagorju, 26. novembra. Dne 23. t. m. popoldne je šel 15-letni M. iz Vinj po opravkih. Spotoma je srečal 8-letno P-Tončko, kateri se je približal in ji pomudil žemlje, kar pa je dekletce odklonilo. Ko sta kmalu nato prišla do nekega samotnega kraja, je zgrabil dekletce in izvršil nad njim nasilstvo. Dva slučajno mimoidoča rudarja sta slišala dekletove krike na pomoč in prepodila pohotneža, ki je zbežal. Orožništvo je fanta, ki se je dalje časa potikal po gozdovih, že izsledilo. Škofja Loka Sejem sv. Katarine smo imeli v sredo v Škofji Loki. Kramarji so razpostavili prav veliko vsakovrstnega blaga vzdolž Mestnega trga, ki je bil vse dopoldne prav živahen. Na sejem je prišlo precej ljudi, ki pa so le malo kupovali. Prihodnji sejem bo 3. februarja 1. 1932. Ali je tako prav? Škofja Loka je mesto, a se tega nekateri meščani nočejo zavedati. V torek popoldne je imel neki posestnik na Spodnjem trgu zmetan voz svežega gnoja pred hišnimi vrati ob cesti. Mislimo, da gnoj na javen prostor ne spada, pa četudi le za krajši čas. Obdarovanje revne dece. Škofjeloško narodno ženstvo pripravlja šolski mladini za 1. decembra vsega priznanja vredno obdarovanje. Obutev, posamezne kose obleke in perila ter razne manjše potrebščine za otroška srca prejme okoli 70 dečkov in deklic. Šport v Škofji Loki bo po vseh vidikih v bodoče precej okrnjen. Nogometni odsek Sokola se je po sklepu okrožnice SKJ kot samostojna športna ustanova v društvu ukinil. Igre z žogo se bodo vršile s prihodnjim letom pod okriljem prednjačkega zbora, ki je prevzel agende bivšega nogometnega odseka. Darilo. Soproga blagopokojnega ravnatelja g. Lovra Sušnika ga. Katinka je poklonila Sokolskemu društvu 500 Din in 500 Din pevskemu zboru, oba v Škofji Loki. Srčna hvala! Smrt bivšega župnega staroste Janka Sajovica iz Kranja je napravila v vseh škofjeloških krogih najgloblji dojem sočustvovanja do pokojnika, ki je bil med našim meščanstvom obče poznan kot zastopnik župe na sokolskih glavnih skupščinah. Škofja Loka se je udeležila pogreba v visokem številu, sokolsko članstvo je šlo v kroju in s praporom. Vprašanje meščanske šolo v škof i Loki je izredno pereče in je zelo verjetno, da smo od otvoritve novega učnega zavoda še daleč. S strani staršev se vse češče po la vt ja mnenie ;1» absolventi meščanske šole nimajo rožnatih iz-gledov za kakršenkoli življenjski napredek. Kaže tako. da se meščanskošolske gojence rado zapostavlja in da ta mladina nima prvenstvenega mesta, kadar gre za nadaljni šiudij. Kolikor nam je znano, je škof a Loka sprejela v svoj načrt deško meščansko šolo le pod pogojem, da bo imela šola izrazito kmetijsko-obrt- niški značaj, tak, ki škofjeloškim gospodarskim razmeram ustreza. Meščanska šola nudi učencem predvsem temeljitejo občo življenjsko na-obrazbo in je delovni princip šole načelom Škofje Loke, ki želi mladini strokovne izobrazbe, več ali manj odmaknjen. Iz tega vzroka se mnenja o potrebi meščanske šole zelo' križajo. Ker je časa dovolj,'bi bilo zelo prav, da se v zadevi zasliši vse pristojne činitelje in-se da Škofji Loki Šola, ki bo mestu največ v korist. Svoje mnenje naj izrečejo trgovski gre-mij, obrtniška in kmetijske zadruge, prosvetni faktorji, občinski zastopi, gospodarski krogi in sploh vsi, ki so na tej stvari zavzeti. Kot rečeno, naj dobi Škofja Loka učni zavod, ki bi danim prilikam najlepše odgovarjal. 0r. J. ‘Pvcdtm ord. od pol 10. do 11. in od 3. do 4. ure v palači ,,Gralil urarja na Vodah. Pri njem se bo namreč nahajala v smislu sklepa odbora poslovalnic Zveze bojevnikov skupine v Trbovljah. Kranj Brat Janko Sajovic na zadnji poti. Cela Go renjska je spremila v sredo popoldne blagopo kojnega brata Janka Sajovica na njegovi zad nji poti. Pred hišo žalosti je zapel sokolsk pevski zbor žalostinko »Usliši nas«, nakar s je začel pomikati žalni sprevod proti krani skemu pokopališču. Za kranjsko godbo je ko rakalo Sokolstvo kranjske sokolske župe z prapori v dveh močnih četah, nato orožniš' vod in za šenčursko gasilsko godbo gasilci več prapori. V sprevodu so bili najodličnejf zastopniki našega javnega življenja, celo iz naj oddaljenejših krajev. Ob krsti, ki so jo nosi Sokoli, so korakali ob strani Sokoli in gasile Sprevod je bil tako ogromen, da niso moc vsi pogrebci na pokopališče. Ob odprtem grot sta se poslovila v žalnih govorih: za Sokolst\ br. Jaka špicar in za gasilstvo starosta g. Josi Turk. Po odpeti žalostinki so se nagnili st kolski in gasilski prapori v zadnje slovo, n^ kar so se množice razšle. Slava spominu nep< zabnega Janka Sajovica. Hranilnica Dravske banovine ........... Ljubljana — Celje — Maribor -——■ Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v iekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. * Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. e*© 6*9 e*a Pcruininarsfvc in naš izvoz Perutninarstvo je še do pred kratkim uživalo v naši državi mačehovsko zanimanje, tako pri proizvajalcu samem, kakor tudi pri merodajnih krogih, ki imajo dolžnosti brigati se za blagostanje državljanov. Trgovinske bilance poslednjih let pa so vzbudile s svojim nazornim iz* pričevanjem tudi pri nas globlje razumevanje o veliki narodno-gospodarski važnosti perutninarstva To razumevanje je v veliki meri pripomoglo, da se je naš izvoz jajc, ki je znašal leta 1920. jedva 30 milijonov dinarjev, povzpel v letu 1930. na 512 milijonov. Najvišjo izvozno 'številko pa smo dosegli leta 1924. s 618 milijoni dinarjev. Pa tudi drugi perutninarski proizvodi so se v naglem tempu povzpeli do važne postavke v naši trgovinski bilanci. V prvem polletju t. 1. smo izvozili za preko 51 milijonov žive perutnine v inozemstvo. Znatne pa so bile tudi količine v obliki mesa in mesnatih izdelkov. Ti rezultati so pripomogli, da se je našemu perutninarstvu pričelo posvečati več pažnje. Vendar tudi s tem povečanim zanimanjem ne moremo biti zadovoljni. Postavke izvozne bilance, ki se nanašajo na perutninarstvo, so tako važne, da jih ne bo smel spregledati niti narodni gospodar niti umen kmetovalec. Posebne važnosti pa je perutninarstvo za našega kmeta baš v sedanjih kritičnih časih, ko mu je itak onemogočena, ali vsaj zelo otežkočena prodaja lastnih pridelkov. Mi smo na tem mestu že večkrat povdarili potrebo preoriientacije našega kmetijstva v splošnem. Če bi bila ta preori-jentacija v večji meri izdelana, bi sedanje stanje gotovo lažje prenašali, kakor pa se to v resnici dogaja. Naše perutninarstvo bomo morali preurediti na sistematično vzgojo in s temeljitim proučevanjem prilik, ki prihajajo za to panogo pri nas v poštev. Predvsem je potrebno, in to je delokrog naših poljedeskih strokovnjakov, da dobimo že enkrat primeren tip kokoške. Pri tem lahko izhajamo iz dveh vidikov. Bodisi, da izberemo najkoristnejši in našim klimatičuim in drugim prilikam najbolj odgovarjajoč tip, ali pa da « primernim križanjem oplemeniino naše domače perutninarstvo. Pri nas imamo že precej perutninarskih zadrug in mnogo je tudi privatnikov, ki se ukvarjajo z vzrejo plemenitih vrst. To delo je vsekakor hvalevredno, v kolikor v resnici služi pravim namenom. So pa med našimi perutninarji žal tudi obični pridobitniki, ki se absolutno ne ozirajo na koristi splošnosti, pač pa uvajajo z vso vehemenco in včasih tudi z izdatnim demagoštvom perutninske vrste, ki ne spadajo v našo bodočo popularno vzrejo tipizirane jugoslovanske kokoške. Take vrste služijo običajno 4bmo kot dekoracija lepo urejene domačije, koristi pa splošnosti ne prinašajo. V gotovih slučajih kvečjemu s križanjem slabijo domače vrste. Zelo važen problem uspešnega perutninarstva je tudi intenzivnost in racionalizacija perutninarske proizvodnje. Pri nas so se v tej smeri dosegli že prav lepi uspehi. Posebno pohvalno je .poslovanje Zadruge za izvoz jajc v Št. Jurju ob j. ž. Potrebno pa je, da se načini tega dela posplošijo in prenesejo v vse (Jele države, predvsem pa v one, ki imajo največ pogojev za uspešno perutninarstvo. Vse zapreke povoljne izvozne delavnosti ležijo pri nas na strani široke mase, ki je o važnosti te panoge še vedno vse premalo poučena. Površen pogled po deželi nas pouči, da se naše perutninarstvo še vedno nahaja na naj-primitivnejši stopnji. Našim kokoškam se pač ravno tako godi, kakor se je do pred kratkim godilo našemu sadjarstvu. Prepuščeno je samo sebi. Nikdo se za kokošjo bratovščino ne briga. Jajca, vsa onesnažena se še pobirajo in tudi kaki komaj godni petelinčki se pošljejo na trg, seveda v takem stanju, da je količkaj ugodna kupčija skoro nemogoča. Staro putko se zakolje za god in stvar je končana. V času ko kokoška ne nosi jajc, v času največje potrebe pozimi pa je popolnoma zanemarjena. Včasih niti prehrane ne dobi, poleti se ji niti vode ne privošči. Dobrih kurnikov in staj skoro ne poznamo. Najslabši prostor, običajno poln mrčesa in nesnage, to je bivališče naših kokošk. Statistični podatki nekaterih umnih gospodarjev pričajo, da propade radi tako slabega ravnanja s perutnino do 50% zaroda. Deloma so kriva temu nehigijenska bivališča perutnine, deloma prehrana, ki je enostranska in večkrat tudi docela nezadostna. Uvodoma smo povdarili ogromne koristi perutninarstva za naše gospodarstvo. Dokazujejo nam to suhe številke in to pri današnjem zanemarjenem stanju. Druge države pa so pokazale, kako ogromne koristi se dajo črpati iz perutninarstva pri umnem gospodarjenju. Amerika služi težke milijone od svojega racionaliziranega perutninarstva. Imeti moramo pa pred očmi tudi drugo činjenico, ki v enaki meri potrjuje važnost perutninarstva. Povojna doba je ljudi v znatni meri odvrnila od zavživanja mesne prehrane. Izvršila se je tudi na kulinaričnem polju velika preobrazba v korist vegetarijanske in nemesnate prehrane. Zato je potrošnja tega blaga v svetovnem gospodarstvu trikrat večja, kakor je bila pred vojno. Tendenca po taki prehrani se še vedno nadaljuje. Vidiki za bodočnost so torej še vedno prav zadovoljivi. Kakor si je naše sadjarstvo z uspehom utrlo pota na svetovna tržišča in postalo važna panoga našega kmetijstva, tako ali pa še v večji meri je treba posvetiti pažnjo še važnejši naši panogi — perutninarstvu. Naši kmetijski referenti imajo lepo in hvaležno polje pred seboj, merodajni činitelji pa jih morajo pri tem njihovem delu podpirati. Kakor smo pri jabolku iskali in našli dobre sorte, tako jih moramo tudi pri naši kokoški. Kakor smo uredili drevesnice, tako moramo tudi vzrejevališča, kar zahtevamo za dober sadovnjak, isto velja za dober kurnik. Paralela je logična in izvedljiva, in to od male putke do žigosanja, pakovanja, standardiziranja in tipiziranja proizvodov. Tudi s tem delom bomo reševali današnjo gospodarsko krizo in nudili našemu kmetu možnosti zaslužka. Gospodarske vesti X Povpraševanje po našem blagu. Neka večja italijanska tvrdka išče ponudbe za 20. vagonov ječmena in 20 vagonov plev. Ponudbe sprejema Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. X Blagovni elearing med našo državo in Poljsko. Poljski listi poročajo, da je naša država nabavila na Poljskem za 5 milijonov švic. frankov železnine. V prvi vrsti prihajajo v poštev železniške tračnice. Naša država bo dobavila Poljski v kompenzacijo tobak in tobačne izdelke. X Vinski sejem v Ivanjkovcih se vrši dne 10. decembra v dvorani kolodvorske restavracije. Na sejmu bodo razstavljena izključno vina iz ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša. Dobila se bodo znana sortna vina, kakor šipon, rizling, beli burgundec, muškatni silvanec, rulandec itd. ter mešani nasadi, vse v prvovrstni kvaliteti. Cene so za ta izborna vina letos izredno ugodne. Železniške zveze so skrajno ugodne. Borzna poročila dne 26. novembra 1931. Devizna tržišča Ljubljana. 26. novembra. Amsterdam 2271-44 do 2278 28, Bruselj 787 16 do 789 52, Curih 1097-85—1101-15, London 201-58-209 08, New-york 5647 04 -5664 04, Pariz 22176-222 42, Praga 167-64-16814, Trst 288 09—294 09. Zagreb, 26. novembra. Amsterdam 2227141 do 2278-28, Bruselj 787-16-789-52, London 201-58-209-08, Milan 28809-29409, Nowyork kabel 566904-568604, Newyork ček 5647 04 do 560404, Pariz 221-76—222-42, Praga 10764 do 168-14, Ziirich 1097-85-1101 15. Curih, 26. novembra. Beograd 905, Pariz 20-2025, London 18-55, Nevvvork 516-12, Bruselj 71-70, Milan 26-4750, Madrid 43-60, Amsterdam 122-35, Dunaj ne notira, Stockholm 100, Oslo 100, Kopenhagen 100, Sofija 3-73, Praga 15-27, Varšava 57-60, Budimpešta ne notira, Atene 6 50, Carigrad 2-50, Bukarešta 3-10. Vrednostni papirji Ljubljana, 26. novembra. 7% Bler 59, 8"/* Bler 60, Stavbna 40, Ruše 125. Zagreb, 26. novembra, vojna škoda ar. 65 do 66 (65-67), kasa 276-278 (278), dec. 276 do 278 (278), 4°/o agr. ob v. 7% Bler 31 do 32 (31), 8°/o Bler ar. 57—57-50 (57-50), kasa 57—57-50 (56), 7°/o pos. hipot. banke ar. 63 do 64, kasa 62-50—63-50 (63), 6°/o begi. obv. 43-25-44 (43-25). Beograd, 26. novembra. Amsterdam 2271-44 do 2278-28, Berlin 1341-50-1368-50, Bruselj 78716-789 52, Curih 1097-85-110115, London 201-58-209-08, Milau 28809-29409, Nevvvork 167-64-1614. Dunaj, 26. novembra.. Baukverein 12-50, Du-nav-Sava-Jadran 1410, Prioritete 101-50, Trbovlje 29’10, Leykam 1-75. Žitna tržišča Novi Sad, 26. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendenca: neipremenjena. Promet: 38 vagonov. Budimpešta, 26. novembra. Tendenca: slabša. Promet: živahen. — Pšenica: dec. 11-85—1210 (11-88—11-89), rnarc 12-88—13-35 (12-97—12-98). — Rž: marc 13-80—1442 (1408—1409). — Koruza: maj 15-45—15-95 (15-56—15-60). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno slaba, brez prometa. Cdtda se dvosobno stanovanje na Dolenjski cesti za 410 Din mesečno. Poizve se v Fiorijanski Kronika iz litijske okolice V nedeljo zvečer se je vračalo nekaj fantov iz okolice proti domu potem, ko so popivali T neki gostilni v Litiji. Kmalu za njimi pa jo šel tudi C. France. Ker je slednji fantom 1» sledil na poti — čeprav ni bila to njegov« smer — ga Je fant Overle kratko vprašal, zakaj da jim sledi. France se je pa kar zakadil v njega ln ga podrl na tla. Napadeni seve ni hotel ostati dolžan in mu je vrnil nemil sunek, tako da se je tudi France znašel na tleh, toda že naslednji trenutek je skočil v Cerleta ter zamahnil z nožem od zadaj in ga sunil v tilnik. Prizadejal mu Je precej hudo rano — ki pa zaenkrat ni življenske nevarna. Zelo hud je tudi Duhov Tone iz Potoške vasi, ki Je kar na kratko obračunal z dekletom D. Maričko, češ, da ga opravlja okoli. Ko je ona namreč šla po opravku v sosednjo vas, je srečala nehote Toneta, ki JI je mimogrede pri-solil tako krepko zaušnico, da ji je zlomil lep zlat uhan in še uho prebil... Posojilnica v Sv. Križu ima naložen denar za posestnico M. Jožico. Ko je pred dnevi dvignila večjo vsoto, je opazila, da je že »nekdo« dvignil večji znesek ne da bi bila ona kaj vedela o tem dvigu. Prišla je seve vsa ogorčena na orožniško postajo in vrlo orožništvo ja kaj kmalu izsledilo Francko M. Prevarlla je namreč tajnika posojilnice z nekim listkom, da jo pošilja Jožica po denar. On je seve verjel in lepo odštel težko zaslužene novce. Izgovarja se, da ker že ne dobi nikjer »kredita*, sl je morala pač najti tako pot, da pride do denarja, kar ji spričo znanih domačih razmer ni bilo težko storiti. Telefon 2059 Ol Premog suha drva PvgaCtilk, Bohorifrvo ulica 5 uliol 10, dvorišče. V globoki žalosti naznanjam potrtim srcem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod Franc Oset ml. veletrgovec na Vranskem in konj. kapetan v rez., dne 25. t. m. nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 28. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Vransko, dne 25. nov. 1991. Žalujoča soproga IDA, rodbine OSET, SVETINA, JEGLIČ in vse ostalo sorodstvo. S€>hoIslV€> K akademiji Ljubljanskega Sokola Za akademijo »Ljubljanskega Sokola«, ki se vrši v ponedeljek dne 30. novembra v Unionu, je veliko zanimanja. Prednjaški zbor se najmarljivejše pripravlja in hoče pokazati obračun svojega dela na najlepši način. O uspehu ne dvomimo, kajti njegove akademije prejšnjih let so bile vedno na višku. Na tej pa hoče pokazati ne samo izurjenost posameznikov, temveč tudi vso ljubezen do sokolske stvari. Spored, ki obsega XI telovadnih točk, ima svojo vrednost ne samo po svoji dovršenosti, temveč tudi po telovadni kvaliteti. Saj on razpolaga z lepim številom izbornih telovadcev, ki ne poznajo počitka. Kako krepko in intenzivno so vadili skozi celo leto na svojem letnem telovadišču, pričaju tudi slike, v izložbah raznih trgovin,' ki so vse posnete v letošnjem poletju. Mnogo novega so se naučili posamezniki, in danes gori v njih naj večje veselje nastopiti in pokazati sadove svojega dela. Vse točke sporeda so sestavili bratje in sestre prednjaškega zbora sami, da tudi v tem pokažejo svojo zmožnost. Seve, nedosegljiv jim je tu njihov učitelj br. dr. Murnik. V njegovi novi telovadni pesmi je zlita vsa moč, okretnost in lepota v en sam sočen stavek. V telovadnici je vse živo in z mrzlično naglico posamezni odelki pilijo in gladijo, da nastopijo čim dovršnejše. Zlasti je veselje gledati mladino, ta krepka in lepa telesa, kako jim žarijo lica, ki iz njih izžareva le zdravje in dobrota. Upamo, da tolikšne ljubezni in požrtvovalnosti bo znala ceniti tudi naša javnost in bo napolnila dvorano do zadnjega kotička, ter se tako vsaj nekoliko oddolžila vzvišeni sokolski nalogi, ki jo vrši društvo. Smučarski tečaj Sokolske župe Ljubljana Da se smuški šport čim bolj udomači tudi v sokolskih vrstah, je sklenilo načelništvo Sokolske župe Ljubljana, da priredi v drugi polovici meseca decembra t. 1. ob količkaj ugodnem vremenu enotedenski smučarski tečaj, seveda, če se priglasi zadostno število tečajnikov. Stroški za vso oskrbo (prehrana in stanovanje) bodo znašali za posameznika največ 40 Din dnevno. Vse stroške bi morala nositi društva sama, oziroma posamezniki. V tečaj bi se sprejeli le oni priglašene!, ki so vsaj minulo zimo smučali. V primeru, da ta čas ne bi bil primeren, prosi župno načelništvo tozadevnih predlogov, ki se bodo po možnosti upoštevali. Namera prireditve tega tečaja že v drugi polovici meseca decembra sili župno načelništvo predvsem za to, ker je na razpolago dober učitelj, ki pozneje zaradi sslužbenih zadržkov ne bi mogel prevzeti vodstva v tečaju. Tečaj bi se vršil, če bodo snežne razmere dopuščale pri eni naj-bližjih planinskih koč, kjer je tam upati na ugodno smuko. Društvom, kjer imajo dalj časa ugodne snežne razmere, se priporoča v tej zimski dobi tudi smotreno vadbo na smučeh, ki naj se vedno vrši pod vodstvom svojega najboljšega sokolskega smučarja. Pri tem pa se seveda ne sme opuščati redne telovadbe. Društva, ki bi morebiti potrebovala pomoč v vadbi na smučeh, naj to javijo župnemu načelništvu v Ljubljani. Podrobne vesti o smučarskem tečaju bodo društva prejela pravočasno. Opozarjamo pa že danes vsa bratska društva in čete, da se kolikor mogoče v čim večjem številu udeleže prvega smučarskega tečaja Sokolske župe Ljubljana. Sad/c Ljubljana, petek, 27. novembra. 11.30 Šolska ura: Marija Kmetova govori. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.80 Gospodinja in sodobno stanovanje, gdč. Humekova. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Moji vtisi o Jugoslaviji, gdč. Gerra van den Boogaard (v holand. jeziku). 20.00 Sokolska ura: Fizično vežbanje deteta (Bogunovič). 20.00 I. Večer ljubljanskih konservatoristov: Komorna glasba. 21.30 Plošče. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Beograd, petek,, 27. novembra. 11.00 Radio orkester. 12.00 Zvenenje. 12.05 Plošče. 13.15 Plošče. 15.00 šolski radio. 15.80 Plošče. 17.30 Ruske romance. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Sokolsko predavanje. 20.30 Violinski koncert g. Vojtnha Frajta. 21.30 Vokalni koncert ge. Sofije Davidove. 22.00 Večerni koncert radio orkestra. Zagreb, petek, 27. novembra. 12.20 Kuhinja; 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.30 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta. 19.(’0 Kulturne in društvene vesti. 19.15 O gojenju kanarčkov. 20.00 Beograd. 20.30 Koncertni večer, Beograd 22.30 »Rumba«, novi ples. 23.00 Poročila in vreme. Praga, petek, 27. novembra. 14.10 Plošče. 15.00 Brno. 17.05 Koncert komornega kvarteta. 19.35 Pesmi. 20.30 Varšava. 22.20 Plošče. Ljubljana, sobota, 28. novembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče. 17.00 Salonski kvintet 18.00 Viktor Pirnat: Žumberaški uskoki. 18.30 B. Hrovat: Kulturni film za našo mladino. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. 19.30 Prof. Namorš: Spoznavanje blaga. 20.00 II. večer ljubljanskih konservatoristov. 21.00 Akademski ples. orkester. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Lahka glasba. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, sobota, 28. novembra. 11.00 Plošče. 12.05 Radio orkester. 16.00 Plošče. 17.00 0 razvoju radia v Združenih državah. 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra. 20.00 Prenos iz zagrebškega narodnega gledališča. Zagreb, sobota. 28. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Radio orkester. 18.30 Esperanto in trgovske zbornice. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20X0 Prenos iz zagrebškega opernega gledališča. Praga, sobota. 28. novembra. 11X0 Plošče. t2.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 15.00 Brno. 19.20 Poljudni večer. 20.30 Pianinski koncert, 21.00 Poljudna glasba. 22.25 Moravska Ostrava. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave III. No. 13722/1. 3291 v območju uravske banovine Izkaz živalskih kužnih bolezni po stanju z dne 25. novembra 1931. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Krško; Kostanjevica (Malence 2 dvorca). Logatec: Dol. Logatec (Dol. Logatec 1 dvorec), Maribor desni breg: Modraže (Novake 1 dvorec). Steklina: Novo mesto: Šmihel-Stopiče (Regerča vas, Žabja vas po 1 primer), Toplice (Dol. Gradišče 1 primer). Šmarje pri Jelšah: Sladka gora (Nova vas 1 primer). Svinjska kuga: Brežice: Artiče (Trebež 1 dvorec), Brežice (Brežice 5 dvorcev), Zakot (Sv. Lenart 5 dvorcev, Brežina 2 dvorca), (Černe 2 dvorca, Zverinjak 1 dvorec). Konjice: Konjice trg (Blato 2 dvorca), Tepanje (Tepanjski vrh 1 dvorec). Krško: Sv. Križ (Sv. Križ 2 dvorca), Vel. Dolina (Cirnik 6 dvorcev), Maribor, levi breg: Sv. Peter (Malečnik 1 dvorec). Ljubljana mesto: 1 dvorec. Svinjska rdečica: Črnomelj: Butoraj (Butoraj 1 dvorec). Konjice; Žiče (Žiče 2 dvorca). Litija: Pols-nik (Podmil 1 dvorec), Šmartno (Vinter-jevec 1 dvorec). Ljutomer: Radoslavci (Ra-doslavci 1 dvorec). Ljubljana mesto: 1 dvorec. Logatec: Žiri (Hlevni vrh 1 dvorec). Perutninska kolera: Maribor, desni breg: Razvanje (Razvanje 1 dvorec). Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. novembra 193/ Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 1151/31. Dražbeni oklic. 9281 Dne 5. decembra 1931 ob devetih se bo prodala po javni dražbi v konkurzni sklad Rebolja Staneta, trgovca v Kranju štev. 10, spadajoča zaloga blaga: pletenine, klobuki, perilo, toaletni predmeti, dvokolesa, sestavni deli dvokoles in šivalnih strojev. Izklicna cena Din 37.449-71. Seznam zaloge se lahko vpogleda pri podpisanem sodišču soba št. 8 med uradnimi urami. Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 24. novembra 1931. E 615/31-6. 3283 Dražbeni oklic. Dne 14. decembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kobilje, vi. št. 173, 202, 236, 281, 330, 361, 415, 473, 526, 536, 570, 153, 599, 247, 395, 502, 540. Cenilna vrednost: Din 3533-—; najmanjši ponudek: Din 2355'27. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražhe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dolnja Lendava, dne 12. novembra 1931. E 865/31-8. 3282 Dražbeni oklic. Dne 15. decembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Doklezovje, vi. št. 51, 163, 244. Cenilna vrednost: Din 19.500'—; najmanjši ponudek: Din 13.000'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Dolnja Lendava, dne 12. novembra 1931. E 818/31. * Dražbeni oklic. 3287 Dne 31. decembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Košca, vi. št. 32. Cenilna vrednost: Din 22.239'59; vrednost pritikline: 1700-— Din, ki ni zapopa-dena v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: Din 15.959-72. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 19. novembra 1931. Vpisi v trgovinski register. Vpisala se je nastopna firma: 1308. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 23. novembra 1931. Besedilo: Parna žaga »Gorjanci«, družba z o. z. Obratni predmet: Prevzem posestev družabnika šiške Ivana, ki jih je ta kupil od gospodov Hein-rihar Vinka, Janka in Stanka s kupno pogodbo z dne 30. maja 1924, prist. št. B 156, s pristankom vpisanega lastnika tvrdke »Tvornica pokučtva i industrija drva d. d. u Krapini« oziroma z dodatno izjavo z dne 14. marca 1925 in kupno pogodbo z dne 21. aprila 1925, prist. vpis. št. 494, zlasti zemljišč vlož. št. 1172, 1292, 1412 deželne deske kranjske, vlož. št. 394 kat. občine Gabrije (Gabrje) in vlož. št. 1029 kat občine Cerove (Cerovec) sodnega okraja Novo mesto, obratovanje teh posestev, zlasti pa Parne žage na Gorjancih in razprodaja zemljišč. Nakup, izdelava in prodaja vsakovrstnega lesa in lesnih izdelkov. Družabna pogodba z dne 9. novembra 1931, redno število 189, prist. vpis. št. 2838. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 50.000 Din in sicer stvarna vloga v vrednosti 1000 Din, ostanek v znesku 49.000 Din v gotovini. Na to vplačani zneski: stvarna vloga donošena, v gotovini 49.000 Din vplačanih. Poslovodje: Dermastia Karel, profesor v Ljubljani; Havptman Peter, župnik na Dobrovi, dr. Kržan Franc, ravnatelj v Ljubljani; Šiška Ivan, hišni posestnik in tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica št. 4. Za namestovanje upravičeni: Družbo zastopata po dva poslovodji skupno. Tvrdka, ki je lahko od kogarkoli pisana, tiskana s pečatom ali strojem odtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita po dva poslovodji vsak svoj lastnoročni znak pod besedilo tvrdke. Družbena pogodba ima sledeča določila glede stvarnih vlog (aportov): Od družabnika šiške Ivana v družbo prineseni aport obstoji iz vseh njegovih, na Gorjnacih ležečih, še na ime tvrdke »Tvornika pokučtva i i ndustriia drva d. d. u Krapini« prepisanih zemljišč, vpisanih zlasti pod vlož. št. 1172, 1292 in 1412 deželne deske Kranjske, vlož. šetv. 394 kat. občine Gabrije in vlož. št. 1029 kat. občine Cerove, in iz vse zaloge lesa, lesnih izdelkov in terjatev nieeovefra podietia v tovarni v Ljubljani, Me*elkova ulica št. 4, in v podjetni na Gorjancih v skupni vrednosti po odhjfih dolgovih 1000 Din. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. novembra 1931. Firm. 999/31 — Rg C V 25/1. Konkurzni razglasi S 19/31—2. 8276 1309. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o iinovini Hernet Mirka, trgovca z mešanim blagom v Mariboru. Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik sodišča v Mariboru. Upravnik mase: dr. Faninger Rihard, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 5. decembra 1931 ob devetih. Oglasitveni rok do dne 31. de c e m b r a 19 31 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 7. januarja 1932 obenaj-s t i h, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. novembra 1931. Sa 38/31—2. ' 3286 1310. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Poš Antona, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 27, registrovanega pod firmo Anton Poš, trgovina z manufaktur-nim blagom na drobno in s papirjem v Mariboru. Poravnalni upravitelj: dr. Tomšič Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni uparvitelj: dr. Tomšič Franc, advokat v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 4. j a n u-a r j a 19 3 2 ob desetih. Rok za oglasitev do 31. decembra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. novembra 1931. $ Sa 11/31—12. 3269 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Losch-nigg Riharda, trgovca v Slovenski Bistrici, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 12. novembra 1931. 3$! Sa 26/31—109. 3285 1312. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Koražija Ivana, trgovca z železnino v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 42, registrovanega pod firmo Ivan Koražija v Mariboru, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. novembra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. R. U. 203/30-15. 3290 Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega zemljišča posestnikov iz Vidma, Velikega Trna in Stare vasi. Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Videm ležečih, pod vi. št. št. 19 iste kat. obč. vpisanih parcel št. 189/1, 189/2, 189/20 in 189/27. bo na podstavi § 95 zakona z dne 26. maja 1909, dež. zak. št. 44, od dne 4. decembra 19 31 do vštetega dne 17. decembra 1931 v občinski pisarni na Vidmu razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. To se daje na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 4. decembra 1931 do dne 2. j a n u a r j a 19 3 2 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Komisar za agrarno operacijo II., v Ljubljani, dne 23. novembra 1931. Št. 3646/3. * Razglas 3271a—2—1 o pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo sterilizacijsko naprave v kirur-gičneni paviljonu občo državne bolnice v Ljubljani. Uprava obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje po naročilu kralj, banske uprave od 10. oktobra 1931, V. No. 1053/6, in na podstavi čl. 82 zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb, odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev dobavo in montažo sterilizacijsko naprave I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. januarja 1932. ob enajstih v prostorih uprave obče državne bolnice v Ljubljani. Načrte, ponudbene in dobavne pogoje ter vse druge ponudbene pripomočke in pojasnila je dobiti proti plačilu Din 100‘— pri tem uradu med uradnimi urami. Vsa nadaljna pojasnila glej »Službene objave« »Jugoslovana« št. 278 z dne 26. novembra 1931. Uprava občo državne bolnico v Ljubljani, dne 23. novembra 1931. 3 3288—2—1 Razpis. Občina Ribnica na Dolenjskem razpisuje službo občinskega živinozdravnika za področje občin Ribnica, Dolenjavas, Dane, Jurjeviča, Sodražica, Sušje in Vel. Poljane s sedežem v Ribnici. Prejemki se bodo po nastopu službe uravnali na osnovi odredbe Kraljeve banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 13. decembra 1930, III. No. 18.408, »Službeni list« z dne 27. decembra 1930, štev 286/45. Prošnje za razpisano mesto je vložiti pri županstvo občine Ribnice, najdalje do dne 15. decembra 1931 s prilogami, predpisanimi v citirani odredbi. Županstvo občine Ribnica, dne 25. novembra 1931- > - . »d Al Jennings: 40 Pesnik in bandit Bilo mu je blizu dvajset let, ko je po svojem tretjem prestopku prišel v kaznilnico. In ker je bila to pri njem že tretja stvar, mu je bilo odvzeto vsako človeško dostojanstvo. Nobene knjige, nobenega lista ni smel brati. Nobenega pisma ni smel niti pisati niti dobiti, pa čeprav je imel zunaj svojega dragega, skrbečega človeka, ki je hrepenel, da bi ga videl ali vsaj kaj čul o njem. šestnajst let ni prodrla do njega nobena beseda iz sveta, nobena, pa čeprav še tako majhna tolažba. Jaz nisem videl v svojem življenju ničesar tako strašnega, kakor je bila ta usoda, ki mu je polagoma žrla in trla srce. Neprestano je prosil in zahteval kakšnega sporočila od svoje matere. To hrepenenje mu nikoli ni dalo miru. Tako rad bi bil vedel, ali ona še živi, ali mora še zmirom tako trdo delati, ali še kaj misli nanj. Tako silna je bila ta njegova želja po kakšni besedi od nje, da ga je gnala skoraj v blaznost. Jaz sem mu pomagal do te besede od matere in on bi bil pripravljen, da iz hvaležnosti zame umre. Zaradi tega sporočila je odprl blagajno v Poštni založbi. Prvikrat sem se srečal z Dickom, ko sem nekega večera taval po hodniku. To je bilo komaj par mesecev potem, ko sem prišel. Bil sem tedaj v pisarni za selitve in sem bil tako eden zadnjih, ki so morali v celice. Dick je bil že tako dolgo v kaznilnici, da so se pazniki zanesli nanj ter mu dovoljevali, da je šel še malo iz svoje celice in se je po hodniku šetal sem in tja. Mene je že od vsega začetka zanimala njegova majhna, nervozna postava, kadar je takole hodil gor in dol. Bil je ostrega, temnega obraza in nemirnih, sivih oči. Tako sem naletel nanj nekega dne, ko je sedel v kotu in jedel košček kolača. — Ali hočeš košček, kamerad? mi je zaklical. Drugi jetniki so se Dicka nekam izogibali, ker je bil zmirom tako mrk in nervozen, malo pa najbrž tudi zato, ker je bil tako ostrega, skoraj izrednega razuma, ki ga je visoko dvigal nad povprečne are-stante. Dal sem se pogostiti od njega in pri tisti priliki mi je pripovedoval o svojem hrepenenju po kakšni besedi od matere. — Lahko mi verjameš, jaz moram obupati, če mislim na to, kako .trpi. Morda stoji po celo noč pred temile prokletimi zidovi. Jaz sem prepričan, da bi si dala srce iztrgati iz prsi, če bi tako prišla do kakšnega glasu o meni. Veš... In Dick je začel svojo povest. V jetnišnici ljudje zmirom stradajo pomenka. In tako vsakomur, kdor jih le hoče poslušati, pripovedujejo povest svojega življenja. Dick je bil kot otrok ptiček brez gnezda, je pripovedoval. Njegov oče je bil vojak Unije. Umrl je za delirijum tremens, ko je bilo Dicku komaj par let. In po tistem je fant spadal na ulico kakor zaboj za smeti. Njegova mati je prala za druge ljudi. Prizadevala si je, da bi mogla svojemu otroku dati zadosti jesti, in ga je pošiljala v šolo. Pogostokrat je bila juha in kruh za kosilo, zelo pogostokrat pa je moral Dick svoj obed poiskati na smetiščih. Nekega dne je sestradani capinček s tovornega avtomobila ukradel škatlo dvopeka za štirideset centov. — In za to reč so me za vse moje ostalo življenje poslali v pekel. Grenka žalost je kakor črn oblak legla čez njegov obraz. — če bi bil imel priliko, bi bil tele svoje roke rad porabil za pošteno delo. Pogledal je po svojih rokah. Bile so tako silne in tako lepe, da sem malo videl takšnih rok. Prsti na njih so bili dolgi In koničasti, mišičasti, pa vendar vsi nežni. — Dejali so, da me je mati zanemarila in izpridila. Poslali so me v mansfieldsko poboljševalnico in od tam sem se z osemnajstimi leti vrnil kot izučen mehanik. Iz francoske Kanade Pod naslovom »Ljubili in brali je prepovedano« poroča /,'Prager Tagblatt« o življenju v glavnem mestu francoske Kanade Quebec-u tole: »To mesto je mesto cerkva, samostanov in bolnišnic. Za vzdrževanje številnih bolnišnic pobirajo v gostilnah 5-odstotno doklado na zapitek. Tudi cerkva in samostanov je mnogo. V seznamu telefonskih naročnikov v Quebec-u je naštetih pod »Convent« (samostan) več naročnikov kakor pod »Coutrire« (krojač) in pod »Soeurs« (sestre) jih je naštetih več kakor pod »Societč« (družba). Na ulicah pa prevladujejo črno oblečeni duhovniki in črno oblečeni učenci jn učenke samostanskih šol. Francozov je bilo nekdaj v Kanadi le 35.000, danes pa .jih je že nad 3 milijone. V deželi Quebec imajo na leto največ porodov ined vsemi deželami na svetu, izvzem si Romunijo. Pred sto leti je vlada jamčila vsakemu očetu 12 otrok 100 oralov zemlje. Stoletnemu pametnemu in premišljenemu delovanju francoske duhovščine se morajo Francozi v Kanadi zahvaliti, da imajo danes v deželi tako ogromno večino. Zato pa tudi nikdar nobena vlada ni kratila duhovščini njenih pravic. Šolstvo je organizirano na strogo verski podlagi; poleg katoliških šol je pa tudi nekaj pro-testantovskih (anglikanskih). Ministra za prosveto nimajo, imajo pa dve šolski komisiji, eno katoliško in eno protestantovsko. Na gimnazijah učč samo duhovniki in redovniki in tudi vseučilišča so odvisna od duhovščine. Tako je vsa vzgoja mladine v rokah Cerkve, ki obvladuje tudi vse drugo kulturno življenje v deželi. Filmska cenzura je silno stroga. V velikih knjigarnah ne najdeš nobenega romana Balzacovega In le malo del Viktorja Hugo-a. Knjige, ki si jih kdo naroči v Ne\vyorku ali pa kje drugod, carinnrji ne puste meni nič tebi nič v deželo, ampak jih dajo cenzurirati. Ločitve zakona v francoski Kanadi ne poznajo; imajo pa v Quebec-u hotel, kjer žive skupaj neporočeni pari. Zato pa ni branje knjig in ljubezen nikjer tako lepa kakor v francoski Kanadi, ker je oboje — prepovedano... Klub zadovoljnih samcev Pariški listi so poročali te dni, da so v Parizu vstanovlli saimci svoj klub, ki so imenuje »Celibataires conlents de leur sost — klub s svojo usodo zadovoljnih samcev.« Ta pojav gotovo zasluži, da ga v današnjih težkih časih zabeležimo; to dokazuje, da živi na svetu kljub gospodarski krizi le še nekaj zadovoljnih ljudi. Da so ti ljudje zadovoljni, si pa lahko razlagamo s tem, da nimajo žen. Člani kluba se bodo vsak mesec enkrat zbrali in bodo preživeli tisti večer prav lepo in prijetno, ker bo imel vsak sam s seboj svoj vežni ključ. Večerja bo veljala samo 30 frankov in tudi vsa druga razvedrila bodo taka, da ed jih bo lahko privoščil tudi manj premožen samec. Vsak član mora biti star najmanj 30 let; glavna načela kluba pa so humor, solidarnost in medsebojna pomoč. Kdor se 13 mesecev po vstopu v klub oženi, tega brez usmiljenja črtajo iz imenika članov, kajti tak človek je dokazal, da ne zna ceniti svojega srečnega položaja. Agent in kneginja V Vairrvi je ustrelila kneginja Korylent-VVoronieck: . potomka ene od najstarejših poljskih pleme, laških rodbin, svojega »prijatelja« Brombovsk ga, zastopnika velike fabnike »Tre-tova«, ki izdeluje razne predmete iz gumija (galoše itd). Brom bovški je te dni pričakoval obisk svojega brata iz Amerike. Ker pa ni hotel, da bi njegov brat zvedel za njegovo razmerje s kneginjo, ki je bila 20 let starejša od njega, je rekel kneginji, da bo za nekaj dni odpotoval. Ljubosumna kneginja pa je hotela po vsi sili vedeti, kam gre in zakaj; ker ji pa tega ni hotel povedati, se je ženska tako razjezila, da je pograbila revolver in ga usmrtila. Posvetitev spomenika padlim vojakom v mestu Memel Proti motorjem — za konje! V Avstraliji so razvija jak pokret proti motorjem in strojem sploh. Ljudje hočejo zopet konje, češ da so cenejši. Mati je ubila svoje hčerko iz usmiljenja V Bratislavi je te dni ustrelila 40-letna žena nekega bančnega prokurista svojo 20-1 etno hčer, ki je bila žo 6 let umobolna. Dekletu se je omračil um vsled smrti njenega ženina, ki se je pri neki avtomobilski dirki ponesrečil. Izredno lepo deklico so dali najprej v sanatorij, odkoder so jo odpustili kot zdravo. Pred nekaj dnevi pa jo je prijela bolezen znova. Skakala je po sobi kot besna, nazadnje pa je pograbila nož in hotela napasti z nožem očeta in mater. Nato so zdravniki dekleta znova pregledali in ugotovili, da je neozdravljiva. Na mater je ta vest delovala tako silno, da je sama v veliki duševni zmedenosti ubila svojo hčer, ker ni mogla prenašati njenega trpljenja. Potopljena »Lusitania« List »Chicago Tribune« poroča, da so v New-yorku ustanovili družbo, ki bo preiskala kraj, kjer se je med vojno potopil parnik »Lusitania«. Ladjo bodo poskušali doseči s posebnimi pripravami za potapljanje. Od slabosti je umrl Pred nekaj dnevi je umrl profesor Red, izumitelj brezdimnega smodnika. Na stara leta se je preselil v svojo hišico na deželi, ki je ni nikdar zapustil. Iiiša je začela polagoma razpadati, na vrtu pa je rastlo, kar je hotelo. Zvečer je bilo razsvetljeno samo eno okno, vsi drugi prostori pa so ostali temni. V hišo sta prihajala vsak dan le pek in mlekarica; ta dva sta postavljala svoje blago kar pred vrata, kjer sta našla tudi denar za blago. Pred nekaj dnevi pa sta našla oba, pek in mlekarica, svoje blago od prejšnjega dne nedotaknjeno. Trkala sta, a nihče se ni oglasil. Pek je obvestil policijo, ki je vlomila v stanovanje, kjer je našla profesorja nezavestnega na tleh. Poklicani zdravnik je dal profesorja prepeljati v bolnišnico, kjer pa je kljub vsem naporom zdravnikov, da ga rešijo, vsled slabosti umrl. Oslabel je od lakote. Slaščice za Miklavža in za Božič Hiše so narejene iz »lecta«. Moderne stavbe Arhitekt Irvin Chanin, ki je zgradil že več nebotičnikov, je nedavno izjavil časnikarjem, da ni več daleč čas, ko bodo gradili po 650 metrov visoke nebotičnike. ‘ Te zgradbe ne bodo imele oken, ker bodo vse stene kristalne. Irvin Chanin je prepričan, da njegovi načrti niso nemogoči. V taki stavbi bo' lahko prebivalo do 50.000 oseb. On je prepričan, da b0 njegova metoda pomenila novo dobo v zgodovini stavbarstva. Najdražje drevo na svetu Najdražje drevo na svetu je brez dvoma 100-letna platana, ki raste v osrčija Londona. Drevo so posadili nekdaj baš na to mesto, ker je tukaj stala prej neka cerkvica, ki je pa kasneje pogorela. Neka stavbena družba ponuja londonski mestni upravi 6 milijonov dinarjev za to drevo, občina ga pa ne proda in tudi ne da v okolici zidati previsokih hiš, da se drevo ne bi v senci zadušilo. »Le kako lepo solnce sije — kako lepo...« Filmska zvezda tvoji hčerki: »Ali te res ni nič sram? Ti hočeš zopet imeti atekn, da se bo s teboj igral — pa si imela letos vendar že trii* Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Miehžlok. — Urednik Milan Zadnck. — Za inserntni del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.