Št. 71 V Gorici, v četrtek dne 24. junija 1909. Tečaj XXXIX. Izhaja trikrat na teden, iti sie«r v torek, Četrtek ju soboto ob 4..uri popoldne tor stano po posli preju- nuna ali v Ooriei na dom poSiljaua: vso leto.........l."j K */a .......... '¦*> « 1'ns.iiiiiCno štoviH«1-stanejo-10 vin. , _____ SOČA" ima ufclpdnj^SJirpUna^inlogf' \[i)% 5ipvr»Hf*""^^^r^C: rfn ;,Kažipot po Goriškem In GradiSCanskem" in dvakrav „ |,>fii, Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez". Simonino sprojtMiia upravništvo v Gosposki ulii-i •tl,v. 7 3. i«ul«sfri". v ,,'iorihki Tiskarni" A. Oaliiša-ic. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se ra&unijo pi> lvtit-vvstiih č» tj.V;„„ .-liiU (i v. L'-krat l-i v. 3-krat 12 v vsaka n>ta. VeCkiat po pujrodbi. Večji; Črke po prostoru. — IJrkliJiu' in spisi v liivdniskeiii delu 30 v vrsta. Za uMik» i" vsebino oglasu v odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrii: Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.dopoludne.Upravniatvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. NavoSnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravniStvn. JPRIMOREC" izhaja neodvisno od „Soflo" vsak petek in stane vso leto 3 K 20 » ali gld. 1-60. „SoCa" in „Frimorec" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afri6, Ole-" dališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; 'Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; 0en, Jelleisitz, Nunska ul. 3. I. Hova«ski. na Goriščeku: Peter Krebelj, Kapucinska iil. 1; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi II; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sav-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska u!.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telsfon It. 83. — »Gor. Tiskarna" A. Gabrgčck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Nemška agitacija na državnih železnicah in Wieser. Poslanec M a n d i č je stavil v poslanski zbornici tako-le interpelacijo. Opetovano je bilo naglašeno v avstrijskem parlamentu od jugoslovanskih poslancev, kako se toliko od strici mini-sterstva železnic, kolikor od strani podrejenega mu uradništva zistematično dela na to. da se narod vseh teh krajev na našem jugu, po katerih tečejo državne železnice, čim hitreje ponemči. Ministerstvo železnic namešča ne samo na ravnateljstvu državnih železnic, v Trstu čini več nemških uradnikov, tako, tla n. pr. v Trstu ni niti enega predstojnika tolikih upr^vno-tehničnih oddelkov, ali sploh višega uradnika hrvatske ali slovenske narodnosti, marveč dela tako tudi na mnogoštevilnih svojih postajali v Čisto slovenskih ali hrvatskih krajih, ali z mešanim siov.-hrvatskim prebivalstvom. Za pripadnike naše narodnosti so rezervirana le najnižja uradniška ali uslu-i-beiiiška mesta. In vendar bi moralo mi-iiisterstvo vedeti, da na jugu naše države velik del državnih železnic teče po hrvatskem ali slovenskem zemljišču ter bi moralo vsled tega biti tam razmerno največ uradnikov našega naroda. V resnici pa jih je toliko, da pred nemškimi uradniki popolnoma izginjajo. Naj bi že bilo, ako bi se ti nemški u~ rudniki v službi in izven službe, vedli nasproti prebivalstvu, med katerim žive, tako, kakor jim nalagajo splošni državni zakoni in menda tudi napotki visokega mini-sterstva. Nikcto |un ne more kratiti vršenja svojih državljanskih pravic izven službe, ali v službi morajo spoštovati državne temelje zakone, a izven službe ne smejo bit; v zasmeh in pohujšanje prebivalstvu, kateremu imajo služiti. A kaj vidimo n. pr. v Primorju? Tam so mnogi uradniki državnih železnic v hi izven službe širitelji nemštva in graditelji nemškega nvsta do Adrije. V dokaz temu navajamo samo en slučaj, dogodivši se nedavno v Ooriei, da-si je takih in stičnih slučajev kaj pogosto opisanih v naših listih. Dne 26. t. 1. je odbor nemške šolske družbe »Schulverein« v Ooriei, po vspod-buji že glasovitega gernumizatorja, železniškega uradnika W i e s e r j a, sklical sestanek železničarjev, ki so odvisni od rečenega uradnika. Sestanku je predsedo- j val drug germanski agitator, čuvaj postaje 1" i a s c h b e r g e r. Sestanku so kumo-vali razun Wie.scrja njegov pomočnik Sa~ lesti, zastopnik glasovite »Siidmarke,« in druge osebe, ki so mogle vplivati na podrejene jim železničarje. Vsega skupaj jih je bilo 30—40 oseb. Na tem sestanku so obljubljali železničarjem, da zgradijo šolo nedaleč od kolodvora, ki ima biti do jeseni gotova in ki bo sestajala za sedaj iz dveh razredov. V ta namen so goriški Hermani dobili od društva »A 1 g. d e u t s c h e r S c h u I-v e r e in« 4000 mark in od društva »S.ii d-m a r k« 4300 K. Učiteljstvo jim bo vzdrževal »S c h u 1 v e r e i n«. C. kr. profesor realke S t e i n c r je na tem sestanku poročal, da je od dvornega svetnika in ravnatelja drž. železnic v Trstu izposloval.' d a s e b o m o g I o v g o r-nji n a m e m p o b i'r a t i o d u s I u ž -b e n c e v d o b r o v o 1 j n e p r i s p e v -k e, ki se bodo pridrževali že ob izplačevanju plačil. Na zaključku je uradnik Wieser priporočal zbranim, naj bi se shajali po enkrat na teden, kjer iih bodo niihovi učitelji (agitatorji) navduševali. ¦ V smislu sestanka je bil izdan proglas (Aufruf) na uslužbence. Iz navedenega je razvidno, Ja se tam ne le mži uradniki svobodno in nekažnje-no vtikajo v narodnostne borbe s tem, da ustanovljujo v ml\ našim narodom in za našo deco nemške šole v namen -poncnir čevanja, marveč da se jih na to n;- neču-ven način vspodbuja tudi od strani ravnateljstva. Da se temu protizakonitemu in urad-ništva državnih železnic nedostojnemu postopanju na državnih železnicah naših južnih de ¦•.-, enkrat že stopi na pot, si dovoljuje«« pisani , .mišati njegovo prev-zvišenost, spoda ministra železnic: Blagor na vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Češki napisal Julij«« Zeyer. lDalje.) '»Gospod«, pravi mirno, »Mingeja, moja zapovednica, me pošilja za vami. V SVf>ii zmedenosti ste obesili lutnjo na vejo l>rcskvc in jo pozabili tam«. ¦>Svoje lutnje nisem, pozabil«, odgovorim, snemaje prstan in dajaje ga sužnji z«i nagrado. Obesil sem jo kot dar za tvojo Kospo. Slavnost cvetlic je, in stara navada daje pravico, prinašati ta. dan darila tudi j tt;m, katerim bi si v drugem času- kaj ta-| k"ga ne upali ponuditi«. : J »Uljudni ste in radodarni«, pravi Ta- | uirka; »to sporočim svoji gospej, toda | Kliudnost zahteva, da jej. poveste to tudi ; sami«. [ _ Videl sem, da sem se s svojo uljudno j jažjo sam vjel v .mrežo. Zbal, sem se ne-i k(>Iiko, toda z razvr ,to smelostjo sem šel . /il Tatarko. Peljala me je v majhno sobo, ki je J< vsa iz biserov rožnatega bleska, tako ^ se mi je zdelo da sem v ogromni školjki. Vrf'm, ki so se odprla nekje za menoj, so 1. Kako more opravičiti, da se med naštov narodom nameščajo kakor uradniki nemški agitatorji, a na ravnateljstvu v Trstu imenuje za vse tehnično-admini-strativne oddelke kakor predstojnike izključno Nemce ali take osebe, ki jim je naš jezik absolutno popolnoma tuj? . 2. Ali odobrava vaša prevzvišenost navedeno postopanje uradnika Wieserja in njegovih tovarišev v Ooriei? 3. Smatra-li vaša prevzvišenost dovoljenje dvornega svetnika in ravnatelja državnih železnic v Trstu glede pobiranja prispevkov in odtrgavanja od plače uslužbencev po zakonu dovoljenim ali o-pravičenim? • »Časopis českčho urcUnictva želez-ničnicho« prinaša članke tudi v slovenskem jeziku. V št. 12. z dnč 15. t. m., je objavljen v tem listu članek »Ne niš k, a šola za že I e zu i ča r ske otrok.e v O o r i c i.« Ta članek priobčimo prihodnjič. bih provzročila gias kakor struna, in ko sem se ozrl, je stala na pra ;i* Mingeja. V roki je imela mojo lutnjo, i?- v,: obličju jej je žarel radosten smehljaj. Toda tudi .ta smt;.!jaj je prodirala nekaka koprneča žalost, ki jej je dajala nekaj nepopisno sa-njavega. »Hvala ti za tvoje darilo, moj Hoang-ti,« pravi, biižajč se mi. »Končno mi je dodeljeno, govoriti s teboj! O kako sem hrepenela po tem trenotku!« Srce mi je burno utripalo, same strasti sem čuti! nekako onemoglost. Toda moja vesj: me je karala: Kako sem se mogel približati ženi svojega dobrotnika? Vse svoje moči zberem in po velikem premagovanju pravim: v>Oospa' moja, kdaj se vrneš k svojemu soprogu Panju, k mojemu dobrotniku?« Mingeja se zasmeje. »Dobro znaš sklepati«, pravi, »toda motiš se. Pa iju moj soprog? Lahko bi bil moj oče. Vsekakor sem njegova sorod-nica, da, skoro me je sprejel za hčerko, in včasih posetim njegovo hišo. Videl si me nekolikokrat tam, in iz tega izvira tvoja zmota. Živim vedno tu v samoti«. »Ti si prosta ter ne pripadaš nikomur?« zakličem, in solze radosti se mi vlijejo iz. oči. Stali javnosti sriM Ni nam treba povdarjati potrebe šolske izobrazbe /a naš naroden napredek. To so uvideli že vsi naši sloji in streme tudi za tem bolj in bolj razširiti pojmovanje in smisel za študiranje tudi po dokončani ljudski Šali. Začelo se je posvečati več pozornosti meščanskim šolam, gimnazijam in realkam in tudi za trgovsko izobrazim se je našlo nekoliko smisla. In ravno ;) poslednie^je, na kar ho=-čemo našo javnost, posebno pa naše srednješolsko dijaštvo posebno opozoriti. Slovenci, ako hočemo povzdigniti gospodarski nivo, moramo skrbeti v prvi vrsti za gospodarsko-trgovsko izobrazbo, katera danes nedostaja slovenskemu narodu, dasi je neobhodno potrebna, ako hoče naš narod uspešno tekmovati z močnimi gospodarsko silnimi in trgovsko izobraženimi sosedi. - »Nikomur ne pripadam — razun tebi, katerega si je izvolila moja duša«, zaše-peče Mingeja. »Da«, pristavi za trenotek, »tebi pripadam ali — grobu!« Padem jej k nogam in poljubljam rob njenega oblačila. Sklone se k meni in položi zračno svojo roko na mojo glavo. »Ah«, šepeče tiho, tako tiho kakor najnežnejši vetrič in s tako globokim glasom, kakor bi prihajal iz neizmernega brezna; »ah, kako te ljubim, kako te ljubim!« Padla mi je na srce. Bil" sem kakor blazen, čutil sem, kakor da mi umira srce. Mraz me je obšel, ko sem pritisnil na njeno čelo poljub. Moja ljubezen je imela na sebi nekaj smrti podobnega; tako nerazumljiva, silna, da, strašna se mi je zdela ta hip. Zdelo se mi je, da je s tem poljubom prešlo vse moje življenje v njeno bistvo in da sem jaz ostal brez volje in brez duše kakor mrtvo truplo. Mingeja pa je bila kakor plamen.; »Zdaj si večno moj!« je vskliknila. »Ali hočeš biti moj soprog?« V moje trepetajoče telo se je zopet vračalo življenje. Odgovoril sem ji samo z divjim vsklikom. »Vse narediva po starem običaju, častč davne tradicije«, pravi -Mingeja ve- Naša javnost se mora zatoraj v interesu narodne stvari zanimati «a višjo tr-govsko izobrazbo mladine, ako hoče pridobiti slov. ljudstvu trdo gospodarsko stališče. Obenem je pa tudi v interesu srednješolske dijaške mladine, da poseča trgovske višje in visoke šole, ker jim te študije zasigurajo lepo, lahko rečemo krasno bodočnost, dočim sodnija, davkarija srednješolcu, ki nima visokih študij, ne more nuditi nikake gmotne odobnosti niti nobene kariere. Da bi se pa naše dijaštvo bolj seznanilo s trgovskimi šolami in s pomenom višje trgovske izobrazbe, evo nekoliko podatkov o praških nižjih in višjih trgovskih šolah. Danes ni Praga le kulturno slovansko središče, ampak tudi gospodarski centrum ki imponira s svojo industrijo in gospodarsko denarno organizacijo celemu svetu. Zato je pač naravno, da je tudi trgovsko Šolstvo na zelo visoki stopinji in prekaša vsa druga avstrijska podobna učilišča. Nam Slovencem pa, ki se moramo opirati tudi gospodarsko na brate Čehe, se nudi tu.najlepša prilika spoznavati ne le gospodarske težnje Reškega narqda, ampak tudi njegovo "razvito gospodarsko-trgovsko in vsestransko poznanje trgovskega dela. V Pragi obstojajo doslej sledeča trgovska učilišča: - "'",,.,• 1. Češkoslovanska trgovska akademija (ČeskosloVanska akademie obehod-ni) 2. abiturijentni kurz na isti, 3. dvoletni kurz na tehniki za absolvente trg. akademij. 4. c. kr. višja industrijska šola (Cis. krak Vyšši prumvslova škola.) 5. cela vr-vrsta nižjih privatnih šol čeških in nemških jako: trg. šola društva' »Češkoslovanska obehodničkd Beseda« trg. šola Wertheimer, Bergmann, trg. šolr Skri-vanova trg. šola Hlavačkova itd. 6. nemška trg. akademija z abiturijentnim kur-zom. (Prager Handelsakadernie). Razume se, da bo slovenski dijak pohajal le češke .trgovske šole, ki mu nudijo v vsakem oziru večjih udobnosti, poleg tega pa ne dela češki jezik nikakih tež-koc in se mu vsak lahko v prvih tednih toliko priuči, da vse razume in da. more.. selo. »Tu zraven je kopelj, tam najdeš obleko, primerno bližajočemu se obredu«. Hitro je odšla iz sobe. Šel sem v kopelj, oblekel se v zlato pretkano obleko, ki je ležala r on, in se namazal s parfumom. Ko se: xc vrnil v sobo iz biserov,... so bila vrata, vodeča na vrt, odprta do kraja, zadoneli so bobni in rogovi, in zbor deklic, nosečih sveče iz rožnatega voska, je-prišel po me v sobo. Peljale so mena vrt.,Tu je čakal zaprt palankin, pokrit s cvetjem breskev in s srebrno tkanino. Ena izmed deklic mi da zlat ključ, ki ga je odpiral. Vnovič, zadoni godba, šumna, ogL « šujoča. Sužnji, noseči palankin, se odpravijo na pohod, jaz, devojke s svečami in godci-korakamo'za palankinotri. Pota po vrtu so bila temna, kajti prastara drevesa, največ ciprese in orehi, niso puščale skozi svoje veje žarkov zvezd. Zdelo se je, da blodimo po gozdu. Čim dalje smo prihajali, tem zamolLnejše je zvenela godba in končno popolnoma utihnila. Tudi deklic je bilo vedno manj, druga za drugo so se izgubljale, in sveče so ugašale, a vendar je pot postala svetlejša, kajti orehovi gozd je bil vedno redkejši. Naenkrat smo vstopili v ogromen nasad breskev, dremajoč v čarobnem svitu zvezd, katerih dotlej nisem videl nikdar tako krasno goreti, tako študirat^ $ic&r pa^g4ft$o> češkT profesorji vsakemu y.vsakem oziru zelo na roko. Pogoji za vstop na českoslovansko trg. akademijo v Pragi so sledeči: 1. Ab-solviranje 4. razreda realke, gimnazije, oziroma meščanske šole z dobrim uspehom. 2. Priglasil je se od 1. mal, srpana do 15. kimovca pri ravnateljstvu »Češkoslo-vanske akademie obchodni v Praze.« Svetovali bi pa, da si priglasi vsak kolikor mogoče hitro, ker se lahko zgodi, da kdo radi prevelikega števila priglašenih pozneje ni sprejet. K priglasitvi naj vsakdo priloži zadnje spričevalo, krstni list in K 10.— za vpisnino. Študij traja 4 oziroma 3 leta. Kdor želi natančnejših informacij glede trg. akademije, naj se obrne na ravnateljstvo »Češkoslovanska akademie obchodni v Praze,« ali na enega od sledečih; Rus Srečko, p. Lukovica, Gorenjsko. Sire Fran, Praha II, Ječna nI. 8/II. p; v počitnicah Krani; Toman Ciril, Praha II. Puchmajerova ulica 24/11. . p; med počitnicami Moravče, Gorenjsko. Letos študira tu 5 Slovencev. Da. je to število za Slovence prepičlo, popolnoma nezadostno, in ako primerjamo, da je čeških trg. akad. čez 2500 (v Pragi, Plzni, Chrudimi, tedaj bi moral poslati naš narod najmanj 200 svojih sinov vsaka 4 leta na trg. akademie. To število bi pa bilo še premajhno z ozi-rom na to, da danes pri nas sploh nimamo trg. akademikov in pa da drugi narodi lahko konkurirajo z akademičnim trgovskim naraščajem. Slovenski stariši, pošljite torej svoje sinove na trg. akademijo, ter skrbite, da Vaši sinovi dobe tudi v trgovini ono izobrazbo, katero z ožirom na našo ugodno geografično trgovsko ' lego potrebujejo, našemu narodu pa s tem v trgovini pridobite ono mesto, katero mora imeti. Srednješolci, ne pozabljajte pri izbiranju stanu na trgovino, katera Vam nudi tako lepo bodočnost in toliko zanimivosti. Za slovenske trgovske akademike v Pragi: Sire, Rus, Teman. Prai strahsvitimi poletnimi obdelosliDi: bljevanjem, drisko, črevesnim katarom itd. more mati: svoje ljubljenčke uspešno varovati« samo 6o jih prohranja s »Ku-feke«. Natančnejše pojasnilo o pravilnem preživljenju in negovanju otrok obsega sesitek ,fB«r SaugliBg", ki ga je spisal zdravnik za otroke in ki se zastonj dobiva v prodaj ališču aH pri B. Kufeke, Dunaj III. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz črnič. (Vislice.) — Gotovo se začudite, g. urednik naslovu. No pa le nič čudenja. V Črničah in tudi v Batujah imamo vislice (»gavge«). Da »gavge«, »gav-ge« in veste kje?. V Črničah namreč v fa-rovžu v stali, v Batujah pa v farovža na dvorišču. Zelo praktično je.naprav^np" io čud- i no orodje: po koncu sta postavljena v zemljo dva kola, in na vrhu teh dveh kolov je po čez železen klin s kola v kol. Vse skupaj pa se »juglje« kakor kravi rep. Mi si ne moremo raztolmačiti, čemu kar meni nič, tebi nič, ta naprava v naših farovžih. Da bi ljudi tu gori vesili, tega ne, saj vendar ne živimo v času inkvizicije. Nekdo je baje vprašal najbolj pobožno ženo cele črniške županije, da kaj te »gavge« pomenijo. No velepobožna »ta mlada« ni vedela. Neki hudomušnež je pa konsta-tiral kaj da bo iz tega oiodja. Naši nunci v Črničah in Batujah da imajo baje na skrivnem, par zelo majhnih fantičev iz Črnič in Batuj, katerim bi radi vcepili v nizke glave nizkih postav »vervanje«, da je čuk pobožna in brhka ptica. Ti fantiči da pojdejo baje gori na te »gavge«, na tisti železen »cvek«, ki je od zgoraj počez. Kaj da jih obesijo? Ne, saj šo zadosti »štrafani«, ker nimajo rašča.' Kaj pa? Ali sinodo tu gori za zabavo gugali? (KeVse1 to orodje namreč guglje kot kravi' rep1). Mogoče. Sicer pa dosedaj nam ni nič jasnega, zakaj bodo rabili po farovžih te »gavge«. Ako nam tega velepobožna gospa »Mal-tova« iz Črnič ne pojasni, tedaj bomo še vedno v strahu, da bodo tu gori naši nunci ta hude liberalce vesili. Joj, strah je grozna reč! Iz sežanskega okraja. Pevsko-bralno društvo »Tomaj« v Totnaju priredi 29. t. m.* na pr.. nik sv. Petra javni ples na dvorišču g. M. Čefu-ta-Ucmana. Svira narodna godba s Pro-seka pod vodstvom g. Majcena. Ples prične ob Va eni popol. in se vrši do H. zvečer. Morebitni dobiček namenjen je javni ljudski knjižnici, za kar se nadeja odbor obilne udeležbe. jasno migljati. Rosa je kapala z breskev, ki so.cvele tako bujno, da so bile videti, kakox.da...50„Qdete s slano. Nikdar nisem videl krasnejšega pogleda. Sredi nasada, je staja majhna hiša,, bela kakor lotos, zračna kakor ptičje gnezdo. Lesk konste-lacij, iarečih na uebu,rse-5e odbijal,od njenih srebrnih sten, v katerih so se ogledovale, kakor V-^ptidi.-..4. iyj. ... ,_.-. ^Ered to hišo postavijo sužnji palati-kinvin .končno ostanem sam: vsi, sužnji, deklice in godci so izginili. Iz palankina je zazvenel sladki, sa-hjavi,.pritajeni glas Mingejiri; »Pri cilju sva. Pri paviljonu sva, ki se imenuje .Blagor na vrtu cvetočih breskev'«. Vzel sem ključ in odprl palankin. Nekaj kakor blesk belih žarkov mi je padlo v naročje,Mingeja, zagaljena s pajčoianom. Nesel.sem jo v paviljon. Vstopila sva v majhno, sobo, ki se mi je zdela prevlečena z blagom, tkanim iz nitij breskvinih cvetov in iz zmrzle rose. Sedemkrat.sva se poklonila ognjišču, na katerem je gorel miren, bledo modrikast ogenj. Potem sem jej snel pajčolan. Oblečena je bila v belo svilo, posejano z breskvinimi cvetovi. Tudi njeni lasje so bili ovenčani z istim cvetjem. Na mizici je stala srebrna kupa z vinom. Skupno sva ga izpila. »Zdaj sem tvoja, moj soprog«, je šepetala Mingeja in pokleknila pred menoj. Drufovka en tapet za noge ter čašo z napisom v narodnih barvah. — Odbor se toplo zahvaljuje vsem blagim darovalcem ter se nadeja od rodoljubja goriških Slovenk in Slovencev še mnogo lepih darov v korist in prospeh naše prepotrebne šolske družbe.. Darove sprejemajo gg. Drufovka, dr. Faganelova in Komačeva. Računski listi družbe sv. Ciriln in Me-toda bi bili lahko zdaten vir dohodkov, če bi se vsi zavedni rodoljubi posluževali- pri plačilih teh listkov, žal da je še mnogo tvrdk, ki nimajo teh listkov. Letoviška sezona je tu, gostilničarji po letoviščih, ste že naročili listke?! Slovenci zahtevajte vsepovsod naše listke. Družba sv. Cirila in Metoda Za goriško žensko podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda se je nabralo na prvem Sokolskem plesu v Števerjanu v gostilni g. Paljevca K 7'60. K tem je prispeval rek rut g. Romuald Makuc K"2, ker noče kupiti vojaške kape. — V isti gostilni je nabral brat Frid. Maraž med števerjan-skimi fanti K 2 tudi v prid družbi. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda ima prav lepe, nove, originalne razglednice v zalogi. Pričakujemo naročil! Motiv: »Iz narodnega življenja Slovencev«. Izkaz darov za podružnično veselico sv. Cirila in Metoda, ki se bo vršila dne 4. julija pri Katariniju. (Dalje). Tvrdka Hed-žet-Koritnik je darovala majhen prtič za na mizo; gospa prof. Seidlova JO kron ter pozneje še en dar za buffet; gospod Kutin, trgovec, 1 kg kave; gpspa Pantf*. ger eno škatljo rutic; gospod Bisail, trgovec, za pet- bluz blaga; gospa Spinčič- Pritisnil sem jo na svoje srce. »O ti blagor na vrtu cvetočih breskev!« sem vskliknil. Več nisem mogel reči. Skozi odprta okna so svetile zvezde na najino srečo, in veja cvetoče breskve, ki je rastla skozi okno v sobo, je zatrepetala kakor da naju blagoslavljaj ko sem, nesel Mingejo za svilnat zastor, ki naju ješ skriyal>tudi pred zvezdami. Sajna, sqma* sva hotela biti, brez teh večnih, svetlih svedokov, ki so videli že toliko blagra — j in toliko plakanja. Ko se je svitalo jutro, me je zbudil dež žgočih solza, tekočih na moje obličje iz Mingejinih oči. »Čas je, da odideš«, pravi ihte. »Zakaj me podiš od sebe? Pri tebi ostanem ali pa pojdi ti z menoj. Naj izve za najin blagor in srečo celi svet«. Mingeja prebledi kakor smrt. Posuši si solze in pravi slovesno: »Če ti je drago moje življenje, če tvoja ljubezen ni laž, te rotim pri najini sreči, naj moje ime v človeški družbi nikdar ne pride preko tvojih ustnic. Nikdo na širnem svetu' ne sme najine sreče niti slutiti. Ne vprašaj, zakai se skrivam. Izveš to enkrat, a rnecl tem mi zaupaj. Ako spregovoriš, pa umrjem, in izgubiš me na veke.« »Toda kako morem brez tebe živeti ?« (Dalje prihodnjič.) Domače vesti. Javni nastop učencev glasbene šole Pevskega in glasbenega društva v Gorici bo 29. t. m. ob 10. uri predpoludne v dvorani Trgovskega doma: Kako^pVejšnja leta bodo tudi letos učerici in učenke vijo-linske in klavirske šole P. in gl. društva izkazali v javnem nastopu svoj napredek v sedanjem šolskem letu, ki se bliža koncu. To pot pa nastopijo tudi dijaki pevske šole. Spored je tako sestavljen, da bo nudil verno sliko skrbnega pouka v igri na gosli in glasovir in pa zlasti v zboro-vem petju. Vpričo precejšnjega števila učencev, bodo mogli le nekateri nastopiti in je spored glasbenih in pevskih točk tako sestavljen, da bo dovršen v dveh urah, to je, do poldne. P. n. občinstvo je tem potom vabljeno, da prisostvuje pri tem nastopu, da pobodri mladino v njenem glasbenem in pevskem stremljenju, in da se obenem prepriča o delovanju naše glasbene in pevske šole. Vstop je brezplačen. Tiskani sporedi bodo občinstvu na razpolago. Pevsko in glasbeno društvo vabi gg. pevce k pevski' vaji v petek 25, t. m. ob 81/;. zvečer, gg. pevke pa v pondeijek ob 6. Prosi se točnosti. Veselica »Slov. bralnega in podpornega društva« v Gorici se bode vršila, kakor že objavljeno, na dan sv. Petra in Pavla na Katarinijevem vrtu. Dolžnost nas kliče, da vsak po svojih močeh pripomore do dobrega vspeha veselice. Sodeč po predpripravah, bo letošnja veselica ena najlepših, kar jih je priredilo društvo dosedaj. Krasen vrt je docela prenovljen in že sam na sebi jako privlačen Vspored bo obsegal petje, godbo, polževo dirko, šaljivo pošto, ples in razna presenečenja. Na vrtu bosta na razpolago 2 bu-feta, v katerih se bode prodajalo različno pecivo, fina vina in likerji. Vse to prevzamejo v oskrbo naše vrle dame, ki bodo prodajale v korist naše prepotrebne družbe sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo si. občinstvo, da je namenjen morebitni čisti preostanek društveni bolniški blagajni, ki podpira obolele člane v slučaju bolezni. ) Z ozirom na blag namen, ki ga ima društvo, je pričakovati, da se udeleži občinstvo v polni meri veselice in s tem pripomore do dobrega vspeha. Za to naj vsak agitira med svojimi znanci in prijatelji, da napolnimo vrt do zadnjega kotička. Slov. bralno in podporno društvo v jSorici vabi svoje gg. člane, da se udeleže veselice na Ajševici v nedeijp, dne 27. t. m.r pblnoštevilno. Ocitiod iž društvenih prostorov ob 2. uri pop. Poslanec Bugatto o slabosti »laške« Gorce. — Pred kratkim je bil v Gradišču ob Soči shod, na katerem je govoril tudi '• državni poslanec Bugatto. Dotaknil se je med drugim razmerja med Gorico in Gradiščem ob Soči ter rekel o Gorici, da se ne more ubraniti slovenske »invazije,« čeli prav je finančno najmočnejša(!) v deželi, in če si ne more sama pomagati, kako naj pomaga Furlaniji? — Hud tobak za velike laške lažiliberalce v Gorici, ki povdar-jajo venomer, da je Gorica središče- furlanskega dela dežele ter da mora Furla-Hija le v njej videti svojo zaščitnico. Bugatto pa je rekel, da goriški Lahi so taki revčki, da si še sami ne morejo pomagati; kaj hočejo torej pomagati Furlaniji! Zavzel se je za procvit Gradišča, ki je središče Furlanov, ter žel pri furlanskih zboroT valcih obilo pohvalo, pri Lahih v Gorici pa si je nakopal še večje nasprotstvo. »Na pomoč goriškemu Št. Ilju!« — Tako kliče neki čuk iz Podgore v »Mladosti«, glasilu vseh čukov. Podgora — go-riški Št. Ilj! Prismoda, kdor je to napisal. Št. Ilj na Štajerskem se sploh ne da pij. merjati s Podgoro. V Št. Ilju že sedijo Nemci tako trdno, da jih Slovenci nikdar več ne preženejo. Klerikalci kričijo še lo sedaj, da treba pomoči Št. Ilju, poprej pa so mirno gledali, ko* je kupovala Sikl-marka kos za kosom slovenske zemlje ter naseljevala na njej protestantske Nemce. Občina je v nemških rokah in težko bo jo še kedaj iztrgati iz grabežljivih nemških rok. Takih razmer kot so v Št. Ilju na Štajerskem ni v Podgori in mislimo, da je narodna zavest taka, da razmere v Podgori ne postanejo nikdar niti slične onim v šr. Ilju. Apetit Lahov po Podgori je res velik, toda v slovenski moči je, da ostanejo le pri apetitu ter se nikdar ne izpolnijo njihove želje. — Pa zakaj kličejo na pomoč, »goriškemu Št. Ilju«? Člev k/bi mislil, da hočejo1 pričeti kako akcijo'v prid1 Podgori, ki-bi zagrenila Lahom vsako poželjenje po njej. A kaj še! Čuki hočejo nastopiti v Podgori ter prirediti tam na jesen velikansko čukovsko slavnost! Zato »na pomoč goriškemu Št. Ilju«! Za poč't! Čuki bodo reševali »mejo«, in sicer narodno in versko! Kdo se ne smeje, kdor pozna po-bližje čukovstvo! Čuki so sami malo-brihtni klerikalci, katere vodijo na povodcu g. nunci. Rekrutirajo se iz najslabših ljudij: Mi jih poznamo celo vrsto, ki so opetovano sedeli v luknji radi raznih ne-lepih re.Čij, sedaj pa paradirajo med Čuki. In taki ljudje naj bi reševali naše meje! Norčevati se iz obmejnega-dela* se pravi to, ako se na tak način dela reklamo za neumno čukarsko prireditev, kakor jo dela čuk iz Podgore v »Mladosti«. S r a m o t a s 1 o ve n s k e iti 11 narodu so čuki, ne pa narodni branitelji na mejah! Kdor kaj drži nase, ne gre med čuke! O občinskem statutu mesta Gorice je govoril poslanec Bugatto na shodu v Gradišču ob Soči. Rekel je, da je zadnji čas, da se ga reformira. Laški liberalci v Gorici pa se boje premembe po mnenju Bugattovem iz narodnostnih ozirov. Dandanašnji je občinski svet v Gorici laški, ker pa pozna narodnostno razmerje, ne ve. kako bi spremenil statut ter cinca in menca med d a in n e glede uvedbe splošne in jednake volilne pravice za mestni svet goriški. — Mi smo z Bugattorn jednakega mnenja, naj se.izvede reforma občinskem statuta, pa seveda res s splošno jn jedna-ko volilno pravico. Slovenci, Meščani in okoličani! Na dan sv. Petra in Pavla vsi na veselico Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici! Cvetke števerjanskih Čukov. — Surovost števerjanskih »čukov« se kaže od dne do dne v večji meri. Napadajo — brc/ vsakega vzroka — z raznimi psovkami na poti in povsod poštene in popolnoma mirne ljudi, če niso njihovi pristaši. V svoji pravi luči so se pokazali ti junaki v nedeljo 20. t. m. Ta dan je namreč priredil »Sokol« v Št. Ferjanu na prostorih gosp. Mihe.- Paljevca društveni ples. To, pa ni bilo po volji »čukom«; za to so se zbrali v izvenredno velikem številu v neki krčmi, ob poti, da bi izzivali mimoidoče drugega mišljenja. Obnašali so se tako, da je človek dobil vtis, kakor bi bila to kaka tolpa pobeglih divjakov. Vredno je omeniti, da so se v tej podivjanosti posebno odlikovale nekatere »Marijine hčere«; "bile so tako vnete napadalke, da so pozabile celo na medaljco okolo vratu. Najbrže je tako napadanje in sramotenje svojega bližnjega po njunih načelih dobro, krščansko in Bogu dopadljivo opravilo! Morda so za taka početja tudi kaki posebni odpustki!? Priznati pa se mora, da »Čuki« napredujejo bolj in bolj v surovosti in podivjanosti. Zato pa zaslužijo, da nekoliko avan-cirajo in jih odslej imenujemo »podivjani čuki«. Kolovodje teh podivjancev so zares lahko ponosni na svojo drhal. Za dano toliko! V Dornbergu se je vršila v nedeljo napovedana veselica lepo in v splošno zadovoljnost. Poročilo priobčimo. — Čutil pa je potrebo nagajati sam župnik Lovre Točobran, ki je plačal svojim 62 litrov vina in pa čuka je ustanovil; obljubil je čukom 100 K. Nagaja! je iz same naklonjenosti do družbe sv. C. in M. Čuki so se obnašali grdo ter napadli surovo mirne Oracliškovce. ToCebran Jih je v^sel! Pa se h0 §e maščevala ta hudobija! 3 otroke obgrlzel stekel pes. — Dne l5, t. m.- se je utrgal gospodarju J os. Pahorju št. 2. v Opatjemselu z verige pes ter ,e tekel po vasi. Objedel je tri otroke: 10 letnega Fi. Pahorja št. 29., Marijo Peric, staro 12 let, in Andreja Perica, starega 15 let, oba št. 71. l^r.,SLjeitakc^shi-Ulo, dal tok« v Janiljah. priredi dne 27. t. m. na nora biti pes steke^^je^nmlu:^ la obhaja raVrip v tenf-času svojo 25. letr nico. Prihodnjič se priobči vspored. Pevsko in bralno društvo »Venec« na Preserjah priredi na Kresiji svojo prvo veselico dne. 27. t. m. Želi se obilnega obiska. Na vsporedu je pozdrav, deklamacija, petje, šaloigra. Po veselici ples.; Kmetsko-izobraževalno društvo »Po- ,nor; streli! g. učitelj, na kar so ga ubili drugi, glavo so poslali takoj na Dunaj, »kjer so leonštatirali, da je bil pes stekel. Omenjene trj otroke so poslali radi tega v ponedeljek 21. t. hi. v Pasteuriev žavlftl" Ha Itrmaj. — Sodi se, da je Pahorjevega psa obklal kak jiug pes, ki je potem tekel kdo ve kam. Zato se priporoča veliko pazljivost pred psi! — . * ¦ Odkod dobiva »Corriere Friulano« podpore? — Včerajšnji »L' Eco^ pravi. tla 31)00 X, katere bo moral plačah »Corriere« za tiskovno priivdo, ne pomenijo pogiiuifega lista, ki dobiva denar-iz tajnih udov z mize nemškega ministra-rojaka ilircinerja na Dunaju pa doli od Žida Na-thana, župana v Rimu. — Pa dež. hipoteč-banka v Gorici, ali še daje »Corrieru« iiibvencijo?!? Veliko veselico priredi šolska mladina dne 29. t. in. ob 4'/a uri pop. na dvo-•išču gosp. Valentinčiča v PUiveh. Na sporedu: Petje, otroški; mešani in moški zbor, deklamacije, prizori, igra, sreča, dirka, umeten ogenj. K obilni udeležbi vabi vodstvo. Slovenci! Vaš narodni ponos zahteva, da pridete na veselico »Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Gorici v obilnem številu. V Rihembergu se dogajajo glasom poročil .jako čudne reči. Da bi se vse popisalo, potrebovali bi več romanopiscev. V dopisu iz Rihemberga v »Soči« in »Primorcu« z dne 8. t. m. se je le nekoliko namigovalo. Sedaj pa že zrejajo hruško za hruško. Kakor se vidi, so Rihemberžani dobri proroki. Že lansko leto ie »Soča« v dopisih iz Rihemberga marsikaj namigovala in so se celo napravili raznovrstni koraki povzdigo napredka. Marsikatero uho [je bilo tačas gluho; mogoče pa pride vendar čas. ko se bodo strinjali tudi mero-Jajni krogi z mnenjem rihemberških »liberalcev«. 'L\ sedaj — punktum! V Tržiču so spustili v morje tam zgrajen parnik »Lokrum.« Tobakarnarji pri finančnem ministru. - Pod vodstvom drž. poslanca dr. Mara-¦Kija je prišlo pred nekaj dnevi vodstvo organiziranih tobakarnarjev, obstoječe iz ilruštv. predsednika Matzku, podpredsednika pl. Makovski in Lcehncr (Gradec) dež. predsednikov Giraldi (Trst), Sch\varz (Gorica) in redakter Th. Porges k finančnemu ministru dr. pl. Bilinskemu, mu sporoči želje tobakarnarjev. — Finančni minister dr. pl. Bilinski je obljubil, da se hoče o željah natanko informirati, in v slučaju da je prejšnji fin. minister kaj !«bljubil, to storiti. Potem je šlo odposlanstvo k sekcijskemu šefu dr. pl. Kniazio-jluckemu, kateri mu je sporočil, da se za-' litevc tobakarnarjev že pridno preučujejo in da ministerstvo pripoznava zahteve za jpoboljšanje vsled nastalih potrebščin ka-|kor tudi najemnine. Nevarno je grozil 35-letni delavec Anton Mikoliš iz Vidma v Italiji svojemu jtovariSu pri delu. Mikotlsa.so aretirali v ¦Bovcu, kjer se je to zgodilo, ter ga pripetili v Goriške zapore. V Devinu se vrši danes starodavni ' znameniti konjski trg. Društvo »Ladi-k< Je priredilo običajni veliki ljudski ples N dvorišču g. Urdiha. Pri plesu svira ve-jieranska godba iz Mavhinj. Listnica upravništva: Čitalnica v Št. Petru na Krasu: Naročnina plačana do I 10. 09.' Zveza narodnih društev. Veselica na Ajševici. — Kakor že ob^ pavlieno, priredi Nar. izobraževalno dru*-Jtvo »Ajševica« na Ajševici v nedeljo svo-|io prvo veselico. L ;p vspored privabi TKotovo mnogo izletnikov tudi iz mesta, posebno ko bodo peljali od 2. naprej tratti-Nski vozovi goste izpred »Zvezde« na |'eseiični prostor Tamošnja slovenska šo- mtoiicTftobana javno tombolo \ s plesom, kamor je vabljena vsa jamcljska okolica. Srečke so po 40 v. Dobitka sta dva; in sicer tombola 100 K, činkvina 50 K.' (rgmko-obrtfie in gospodarske vssti. Na prvem vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani, ki se je vršil leta 1907 se je govorilo mnogp. lepega o napredku in važnosti slovenskega trgovstva. Med, drugim se je tudi povdarjala potreba, da se ustanovi fond, s katerim bi se podpiralo slovenske trgovske, sotrudnike, ki bi se hoteli etablirati v narodno ogroženih krajih, pa jim nedostaje sredstev za to. Znano je, da deluje na Češkem že več let tako društvo, katero dobiva lepe podpore od čeških denarnih zavodov, čeških trgovcev in industrijcev. Vsako leto pripomore dvem do štirim mladim trgovcem pri u-stanovitvi lastne trgovine v ogroženem ozemlju in ima pri tem delovanju dosedaj statistično dokazanega uspeha v devetdesetih slučajih izmed sto. In mi? Ali nimamo tudi mi ozemlja, kateremu preti nevarnost, da ga zasede tujec ravno potom trgovine? Saj je dovolj znano dosledno delovanje »Siidmarke«, ki posebno podpira trgovce in obrtnike v krajih, ki jih hočejo Nemci iztrgati iz naše posesti. Potom trgovine in obrti so prišli Nemci do vlade v vseh spodnještajerskih mestih in trgih. Mnogo dobrega kruha je še na Štajerskem, kakor tudi na Koroškem za slovenske trgovce. Vsega tega kruha pa vendar ne smemo prepustiti brezbrižno tujcu, da se ta debeli od naših žuljev in povrh še pomenčuje svojo okolico. Zato preidimo od besed k dejanjem! Storimo tudi mi to, kar store Cehi in kar delajo že dolgo Nemci! Zbirajmo prispevke za štipendije poštenim in vseskozi strokovno izobraženim in zanesljivo narodnim, slovenskim sotrudnikom, katerih imamo hvala Bogu dovolj, ki bi imeli veselje za trgovino v obmejnih krajih. Narodni svet za Štajersko in Slovensko trgovsko društvo v Celju sta sklenila po možnosti realizirati tozadevne sklepe I. vseslovenskega trgovskega shoda ter bodeta začela zbirati prispevke za štipendije, s katerimi se bode pomagalo slovenskemu trgovskemu naraščaju pri otvoritvi trgovin v obmejnih, oziroma narodno ogroženih krajih. Prispevki naj se pošljejo na spodnje-štajerski Narodni svet v Celju ali Slovensko trgovsko društvo v Celju. Taisti se bobo objavili v časopisih. Sprejema se vsak, tudi najmanjši dar s hvaležnostjo. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V seji 22. t. m. je napovedal železniški minister Wrba zboljšanje položaja poduradnikov in slug, reorganizacijo železn. obrata, reformo ta-rifov itd. Domobranski minister Georgi je povedal, da se zakon o dveletni vojaški službi predloži parlamentu tekom tega leta, orožnikom se zvišajo prejemki. Govorili so razni poslanci o potrebah svojih volilnih okrajev. Seja je trajala pozno v noč. — Breiter je ostro napadal razne organe vojnega min. in tudi ministra samega. Zbornica je sprejela včeraj proračun dež. brambe, poljedelstva, železnic, trgovine in javnih del. Soc. demokratični predlog za sistiranje carin na žito in krmo do 31. juk t. 1. je izročen proračunskemu odseku. Laška pravna fakulteta. — Prorač. odsek je nadaljeval včeraj razpravo o laški fakulteti. Slov. Gostinčar je govoril obziren govor, katerega ni končal do konca seje. — Jugoslovani so posegli po obstruk-ciji, ker je bil odklonjen njihov predlog, da naj se proračunki odsek ne skliče, dokler ne bo rešena proračunska razprava v zbornici. — V parlamentarnih krogih se govori, da se namerava predlagati Lahom Koper za sedež vseučilišča, ker je proti Trstu toliko težkoČ. r.v.,^ila$iii# vesti. - * ¦ Posebna razprava z Nastlčem v »ve-leizdajniškem procesu« v Zagrebu se je izvršila 21. t. m> iti sicer tajno. — Brani-telja dr. Hinkovič in dr. Budisavljevič sta bila v Belemgradu te dni, da nabereta gradiva za obrambo. Ko se je vračal dr. Hinkovič, so. mu v Zemunu pobraii vse spise in dokumente, me*d'po1jo mir je pa kar naenkratizginila prtljaga. Dr. Budisavljevič pa je bil v Žemunu aretiran. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju bo imelo svoj III. redni občni zbor 26. t. m, ob 8. zvečer. Lokal: »Zum Magistrat<, I. Lichtenfelsg. 3. Obenem se vrši. istega dne četrtoletniški večer. Akad.-tehn. duštvo »Triglav« v Gradcu bo imelo svoj III. redni občni zbor dne 26. t, m. ob 8, uri zvečer v prostorih, društva, z običajnim vsporedom. ; .Vas. Drnovo na Kranjskem je uničil ppžflp. Zgorelo je nad 20 hiš in gospodar-* skjhjiosjopij., • .«. * ' ; Novi davek na dedščine in darila. — Po novem načrtu, kateri je predložil fi-. nančni minister dne 3. junija državnemu zboru, bi bil davek na dedščine progresiven. Dedščine do 40O K ostanejo davka proste, do 50.0 K tudi, toda le v bližjem sorodstvu, pri zakonskih in pri osebah, ki so . bile v službi pri zapustniku; pri drugih sorodnikih do tretje stopinje bo znašal, davek 5%; pri dedščinah od 500 K — 1000 K bo znašal davek po že označenih kategorijah 1.25—10%, pri 1000—5000 K 1.25 --11'/, pri 5000—10000 K 1.25—127«, pri 10.000—50.0.00 K 1.5-^13%, pri 50.000— 1000.000 K 2—14%, pri 100.000—250.GuO' K 2.5—15%, pri 250.000—l milijona 3-16%, od 1—2 milijonov K 3.5—17%, .in kar je čez 2 milijona K 4—18%. Pri tem načrtu je obvladalo načelo, razbremeniti manjše dedščine iu obdačiti v;večji meri višje dedščine. Po statistiki,-katera se tudi nahaja v vladnem načrtu, je vseh dedščin 399.975; pri teh ostane ostane 164.467 neizpremenjenih, pri 27.468 se davak zviša, pri 208.040 se pa dosedanji davek zniža. Do sedaj se je pridobilo pri davkih na dedščine na leto 19.1 milijonov K, po novem načrtu je bo pa dobilo 29.4 milijonov K, t. j. 10.3 milijonov K več. Kakor davek na dedščine se bo stopnjeval tudi davek na darila in sicer po o-sebnern razmerju med obdarovalcem iu darovateljem. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Akojo oglas obsežnejši se rafiuna za vsako besedo 3 vin. Najprlpravncjše Inseriranjo ta trgovce tu obrtnike. Koliko Jo minJSIh trgovcev In obrtnikov v Gorlol, >rin nn il nt aH /in nnln v maa,tu) |||)|Xn ti« nmiii b« najhnn. Sprejme k vratarja JA^tf-SS! otrok. Natančnojo ro izvfi v teknlišihi Franca Josipa St. «2. Pozor! Pozo*! Važno za vsakogar! J Velik zaslužek , na prijeten in lahek način si pridobijo ljudje v uianj- ' 5ih. mestih, trgih ta vaseh. — V poStev pridejo pred- | vsem gostilničarji, vozniki, pisarji itd. itd. Nikako zavarovanje prodaja sreCk aii kaj Bli&iega. Naslov je napraviti na: „P 2328 O." Atm:abi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga _^__________mila in sveč.---------------— Cene z aerne. Zahvala. Proda se dobro vpeljana gostilna Za »iiiogobrojni iz* a// soeustva o priliki predrage teto,