8000032 ceuÌDNj/" KNJIŽNIC/^ Uspešni nastopi samurajev v jesenskem delu tekmovanj STRAN 22 Bo kriza oklestila tudi darila? GRAFIČNE STORITVE dunigraf Pokličite: 040/766-803 i kmefjjsk trje ziba. praznike Na trgu 51, Mozirje POSLOVNA DARILA sgpMgm v naših prodajalnah/ OBDARITE SVOJE POSLOVNE PARTNERJE, KUPCE, PRIJATELJE ... Velika izbira koledarjev, pisal, rokovnikov, kalkulatorjev, poslovnih torb, vinskih setov, denarnic, vžigalnikov, obeskov ... jnovoietni okraski nraimrni nrtiW- Izognite se izbiri in kupovanju daril v zadnjem trenutku, STORITE TO ŽE ZDAJ! Pokličite: 040/766-803 PLINSKI VILIČAR KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Ugodno prodamo malo rabljen plinski viličar Kupiš dK^tójabi^tri. Jabolka so pakir dobite jih na Sac ter v KT Šmar|jn poslovnem cent STILL R70-16 letnik 2000 Dvižna višina: 3,5 m Tovor: 1,5 tone CENA: 5.950 EUR 7.800,00 € Informacije: 041 605 951 03/70316 20 LOPATE ZA SNEG BAKLA VELIKA UGODNO! SOLZA POSIPANJE 25 KG Termo-tehnika, d.o.o.( Braslovče Orla vas 27/a 3314 Braslovče SANKE LESENE termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 3X7 024 TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 /Številko] OSREDNJA KNJIŽNIC' CELJE_____ Tretja stran Na krilih obdarovanja (Ob)darovanje je svojevrsten splet naklonjenosti, hvaležnosti, pozornosti, lojalnosti, izvirnosti in ustvarjalnosti, skratka dejanje, ki bistveno presega materialno ali nominalno vrednost darila. V praksi, še posebej v poslovnem svetu, se žal dogaja, da darovalci pogosto pozabijo na bistvo obdarovanja. To seveda ni v tem, da prejemnika bogato obdarimo z namenom, da bo bolj pripravljen na poslovno sodelovanje ali da bo pri pogajanjih glede pogojev medsebojnega sodelovanja bolj popustljiv, pač pa je (ali bi vsaj moral biti) smisel obdarovanja v tem, da osebam, s katerimi poslovno sodelujemo, ob praznikih izkažemo pozornost in se jim zahvalimo za dobro sodelovanje. Priznani ameriški guru menedžmenta in avtor številnih knjižnih uspešnic s poslovno vsebino, Stephen Covey poudarja, da obdarovanje ljudi, ki kakorkoli vplivajo na naše delo, nikakor ni le formalnost oziroma dolžnost, ki jo moramo čim prej opraviti, marveč sodi med ključne elemente uspešnega komuniciranja in udejstvovanja sodobnega človeka. Obdarovanje doseže pozitivni učinek le, če je po vsebinski, ustvarjalni, organizacijski, terminski in finančni plati v skladu s strategijo ter kulturo podjetja. Kakšno darilo torej izbrati? Darilo naj bo vsekakor primerno osebi, kateri je namenjeno. Zapriseženemu abstinentu, na primer, še tako vrhunsko vino ne bo pomenilo nič. Pomembno je tudi, ob kakšni priložnosti darilo izročamo, saj nam konkretna situacija narekuje, kdaj smo lahko bolj sproščeni, šaljivi, morda celo malce nagajivi, kdaj pa se moramo bolj strogo držati bontona. Vrednost daril naj bo prilagojena našim zmožnostim, upoštevati pa moramo tudi materialne zmožnosti obdarovanca. Koristno je, da si vzamemo čas, preden se odločimo za darilo, in da pred tem zberemo vsaj nekaj podatkov o obdarovancu, na primer o njegovih hobijih. Izogibamo se daril, ki so lahko preveč osebna, razen če gre za ožje družinske člane, in skušamo biti čim bolj izvirni. Kot lahko preberete v tokratni temi tedna, sedaj obstaja tudi možnost obdarovanja bližnjih, s katerim lahko pripomoremo k ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst, zmanjšanju revščine v svetu, boju s podnebnimi spremembami, ali pa razveselimo otroka. Krilca so slovenska različica inovativnega koncepta obdarovanja, ki se je v zadnjih letih že uveljavilo v Evropi in po svetu, pri nas pa deluje eno leto. Si drznete poleteti? IZ VSEBINE: 49 Občinski svet Gornji Grad: Razrešitev direktorja Komunale d.o.o.5 Občina Mozirje: Svetnikom predstavljen občinski prostorski načrt.............6 Kitajska: Jožetu Bidru srebrna medalja za inovativnost......6 BSH Hišni aparati Nazarje: Naprava, ki rešuje življenja........8 Dr. Nikola Holeček: Strokovnjak za obvladovanje hrupa.8 KUD Utrip: Obeležili spomin na rojslvo velikega pesnika Ljubno ob Savinji: Miklavž najprej obdaril gasilce....12 Velenje: 50 let šolskega centra ISSN 0351-8140, leto XL, št. 49,5. december 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v urednišlvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5% Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 Tema tedna v___________________________________________________________________________________________y PRIHAJA ČAS OBDAROVANJ Bo gospodarska kriza oklestila Obdarovanje je staro, kot je star človeški rod. Tako imenovani veseli december s prazniki kar treh dobrih mož je v zahodnem svetu postal sinonim za mesec obdarovanja. Ta navada je postajala iz leta v leto bolj potrošniško naravnana. Pomembno je bilo, kako drago darilo smo poklonili. Pozabili smo na to, da naj darilo osreči tako ob-darovanca kot darovalca, da lahko poklonimo tudi kaj, kar smo naredili sami. BOMO IMELI DENAR ZA DARILA? V Združenih državah Amerike, kjer je nekontrolirano nakupovanje v decembru še posebej izrazito, so na to temo že izvedli raziskavo in ugotovili, da bodo kljub slabšemu gospodarskemu položaju Američani letos za darila namenili več kot leto poprej. Trgovci namreč v času od za- DARILA IZBIRAMO PREMIŠLJENO Pomembnoje, da darilo izberemo glede na osebne značilnosti ob-darovanca. Pozabljamo, daje lepo darilo lahko tudi poceni. Lahko ga naredimo sami. Darilo je lahko praktično - to je uporabno, pa vendar lepo tudi na izgled. Morda sami spletemo šal ali podarimo kaj iz svoje shrambe. Kozarec marmelade, lepo Zelo primerni so izdelki slovenske ljudske in umetne obrti. Izdelovalcev takih izdelkov imamo veliko tudi v Zgornji Savinjski dolini. POSLOVNA DARILA... ... so namenjena utrjevanju vezi med podjetji in poslovnimi partnerji. Tukaj je dovolj drobna pozornost, ki ima simbolni pomen in izraža poslovno politiko oziroma leta 2003 sprejela Uredbo o omejevanju in dolžnostih javnih uslužbencev vzvezi s sprejemanjem daril. Omejitve prejemanja daril pa vsebujejo tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev iz leta 2001. Veliko naših podjetij se odloči, da bo poslovne partnerje obvestilo, da so denar namesto za darila namenili v različne humanitarne namene. Na ta način pokažejo tudi svojo družbeno odgovornost in skrb za tiste, ki so pomoči potrebni. KRILCA-DARILA S ČUDEŽNO MOČJO Številne so dobrodelne organizacije, kamor je mogoče nakazati denar namenjen za obdarovanje. Društvo za boj proti raku, Unicef, Rdeči križ, Karitas, Krilca... Krilca so oblika zbiranja sredstev za konkretna dobra dela. »Vaše darilo ima lahko trojno moč. Obdari vam pomembno osebo, osreči pomoči potrebno bitje in zmanjša nepotrebno onesnaževanje okolja. Krilca so tu zato, da vam pomagajo spreminjati svet na Dr. Manca Košir, glasnica Krilc: »Zdajšnje gospodarske razmere so pravi čas, da se zavemo, daje v načinu našega življenja in tudi obdarovanja potreben korenitzasuk. Nenehno trošenje izčrpava tako ljudi kot tudi planet z njegovimi omejenimi naravnimi viri. Potrebno je misliti tudi na generacije, ki prihajajo za nami, kakšno Zemljo jim bomo zapustili. Ker se tega zavedam, sem pravkar svoji dveletni vnukinji iz kataloga Krilc izbralo Čudežno krošnjo. Toje projekt, pri katerem sodeluje Savinjsko gozdarsko društvo. Drevesne sadike, ki jih bodo kupili s tako zbranim denarjem, bodo posadili na različnih lokacijah v Zgornji Savinjski dolini. Med drugim tudi v drevoredu ob Savinji. Poleti bomo z vnukinjo prišli v Mozirje in se ustavili v drevoredu, da bo lahko objela »svoje« drevo, vsi skupaj pa se bomo veselili, koliko dobrega bo to drevo naredilo za naše okolje.« hvalnega dne, toje konec novembra, pa do Silvestrovega ustvarijo kar 30 odstotkov celoletnega dobička. Pri nas taka raziskava ni bila narejena, je pa dejstvo, da tudi naši trgovci računajo na visoko decembrsko prodajo. V zadnjih letih so od tega imele koristi tudi banke, saj je marsikdo za nakup daril vzel celo kredit. Ti pa so postali precej dragi. dekoriran, je lahko odlično darilo. Nikakor pa ni primerno, da za darilo podarjamo nekaj, česar sami ne potrebujemo, ali česar bi se radi znebili. S tem bi povedali, da ob-darovanca ne cenimo, prav tako pa ne cenimo niti sebe. Če smo se odločili, da bomo darilo kupili, je prav, da pogledamo na njegovo kakovost, ne samo na ceno. naravnanost tistega, ki daruje. V Sloveniji smo znani po tem, da podarjamo draga poslovna darila. Bolj kot denarna vrednost je v resnici pomembna sporočilna vsebina darila. Draga darila pa lahko včasih mejijo tudi na podkupnine. Kdo še ni slišal za tako imenovane modre kuverte? Zato je slovenska vlada že bolje,« so zapisali v svoji zgibanki, ki predstavlja številne možnosti izbire daril. Krilca so darila, kijih ne morete prijeti. Z njimi ne opravite še enega nakupa. Vaš obdarovanec dobi čestitko s sporočilom, za kateri dobrodelni projekt seje namesto darila vam darovalec odločil nameniti denar. Marija Lebar 0 [ OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Razrešitev direktorja Komunale d.o.o. Gornji Grad Na nedavni seji občinskega sveta Gornji Grad je bila izglasovana nezaupnica in razrešitev dosedanjega direktorja Komunale d.o.o. Jožefa Pozniča. Po predlogu župana Stanka Ogradijo so na mesto vršilca dolžnosti direktorja izglasovali dosedanjega sodelavca za operativno tehnične zadeve Zdenka Purnata. Po bruni razpravi so na občinski seji s sedmimi glasovi za in dvema proti izglasovali razrešitev dosedanjega direktorja Komunale. Ker je prihodnost tega podjetja zaradi zaprtja odlagališča Podhom precej nejasna, je župan predlagal mandat v.d. direktorja za obdobje do enega leta. Sicer na dnevnem redu občinske seje točke o razrešitvi direktorja ni bilo, po razpravi pa je prišlo do samega predloga razrešilve. Občinski svet je ključni razlog videl v neupoštevanju sklepov sprejetih na občinskem svetu. Na odločitevje vplivalo tudi mnenje Nadzornega sveta Komunale, ki seje na pobudo Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in prostorsko planiranje sestal 17. novembra. Kot najbolj pereč problem so videli v pripravi in oddaji vloge za povišanje cen komunalnih storitev, predvsem na področju vodarine. Finančni plan Komunale naj ne bi bil podan do ustreznega roka, kar otežuje planiranje občinskega proračuna za leto 2009. Mnenje Nadzornega sveta Komunale je, da direktor svoje funkcije ne Direktor Komunale d.o.o. Gornji Grad Jožef Poznič zavrača očitke o neodgovornem delu (foto: Tomaž Poličnik) opravlja resno in odgovorno. Direktor Jožef Poznič se z razrešitvijo po krivdnem postopku ne strinja: »Zame je bilo to veliko presenečenje, saj v točkah dnevnega reda seje tega predloga ni bilo. Na občinsko upravo je bilo podano zahtevano gradivo, iz samega tekstnega dela na občinskem svetu pa je bilo očitno, da so na občinski upravi sami presojali, kaj je bilo vloženo med dokumentacijo in dokazila za njihove zahteve. Žal sam tega gradiva iz občinskega sveta nisem dobil, kljub temu da sem bil na seji kot poročevalec ene izmed točk. Prejel sem samo vabilo in dnevni red. Dobil sem občutek, da gre tu za neko »podtalno« politično igro. Prav tako na sami seji nisem dobil vsebine problema, zakaj me razrešujejo.« Poznič je bil presenečen tudi nad samim potekom razreševanja: »Presenečen sem bil nad dejstvom, da je bil sklican sestanek našega nadzornega sveta, torej Nadzornega sveta podjetja Komunala, glede katerega nisem bil informiran, niti kasneje s strani župana nisem dobil odgovor, kdo je bil sklicatelj našega nadzornega sveta. Presenečen sem bil zato, ker smo imeli dva dni pred sejo občinskega sveta kolegij pri županu in glede tega ni bilo besed. Govorili smo tudi o problematiki tekočega operativnega dela in o kadrovskem problemu. Že takrat sem dejal, da po koncu mojega mandata, z 31. decembrom, na mesto direktorja Komunale ne bom več kandidiral. Vprašljiv pa se mi zdi tudi način vročitve sklepa o razrešitvi.« Očitke glede neresnega in neodgovornega opravljanja funkcije direktorja Poznič strogo zavrača. Žal mu je, da se s tem občinskim kolektivom zadeve rešujejo na tak način. Rešitev problema napoveduje po pravni poti, zaenkrat pa še ostaja na mestu direktorja javnega komunalnega podjetja v Gornjem Gradu. Tomaž Poličnik OBČINA MOZIRJE Svetnikom predstavljen občinski prostorski načrt Na 18. redni seji mozirskega občinskega sveta je občinska urbanistka Ljudmila Grom svetnikom predstavila postopke v zvezi s pripravo občinskega prostorskega načrta. Sprejetje slednjega najbolj pričakuje okoli sto občanov, ki so v lanskem letu vložili pobude za spremembe tega akta. Očitno pa bodo morali še kar nekaj časa počakati. Postopki so namreč zelo dolgotrajni in zahtevni. Gromova je poudarila, daje veliko sivari v zvezi s pripravo teh načrtov še nejasnih in da mnoge postopke zavlačuje tudi država. Samo vsebino dokumenta je na seji predstavil Aleš Janžovnik iz podjetja ARCHI.KA d.o.o., ki ga pripravlja. S predstavitvijo oziroma bolje vsebino svetniki niso bili najbolj zadovoljni, saj so pričakovali vrisanih več variant, med katerimi bi se nato lahko odločali. Predvsem so pogrešali drugačno lego poslovne cone, ki sojo pripravljalci načrtovali na območju »gorenjskega klanca«. Pripombe so bile tudi o možnostih stanovanjske gradnje. Ta naj bi bila ob sprejetju načrta možna na zahodni strani Mozirja, pod pobočjem Brdc. Svetniki so se spraševali, kdo je vložil pobudo, da bi smel tam graditi. V razpravi je Aleš Janžovnik poudaril, da pri pripravi tega načrta ne gre za vrisavanje pobud, ampak za iskanje najboljših možnosti za nadaljnji razvoj kraja. Pri tem se seveda upoštevajo tudi pobude občanov, če so v skladu z mnogi-mi predpisi, načrti in zakoni, kijih predpisuje država. Če bi se svetniki s predloženim aktom strinjali, bi morali sprejeti sklep o javni razgrnitvi. Slednja naj bi potekala od letošnjega 20. decembra do 20. januarja 2009. Ker pa se niso, so naložili nalogo pripravljalcem, da še enkrat proučijo vse variante, da se vendarle poiščejo možnosti za gradnjo poslovne cone na kakšnem drugem območju. Popravljen dokument naj bi bil na voljo do prihodnje seje, ki bo v začetku decembra. Benjamin Kanjir Matična kronika za mesec november 2008 ROJSTVA: Rodilo se je 12 dečkov in 13 deklic. SMRTI: Veronika Mrzlak iz Ljubije, Marko Volčanžek z Ljubnega ob Savinji, Jožef Gračnar iz Luč, Ivan Zagradišnik iz Gornjega Grada, Jožef Melavc iz Zgornjih Pobrežij, Martina Gričar z Rečice ob Savinji. Na trgu 51, Mozirje ^unjgraf GRAFIČNE STORITVE 11. SEJA SVETA SAVINJSKE STATISTIČNE REGIJE Župani o geodetskih načrtih Srečanja so se udeležili tudi županja in nekateri župani občin iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Svet Savinjske statistične regije se je 25. novembra na zadnje delovno srečanje v tem letu sestal v prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra Velenje. Županjama in županom, ki sestavljajo svet, so predstavniki območnih geodetskih uprav iz Velenja in Celja ter Geodetskega zavoda Celje predstavili prostorske podatke geodetske službe v poslovanju v lokalni skupnosti. Prisotni so izkazali opazen interes za tematiko, ki je, kot vse kaže, izjemnega pomena za razvoj območja in možnosti za investicije v tovarniške, poslovne ter zasebne objekte, zajemanje podatkov za namene katastrskega dohodka in evidence nepremičnin. Prikazani so bili digitalni ortofoto načrti, geodetske podlage za geografske karte, geodetski načrti. Vse to pa so osnove za izdelavo prostorskih planskih aktov in zemljiški kataster. Župan občine Luče Ciril Rose je postavil vprašanje, v kakšnem najmanjšem možnem času je mogoče urediti vso potrebno geodetsko dokumentacijo za območje njihove občine. Odgovor je bil primeren sedanjemu stanju, ko ravno to področje povzroča razvojnim načrtom občinskih uprav največje preglavice - vse traja zelo dolgo, tudi po več let. Velenjski župan Srečko Meh je predlagal, da bi bil v operativni fazi nujno potreben seminar predstavnikom občinskih uslužbencev, ki se s to tematiko srečujejo vsakodnevno. Na seji so obravnavali tudi plan dela Oddelka za delo z občinami na Regijski razvojni agenciji Celje (RRA) za leto 2009 in osnutek Pogodbe o medsebojnih razmerjih pri izvajanju nalog spodbujanja regionalnega razvoja vjavnem interesu vSavinjski statistični regiji za obdobje 1.1. do 31.12. 2009. Pogodbo je predstavil vodja oddelka za delo z občinami na RRA Celje Janez Jazbec. Prvič v novi sestavi so se županji in župani sestali s poslanci regije, vsi skupaj pa so si nato ogledali prostore in učni proces Medpodjetniškega izobraževalnega centra Velenje, ki sta ga predstavila gostitelja Srečko Meh in Darko Lihteneker. Ob zaključku so bili vsi skupaj gostje učencev na praksi šole za gospodinjske storitve in se s prve roke prepričali o kakovosti pouka in rezultatih naučenega, namreč z odlično postrežbo in pripravljenimi jedmi. Jože Miklavc 6. MEDNARODNI INOVACIJSKI SEJEM NA KITAJSKEM Jožetu Bidru srebrna medalja za inovativnost Sredi oktobra je v Suzhouju pri Šanghaju na Kitajskem potekal 6. Mednarodni inovacijski sejem, kjer je Jože Bider iz Dol-Suhe prejel srebrno medaljo za inovativnost. Mesec dni pozneje pa je v Nürn-bergu dobil posebno priznanje-diplomo za inovativnost in sodelovanje na tamkajšnjem sejmu. Bider je v svoji 22-letni karieri, odkar se ukvarja z inovacijami, prejel že prek 30 pomembnih priznanj in medalj na domačih in tujih sejmih. Podeljenih ima pet patentov in se lahko pohvali z več kot 50 inovacijami in izboljšavami. Na največjem inovacijskem sejmu na svetu, ki so se ga poleg kitajskih udeležili tudi inovatorji iz 42 držav sveta, je Zgornje-savinjčan predstavil svoj rezalnik balirane živinske krme. Ta je prednostno predviden kot traktorska prikolica in omogoča zajemanje in nakladanje posamezne bale krme brez pomoči druge osebe ter samodejno rezanje brez ostanka. Poceni in učinkovita rešitev pa ni navdušila le mednarodne žirije, temveč je pritegnila tudi pozornost predstavnikov Kitajskega Inštituta za rastline in cvetlice ter Kitajske akademije za agrikulturne znanosti. Na sejmu v organizaciji Mednarodnega združenja organizacij inovatorjev in Kitajskega združenja inovatorjevje bilo predstavljeno 2.000 kitajskih in 649 ostalih inovacij. Slovenci so na Jože Bider se lahko pohvali z več kot 50 inovacijami in izboljšavami (foto: Marija Šukalo) sejmu razstavljali 20 dosežkov pod okriljem Ino-vatorskega centra Asi Kamnik. Marija Šukalo OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Zgornje Savinjske doline Krvodajalski akciji v mesecu decembru: -Četrtek, 11.12.2008 Rečica ob Savinji, osnovna šola, od 07.00 -12.00 -Petek, 12.12.2008 Radmirje, stara šola, od 07.00 -12.00 Vabljeni! VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA VELENJE Iskanje podpore za uvedbo podiplomskega študija Visoka šola za varstvo okolja v Velenju (VŠVO), ustanovljena v letu 2007, je pričela z Izvajanjem študijskega programa v študijskem letu 2008/2009. V tem času intenzivno iščejo strokovno podporo v gospodarstvu in akademski sferi za nadgradnjo študija, za pridobitev akreditacije za podiplomski (magistrski) študij. Vodstvo šole je izvedlo posvet s predstavniki gospodarstva z željo po sodelovanju in pridobitvi podpore v okolju, kateremu je namenjen nov kadrovski potencial. V predstavitvi aktivnosti, programa in predmetnika študija so sodelovale direktorica Regijskega študijskega središča iz Celja Katja Esih, koordinatorica začasnega senata VŠVO dr. Natalija Špeh, direktorica VŠVO mag. Milena Pečovnik in dr. Bojan Sedmak iz akademske skupine izvajalcev programa. Predstavniki večjih podjetij ter Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so v razpravi zagotovili načelno in praktično podpo- Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik: »Kerje bila zagotovljena visoka podpora za ustanovitev visokošolskega programa študija eko-tehnologije in trajnostnega razvoja s sedežem v Velenju, se zdi logično, da bo podpora tudi za logično nadgradnjo tega programa. Prepričan sem, da bo interes s strani gospodarstva SAŠA regije tudi za te profile. Seveda pa je potrebno ponuditi ta program v širši slovenski prostor, s tem zagotavljati vpis slušateljev in nato zaposlitve, kar je cilj vsakega in tudi tega študija.« (foto: Jože Miklavc) Udeleženci posveta - predstavniki gospodarstva so izrazili podporo pridobitvi koncesije za izvajanje podiplomskega študija ekotehnologije in trajnostnega razvoja (foto: Jože Miklavc) ro z željo, da se o konkretizaciji dogovarjajo tudi na operativni ravni. VŠVO je ustanovilo Regijsko študijsko sre- dišče iz Celja v sodelovanju občin in zlasti ob podpori gospodarstva z območja SAŠA in širše celjske regije. V prvem študijskem letu seje vanj vpisalo 56 rednih in 37 izrednih študentov. Ob zaključku dodiplomskega visokošolskega strokovnega študijskega programa t. stopnje bodo diplomanti prejeli naziv diplomirana ekotehnologinja-diplomirani ekoteh-nolog. Nov, zanimiv in atraktiven poklic bo pomembno 'zapolnil vrzel zaposlovanja v proizvodnih, energetskih in komunalnih podjetjih, v okoljskih institucijah, različnih zavodih, inšpektoratih ter na večjih občinah. Strateška politika in gospodarstvo, ki mora upoštevati vse višje zahteve varstva okolja, narekuje vse večje kadrovske potrebe, zato je študij varstva okolja in ekotehnologije več kot potreben. Jože Miklavc OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Sofinanciranje dietne prehrane, športa in kulture Gornjegrajski občinski svet je na novembrski seji za leto 2009 sprejel več predlogov o zagotavljanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna. Med njimi so sofinanciranje dietne prehrane predšolskih in šolskih otrok v Osnovni šoli Frana Kocbeka, sofinanciranje športne dejavnosti ter kulturnih programov. Svet staršev je na občinski svet naslovil vlogo za sofinanciranje stroškov nabave živil za dietno prehrano otrok v vrtcu in šoli v Gornjem Gradu. Do dietne prehrane so opravičeni otroci, ki so preobčutljivi ali imajo alergije na posamezno vrsto prehrane ter imajo za to zdravstveno potrdilo. Posebna živila za pripra- vo dietnih obrokov je potrebno kupovati v specializiranih trgovinah. Stroški, ki so nastajali z nakupom teh živil, so do sedaj posegali v skupna sredstva šolske prehrane, ki so namenjena za prehrano vseh otrok. Od sedaj naprej pa bo Občina Gornji Grad za nakup živil za pripravo dietnih obrokov prispevala 100 evrov na otroka letno. Za programe športa je iz proračuna za leto 2009 zagotovljeno okoli 26.000 evrov, in sicerza športno vzgojo otrok, kakovostnih in vrhunskih športov, šport invalidov, športno rekreativno dejavnost odraslih ter razvojne in strokovne naloge v športu okoli 17.000 evrov, 2.000 evrov za šolo v nar- avi ter 6.000 evrov za investicije v športno infrastrukturo. Občina je zagotovila tudi sofinanciranje športa v okviru občinskega praznika ter najem travnatega športnega igrišča. Sredstva iz proračuna so namenili tudi za programe kulture. Iz proračuna so zagotovili okrog 58.000 evrov, ki se bodo porazdelili za vzdrževanje sakralnih objektov, delovanje Osrednje knjižnice Mozirje, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Godbe Zgornje Savinjske doline, v kateri so tudi gornjegrajski občani, najemnino za Štekl in muzejske zbirke ter investicijo v kulturne objekte. Tomaž Poličnik 0 BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Naprava, ki rešuje življenja V proizvodni hali BSH Hišni aparati Nazarje so namestili električni defibrilator (foto: Marija Lebar) V četrtek, 27. novembra, so v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje na manjši slovesnosti v proizvodno halo namestili električni defibrilator. Naprava je namenjena električnemu oživljanju srca, ki jo lahko uporabijo tudi nestrokovnjaki. Poleg zdravstvenega osebja, ki v tovarni vodi obratno ambulanto, je predaji prisostvoval tudi vodja oskrbne verige v BSH Nazarje Danijel Trbovšek. Kot je povedal zdravnik Bojan Leskovšek, so sredstva za nakup defibrilatorja zagotovili iz donacije, ki jo je Zgornjesavinjske-mu zdravstvenemu domu Mozirje in pediatrični kliniki Ljubljana podaril BSH ob otvoritvi nove linije za kavne aparate letos aprila, iz tega denarja so za zdravslveni dom v Nazarjah že kupili najsodobnejši utrazvočni aparat. Odločili so se, da preostala sredstva namenijo za nakup defibrilatorja. Napravo je smiselno namestiti tam, kjer se zadržuje večje število ljudi. Po- leg tega, da v BSH deluje tudi obratna ambulanta, je na delu samo v dopoldanskem času okoli 450 zaposlenih. Seveda pa bo po potrebi aparat dos- topen tudi za vse prebivalce. Električni defibrilator se uporablja pri zastoju srca, da se ponovno vzpostavi (resetira) normalen utrip in s tem pretok krvi. Pri zastoju oziroma neustrezni prekrvitvi so namreč najbolj ogroženi možgani. Možganske celice brez krvi in kisika, ki gata dovaja, zelo hitro propadajo in škoda je lahko nepopravljiva. »Laiki se neradi lotijo oživljanja prizadetega, ker mislijo, da lahko naredijo kaj narobe. Pri zastoju srca je treba ukrepati hitro, zatoje dostop do defibrilatorja tako pomemben. V tujini jih imajo nameščene celo ob avtocestah. Aparat uporabnika z glasovnimi navodili sam vodi v pravilno uporabo in tako ob pravočasni uporabi rešuje življenja,«je povedal Bojan Leskovšek. Marija Lebar DR. NIKOLA HOLEČEK IZ MOZIRJA Strokovnjak za obvladovanje hrupa Mozirjan dr. Nikola Holeček, vodja akustičnega laboratorija v velenjskem Gorenju d.d., je pred dobrim tednom dni za svoje delo prejel največjo svetovno nagrado s področja akustike. Podeljujejo ameriška neprofitna fundacija INČE s sedežem v Washingtonu, strokovnjak pa jo je prejel za vsebino članka, ki je bil maja leta Dr. Nikola Holeček je za svoje delo prejel največjo svetovno nagrado s področja akustike 2006 objavljen v ameriški strokovni reviji Noise Control Engineering Journal. Holeček je s še štirimi strokovnjaki s področja akustike proučeval možnosti za zmanjšanje emisij hrupa sušilnega aparata. Raziskava je potekala v letih 2000-2005. Vsebino je Holeček s soavtorji strnil v članku, ki je bil med strokovno javnostjo odlično sprejet. To kažejo recenzije strokovnjakov širom sveta, ki so avtorjev prispevek na temo omejevanja hrupa ocenili kot zelo dober primer študije, ki se že uveljavlja na konkretnem primeru v praksi. Predstavnik fundacije je z izborom prispevka za dobitnika glavne nagrade, ki se podeljuje vsaki dve leti, najprej obvestil slovensko ambasado v Združenih državah Amerike. Dr. Nikola Holeček je dobil z nagrado potrditev svoje dobre prakse in strokovnega pristopa do problemov, katerih rešitve išče. Sam poudarja, da ima nagrada še toliko večjo vrednost, sajje bil njegov članek izbran med konkurenco raziskovalne sfere celega sveta, brez pomoči različnih lobijev in »ko-molčkanja«. V fundacijo INČE je namreč včlanjenih preko 900 članov, s tem pa sodi med ključne svetovne organizacije za inženirje, ki se ukvarjajo z obvladovanjem hrupa. Rezultati Holečkovega dela so s podelitvijo te prestižne nagrade razglašeni za referenco tako na strokovnem, kottudi znanstvenem področju obvladovanja hrupa na strojih in napravah. Benjamin Kanjir T-Ia kratko Kriza na lokalnem trgu To je ugotovitev iz poročila direktorja Roberta Rajšterja iz velenjske območne službe Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Poročal je na nedavni konferenci kakovosti in povedal, da je bila brezposelnost v regiji SAŠA septembra 2008 najnižja po letu 1991. Opazna je strukturna dela še ni opazna brezposelnost. Za kadre s V. stopnjo izobrazbe je zelo malo povpraševanja. S svetovanjem, izobraževanjem in usposabljanjem bo velenjska območna služba ZRSZ brezposelne spodbujala k prekvalifikaciji in samozaposlitvi. Marija Lebar Merjenje doseganja lizbonskih ciljev Na konferenci kakovosti v Velenju je predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer govorila tudi o ciljih lizbonske strategije. »Institucije podpornega okolja SAŠA regije naj ustvarijo pogoje za merjenje doseganja lizbonskih ciljev na regionalni ravni. Vlada RS naj pristopi k uvedbi posebnega projekta, ki bo omogočil primerljivost doseganja lizbonskih ciljev po regijah. To bo vzpodbudilo tekmovalnost, predvsem pa bi na tak način lizbonske cilje ozavestili in vsak dan razmišljali o tem, kako jih bomo uresničili,« so zapisali v zaključkih konference. Marija Lebar Gospodarstvo, Ljudje in dogodki f SAVINJSKO-ŠALEŠKA gospodarska zbornica Veliko zanimanje za letošnjo konferenco kakovosti Na konferenci o kakovosti sta sodelovala tudi generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič (desno) in prof. dr. Hans Ferk iz svetovalne družbe Ferk & partnerji (foto: Marija Lebar) V organizaciji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) in ostalih nosilcev razvoja v regiji je 26. novembra v Velenju potekala letošnja konferenca kakovosti. Na njej naj bi oblikovali skupne razvojne usmeritve SAŠA regije, za kar je potrebno tesno sodelovanje gospodarskih subjektov in lokalnih skupnosti. Zaključek konferenceje bil podpis sporazuma o skupnem načrtovanju turistične dejavnosti v regiji in pobuda za umestitev gospodarskega središča SAŠA v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023. V uvodnem nagovoru seje predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer dotaknila sedanjega stanja slovenskega in svetovnega gospodarstva ter bančništva. Pri tem je poudarila potrebo po sistemskem ukrepanju in pomoči države, da zdrava podjetja izidejo iz krize čim hitreje. Ne gre zanemariti niti vidika potrošnje in zaupanja potrošnikov, ki pada, to pa posledično vpliva na gospodarsko rast. Pomem- bno pa je tudi, da se ne ustavijo investicije. Kot župan gostitelj je številne udeležence konference pozdravil Srečko Meh. Menil je, daje območna zbornica lahko os, okoli katere se bodo združevali vsi, ki jim je marza razvoj regije. Na konferenci naj bi skupaj poskušali konkretno opredel- iti nadaljnje ukrepe. Združiti je treba vse resurse in izdelati natančen rokovnik zadolžitev. Delo odbora za razvoj je predstavil predsednik dr. Milan Medved, kije dejal, da se bo odbortudi v prihodnje ukvarjal s strateškimi razvojnimi vprašanji regije. Čimprejšnja izgradnja hitre ceste, usklajen turistični razvoj, umestitev gospodarskega središča SAŠA v nacionalno resolucijo in nadaljnji razvoj izobraževanja so po njegovem prioritetne teme. Videnje sedanje krize vfinančnem in realnem sektorju na slovenski ravni je podal generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič. Po njegovem mnenju bo trenutno stanje našemu gospodarstvu prineslo vsaj eno slabo četrtletje. Nevarno je, da bi ob sedanjem ukvarjanju s krizo pozabili na pretekle slabosti in jih nehali odpravljati, krivdo pa prevalili na neugodne okoliščine. Slovenci imamo veliko pridnosti, a premalo znanja, še zlasti premalo vlagamo v raziskave in razvoj, je menil Milič. Predstavljeno je bilo še stanje in strateške možnosti na področju energetike. Svoje probleme so izpostavili predstavniki malega gospodarstva in obeh obrtno podjetniških zbornic. Govorili pa so tudi o problematiki kadrov v regiji SAŠA. Marija Lebar PREDSTAVITEV KNJIGE ZORANA TRATNIKA V GORNJEM GRADU Avtorjevo delo je dokončal njegov sin Gorazd V petek, 28. novembra, je bila v Gornjem Gradu tamkajšnjim planincem predstavljena knjiga njihovega rojaka, dolgoletnega člana, mentorja in vzornika Zorana Tratnika. Knjigo Moje planinstvo je predstavil njegov sin Gorazd Tratnik. Zoran Tratnik ( 1928 - 2007) je bil rojen v Gornjem Gradu. Njegova ljubezen do planinstva je izhajala že iz njegove družine. Planinarjenje je ostalo njegova prva in največja ljubezen vse do njegove smrti. Svoje planinske vzpone in izleteje začel zapisovati leta 1975. Shranjena je tudi njegova zbirka 5.500 diapozitivov planinskih spominov in doživetij. Knjigoje v grobem končal leta 2004. Nekatera poglavja je še dopolnil le nekaj mesecev pred smrtjo, leta 2007. Njegovo delo pa je dokončal njegov sin Gorazd. Zoranov veliki planinski prijatelj, Tone Primožič je v spremni besedi knjigo označil predvsem kot planinski dnevnik, ki vsebuje ravno dovolj potopisnih zgodb, dajih radoveden gornikzzanimanjem prebere. Nekaj teh odlomkov iz knjige je prebral igralec celjskega gledališča Miro Podjed. Navzoči planinci so si ogledali še nekaj najlepših diapozitivov iz zapuščine Zorana Tratnika, vmes pa so prisluhnili harmonikarju Blažu Slatinšku. Župan občine Gornji Grad Gorazd Tratnik (desno) je predstavil knjigo svojega očeta (foto: Fanika Strašek) avinjske IZKORISTITE W predpraznične številke Savinjskih novic za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... Naročnina na Savinjske novice je lahko tudi lepo darilo. POKLIČITE na 83947-68 ali 041-793-063 Stanko Ogradi je izid knjige Zorana Tratnika ocenil kot pomemben dogodek za planinstvo in občino. Zahvalil seje Tratnikovi družini, ki seje v preteklosti, predvsem po zaslugi Zorana, veliko posvečala tudi raziskovanju in zbiranju gradiva o preteklosti Gornjega Grada in tam živečih ljudi. Njihovim zbirkam in prispe- vkom bodo v tamkajšnjem muzeju dodali še novorojeno knjigo Moje planinslvo. Po končani predstavitvi smo navzoči knjigo Zorana Tratnika prejeli v dar, planinci pa kot spominsko knjigo na svojega rojaka, ki se ga zelo radi spominjajo. Fanika Strašek a KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI Obeležili spomin na rojstvo velikega pesnika Kajuhove in Balantičeve pesmi so predstavili člani KUD Utrip (od desne) Frenk Bider, Zdenka Presečnik First, Ana Skončnik in član mozirskega kulturnega društva Luka Pavlič (foto: Marija Šukalo) in Larisa Gregorc s prečno flavto. V drugem delu spominske proslave je o življenju in ustvarjanju obeh sodobnikov, ki sta živela v istem času ter doživela podobno usodo, čeprav vsak na svoj način, spregovoril literarni zgodovinar France Pibernik. Kerje bil Kajuh pesnik revolucije in odpora ter je doživel vso slavo in bil razglašen tudi za narodnega heroja, seje Pibernik v svoji predstavitvi osredotočil predvsem na življenje Franceta Balantiča. Ta jejavnosti manj znan, saj je bila njegova zbirka pesmi vrsto let prepovedana. Pred drugo svetovno vojno je Balantič študiral slavistiko. Leta 1942 je bil interniran v italijanski Gonars. Po izpustitvi iz taborišča seje priključil domobrancem. Bilje uradnik na domobranski pos- tojanki na Grahovem, kjer je leta 1943 ob partizanskem napadu zgorel. Po vojni so njegova pesniška dela umaknili iz vseh knjižnic in jih uničili. Njegova dela so izhajala med izseljenci v tujini, pri nas pa šele v osemdesetih letih. Danes je France Balantič umeščen v sam vrh slovenske literature. Literarna zgodovina ga po Pibernikovih besedah postavlja ob bok Prešerna, Jenka in Kosovela. »Poznavalci pravijo, daje Kajuh pesnik upora in upanja, Balantič pa pesnik ognja, žalovanja in zlih slutenj. A vse ni tako črno-belo. Tako v Kajuhovih kot v Balantičevih pesmih je veliko več. In čeprav je bil prepovedan, so ga brali vsi,« je ob zaključku poudaril Pibernik. Marija Šukalo Spomin na Prešernov rojstni dan, 3. december, so v KUD Utrip Rečica ob Savinji počastili z recitalom, ki so ga pripravili zadnjo novembrsko nedeljo v rečiški osnovni šoli. V njem so primerjali dva pesnika vojnega obdobja, ki sta v drugi svetovni vojni stala vsak na svoji strani fronte - Karla Destovnika Kajuha pri partizanih in Franceta Balantiča pri domobrancih. V prvem delu prireditve so pesmi omenjenih pesnikov obiskovalcem predstavili člani Kulturno-umetniškega društva Utrip Zdenka Presečnik Firšt, Ana Skončnik in Frenk Bider ter član mozirskega kulturnega društva Luka Pavlič. Za glasbeni del programa sta poskrbeli Valentina Čas ob klavirju France Pibernik: »Čeprav je bil Balantič prepovedan, so ga brali vsi.« (foto: Marija Sukalo) MEDOBČINSKA DRUŠTVA SOŽITJE Stagniranje organiziranih oblik pomoči kliče po ukrepih Medobčinska društva Sožitje, ki delujejo na območju upravnih enot Mozirje, Velenje in Žalec, so skupaj pristopila k projektu celovite družbene pomoči osebam z motnjo v razvoju. V okviru zastavljenega projekta želijo javnosti predstaviti problematiko delovanja društev Sožitje, ki se zadnja leta spopadajo s stagnacijo na področju skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju. Po podatkih društev je v Sloveniji od 35 do 40 tisoč oseb z lažjo, okoli deset tisoč z zmerno in od dva do tri tisoč oseb s težjo oziroma težko motnjo v duševnem razvoju. Na podlagi navedenih podatkov je razvidno, daje v Sloveniji med deset in 20 tisoč družin, ki se dnevno soočajo s skrbjo za osebo z motnjo v duševnem razvoju (v nadaljevanju OMDR). Kot poudarjajo v društvih Sožitje, je organizirana skrb za OMDR naložena celotni družbi, tako zdravstvu, vzgojno-varstvenim organizacijam, šolstvu, sociali in seveda civilnim organizacijam, kot so tudi medobčinska društva za pomoč OMDR, ki delujejo pod imenom Sožitje in so povezana v nacionalno zvezo društev. Na območju upravnih enot Mozirje, Velenje in Žalec je registriranih okoli 350 OMDR in dosežena stopnja razvoja družbene skrbi za OMDR se lahko primerja s povprečnim stanjem drugod po Sloveniji. Žal pa v društvih Sožitje omenjenih UE opažajo, da nekatera področja organiziranih oblik pomoči stagnirajo in so celo pod slovenskim povprečjem. Po mnenju članov društev Sožitje je vse preveč opazna brezbrižnost državnih institucij, ki so po strokovni doktrini zadolžene, da pomagajo OMDR. Niso redki niti primeri, ko so OMDR in njihove družine izrabljene za dnevno politične zadeve. Najbolj zaskrbljujoče pa je, daje vedno bolj čutiti apatijo in nemoč staršev oziroma skrbnikov OMDR, saj menijo, da država krči že pridobljene pravice teh oseb in njihovih družin. Društva Sožitje menijo, da kljub uspešnemu izvajanju lastnih programov postajajo vse manj učinkovita in vse šibkejši sogovornik lokalnim politikom in stroki. V okviru zastavljenega projekta zato poskušajo, tudi s pobudo županom po skupnem sestanku, obnoviti in izboljšati stopnjo zavedanja domačega okolja za pomoč in razumevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih družin. Tatiana Golob 50 LET ŠOLSKEGA CENTRA VELENJ Lahovnik, Meh in Ros« spet v šolskih klopeh Župan občine Luče Ciril Rose (drugi z leve) je dejal, da so se časi od njegovega srednjega šolanja precej spremenili (foto: Marija Lebar) V Velenju so v četrtek, 20. novembra, s prireditvijo v domu kulture obeležili pol stoletja obstoja tamkajšnjega šolskega centra. V domiselni svečanosti so nastopili sedanji dijaki in nekateri govorniki, manjkalo ni niti presenečenj. Tako so proti koncu proslave na oder postavili šolske klopi in vanje povabili nekatere vidne predstavnike javnega, kulturnega in športnega življenja, ki jim je skupno to, da so svojo pot začeli s šolanjem na velenjskem centru. Kot dobri učenci so morali tudi odgovarjati na vprašanja, kako se spominjajo tistih dni. Lahko rečemo, daje bila večina odgovorov zares duhovitih. V šolske klopi so ponovno sedli med drugimi tudi sedanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, velenjski župan Srečko Meh, glasbenik 6 Pack Čukur, športnica Jolanda Čeplak in ne nazadnje Ciril Rose, župan občine Luče. Taje dejal, da so se časi od njegovega srednjega šolanja precej spremenili, saj je takrat, ko se je on vozil v Velenje, večkrat zamrznila nafta v avtobusu, kar so dijaki izkoristili za podaljšan spanec. S tem pa presenečenj še ni bilo konec. Direktor centra Ivan Kotnikje v dvorano splezal na vrvi izpod stropa. Kar ni čudno, saj je dolgoleten himalajec, alpinist in gornik, znan po imenu Ivč. Spust si je privoščil seveda za tem, koje v uvodu v proslavo prebral svoj slavnostni govor. V njem je orisal polstoletno pot šolskega zavo- da, kjer je tudi sam nabiral učenost. »Ponosen sem, da sem na čelu centra, v katerem seje pred petdesetimi leti začelo udejanjati vzgojno izobraževalno delo za sto dijakov,« je med drugim povedal Kotnik in nadaljeval: »Danes je Center kolos s pet tisoč ljudmi, ki so bodisi udeleženci izobraževanja ali izobraževalci. Potrdim lahko, da sem izjemno ponosen na naš kolektiv, na dijake, študente in druge udeležence izobraževanja, na sodelavce in ne bi jih zamenjal z nikomer!« Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh seje pridružil Kotnikovemu mnenju in dejal, daje tudi mesto ponosno na svoj šolski center, ki se je v petdesetih letih razvil v sodoben izobraževalni sistem, ki razen na šolskem deluje tudi na gospodarskem in kulturnem področju. Dejal je, da so Velenjčani že leta 1908 pisali na Dunaj vželji po lastni šoli. Dandanes je Velenje izobraževalno središče tudi z visokošolskimi in fakultetnimi programi, kar pa načrtujejo še dopolnjevati in nadgrajevati. Marija Lebar trendov, ki so bolj ciljno usmerjeni. Tako se tudi pri nas trudimo, da se čimbolj posvetimo naši ciljni skupini, kupcem ne ponujamo modnih muh, ampak kakovost, uglajenost in eleganco oblačenja. Letošnjo jesen bi lahko pri ženskih krojih izpostavili poudarjen pas in boke - poudarjena je ženska silhueta. Novost so širše hlače z gubicami v pasu. Mnogo detajlovje minimalistične narave - sledimo principu manj je več - gubice, veliki gumbi, imitacija ročnega šiva. Barve so klasične - od črne, do sive, rjave in globoke vijolične. Te poživimo s kombiniranjem bolj živahnih barv. Moški so letos pri nas oblečeni v strukturirane materiale, sivkaste barve, zabrisane karo vzorce. Pri moških oblekah je zelo aktualna posebna obdelava tkanine, kiji daje prestižen lesk,«je povedala Rovšnikova. V Elkroju, ki seje lani kljub težavam v slovenski tekstilni industriji izkopal iz rdečih številk, posvečajo posebno pozornost udobnemu počutju kupcev svojih oblačil. Ta so kakovostno in skrbno izdelana, veliko pozornost namenjajo izboru materialov; posebej izpostavljajo fino volneno tkanino stkano po posebnem postopku, ki ji daje naravno elastičnost. V Elkroju posvečajo posebno pozornost udobnemu počutju kupcev svojih oblačil (foto: Marija Lebar) V petnajstih lastnih in nekaj franšiznih prodajalnah Elkroja je že mogoče najti oblačila iz njihove najnovejša kolekcije. Kot pravijo, nudijo tudi dobro izbiro klasičnih modelov tako za ženske kot za moške. Letošnje novosti je predstavila Elkrojeva modna kreatorka Karmen Rovšnik: »V svetu mode se zadnje čase dogajajo velike spremembe. Posledica tega je, da ne obstajajo neki generalni trendi ali modne zapovedi, ampak je zaradi tega več mikro ELKROJ NAZARJE Nova jesensko-zimska kolekcija že na policah Zadnjo novembrsko nedeljo je bila v prostorih ljubenskega gasilskega doma skromna slovesnost ob predaji v uporabo petih kompletov osebne zaščitne opreme domačim, radmir-skim in okoninskim gasilcem. Poveljnikom omenjenih društev je opremo, nujno potrebno pri zahtevnih gasilskih intervencijah, predala Ijuben-ska županja Anka Rakun. Zaščitna sredstva, vredna dobrih pet tisoč evrov, naj bi bila darilo prvega od treh mož, ki jih prinaša veseli december, kot seje slikovito izrazila županja, seveda pa so bila le-ta kupljena iz naslova požarne takse na ljubenski občini. Ob tej priložnosti seje županja tudi zahvalila prisotnim gasilcem za Županja Anka Rakun pri predaji opreme prostovoljnim radmirskim gasilcem (foto: Franjo Atelšek) nesebično pomoč ob vsakršnih priložnostih, pa najsi bo to ob intervencijah, ko se gasilci žrtvujejo za življenja in imetje občanov, ali na pripravljenost vseh treh gasilskih društev na pomoč ob različnih drugih priložnostih, ki se dogajajo v občini Ljubno skozi vse leto. Prisotnim, ki so se tega dopoldneva udeležili preverjanja usposobljenosti radijskih zvez in pozivnikov,je Rakunova predstavila načrte občine na temo gasilstva v prihodnje, v zvezi stem pa omenila tudi podpis pogodbe o javni gasilski službi za prihodnji dve leti, če bosta seveda obe strani sklenili ustrezen dogovor. Franjo Atelšek Servisiranje, prodaja in najem biro opreme ► Fotokopirni stroji ► Multifunkcijske naprave ► Tiskalniki ^ Ploterji ► Telefaxi ► Rabljeni fotokopirni stroji ► Rabljeni tiskalniki ... Solčavski župan Alojz Lipnik (v sredini) je v družbi domačinov in občinskih svetnikov predal namenu obnovljene odseke cest in most pomembne. Dogodki, kot je ta, pa na novo asfaltirane ceste in škarpe pripomorejo k druženju. mimo kmetije Perk. Cesta vodi dalje Sledila je še otvoritev razširjene in do sosednjih kmetij, pri stanovanjski hiši pa je bila tako ozka, da je bila nevarna za promet. Razširitev je bila nujna, sajje bila ogrožena tudi statična stabilnost stanovanjske hiše. Razširjeno cesto so z rezanjem traku predali namenu, koje ravno začelo snežiti. Tako seje še bolj pokazala potreba po prometni dostopnosti osamljenih solčavskih kmetij. Otem je spregovoril tudi župan Lipnik in dejal, naj ceste sosedov in ljudi dobre volje ne povezujejo samo kotpromet-nice, temveč naj bodo prispodoba vezi, ki se tkejo med njimi. V imenu domačinov je prisotne pozdravila Neža Krivec, gospodinja na Perkovem. Vse nove pridobitve je blagoslovil lučki kaplan Viki Košec, kije dodal priprošnjo za varnost tistih, kijih bodo uporabljali. Besedilo in foto: Marija Lebar ALES ŽOLNIR s.p Gorica pri Šmartnem 57/a, 3000 Celje Tel./faks: 03/54 71 127 GSM: 041/447 980 email: info@biroservis-zolnir.si www.biroservis-zolnir.si V petek, 28. novembra, so v Logarski dolini in Matkovem kotu predali namenu obnovljen most in nove pridobitve na občinski prometni infrastrukturi. Poleg krajanov so bili prisotni župan Alojz Lipnik, podžupanja Katarina Prelesnik, kaplan Viki Košec in solčavski občinski svetniki. Najprej so predali namenu most in del obnovljene ceste pri odcepu, ki vodi do kmetije Gradišnik. Gre za rekonstrukcijo občinske ceste v Matkovem kotu; za pripravo in asfaltiranje ravninskega dela ceste od odcepa za Matkov kot do Vrlovčke-ga mostu. Kot je v nagovoru dejal župan Alojz Lipnik, se morda take pridobitve na prvi pogled ne zdijo kdo ve kako velike, so pa za uporabnike in krajane, ki živijo odmaknjeni od prometnih povezav, življenjsko NOVO V MOZIRJU! IV UPRAVNI ZGRADBI AVTOSOi bijž, URADNE URE PONEDELJEK _ 12.30-14.30 Q SREDA 15.00-17.00 ČETRTEK 12.30-14.30 MOZIRJE V/V/V/ antis j Sl ANTLEJd.o.o., Trg Mladosti 6, Velenje, P.e. MOZIRJE, Šmihelska cesta 2 ZA VSE KATEGORIJE Tl## J CPP 9.12. ob 17.00 Gsm: 04Ì 636 434 usposabljamo mladostnike za vožnjo s spremljevalcem Iz občin, Organizacije, Oglasi OBČINA SOLČAVA Ceste naj povezujejo ljudi tudi na simbolni ravni Miklavž na Ljubnem najprej obdaril gasilce Vipotnik Janez s.p, Gotovije 111 c, 3310 Žalec Potrdilo o vpisu f Eii za tekoče študijsko leto in izpolnjeno £*=*■' pristopno izjavo, ki jo dobiš na spletni strani www.kzss.org, pošlji najkasneje do 18.12.2008 na naslov: Foršt 6, 3333 Ljubno ob Savinji. Več informacij na mail: kristijan.martinovic@gmail.com DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od 8.00 do 19.00, sob.: od 8.00 do 12.00 MESARSKI STROJI IN PRIBOR Električne mesoreznice, žage za kosti, noži, sekire, vakumirni stroji, vrečka za vakumiranje, čreva (naravna, umetna), mreže, začimbe in vezni material. ■ Sodeluje lahko vsak, ki ima naslov stalnega prebivališča v Zgornji Savinjski dolini in v tekočem študijskem letu status študenta* > Telefon: 710-23-30 KZSŠ PRIREJA NAGRADNO IGRO 20.12.2008 www.kzss.org r banje ' can(ka) 2008 Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja glasovnice, ki bo prejel dve vstopnici za celodnevno kopanje v termah Snovik v Tuhinjski dolini. Ob zaključku akcije bomo izmed vseh prispelih glasovnic izžrebali še dobitnika glavne nagrade, ki bo prejel nagradni bon za svečano večerjo za dve osebi s kopanjem in uporabo savne v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Izžrebanec 2. kroga je: Marica Štorgelj, Dol 46, Gornji Grad. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka 9. decembra 2008 (takrat se zaključi drugi krog glasovanja), pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 333 I Nazarje. “5&> Občan(ka) leta 2008 v občini je po mojem mnenju ime in priimek, naslov stalnega bivališča ;Mvedite razlog, zakaj glasujete zanj(o) Moje ime in priimek: Moj naslov: ___________ Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ZAVAROVANJE IZPADA PROIZVODNJE LEKA PRI REJI PLEMENSKIH KRAV POGOSTO PRIHAJA DO POŠKODB IN BOLEZNI, KAR IMA ZA POSLEDICO TUDI IZPAD PROIZVODNJE MLEKA. Zato smo v Zavarovalnici Triglav pripravili posebno ponudbo kmetijskih zavarovanj in jih združili v živinorejski paket, ki zajema: - temeljno zavarovanje plemenskih krav, - NOVO zavarovanje delnega izpada proizvodnje mleka in - ugodnost pri zavarovanju krmnih rastlin za potrebe prehrane plemenskih krav. Več informacij dobite pri zavarovalnih zastopnikih in na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. triglav I mm - . • i mM mmw »si Piše: Aleksander Videčnik »Ponovno smo v teh dneh ob naših pohodih ob meji trčili ob sovražne patrole, ki pa se niso postavile v bran, temveč so na naš ogenj iz pušk vsakokrat zbežale preko meje. V svrho lažje izpolnitve dane naloge in da zaščitimo naše kmete ob meji pred avstrijskimi roparskimi tolpami, da raziščemo tudi teren na koroški strani ter končno, da ugotovimo sovražne postojanke, je naše poveljstvo 18. maja odredilo, da postavi legija takoj v določenem rajonu na štirih točkah, in to v bližini prelazov na meji, stalne straže po 16 mož, ki opravljajo tam svojo dolžnost. Tem stražam so določili poveljnike. Straže so oštevilčili od desnega na levo krilo s številkami en do štiri. Še isti dan so bile postavljene. Straži s številko tri jugovzhodno od Grebena sem poveljeval sam,« je povedal dr. Ervin Mejak. »Nastanili smo se pri kmetih v bližini označenih postojank. Moja je bila nastanjena pri kmetu Pre-padniku. Kot mitraljezec je bil straži dodeljen Jaka Robnik, hraber in pogumen vojak, doma iz Luč, ob njegovi strani je bil rojak Albin Breznik iz Luč. Sedaj smo se začeli previdno spuščati preko meje v Koroško. Bili smo v stalni pripravljenosti, da nas sovražnik ne iznenadi. Povsem enolično pa vendar niso minili dnevi do našega pohoda naprej. Moja in del sosednje straže številka štiri, pod poveljstvom podporočnika Čančerja, smo skupno patrolirali po Koroški in se bližali Črni. Pri tem smo zadeli ob močno sovražno predstražo, ki seje vgnezdila s strojnico pri Svelberju pred Črno. Vse telefonske naprave smo naglo prerezali in že seje pričelo težko zaželeno pokanje na obeh straneh. Sovražna strojnica je takoj stopila v akcijo. Z metanjem ročnih granat skozi okna hiše in s streljanjem iz pušk na sovražnike, ki so pribežali iz hiše, smo postojanko v kratkem boju uničili. Kakor smo pozneje zvedeli od domačinov, je sovražnik imel štiri mrtve in sedem ranjenih, mi pa smo imeli le enega ranjenega, eden naših pa je bil ujet, koje obležal nezavesten za neko skalo blizu hiše. Taje pozneje iz ujetništva v Spittalu ušel na Čehoslovaško, od tam pa s pomočjo našega konzulata domov v Celje. Velikanski hrušč in več kakor polurno oglušujoče pokanje je medtem že spravilo na noge okrog 150 mož močno sovražno posadko z več strojnicami včrni, kije prihajala svojim na pomoč v več strelnih vrstah. Tej veliki premoči smo se seveda umaknili v hribe nazaj proti meji, kamor so nas Celjska legija na tjnbnem (2) dalje časa Avstrijci zasledovali in streljali za nami. Ta naš pohod in praksa pri Svelberju nam je prinesla mnogo koristi. Tako smo zvedeli neposredno in z vso zanesljivostjo za moč in stanje sovražnikovih postojank, spoznali vse dohode proti Črni, uničili vse telefonske naprave iz Črne ven proti meji, videli in čitali razne pozive koroške vlade in med potjo zvedeli, da je sovražnik brez živeža, preživlja se le od pri kmetih nasilno odvzete hrane, da izvažajo svinec iz Mežice, Slovence preganjajo in mučijo ter podobno. Ostali dnevi so minili brez posebnih dogodkov, v znamenju priprav za splošen napad in pohod naših čet na Koroško. Kar smo si že tako srčno želeli, to smo dočakali. Z nepopisno radostjo smo 27. maja zvečer sprejeli povelje za napad in vsa potrebna navodila. Še zadnje priprave, še poslednje inštrukcije, pregled opreme svoje straže, prisrčno slovo od kmeta Prepadnika, pod katerega gostoljubno streho sem s svojo stražo od 18. maja naprej živel, nato na mejo in naprej preko meje, da dosežemo določeno mesto 28. maja ob 3.30 uri, ko bi se naj s kratko trajajočim, močnim našim topovskim ognjem presenetil sovražnik. Tako naj bi napadli. Mrzlično razpoloženi in v nestrpnem čakanju na pol četrto uro smo čepeli na določenih mestih. Na obzorju seje že svitalo, ptički so se začeli preplašeno oglašati, ker smo se plazili skozi goščavo. Pol četrta ura je prišla, grmenje topov od vseh strani, še malo časa in že seje 28. maja 1919 zjutraj zganila vsa naša fronta ob meji Podrožce preko Dravograda, obstoječa iz štirih napadalnih skupin, ki naj koncentrirano prodirajo proti Celovcu. Naša legija je pripadala Koroškemu odredu in to v sklopu celjskega pešpolka. Pri ofenzivi so sodelovali Srbi, Hrvati in Slovenci, prvič v bratski slogi za skupno, pravo svojo domovino. Še isti dan je padla po hudem artilerijskem in pehotnem boju Črna v naše roke. Sovražnik seje spustil z velikimi človeškimi in materialnimi izgubami vdivji beg in se oddahnil za malo časa šele onstran Drave. Celjski pešpolk, na katerega desnem krilu smo bili legionarji, seje posebno odlikoval. Črna je bila strašno razdejana. Cerkveni stolp, od koder so Avstrijci streljali po nas, je bil proti vrhu poln lukenj, skoraj podoben situ, prebivalstvo hudo prestrašeno in zbegano. Nekaj ujetnikov in ranjencev smo spravili takoj v ozadje. Naše izgube so bile v primerjavi s sovražnikovimi prav majhne. Padli so štirje naših, od teh Ivan Centa, kije ležal poleg mene ob obzidju pokopališča, zadet iz cerkvenega stolpa. Vsi štirje so pokopani na pokopališču v Črni. Zvečer tega dne smo se že na celotni fronti pomikali v naglem tempu proti Dravi. V dneh od 29. pa do 31. maja smo zasledovali sovražnika v smeri proti Apačam. Dosegli smo ga 1 .junija, kar dve noči že nismo spali in bili sila izmučeni. Naša naloga je bila sedaj preprečiti sovražniku povratek čez Dravo. Zasedli smo črto sv. Marjeta-Trublinje-Kočuha-Zadole. Dne 4. junija je bil za nas odrejen prehod preko Drave. Tega dne opoldne je pričela naša artilerija obstreljevati ves teren na drugi strani Drave. V boj so posegli naši mitraljezi, sovražnik seje spustil v divji beg in ob 16. uri 30 minut smo že prešli Dravo ter se spustili vzasledovanje sovražnika in dosegli proti večeru že vrh Medgorja.« Se nadaljuje. 3ščemo stare fotografije Rečiški prvoobhajanci leta 1934. Nekateri od njih letos praznujejo 81- in 80-letnico življenja. Danes imamo krompir MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Med Slovenci zelo popularno škrobno živiloje krompir. Evropejci smo ga dobili iz Amerike. Marija Terezija je ukazala saditi krompir, da bi preprečila lakoto v deželah, kjer je pobirala davke. Rek imeti krompir pomeni imeti srečo, kakršno so imeli avstroogrski vojaki, ki so varovali novotarijo - nasade krompirja in se s tem izognili bolj nevarnim nalogam. V naprednem svetu še danes večina ljudi obožuje krompir vsaj z dodatkom maščob in soli. Gospodinje in veliki kuharski mojstri znajo krompir pripraviti v brezkončno število jedi. Osveščeni ljudje, ki opravljajo pretežno lažja fizična dela, pa vedo, da je najbolj zdrav krompir kuhan v olupu v slanem kropu. Le tedaj obdrži večjo količino vitaminov in mineralov, zaradi katerih delajo reklamo krompirju tudi strokovnjaki za zdravo prehrano, vendar mora biti zato čas termične obdelave čim krajši. Ljudje danes že počasi dojemajo dejstvo, da krompir daje energijo, za vnos vitaminov in mineralov pa je potrebno uživati surovo zelenjavo in sadje. V zdravi prehrani uživanje krompirja nima bistvenega pomena. PREBAVA KROMPIRJA Starejši prisegajo na »restan« (pražen) krompir, mlajši na pomfri in čips. Obe jedi sta srednje predelani škrobni z dodatkom maščobe in soli. Verjetno večina ljudi ne mara neslanega krompirja, a pri soljenju bodimo varčni. Zzmernostjo se sčasoma privadimo na manjšo količino soli, ki ne zvišuje krvnega tlaka in dolgoročno ne povzroča srčno žilnih bolezni. Težje seje odreči maščobi: maslo, smetana, svinjska mast in ocvirki ter razna olja, prav vse maščobe se odlično podajo h krompirju. Tudi tu pomagajo nasveti glede varčnosti. Štiričlanska družina naj mesečno porabi maksimalno štiri litre olj različnih vrst, kajti poleg olj bo verjetno porabila še nekaj masla, sme- tane in morda svinjske zabele. Navaden krompir v kosih ali oblicah se glede na pretežno škrobno vsebino prične prebavljati že v ustih, z dodatkom maščob pa se bistveno poveča nasitna vrednost in podaljša čas prebave, kar pomeni, da je primeren za delavce, ki ročno spravljajo les, kopljejo jarke in premog, kidajo gnoj... PRIPRAVA KROMPIRJEVIH JEDI Namesto prej omenjenih slavnih jedi raje uporabimo krompir kot dodatek solati ali pa kot sestavni del glavnih jedi, ki vsebujejo še razno zelenjavo, pusto meso, jajca, sir in zelene začimbe, bogate z vitamini in minerali. Navadimo se pojesti manjše količine teh jedi skupaj z zeleno ali drugo z vlakninami bogato solato in od mize vstati brez »repeteja«. Po približno mesecu dni osvojimo ta občutek »lakote« do take mere, da za nas ni več moteč. Fiziološko seveda ne gre za lakoto, pač pa za premagovanje strasti, da bi se vedno do sitega najedli. Optimistično bi temu rekli, da smo napol siti (polni) namesto napol lačni (prazni). Če približno eno uro po obroku še vedno mislimo na hrano, pojemo kak- šen kos sadja, zelenjave, neslane oreške, navadni jogurt in s primerno aktivnostjo zaposlimo telo in misli. KAJ PA OTROCI? Pogosto družine zaradi otrok pečejo pomfri in kupujejo čips. Vendar te jedi tudi zanje niso primerne. Otroci se nanje navadijo in še preden se zavejo, je organizem od njih odvisen in za človekovo dušo pomenijo neko izredno dobrino, ki so mu jo njegovi najbližji v mladosti dajali kot izraz skrbi in naklonjenosti. Zato take jedi pripravljamo le izjemoma in otroku oziroma mladostniku povemo, zakaj je tako prav. Ob primerni vzgoji in vzgledu utemeljena razlaga zadostuje. Seveda pa otroci zaradi rasti in gibanja potrebujejo malo več energije, ki jo lahko zaužijejo tudi v obliki krompirja, a vedno skupaj z drugo zelenjavo. Ne glede na starost osebe še tako dobra ali draga hrana ne bi smela biti nagrada za karkoli. V preteklosti standard ni bil tako visok, da bi bilo tako pravilo potrebno, četudi je smiselno. Kot se stalno pojavljajo novitete na vseh področjih, je potrebno oblikovati tudi kako pravilo, ki se morda zdi danes komu banalno, že jutri pa mu reši življenje. PRIPRAVITE SE NA ZIMSKE RAZMERE NA CESTAH Sneg je tu, ali je tu tudi zimska oprema za naš avto? Prvi sneg je veselje za naš podmladek, malo manj za cestarje in še manj za voznike. Še sreča, da so zimske pnevmatike obvezne inje s tem prihranjena marsikatera nevšečnost voznikom, kakor tudi vsem ostalim udeležencem v prometu. Zasnežena in mrzla jutra pa še vseeno lahko presenetijo vse udeležence v prometu. Kot prvo velja, da se splača pač malce prej vstati. Fino je, če smo primerno obuti in če imamo rokavice in kakšno bundo, da nismo čisto mokri in zasneženi pri čiščenju avtomobila. Neprijetna zadeva je, kadar imamo vsa sredstva za čiščenja snega v avtomobilu in je leta zasnežen. Če pa ste na poti, potem toplo priporočamo malo lopato in rokavice, kakšno toplo obutev in dodatno bundo v avtomobilu, da nas ne presenetijo jutranji cestarji, ki v velikih mestih z lahkoto pustijo velike količine snega za vašim parkiranim avtomobilom. V zimskem času je pomembno, da imamo poskrbljeno za hladilno tekočino, da le-ta ne bi zamrznila in poškodovala motorja. V tekočino za čiščenje stekel obvezno dodajte tekočino proti zmrzali, saj je precej nerodno, če ne moremo očistiti vetrobranskega stekla in se vozimo napol slepi po cestah. Ta tekočina naj bo kvalitetna, saj drugače ponoči odsevajo nasproti vozeča vozila s svojimi lučmi na steklu kot kakšna božično-novoletna jelka. Za dobro vidljivost je pametno pred dolgimi večeri zamenjati gumice na brisalcih vetrobranskega stekla in tako omogočiti dobro čiščenje. Ja kar prav, da skrbimo, da so tudi naša zunanja svetlobna telesa čista, saj bomo le tako videli in bomo videni. Pomembno je, da nas opazijo tudi ostali udeleženci v prometu. Koledarska zima še ni tu, sneg pa že prihaja in naslednjih par mesecev se bomo pač prilagodili nastalim razmeram na cestah. Predvsem previdno in z občutkom, kajti tudi počasi se daleč pride. Ampak, prosim, ne vzemite tega dobesedno, da se ne bomo ob prvem dežju vsi vozili 40 km/h. Igor Pečnik SONJA MOLIČNIK OBLAK terenska kmetijska svetovalka I, KGZS - Zavod Celje, Izpostava Mozirje Na globalno segrevanje ozračja in stem povezanimi podnebnimi spremembami nas strokovnjaki že dolga leta opozarjajo. V letošnjem letu smo posledice teh sprememb doživeli tudi pri nas v obliki ekstremnih vremenskih pojavov, kot so močni vetrovi in neurja, v prejšnjih letih pa tudi suše, poplave in zmrzali. Prav tako so nas soočili z vplivi podnebnih sprememb naraščajoči izdatki zaradi bolezni živali in rastlin, novih škodljivcev in plevelov. Tudi v bodoče nam posledice podnebnih sprememb ne bodo prihranjene, temu bo potrebno čim prej prilagoditi način življenja in razmišljanja. Poseben izziv predstavljajo prilagoditve v kmetijstvu, saj sta kmetijstvo in gozdarstvo od podnebnih sprememb najbolj prizadeti gospodarski področji. Kmetijska pridelava bo zaradi vremenskih sprememb vse bolj zahtevna in težavna. VEČ NEGATIVNIH KOT POZITIVNIH VPLIVOV Zavedati se moramo, da kmetijstvo ni le sektor, ki so ga podnebne spremembe prizadele, temveč tudi prispeva k emisiji toplogrednih plinov. Delež kmetijstva znaša pri celotnih emisijah Evropske unije okoli deset odstotkov. V letošnjem letu je naša država med prvimi v EU sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Prav zato je bila tudi tema letošnjega 23. tradicionalnega posveta Kmetijske svetovalne službe Slovenije na Bledu (24.-25. november) Podnebne spremembe in skupna kmetijska politika. Podnebne spremembe imajo na kmetijslvo nekatere pozitivne vplive, seveda pa je več negativnih. Med pozitivne vplive štejemo gnojilne učinke povečane koncentracije C02, daljše vegetacijske dobe in Podnebne spremembe primerne temperaturne razmere za gojenje toplotno bolj zahtevnih rastlin. Poleg teh so za pridelavo hrane pomembni tudi pogojno pozitivni vplivi, kjer so posledice lahko nejasne in odvisne od dodatnih dejavnikov. Ob povišanih temperaturah zraka bo prišlo do prostorskih premikov kmetijske pridelave, pomika vegetacijskih pasov, spremembe obsega pridelovalnih površin, premika v višje lege, spremembe kvalitete pridelkov, spremenjenega izbora sort, spremembe časa setve, žetve... Negativni vplivi se kažejo v povečani pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov, pospešenem razvoju rastlin in krajši rastni dobi, kar lahko povzroči skrajšanje asimilacije, potencialno manjšo listno površino in zato manjši pridelek slabše kakovosti, posebno ob pomanjkanju vode. Pojavlja se in- tenzivnejše izhlapevanje, pogostejši in močnejši so napadi bolezni in škodljivcev. PRILAGODITVE SPREMEMBAM Cilj kmetovanja je čimbolj izkoristiti pozitivne vplive in se prilagoditi negativnim. V naši dolini, kjerje glavna usmeritev živinoreja, se moramo osredotočiti na problematiko podnebnih sprememb, vezanih na to panogo kmetijstva. Prilagoditve na spremenjene podnebne razmere, ki bi jih lahko izvajali, so vezane na stalež živali in intenzivnost proizvodnje, glede na potenciale zemljišč in okoliša. Sestava krmnih obrokov mora zagotavljati maksimalno izko- riščanje vsebnosti hranilnih snovi. Prav tako je pomembno v hlevih zagotoviti, glede na tehnologijo reje in vrsto živali, optimalno mikroklimo Zavedati se moramo, da kmetijstvo ni le sektor, ki so ga podnebne spremembe prizadele, temveč tudi prispeva k emisiji toplogrednih plinov. Delež kmetijstva znaša pri celotnih emisijah Evropske unije okoli deset odstotkov. ter izbrati živali glede na dobre reprodukcijske parametre in dolgoživost plemenic. Poljedelstvo je v tesni povezavi z živinorejo, saj je velik delež njiv namenjen pridelovanju krme in zato mora tehnologija na njivah v bodoče temeljiti na prekritosti tal čez celo leto, prizadevanju za dvig ravni humusa v tleh z organskimi gnojili in zelenim podorom, doslednemu zatiranju plevelov, uporabi tehnologije ekološke pridelave, ustrezni obdelavi tal - preprečevati dvig kapilarne vode s plitvo obdelavo v sušnih razmerah, pa tudi v spremembi rokov setve v prid zgodnejši setvi. V naši dolini bi bilo na primernih legah smiselno razmišljati o pridelavi zelenjave. V bodoče bo namreč spet aktualna samooskrba države s hrano. Za zadostno oskrbo z vodo bi poskrbeli s kapljičnim namakanjem, kije najracionalnejši način namakanja. ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV Dosledno je potrebno težiti k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (v kmetijstvu sta najbolj zastopana didušikovoksid in metan), ki jih v kmetijstvu lahko dosežemo z ohranjanjem najboljše kmetijske zemlje, stalno ozelenitvijo kmetijskih površin, izvedbo takojšnje zadelave tako mineralnih kot tudi organskih gnojil v tla. Pri pršenju organskih gnojil se povečujejo izgube dušika, zato naj bo gnojenje čim bližje tlom. Gnojenje se naj izvaja pri nižjih temperaturah, v oblačnem vremenu in brezvetrju. Vse več se govori tudi o zavarovanju kmetijskih pridelkov, s katerim bi se zmanjšala tveganja, kijih povzročajo neugodni vremenski pojavi in naravne ter druge nesreče v kmetijstvu, vendar je to naloga pristojnih ministrstev, da zzavarovalnicami, ki delujejo v Sloveniji, vzpostavijo zavarovalniški sistem prilagojen zmožnostim naših kmetij. Ob upoštevanju priporočil zdrave prehrane, da naj v svoje jedilnike vključujemo čim več hrane iz okolja, kjer živimo, in jo uživamo vtistem letnem času, ko je naravno tehnološko zrela, bomo tudi kot potrošniki storili korak k izboljšanju globalnih sprememb. Vir: Podnebne spremembe in skupna kmetijska politika / XXIII. tradicionalni posvet Kmetijske svetovalne službe Slovenije; Ljubljana; KGZS, 2008 " - -i- ■ * ' j \. m. ji© ^ : §R2suj] dSIhi® l©_ . .... : Prodam psičke stare 2,5 meseca, tel. št. 041/604-075. Poplave v naši dolini so čedalje bolj izrazitejše in bolj pogoste (foto: Matjaž Čas) © r — - " - _ — N Ljudje in dogodki, Organizacije 'v----------------------—-________________________________________________________________________________/ V SPOMIN Jože Gračnar (1933 - 2008) Dolgoletni lučki župnik in častni občan občine Luče »Dopolnjeno je. Krog zemeljske poti, ki povezuje začetek s koncem, je sklenjen. V blagoslovljeno zemljo lučkega pokopališča bomo položili dozorelo zrno, ki vzklije v novo življenje. Naš župnik in častni občan občine Luče, gospod Jože Gračnar, je dotrpel svoj dolgi križev pot in odhaja k svojemu Stvarniku.« To so bile uvodne besede župana občine Luče Cirila Rosea, ki jih je izrekel ob zadnjem slovesu od Jožeta Gračnarja. V ponedeljek, 24. novembra 2008, je bil v Lučah dan žalovanja. Nihče ga ni razglasil, pa je to bilo moč čutiti takoj, ko si prišel v Luče. Veliko faranov in drugih ljudi od blizu in daleč je obiskalo cerkev sv. Lovrenca. Tam so se v žalosti poslavljali od svojega dolgoletnega župnika, spoštovanega krajana in občana, Jožeta Gračnarja. Popoldne so ga z visokimi cerkvenimi častmi pokopali v neposredni bližini cerkve, kakor bi si tudi sam želel. Jože Gračnar seje rodil na Ritniku, pri Šentjurju. Svoja otroška leta je preživljal skromno ob svojih, globoko vernih starših in sestrah. Bil je edini fant v družini. Odločil seje za službo Cerkvi. Po končanem študiju je kot kaplan nekaj časa deloval v Ravnah na Koroškem, nato pa v Šoštanju. Poleti leta 1962 je prišel za župnijskega upravitelja v Luče. Po dveh letih je bil imenovan za župnika župnije Luče in tu ostal do konca svojega pastoralnega delovanja. Kar 45 let je deloval med ljudmi in za dobrobit vseh. V tem času je bil dva mandata dekan gornjegrajske dekanije, prejel pa je tudi naziv častnega kanonika. Poleg pastoralnega delovanja je bil njegov zelo velik prispevek pri vzgoji mladih v ljubezni do gora. Aktivno je sodeloval v Planinskem društvu Luče in Gorniškem klubu Savinjske doline. Mladih pa ni le vzgajal v ljubezni do gora, bil je tudi njihov vodič po slovenskih in tujih vrhovih. Kar triindvajsetkrat je otroke popeljal na Triglav. Rad je imel tudi petje, ki gaje bilo v Lučah vedno nekaj več kot drugje. Zelo je vzpodbujal cerkveno ljudsko petje in spoštoval ter podpiral cerkvene pevce. Z najlepšimi pesmimi med pogrebno mašo so se mu pevci zahvalili za njegovo podporo. Jože Gračnar je bil izredno skrben gospodar. V času njegovega vodenja župnije je bilo obnovljeno župnišče in veroučni prostori, na cerkvi pa fasada ter dvakrat obnovljena streha. V cerkvi in župnišču je bilo urejeno centralno ogrevanje. Nabavljeni so bili novi zvonovi in orgle. Urejena je bila notranjost in okolica cerkve, kar je v veliki meri prispevalo tudi k lepši turistični podobi celotnega kraja. Velike so bile njegove zasluge pri obnovi podružnične cerkve v Podvolovljeku ter pri gradnji kapelice na Molički peči pod Korošico, na Loki pod Raduho in kapelice na Špe-hovem vrhu. Leta 2004 je postal prvi častni občan občine Luče. V Lučah pravijo, da to ni bilo naključje. Naziv si je pridobil kot dolgoletni župnik fare sv. Lovrenca, kot graditelj kapelic in obnovitelj cerkva, kot moralni in verski učitelj številnih generacij Lučanovter prepričljivtolažnik bolnih in umirajočih. Dolga leta dela in neprestani napori pa so mu načeli zdravje. Zadnja leta je moral pogosto obiskovati bolnišnice, kar je še dodatno izčrpalo njegove življenjske moči. Zaradi potrebne zdravstvene nege je zadnje leto in pol preživel v gornjegrajskem centru starejših. Tam so zanj lepo skrbeli, Lučani pa so ga pogosto obiskovali. Letos avgusta je kar v tej ustanovi praznoval slovesnost zlate maše. Poleg tamkajšnjih stanovalcev so seje udeležili številni duhovniki, farani iz Luč ter njegovi sorodniki in prijatelji. Jože Gračnerje bil velik človek, kije pustil vidne sledi svojega življenja in delovanja za sedanje ter prihodnje rodove Lučanov. V premnogih srcih bo ostal za vekomaj. Fanika Strašek DRUŠTVO KATOLIŠKIH PEDAGOGOV MOZIRJE Prisluhnili pripovedovalcu biblijskih zgodb Petkov večer, predzadnji v novembru, je zbral malo, čisto majceno občinstvo v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Tisti redki so posedli pred odprto Knjigo in prisluhnili pripovedovalcu biblijskih zgodb Janku Krištofu, duhovniku iz Šmarjete v Rožu, in Andreju Feinigu iz Sveč na Koroškem. Povabilo ju je Društvo katoliških pedagogov Mozirje. A in O je pripoved, ki zajema Dalmatinovo različico govora na gori in starozaveznih zapovedi, poglavje o stvarjenju sveta in zadnje poglavje Janezovega razodetja v Trubarjevem prevodu. Vse to na izust, saj se na pamet človek nauči tisto, kar si želi sleherni trenutek priklicati iz spomina. Na pamet in v različnih jezikih: v hebrejščini, ki sojo Judje vedno imenovali Lašon ha-kodeš, kar pomeni sveti jezik, in je bila prvič zapisana pred okoli 3.000 leti; v grščini, nemščini ter stari in sodobni slovenščini. V zraku je obvisela beseda caritas, najbolj zaželena, največkrat izrečena, najpogosteje zlorabljena. Ljubezen. Trubarje verjel v moč besede, /”■. N 18 ki združuje. A danes združuje nebeseda, zato se ljudje prej pustijo nagovoriti hrupu kottišini, reflektorski luči kot soju sveče, bleščeči opravi kot ra-ševinasti halji. Hebrejske, grške in nemške besede so, osvobojene pomenov, nagovarjale poslušalce, a slovenske sojih nagovorile. Še toliko bolj, kerjihje izgovarjal Korošec, ki mu slovenščina ni k 'r neki, ampak vsakodnevna izbira tega, karmu omogoča obstoj in ohranja pokončnost. Kot Trubarju. Izbor orgelskih skladb je sledil pripovednemu loku in pripravil uho na zvenenje besed. A seje zdelo, da so orgle na trenutke - prav gotovo ne zaradi orglavca - bolj brnele. Instrumentvsekakor potrebuje uglasitve. Andreja Gumzej Janko Krištof v tradicionalnem kostumu pripoveduje Pavlovo visoko pesem v več jezikih (foto: AG) Kdo je ne pozna in kdo jo zares pozna? Menina, kraška lepotica, ki kraljuje nad Zadrečko dolino na severni strani in Tuhinjsko na južni, polna skrivnosti v svojih gozdovih, vrtačah, jamah in breznih, kontah in lokvah. Z jezerom, kjer se v mesečni noči še vedno kopajo vile, s pašniki, kjer v zadnjem času kraljujejo prašiči, z meglo, ki zmede tudi največjega poznavalca, in s čudovitimi razgledi, ki navdušijo največje sladokusce in ne pustijo ravnodušnih niti največjih zadrtežev. Planota, ki odžeja velik del prebivalcev naše doline, in ki si jo je zaradi njene izjemne lege želela polastiti tudi vojska. Svojo najlepšo podobo in veličastnost pokaže Menina na vršnem platoju, kjer se prepletajo gozdovi in pašniki. Zlasti na južni strani so le-ti lepo urejeni in predeljeni s kamnitimi ograjami, podobno kot na Krasu, kar daje pokrajini poseben čar, spominja nas na Mediteran. Hkrati pa nam pove, da se je bilo za vsak kvadratni meter krčevine pošteno potruditi. Tudi številna jezerca, imenovana tudi lokve, so delo pastirjev, da bi živini zagotovili vodo. Po vsej verjetnosti je antropogenega nastanka tudi jezero Biba, ki je sedaj zaščiteno kot naravni spomenik. Naravni spomenikje tudi kraška jama Jespa. V njej so včasih pastirji hranili meso. Poleg nje so na Menini tudi druge, manj znane jame, Menina planina ena od teh je težko dostopna Snežna jama. Središče Menine (vsaj na naši strani) je vsekakor dom na Menini (1.453 m). Je izhodišče za kratke izlete in daljše planinske ture, vse do planinskega doma na Čreti. V njegovi okolici se dogajajo različne prireditve, najbolj znani sta vsekakor volovska ruleta poleti in meninski veleslalom pozimi. Odprtje poleti in ob vikendih pozimi. Že dom sam je zanimiv izletniški ali planinski cilj, saj je nedaleč od njega, kar s ceste, čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Ko ni snega, je dostopen z avtom po cesti iz Bočne in iz Češ-nicvTuhinjski dolini. Prav zato je ta izlet primeren za tiste, ki težko hodijo: za družine z majhnimi otroki, za ostarele ljudi in za invalide, saj jim avto omogoča dostop do neokrnjene narave in čudovitih razgledov. Vsi drugi pa se lahko na Menino podate po številnih planinskih poteh. Nekatere poti lahko tudi skrajšate ob križiščih ceste in poti. Zanimiva je tura s kolesom, po cesti seveda, pozimi pa s smučmi. Marijan Denša ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Tudi letos v vrtcu medeni zajtrk Letos so bili čebelarji v vrtcih tako od osebja kot od otrok še posebej lepo sprejeti. Nekateri otroci so se izkazali s svojim znanjem o čebelah in čebelarstvu, še zlasti pa o medu. Poudariti je potrebno, da so med čebelarji zbrali prostovoljno in darovali brezplačno. Ivan Čopar, predsednik, in Jože Goltnik, podpredsednik Čebelarskega društva Mozirje, sta vtamkajš-nji vrtec prinesla mnogo promocijskega materiala, zgibank ter plakatov o čebelarski temi. Otroci, ki so medeni zajtrk že imeli za seboj, pa so poskusili še kremni med. Ta jim je zelo ugajal. Za zaključek so obiskovalcem v zahvalo zapeli pesem o čebelah. Čebelarska zveza Slovenije si v sodelovanju s čebelarskimi društvi prizadeva, da bi ta vseslovenska dobrodelna akcija postala tradicionalna. Na tak način želijo že najmlajše osvestiti, daje naš slovenski med še posebej primeren za slovenske potrošnike, saj vsebuje cvetni prah domačin rastlin, na katere smo v svojem okolju navajeni, je pa tudi sicer visoke kakovosti. Marija Lebar Po ionski uspešno izvedeni akciji En dan med letos ponovijo. Za dan z medenim zajtrkom so slovenskih čebelarjev za zajtrk v naših vrtcih so izbrali 21. november, ko so medene dobrote v vrt- organi Čebelarske zveze Slovenije sklenili, da jo ce prinesli tudi zgornjesavinjski čebelarji. Otroci v mozirskem vrtcu so pokazali, da čebelarstvo te dobro poznajo (foto: Marija Lebar) 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Zavarovalnica, ki trži in sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana I Zavarovanje tržijo: Poslovne enote NLB d.d. in Banke Celje. Banki pri tem nastopata kot zavarovalna posrednika ter za donose in izplačila glavnice ne jamčita. Življenjska zavarovanja niso depoziti in niso vključena v sistem zajamčenih vlog. | NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana jamči za izplačilo v višini zavarovalnih vsot. Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih je donos odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskih skladov. Tveganje, da bi bil znesek izplačila ob zaključku življenjskega zavarovanja nižji od zneska vplačila, prevzema sklenitelj zavarovanja. - Osnovni 30-urni tečaj računalništva - Nadaljevalni 24-urni tečaj računalništva - Osnovni 25-urni tečaj angleškega jezika - Nadaljevalni 25-urni tečaj angleškega jezika - Osnovni 25-urni tečaj nemškega jezika - Nadaljevalni 25-urni tečaj nemškega jezika - Digitalna fotografija 16 ur Prijazno vabljeni! Ne zamudite priložnosti in pohitite s prijavo! In kaj jim boste zaželeli čez deset let? Ni nujno, da odgovor poznate že danes, zagotovo pa boste vsi tudi takrat potrebovali finančna sredstva. Pametno je poznati načine, kako sredstva plemenititi skozi čas ter zraven biti življenjsko zavarovan. Z življenjskimi zavarovanji NLB Vite, življenjske zavarovalnice, lahko poskrbite za uresničitev vaših želja in brezskrbno prihodnost vaše družine. Naj vaše družinsko drevo še naprej uspešno raste. Ob sklenitvi katerega koli življenjskega zavarovanja NLB Vita do 31. decembra, boste prejeli posebno novoletno darilo. Za več informacij se oglasite v najbližji NLB Poslovalnici, pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1585 ali poiščite informacije na spletni strani www.nlbvita.si. NLB0 Vita Življenjska zavarovalnica Občina Nazarje v prazničnem decembru podarja svojim občanom darilo v obliki sofinanciranja izobraževanja, ki ga bo izvedla Ljudska univerza Velenje v Nazarjah. Drage občanke in občani, izbirate lahko med naslednjo ponudbo: Informacije in prijave sprejema Center za samostojno učenje Nazarje, tel.: 03/ 839 02 60 do 24.12.2008 oziroma do zapolnitve mest. liSl 0 S □ [3 D13 orsčnvA iVAAAF.rr ANDRAGOŠKI ZAVOD c \ V! ■ / Tutela ' BAZENI in vsa dodatna oprema KAMINI Veliki redkvici Otroci so ob pomoči staršev izdelovali adventne aranžmaje (foto: Marija Sukalo) V rečiškem vrtcu so se malčki začeli pripravljati na pravljični december. Zadnji novembrski četrtkov popoldan so v prostore, kjer ob vzgojiteljicah preživljajo dopoldneve, povabili svoje starše in ob njihovi pomoči izdelovali adventne aranžmaje. Spretni prsti so oblikovali venčke in različne ikebane. V veliko pomoč tako delavkam vrtca kot staršem je bila vrtnarka Pavla Br-ezovnik, ki jim je svetovala in pomagala pripraviti izdelke. V decembru so v rečiškem vrtcu v goste povabili tudi lučke osnovnošolske lutkarje, ki jim bodo zaigrali lutkovno igrico. Strokovne sodelavke vrtca jim bodo predstavile pravljico Janko in Metka danes. Da pa bo zadišalo po praznikih, bodo sami pekli kekse in pričakali božička. Ob zaključku leta bodo zarajali na prednovoletnem plesu. Marija Sukalo Olga Rogel iz Ljubije nam je v uredništvo prinesla fotografijo neobičajno velikih redkvic. Redkvici sta zrasli no vrtu Mozirjana Mirana in Barbare Ber-ičnik iz Orešlja na Bizeljskem. Skupaj tehtata 3,86 kilograma. www.ortopedijaorg ORTOPEDSKA AMBULANTA v zdravstvenem domu Nazarje OBRATUJE V SREDO POPOLDAN 17. decembra NAROČANJE na tel.: 041 781 978 od ponedeljka do četrtka med 16. in 18. uro. Ordinira: Stanko OVNIČ dr.med. spec. ortoped Mija 2 X Abraham Toni Sto let sta skupaj stara, to obletnica je prava. Želimo vama da zdrava, srečna bi še naprej bila in ljubezen razdajala. To so želje mame Mare, Petre, Dejana, Vesne in Neli. VRTEC RECICA OB SAVI Če niste proizvajalec okolju škodljivih odpadkov, vam tudi ni treba skrbeti, kako bi sejih znebili. Drži? - Drži! Če pa bi jih slučajno proizvajali, bi jih verjetno kurili vsem na očem in s tem povzročali ekološko škodo. Drži? - Drži! Kaj?! No, če ste se strinjali s tem, ste eden takšnih, ki v Solčavi ob cesti redno kuri tovarniške odpadke iz plastike. Kakšen kubični meter jih »redoljubno« odlagajo v tem biseru Zgornje Savinjske doline in zakurijo, da smrdi daleč naokoli. Navada, ki ne sodi več niti na Balkan. Okoljski inšpektor pa nič. IS JU-JITSU KLUB SAMURAJ Uspešni nastopi samurajev v jesenskem delu tekmovanj 25. oktobra je v športni dvorani Dobova potekala evropska pokalna tekma v ju-jitsu, ki je hkrati štela tudi za odprto prvenstvo Slovenije. Na tekmovanju je sodelovalo malo manj kot 400 tekmovalcev iz Nemčije, Italije, Avstrije, Belgije, Rusije, Poljske, Črne gore. Hrvaške, Romunije, Francije, Švedske, Danske in Slovenije. Uspešen debi med kadeti v mednarodni konkurenci sta prestala Matej Debelak in Jure Podkrižnik. EVROPSKA POKALNA TEKMA V DOBOVI Matej je v kategoriji do 50 kg presenetil vse nasprotnike ter v finalni borbi premagal aktualnega vice evropskega prvaka te kategorije. Jure si je med kadeti do 66 kg priboril 7. mesto in s tem rezultatom dosegel do sedaj svojo najboljšo uvrstitev. V mladinskih kategorijah sta se pomerila Tadej Debeljak in Tamara Barbarič, oba tudi člana slovenske mladinske reprezentance. Tadej, mladinci do 85 kg, je veliko dela opravil že v prvem in drugem kolu, ko je najprej za točko premagal aktualnega evropskega prvaka te kategorije in nato še nosilca bronastega odličja iz evropskega mladinskega prvenstva. V finalni borbi s Poljakom seje borba končala z rezultatom 9:9, vendar pa je zaradi manjšega števila ipponov(najviš-jih tehničnih točk) Tadej izgubil in si tako priboril 2. mesto. Tamara Barbarič je bila med mladinkami do 55 kg prepričljivo najboljša, saj je vse borbe, vključno s finalno, osvojila na fullippon (avtomat - zmaga pred iztekom igralnega časa). Med člani je svoj debi na velikih tekmovanjih doživel Toni Fricelj, kije v kategoriji do 69 kg zasedel 17. mesto. Kategorijo višje, do 77 kg, je Gregor Ročnik osvojil 9. mesto, prav tako 9. mesto si Brina Kolenc izvaja tehniko meta (foto: Tadej Stergar) je priboril Janez Ločičnik med člani do 85 kg. V kategoriji do 94 kg seje boril David Sedušak, David je osvojil 7. mesto. Med članicami do 55 kg sta se pomerili tudi Tina Berk in Tamara Barbarič, Tina je osvojila 9. mesto, Tamara pa 7. mesto. DRŽAVNI TURNIR V TEHNIKAH ZA MLADINO V GORNJEM GRADU 8. novembra so se samuraji izkazali tako z organizacijo kot tudi z rezultati. V telovadnici OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad so organizirali državni turnir v tehnikah za mladino. Tekmovanja se je udeležilo malo manj kot 120 mladihju-jitsarjev, med katerimi so odlične rezultate dosegli tudi samurajčki. Med najmlajšimi, 7 do 8 let, je Neža Pahič pri deklicah osvojila 1. mesto, med dečki pa Maj Hrovat 9. mesto. Med dečki, 9 do 10 let, je 1. mesto osvojil Uroš Javornik, v isti starostni kategoriji je slavila njegova klubska kolegica Brina Kolenc. Med dečki, 11 do 12 let, so za las ušle stopničke Tilenu Pečniku, tako za njim pa seje na 5. mesto uvrstil Žan Turk. Matej Debelak je med dečki, 13 do 14 let, osvojil 1. mesto. MLADI SAMURAJI OSVOJILI TRI NASLOVE DRŽAVNIH PRVAKOV V soboto, 29. novembra, je v telovadnici Osnovne šole Borisa Kidriča v Mariboru potekalo državno prvenstvo v ju-jitsu tehnikah za mladino. Na tekmovanju je sodelovalo 140mladihtekmov-alcev iz Slovenije, med njimi tudi devet samura-jčkov iz Ju-jitsu kluba Samuraj. V belo pobarvani štajerski prestolnici sta najprej nastopila najmlajša samurajčka Maj Hrovat in Neža Pahič. Maj je v starostni kategoriji dečkov 7 do 8 let osvojil 14. mesto, med deklicami v isti starostni kategoriji pa je Neža Pahičzzelo prepričljivim nastopom pometla s konkurenco in osvojila naslov državne prvakinje. V starostni kategoriji 9 do 10 let, so med dečki nastopili kartrije samurajčki. Andraž Debelak je osvojil 3. mesto, Uroš Javornik 6. mesto in Vito Kopušar 18. mesto. Med deklicami v isti starostni kategoriji sije Brina Kolenc s suverenim nastopom priborila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje. Niko Kopušar je med dečki 11 do 12 let osvojil 8. mesto. Tilenu Pečniku je v starostni kategoriji dečkov 11 do 12 let za las ušel laskavi naslov prvaka, tako da seje na koncu moral zadovoljiti z 2. mestom. Med najstarejšimi dečki, starostna kategorija 13 do 14 let, je drugo tekmo zapored blestel Matej Debelak. Z odlično prikazanimi tehnikami je naslovu državnega prvaka v borbah dodal še naslov državnega prvaka v tehnikah v tej starostni kategoriji. Tomi Stankovič SIMPLY CLEVER Fabia Combi v Barviti ponudbi že za 9.990 € PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 www.barvitaponudba.si PORSCHE KREDIT' IN LEASING Prihodnost, o kateri se preveč govori, postane prav tako dolgočasna kot preteklost. Jean Postain , Organizacije, Šport, Informacije f SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO Posadili podarjene drevesne sadike Konec novembra so člani Savinjskega gozdarskega društva in otroci iz osnovnih šol Zgornje Savinjske doline na več različnih krajih sadili mlada drevesca divje češnje. Sadike so bile kupljene kot darila v projektu Krilca - čarobna darila, v katerem je poleg drugih okoljevarstveno naravnanih daril mogoče izbrati Čudežno krošnjo in podariti drevo. Drevesca so sadili na osmih izbranih lokacijah, kjer bodo divje češnje kar najbolj povečale naravno pestrost. Poiskali so vrzeli v smrekovih sestojih in sadili tudi na gole površine, ki so po vetrolomu ostale na Črnivcu. Nekaj češenj so posadili v drevored ob pešpoti med Mozirjem in Nazarjami, pa tudi na Češnjev vrh pri Brdcah v Mozirju. KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig v novembru 2008 ODRASLI: Adler, Warren: Nemirna srca, Quick, Amanda: Poželenje, Hofmann, Corinne: Bela masajka, Pulko, Benka: Pocestnica: življenjski potopis, Kue-gler, Sabine: Otrok džungle. MLADI: Suhodolčan, Primož: Ranta vrača udarec!, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Tarbett, Debbie: Deset pogumnih paglavcev, WeigetI, Udo: Stari bober Evald, Why-brow, lan: Gregor in dinozavri gredo v šolo. KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI Rezultati 2. kroga: Celje : Pekarna Rednak 68:48, Pivovarna Laško : Pungi Tip-top 57:45, ŠK Žalec : Brglez.com 53:62, Rešpard : Vrani Vransko 65:85, ŠD Gomilsko : Kamnoseštvo Vogrinec 81:110. Vrstni red po 2. krogu: 1. Kamnosešh/o Vogrinec 4,2. Vrani Vransko 4, 3. Celje 4, 4. Brglez.com Polzela 4, 5. Veterani Pivovarna Laško 3,6. Pekarna Rednak Nazarje 3,7. Študentski klub Žalec 2,8. Pungi bar Tip-top Polzela 2, 9. Športno društvo Gomilsko 2, 10. Rešpard Parižlje 2. UM Kotje povedal Damjan Jevšnik, vodja nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je divja češnja zelo zanimiva in prilagodljiva vrsta, ki naj bi dobro prenašala vse višje temperature v času klimatskih sprememb. Hitro raste, ima dragocen les inje pomembna v prehrani divjih živali, zlasti ptic. Z nekaj nege v mladosti lahko dobro nadomesti izpad pri nas precej razširjene smreke, ki se REČICA OB SAVINJI zadnja leta umika v višje in hladnejše lege. Češnja je tudi zelo lepo drevo vsako leto vsaj trikrat; ko spomladi cveti, ko rodi in ko se jeseni rumeno rdeče obarva, je še povedal Jevšnik. »Prihodnjič bomo sadili kakšno drugo manj znano avtohtono, to je domačo, plodonosno vrsto dreves. Morda bo to divja hruška ali pa brek,« je zaključil Damjan Jevšnik. Marija Lebar Miklavžu bodo pomagali učen« Turistično društvo Rečica bo Savinji je tudi letos v goste povabilo Miklavža. Ta se bo na rečiškem trgu v spremstvu parkljev in angelov ustavil danes, 5. decembra, ob 17. uri, s sabo pa bo prinesel zvrhan koš daril. Prihod Miklavža bodo obogatili učenci OŠ Rečica s prijetnim kulturnim programom, šolarji pa bodo letos pripravili Miklavžev sejem. Že dopoldne v šoli vabijo na dan odprtih vrat, ko bodo učenci izdelovali različne okraske, darilca in druge VETERANSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Glin Nazarje jesenski prvak Za nami je devet krogov jesenskega dela zgornjesavinjske veteranske lige, ki jo že vrsto let gosti in organizira Športno društvo Vrbovec Nazarje. Po pričakovanju je tudi tokrat v vodstvu ekipa Glin, zmagovalka vsaj petih zadnjih sezon, ki pa se bo morala za ponovni naslov pošteno potruditi, saj ji mošlvo JK Kaker iz Mozirja močno diha za ovratnik. Na tretjem mestu so trenutno primerne izdelke. Vse to bodo prodajali na popol-dansko-večernem Miklavževem sejmu. Denar od prodanih izdelkov bodo namenili izključno za posamezne razrede. Tako bo ob pomoči rečiške šole prihod Miklavža prisrčen in primeren za vsakogar, saj bodo lahko izbirali med različnimi primernimi darili, seveda pa bo dobrotnik tudi letos obdaril pridne otroke. Marija Šukalo hramovci, vse ostale ekipe pa so z nekoliko večjim zaostankom na mestih od četrtega navzdol. Lestvica po jesenskem delu: 1. Glin 23, 2. JK Kaker 22,3. Davidov hram 16,4. ŠD Gornji Grad 12,5. Ljubno 12,6. Mizarslvo Potočnik 11,7. ŠD Loke 10,8. Kokarje-Dreta 9,9. Zg. Nazarje-Žogca 8,10. Nazarje 2. Franjo Pukart 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 9. KROG »Graščaki« z odliko tudi v Voličini Zadnji krog jesenskega dela druge slovenske futsal lige na vzhodu je prinesel še en odmeven uspeh Nazarčanom, ki so v zelo neugodni in izredno majhni dvorani osnovne šole Voličina visoko premagali Slovenske Gorice. Rezultat je še toliko odmevnejši, saj je trener Pezič zaradi odsotnosti nekaterih standardnih igralcev moral več priložnosti ponuditi mlajšim, ti pa so ponujeno več kot odlično izkoristili. Igralec večera pa je bil nedvomno Jure Šemenc, kije kar petkrat zabil gol in se tako povsem približal svojemu bratu na četrtem mestu najboljših strelcev, v vodslvu pa še vedno ostaja njihov kapetan, Blaž Metulj. Ob formi in učinkovitosti, ki jo kažejo »graščaki« v zadnjih tednih, je kar škoda, da se jejesenski del že iztekel. Sledi le še tekma prvega kroga spomladanskega dela, sredi decembra, ko Nazarčani gostujejo pri Marincih, ostala dogajanja na futsal sceni in končni razpleti pa bodo na sporedu vzačetku prihodnjega leta. Franjo Pukart Lestvica: 1. Ruj 25,2. Nazarje Glin 21,3. FSK Kebelj 19,4. Marinci 15,5. Tomaž 14,6. Cerkvenjak 10,7. Slovenske Gorice 9,8. Branik Maribor 7,9. Bioterme Mala Nedelja 6,10. Duplek 2. Strelci: 18 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 14 Sovič (Bioterme), 12 Jure Klinc (FSK Kebelj), 10 Klemen Šemenc (Nazarje Glin), 9 Jure Šemenc (Nazarje Glin)... KMN Slovenske Gorice : KNIN Nazarje Glin 1:10 (0:6) Voličina. Športna dvorana OŠ. Gledalcev 30. Sodnika: Dejan Nikolič in Bernard Avramovič. Delegat: Vlado Močnik. Strelci: 0:1 Metulj (3), 0:2 Oblak (4), 0:3 Korošec (5), 0:4 Metulj (10), 0:5 J. Šemenc (13), 0:6 J. Šemenc (14), 0:7 J. Šemenc (23), 0:8 J. Šemenc (28), 1:8 Živko (36), 1:9 J. Šemenc (39), 1:10 Letojne (39). KMN Nazarje Glin: Supin, Oblak, Urtelj, Funtek, Korošec, Letojne, Korošec, K. Šemenc, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič. Rezultati 9. kroga: Slovenske Gorice : Nazarje Glin 1:10 Branik Maribor: Tomaž 1:3 Marinci : Ruj 2:6 Cerkvenjak : Bioterme 3:2 Duplek : FSK Kebelj prestavljeno ŽENSKI VELESLALOM V ASPNU Uspešen začetek sezone za Matejo Robnik V ameriškem Aspnu je pretekli vikend potekal drugi veleslalom sezone za ženske. Slovenske barve je med drugimi branila tudi Zgornjesavin-jčanka Mateja Robnik, ki se je s štarta pognala kot24. Izvrstnoje nastopila vzgornjem delu proge in pri vmesnem rezultatu za vodilno Denise Karbon zaostala za 0,14 sekunde. Z dobro vožnjo je nadaljevala in prvi tek končala na 11. mestu. Tudi druga vožnja je bila za mlado Lučanko uspešna, saj je z rezultatom 2:15.23 uspela ubraniti uvrstitev prve vožnje. S tem je Robniko-va dosegla najboljšo uvrstitev kariere. Prva je bila Francozija Tessa Worley, druga Finka Tanja Poutiainen in tretja Avstrijka Elisabeth Georgi. Najboljša Slovenka je bila Tina Maze na desetem mestu. Marija Sukalo Mateja Robnik je v Aspnu dosegla najboljšo uvrstitev kariere (foto: Marija Šukalo) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH Primož Piki med dobitniki točk Začetekjubilejne 30. sezone svetovnega pokala v finskem Kussamu se ni razpletel ravno po željah slovenskih ljubiteljev smučarskih skokov, saj sta se le oba Primoža dokopala do prvih točk. Primož Peterka je bil s 16. mestom naš najboljši mož, v tekmi loterije ob nemogočih vremenskih razmerah pa si je finalno serijo in končno 27. mesto priskakal najuspešnejši zgornjesavinjski orel Primož Piki. (— 24 Po odpovedi petkove ekipne tekme so le to izpeljali v soboto, kjer je Slovenija v postavi Peterka, Piki, Damjan in Kranjec osvojila šesto mesto, kar je po besedah trenerja Zupana tudi realen domet reprezentance v tem trenutku. Karavana svetovnega pokala se v nadaljevanju seli v norveški Trondheim, kjer vsi skupaj pričakujemo še kaj več od naših fantov. Franjo Pukart ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Uspešen vikend zn Ljubenke Minuli vikend so dekleta dveh selekcij Odbojkarskega kluba KLS Ljubno uspešno nastopila na športnih prizoriščih. Članice so se po porazu v preteklem kolu na domačem igrišču tokrat vrnile iz gostovanja v Celju s polnim izkupičkom. V 8. kolu tretje državne odbojkarske lige so namreč premagale tamkajšnjo ekipo Federca z rezultatom 3:1 (25:18; 25:17; 22:25:25:21). Igralke z Ljubnega so v prvih dveh setih prikazale odlično igro tako na mreži kotv polju in brez težav dobile oba, vtretjem so po izenačeni igri zmagale gostiteljice, v odločilnem četrtem pa so Ljubenke zopet zmogle dovolj moči in zabeležile pomembno zmago na gostovanju. Z osvojenimi točkami so zadržale šesto mesto na prvenstveni lestvici. Že v naslednjem kolu doma pričakujejo trenutno vodilno ekipo prvenstva, Aliansa iz Šempetra. Na turnirju v Mozirju so uspešno nastopile tudi kadetinje, saj so v tekmi proti ekipi Alianse zmagale z rezultatom 2:0 in z enakim rezultatom porazile tudi igralke iz Mozirja ter sestem uvrstile v višji rang tekmovanja. Franjo Atelšek POPRAVEK V članku o Kulturnem društvu Slap je prišlo do napačnega zapisa. Njihov letošnji zbornik ni deseti, ampak deveti. Za napako se opravičujemo. Uredništvo ODBOJKARSKI TURNIR KADETINJ ljubenke brez prave konkurence V okviru tekmovanja Odbojkarske zveze Slovenije se je v mozirski športni dvorani 30. novembra odvijal 4. turnir kvalifikacij skupine I v odbojki za kadetinje. Nastopile so tri ekipe, OK Aliansa iz Šempetra, OK KLS Ljubno in OK Mozirje. V prvi tekmi so se Mozirjanke pomerile s Šempetrankami. Igro so začele odločno in z veliko željo po zmagi. Tekma je bila izenačena ves prvi niz, ko so šele v drugi polovici dosegle prednost parih točk, ki je gostujoče tekmovalke niso mogle več doseči. Podoben boj seje odvijal vdrugem nizu, ki so ga prav tako dobile domače odbojkarice. Ljubenke Šempetrankam niso dovolile nobenih presenečenj in so z V mozirski športni dvorani so se pomerile odbojkarice ekip iz Mozirja, Ljubnega in Šempetra (foto: Benjamin Kanjir) dobrimi servami in še boljšo igro na mreži odpravile tekmice z dvema dobljenima nizoma. V zadnji tekmi so se Mozirjanke spopadle z močnimi Ljubenkami. Slednje so bistveno bolj izkušene in telesno močnejše, kar je domačim tekmovalkam vzelo večino motivacije. Kljub temu se je športni boj pričel dokaj enakovredno. Mozirjanke so do polovice prvega seta parirale neustavljivim gostjam. Slednje so se po začetnih napakah zbrale inv prvem nizu nasprotnicam prepustile 13 točk. V drugi, odločilni niz so Ljubenke stopile z željo po hitrem zaključku tekme, kar jim je tudi uspelo. Mozirjanke nikakor niso mogle odgovoriti na dobre serve, če pa že, so bile pri igri na mreži brez pravih idej in motivacije. Turnir se je tako končal z dvema zmagama ljubenskih odbojkaric. Eno so vpisale Mozirjanke, ekipa OK Aliansa Šempeter pa se je tokrat poslovila brez osvojenega niza. Benjamin Kanjir KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zasedli vrh lestvice Lep je pogled na lestvico državnega prvenstva, kadar je na njenem vrhu zapisano ime kluba iz Zgornje Savinjske doline. Članska ekipa KK Nazarje je sicer resda na vrhu zgolj začasno, kajti v naslednjem krogu so nazorski košarkarji prosti in ne bodo za razliko od tekmecev prejeli nobene točke. Pa vendar - serija njihovih petih zaporednih zmag, ob enem porazu, obeta še zanimiv boj za najboljšega v ligi. Na tekmi v domači športni dvorani so bili gostje iz Cerkelj na Gorenjskem tokrat zanesljivo premagani. Glede na trenutni položaj na lestvici je bilo pričakovati lahko delo Nazarčanov, toda Gorenjci so se predstavili kot ekipa, ki zna igrati. Še posebej kadar je za igro razpoložen njihov spretni dvometraš Rozman, ki je napolnil koš domačinov z 31 točkami, tako da so si ti lahko kar malce oddahnili glede končnega zmagovalca, koje moral v 37. minuti igre zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. Kljub tej nevarnosti so v celotnem poteku tekme igralci KK Nazarje le prikazali dosti kvalitetnejšo, predvsem pa bolj raznovrstno igro in zasluženo zmagali. Po začetnem otipavanju so namreč že v šesti minuti povedli za deset točk in nato prednost ohranjali do zaključka tekme. Ko so v drugi četrtini domačini zaigrali z rezervno peterko, je Krvavec v 37. minuti sicer prešel v vodstvo za dve točki, a le za kratek čas. Rezervisti so kar hitro sami naredili preobrat in dobili polčas, v drugem delu tekme pa si nato domači trener Finkšt ni več privoščil takšnega eksperimentiranja. Oblik- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje oval je peterko z igralci, ki so na igrišču znali uveljaviti svoje prednosti in so ekipo zanesljivo pripeljali do zaslužene zmage. Še posebej je bila opazna igra Plaskana, ki je bil z osmimi skoki v napadu (poleg petih v obrambi) in z metom 6-10 v 33 minutah igre res odličen in je skupaj z vrstnikom Vo-dončnikom najzaslužnejši za tokratno zmago. Seveda ne smemo zanemariti tudi učinka prav vseh njunih soigralcev. Ker so tudi tokrat nazorski kadeti trenerja Gelba, ki so zmagali v Vojniku, odlično igrali, in mladinci trenerja Zadravca, ki so, tudi v gosteh, bili boljši od Zagorja, lahko ponovno zapišemo, da je za košarkarji KK Nazarje zelo uspešen vikend. Po ted- nu premora za mladinsko in člansko ekipo bodo člani naslednjo tekmo odigrali v 8. krogu proti Gorenji vasi zopet v domači dvorani. V soboto, 13. decembra, bomo zagotovo spet videli zanimiv obračun. Tomaž Križnik Nazarje : Krvavec Meteor 84:74 (24:17, 23:26, 19:17, 18:14) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 80. Sodnika: Robi Matak (Ljubljana) in Vasja Špari (Grosuplje). Tehnični komisar: Bojan Kralj (Polzela). Nazarje: M. Janko 5 (1T, 2-2), P. Polčnik, Bitenc, Gostečnik 2, Zadravec 6 (IT, 3-4), Vodončnik 18 (4T, 0-2), Gelb 10 (2-6), Ilič 3 (IT), Plaskan 19 (7-11), Ločičnik 2, Krivec 7 (IT), Valenčak 12 (4-5). Rezultati 6. kroga 3. SKL - center: Nazarje : Krvavec Meteor 84:74, Gorenja vas : Utrip Trzin 78:84, Vrani Vransko : Šenčur CPK mladi 90:73, Kranjska Gora : Žiri 60:88. Ivančna Gorica prosta. Lestvica po 6. krogu: 1. Nazarje 11,2. Vrani Vransko (-1 ) 10,3. Šenčur CPK mladi 10,4. Ivančna Gorica (-1)8,5. Utrip Trzin (-1)8,6. Gorenja vas (-1)7,7. Žiri 7,8. Krvavec Meteor (-1)6,9. Kranjska Gora (-1)5. WWW. ČRNA KRONIKA • TATVINA V TRGOVINI Nazaije: 24. novembra sta dvafanta vtrgovini TUŠ v Nazarjah izvršila tatvino alkoholnih pijač v vrednosti 50 evrov. Policisti so storilcema že na sledi. • PROMETNA NESREČA V KRIŽIŠČU Mozirje: 24. novembra so policisti obravnavali prometno nesrečo vkrižišču pri avtobusni postaji v Mozirju. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost voznici drugega osebnega avtomobila ki je zaradi tega zapeljala s cestišča. Pri tem je bila poškodovana in odpeljana v celjsko bolnišnico. • VINJENI VOZNIK TRČIL V STANOVANJSKO HIŠO Gornji Grad: 24. novembra je voznik osebnega avtomobila trčil v betonsko ograjo stanovanjske hiše v bližini Gornjega Grada. Policisti so vozniku na kraju nesreče odredili preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal 0,94 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega so odredili pridržanje. • TATVINA VODE IZ VODNEGA ZAJETJA Okonina: 25. novembra je odgovorna oseba Javnega podjetja Komunala Mozirje obvestila policiste, da jim je občan z obvodom cevi že od leta 2000 iz skupnega zajetja vOkonini kradel vodo. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja tatvine bodo policisti občana kazensko ovadili. • PREGRETJE DIMNIKA Lenart pri Gornjem Gradu: 26. novembra je prišlo do pregretja dimnika stanovanjske hiše v Lenartu. Vnele so se saje, pri gašenju požara pa so na pomoč lastniku priskočili gornjegrajski in bočki prostovoljni gasilci. • PRIDRŽAN VINJENI VOZNIK Mozirje: 28. novembra so policisti pri kontroli prometa ustavili voznika osebnega avtomobila, mu odredili preizkus alkoholiziranosti in pri tem ugotovili, daje pokazal 0,82 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika je bilo odrejeno pridržanje. • TATVINA MOTORNIH ŽAG Tirasele 29. novembra je neznani storilec iz odklenjenih kletnih prostorov stanovanjske hiše vTiroseku ukradel tri motorne žage in s tem oškodoval lastnika za t.250 evrov. Policisti za storilcem še poizvedujejo. • RAZBITA ŠIPA NA STANOVANJSKI HIŠI Mozirje: 29. novembra je občanu iz Lok pri Mozirju neznanec razbil šipo na stanovanjski hiši. Policisti so na kraju prijeli dva mladeniča, ki se bosta za svoje dejanje morala zagovarjati pri sodniku za prekrške. • KONJ PADEL V GNOJNO JAMO Solčava: 1. decembra je v Robanovem kotu konj padel v gnojno jamo. Pri reševanju živali so posredovali prostovoljni gasilci iz solčavskega društva in konja brez poškodb rešili iz jame. OBVESTILO Smučarska sezona seje na smučiščih že začela. Smučišča so vsako leto bolj obiskana in posledično lahko pričakujemo več varnostno negativnih pojavov (tatvine smučarske opreme, nepravilna ravnanja smučarjev, nepravilna parkiranja, smučanja pod vplivom alkohola ipd.). Smučarji poskrbite, da se bodo vaši smučarski užitki lepo končali in že ob prihodu ravnajte v skladu v veljavno zakonodajo. S pravilnim ravnanjem pričnite že na parkiriščih in ne puščajte vozil na vozišču ali na takšnih mestih, ki onemogočajo prost promet. Zavedajte se, da lahko prosta interventna pot reši tudi vaše življenje. Ne dovolite tatovom lahkega dela in na smučišču puščajte smuči vedno pod vašo kontrolo. Ne ogrožajte drugih in sebe na smučišču, zato ne smučajte pod vplivom alkohola, ravnajte v skladu s FIS pravili, smučajte s popolno ter brezhibno smučarsko opremo in ravnajte v skladu z navodili upravljavca smučišča, nadzornikov ter policije. f Tvoj rojstni dan bi se slavil..., pa je le tako objokan bil..., v solzah ostali smo žena, hči in sin, nam za vekomaj boš v srcu drag spomin. Bolečina neizmerna je pač ta, ko otrok izgubi atija, ko žena izgubi moža, in vnuka ljubega dedija... Zaman zdaj gledamo, kje si..., oko se vedno orosi, ker te ni... ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka in tasta Franca KRAMERJA (23.11.1953 - 23.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, gasilcem, kolektivu Elkroj, kolektivu KLS d.d. Ljubno, govorniku g. Groharju, pevcem za odpete žalostinke, gospodu dekanu Pušenjaku, pogrebcem in praporščakom. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala Cici in Meti za vso pomoč ter posebna hvala Nataši Zdolšek, ki je bila ob nas in nam pomagala vse te mesece njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darovane maše. Žalujoči: žena Ida, sin David in hčerka Mateja z družinama ^oGKEBNE STO Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jon Krakauer V divjini Jon Krakauer nam je po uspešnici Izginuli že dobro znan avtor. V tokratni knjigi, V divjini, nam postreže z novo pretresljivo zgodbo o mladeniču iz dobre družine, ki se je leta 1992 z avtoštopom odpravil na Aljasko in popolnoma sam odpe-šačil v divjino gore McKinley. Ime mu je bilo Christopher McCand. Pred odhodom je daroval 24.000 ameriških dolarjev v dobrodelne namene, zapustil svoj avto in večino svojega imetja, zažgal vso gotovino, ki jo je imel v denarnici, in INTO THE WILD Jl se podal v povsem nove bivanjske okoliščine, ki so mu pomenile glavni življenjski izziv. Zahvale, Oglasi ) Pred kratkim še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, a ne zares bolna je naša ljubljena mama bila, a danes, čez noč je od nas odšla. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame, prababice in tašče Antonije PEČNIK iz Radegunde (I6.I.1919 - 23.11.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje, sveče ter za svete maše. Zahvala velj a tudi gospodu župniku Sandiju Korenu za opravljen pogrebni obred, pevcem, gospe Jurak Trogar za poslovilne besede in dr. Nevenki Praznik za njeno pomoč ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Franc in Majda z družinama Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše. Brez pomena zarje so razdalje, krajin čas. (M. Kačič) ZAHVALA ob boleči izgubi Janeza PODBREŽNIKA iz Nove Štifte (25.5.1930-24.11.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Ternarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku Rafku za poslovilni govor in Pogrebni službi Anubis. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Bolnišnice Celje - hematološki oddelek, prav tako pa se zahvaljujemo gasilcem PGD Nove Štifte, praporščakom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej. Vsi žalujoči V SPOMIN V mesecu juniju je minilo šest let, meseca decembra pa deset let, odkar sta nas zapustila Tomanova starša, Ivanka in Anton VERŠNIK Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu in jima prižigate sveče. Tomanovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč, daleč je. V SPOMIN 7. decembra mineva peto leto, odkar med nami ni več naše drage žene, mame in stare mame Ivanke BELE iz Rovta pod Menino Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni Ni potrebe Mozirjana med sabo: “Boš šel kam na silvestrovanje z ženo?” “Zakaj? Saj že doma plešem, kot ona hoče.” Takoj, ko so rekli, da bo letos huda zima, se je ta ustrašila in skrila. Ni ravno za vzor Ferdo ogovori Frica: “Si slišal Frida? Je pa kaveljc! Pri teh letih jima z ženo še vedno postelja škriplje vsak vikend.” “Kupi si slušni aparat, Frido! Frido je rekel, da jima postelja škriplje vsakič, ko sta na vikendu. To pa je enkrat na leto, poleti.” Kar pa se gospodarske krize tiče, ni panike. S takšno krizo je tako kot s stoletnimi poplavami - na vsakih par let ena. Tako slavljen, pa tako redko delaven (^Se/yJern/i ui /e/oA 0 ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL LOVSKI PES ZA LOV NA SRNE ENAKI ČRKI ERICH ENGEL DELAVEC, KI OSTRI KOVINSKE PREDMETE PRIPADNIK STARO- ITALSKEGA PLEMENA SLOVENSKA OPERNA PEVKA- ONDINA FRČANJE, LETENJE PO ZRAKU SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA Portal Savinjsko dolino MINI SLOVARČEK: PACE- slovenski jurist-Anton AALL- norveški filozof- Anathon OSOLKA- slana voda od svinjskega mesa ONATAS- grški kipar ENOS- mesto v Turčiji, Enez Delovni čas: 8” -,19”, sobota: 8™ - 12” Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Poleg modnega nakita lahko pri nas po ugodnih cenah izberete čudovite ženske, moške in otroške ure. Napovednik dogodkov • Petek (5. december), ob 17.00. Pred gradom Vrbovec Nazarje Miklavževanje_____________________________________________ • Petek (5. december), ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavžev večer_________________________ • Petek (5. december), ob 17.00. Pred župniščem Mozirje Miklavževanje________________________________ • Petek (5. december), ob 19.00. Zadružni dom Solčava Toni Hočevar: Družinski odnosi brez zasvojenosti____________ • Sobota (6. december), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Hopsi Polzela (kadeti)__ • Sobota (6. december), ob 15.00 in 17.00. Stara šola Radmirje Miklavževanje • Sobota (6. december), ob 17.30. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Miklavževanje • Sobota (6. december), ob 17.00. Zadružni dom Solčava Miklavževanje_____________ • Sobota (6. december), ob 18.00. Katedrala Gornji Grad Miklavževanje _____ _________ • Sobota (6. december), ob 18.00. OŠ Ljubno Odbojkarska tekma - KIS Ljubno : Aliansa Šempeter • Nedelja (7. december), ob 10.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Ambroževa maša Čebelarskega društva Gornji Grad • Nedelja (7 december), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Občinsko prvenstvo v odbojki • Nedelja (7. december), ob 17.00. Zadružni dom Solčava Monokomedija Evangelij po Čušinu • Torek (9. december), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Božično-novoletni koncert Glasbene delavnice Osminko • Sreda (10. december), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Čarobni božič • Sreda (10. december), ob 18.00. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Mala miška: Vesel božič! __________ • Četrtek (11. december), ob 16.00. Restavracija Gaj Mozirje Predstavitev zbirke Slap 9 • Četrtek (11. december), ob 18.00. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Čarobni božič • Petek (12. december), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Najmanjši svetilničar______________ ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031/726-316. Prodam brejo telico, simentalko; gsm 031/ 495-364. Prodam teličko, staro 10 tednov, pasme limuzin, gsm 041/825-896. Prodam teličko sr/lim„ staro en teden, in odjemalec silaže "bider" za koritast silos; gsm 041/466-720. Prodam teličko čb, staro 7 dni; gsm 030/ 379-514. Prodam telice po izbiri; gsm 041/354-550. Prodam bikca limuzin, težkega 130 kg; tel. 584-16-53. Prodam tri bikce,stare 10dni;gsm 041/783-569. Prašiča, težkega 130 kg, prodam; gsm 041/ 796-781. Prodam pujske 40 - 50 kg in jedilni ter krmni krompir; gsm 041/328-728. Prodam 3 prašiče za zakol; gsm 041/798-661. Prodam prašiča domače reje, 180 kg; gsm 031/759-955. ŽIVALI - KUPIM Kupim telico simentalko do 150 kg težko; tel. 584-44-34.___ DRUGO - PRODAM Prodam suha, cepljena drva - metrske klaf-tre - možen razrez; gsm 031/585-735. Za 85 eur prodam 4 zim. gume, grobi prof. 175/70/14", s platišči, za opel astra, starejši tip; tel. 583-32-04 ali 031/823-956. Prodam novo kiper prikolico, nosilnosti 41, 3-stranski kiper, cena 2.800 eur; gsm 031 / 640-425. Prodam novo 5 kg. polnilko za klobase in salame; gsm 040/257-455. Prodam nov prenosni litoželezni kamin po ugodni ceni; gsm 031/451-930. Prodam tračno žago za kosti; gsm 041/776-422. Prodam silažne bale; gsm 051/364-174. Prodam otroške smuči, dolžine 130 cm in smučarske čevlje; gsm 030/912-082. Prodam otroški voziček, kombiniran abc di-sign in jajčko maxi cosi citi; gsm 031/711-988 in 041/711-988. Prodam dvobrazdni plug z lemeži, znamke MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p, Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE rakete, ognjemeti, fontane, rimske svečke,... tel.: 58 33 626, www.DtDdiana.si. DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, Nazarje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O, Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Moški in ženski hišni copati, pohodni čevlji, natikači, čevlji, cokli; gasiiniki, plinske svetilke, gorilniki. Tel. 03/839-48-01 in gsm 031/513-752. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p, Ljubija 121,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIM FRIZERKO za določen čas, z izkušnjami; gsm 031/776-803. Frizerstvo Bojana Trogar s.p, Na trgu 27,3330 Mozirje. PRODAM OPREMO ZA ROČNO AVTOPRALNICO in omogočanje najema prostora za pranje vozil na Bencinskem servisu (Petrol) v Gornjem Gradu; gsm 051/806-054. Žmavc Mojca s.p, Spodnji trg 34,3342 Gornji Grad. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p, Šalek 20,3320 Velenje. imt; gsm 031/638-377. Ugodno prodam koso za traktor - muta, (okrogli priključek); tel. 583-27-57. Prodam svinjsko mast in ocvirke; gsm 041 / 299-916. DRUGO - KUPIM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491-381. VOZILA - PRODAM Prodam vw golf 3, 1.9 turbo diesel, letnik 1996, cena po dogovoru; gsm 041 /454-617. Ugodno prodam vw polo 1300, letnik 1995; informacije na gsm 031/801-430. Prodom citroen ax, letnik 1996; tel. 03/584-44-34._____________ NEPREMIČNINE Mlada družina išče (v najem) stanovanje ali manjšo hišo; gsm 041/414-729. Mlada družina vzame v najem 1.5 ali 2-sob-no stanovanje v okolici Mozirja, Rečice; gsm 040/481-528. Prostor za lokal, atraktivna lokacija, center Mozirja, oddam; gsm 041/650-151. Originalni BMW Service, dodatna oprema in izdelki Lifestyle : « Veselje do vožnje ~ß Razlog št. 148: originalni prtljažni fg"V—% sistemi BMW. 1000 utemeljenih razlogov za BMW Service, dodatno opremo in izdelke Lifestyle. Razlog št. 255: .ogrevanje na mestu BMW. . Razlog št. 425: originalni zimski seti koles BMW. Izrazita drugačnost. Zimski komplet kolesa s platiščem Y spoke 211, za BMWX5 (E70), 255/50 R19 107HXL RSC. Čudovita zaokroženost. Zimski komplet kolesa s platiščem V spoke 141, za BMW serije 1 (E81/82/87/88), 205/50 R17 89H RSC. Podvojena privlačnost. Zimski komplet kolesa s platiščem Double spoke 268, za BMW serije 3 (E90/91/92/93), 205/55 R1691H RSC. Ponudba brez montaže Ponudba brez montaže Ponudba brez montaže Vaš pooblaščeni partner BMW: Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119,3000 Celje tel: 03/4244-000, fax: 03/4244-019, info@selmar.si Za več informacij glede same ponudbe, kot tudi samih proizvodov, se obrnite na vašega pooblaščenega partnerja BMW. Navedene cene veljajo na dan tiskanja in se lahko v času ponudbe spremenijo. Ponudba velja od 1.10.2008 do 31.3.2009 oz. do razprodaje zalog. VOZNIŠKI IZPIT _______JÈ »U 1 / ,UU Bj m BREI,AX‘ATO vvww.avtosola-relax.si Kmer okna in vrata Verjetno najboljša okna in vrata na svetu! PVC ALU-LES modra Številka ALU (((>08010 27) www.simer.si PEČNIK IMPLANTATI David Pečnik, dr.dent.med. Hotel BENDA, Loke 33 3330 Mozirje Tel.: 03/705-36-36 Faks: 03/705-36-37 GSM: 041/791-754 E-pošta: pecnik.impantati@siol.net POLNE KERAMIČNE PREVLEKE, INLAYI, ONLAYI, LUSKE IZDELANO V ENEM OBISKU Dandanes nam računalniška tehnologija v povezavi z CAD-CAM sistemi za robotizirano rezkanje nudi prav neverjetne stvari. Takšen ambulantni sistem je CEREC3 v kombinaciji z CEREC MC XL rezkalno enoto, ki velja za najboljšega na svetu in je najnovejša pridobitev v Pečnik implantati. Kaj pa nam pravzaprav nudi oziroma kaj nudi Vam? S sistemom je mogoča izdelava polnih keramičnih prevlek, delnih prevlek, keramičnih plomb (inlayi in Če strnemo vse prednosti: - hitrost izdelave - samo en obisk-samo ena anestezija - vrhunska estetika, naraven izgled - vsi izdelki so popolnoma brez kovine - obrusiti je potrebno minimalen del zobne substance - nepotrebno standardno odtiskovanje - ni potrebe po začasnih prevlekah - izredna natančnost(25 tisočink milimetra) - brez vidnih kovinskih robov - brez draženja dlesni - izkušnje preko 10.000.000 izdelanih restavracij v 20 letih oniayi), ter estetskih zobnih lusk - veneerjev v samo enem obisku. Kako? Postopek je v začetku isti kot pri klasični izdelavi. Lokalna anestezija in brušenje za prevleko, lusko ali plombo je enaka kot prej. Razlika pa se začne pri odtisu; za razliko od standardnih odtisov z odtisnimi masami se pri CEREC3 naredi odtis s posebno kamero, ki zob/-e slika in v nekaj stotinkah sekunde prenese na računalnik, kjer se s pomočjo izredno sposobnega grafičnega programa v nekaj kratkih klikih izdela računalniški model prevleke, luske. Ta načrt pa nato »potuje« v CEREC MC XL enoto, kjer se iz keramičnega bloka ustrezne barve prevleka, luska,., zbrusi (6-30min), in je pripravljena za cementiranje v na obrušeni zob. Vse skupaj zagotavlja izredno natančnost (25 tisočink milimetra) in prileganje izdelkov. Poudariti pa je treba, da je s sistemom moč izdelati tudi brez-kovinske mostičke in nadgradnje na implantate, le da le-ti zaradi potreb po še večji trdnosti rabijo še dodatno obdelavo v zobotehničnem laboratoriju. Vse to in še več boste izvedeli, če obiščete spletno stran www.impiantati.net Celje - skladišče t D-Per pu božično lVl oKfasKov nudimo sam 7/2008 5000022014,49 COBISS © Popust velja od 27.11. 2008 -12.1. 2009 SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 c ; Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80 WWWiS3 ITI >51