Posamezna številka 12 vinarjev.
SIBV. 267.	v LMain, v sredo, one 21. nevernim isii
LE10 XLV.
b Velja po poŠti: as m oelo leto napra).. K 30-— sa en mesec „ .. „ 2-50 u Nemčijo oeloletno. „ 34*— n ostalo inozemstvo. „ 40 —
V	Ljubljani na dom: Sa oelo leto naprej.. K 28'— na en meseo „ .. K 2-30
V	gpravl prejeman meseCao „ 2-—
bs Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9-— u ostalo Inozemstvo. „ 12—
' 1	gm
	B
	
: Inseratl:
Enostolpna petltviata (72 min široka m 3 mm vi~oka ali njo
prostor) sa enkrat .... po 30 v sa dva- tn večkrat . „ 2i „ pri večjtb naročilih primeren popust po d0"0V0rn.
" 1 1 - Foslano: ----*
Enostolpna petlivrsta po 60 v
Izhaja vsak dan tzvremšl nedelje ln praznike ob 3. nr; pop.
Bedna letna priloga vozni rod.
__ Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/III. okoplsl se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nlioi St. 6. — Račun poštne brantin oe avstrijske št. 24.797, ogrsko 28.&11, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona St. 188.
Volitve v deleoacijo.
Dunaj, 20. novembra 1917.
Slavno uredništvo »Slovenca«
'	Ljubljana.
Gospod državni poslanec dr. šusteršič je objavil v »Slovencu« z dne 17. t. m. svoje 3. pismo, katero je naslovil na kranjske poslance S, L, S v zadnjem času v zadevi delegacijske volitve, S tem je nastopil pot javnosti.
Radi tega blagovolite sprejeti razjasnilo podpisanih;
Že majnika meseca se je odločila pretežna večina kranjskih poslancev S. L. S., da voli v letošnje delegacije — ne glede na osebo —. načelnika Jugoslovanskega kluba in mu da s tem priložnost zastopati ■deklaracijsko politiko kluba tudi tam. G. dr. Korošec je kot takratni načelnik vodil vse pogovore in pogajanja tako z vlado kakor z različnimi državnozborskimi klubi, zastopniki Hrvatske, Bosne in Hercegovine, ter je vsled tega v sedanjem času, ko ne gre samo za koristi posameznih dežel, ampak predvsem za interese celokupnega jugoslovanskega naroda, v prvi vrsti poklican govoriti v delegacijah. Štajerska letos nima slovenskega zastopnika y delegacijah. Goričani so radi vojnih dogodkov doma polagali važnost na to, da so zastopani po svojem ožjem rojaku, o čemer je tudi g, dr. Šusteršič vedel. Dosedaj je bil 15 dolgih let g, dr. Šusteršič vedno delegat, razven kadar je sam na lastno roko določil g. dr. Korošca za delegata iz Kranjske. Ker g. dr. Šusteršič javno izjavlja, da je nezaupnost do raznih članov, osebno pa do načelstva vzrok njegovega izstopa iz skupnega kluba, potem smo tudi mi prisiljeni povedati javnosti, da g, dr. Šusteršič že delj časa iz tehtnih vzrokov ne vživa tistega zaupanja, da bi mu mogli poveriti v tem usodnem trenotku zastopstvo naše stvari v delegacijah. S tem izvršujemo tudi en del poslednje volje našega nepozabnega dr. Kreka. Nismo se mogli odločiti zanj, tudi ako bi ne imeli ozirov na klubovega načelnika. Mi iz napadov načelnika S. L. S. na-se ne izvajamo nobenih posledic, ampak izjavljamo, da ostanemo prejkoslej zvesti programa-tičnim načelom stranke, katera naj bo prepričana, da smo ravnali po svoji najboljši vesti in da jc bilo naše postopanje stvarno edino umestno v trenotku, ko ne gre za
posamezne osebe, ampak za usodo velike jugoslovanske ideje.
Fr. Demšar, 1. r., Jos. Gostinčar, 1. r., Janez Hladnik, 1. r., Evgen Jarc, 1. r., Josip vitez Pogačnik, 1. r., Dr. Lovro Pogačnik, 1. r.
ve
Z Dunaja.
Jugoslovanski klub je sklenil v svoji seji dne 20. nov. soglasno:
Izvolitev poslanca dr. Korošca delegatom za Kranjsko je bila poslancu dr. šušteršiču v povod, da je izstopil iz kluba. V obrazloženje tega koraka navaja, da je izgubil zaupanje do raznih klubovih članov, zlasti pa do klubovega načelnika.
Temu nasproti izjavlja Jugoslovanski klub, da je v splošno narodnem interesu smatral za neobhodno potrebno, da v sedanjem veleresnem času zastopa klubovo politiko posebno tudi v delegacijah njegov načelnik, in je zaro z veseljem pozdravil ponudbo kranjskih poslancev, ki so svoj delegacijski mandat stavili načelniku na razpolago.
Za to vpoštevanje splošno narodnih interesov izreka klub svojo zahvalo vsem tistim kranjskim poslancem, ki so oddali svoje glasove poslancu dr. Korošcu.
Obenem izreka tudi klubovemu načelniku svojo polno zaupanje v prepričanju, da bode tudi vnaprej kakor doslej odločno in nesebično zastopal klubovo stališče.
Podpisani državnozberski pcslanci S. L.' S. izjavljamo dodatno k svojemu odprtemu pismu od dne 20. L m., poslano uredništvu >:Slovenca«, sledeče:
Protestiramo najodločnejše pro?i temu, da js načelnik stranke sklical izvršila! odbor na dan, ko je nam, ki vfsino izvršujemo svc's poslanske dolžnosti, nemogoče se udeležiti sere, v kateri naj sc izvrši, kakor grozi g. načelnik, obračun.
Na dnevnem redu državnega zbora so tekoči teden stopila v ospredje važna vpra-
šanja prehrane prebivalstva, rekvizicije, kakor tudi podaljšanje nagodbe z Ogrsko. Torej vprašanja, katera nedvomno zahtevajo navzočnost prav vseh poslancev S. L, S., brez izjeme. Mi se osebno čutimo prizadete po kategoričnem sklepu izvršilnega odbora, voliti delegatom dr. šusteršiča, ker si doslej izvršilni odbor nikdar ni lastil te pravice, odkar obstoji stranka. Za primero navajamo, da so se celo deželni odborniki do zdaj določevali vedno le v klubovi seji deželnih poslancev. To pa je tudi popolnoma naravno, da le poslanci, ki imajo ed<ni popoln vpogled v politično situacijo in tudi edini nosijo odgovornost za vse posledice, da sami po svoji najboljši vesti volijo v cd-seke, zastopstva, komisije in delegacije tiste osebe, clo katerih imajo tako v osebnem kakor v stvarnem oziru zadostno zaupanje. Gosp. dr. Šusteršič se je odtegoval v zadnjem času vsakemu parlamentarnemu delu z malimi izjemami. Odklonil je izvolitev v odseke in ponudeno mu mesto v parlamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba in se udeleževal le zelo redko javnih sej državnega zbora. Že to vzroka dovolj, da ga nismo volili v delegacije.
Slednjič določa § 16. temeljnega zakona o državnem zastopstvu z dne 21. decembra 1867, obnovljen clne 26. januarja 1907, drž. zak št. 15, cla: člani poslanske zbornice nimajo prevzemati od svojih vo-lilcev nobenih navodil. Naravno, da še man; od izvršilnega odbora.
Dunaj, dne 20. novembra 1917. Demšar 1. r.( Hladnik L r., Gostinčar 1. r., Jarc 1. r., vitez Pogačnik 1. r., dr. Lovro Pogačnik 1. r.
V ponedeljek js objavil »Slovenec« članek, ki razpravlja o razdoru v S. L. S. radi volitve v delegacjie. Člankar je prišel do sklepa ,da jc »hotelo vodstvo S. L. S. izvršiti krivično nasilj e«, ko je poslancem naročilo, naj volijo v delegacije načelnika S. L. S.
Ko se je že začelo o tem javno razpravljati, je prav, da sc stvar vsestransko pojasni.
Da je »volitev v delegacije pravica poslanccv«, o tem sploh ni nobenega vpra-šr.nja. Vprašanje je samo to, ali jim sme vodstvo dati glede tega kako navodilo, ki se ga morajo poslanci držati.
Menda vse ustave imajo zakonito določbo, cla naj poslanci ne sprejemajo od volilcev nobenih navodil in naročil (»in-
strukcij« pravi § 16 avstr. drž. o, z. iz 1. 1867), češ da so poslanci zastopniki vsega »državnega naroda«, ne pa posameznih pokrajin, socialnih skupin, narodov ali političnih strank. Toda ta fraza o zastopstvu »vsega državnega naroda« je le fikcija, kakor pravi Gumplowicz v svojem »Allg. Staatsrecht« (1907, 3, 338), dodenimo, da fikcija iz liberalne dobe, ki je vse socialno življenje »atemizirala« in poznala samo državljane, drugega pa nič. Življenje je pa mnogo preživo, da bi se dalo tako utesniti in dandanes ni nikjer nobenega poslanca, ki ne bi volilcem dal zagotovila, da se bo » držal teh in teh načel in da bo zastopal take in take interese. § 16 mu le kaže upravičeno zahtevo, da morajo biti vsa ta načela in vsi ti interesi v soglasju s socialnim smotrom vse državne skupnosti.
Toda saj tega člankar tudi ne zani-kuje. Pravi marveč, da bi se morale take zahteve vsakemu poslancu »pri volitvi pozitivno izraziti«. Kaj takega, pa pravi, mi volivci S. L. S. nismo storili. »Mi smo volili svoje poslance na programu naših katoliških shodov, med resolucijami katoliških shodov pa ni nobene, ki bi jemala poslancem svobodo pri volitvah v delegacije.« Take resolucije res ni in bi bila tudi malo modra. A neke druge vrste resolucijo je ponavlja! shod za shodom, namreč to, da se mora slovensko katoliško ljudstvo organizirati v pbrambo svojih pravic in vzorov. In ena taka velika organizacija, politična, osnovana na načelih slovenskih katoliških shodov, je ravno S, L. S. Člankar si misli stranko kot neko vrsto poe-dincev, kot vrsto, ki sc pojavi samo o volitvah, ko se nastavljajo in volijo poslanci. Le tako more govoriti, naj takrat volivci povedo, kar od poslancev zahtevajo. Dejansko je pa vse drugačno. Stranke so prave organizacije, pravi socialni organizmi, ki imajo svoje funkcije in za te funkcije določene organe. S. L. S, je politična organizacija slovenskega katoliško-ga ljudstva. Nje namen ni samo voditi volitve, ampak vedno in povsod v politiki braniti pravice in upravičene težnje slov, ljudstva. Zato ima tudi ta organizacija svoje organe, po katerih uveljavlja svojo voljo. Ti organi so: zbor zaupnikov, vodstvo stranke in izvršilni odbor. Po teh organih navadno ljudstvo izraža svojo skupno voljo in svoje skupne želje. Da se to more v redu vršiti, zato imajo stranke Statute in tak statut ima tucli S. L. S.
Če torej hočemo vedeti, ali kaj zahteva in kaj zahteva stranka od svojih poslancev, voljenih na program stranke, moramo pogledati štatut.
LISTEK.
Cesar K
Bjorn Bjornson piše:
Bil je čuclolep pomladni dan — sedel je zunaj med svetlimi tratami na beli klopi --in ko je govoril o bodočnosti ljudstva
in svojih nadah in svoji veri, tedaj je bil tako soroden pomladni naravi okolu nas. Ne zato, ker bi bilo novo tisto, kar je povedal, marveč to, da je bilo povedano s tega mesta, je bilo novo.
Noben Habsburgovec ni svobodnejše in z večjim umevanjem zrl na svoj čas nego ta mladi cesar, ki je imel srečo, da ga niso vzgajali kot prestolonaslednika ter je zato naravnejše in intimnejše občeval z
ljudmi.
Ni vselej prijetno, srečati se z »viso-kostoječimi osebnostmi«; nekateri izmed njih so vzgojeni tako, da nas vse skupij smatrajo za svoje dobavitelje — duševne in gmotne — in njihova uljudnost je večkrat zelo neosebna.
Toda cesar Karel, on pa hoče sam dati. Ima odprto uho in le hoče učiti in je hvaležen tistemu, ki mu more njegovo znanje obogateti. In njegove misli se vneto in iskreno sklenejo s tistim, ki z njim govori.
Eden mojih znancev — Avstrijec in socialist, visoko izobražen mož, je bil pozvan k njemu.
»Govorite z menoj,« mu je rekel cesar, »kakor govorite z drugimi o naši deželi in njeni bodočnosti.«
Oni je odgovoril: »Socialist sem — nimam nobenih želja, toda povedati bi utegnil reči, ki bi čudno zvenele na uho cesarju.«
»Govorite,« je odvrnil cesar, »oba sva Avstrijca.«
Par ur sta se pogovarjala — pridružila se je tudi cesarica —; marsikaj sta si tudi zapisala, kar ju je posebno zanimalo.
Govoril sem s cesarjem o tem sestanku; nasmehljal se je in videti je bilo, kako ga še spomin na to veseli.
Mladi cesar ni ničemurn mož. Ni mu za to, da bi na svojo okolico »učinkoval«. To je tako očito, da sem si dovolil, mu to reči. Smejal se je in mi pritrdil na svoj način, tako kakor more le tisti, ki je tako priprost in naraven kakor cesar Karel.
In če tudi ne bi bil cesar, bi mi bilo v veliko veselje, da sem ga srečal, — najti tako dobre oči, tako topel, jasen smehljaj, je vedno čisto človeško razodetje.
Pač bodo prišle v njegovem življenju britke izkušnje in marsikatero razočaranje, zato bi želel cesarju Karlu, da bi si ohranil svoje srce — mlado in močno —, tako da bo ljudstvo svoje srce čutilo utripati z njegovim srcem.
In če sc bo nekoč postara! in bo osivel, naj se bo moglo o njem reči to, kar sedaj: odprto srce ima in njegova dobra volja je neoslabljena.
Hiter li loisis vei
(Prevel V. S.)
Guverner js končal svoj dolg pogovor z Mihajlom Filipičem Kuzminom in nagubal nervozno obrvi, kakor bi ga trli hudi dvomi.
»Mihajlo Filipič,« je reke!, »meni se zd:, da stvar smrdi,« je ponovil guoverner zdi, da stvar smrdi...«
In zavzdihnil e zelo g'asno.
Pripetilo se je nekaj prav posebnega, Doš'a je namreč anonimna ovadba, in sicer tako važna, da je ni bilo mogoče kar meni nič tebi nič vreči v kcš, že radi tega ne, ker je bilo jasno, cla se tiče stvari, ki se bo očividno razširila v velikanske dimenzije. Ovadbi je bila priložena trezna, neoporečno resnična snov. V državni tvornici v okrožnem mestu O. so se baje zgodile velikanske goljufije. Hitra, nepričakovana preiskava, ki bi utegnila razkriti te strašne tatvine in iz listin, ki se morajo tam nahajati, bi se razvidelo, kdo so ti tatovi, ki bi že davno zaslužili, da bi se zibali na vislicah, čeprav šc morebiti sede na zlatih sedežih ...
»Meni se zdi, da stvar smrdi,« je ponovil guverner, ki je bil zelo bojazljiv in ki je živel vedno v strahu, da ne bi česa storil ali opustil, kar bi bilo neljubo najvišjim krogom. »Ali kako naj si drugače tolmačim, da piše ta ovaduh« — pri tem se je guverner zasmchljivo namrdnil — »o krivcih. da sede na zlatih sedežih?«
Mihajlo Filipič se je tenko smehljal
»Vi imate strah, Visokost?«
Guverner je zardel.
»Strah? Kak strah? Nikdar nimam strahu. Vendar, nikdar ni mogoče vedeti. Na vsak način, stvar je neprijetna, da zelo neprijetna.«
Res, ^tvar je bila zelo neprijetna, ker ni bilo mogoče vedeti, kdo bodo ti krivci, ki baje sede na zlatih sedežih. Marsikateri visoki uradnik je že imel v Rusiji bridke izkušnje v tem oziru. Na lovu za zločinci je zadel na kneze in na velike kneze in v stremljenju, da bi jih spravil s pota, je moral s nota sam, to se pravi, moral je v pokoj. Guvernerjeva razburjenost jc bila torej razumljiva.
»Vendar ne moremo ostati pri tej stvari brezdelni g^dalci, Visokost,« je rekel suhoparno državni pravdnik. »Že iz same premetenosti ne moremo. Kdo nam zajamči, da se ta afera ne prične razvijati tudi brez našega sodelovanja? Žc ta anonimna ovadba in njene prefnje kažejo na to. Kaj bi počeli potem — mi, ki bi ne bili storili, kar bi v svoji dolžnosti bili morali storiti?«
Guverner jc zopet vzdihnil. Resnično, bilo ni nikakega izhoda. Moral je ugrizniti grenko jabolko, bodisi tako ali tako. Bog obvaruj, da bi se stvar ne obrnila preveč na slabo stran! In dvignil se je ter končal pogovor z trudno kretnjo.
»Torej dobro, Mihajlo Filipič, ostane pri tem. Storimo, kar smo sklenili, toda
Že samo po sebi je jasno, da stranka ne more vsega prepustiti dobri volji poslancev. Načela so res določili že katoliški shodi, a načela so le splošne direktive. V političnem življenju pa vstaja dan na dan toliko važnih vprašanj, ki dopuščajo v okviru istih načel razne možnosti in razne odgovore. N. pr. socialno zavarovanje. Ali naj obsega tudi kmete ali ne? To je silno važno vprašanje, na katero katoliško načelo samo ne podaja nobenega odgovora; katoliški shodi imajo nekaj; vendar so možni resni dvomi in resna nesoglasja. Kaj naj store poslanci, ko gre za take zakone? Le naravno je, če si stranka v takih važnih stvareh pridrži odločitev. In res so se take stvari resno pretehtava-le v vodstvu stranke. Gotovo morajo imeti poslanci svobodo, da »se, po svoji vesti lahko ozirajo na vsakovrstne okolnosti«, a gotovo ima tudi stranka pravico, da jim v važnih stvareh izrazi svojo odločno voljo. Če se jim zdi, da se ne morejo ravnati po tej volji, saj jim je svobodno, da odlože od stranke izročeni mandat.
Toliko samo po sebi. Kaj pa pravi konkretno š t a t u t S. L. S.?
§ 3 pravi: »Zbor zaupnikov je vrhovna oblast v vseh zadevah stranke, bodisi načelno-programatičnih, ali taktičnih, parlamentarnih ali izvenparlamentarnih. Sklepi zbora zaupnikov so merodajni za postopanje stranke, odnosno vseh njenih organov v vsakem oziru in povsod.«
§ 12: »Vodstvo (stranke) sme z dve-tretjinsko večino sklepati tudi v zadevah, ki spadajo v delokrog zbora zaupnikov, kadar le ta ni zbran. *
§ 17: »Poslanci S. L. S. zastopajo stranko v državnem in deželnem zboru. Izvrševati imajo v teh javnih zastopih program stranke, osobito, kakor je izražen v volilnih oklicih, na podlagi katerih so bili izvoljeni. Držati se imajo v okviru zbora zaupnikov, odnosno vodstva. V vsakem slučaju imajo poslanci S, L. S. postopati sporazumno z izvršilnim odborom. Kadar se to sporazumljenje ne doseže, odločuje vodstvo.«
Kdor torej premisli, kaj je stranka, in kdor pozna statut stranke — in poslanci vedo to in ona —, ne more ne za hip dvomiti, ali je imelo vodstvo S. L. S. pravico povedati svojo voljo glede volitev v delegacije ali ne. Drugo vprašanje je, zakaj se je zdela vodstvu ta zadeva tako važna, kakor je drugo vprašanje, kateri vzroki so poslance nagnili, da se na vodstvo niso ozirali. To so notranja vprašanja stranke. Iti naj jih vodstvo in poslanci med seboj por&vnajo.
INaša misel je ta, da je v tem preres-neitt' času obžalovanja vreden vsak razdor in vsak prepir. Gre za bitje in ne-bitje našega naroda. Reviairajmo cilje, re-vidifajmo načela, revidirajmo dejanja. Če smo edini v ciljih, če smo edini v načelih in če smo si pripravljeni uravnavati svoja "dejanja po teh ciljih in načelih: tedaj premagajmo vse drugo, vsa osebna ali čuv-stvena nasprotja in pojdimo edini na delci Veliki čas zahteva velikega premagovanja!
Zahteva jugoslovanskih poslancev po samostojni zvezni avstrijski državi na jugu monarhije se vedno bolj razširja in utrjuje med slovenskim narodom. Dan na dan se pojavljajo glasovi občin, ki se tudi javno pridružujejo tej zahtevi, ki je pod vodstvom ljubljanskega knezoškofa dr. A. B.
Jegliča združila vse politične strank^ pa-šega naroda za delo v ta veliki namen..
Smo pa Slovenci veliki konser.va4i*ei, radi se držimo starega, in če tudi čutilno, da so drugi pred nami, vendar se ifežKo odločimo za napredek. Koliko truda i)e bilo treba na priliko za gospodarsko prob^i-jo našega naroda, koliko sile, predenijsmo si dokopali pri poljedelstvu do železnega pljuga.
Poleg tega je pa suženjska vzgoja naših pradedov tudi ostavila še precej sledi v nas. Zato se pri nas tako radi straSimo vsake odločne besede, nezaupni smo pb novih idejah; zadovoljni smo, da le ne; Čutimo rožljanja verig na nogah, čutimo, da smo v primeri z drugimi narodi majhni in zato smo tudi zadovoljni z drobtinamt.
Tako duševno razpoloženje našega naroda je krivo, da so nekateri rojaki s precejšnjimi dvomi snrejeli misel o samostojni zvezni avstrijski državi na našem jugu. Posebno jih jc begala misel, da naša deklaracija misli poleg Hrvatov ,tudi na avstriiske Srbe, ker se s tem deklaracija dotakne sršenovega gnezda Ogrske, kjer prebivajo Srbi in del Hrvatov. Toda prav ta misel bi nas morala najbolj bodriti na delo za uresničenje deklaracije. Po našem mnenju je naš ministrski predsednik Seidler precej osamljen v naši državni polovici s svojo trditvijo, da se je v sedanji vojski dualizem zlasti tudi v gospodarskem oziru skazal. Splošno mneme ne le avstrijskih Slovanov, amoak tudi Nemcev je, da je novi grb naše nerazdeljive, neločljive monarhije, ki smo ga po želji Madžarov dobili med vojsko, le na papirju, da so se pa gosnodarski Madžari docela ločili od naše državne polovice. Ako v Avstriji ljudje sedaj trre toliko pomanjkanja, je mnogo Vriva Ogrska, ki ni nastavila proti nam carinske meje, ampak nam mejn kar zaprla. Zato moramo zopet zadovoljni biti z najslabšo moko, zato ni dobiti za ljudi ne žita, ne masti in za žival nc otrobi in drugih močnih krmil.
Na račun dualizma tfre večii del stradanja v naših deželah. Seveda Madžarom z njih stališča tega ne moremo zameriti; krivda jc pri naših državnikih, ki ne vždr-že tekme z ogrskimi. Zato je prav, da se Ogrom enkrat od vseh strani pove, da niso neomejeni gospodarji.,v Avstriji, da vojdka tudi od njih zahteva žrtev in da je srečna bodočnost skupne monarhije odvisna od tega, dn se naoraviio narodne /vezne države, in da zato vsak narod, tudi madžarski, mora prinesti potrebnih žrtev.
Zahteva no samostojni avstrijski jugoslovanski dr?rvi torei ni kak ideal, ki se nam bliska le od daleč, r>i fantom, ki se zanj vnemijo le gorečniki, nepraktični politiki; zahteva naše deklaracije je ruj^a potreba našega vsakdanjega kruha, ki se mora čim prej za nas ugodno rešiti. — V tem je z nami edinih tudi mnogo Nemcev, ki sedaj gosondarsko neizmerno trpe pod ogrsko zaooro.
Torej Hdi mi in nred vsem naše gospodarske kor!sti zahtevajo preustroj naše monarhije. In to treSa povedati naredu, ki toliko trni vs'ed vojske, ki to^ko žrtvuje za državo. Le upanje v lepšo prihod-njost ga ho utrjevalo, da bo tudi za^aprej vršil s tol'ko požrtvovalnostjo svoto domoljubno dolžnost za veliko Avstrijo.
Iz tega pa ;e tudi jasen pomen Jugoslovanskega kluba, ki v ime celokupnega naroda trudi za uresničenje te ideje. Zato oa je tudi jasno, kako usoden je korale, ki sin ga napravila poslanca dr. Šu-sterš;č in Jaklič, da sta v tem veievažnem trenutku izstopila iz k'uba, ki uživa neomejeno zaupanje vsega naroda.
delajmo zelo skrivno! Nobene besede torej, moj dragi — nikomur nobene besede! Za jutrajšnji nočni brzovlak Vam naročim salonski voz. Tega sc poslužite! Nepričakovano pridete v 0. in presenetite to družbo. Primite uradnike, kar jih morete, ne da bi vzbudili pozornosti! Toda brez hrupa — brez hrupa, prijatelj! Nihče ne sme ničesar opaziti. Potem pa preizkujte in presodite natančno! Iz tega, kar najdete, bomo potem razvideli, če ...« (pri tem se je guverner smehljal bolestno, državni pravnik pa posmehljivo) » ., če se nismo opekli.,, AU, le brez hrupa, Mihajlo Filipič, — za božjo voljo, le brez hrupa!«
Državni pravdnik se je poklonil.
»Storil bom svojo dolžnost, Visokost.«
»Le jo storite,« ga je odpustil guverner in dvignil svoje roke, kakor bi se hotel obupno braniti, »toda nc opustite tudi previdnosti! Kajti, kakor rečeno, nikdar ni mogoče vedeti..
• « »
Mihajlo Filipič Kuzmin je stopil v guvernerjev salonski voz, ki mu ja bil na razpolago, z obrazom človeka, ki je v veliki meri zadovoljen. Le služabnik ga je spremljal. Temu je rekel na hodniku v
len A«"» Jn A/lrl At*Sl » t :uivu) i\v ^u jv vuoiuvit«
»Pusti me to noč samega in skrbi, da me to noč nihče ne moti! Hočem zaspati. Ne govori z nikomur, v prvi vrsti pa ne
»Siovmv ne damo:
izdaj živi duši, kdo sem in kam potujem!
Pojdi!«
Mihajlo Filipič je zanrl za seboj vrata svojega oddelka, zagrnil okna, zatemnil luč, se vrgel na mehke blazine in udobno prekrižal noge. Nato si je prižgal izvrstno smodko.
Vlak je ravno^ potegnil. Mihajlo Filipič je zaorl na po!*oči Ln gledal na pol me-že za dimom svoje smodke .Še nikdar v svojem življenju ni bil tako zadovoljen. Neizmerno se je veselil prihodnjega dne, ko je hotel guvernerju pokazati, da so. v Rusiji še možje, ki store brez bojazni, kkr je njih dolžnost.
Za res, Mihajlo Filipič je bil v gotoVi meri fanatik v izpolnjevanju dolžnosti in v resnici bi si ne bil mogel guverner poiskati boljšega inoža, da Idi uredil to kočljivo zadevo. Da je storil vedno, kar je bila njegova dolžnost in da je storil to brezobzirno, z železno strogostjo, ga je pripeljalo 8o tega, da so se ga pač mnogi bali, obenem pa sovražili, pred vsem pa mu je škodovalo to v njegovi karijeri. Pri svoji starosii in vseh zmožnostih, ki jih je imel, bi bil mogel pravzaprav opravljati že veliko višjo službo, kot jo je v resnici. Toda njegova nepodkupljivost mu je bila rodila na odločilnem mestu mnogo sovražnikov, ki so znali preprečiti, da bi hitro napredoval in ki so neprenehoma skrivaj proti njemu delovali.
(Dalje.)	1
Pod tem naslovom prinaša »Hrvatska država.« uvodnik, v katerem piše med drugim: »Zadnji čas je že, da sprejmemo vsi složno Hrvati in Srbi to nespremenljivo in čvrsto geslo. In to radi naših sovražnikov, radi Slovencev in nas samih. Radi naših sovražnikov, da uvidijo, da je ves naš narod v resnici eno in ne puste, da bi se le eno posamezno pleme, ali tudi najmanjši del tega naroda odtrgal. Naj zagrmi naš odločni »ne«, sedaj, ko je čas za to, in tako pomete z vsemi načrti mogočnjakov in petolizcev, predno postanejo dejstvo. Tirani in petolizci se boje odločnosti bolj kot vsega drugega. Radi Slovencev pa. da jih pomirimo, da odstranimo niihovo bojazen, da njihovo vero in energijo še bolj podžgemo ?. zaupanjem, da se hoče vsak izmed nas boriti in pasti s preganjanim svojim bratom. In končno radi nas, da poživimo zavest našega narodnega jedinstva z življen-sko silo našega duha in naše volje, da smo popolnoma na jasnem o tem, zakaj se gre in kaj nam je potreba zahtevati pod mogočnim geslom: »Dokler se ne izpolni zadnja beseda pravice, ni premirja med menoj in med neresnico.« — »Slovence nam hočejo odtrgati ! Enega najglavnejših udov odrezati, naše telo nam hočejo obsekati.« Še vedno so med nami ljudje, ki ne smatrajo samo iz političnega dobičkarstva kot frankovci, ampak iz lahkomišlienega neznanja in preziranja Slovence za balast, nekaj neznatnega in nebogljenega, s pečatom »štreberstva« na čelu. — Slovenec ne damo na noben način, ker so oni del nas samih, ker so oni mi, a mi oni. Če te žrtvujemo, priznamo molče na žrtvovanje Hrvatske in Dalmacije. Ne damo jih tudi za to, ker nam tega poštenost ne dopušča, da za skledo leče žrtvujemo ravno oni del, ki se je v kritičnem času za vse nas najbolj izpostavil in največ napravil, da bodo sovražniki prisiljeni nam nekaj dati. Kaj takega bi ne bilo samo protinarodno in samo-morno, ampak tudi nepošteno in podlo.
Vse kar je narodnega in poštenega pri nas, mora z zaničevanjem zavrniti vsako rešitev jugoslovanskega vprašanja brez popolnega ujedinjenja vseh Slovencev z nami.
Mmm ziiora.
Dunaj, 20. nov. 1917. Novo ministrstvo za socialno preskrbo.
Zbornica je nadaljevala danes razpravo o vladni predlogi, kako naj se iz-premeni delokrog dosedanjih ministrstev z ozirom na novo ministrstvo za socialno oskrbo. Izmed govornikov je vzbudil posebno pozornost češki poslanec
dr. Zahradiaik, ki je govoril proti ustanovitvi novega ministrstva. Avstrija se ne da vladati centralistično. Narodi imaio najrazličnejše potrebe, in ista potreba se javlja in uteši pri narodih različno z ozirom na posebnosti naturela in socialnih razmer. Ne da bi hotel Nemce žaliti, mora vendar konštatirati, da uči izkušnja, da imajo samo pripadniki iste narodnosti dovolj srca za potrebe rojakov. So sicer posamezne izjeme, da n. pr. tudi Čeh nima srca za češkega otroka, a na pravilu ne izpremene ničesar. Dr. Korošec ie ursHlIaffai v odseku, naj bodo v novem ministrstvu zastopamo narodnosti po številu pripadnikov. Zanimivo je bilo opazovati glasovanje o tem predlogu. Prvi je vzdignil roko proti temu predlogu prelat Hauser, čigar pravičnost v narodnih zadevah pozna govornik že od preje. V katerih centralnih uradih so zastopani Čehi primerno svojemu številu in kulturi? Kje je v diplomaciji knk Čeh na odgovornem, mero-dajnem mestu? Koliko je Čehov v zunanjem ministrstvu, koliko v železniškem? Koliko pri ministrskem predsedniku? Pač! Dobe se tu in tam češki uradniki v ministrstvih, in na te kažejo vedno Nemci, če zahtevajo Čehi enakopravnost. A to so ljudje, ki so zmožni vse prestati, ki so imeli nadčloveško potrpežljivost. Govornik se zavaruje proti temu, da bi se češkim zahtevam ugodilo s tem, tla se nastavi ljudi s češkim imenom in nemškim srcem. Zmožne in značajne Čehe hočejo imeti na odločilnih mestih, ne samo na takih mestih, koder ima uradnik veliko dela in nič odločati. Govornik le bil pri pokojnem ministrskemu predsedn. Stiirgkhu in ga je prosil v imenu cerkve, vere in vernega češkega naroda, naj zasede sto-lico nadškofa v Pragi s pobožnim in vrednim češkim duhovnikom. A grof Stiirgkh je odgovoril, da je stara tradicija, da sedi na nadškofijskem stolu v Pragi član stare nemške plemenite ro-dovine. Država mora gledati, da vzbudi v svojih narodih ljubezen, da bodo
narodi v težkih urah radostno in s prepričanjem, da se bore za svojo lepSo bodočnost, tvegali vse. Ljubezen pa se ne pridobiva z nezaupanjem, zapostavljanjem, ječo in ustreljenjem, ampak z ljubeznijo. Zato tožimo širnemu svetu krivico, ki se nam godi. Mojo prepričanje, pravi govornik, je, da je za nas Čehe najboljše, če sploh ne sprejmete v novo ministrstvo nobenega Čeha. Mi bomo imeli na podlagi samoodločitve narodov lastna ministrstva in bomo tudi v stvareh, ki naj pripadajo novemu ministrstvu za socialno preskrbo, stali na isti višini kot kulturno visokostojeČi narodi.
• • •
Slovenske čitanke in persekucije Slovencev pod patronanco graških pobalinov.
Dunaj, 20. nov.
Slovenski poslanci Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, dr. Ravnih ar, dr. Pogačnik in prof. Jarc so vložili
72 strani obširno interpelacijo na celokupno ministrstvo v zadevi prepovedi rabe slovenskih čitank na srednjih Šolah. Posebno poglavje je posvečeno strupenemu sovražniku vsake slovenske kulture Kal-teneggerju. Ta gospod je započel preganjanje na iniciativo graških pobalinov ▼ I. 1914, ki so pričeli s persekucijo Slovencev pod naslovom nekega delavnega odbora.
Poslanec dr, Lovro Pogačnik glede enakopravnosti uporabe poštnega pečata.
Dunaj, 20. nov. 1917.
Poslanec dr. Lovro Pogačnik fe vlažil na trgovinskega ministra naslednjo interpelacijo:
Dočim imajo poštni pečati v Dalmaciji na prvem mestu hrvatsko in na drugem mestu italijansko označilo, dočim sta na Češkem in Moravskem češko in nemško označilo enakopravni, ni pa nikjer izvedena taka enakopravnost v slovenskih deželah Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko. Da, na Južnem Štajerskem mnogi kraji z mečno slovensko manjšino sploh nimajo nikakega slovenskega označila, enako na Koroškem z malo izjemo celo čisto slovenski kraji. Prav tako nima poštni pečat mesta Gorice in Trsta slovenskega označila, dočim pa imajo čisto slovenski kraji fcakor Tolmin, Kobarid, Bovec in dragi nemško označilo celo na prvem. — Z ozirom na to vprašamo:
Ali hoče Nj. ekscelenca izvesti popolno enakopravnost pri označevanju na poštnih pečatih v gori imenovanih deželah?
Poslanec Brenčič o rekviziciji krompirja.
Poslanee Brenčič je podal interpelacije o postopanju pri rekviziciji krompirja v Ptujskem okraju.
Poslanec Fon za begunce.
Dunaj, 16. novembra.
V današnji seji je bilo vloženo vprašanje poslanca Fona na ministra za notranje zadeve, javna dela in deželno brambo, o obnovitvi na Primorskem in o vračanju beguncev v domovino.
»Z osvoboditvijo poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske je prišlo v tek tudi vprašanje o obnovitvi tega po_ vojni razdejanega ozemlja in o povrnitvi beguncev v domovino. Umevno je, da je Za zdaj nemo zna splošna vrnitev. Toda v marsikatere kraje je pa vrnitev možna. — Tam, kjer so hiše porušene, bo treba čim prej pričeti s popravljanjem in zidanjem, da se vrnitev po možnosti pospeši.
Opozarjamo na rodovitnost teh krajev, ki bi omogočila, ako se obdelovanje pravočasno začne, oskrbovanje tudi drugih dežel države z živežem, posebno z zelenjavo in vinom. Zategadelj nujno zahtevamo, da se prične ta akcija takoj in v največjem obsegu.
Nešteto rodbinskih očetov je pri vojakih, in ako bi se poslale domov le njihove rodbine, bo težko izvesti primerno obdelovanje, ker so vsled begunskega življer nja oslabele. Moramo zatorej zahtevati, da se odpuste tudi rodbinski očetje, in kjer teh ni, vsaj po en sin iz vsake rodbine.
Ker gre na Goriškem v prvi vrsti za vinogradništvo in se v tamkajšnjih vinogradih dela vso zimo, je potrebno, z vsemi silami delati na to, da se begunci čim prej vrnejo, — sicer pa bi bil zadnji čas do konca februarja, ker v marcu se prične že obdelovanje pri količkaj ugodnem vremenu.
Zato vprašamo:
Ali so prizadeti gospodje resortni ministri voljni, izvesti v označenem smislu obnovitev dežele in vrnitev beguncev ter izposlovati dopust iz vojaške službe?«
Vojaške koncesije Ogrski.
Dunaj, 20. novembra. Poslanec Schtlrf in tovariši so interpelirali v današnji seji zbornice domobranskega ministra glede vesti o vojaških koncesijah Ogrski. V Budimpešti in na Dunaju naj se ustanovita ločena vojna ministrstva, med katerima naj posreduje skupni generalni štab. Po-veljevalni jez<k naj bo na Ogrskem ma-žarski, na Hrvaškem hrvatski. Znanje
nemškega jezika je obvezno samo za višje častnike. Minister naj da o teh vesteh pojasnila.
Interpelacija poslanca Ribala ln tovarišev glede vrnitve državnih oblasli v Trst.
Po italijanski vojni napovedi meseca maja 19i5. je bilo večji del državnih oblasti iz Trsta prestavljenih v notranjost, kjer so šc danes, na veliko škodo prebivalstva in uradovanja.
Posebno občutna je bila premestitev enega dela namestništva, zlasti pa sodnih oblasti v Volosko ozir. Gradec.
Ne da bi se hoteli spuščati v razpravo o potrebnosti te premestitve, treba vendar konštatirati, da je ta, v največji naglici in z vsemi znamenji oči-Vidnega strahu za usodo Trsta izvršena premestitev v prav čudnem nasprotju z mirnim zaupanjem, s katerim je večji del tržaškega prebivalstva ostal v mestu tudi med najsilnejšimi sovražnimi ofenzivami.
Naj bi pa tudi svoječasno premestitev opravičevali višji državni in zlasti vojaški razlogi, je pa danes, ko so prodrle naše armade globoko v Italijo, odstranjen pač velik razlog za nadaljio odsotnost navedenih oblasti iz Trsta.
Če naglašajo posamezne oblasti, da imela njihova vrnitev v Trst za dotične uradnike kot posledico jako občutno oškodovanje financielnih razmer, ker bi izgubili diete in druge izredne pristojbine, kar bi bilo zanie tem občut-nejše, ker je preskrba živil v Trstu skrajno težavna in draga, - potem bi se moglo temu nedostatku, ki se ne da tajiti, odpomoči s tem, da bi se tržaškim uradnikom spričo težavnih razmer dovolila izredna stalna doklada.
Podpisani stavijo zato vprašanje:
Ali namerava vlada odrediti, da se svojčas iz TrSta v ozadje prestavljene oblasti in uradi kakor hitro mogoče vrnejo v Trst ter preskrbeti, da se namesto dotičnim uradnikom pripadajočih diet prizna vsem tržaškim uradnikom izredna doklada.
Dunaj, 20. nov. 1917.
Dr. Rybaf in tov.
(Kakor čujemo, se bodo tržaška in goriška sodišča kmalu vrnila. Glede tržaškega je ministrstvo že odredilo potrebno.)
Nov korak naših fjermanizatorjev.
Poslanec Brenčič je podal interpelacijo proti nemškemu dopisovanju sodnij na Spod. Štajerskem in Koroškem na župnijske urade. To je nov korak za germanizacijo, proti kateri in-terpelantje protestujejo.
Poslanec dr .Tresi6— PavičiG vstopi zopet v Jugoslovanski klub.
»Narodni Listy« poročajo o priliki izstopa dr. šusteršiča in Jakliča iz Jugoslovanskega kluba, da vstopi poslanec dr. Tresič—Pavičič zopet v Jugoslovanski klub.
Poslanec dr. Leo in volitve v delegacij ~
Poljski nar. demokratični poslanec dr. Leo je odložil mandat, ker je Poljsko kolo izvolilo mesto njega v delegacije poslanca Germana.
Ogrski državni z&or.
Budimpešta, 20. nov. (K. ur.) Zbornica se je sešla danes popoldne.
Podpredsednik pl, Szasz se je spominjal srečne cesarjeve rešitve.
Posl. Grof Tisza je vložil interpelacijo glede državnopravnega razmerja med Poljsko in monarhijo. Grof Andrassy in tovariši pa v zadevi »čeških napadov« v avstrijski zbornici.
Grof Štefan Tisza izjavlja, da je dobava "večje množine klavne živine Avstriji utemeljena, pač pa se mu čudno zdi dobava prešičev previsoko odmerjena.
Nato govori minister za ljudsko prehrano grof Hadik. Opozarja, da se ne smejo politično izrabljati krušna vprašanja kot se je to zgodilo na nekem shodu volivcev delavne stranke, kjer je nek govornik po-vdarjal, da se ne sme izvažati večja množina moke in žita v Avstrijo, ker bo razdeljena med češke veleizdajalce.
Hrvatski delegati.
Kol kandidate hrvatske delegacije za volitev v ogrsko-hrvatsko delegacijo se imenujejo: grof Miroslav Kulmer (gosro-ska zbornica), dr. Lorkovii, baron dr. Ni-količ Podrinski, Svetozar Pribičcvič in dr. Dušan Peleš (poslanska zbornica).
Bojna črta ob reki Piave.
pri zaveznikih nesrcčr, ker so premalo složno sodelovali. Anglija za italijansko bojno črto ni odgovorna, dasi je za našo fronto važna. Na italijanskem pozorišču so doživeli polom. Hiteli smo tja, kakor Francozi, da to nesrečo zopet poravnamo. Želimo, da zmagamo, hočemo doseči zmago, a ne želim, da bi na Anglijo vse breme padlo. Zato sem si želel skupnega sveta vseh zaveznikov, ki naj celo bojišče tako razdeli, da lahko z vsemi sredstvi zavezniki nastopijo in ojačijo pritisk na sovražnika. Svet zaveznikov bo pomagal, da se bodo razni nazori zopet izenačili. Končno odločbo si prejkoslej vlade pridrže. Lloyd George jc nastopil na to proti tistim ljudem v Angliji, ki trosijo v srca ne^aupnost ali ljubosumnost nasproti Franciji. Francija ne želi nič drugega, kakor da ce reši grožnje, ki jo 50 let tlači. Končal je: Skrbi vidim na horicontu, a ne takih, ki bi zmajale moje zaupanje. Le dve stvari bi nas mogli poraziti: podmorska vojska, ki se je več ne bojim in pomanjkanje sloge. Podpiram vsak načrt, ki nas privede do resnične zmage, do miru in do blagostanja.
Odloči en M v svetovni voffl.
»Edinost« piše: Prišel je velik in odločilen trenotek v svetovni vojni: sedaj se ima odločiti, ali naj se ta strašna vojna konča ali nadaljuje do skrajnosti. Ruska demokracija je predložila vojujočim se državam formulo za dosego bodočega miru. Odrekla se je imperialističnih ciljev in predlaga — demokratičen mir: brez aneksij in na podlagi samoodločbe narodov, mir, ki ne bo ogrožal obstanka in se ne bo dotikal življenskih interesov nobenega naroda. Naš minister za vnanjc stvari grof Czernin, je opetovano slovesno izjavil, da jc naš boj le obramben boj, da naša vojna nima osvojevalnih namenov, da ne mislimo na to, da bi si prisvojili kake teritorije, da ne zasledujemo torej imperialističnih ciljev. Z druge strani nam zatrjujejo naši in nemški državniki, da vlada glede vojnih ciljev med centralnimi vlastmi popolno soglasje. Menimo torei, da bi centralni vlasti mogli sprejeti rusko formulo kot podlago za mirovna pogaianja. V tem slučaju bi se morda vendar približali uresničenju koprnečega hrepenenja po miru. Kajti čim bi centralni vlasti pritrdili formuli Rusije, bi se tudi ententne vlasti ne mogle odtegati, ker bi sc s tem obremenile s strašno odgovornostjo pred vsemi narodi. Saj ni nobenega dvoma, da so tudi nasprotni nam narodi izmučeni po tej vojni in izčrplieni do skrajnosti in tla bi blagoslavljali trenotek, ki jim prinese odrešenje od te strašne šibe božje. Veliko vprašanje je torei, ali centralno vlasti sprejmete rusko form al o kot noti-!ac?o za mirovna posojanja? Prišel je. res odločilen čas v tej vojni! Največja nesreča bi bila. če bi prevladal seda.i duh vsenemškili aneksijonistov, ki bi hoteli nadaljevanje vojne in doseči diktiran mir. V tem slučaju bi mogla vojna trajati šc. par let. Tmperijalisti želo tega, ker so brezčutni za trpljenje človeštva, ali 7.o. narode, za civilizacijo, za njih blago s lanj c bi bila to strašna perspektiva v bodočnost.
m Loyi Geerift
; oudon, 19. nov. (K. u.) Na Asc;uUUv vo V..,;.-Sanje je izjavil Lioyd lieorge: Stvar ::av -n'J ov trpi na nezadostnem sodelovanju. Grajal ni v Parizu nobenega generalnega štaba ali kakega vrhovnega poveljnika. Pribiti je le hotel, da je sledila
AVSTRIJSKO URADNO FORc' Dunaj, 20. novembra. Uradno:
V gorah med Srento Ln Flave se na severnih slemenih ilore "iomba ijuto bore. ljuto bore.
Vsi poizkusi Italijanov, da z velikimi žrtvami zopet pribore izgubljene postojanke, niso uspeli. Sovražnikove izgube so bile težke.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. nov. Veliki glavni stan;
Ljute borbe so se vršPe včeraj vsled močnih protinapadov Italijanov na postojanke, ki rmo jih bili vzeli ca severnem slemenu Monte Tomba. Topovski ogenj in ogenj strojnih pušk je razredčil vrste sovražnika, ki je naskalroval v gostih gručah. Pehota ga je vrgla v njegove izpadne točke nazaj. V tem odseku streljajo močno dalje.
Pri spodnjem teku reke Piave nič novega.
• m *
Med Piave in Brento poizkuša italijansko vojno vodstvo vpad Kraussove armadne skupine na Bassansko ravan z močnimi silami preprečiti. Potem, ko so naše gorske čete vzele Quero, so proti premočni sovražni obrambi po trdovratnih bojih zasedle severna slemena Monte Tomba: zadnjo italijansko zaoorno postojanko na robu ravani. Od opoldne 19, t. n. naskaku-je bataljon za bataljonom našo črto, ne da bi jo bil mogel premakniti. Zdi se, da bo tam kmalu odločba padla. Ti ljuti boji so velevažni. Monte Tombo tvori, kakor nekdaj Sv, Gabrijel, ključ do postoianke branilca, Italijanske vojaške kritike usoda njih zadnjih gorskih postojank zelo skrbi, skrbi iih tudi položaj na Asiaški visoci planoti. Novo italijansko poveljstvo se zanaša na zimo, da zabrani nevarnost, ki grozi levemu krilu italijanske armade, a da zima operacij v gorah nc prepreči, je dokazala balkanska vojska leta 1915—1916. Italijanski glavni stan upa, da bo držal močne postojanke na 1779 metrov visoki gori Monte Grappa med Brento in Piave. Kmalu se pokaže, če je ta nada upravičena.
Razvoj borb zadnjih dni kaže, da se nameravajo Italijani braniti pri Piave. Črta se je res skrajšala; naslanjajo se na reko, ki je narastla. NcUi angleški list tudi poroča, da nameravajo Italijani poplaviti ozemlje pri spodnjem teku Piavd,- kjer se bore naše čete.
1 Italijansko uradno poročilo.
19. novembra 1917. Med Gapda in Astico so bili v minuli noči živahni nastopi topništva. Na planoti Asiago jo nameril sovražnik živahen osredotočen ogenj proti našim postojankam na Monte Tondarecar in Monte Badene-che, s pehoto ni napadal. Naši oddelki, ki so deloma zopet pričeli ofenzivo, so. zopet zasedli prednie delo jarkov; ujeli so 6 častnikov in 220 mož. Znatne sile so napadle južno od Quero naše črte na Monte Monifenaru in na Monte Tombu. Na ravnini je hrabrost naših čet zabra-pita, da sovražnik ni ponovil, svojih poizkusov in s silo prekoračil Piave. Med petami, ki so se odlikovale, so morajo posebno omenjati bersagliorski bataljoni št. 64, 68 in 69 (odsek Fagare), na-Ikakovalni bataljon št. 21, oddelki brigad 1 in 2. metalci rofnih granat in brigada Catania (polki št. 145 in 146). Na sovražno čete so podnevi naši letalci v nižini Primolano in ponoči kljub hudemu viharju severnozahodno od Su-sogana in pri Tezze di Livcnza bombar-$ralL
.;«	Izpraznitev Benetk.
Lugano, 19. nov. K(. u.) /Corriere d-ella sera« javlja: Tizlanovo in Vero-
\r\x-n alil/Ti OA	nol ! 11 i T BonPtlC V
i ia	i v.	.j 'j	........
Florenco. Benečnn' •<> deloma mesto zapustili. Uradu: no se premolila deloma v Rim.	io tvrdke in banke na v drutm mesta. Bivši Yo.ini minister
general Grandi je imenovan za poveljnika divizije v Veroni.
General Porro odstavljen.
Lugano, 19. nov. Zahodno švicarski listi poročajo, da je odstavil vojni minister namestnika načelnika generalnega štaba generala Porro in mu poveril le nadzorstvo čet.
Priprava na še hujši udarec.
Lugano. »Agenzia Štefani« javlja: Dognalo se je, da je nastopil sovražnik proti nam s 60. divizijami. V prvi črti se je borilo proti nam 40 divizij, 15 avstrijskih in 5 nemških divizij je še v rezervi in se še niso borile. Ker je rezerva tako močna, izvajamo, da morajo biti naše čete pripravljene na še močnejši udarec tako v gorah, kakor tudi na ravani in da sedanje borhe uvajajo le še hujše napade. Sovražnik kopiči velike množice čet in dela z največjim naporom na to, da spravi srednje in težke topove v najsprednejše postojanke. Gradi tudi mostišča, ki jih oje.čuje in veže med seboj za obrambo množic, ki bodo poizkušale prekoračiti Piave.
Gabriele d' Annimzio ujet.
Genf, 29. Pesnika d' Anminzio pogrešajo že 9 dni. »Figaro« je pisal, da je ujet.
J.talijciii m pariškem vojnem posvetu.
Lugro, 20. nov. (K. u.) Na prvo zasedanje vojnega sveta zaveznikov je odpotoval tudi italijanski municijski minister general Dali Allio v Francijo. Zadnji vojaški uradri list tudi potrjuje, da imenovanje Cadorna člcncm mednarodnega vojnega sveta še niso preklicali.
S5Q
Iz nemškega velikega glavnega stana poročajo o podrobnostih 12. soške bitke: Italijani so se pripravljali na 12. soško ofenzivo. Topot je imel uspeh končno venčati njihove napore in strašne žrtve: zagotovo so računali priti v Trst. A zgodilo se je drugače: težka pest zaveznikov se je končno v vsej svoji sili dvignila proti izdajskemu bivšemu zavezniku, udarila je na vrata Italije in zrušila so se pred njo kakor bi se jih dotaknil s čarovno palico. In sedaj se zlivajo preko zgornjih italijanskih ravnin kakor nevzdržen hudournik. Voditelji v tem zmagovitem vojnem pohodu so:	so 1 General Oto pl. Below vodi nemško 14. armado čez Alpe; Kraft pl. Delmen-singen, strah Rumunov na prelazu Rdeče-ga stolpa, je njegov generalštabni nadel-;, nik. Zmage vajene pruske, bavarske, virn temberške čete slede izkušenima generaloma pl. Steinu in pl. Berrerju, vrle avstrijske divizije s svojima generaloma ,pL Krausom in Scotijem preko snežnih,wr-hov Julijskih alp. V kranjski kotlini in severno Karavank so se bile zbrale napadalne čete 14. armade. Ondi sc je dovršila oprema za zimsko vojno v visokem gorovju alp. Tu so se vestno in z vso vnemo delale priprave za napad, ki naj bi zadel in zrušil italijanske gorske postojanke med Bovcem in Tolminom. Nato so se divizije z artiljerijo po ozkih, 60 kilometrov dolgih prelaznih cestah stekale v Bovško kotlino. Vse je potekalo gladko, v najlepšem redu.
Cadorna je bil v 11. soški bitki zbral svoje glavne sile od Tolmina do Adrije, dočim je bila ostala dolga gorska fronta le slabo zasedena. Avstrijska brambna črta je šla od Sela v Tolminski kotlini čez Log vzhodno Mesnjaka, od tam proti jugu čez Sv. Gabrijel, vipavske višine vzhodno Gorice do morja. Iz tega za brambo neugodnega ozemlja je bilo tedaj treba vreči sovražnika in ga potisniti naprej za Tilment. Za te operacije je bila. v zvezi z južnim krilom Conradove bojne skrjpine v i ombonskem ozemlju pripravljena 14. Bc-lcwa armada, sestavljena iz nemških in avstro-ogrskih divizij. Severno krilo sosednje soške armade (bojna skupina Boroevič) se je imelo pridružiti napadu z močnim desnim krilom južno od Sela, dočim naj bi sreda in južno krilo pri Gorici in južno od nje zadrževala sovražnika s fron-talnim napadom. Za glavni napad so bile čete razvrščene takole: severno krilo Be-lowe armade v rombonskem ozemlju in ju-čnozahodno armadna fronta, ki je imela izvesti sunek, s Stcrnovo skupino v krnskem ozemlju in okolo Tolmina, s kupino Berrer na cesti Škofja Loka—Sv. Lucija; s skupino Scotti severno od Tribuše se jc stikalo desno krilo soške armade.
Napad iz bovške kotline jc moral najprej prebiti dolinsko pot do Žage. Se-lc tu se odpre izhod proti zapadu. Postojanke na Matajurju je bilo mogoče napasti le preko Tolmina vodečega celinskega mostu Kolovratovcga grebena. Razvrstitev Belo-wc armade v obeh tesnih prostorih Bovške kotline in tolminskega predmostja je imela to slabo stran, da so bile bojne sile prostorno ločene ter je bilo treba italijanske postojanke, ki so zapirale ccsto Bovec—Žaga—Kobarid—Tolmin, naskokoma vzeti. Izkoriščajoč to cesto si je bilo treba
v noč in dan trajajočih sunkih priboriti črto Kanin—Jalovec—Mia—Matajur—Sv. Martin—Hum—tribilske višine pri Kostanjevici. S te višinske črte se je imel potem izvesti splošni napad do črte Humin-Tar-čent-Čedad.
Izkušnje v Karpatih, Vogezih in alpah so kazale napadalni taktiki pot: Hiter sunek v nezadržnem napadu čez zvezne celinske mostove od višine do višine, izkoriščanje dolinskih cesta za dovažanje artilerijskih rezerv in drugih čet, napad na gospodujoče višine od strani in za hrbtom in z obkolitvijo, medsebojno podpiranje frontalnih in obkoljevalnih čet.
Temeljem teh vidikov sc jc zastavil predorni napad istočasno na več mestih: Skupina Krauss kot desno krilo 14. armade čez Žago proti grebenu Stola, — močna leva kolona naj bi po zavzetju Vršiča s sunkom v smeri Ravna-Kobarid odprla kobaridsko kotlino in razrahljala hrbet Stola od vzhoda, — Steinova skupina je imela zastaviti proti Matajurju. Osvojitev te skupine italijanskih postojank je odprla kobaridsko kotlino od jugovzhoda in je tako podpirala istočasno isti svrhi služcčo operacijsko skupino Krauss. Bcr-rerjeva skupina je morala zastaviti proti Humu in istočasno izvesti sunek preko Drežnice proti Sv. Martinu v stiku s skupino Stein. Scottijeva skupina je imela nalogo, z napadom proti Glofcočaku-Kosta-njevici soški armadi olajšati prehod čez Sočo. Sredi oktobra so priprave tako napredovale, da se je mogel napad določiti za tretji teden oktobra. Načrt je bil izdelan do najmanjših podrobnosti. Po večur-nem obstreljevanju s plinom nai bi se ob dnevnem svitu priččl splošen artiljerijski ogenj, ki naj bi narastel v najhujši orkan, a trajal le kratek čas. Neposredno na to vpad v postojanke na celi fronti Bovec-Selo. Neugodno vreme je napad zadržalo za nekaj dni. 23. oktobra zvečer je pa izdal general Below naslednje povelje: Napad se vrši 24. oktobra. Splošna otvoritev ognja ob 6. uri 30 minut zjutraj. Malo ur nato je bila II. italijanska armada zadeta v srce; opotekala se je in se zrušila.
Boji m zaMii.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin. 20. nov. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rnpreta Bavarskega.
Topovski boj na Flandrskem je bil »•čeraj popoldne znatnefš: od gozda Hout-bewlster do Zandvoorde; vzdržal se jc f udi ponoči z m?njaiočo besnostjo. Močan tia*čevalen ogenj so sipali na bojišče pri Po-el Cappele in Passchendaele.
Tudi v Ariois, na obeh straneh Scar-p», pri Bullecourtu in pri Queantu so se pričeli boriti. Sovražne poizvedovalne oddelke smo vrgli t borbi moža z možem.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Severno od Soissonsa in na vzhodnem bregu Moze so v primeri s prejšnjimi doeri močneje streljali Proti gozda Chau-n»e je sledi! napad francoskih bataljonov; odbili srno ga s težkimi izgubami za so- j rražnika. kateremu smo vzeli tudi ujet- i nike. Naš uničevalni ogenj je razbil večkrat zvečer sovražnika, ki se je zbiral in pripravljal, da ponovi napad.
Podjetja lastnih oddelkov severno in vzhodno od Verdnua so nspela.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin. 20 nov. Velik: glavni stan: t
Na Eabodnea bregu reke Vardar so vdrli bolgarski saskakovalci v francoske jarke- kjer so ujtii več mož.
Bffivfluski vtisJii v Rusiji.
Za koalicijsko vlado.
London 18. nov. Reuierjev urad poroča iz Petrograda: Uradniki notranjega, t.r- j govinskega, poljedelskega in prehran ie-valnega ministrstva, kakor tudi pet članov &ov>eia je odstopilo, ker smatrajo za potrebno, da se ustanovi socialistično koalicijsko ministrstvo.
Podrobnosti o bojih pri Petrofrad« in Moskvi.
Losdon. iS. nov. >Daih- Ckronicle< poroča iz Petrograda. da so štele boljše-viške čete, ki so med Ga čin o ia Carskim f.elcm porazile Kerenskijeve kozake, 16 tisoč mož .— V Moskvi se jc boj začel 10. nov. Vladne čete so štele 3000 vojakov, kadetov in študentov, ki so imeli tri topove ic veliko strojnih ptilk. Od 100.000 mož posadke se ye približno 15.000 pridružilo boljšsvikD2x drtj'^! so ost~ii po vc*j?~šnicah. Revolucionarni vojaški odbor jc trajno obstreljeval središče mesta s 15 topovi. Do 14. nov. je bilo ubitih 3000 oseb. večino- * mi miroljubnih Hodi. Mrliči so ostali več I
dni nepokooani. Kremlska katedrala jc
porušena. Vaziljevo cerkev so izstrelki užgali.
Vladna oblika ruskih socialistov.
Berlinski »Lokalanzeiger« poroča iz Haparande 19. t. m.: Program, ki so ga sestavili voditelji ruske socialistične stranke, določa, da bodi ministrstvo odgovorno posebnemu organu. Ta organ naj šteje 100 članov sovjeta, 100 članov kmetijskega sveta, 100 članov moskovske in petro-grajske mestne dume, 80 zastopnikov armade in mornarice, 20 zastopnikov organizacij, 15 zastopnikov železničarske zveze in 5 zastopnikov zveze poštnih in brzojavnih nameščencev.
Knledin hoče izstradati Petrograd.
Stockholm, 18. nov. Po semkaj do-šlih poročilih se je vršil pri Vinici v Pod olju bo j med vladnimi četami in boljševiki ter so zmagali vladinovci. — Kaledin je sklenil Petrogradu odrezati dovoz živil ter je v Harkovu ustavil 200 vagonov za Petrograd namenjenih živil.
Balfour o "položaju v Rusiji.
London, 20. novembra. (K. u.) V spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Balfour: Položaj v Rusiji je še nejasen, čeprav se zdi, da ekstremisti v Petrogradu in Moskvi položaj popolnoma obvladujejo. Pogajanja o ustavi koalicijske vlade doslej niso uspela. Angleški poslanik ostane na svojem mestu.
Voditelj boljševikov.
Kaparaada, 20. novembra. Polkovnik Muravec, bivši poveljnik smrtnih bataljonov, je voditelj holjševikov.
Minister Neratov zaprt.
Petrograd, 20. novembra. fK. u.) Bivšega ministra zunanjih zadev Neračova so maksimalist! zaprli.
Neodvisnost narodov.
Kodanj, 20. novembra. (K. u.) Iz Haparande poročajo: Svet maksimalistov je proglasil pravico narodnosti, da se od Rusije ločijo in proglase svojo neodvisnost. Ukrajina se je že proglasila za neodvisno. Uvod.
HszBs poročno.
Grol Czernin in dr. Seidler o jugoslovanskem vprašanju.
Zagrebški »Obzor* poroča: Iz dobrega vira izvemo, da namerava vlada preklicati Saidlerjevo izjavo, da se ne more glede rešitve jugoslovanskega vprašanja ničesar storili. Spoznajo, da je s to izjavo dala vlada v roke dr. Korošca in dr. Lagi-nje močno orožje. Zaradi tega namerava sedaj pl. Seidler v sporazumu z grofom Czerninom vsaj nekaj izjaviti v smeri aktivnega koraka za rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Demonstracije v Berlinu.
Berlin 19. novembra. (K. u.) Vlada je prepovedala shode neodvisnih socialistov. Nekaj neodvisnih socialistov je demonstriralo a jih je policija brez truda hitro razgnala.
Izgredi v Curihu.
Cnrih, 18. nov. Po dosedanjih poizvedbah je bilo ob sobotnih izgredih ubitih 6 oseb; 3 policaji in več drugih oseb je bilo težko ranjenih. Vsega so doslej aretirali nad 100 oseb. V mesto so došle nove pomožne čete vojaštva. Prepovedali so vsako zbiranje ljudi in uvedli, vojaška sodišča.
V Curihu oblegovalno stanje.
Curih, 20. V Curihu so razglasili oblegovalno stanic. Socialisti groze s splošno stavko, če ne prekličejo precej vseh vojaških izjemnih odredb.
i
Wilson za edinost med zavezniki.
London, 1P. nov. Reuterju poročajo: Polkovnik House. voditelj posebnega ameriškega odposlanstva v Evropi, je prejel od Wilsona brzojavko, v kateri pravi, da smatra edinost, v postopanju zaveznikov kot bistveno zahtevo za dosego pravičnega in trajnega miru. Wilson povdarja da treba edinost izpopolniti da se bodo mogli veliki pomožni viri Združenih drfav dobro in prav izkoristiti. Naroča, naj stopi polkovnik Houso v stik z voditelji zavezniških vlad. da se doseže skupno postio-panje. Dalje naroča polkovniku Houfje, naj se kot vojaški svetovalec udoldžl prvega posvetovanja vrhovnega vojnjr-ga sveta pod štabnim načelnikom oir-rnade Združenih držav, generalom Bjl-Pom.
PaŠic na pariški konferenci.
Lugano, 20. novembra. S Krfa poročajo, da jc Pašič odpotoval k pariški konferenci.
Mehikanci se ropet med seboi vojskujejo.
Ncwyork. Vladne in čete generala Vili« so se pričele v-'skovati. Vili rt sc j«: moral umakniti.
Železniška nesreča na rumunski fronti.
Stockholm, 19. nov. »Slovo« poroča, da sta na rumunski fronti trčila skupaj dva vojaška transportna vlaka, in sicer blizu Ickanov, pri čemer je bilo ubitih 500 vojakov, večin. Rumunov, a tudi več ruskih častnikov.
Angleški vrhovni poveljnik v Mezopotamiji umrl.
London, 19. nov. Umrl jc vrhovni poveljnik angleške armade v Mezopotamiji generalni poročnik Maudc.
Vstaja v Oporto.
Rotterdam, 20. »Daily Mail«: V Oporto je izbruhnila revolucija.
2 angleški vojni ladji potopljeni.
Berlin, 21. nov. WoLff: Nai podmorski čoln je napadel 11. nov. sovražne pomorske sile na sirski obali, ki s b sezava-rovaie z mrežami, s torpedom smo uničili 1 velik angleški monitor in en rušilec. Sovražnik je izgubil veliko mož. Na severnem pozorišču je zopet 5 parnikov potopljenih.
MMM relerolov v dežeineia oioro.
Deželni glavar: Vse zadeve deželnega osobja; deželne finance; nadzorništvo deželnih naklad in sploh vse zadeve, ki so v zvezi, z deželnimi financami; izvan-redna vporaba deželnih poslopij; deželne pristave; deželni zbor; vse zadeve, ki niso posebej odkazane drugim referatom.
Deželni odbornik dr. Evgen Lampe; Živinoreja, živinozdravništvo, mlekarstvo, melijoracije, agrarne operacije in sploh vse deželno-kuliurne zadeve, ki niso odkazane drugim referentom; ceste, deželne elektrarne, zadružništvo, železnice, šolstvo incl. šolski vrtovi, kmetijska šola na Grmu. Začasno še: Vinarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo, obramba poljščine, podkovska šola.
Deželni odbornik dr. Vladimir Pegan;
Občinske zadeve, gasilstvo, stavbene zadeve, lovske zadeve, deželna poslopja, davščina od vrednostnega prirastka, muzej in umetništvo; trgovska šola, ustanove, izvzemši hiralske in sirotinske; visokošolske podpore, deželno gledališče. Začasno še: Stanovske stvari, državne prehranjevalne podpore rodbinam mobilizi-rancev.
Deželni odbornik dr. Ivan Zajec:
Zdravstvo, deželni dobrodelni zavodi in vse javne bolnice, izvzemši konsignacij in oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnice, obrt, ubožne zadeve, hiralske in sirotinske ustanove, skrbstvo zanemarjene mladine. Začasno še: Deželna prisilna delavnica.
Deželni odbornik dr. Karel Triller: Vojaške zadeve, priprega, bera, Statistika, deželni teritorij, odgon, konsignacija in računi oskrbnih stroškov za izvenkranjske bolnice, škontracija vseh deželnih blaga-jen, deželni dolgovi (evidenca, žrebanje obveznic itd.); rekurzi zoper odmero davščine od prirastka (pravno vprašanje); žrebanje obveznic deželne banke, tujski promet in domovinsko varstvo . Deželni odbornik baron Apfaltrern: Vinarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, gozdarstvo, sadjarstvo (brez šolskih vrtov); podkovska šola, obramba poljščine, stanovske stvari, deželna prisilna delavnica, državne prehranjevalne podpore rodbinam mobilizirancev. — Dokler je dež. odbornik baron Apfaltrern zadržan vsled bolezni, se razdeli njegov referat na druge gg. deželne odbornike: dr. Lampe, dr. Pegan in dr. Zajec, kakor zgoraj označeno.
Dnevne novice.
-f Poslanec dr. šusteršič in njegovi
volilci. Iz Št. Vida nad Ljubljano smo dobili nastopno poročilo: Do 100 volivcev S. L. S. iz občin St. Vid nad Ljubljano, Zgornja Šiška in iz vasi Tacen in Šmartno pod Šmarno goro jc danes načelniku S. L. S. dr. Šusteršiču poslalo sledečo izjavo: Bla-gorodni gospod poslanec! Podpisani volivci, somišljeniki S. L.- S., zelo obžalujejo, da ste izstopili iz Jugoslovanskega kluba, kateri zasluži in sedaj tudi potrebuje popolnega zaupanja. V tem kritičnem in za vse avstrijsko Jugoslovanstvo v tako odločilnem času morajo pasti vsi osebni ozi-ri. Zato Vas, blagorodni g. poslanec, nujno prosimo in pozivljemo, da nemudoma prekličete svoj izstop iz Jugoslovanskega kluba, pa tudi v naprej kot zvest in delaven član tega kluba zastopate korist in blagor vsega slovenskega ljudstva, Ako te naše nujne prošnje in želje nc izpolnite, bomo prisiljeni, Vam kot poslancu in načelniku S. L. S. odreči svoje zaupanje.« Slede podpisi.
f Isjava jugoslovansko deklsra* cijo. Občinski odbor občine Šenčur pri j Kranju izjavlja v svoji seji dne 2, nov leta 1917 sledeče: 1 Odobrujomo ir« pozdravljamo združitev vseh elovenskih in hrvat-
skih poslancev v »Jugoslovanskem klubu« na Dunaju. 2. Pridružujemo se klubovi deklaraciji z dne 30. maja 1917 z odločno
zahtevo samostojne države jugoslovanskega naroda pod vlado Habsburžanov. 3. Z veseljem pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvetlega knezo-škofa dr. Ant. Bonav. Jegliča dne 15. septembra izrekli za skupno delo na podlagi narodnega programa in mirovnih stremljenj sv. očeta Benedikta XV. in našega ljubljenega cesarja Karla I. 4. »Jugoslovanskemu klubu« izražamo svoje najgloblje sožalje ob britki izgubi največjega Slovenca dr. Kreka. V njegovem duhu naprej do zmage! Iv. Okorn, župan. Janko Šiška. Josip Golob.
+ Škof dr. Mahnič v Jugoslovanskem klubu. >-Edinost« piše: Bickup dr. Ante Mahnič s Krka je bil na Dunaju in tudi ponovno v Jugoslovanskem klubu. Prignala ga je Ija vroča želja, da bi mogel kaj pomagati svojemu bednemu ljudstvu, ki ječi pod težo bremen sedanje svetovne vojske. — S svojo pastirsko besedo je že posredoval ponovno na Dunaju in vselej dosegel veliko lepih obljub; zbudil je zanimanje merodajmh krogov za bedni narod istrskih' otokov, — Ali bo tudi kaj resničnega uspeha, to pokaže seveda bodot-nost. — Rojimo se le, da bodo vse človekoljubne in višjepastirske želje presvetlega biskupa — brezuspešne. Za nas imajo semtertje lc nekaj lepih besed, dejanj pa nič.'
+ Majnlško deklaracijo bodo jugoslovanski delegati ponovili tudi v dele-gacijskem zasedanju. Isto store tudi Cehi.
-f Spomin na dr. Kreka. V Trebnjem se bo v torek, dne 27. novembra, opravilo mrtvaško sv. opravilo s peto in 2 tihama mašama po pokojnem dr. Kreku. To sv. opravilo eo naprosili iz hvaležnosti goriški begunci.
—	K vojakom poklican. Iz Trebnjega poročajo: K vojakom je bil nenadoma vpoklican tukajšnji kaplan, č. g, iv. Drešar, ki je odpotoval na svoje službeno mesto V Brisen 12. novembra.
—	Za vdore in sirote padlih jnna« kov na.ni je poslal g. nadporočnik Kobi pri c. in kr. tehn. instrukcij. tečaju, vojna pošta, znesek 50 K, ki se je izkupil pri častniški mizi potom licitacije zavoja ogrskega tobaka, vrednega V) vin.
—	Zvon bo nazaj pripeljan. Veliki zvon župne cerkve v Ajdovcu (922 kg) iz leta 1697 je bil po prizadevanju gosp. dr. Mantuanija oproščen in bo te dni nazaj pripeljan. Naj poje v čast presv. Trojici še dolgo preko voine!
—	Božična darila šolske mladine vojakom naj se letos nc oddajajo v poslopju c. kr. deželne vlade v Ljubljani, marveč v poslopju meščanske imovine (Kresija) v Ljubljani, Šolski drevored št 2, pritlično, v skladišču blagovne trgovine I. C. Mayer, kjer se sedaj nahaja vojnooskrbnega urada ljubljanska zbiralnica darov. Sprejemajo se darila vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 4. ure popoldne. Vnanja šolska ravnateljstva in vodstva naj svoje poštne pošiljatve z darili odpravijo na poslednje navedeni naslov.
—	Umrl je 26. oktobra v Pancsovi na Ogrskem v 48. letu podpolkovnik Anton Kovačič. Rojen je bil v Postojni, študiral je na Dunaju pravo, a je po prvi državni izkušnji kot rezervni častnik vstopil v armado.
—	Odlikovanje. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje izvrstnega službovanja je prejela gdč. Ana Popodi, poštna oficijantinja v Gorenji vasi na Gorenjskem.
—	Nov hrvatski list. V Zagrebu je izšla prva številka pod naslovom »Hrvatski željezničar«,.a naloga mu je zastopati interese hrvatskih železničarjev.
—	Poštne pošiljatve vojnim ujetnikom in internirancem v Italijo so ustavljene.
—	Na smrt je obsodilo gražko di-
vizijsko sodišče 23-letnega frnovojni-škega peš-ca Antona Maček iz Sv. Kun-gote pri Mariboru. Umoril jc in uropal
dve ženski.	\
LjDianskG novice.
ij Zafiušnica po pokojnem cesarju Francu Jožefu. Danes, na dan smrti pokojnega cesarja Franca Jožefa jc bila v stolnici ob tO uri prod poldne slovesna Eadušnica, katero jo opravil prevzviše-ni gosp knozo^kof dr. Anton Bonaven-»ura Jeglič.
lj UtraUvisacija c. kr. realke v Ljubljani. V seji deželnega šolskega sveta i kranjskega 17. novembra je bila sklenjena utrakviiacija ljubljanske realke. Sprejet je bil predlog člana deželnega šolskega sveta i dr. Rnvnihftrja, ki se v bistvu glasi, da se vsem razredom c. ki realke v Ljubljani od 1 do Vil! -'ari eda priklcpij^ 'vsporediv.oc s slovenskim učnim jezikom. Od 1. do V. rarrcda veljajo kot vzporednice sedanji b . in odnoMio o oddelki. Od usmSkega učne-' ija jezika na slovenski je».«k se mora pre-
hajati stopnjema, 8 šolskim letom 1918— 1919 je pričeti s slovenskim učnim jezikom v prvih treh razredih, potem pa vsako leto v višjem razredu do VII. razreda; nemšči. na se poučuje kot obligatni predmet na vseh vsporednicah, Z nemškim učnim jezikom se poučujejo zgodovina in zemljepis v višjih razredih, oziroma na višji stopnji, dalje kemija in opisna-geometrija v višjih razredih. Za ostale predmete velja slovenski učni jezik. Od deželnega šolskega sveta storjeni sklep 6e predloži v odobrenje naučnemu ministrstvu.
lj Koncert. Slavni Češki kvartet iz Prago praznuje lotos jubilej svojega petindvajsetletnega umetniškega delovanja. V soboto, 24. novembra, priredi v Unionovi dvorani v Ljubljani svoj jubilejni koncert s prekrasnim sporedom. Nešteti so bili triumfi tega temperamentnega, mojstrskega kvarteta po celem svetu. Prišteva se kvartet povsodi med prvo komorne kvartete sveta. — Predprodaja vstopnic se jutri počne v trafiki v Prešernovi ulici.
lj Koncert Glasbene Matico. Na posebno željo javljamo, da je bila včeraj-šna kritika v SloVencu o koncertu Glasbene Matice sestavljena iz poročil dveh
naših poročevalcev.	,
lj Umrla je v Rožni dolini st. 85 pri Ljubljani učenka VI. razreda ljubljanskega liceja Marija Marinko, stara 18 let. Pogreb se vrši v četrtek ob pol 5. uri popoldne na pokopališče na Viču.
lj Sedmo vojno posojilo. Agitacij-ski odbor za sedmo vojno posojilo, ustanovljen po mestnem županu, je sklenil, da bode ljubljanska komuna v največji meri posredovala podpis sedanjega vojnega posojila. S tem bo občina prislužila nekaj provizije, katero bo posvetila vdovam in sirotam na bojišču padlih kranjskih vojščakov. Kdor ima srce za te vdove in sirote, naj se torej ogiasi na magistratu, da prejme avtorizirano priglasnico, in sicer za tisti denarni zavod, pri katerem bo hotel da naj se podpiše njegovo posojilo. Priglasnice se bodo izdajale vsak dan v navadnih uradnih urah v predsedstvu mestnega magistrata (pri mag. ravnatelju dr. Milju-tinu Zamiku ali mag. svetniku Janku vitezu Bleiweisu). Poslužite se torej te prilike na korist vdovam in sirotam, [katere podpirati je nc samo dolžnost, temveč tudi čast!
lj Nočni osebni vlak Dunaj—Trst zopet vozi.
lj Za zavod za slepe je daroval g. Alojzij Vodnik, kamnoseški mojster v Ljubljani mesto venca na krsto pokojnega Josipa Verbiča znesek 40 K. Bog
plaCf~	• i	r
lj Sveža repa na rumene izkaznice C
gtev. 2641 do 2800. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 2641 do 2800, prejmejo svežo repo v četrtek, dne 22. t, m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Določen je ta-le red: od 2. do 3. ure štev. 2641 do 2720, od 3. do 4. ure štev. 2721 do 2800. Vsaka oseba dobi 10 kilogramov, kilogram stane 10 vinarjev. Pripravite vreče.
Ij Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir v četrtek, dne
22.	t. m. in v petek, dne 23. t. m. iz Miihl-eisnovega skladišča na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: V četrtek, dne 22. t. m. popoldne od 2. do 3. ure štev. 1 do 150, od 3. do 4. ure štev. 151 do 300, od 4. do 5. ure štev. 301 clo 450. V petek, dne
23.	t. m. od 8. do 9, ure dopoldne štev. 451 do 600, od 9. do 10. ure štev. 601 do 750, od 10. do 11. ure štev. 751 do 900, od 2. do 3. ure popoldne štev. 901 do 1050, od 3. do 4. ure štev. 1051 do 1200, od 4. do 5. ure štev. 1301 do 1400. Vsaka oseba dobi 5 kilogramov, kilogram stane 30 vinarjev.
lj Meso na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v četrtek, dne 22. t. m, popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure štev. 201 do 400, od pol 3. do 3, ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure štev-. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure štev. 1201 do-1400, od 5. do pol 6. ure štev. 1401 do 1700, Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet ln šest oseb 1 kilogram, sedem in osem oseb 1 in četrt kilograma, več kot osem oseb en in pol kilograma. Kilogram stane 2 kroni.
Prlorsfcc novce.
i
p Bratom Slovencem! Ze tretjo zimo, tretji Božič in novo Into bode mnogo naših goriških rojakov praznovalo in tokrat zadnjikrat v mrzlih tujih krajih. Tretjič pride letos k nnSIm malčkom v žalostnih Bosih njih oznnnjcvalec veselja — Sv, Mil/lav ji, Dve leti je Vfled višje sile Miklavž opolnoina pozabil na našo deco v tabo-iiču v Brucku ob Litvi, a letos jo namerava obiskati in obdariti. Namerava se
prirediti v begunskem taborišču v Brucku ob Litvi otroško zabavo, pri kateri ; naj bi Miklavž obdaril deco — njej in mamicam v veselje. Uljudno prosimo tedaj vse one Slovence, ki sočustvujejo z našimi begunčki, da se jih blagohotno spomnijo z darovi, bodisi v denarju aH blagu. Denarne pošiljatve in darila naj se blago volijo nasloviti na sledeči naslov; Avgusti Kozraan, c. kr. taborišče v Brucku ob Lit-v vi, Nižje Avstrijsko (Miklavžev večer) z* natančnim naslovom darovatelja. Da sela tej prošnji bratje, ki jim je bila sreča mi-t la, da so ostali v domovini, gotovo odzovejo, trdno upajo podpisani. — Za odbor za prireditev »Miklavževega večera« v
Ureditev prometa s prašiči. Od kom-
,petentne strani se občinstvo opozarja, da j,je edinole deželno mesto za vnovčevanje živine upravičeno na Kranjskem kupovati prašiče — izvzemši nakupa prašičev za pleme in za rejo po legitimiranih rejcih — in da se bo vsaka neupravičena pro-;daja in vsak tak nakup kaznoval po § 8 ^ministrske naredbe z dne 15. februarja );1917, drž. zak. št. 62 z globami do 5000 K ali z zaporom do pol leta.
Najnižje plače za šivalna dela v konfekcijski obrti določi posebna komisija v trgovinskem ministrstvu. Plače se v kratkem objavijo.
Prisilna oddaja bombaževega bla-
s,
begunskem taborišču v Brucku ob Litvi, ?i ga. Ker bi se morda ta ali ona tvrdka
dne 7. novembra 1917. Ivančič Ivan, šol ski vodja. Anton Berlot, dekan kanalski., Josip Godnlč, taboriščni tajnik.
Svarilo. Svarilo se je že opetovano in najresnejše pred ukvarjanjem nepoklicanih z ročnimi granatami, municljo itd. Kljub temu se dogodi skoraj vsak dan smrtna nesreča. Občinstvo se znova kar nainujne'še svari, dotikati se predmetov, o katerih se tudi le domneva, da spadajo v vrsto vojaške municije. Najditelj ni samo dolžan, da pusti predmet na mestu ležati, ne da bi se ga dotaknil, marveč ima tudi. naznaniti kra*, kjer ga je našel, takoj naj-bližnji varnostni straži (c. kr. ooliciiskemu organu, c. kr. orožn'ški postaji). V tem smislu naj pouče tudi ob vsaki priliki pristojni činitelji mladino. Le tako bo mogoče odvrniti obžalovanja vredne nesreče.
p Lom na Goriškem. Kuraciiski urad Lom se nahia od 15. nov. t. 1. v Kotmarivasi, pošta Kotmaravas pri Celovcu, Koroško. To v vednost vsem duhovniahom — beguncem.
Bralno in kmetijsko društvo v Misli-niah je darovalo Pcsredovalnici za goriške begunce 83 kron, za kar izreka »Posredovalnica« svojo najtop!e;šo zahvalo.
Iz Oseka, Ker po zavzetju Gorice vedno povprašujete, kdaj se boste smeli vrniti domov, sporoča se Vam, da po mnenju c. kr. namestništva, do katerega se je za povračitev občanov županstvo osebno obrnilo, bo vrnitev v drago domačijo v najkrajšem času dovoljena. Toliko v vednost, da se ne bo vsakemu posebej odgovarjalo. Županstvo Osek-Vitovlje, 17. novembra 1917. Josip Berce, gerent.
p Župan iz Ozeljana se je mudil te dni doma in si ogledal poškodbe po občini. Hudo so trpele stavbe in polja, le malo* bo stanovanj za silo. Kar se tiče vrnitve domov, ni niti misliti na to, da bi 6e mogli vsi občinarji hkratu vrniti. Predvsem naj se oglase delavne moči. Teh potrebujemo v prvi vrsti. Drugi se bodo mogli vračati pozneje, ko se popravijo bivališča in poskrbi za aprovizacijo. Na vsa vprašanja o vrnitvi je g. žuoan vedno pripravljen dajati pojasnila občinarjem.
p Županstvo Kanal, sedaj v Ljubljani, Dolenjska cesta štev. 63, poživlja svoje cbčinarje, naj čim preje naznanijo natančne naslove (polk, bataljon, stotnija, kraj ali številka vojne pošte) v vojaški službi se nahajajočih črnovojnikov letnikov 1872 do 1867. Povedati je stan v civilu, kmet, rokodelec ali dninar. Kakor hitro zbere županstvo potrebne podatke, vloži prošnjo za daljše dopuste omenjenih letnikov v svrho obnovitve porušenih domov. — Ljubljana, dne 19. novembra 1917. Franc Gorjup.
Domjie za t. Krekov spomni
Darovi naj se pošiljajo na naslov; Odbor za dr. Krekov spomenik, Ljubljana.
GospoMe tvM.
Cene za vino na Spodnje štajerskem. Iz Maribora se poroča: Vkljub nenavadno dobri vinski letini so poskočile zopet izdatno vinske cene. Najlaglja vina se kupujejo sedaj liter po 3 krone, srednja po 5 kron in vina boljše kakovosti celo od 7 do 9 kron. Kaj porečejo k temu kranjske merodajne oblasti in poslanci? Na Kranjskem imajo tudi zc!o žlahtna vina, ki prav nič ne zaostajajo za štajerskimi. Ali naj pošljemo morda mi svoja dobra vina na štajersko v razprodajo? Ali naj bo vedro le kranjski vinogradnik tepen in preganjan? Mi ane'ir.imo na pravičnst g. deželnega predsednika. — Kranjski vinogradniki.
lj ŽIvEOstenska banka podpisala dvajset milijonov VII. vojnega nosojila.
Centrala Živnostenske banke v Pragi je podpisala 20 milijonov VIL avstrijskega voine^a posojila.
Označcnje cen po izložbah. Trgovci se opozarjajo, da morajo imeti v izložbah v smislu tozadevne naredbe označene cc-ne vsega blaga ter, da jim je v nasprotnem slučaju pričakovati stroge kazni. Vrhutega jim obrtna ohlast odvzame lahko tudi obratno dovoljenje. Istotako ne smejo mesto cen blaga označiti, da je luksus; kajti če ni, je dotični trgovec enako kaznjiv.
po preteku 14 dnevnega roka smatrala za odvezano od prijavne dolžnosti in bi z ozirom na to, da ni dobila formularov pričakovala, da ne bo kaznovana, se opozarja na to, da se morajo po §§ 3 in 4 ministrskega ukaza z dne 30. oktobra 1917, drž. zak. štev. 418 predpisane prijave samoumevno, ako n® v določenem roku, pa vsaj potem kakor hitro mogoče podati centrali za bombaž (Baum\vollzentrale A. G.) Opozarja se pri tem, da bi sc zakasnela prijava z ozirom na sedanje poštne razmere mogla smatrati za oprostljivo, dočim bi opustitev prijave bila brezpogojno kaz-njiva. Poživljajo se zatorej vsi, ki so k tej prijavi obvezani, cla prijavo nemudoma predlože. Povdariti je še, da glasom ukaza samoumevno ne obstoja ni-kaka obveznost formulare razdeljevati in da, kdor forrnulara ni prejel nikakor ni odvezan dolžnosti prijave. Formula-ri se izdavajo lc v ta namen, da sc delo olajša in da se dobi boljši pregled o do-šlem gradivu.
O gospodarskem položaju v Bolgariji je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani poročilo interesentom na vpo-glcd.
Nameščanje vojnih invalidov v vojaških zavodih in obratih. Uradno poročajo: Trajno superarbitrirani vojni invalidi morejo biti nastanjeni bodisi kot manipulanti in pisarji bodisi — če so rokodelci — kot pomožne moči v vojaških obratih v ozadju in pri armadi na bojišču. Opozarja se pa, da nastavljajo vojaške oblasti take invalide le potom posredovalnic za delo invalidom, ki so jih ustanovile civilne oblasti (torej potom deželnih oziroma okrajnih poslovalnic, c. kr. posredovalnice za delo , vojnim invalidom, na Ogrskem, Hrvatskem, Bosni in Hercegovini pa ravnotako potom dotičnih uraf.nih organizacij). Vojni invalidi ee ne nastavljajo takoj po su-perarbltraciji, marveč se jim pušča zadostno prilike, da se potezajo za trajno nastavljen,'e. Trajno superarbitrirani vojni invalidi se namreč nastavljajo v vojaških obratih samo za vojni čas ter ostanejo tudi ves čas civilne osebe. Če se kakemu vojnemu invalidu, ki je začasno nastavljen v vojaškem obratu nudi prilika trajnega dela in zaslužka, more takoj izstopiti iz vojaškega obrata.
Uvedba prevoznih izkaznic za predeno, tkano in pleteno blago ter za predmete, konickci'cniranc iz takega bla<?a. Za prevoz takega blaga v kraje izven Avstrije so uvedene prevozne izkaznice. Prošnje za izdavo prevoznih izkaznic za blago navedenih vrst je z navedbo vseh podatkov, ki so za presojo prošnje potrebni, potom političnih okrajnih oblastev pismeno vložiti pri deželni vladi. Natančnejši podatki, vrste blaga, ki je vezano na te izkaznice i. dr., je razvidno iz razpisa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Promet s civilnim tovornim blagom v zasedenem ozemlju Rrmunije. Do izbruha vojske z Rumunijo je bil izvoz blaga v Rumunijo urelen na enak načm kakor sedaj izvoz v Bulgarijo in Turčijo ter je bil ves promet s civilnim blagom osredotočen v avstrijskem biroju za blagovni promet (čsterreichisches Warenverkehrsbureau) na Dunaju (I. Stubenring 8). Upati jc, da bo v doglednem času zopet mogoče pričeti z izvozom civilnega tovornega blaga v zasedeno ozemlje Rumunije. Priporočljivo je, za vsak primer prijaviti blago, ki je namenjeno za zasedeno ozemlje v Rumuniji in pripravljeno za oddajo, že sedaj omenjenemu biroju v svrho svoječasne odpreme.
se proda. Več se izve: Brda pri Ufta §f.
2992
Kolo
dobro ohranjeno, se proda.
Naslov se izve v upravništvu ^Slovenca" pod „2095".
T K


C5 C.
Stanooalna soba
za oddati. Planinska costa 271, Sp. Sižka.
Prodam, event. tudi zamenjani za szno
"""" 5 brejih kobil
in večjo množino več in manj rabljenih
feonisStili komatov vsako velikosti.
Ena kobila, težka, — stara 4 leta, „ „ težka, — „ 7 let, » n srednje težka, „ 0 let, „ „ lahka, — „ 9 let, „ „ lahka, — „10 let.
NoSenlna, C. kr. poštni hlevar itd.,
Holadoorsha ulica St. o, LJubljana.
299G
se sprejmejo proti dobri plači v trajno delo. Hrana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbo je nasloviti na stavbenika
o. sikih, niti, mmm na o.
Istotam so lahko tudi osebno priglasi.
2993
Izgubila sc je dno 17. t. m. majhna rujava
nsnafa denarnica
v kateri jo bila zlata (Jamska ura tn manJSa vsota denarja — od fiolo nn. Karolinški zemlji do JurCičevega trga. — 1'ošten najditelj jo naj odda proti nagradi Amaliji Slatner - Vičič, Jurčičev trg 2 ali pa v Soli Karolinška zemlja 40.
h
se je včeraj zvečer v Prečni ulici ročna torbica z srednjo vsoto denarja in in z več ključi. Pošten najditelj je na« prašen, da takoj odda proti dobri nagradi na državno policijo.
% dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbo s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca-' pod št. 2922.	,
Nc. I 307/17.
K nekomu v tem sodnijskem okraju se je zatekel kaki 2 leti star junec.
Lastnik se naj zglasi pri tem sodišču.
C. kr. okr. sadnija v Vipavi odd. I.,
dne 12. novembra 1917.
Te dnfi Bilde
krasno opremljen slovenski
z naslovom
2975
Slovenski oelak.
Sestavil in založil Jan. N. Jezi.S.
Neobhodno potrebna knjižica za vsakega slovenskega vojaka.
Slovenski vojaki, segajte po svojem koledarju, prvem te vrste na Kraniskem; soproge, sestre, hčere, ne pozabite za svoje drage omisliti knjižico, ki jo vsak vojak nujno potrebuje.
£gla primerna zz
Dobiva se v KafSS.1. SlSiiOSrHl v Ljubljani Cona s poštnino vied 1 K 20 v.
za kovaško obrt (turli beguncc) se sprejmo pri JOSIP FLANDER, kovaški mojster. Železniki, Gorenjsko.
iz kranjske in štajerske dežele ima vsled pooblastila zastopništva za sadno preskrbo in c. kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS' na Dunaju — edinole tvrdka: jf>JJ^j, ^ m
CENE, postavno-oblastvene, solidno najvišje in za brezhibno, zdravo, prima-blago stavljene. Za odposlatcv so preskrbi uradno prevozno dovoljenje od oblasti za sadno preskrbo in c.kr. urada za ljudsko prebrano :GEOS\ —
Orehi se smejo razpošiljati le z oblastveno označenim prevoznim dovoljenjem.	2U94
Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k Sebi v boljšo bodočnost našo preljubo mamico in teto, gospo
posestnico, gostilničarko in trgovko
po kratki in mučni bolezni, prevideno s tolažili sv. vere v starosti 64 let, ob 1. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v domači cerkvi. Blago pokojnico priporočamo v molitev in trajen spomin. Babnopolje, dne 16. nov. 1917.
Žalujoča, neutolažljiva hčerka Fani Weber s sorodniki.
SffliikooiC, hčere. — Msš zeti, sssfse. »Hiška iss »aiakiafe,
Kranjska deželna podružnica LJubljan-a, Marije Terezija cesta 12,
Pri žganjekuhi potrebujem od 5—10 Se dobro ohranjenih f^fff-^©^^
najsi bodejo kadi ali sodi, kateri bi držali od 500—1000 1. — Kdor jih ima naprodaj, naj jih ponudi z najnižjo ceno na Josip Novak, Brezovica pri Ljubljani.
Kupim dobro posuSen?, snalnain idravjo
V
jabolk in hfuiek
v bližini farne ccrkve ob zelo prometni cesti se proda iz proste roke radi preselitve lastnika. Poizve se v pisarni tir. Pegana, v Ljub. Ijani, Dunajska ccsia 38.
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žskljevino, odeje, vrvi itd. v vsaki množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
mešane in manufakturne stroke iz-vežbana, želi nastopiti službo.
Naslov pove uprava pod št. 2976.
Kaspifo se po visokih cenah
V fl» • «
po a K, pjr^ss^rBmsTR^s Eudu™^
bom vremenu na podih i. t. d. sušiti) pa po kg. Cenjene ponudbe, z navedbo množine vzorci, se prosi na tvrdko FiSUiM Kos, bijaiiB, Sodna ulica 7.
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže,, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske; sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako', množino po najvišjih cenah veletrgovina1 Anton Kolenc, Celje.	1854 (1)
nove in stare
vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probliovih zamaškov.
dobavlja naglo in proti nizki proviziji
D. ¥» Haldai,
Bedekoviina (Hrvatska).
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iniiniiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Vsako množino
Ponudbe naj se pošljejo pod šifro: Kože na upravo «S!ovenca» — 2936.
Trgovcr, otiilil mM, posestni, moliojeitci!
Vsi. ki hočejo pokazati svoj e patrijotično mišljenje, naj blagovolijo poslati svoje prijave za, sprejem posredovalca pri podpisovanju vojnega posojilnega zavarovanja, Kranjski deželni podružnici nižje avstr. deželne življcnske in rentne zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije c. 12.-11. Potrebne tiskovine in pojasnila takoj pošljemo. Za trud posebej odškodujemo.
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 1-60, veliki li 3 — porcija za rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubl jano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu. Ljubljana Marijin trg.1520
kupuje tvrdka Jlnton Kolenc, Celje,
ter preskrbi tudi izvozno dovoljenje. Plača se po maksimalni ceni.
lr331UUIlM!llinillll'"!r!)l!lIIIIll!ll1llllllll!II!lll(l(Illin!!ll!illlllintJllnTTR:ii
O	S: i&r—. '"f*!:iISE '-"2-" .'. '-jf .' .. n
y	Oblastveno zavarovan kcm. prepar, patent.
y	Oblastveno in zdravniško preizkušeni to-
F:;	bačni nadomestek.
aaraissaff^BRi««
99__
prodaja danes vsak boljši trgovec 140 m. zav. K 50 (na drobno K —'50 vin.) 110 sred. „ „ 100 „ „ „ 1'— „ Ta izdelek je bil v sejah zdravniških izvedencev v Budimpešti in na Dunaju preizkušen in označen kot najboljši in najzdravejši tobačni nadomestek Pri večjih naročilih velik popust.
V. .Jan, tovarnar, Fraga.
Naročila sprejema:
Rudolf CotSčj, zastopnik, Vrhnika.
Vzorcev se radi vel. naročil in pomanjkanja osobja ne razpošilja. Zahtevajte cenik drugih predmetov.
M-	L*. T1'.. V''..'V
Jit&ZItfEfe. --—■- —,.
Potrti v globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša islcrenoljubljena mama, stara mama, tašča, gospa
zasebnica
danes dne 20. t. m. ob 1. uri popoldne po težki, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 75. letu Bogu vdano zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Priporočamo jo v blag spomin
in molitev.
LITIJA, 20. novembra 1917. JsIsL c.kr. stražmojster, Firaasc, c. kr. stražmojster,
U.	7 n__________,_____!	Uniniajnn
Opozarjamo slavno občinstvo že sedaj na
l]llllHI!l!!!Hlillllillllllll:l!lllllli:H!t!l
krznar 2061
Llifiana, Sv. Potra cssta st. 19
kupuje vseh vrst
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
IIIHIIllllllllllllllIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIK
1.	45letni delavec zavaruje 10C0 K nom. vojnega posojila. Po dveh letih umrje. Njegova družina prejme obligacijo vojnega posojila za letnih I2mesečnili premij po 6 kron, t. j. K 72 — torej skupaj
K
V dveh letih se je torej znatno manj plačalo, kot bi se moralo plačati pri banki, ki bi posodila 75°/0, takoj pri podpisu za 1000 K nominale.
2.	Za 20 letnega rokodelca, ki se nahaja na fronti kot črnovojnik, podpiše soproga vojno posojilno zavarovanje za 4000 & nominale proti mesečnemu plačevanju premije. Soprog pade v prvem letu in vdova dobi obligacijo vojnega posojila za 4000 K, ki nosi 5 »/„ °/o obresti. Plačala je za to 12 mesečnih premij po 24 K tako jo je veljalo 4000 K nominale samo
K £83° -
Plačala je torej 5'7 ods'otka nominalnega zneska in ima sedaj zato neobremenjeno, visoke obresti noseče državno posojilo za 4C00 K.
3. 33letni uradnik hoče podpisati 1000 K nominale in želi plačevati premijo enkrat na leto, ki jo pokrije iz zneska, ki ga prejme v novembru za stanarino. Doživi 12letno zavarovalno dobo in prejme 1000 K vojnega posojila. Plačati je moral letno 66 K, v dobi 12 let torej skupno
K 732'—
Ko bi bil sklenil zavarovanje pri kakem drugem zavodu s 15letno dobo in plačevanjem letne premije v znesku 50 K, bi bil vsekako plačal v 15 letih samo K 750'— Ker je pa pri Ankerju že v 12 letih prišel v posest in užitek neobremenjene obligacije vojnega posojila in vsled tega prejemal K 55-- letnih obresti, so nokaže finančni uspeh pri Ankerju koncem 15. leta mnogo ugodnejši.
. . K 792-— . . „ 165-
pokaže finančni uspeh pri
Plačal je na premijah . _ . prejel pa na obrestih v 13. 14 in lo. letu po 55 K torej skupno
stalo ga je torej zavarovanje pri
Ankerju samo...............K 637 -
Nskup lesa
Naved.te skrajno ceno, naloženo na
želeniški postaji in rok oddaje! Takojšnje izplačilo proti duplikatom tovornili listov!
Ponudite na mctercent: Kostanjev Ees — ItmeUjj-ske droge (stare). — hrastov Bas — smrekovo
skorjo (lubje). — Na kubične metre: ©krega! SeS"
smrekov, borov, hojev. — £,os za jjaiise (Grubenholz).
,1.
¥inko VaSsPe, vetržec, Žalec, Južnoštajerskai*
Zavarovanje od 500 K do 5000 K brez zdravniškega spričevala. Plačati ni treba nobenih pristojbin, kolkov in police.
Premija znaša za 1000 K polletno	četrtletno	mesečno
K 33-50	K 17	K 6-—
kupujem še vedno po najvišji ceni.	pr3stlis BZOrse 53 kil ]U
lahko ©sak čas <poSigefe po poozsiju zneska io krat. obenem s pošiijatv
po dopisnici naznanite množino gob in ceno za 1 kilogram. Bodite uverjeni, da ne bodete nikjer bolje postreženi kot r
. franfliM Opeka,
uatoliška tiskarna v Ljubljani.
celoletno K 66 —
igsfe® m rentno sa^a^ovam®
liJavna posSovalnlca:
iradec. Rauh@rgas$e29.
n 1. ^ tem lisa S
kg JIM
,'ijo nii
Zastopnik: