ESLOVENIA LIBRE 70 let v Argentini Leto LXXVII | 10. septembra 2018 - Buenos Aires, Argentina | Št. 26 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija V nedeljo, 2. septembra, smo priceli 48. mla­dinski dan na soncni Pristavi z nogometnimi igrami v zgodnjih urah jutra. Prvo igro sta odigrali moštvi iz Pristave in San Justa in se potegovali za zmago. Uspelo je San Justu in svojo premoc je potrdil tudi proti San Martinu v opoldanski igri ter si tako zagotovil mesto v finali. Drugo igro sta odigrala Slovenska vas in moštvo B. V dvoboju je zmagalo moštvo B, ki pa ni uspelo premagati Slomškovega doma v popoldanski tekmi in je tako izgubilo možnost vzpona na finalo. Ob 10:45. uri nas je pozdravil Matija Mavric, predsednik lokalnega odseka SFZ. Sledilo je dviganje argentinske in slovenske zastave ob petju himen. Nato smo se pomaknili v kape­lo, kjer smo sprva imeli cešcenje sv. Rešnjega Telesa, kot je to obicajno na Pristavi. Sledila je mladinska sv. maša, katero je daroval p. Robert Brest, med mašo pa je spovedoval p. Franci Cukjati. Nedeljski evangelij je pripove­doval, kako so farizeji Jezusa spraševali, zakaj ucenci jedo ne da bi si pred tem umili roke. A Jezus nas je poucil, da nas ne umaže nic kar izhaja iz zunanjosti, temvec zle misli in deja­nja, ki se porodijo v nas samih. Spreobraca­nje zahteva, da smo stalno pripravljeni spre­meniti nekaj v sebi, ker Bog ne more nicesar narediti, ce nismo pripravljeni sodelovati. P. Robert Brest nas je opozoril, kako je v teku življenja opazil vec ljudi v katerih je priprav­ljenost nekaj spremeniti v sebi v dobro drugih prinesla blagoslov in sreco osebi ter kako je bila trmasta zaprtost pogosto vzrok nesrece. Nadaljeval je z vzporedno mislijo, da tako kot moramo biti pripravljeni na spremembe pri nas samih, je tudi pomembno, da smo prip­ravljeni na spremembe v skupnosti: kontekst se spreminja in mi se moramo z njim. Ob tem pa nas je pozval, da se trudimo ohranjati jezik, da hodimo k slovenski maši in se udeležujemo dejavnosti saj je vsak izmed nas pomemben: po enega se sešteva v široko skupnost. Po sv. maši je sledilo kosilo, ki ga je pripravil Martin Zarnik s pomocniki. Za predjed se je postreglo brusketo z jajcem in zelenimi listi. Sledila je glavna jed, za katero so pripravili svinjska rebra in prsi z žgano omako in postreg­li s praženim krompirjem. Za posladek so postregli apple crumble s sladoledom in kavo. Popoldne so nadaljevala tekmovanja v no­gometu. Pomerila sta se Pristava in San Mar­tin, z zmago San Martina, ki pa zaradi poraza pred San Justom ni uspel na finalo. Na finali sta se pomerila San Justo in Slom­škov dom. Epicni dvoboj se je pricel v prid San Justa, ki je s štirimi zaporednimi goli znal vzpo­staviti razliko 4-0 proti Slomškovemu domu. Vendar fantje iz Slomškovega doma tega še zdalec niso videli kot poraz: vsaka minuta šteje dokler ne odbije konec igre. Tako so z jeklenimi živci in dobro igro uspeli neverjeten podvig: zabili so štiri gole ter izenacili tekmo. Napetost, ki se je v teku igre samo stopnjeva­la, je zaradi izenacenja dosegla višek, ko se je rezultat finale odlocal v enajstmetrovkah. Pu­blika je po trenutkih navijala in zadrževala dih. Veselje enih in drugih ob uspelih golih se je zakljucilo s proglasitvijo moštva Slomškovega doma kot vrednega zmagovalca. Osem golov, obracanje nemogoce razlike in enajstmetrov­ke bodo gotovo ostale zapisane kot ena naj­bolj napetih final leta. Med potekom iger je skupina otrok in mla­dih pripravljala darila za skupnost Sant'Egidio, ki preskrbi darila za rojstni dan revnih otrok. Prostor dobrodelnosti kot del mladinskega dne je dobrodošel dodatek, za katerega upa­mo, da se bo utrdil v teku let. Proti veceru je sledil kulturni program. Poz­dravila nas je predsednica SDO Štefi Papež, ki se je zahvalila za prisotnost vseh, ki so se ude­ležili mladinskega dne. Poudarila je, da naše delo izvira iz ljubezni do Boga in domovine in da bomo zmožni obstoja, ce ostanemo pove­zani in zvesti vrednotam ter se tako ne odda­ljimo pravega smisla življenja. Preko veselega udejstvovanja se izgrajevamo kot odgovorni in zdravi odrasli, ob tem pa nam je, po bese­dah papeža Franciška, prijateljstvo najboljše orodje za evangelizacijo drugih mladih. Sledil je kratek prizor, ki ga je režirala Mar­janka Grohar. Pristavski oder je, po besedah direktorja slovece igralske skupine (Aleš Gro­har), postal deležen predstave svetovnega formata. Da bi to znali pravilno ceniti, nam je poskušal razložiti koliko truda in pozornos­ti na detajle zahteva priprava kakovostnega prizora, ki zagotavlja užitek publike. Ob tem ga seveda ni prevec oviral ugasnjeni mikro­fon, katerega so v kratkem popravili in nam je nato ponovil razlago. O slovecem avtorju igre smo se naucili, da je bil rojen ter imel življenje polno bogatih izkušenj. Kakšnih in v kakšnem kontekstu je nastala igra nam je bilo zamolcano zato, da se je stopnjeval ob­cutek misterija, ki je prav tako obdajal sceno domnevnega umora v katero smo vstopili in na lastne oci spoznali Sherlock Holmes-a (Aleš Grohar) in njegovega nelocljivega so­delavca Watsona (Kristjan Debevec). Scena je potekala v dnevni sobi. Mrlic (Mati Mavric) je ležal na naslanjacu in Sherlock ter Watson sta se hitro lotila temeljitega pregle­da stanovanja, zacenši z okušanjem žgane pi­jace. Kmalu sta poklicala nekoga, da bi mrlica odpeljal, ob tem pa zaslišala kuharico (Erika Cec), vrtnarja (Tomaž Grohar) in prijateljico pokojnega nesrecneža (Mikaela Selan). Ta se je v gotovem trenutku iz same žalosti onesve­stila a takoj prišla k sebi v obliki druge igralke (Tanja Oblak), ki jo je spretno nadomestila. Zmeda, zapleti in razpleti so želi odobravanje in smeh publike, Sherlocka pa pripeljali do spoznanja, da mrlic ni bil umorjen ampak je zapustil ta svet zaradi srcne kapi. Z zakljuceno raziskavo, sta se Sherlock in Watson podala na pot, saj gotovo je nekdo potreboval njiho­ve bistroumnosti za razrešitev novega slucaja. Za kratek cas smo ju še videli, ko so se igralci poklonili, nato pa nam je zastor zastrl pogled in od tedaj naprej smo zasledili kakšno vest o njunem uspehu le še preko knjig. Sledile so zahvale vsem, ki so pomagali v pripravi mladinskega dne, podelitev pokala moštvu iz Slomškovega doma in misli p. To­nija Burje. Zakljucili smo s petjem mladinske himne in druženjem v spodnjih prostorih, kjer so bili na voljo cevapcici, polpete in dru­ge dobrote. Jože Rožanec ml. MLADINSKI DAN NA PRISTAVI SREBRNOMAŠNIK, BOD’ POZDRAVLJEN! ŠTIPENDIJE becas Univerza UCEMA nudi potomcem Slovencev: a) kritje 100 % šolnine za naslednje študijske programe: “Abogacía” (2 štipendiji) “Ingeniería Informática” (2 štipendiji) “Licenciatura en Relaciones Internacionales” (1 štipendija) b) kritje 50 % šolnine za naslednje študijske programe: “Contador Público” (2 štipendiji) “Licenciatura en Dirección de Empresas” (1 štipendija) “Licenciatura en Marketing” (1 štipendija) “Licenciatura en Economía” ( 1 štipendija) Pogoj: srednješolska povprecna ocena 8 ali vec. Kandidati naj se javijo po emailu na esloveniau@gmail.com ZEDINJENA SLOVENIJA V Slomškovem domu smo 9. septembra ime­li prav poseben obisk! Po kar dolgem casu je prišel med nas bivši clan in prijatelj doma, lazarist Pavel Novak. Družinsko slavje, 90-le­tnica mame Marice Glavan, je letošnjega srebrnomašnika privabila spet domov. Prija­zno in po domace smo tudi v Slomškovem domu proslavili oba dogodka! Naš zbor Ex corde (vodi Marta Selan Brula) je poskrbel, da je bila nedeljska maša bolj slovesna, kot obicajno. Sv. mašo je daroval srebrnomaš­nik, ki nas je še prav posebno spomnil, naj molimo za nove duhovniške poklice, soma­ševal je naš župnik g. Franci Cukjati. Ob koncu sv. maše so se k oltarju, kot se dogaja že nekaj nedelj, približali šolski otro­ci. Družine letošnjih prvoobhajancev namrec obiskuje Marijina podoba, ki se pa vsako ne­deljo spet vrne v Slomškov dom, otroci pa pred njo skupaj zmolijo. Po sv. maši je pa bil cas za skupni zajtrk, vo­šcila in pozdrave. V Slomškovem domu smo ponosni, da je iz našega kroga izšlo toliko duhovniških poklicev, med njimi tudi letošnji slavljenec. Pavel, cestitke ob tej pomembni obletnici, naj te Marija Pomagaj še naprej blagoslavlja in spremlja tvoje delo! Slomškov dom STRAN 2 10. SEPTEMBRA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA SRECANJE DRAGA 2018 NA TRŽAŠKEM ROMANJE TREH SLOVENIJ 2018 Svete Višarje, 5. avgust, srecanje maticne, zamejske in izseljenske Slovenije Ob 31. avgusta do 2. septembra so bili na Opcinah pri Trstu 53. Študijski dnevi »Draga 2018«. To je ena najpomembnejših letnih prireditev med Slovenci v Italiji, posvecena poglobljenemu razpravljanju o aktualnih te­mah, srecevanju rojakov iz vseh treh Slovenij (zamejstva, matice in zdomstva) ter dialogu med razlicno mislecimi. Koliko se omenjeni nameni dosegajo, je odvisno od razlicnih okolišcin. Za letos lahko recemo, da je bil uspeh nadpovprecen glede aktualnosti obravnavanih vprašanj, kvalitete predavateljev, številcnosti udeležbe, priso­tnosti tudi rojakov iz Koroške in Argentine, pomembnih spremnih pobud. Zakaj »Draga«? Prireditev nosi ime Draga po vasici na Trža­škem, kjer so bila v dokaj skromnih okolišci­nah prva srecanja v letih 1966–75. Ko so se nato preselila v park Finžgarjevega doma, ki je del Marijanišca na Opcinah, je v takratnih casih jugoslovanskega enoumja ime »Draga« predstavljalo že nekakšen simbol »svobodnih mikrofonov« ali celo »svobodnega slovenske­ga parlamenta«, zato se je ohranilo do danes. Vsa ta leta prireja študijske dneve Društvo slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta, ki ima sicer med letom, od septembra do konca ju­nija, na vsak delovni ponedeljek kulturni ve­cer v Peterlinovi dvorani sredi Trsta. DSI so po razlicnih poskusih in oblikah zdru­ževanja katoliških laikov na Tržaškem ustano­vili 18. decembra 1962. Že 13. novembra 1964 je vodstvo društva razpravljalo o predlogu, »da bi imeli med pocitnicami nekje v hribih študijski tecaj«. O tem so na nekem srecanju na Sv. Višarjah avgusta 1965 pobudniki razp­ravljali še s somišljeniki iz Goriške in Koroške, 3. in 4. septembra 1966 pa so stekli prvi štu­dijski dnevi v Dragi. Šest predavateljev, zna­nih katoliških javnih delavcev, je bilo iz Trsta, Gorice in Celovca, sedmi predavatelj pa je bil profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, du­hovnik in filozof Janez Janžekovic. Razvoj študijskih dnevov Potem so si ta srecanja sledila brez prekini­tev do letos, skoraj vedno na prvi konec te­dna septembra. Že na 2. študijskih dnevih je nastopil prvi predavatelj iz zdomstva, prof. Toussaint Hocevar iz ZDA. Kasneje jih je bilo še vec, tudi iz Argentine (Katica Cukjati leta 1981, Gregor Batagelj, Andrej Fink, Andrej Bajuk, Zorko Simcic), nekaj je bilo tudi neslo­venskih predavateljev. Še vec je bilo živahnih diskutantov iz razlicnih evropskih držav, ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije. Z letom 1968 so v iskanju dialoga prireditelji zaceli vabiti kot predavatelje še strokovnjake in književnike iz Slovenije, tudi take, ki so bili blizu režimu, a to se je nehalo leta 1972, ko so oblasti v Sloveniji predavateljem prepovedale sodelovanje pri pobudi, udeleženci iz Sloveni­je pa so obcutili ostro nasprotovanje Udbe. Z letom 1976 so se zaceli pojavljati kot pre­davatelji vidni oporecniki iz Slovenije. Pred mikrofoni in med udeleženci Drage so se pos­topoma zvrstili skoraj vsi, ki so nato v casu »slovenske pomladi« izbojevali demokratiza­cijo in osamosvojitev Slovenije. O odnosu režima, zlasti njegove tajne služ­be, ki je imela Drago za eno izmed središc »sovražne propagande«, je raziskovalec Igor Omerza pred leti objavil kar 741 strani obsež­no, na arhivskih dokumentih osnovano knjigo Karla – Udba o Dragi. »Karla« je bilo kodno ime (Karel = Drago!), s katerim so udbovci v svojih dopisih poimenovali študijske dneve. Sicer pa prireditelji vsako leto izdajo zbor­nik, ki vsebuje predavanja in prepis razprave vsakokratnih študijskih dni, tako da so dosto­pni široki javnosti. Letošnja Draga V petek, 31. avgusta, je po uvodnem nago­voru predsednika DSI Sergija Pahorja preda­vala goriška casnikarka in javna delavka Erika Jazbar. Svojemu predavanju je dala naslov »Pluralizem po slovensko«. Šlo je za kriticno analizo tega, koliko Slovenci resnicno živimo pluralizem, in torej koliko uživamo demo­kracijo in enakopravnost, tako v matici kot v italijanskem zamejstvu. Moderatorka je bila Neža Kravos. Po vsakem predavanju je na­mrec prosta razprava. Naslednjega dne je na temo »Misliti meje« predaval pesnik, pisatelj in urednik Aleš Šte­ger s Ptuja. Obravnaval je ne le fizicne meje, temvec tudi razpetost med revolucionarnim in policijsko nadziranim, vlogo kulture in odgovornost vsakogar. Moderatorka je bila Neva Zaghet. V nedeljo zjutraj je za udeležence, v nepos­rednem prenosu pa tudi za poslušalce Radia Trst, maševal ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je v pridigi razmišljal o vlogi Drage, pluralizma in dialoga. Pel je zbor župnije sv. Jerneja z Opcin pod vodstvom Janka Bana. Sledila je okrogla miza »Kako reševati soci­alne probleme v Sloveniji«, ki so jo oblikovali prvi in donedavni generalni tajnik Slovenske Karitas, teolog in socialni delavec ter stalni diakon Imre Jerebic, predsednik prve demo­kraticno izvoljene slovenske vlade, evropski poslanec Lojze Peterle (oba živita v Ljubljani) in moderator Tomaž Simcic. V ospredju niso bili zakonski in politicni vidiki, temvec zlasti cloveški odnosi. Zadnje, nedeljsko popoldansko predavanje (tudi v neposrednem radijskem prenosu) je imel casnikar, publicist in univerzitetni pro­fesor Bernard Nežmah iz Ljubljane. Modera­tor je bil Ivo Jevnikar. Pod naslovom »Nova slovenska politika« je predavatelj s pomocjo analize jezika in mitov opozoril na nazadova­nje slovenske politike in družbe, pri cemer igra veliko vlogo izredna neuravnovešenost medij­skega prostora. Odmevni spremni dogodki Ob predavanjih in razpravah se je zvrstilo še nekaj spremnih dogodkov. S pozdravi in priložnostnimi mislimi je ob za­cetku posameznih sklopov nastopilo vec pred­stavnikov oblasti in organizacij. V nedeljo so predstavniki društev, katerih duša je bil dolgoletni voditelj Drage in DSI prof. Jože Peterlin (1911–76), in clani njegove druži­ne slovesno izrocili 7. Peterlinovo nagrado Loj­zetu Peterletu za pozornost in skrb, ki ju od štu­dentskih let namenja zamejskim Slovencem. Takoj za tem je casnikarka Darka Zvonar Pre­dan iz Maribora krstno predstavila svojo knji­go intervjujev s pisateljem Borisom Pahorjem »Boris Pahor – najini pogovori«. Pisatelj, ki je nekaj dni pred tem obhajal 105. rojstni dan, je pod šotorom povzel svoje vodilne misli, ki jih dokumentira tudi ta publikacija. Na prvi vecer Drage so udeleženci z aklama­cijo sprejeli protestno in solidarnostno izjavo sprico gonje, katere žrtev je casnikar Televizi­je Slovenija Jože Možina zaradi odmevih od­daj »Pricevalci« in intervjuja z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom o temah, ki jih še vedno vodilni krogi v Sloveniji nocejo slišati. Izjemen dogodek pa je v soboto zvecer pred­stavljala akademija ob 70-letnici Slovenske prosvete, torej krovne organizacije katoliških kulturnih in prosvetnih društev ter ustanov na Tržaškem. Zamislila si jo je in jo režirala Maja Lapornik, slavnostni govor je imel predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, nastopilo pa je nad sto pevcev, igralcev, bralcev in razsta­vljalcev iz skorajda vseh društev. Ivo Jevnikar za Svobodno Slovenijo Jubilejno 30. Romanje treh Slovenij na Sv. Višarjah, ki je potekalo prvo nedeljo v av­gustu, je pritegnilo okoli 1.000 romarjev iz zamejstva, izseljenstva in domovine. Obiskovalci so najprej prisluhnili predava­nju z naslovom Vsi smo Slovenci, vec nas združuje, kot locuje, s katerim je zbrane nagovoril predstavnik mlade generacije, pravnik, raziskovalec ter poznavalec za­mejskih in izseljenskih skupnosti dr. Dejan Valentincic. Ob poldne je sledila sv. maša, ki jo je sku­paj z izseljenskimi ter zamejskimi duhov­niki daroval soboški škof dr. Peter Štumpf, po njej pa je na plošcadi za cerkvijo po­tekal kulturni program, ki ga je letos po­vezoval Matej Kavcic, sooblikovala pa sta ga Vokalna skupina Cantate Domino in Kvartet klarinetov Godbe ljubljanskih ve­teranov. Izbor besedil je bil letos namenjen obele­žitvi stoletnice rojstev pesnika in pisatelja Karla Mauserja, ki je deloval v Clevelandu, ter izseljenskega duhovnika Vinka Žaklja, ki je mocno povezan s Svetimi Višarjami ter z Ehrlichovim domom, katerega ima Rafaelova družba v upravljanju prav po njegovi zaslugi. Z recitacijami njunih del in misli pa so kulturni program obogatili tudi mladi udeleženci Višarskih dni. Po uradnem zakljucku Romanja je sledi­lo še tradicionalno neformalno druženje, v katerem so se udeleženci pod pripeka­jocim višarskim soncem lahko osvežili ter med seboj poklepetali v upanju, da se sni­dejo tudi na prihodnjem, 31. srecanju treh Slovenij, ki bo na Svetih Višarjah potekalo v nedeljo, 4. avgusta 2019. Slovensko Cerkev je v prvem delu doga­janja zastopal dr. Peter Štumpf, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa dr. Zvone Žigon. Srecanja so se med drugi­mi udeležili tudi evropski poslanec Lojze Peterle, visoki predstavnik EU dr. Zdrav­ko Inzko, dr. Verica Trstenjak, predstavni­ki organizacij, ki se ukvarjajo s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ter mnoge druge ugledne osebnosti. Romanje je organizirala Rafaelova druž­ba v sodelovanju z Zvezo slovenskih izse­ljenskih duhovnikov in s financno podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slo­vence v zamejstvu in po svetu. www.rafaelova-druzba.si Štajerski književnik Aleš Šteger, ob njem moderatorka Neva Zaghet. Slika Mirjam Oblak Vsi smo Slovenci, vec nas združuje, kot locuje Govor dr. Dejana Valentincica na Srecanju Treh Slovenij na Svetih Višarjah Dragi rojaki, zopet smo zbrani pod plašcem Višarske Matere Božje, ob že tridesetem ro­manju maticne, zamejske in zdomske Slove­nije. Na veliko mestih in koncih tega sveta se zbiramo Slovenci, a upam si reci, da nikjer na tako lepem košcku zemeljskega raja kot prav tukaj, pri Višarski Mariji. Pa ne le zaradi cu­dovite gorske narave in cerkvice s poslikavami Toneta Kralja, ampak tudi zaradi ljudi dobrega srca, ki si tukaj vsako leto radi stisnemo roke, izmenjamo nekaj besed ter dajemo korajžo za naprej. Predvsem pa je to zbirališce najlepše zaradi vsebine romanja, ko se k nebeškemu Ocetu obracamo s priprošnjo za vse tri duše slovenstva – za maticno, zamejsko in zdom­sko. Naš najvecji pisatelj Ivan Cankar, katerega stoletnico smrti letos praznujemo, je v svojem zadnjem predavanju izrekel besede: »Ljublja­na je srce Slovenije, Trst pa njena pljuca.« Te besede lahko in moramo danes preoblikovati v: »Slovenija je srce slovenstva, zamejstvo in zdomstvo pa njegova pljuca.« Preprican sem, da ko razmišljamo o prihodnosti slovenskega naroda, je možnost le ena, ali bodo preživele vse tri razsežnosti slovenske biti – maticna, zamejska in zdomska – ali pa nobena od njih. Toda kaj danes sploh pomeni biti Slovenec? Dovolite mi, da danes skupaj z vami nekaj misli namenim prav temu vprašanju: mozaiku slo­venskih identitet in opredelitev v 21. stoletju. Postaviti si upam smelo trditev, da nihce iz­med rojakov, ki so danes izven maticne Slove­nije, pa ceprav se tam cisto dobro pocutijo in je to njihov dom, tam izvorno ne živijo po lastni volji. Niso bili nasilno preseljeni le begunci iz­pod obmocij Soške fronte, žrtve fašisticnega in avstrijsko nacionalisticnega nasilnega prese­ljevanja, predvsem ucitelji in duhovniki, žrtve nacisticnega pregona koroških Slovencev ter ostalega nacisticnega izganjanja in povojni po­rabski deportiranci s strani madžarskih komu­nistov. Enako so v nasprotju s svojimi željami morali domove zapustiti tudi politicni begunci, ki so naše narodno ozemlje zapušcali najprej zaradi fašisticnega raznarodovanja, kasneje pa komunisticnega množicnega pobijanja vseh, ki niso delili njihove ideologije.Tudi vsi ti niso imeli druge izbire, kot si z begom rešiti svoje življenje. A ce sledimo družboslovnim teori­jam, da nobene migracije niso prostovoljne, se moramo zavedati, da tudi vsi, ki so na tuje odšli za vecjim kosom kruha, ker jih domaca zemlja ni zmogla nahraniti, tega niso naredili po svoji volji, ampak druge izbire niso imeli. Ko takole razmišljamo o naši zgodovini, postane jasno, da je zgodovina Slovencev zgodovina izseljeva­nja. Le Bog ve, koliko naših mater in ocetov je na hišnih vratih cakalo svoje otroke, da pridejo nazaj, a teh nikoli vec ni bilo. Pol milijona Slovencev živi danes v sosed­stvu ali raztresenih po vseh košckih tega na­šega sveta. A to ni le tragika, problem in iz­guba narodnega telesa. Je tudi priložnost in kulturna vrednota. Govorimo lahko o globalni panslovenski družini. [...] A prevec preprosto bi bilo razmišljati, da vse Slovence tega sveta opredeljujejo vse iste lastnosti, vzorci in motivacije. Vsakdo mora svoje slovenstvo živeti v svojih družbenih po­gojih. Družbe se spreminjajo, vsaka po svoje, in tako se tudi ljudje. (Odlomek) STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 10. SEPTEMBRA 2018 SKRITE “VIJOLICE” S PRIMORSKE Lozar, Kravos, Bratina, pravcati slovenski priimki treh redovnikov-bratov maristov,  ki so do nedavnega delovali v Argentini: Stan­ko Lozar (1925-1996) in Zdravko Kravos (1927-2002), rojena v Skriljah pri Ajdovšci­ni ter Zvonko Bratina (1928-2018),  rojen v Stomažu pri Ajdovšcini. »Na Primorskem, v vasi Cesta, je službo­val duhovnik, g. Viktorin Stanic, ki je leta 1938 prevzel župnijo Kamnje pri Ajdovšci­ni. Takrat je g. Stanic navdušil štiri fante za študij v Turinu, v Italiji. Tam je deloval katoliški internat bratov maristov. Njihov ustanovitelj je sv. Marcelino Champagnat. Predobri, Bogu vdani fantje, še skoraj ot­roci, so šli od doma 19. julija 1939. Niso vedeli, ne oni ne njihove družine, da bo ta odhod trajen. Eden izmed njih, Stanko Ru­stja,  se je sicer vrnil, iz zdravstvenih razlo­gov ...« Tako pripoveduje sovašcanka Olga Fišer Leban.   »Zvonko je odšel malo pozneje in sicer ne v Italijo, ampak v Francijo. Mladostniki so se hitro naucili jezikov, uspešno doštu­dirali za profesorje razlicnih predmetov in še zelo mladi zasedli svoja delovna mes­ta. Njihova glavna naloga je bila ta, da so vzgajali  mladino v poštene osebe in jo spodbujali na poti do Boga ...« Tako kot ostale družbe je tudi Champagnatova od­locala o namestitvah v skladu s potrebami. »Stanko in Zvonko sta že leta 1947 prišla v Argentino, veliko deželo z mnogoterimi vzgojnimi izzivi. Izpopolnila sta se v zna­nju novega  jezika in opravila vse potreb­ne izpite za priznanje diplom. Sposobni, delovni, zgledni in zvesti svojemu poklicu do zadnjega diha so delovali v razlicnih provincah in zasedali tudi vodilna mesta v šolah v Córdobi, Mendozi, Santiagu del Estero in po vecjih šolah te kongregacije v mestu Buenos Aires.« »Stanko je bil vec let ravnatelj glavne šole Champagnat v Buenos Airesu, nazad­nje pa  v Mendozi, kjer je, po letih vztraj­nega in uspešnega dela, zbolel za trebuš­no slinavko in odšel k Bogu že leta 1996...« »Zdravko je bil najprej namešcen v Zambiji. 22 let je tam deloval, se okužil z malarijo in težko bolan prispel v Buenos Aires. Zdravje se mu je izboljšalo in je najvec casa deloval v šoli v Belgranu, v Buenos Airesu. Sladkor­na bolezen pa ga je koncno premagala na delovnem mestu v Villi Maristi v Pilarju leta 2002. Na njegovi pisalni mizi  je bila vedno razpeta tudi slovenska zastava, ki je bila za­varovana pod steklom ...« »Pred nekaj meseci (27. junija 2018) se je od nas poslovil še Zvonko. Zadnja leta je preživel v Villi Maristi v Lujanu, kjer jen rad sprejemal prijatelje in bivše ucence. Ti so objavili na omrežju facebook njegovo sliko. Pod njo se je hitro pojavila cela vrsta izrazov hvaležnosti, obcudovanja in lepih spominov na profesorja biologije, ucitelja, ljubitelja narave, svetovalca, cenjenega brata.« Zvonko bi 30. avgusta 2018 dopol­nil devetdeset. Njegovi domaci in prijatelji so se zbrali pri maši v domaci vasi Stomaž nad Ajdovšcino.  Pokopan pa je v romar­skem mestu Lujanu, v Buenos Airesu. »Izgubili smo tri velike katolicane, ki so z velikim veseljem vse življenje odgovar­jali božjemu klicu«, nadaljuje ga. Olga z razmišljanjem.« Bili so 'redovniki, kot se šika', globoki, pošteni, pridnih rok, zvesti. Izvrstno jim pristojajo tri vijolice, simbol Marijinih bratcev - Hermanitos de María: PONIŽNOST, PREPROSTOST in SKRO­MNOST. Morda tici v tem razlog, da mi nismo zadosti vedeli o njih, teh  zavednih Slovencih«. mb NAŠI ZNANI SUHOKRANJCI Pesnik Gregor Mali Znojile, 1901—Buenos Aires, 1983 Letos, 23. junija, je dobil  v Muzeju znanih Su­hokranjcev v OŠ Žužemberk svojo spominsko plošcico pesnik in župnik Gregor Mali. Njegovo življenjsko pot in delo sta raziskali uciteljici na Podružnicni šoli Ajdovec ga. Milena Legan in ga. Irena Prodanic Vasic. Pesnikova necakinja ga. Nežka Borin Mali je v samozaložbi izdala dve dragoceni deli: Gregor Mali, Zbrane pesmi, 2001 – ob 100-letnici pesni­kovega rojstva in Gregor Mali, Zvonovi so zapeli, 2003—ob 20-letnici njegove smrti (uglasbene Malijeve pesmi kar 56 slovenskih skladateljev ). V hvaležen spomin na dobrega strica in zavedne­ga Slovenca je poskrbela tudi za odkritje spo­minske plošce v  Selih pri Kamniku ter za kaseto in CD o njem. Gradivo s številnimi dokumenti, rokopisi in fotografijami je podarila šolskemu muzeju. Udeležila se je prireditve ob razglasitvi Gregorja Malija za znanega Suhokranjca. Naj ga predstavimo še za bralce Suhokranjskih poti. GREGOR MALI se je rodil leta 1901 v vasi Zno­jile, v župniji Sela pri Kamniku. Po ljudski šoli v Kamniku je obiskoval klasicno gimnazijo in Te­ološko fakulteto. Leta 1927 je bil posvecen v duhovnika. Dušnopastirsko službo kaplana je opravljal 6 let v Žužemberku in 2 leti na Vrh­niki. Leta 1936 je postal župnik v Ajdovcu. Po požigu farne cerkve l.  1942 se je moral umak­niti v Ljubljano, nato na Koroško. Leta 1948 je šel v Argentino, kjer je deloval v slovenskem središcu San Martin. Umrl je l. 1983 v Buenos Airesu, kjer je tudi pokopan. V raziskovalni nalogi o Gregorju Maliju so zbrana tudi pricevanja krajanov Ajdovca o najtežjih casih. Povzemamo izpoved g. Fran­ca Skubeta, roj. 1928 : »Bil je vztrajen duhov­nik.  Ko je prišel v Ajdovec, je prenovil kulturno in versko življenje. Bil je pravi pesnik. Nekate­rih njegovih pesmi se še zdaj spominjam. Ko so partizani zasedli našo faro, je s prižnice pove­dal, da so obljubili nemoteno versko življenje. A kmalu zatem so ubili župana Vidriha in nje­govo ženo. Zaradi strahu pred novim nasiljem so fantje in možje ustanovili vaško stražo. Med napadom nanjo so partizani najprej zažgali fa­rovž, potem še cerkev. Tisto noc je župnik Mali veliko pretrpel. Ko so ga gnali po vasi, sem vi­del, da so njegovi temni lasje postali cisto beli. Pred vrati postojanke je moral vpiti: «Fantje, predajte se. Vaš župnik vas prosi.« Po konca­nem boju je pobite fante in može še pokopal na Selih, potem pa se je po skritih poteh umaknil, da ga niso prijeli partizani……« Gregor Mali je bil preprost, plemenit in srcno dober clovek. Svojemu poslanstvu duhovnika je bil iskreno vdan. Znan je bil, najstarejši Su­hokranjci se  ga spominjajo, kot dober katehet in pridigar, tolažnik ob bolniški postelji in izje­men spovednik. V begunstvu in izseljenstvu je bil mnogim v tolažbo in oporo, da niso obupali od vsega hudega. Povsod je bil spoštovan in pri­ljubljen, posebno med otroki in mladino. Že v mladih letih je kazal cut za lepo slovensko besedo, imel je natancen posluh in zelo lepo pi­savo. Vse življenje je pisal pesmi. Najvec jih je z versko in rodoljubno vsebino. Pesmi izražajo jas­ne misli, verzi so grajeni tekoce in s cisto rimo. V tujini je nastalo najvec domovinskih pesmi. V njih opeva lepoto Slovenije, naš slovenski jezik, kraje in ljudi, v vecini pa izraža veliko domotožje in željo po vrnitvi v rodno Slovenijo. Imenuje jo biser najvecje srece. Ostal ji je zvest do zadnjega diha. Moral jo je zapustiti samo zato, ker je bra­nil kršcansko vero. Najvecja želja, da bi pocival v domaci zemlji, se mu žal ni uresnicila. Malijeve pesmi so bile že pred vojno obja­vljene v razlicnih revijah (Angelcek, Bogoljub, Luc…). Veliko njegovih pesmi so uglasbili vi­dni slovenski skladatelji (Matija Tomc, Stanko Premrl, Lojze Mav…). Poleg pesmi je G. Mali napisal tudi nekaj iger, deklamacij, knjig (Kri mucencev). Mnogo dragocenega materiala je zgorelo v župnišcu v Ajdovcu. V Argenti­ni je objavil preko dvesto clankov, predvsem z versko vsebino.  Leta 1937. izdana knjiga V senci žužemberškega gradu Franca Mrvarja prinaša tudi pesmi Gregorja Malija. Naša mlada država Slovenija bi v današnjem casu še kako potrebovala vec spoštovanja in vsaj nekaj silne domovinske ljubezni Gregorja Malija: »Ni lepše domovine kot ti, Slovenija, gore, planine tvoje so biseri sveta.« mag. Jelka Mrvar KJE NAJTI ŠE LEPŠI JE SVET? Notranjska Vedno drugacen, skrivnosten, za nekatere kar caroben je svet kraških voda, polj, ki se spre­minjajo v jezera in jezera, ki ponikajo v pod­zemlje: Loška dolina, Križna jama, Cerkniško jezero, Rakov Škocjan, Pivška jezera, Po­stojnska jama, Planinsko polje… Carobni svet. Zakaj se ne bi pustili ocarati carovniški Slivnici? Povzpnite se nanjo in pred vami bo ves notranjski svet: vidovski hribi, Menešija, smucarske Bloke, jezerske planjave, širni goz­dovi, v daljavi Snežnik, Nanos, Alpe. Danes vas še posebej vabimo, da obišcete malo manj znane kraje te prelepe pokrajine! Mocilnik pri Vrhniki z enimi izmed izvirov Ljubljanice Do Mocilnika lahko pridemo z avtom skozi Vrhniko ali po peš poti preko Mirk. Avto lah­ko pustite na urejenem parkirišcu pri gostišcu Mocilnik, kje lahko vidite tudi spomenik Vrh­niškim krasoslovcem. S parkirišca se lahko po kratki krožni poti napotimo proti Velikemu Mocilniku, ki se nahaja pod 40 metrov viso­kimi prepadnimi stenami, imenovanimi tudi Hudiceve skale. Predjamski grad Slikovit, izzivalen, skrivnosten in neosvojljiv Guinnessov rekorder je že vec kot 800 let vpet v 123 metrov visoko skalo. Romantic­no podobo Predjamskega gradu dopolnju­je idilicna recica Lokva, ki globoko pod njim ponikne v podzemlje. Predjamski grad pred­stavlja izjemno prepletenost narave in iznaj­dljivih srednjeveških ljudi. Znana je legenda o roparskem vitezu Erazmu, ki je v gradu brez težav kljuboval dolgotrajnim obleganjem – iz gradu je bilo namrec skozi jamo mogoce priti na svobodo, do hrane in pitne vode – dokler ga ni izdal eden njegovih služabnikov. Križna jama Je ena najlepših in najbolj ohranjenih jam v Evropi/na svetu, katere posebnost so številna podzemna jezera, izjemno najdišce kosti jam­skega medveda ter naravna ohranjenost.Je namrec ena redkih turisticnih jam, v kateri ne boste našli elektricnih napeljav, razsvetljave in betonskih poti. Namesto tega dobite svojo svetilko in škornje ter se v spremstvu vodnika odpravite na veslanje po smaragdni podzemni vodi. Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Bloke Slovenski Tibet, kjer je pol leta zima, pol leta pa mraz. Ni cudno, da od tu izvira smucanje, saj so v dolgih in mrzlih zimah domacini mo­rali najti nacin, kako priti z enega konca do drugega. Danes so številne vasice na Bloški planoti med seboj povezane z asfaltnimi pot­mi. Motornega prometa ni veliko, tako da so ceste raj za kolesarje, ki uživajo v razgibanih trasah ob pisanih travnikih v senci gozdov, po­zimi pa Bloke ponujajo številne urejene poti za tek na smuceh. Na to, da je smucanje tu doma, spomnita tudi grb obcine Bloke ter muzej Bloškega smucarja. V poletnih mesecih se obiskovalci in domacini radi ohladijo v Blo­škem jezeru ob vasi Volcje, lesene skulpture ob jezeru pa vas bodo spomnile, da v teh kra­jih medvedi niso nobena redkost. Muzej presihajocih jezer Pivka Pot vode je v kraškem svetu zavita v skrivnost. Nepredvidljivo vreme in posebna geološka zgradba sta podlaga za zanimive pojave – na pivškem ob visokem nivoju podtalnice na pri­mer nastane kar 17 jezer. V Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer vam odstrejo to tancico skrivnosti, ob razlagi, kako nastanejo presiha­joca jezera, pa si boste lahko ogledali tudi mar­sikatero drugo zanimivost. Na primer spoznali prebivalce tukajšnjih gozdov in njihove sledi. KRIŽNA JAMA notranjska.com STRAN 4 10. SEPTEMBRA 2018 | SVOBODNA SLOVENIJA JEZIKOVNI OREŠCEK Prihajam z Dolenjske ali iz Dolenjske? KOLEDAR 15. septembra ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 15. septembra ob 20:00 Kulturni vecer SKA v Slovenski hiši 15. septembra ob 20:30 Mladinski vecer v Carapachayu 16. septembra Clansko kosilo v Slomškovem domu 22. septembra Proslava šolskih otrok na cast bl. Slomšku Slovenska hiša 22. septembra Maroltova plesna skupina v Našem domu Pravilni odgovor je iz Dolenjske. Kako pa to? Saj grem vendar na Dolenjsko! Pravilo predložnih parov na-s/z in v-iz, ki ga poznamo iz šole, še vedno drži. Ce se peljete na Bled ali na Ptuj, se boste vrnili z Bleda ali s Ptuja. Ce se peljete v Ljubljano, pa se boste vrnili iz Ljubljane. Ali je Dolenjska torej izjema? Nekatera krajevna imena na -sko/-ško/-c­ko (Dolenjsko, Kozjansko, Hrvaško, Goricko) so scasoma koncnice srednjega spola za­menjala s koncnicami ženskega spola -ska/­-ška (Dolenjska, Hrvaška), kar je povzrocilo mešanje oblik srednjega in ženskega spo­la pri sklanjanju ter s tem posledicno tudi predlogov. Danes se tako oblike za srednji spol upo­rabljajo vecinoma le v mestniku (Živim na Dolenjskem) in tožilniku, ce pred imenom ni nobenega prilastka (Šla je na Dolenjsko vs. Šla je v svojo rodno Dolenjsko), v starejšem jeziku pa so se tudi v drugih sklonih, na pri­mer v rodilniku (Prihaja z Dolenjskega). Pra­vilno je torej reci iz Dolenjske ali z Dolenj­skega, nikakor pa ne z Dolenjske. Enako velja za druga podobna imena, kot so Norveška, Madžarska, Škotska itn. Tjaša Lorbek ZAHVALNA SLOVESNOST ob 70-letnici prihoda v Argentino V nedeljo, 30. septembra 2018 LOJZE REZELJ 1933 - 2018 Bivši predsednik društva Zedinjena Slovenija, zaveden Slovenec, javni delavec, režiser in ucitelj, sodelavec misijonov. Družini izrekamo iskreno sožalje in se pridružujemo molitvam za pokoj njegove duše. Naj mu Bog obilno povrne vse, kar je storil za bližnje! ZEDINJENA SLOVENIJA Buenos Aires, september 2018 a 08:30 zbiranje na trgu Plaza San Martín 09:00 polaganje venca pred spomenikom, zahvalne besede Republiki Argentini 10:00 koncelebrirana sv. maša v buenosaireški stolnici, daruje nadškof msgr. Andrej Stanovnik in Slovenski duhovniki Vabi Zedinjena Slovenija Svobodno Slovenijo podpirajo Temple 2780 - Lomas del Mirador Tel: 5168 6300 Fax | Fax: 5168 6305 www.hzgroup.com.ar Diagonal 160 Nş 5776 Villa Loma Hermosa (1657) Buenos Aires, Argentina Tel / Fax: 54 (11) 4769-0581 / 1653 antonio@podrzaj.com.ar www.podrzaj.com.ar Bragado 1746 Castelar - B1712AAC Buenos Aires, Argentina Tel: 4769-0581 Fax: 4627 1371 ventas@kopac-sa.com.ar www.kopac-sa.com.ar Uredniški odbor Mariana Poznic, Erika lndihar, Jože Lenarcic, Marko Vombergar, Miloš Mavric Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznic Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbancic | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar