KN< PRIMORSKI DNEVNIK Uto X. Štev. 22 (2641) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ZAHTEVAMO RAZPUSTITEV IN KAZNOVANJE BAR-TOLIJEVEGA »ODBORA ZA OBRAMBO ITALIJANSTVA TRSTA«, ZA KATEREGA JE SEDAJ DOKAZANO, DA JE GLAVNI KRIVEC IN ORGANIZATOR NOVEMBRSKIH F A-SISTICNIH KRVAVIH IZGREDOV. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1 gr. TRST, torek 26. januarja 1954 Cena 20 lir Italija nru t0£i' kliče nas Pfed svoj tribunal, zato ker sm° 30 postavili pred sodišče svetovne javnosti, za neporavnani račun — zaradi krvave bilance vsega gorja, ki ga pretrpeli v času 27-e nega suženjstva, zaradi 9°rja, ki ga je našemu Ijud-au prizadejala predfašistič-a Italija, Mussolinijeva Ita-!Ja, Badogliova Italija, ki je vadaijevaUi staro nasilno po. Utiko proti nam z geslom , --- “Ulili, It, yt-otuiir, a guerra continua«, in re-u iz Saloja v zločinski Pozi s Hitlerjem, pa tudi za Se ono zlo, ki ga še danes Prenaša naše delovno Ijud-Vo, ki mu še vedno vlada--° P° ne*kinjenih fašističnih a onih sedanje «demokra-tcneit Italije. Da, kot v po-eh vsem žrtvam, ki jih je ase ;n tukajšnje italijansko judstvo skupno z ostalim aemokratičnim svetom dalo n° ZTtvenik svobode v veliki antifašistični vojni, nam še anes vladajo po fašističnih zakonih, ki v Italiji v njeno *ram°to še vedno veljajo — eeprav ne po volji italijanskega ljudstva, ki so mu ti zakoni prav tako vsiljeni. Po krivdi in po volji dru-imperialistov veljajo ti zakoni tudi na Tržaškem °zemlju, ki ni Italija. M* pred svetovno javnost moremo stopiti drugače °t tožniki in tožniki bomo pred vsakim in kakršnim sodiščem vse dotlej, do-(er nam ne bo vsaj delo-"ta povrnjena odškodnina — ®aj dobro vemo, da ni ne si-j* ne bogastva na svetu, ki nam lahko povrnila vse, kar smo pretrpeli, ki bi nam -'-o vrnila naše najboljše, ki so dali življenje v borbi Ztt svoj dom, svojo zemljo in Moj jezik, v borbi zoper zločinski fašizem in imperiali-zem, ki je požigal, ropal tn "toni naše ljudstvo. Kot tož-niki stojimo pred vsemi oni-***. ki se še danes drže sta-^f-a on;h svojih nečastnih mTn,kav- Koc to£niki smo kah n*lTn'’ ker trna jo v rodni' °*)*ast, Iti jim nalaga 2aojt jn daje možnost, da vsaj deloma popravili kri-e’ ki so bile napravljene ll j6”1** IiU(IstPu. v imenu Da, riiki, Sospodje beneški sodit imenu Italije in nje- y ■»'.■»Ul 1 I V IVJK 9a kazenskega zakon tka, ki 81 kraljev in Mussolinijev '°«Pis, nas kličete pred vaš ^'ounal. Ali se vam ne zdi ekam čudno, da ste morali ZaP^1 pratJ P° fašističnem ^ °nu, da bi nas sodili, ker istovetimo sedanjo Ita-30 * fašistično? r deda manjšo razliko e njima, kot vi, gospodje paniki? Mi dobro vem0r da vse dosedanje vladajoče It *j V Ital'3i zlorabljale ime te za sv°je sebične »n-ra(ese tn da ga še danes zlo-lajo oni. ki izkoriščajo Aiijanslco ljudstvo in mu pi-^10 kri. Mi poznamo vse zlo, im 00 v^adai°či kapitalistični, r^eriaDstični vladajoči razile ^r*zadeva delovnim mno-rarnVl Reči vam mo- d • vam, ki branite to vla-Pra°C0 gospodo, da nimate Kau.Ce govoriti o Italiji. Jjaj 1 dejansko obstajata dve Dal111 ‘mo novo, pravo ma 1J0 spoznavali in jo po-V ?ail kovati kot antifašisti stvu <*. zaporih m pregnanih Dismo sovražili Italije ni0 e tadi danes ne sovraži-be ~ toda branili bomo se-Po,*«** iivlien3e Pred pKl. k°m italijanskega im-'Znta. Današnja uradna iuj‘la nam praktično doka-dova Z nasi(jcm in raznaro-t> , niem narodnih manjšin W0cinSt>li driavt> da 0re ie Dalj 3)0 stopinjah one stare zla JC' ?e storila toliko stvii SV°3emu lastnemu Ijud-iim ’ nla poseb- tovVdaljfem razS°voru je m, ■ n®Ken 8 svojimi tržaški-hudih spomine 8°v svoi' Pa ,tpdl veseMh ča-be za im pc,taeset'etne bor- si ,p«.. “fiss s Štirje zunanji ministri so se včeraj prvič sestali Ka prvi seji, ki ji je predsedoval l>ulles, so govorili Bidault. Eden in Molotov, ki je predlagal diskusijo o konlereiici petih, o nemškem vprašanju in končno o Avstriji - Dulles bo jutri odgovoril Molotovu - Zahodne delegacije izražajo razočaranje ob govoru zunanjega ministra SZ BERLIN, 25. — Ob svežem četkom sta imela Dulles in snegu in precejšnjem mrazu Molotov kratek razgovor, v (danes zjutraj je bilo v Ber- katerem sta, kot poročajo, re- linu 11 stopinj pod ničlo) se šila zadnja proceduralna vpra. je danes popoldne začela kon- šanja v zvezi z zasebnimi raz-ferenca štirih zunanjih mini- govori, ki jih bosta imela o strov. Nekak uvod v konfe- atomski energiji, renco pa jc bil triminutni Pred začetkom seje so se molk danes predpoldne v Bidault, Dulles, Eden in Mo- vsem zahodnem Berlinu; za lotov za nekaj časa nastavili te tri minute je v mestu za- fotografom in filmskim ope- mrlo vse življenje. trtek Molotov; ta rotacijski turnus bo trajal do nedelje, kajti v ponedeljek,’ ko se bo sedež konference preselili v sovjetski sektor, bo prvi predsedoval Molotov. Seje bodo vsak dan ob 15. uri in ne bodo trajale več kot štiri ure Na današnji seji so govorili po vrstnem redu Bidault. Eden in Molotov. Prvi je Prva seja štirih zunanjih pa so vstopili v sejno dvo-ministrov je bila napovedana rano. Ozračje je bilo vljud-za 15. uro, vendar so ministri no, toda ne prisrčno. Preva-z delegacijami priši že prej. jalci so porabili deset minut, Prvi je bil ameriški državni da so ministrom razložili, ka-tajnik John Poster Dulles že ko funkcionirajo mikrofoni in ob 14,22. Samo dve minuti naprave za prevajanje, nato kasneje se je v spremstvu pa se je ob 15,15 začela seja, Ijeepa angleške vojaške poli- ki ji je predsedoval Dulles. cije pripeljal Molotov, Dobre Seja je trajala do 19,06, to-četrt ure kasneje je prišel rej približno štiri ure. Jutriš-Bidault. zadnji pa ob 14,471 nji seji bo predsedoval Bi-Eden. Se pred uradnim za-1 dault, v sredo Eden in v če- raterjem, nekoliko po 15. uri spregovoril Bidault, o kate- rem so napovedovali, da bo podal nekak pregled skupnega zahodnega staiišča. Vendar se je vsaj mimogrede dotaK-nil tudi vprašanja Indokine, ki žuli prav Francijo; omenil je premirje na Koreji in dejal, da «kar je bilo mogoče na enem področju, ni nemogoče na nobenem drugem področju». Tudi azijska vprašanja je treba rešiti, je dejal Bidault, vendar ne izven nji- ZARADI ZGREŠENE FRANCOSKE POLITIKE iiliofišča Iranci) ležiije Maročanmi za sinje cilje Francoske oblasti odpeljale biv. sultana Ben Juseia s Korzike na Madagaskar-Ponovne demonstracije zaradi Gibraltarja v Madridu in Barceloni Interpelacije v londonski zbornici - „New York Times" o odgovornosti ZDA PARIZ,25. — Pariška vlada je dala odpeljati bivšega maroškega sultana Ben Jusefa s Korzike v drugi bolj oddaljen kraj. Danes zjutraj so bivšega sultana odpeljali z avtomobilom do Bastie in od tam z letalom v neznano smer. Pozneje so v francoskem zunanjem ministrstvu sporočali, da se bo letalo ustavilo na otoku Madagaskarju, niso pa javili, kje bo dokončno bivališče sultana N^ki predstavnik zunanjegtt ministrstva je vsekakor Zanikal govorice, da bo novo bivališče sultana na otoku Reunion v Indijskem oceanu. V poročilu, ki ga je izdalo francosko zunanje ministrstvo, je med drugim rečeno, da je bila Korzika začasno sultanovo bivali- coski minister De Panafieu I Odmev, ki so ga dogodki v sprejel svetovalca španskega ------------’—....................... poslaništva na mednarodnem področju. Kar se tiče španskega stališča, je španski komisar v Maroku general Valino izjavil, da resolucija osebnosti španskega Maroka sama na sebi še ne pomeni avtomatične ločitve dveh področij Maroka. Valino je dejal, da je ta resolucija «samo odraz splošne želje Maročanov, da bj se ločili t>l -ozrač-v* , ,■ 'vvdjjma. ki ,jw lahko pričakujejo od Francije;' tb pa zahteva juridično neodvisnost španskega področja od zatrjevane oblasti novega sultana, ki ga je vsilila Francija, in ta odvisnost dejansko že obstaja«. V Franciji gledajo z zaskrb-^-e’ ^ ^a ,s mu 'zt’ral> novo ; Ijenjem tudi na včera-šnje iz- hnm K-hA In f* v n o r\r\ n/vH irvvn« . - .. . bivališče, kjer ne bo podvržen strogemu nadzorstvu, ki da je bilo potrebno, ker da se je bilo bati njegove »ugrabitve«. Vsekakor pa se politični o-pazovalci strinjajo, da je ta ukrep francoske vlade v zvezi jave predstavnika Arabske lige, ki je izjavil, da je Španija obvestila države članice Arabske lige, da namerava v kratkem ponuditi politično neodvisnost. španskemu Maroku. Arabska liga je baje zahtevala z zadnjimi dogodki v Maroku 1 od svojih članic, naj podprejo in z bojaznijo, da ne bi pri stasi bivšega sultana organizirali njegovega bega. S sultanom potuje še 11 oseb, in sicer dva sinova, dve od njegovih treh zakonitih žena in sedem priležnic Medtem se v Parizu nestrpno pričakuje rezultat današnjega razgovora francoskega poslanika v Madridu s španskim zunanjim ministrom Artajom. O tem razgovoru odifanjaio v francoskih in španskih diplomatskih krogih kakršno kon izjavo in zatrjujejo samo, da je til razgovor «prisrčen». V dobro obveščenih krogih pa izključujejo, da je Artajo .z-ročil francoskemu poslaniku dokončen odgovor na francosko noto, in domnevajo, da se bodo o maroški zadevi med Parizom in Madridom še dalje razgovarjali po diplomatski poti. Madrid v sedanjem sporu s Francijo. Egiptovski list «A1 Mlsri« piše danes, da se voditelji a-rabrkih držav posvetujejo v zvezi s podpiranjem španske politike o Maroku in s špansko zahtevo do Gibraltarja. List «A1 Gumhurja« pa piše iz Pariza, da francoska vlada lahko računa na britansko podporo za njeno politiko v Maroku, da pa so «ZDA izrazile .svoje nezadovoljstvo in opozorile Francijo proti morebitni prekinitvi diplomatskih odnosov s Španijo«. «A1 Agbar« čestita Francu zaradi njegove politike v španskem Maroku in pravi,, da «je španska vlada po obisku pomočnika glavnega tajnika A-rabske lige v Madridu in Te-tuanu sklenila osvoboditi dežele Severne Afrike in v kratkem dovoliti avtonomijo ka- V Tangerju pa je danes fran- lifskemu področju«. španskem Maroku imeli v arabskem svetu, daje Francu možnost, da spretno izkorišča te dogodke, da bj napravil vtis, da je prijatelj Maročanov. Sicer pa mu je propagandno orožje dala v roko tudi Francija, ko je odstavila maroškega sultana jn s silo postavila novega sultana, ki je bolj voljan ukloniti se njeni politiki nadaljnjega neprizna-uan k). .-«aawiiCfe. Afls- oške siva 'do • neodvisnosti. Tako je Francu sedaj dana možnost, da za svoje cilje izkorišča pravične zahteve in želje maroškega ljudstva po samostojnosti, in ti Francovi cilji .seveda nasprotujejo maroškim interesom. Vzporedno z maroško akcijo je zadnje dni prišla močno do izraza tudi kampanja za Gibraltar. Danes so bile v Madridu nove protibritanske demonstracije. Skupina 500 študentov je šla po mestnih ulicah na univerzo. Število demonstrantov pa je počasi na-rastla v množico okoli deset tisoč ljudi, ki je odšla pred britansko poslaništvo, ki ga je stražila policija. Pred poslaništvom je prišlo do spopada med policijo in demonstranti. Ranjenih je bilo 20 policijskih agentov in 50 študentov. Demonstranti so poškodovali tudi več tujih avtomobilov, zlasti angleških. Zunanji minister Artajo je sprejel delegacijo študentov in ie vzel na znanje »popolno odobravanje univerzitetnih študentov politike španske vlade glede Gibraltarja«. Zvečer pa je tudi v Barceloni večje število ljudi demonstriralo proti obisku kraljice Elizabete v Gibraltarju. Demonstranti so razbili šipe na oknih tamkajšnjega angleškega hotela. Ves madridski večerni tisk poroča o današnjih demonstracijah pred angleškim poslani- FaRlsni danes pred oarlameniem izlani svile vlade Izid glasovanja o zaupnici Je Se docela negotov (Od našega dopisnika) RIM. 25. — Jutri se bo Fan-fantjeva vlada predstavila parlamentu s programskimi izjavami, na osnovi katerih bo prosila za zaupnico. O besedilu teh izjav, ki jih bo Fan-fani prebral najprej v zbornici in nato v senatu, so razpravljali danes popoldne na seji vlade. Kot pravi uradno poročilo, je ministrski svet «po obširni diskusiji« Fanfa-nijeve izjave odobril Zdaj ima besedo samo še parlament. Položaj je še vedno nejasen, ker nekatere stranke še niso zavzele dokončnega stališča in se bodo odločile šele, ko bodo lahko proučile Fanfamjev program. Podporo so Fanfaniju obljubili zaenkrat samo republikanci in liberalci, ki jih je skupno 19; to pa je še premalo za večino. Fanfani računa predvsem z abstinenco, ki bi zmanjšala število negativnih glasov. Monarhisti so napovedali, da vladi «ne morejo dati zaupnice«, niso pa še dokončno pojasnili. ali bodo glasovali proti ali pa se bodo morda vzdržali. Socialni demokrati so sicer napovedali, da bodo vladi «odrekli zaupnico«, vendar so kasnejše Saragatove izjave dale Fanfaniju nekaj upanja, da se bodo parlamentarci PSDI ki se bodo sestali jutri, morda odločili, da se glasovanja vzdržijo. Negotovo je tudi stališče fašistov, ki so zadnje čase v skrbeh, da se ne bi izolirali; končno vsaj hipotetično še obstaja možnost Nennijeve abstinence; toda Nenni postavlja v prvi vrsti zunanjepolitične zahteve — odložitev «sine die« — ratifikacije pogodbe o evropski vojski in «nobenega popuščanja« v tržaškem vprašanju. A. P. MOSKVA, 25. — Moskovska »Pravda« javlja, da je bil Aleksander Bogomolov imenovan za novega sovjetskega poslanika v Rimu. in da je bila sedanjemu poslaniku Kosti-levu poverjena druga naloga. Hud mraz v Jugoslaviji in Italiji BEOGRAD, 25 — Jugosla-/>jo js ponovno zajel mrzel val Mraz je posebno velik v Sloveniji, v Hercegovini in Makedoniji. V , Sloveniji so zabeležili najnižjo temperaturo v Planici, in sicer 22 pod ničlo; v Ljubljani je bilo danes zjutraj 20 stopinj pod ničlo, v Mariboru -19, v Celju pa -18. V Hercegovini, v mestu Gaako so zabeležili -17 stopinj. V Mostarju, kjer je temperatura redkokdaj pod ničlo, je bilo danes zjutraj 9 pod ničlo V mnogih krajih Makedo-nije so morali zaradi snežnih zametov ponovno prekiniti ves promet. Prav tako je oviran promet zaradi snežnih zametov tudi v nekaterih drugih predelih Jugoslavije. * * * Hud mraz je zajel tudi Italijo. S San Candido v pokrajini Bolzano je bilo danes zjutraj 25 stopinj pod ničlo, v Bruniccu -23, v Silandru -20, v Mallesu -24. v Bressanone -18, v mestu Bolzano -12,6. V Capracotta v pokrajini Cam-pobasso je bilo 14 stopinj pod ničlo. Tudi v pokrajini Vene-to piha zelo mrzel veter V Cortini d’Ampezzo je bilo danes 16 stopinj pod ničlo, v Bellunu -12, v Feltre -19. Termometer je padel pod ničlo tudi v pokrajini Puglie, v Catanzaru pa je ponoči snežilo in termometer je padel na 5 stopinj pod ničlo Tudi v Neaplju je termometer padel pod ničlo, na Vezuvu pa je zapadel sneg. šivom. Noben Ust pa ne omenja spopadov med demonstranti in policijo. V britanski .spodnji zbornici j» danes državni tajnik v zunanjem ministrstvu Seiwyn Lloyd poročal o zadnjih diplomatskih korakih v zvezj z Gibraltarjem. Brvgi laburistični minister Henderson je zagotovil vladi, da bodo laburisti podpirali Edena pri o'e ° o vem hovega okvira in ne «z umetnim povezovanjem« z evroji-skimi vprašanji. Berlinska konferenca, je dejal Bidault. mora biti že po svoji naravi posvečena evropskim vprašanjem. «Jasno je — je dejal — da sta dva stebra ureditve položaja v Evropi nemška in avstrijska mirovna pogodba«. Bidault je poudaril, da bi morala vsaka bodoča nemška vlada iziti iz svobodnih. volitev in da je treba torej naj'prej izvesti volitve v Nemčiji. «Franccska vlada — je nadaljeval minister — je vedno mislila in še misli, da je za preprečenje nevarnosti nemškega militarizma zaželeno dovoliti Nemčiji, da se pridruži nekemu popolnoma obrambnemu zavezništvu. U-soda demokracije v Nemčiji je povezana s povezavo te dežele z Zahodom«. Eden je dejal, da je glavna naloga štirih ministrov ta, da spodbudijo nastajanje večjega zaupanja v odnosih med ZSSR in zahodnimi državami. Stiristranska konferenca, je dejal Eden, se je sestala v Evropi, se tiče Evrope in bi se morala lotiti predvsem dveh osnovnih evropskih vprašanj, nemškega in avstrijskega. Eden je zabrenkal tudi na zavezniške strune in namignil na svoje sodelovanje z Mo. lotovom med vojno, «ko so se štir{ države borile v skupnem boju«. Obžaloval je, da se je «vojno tovarištvo« ohladilo in da so se Angleži znašli »pred neizbežno nujnostjo, da se sporazumejo s svojimi zavezniki v interesu lastne varnosti in miru v Evro-pi»; tako je nastal atlantski pakt... Anglija, je dejal Eden, ne bi mogla nikoli sodelovati pri napadalnih dejanjih in nikoli ogrožati varnosti ZSSR. .Če pa ZSSR čuti potrebo po na-dalmjih z^mtovilih in jamstvih. je Velika Britanija pri odporu iroroti vsakemu ceupra- i pravljenj z njo proučiti to -,-ščencm - Pl'd'Si«:., kr g-:,Mcvfe-liagr"’-)...'i-n... -. »...rnai-Tv.-r-if,-• ja španska vlada na angleško vlado«. Hendetson je nato zahteval zagotovila, da bodo pod- Eden je obširno govoril o Nemčiji in dejal, da je utvara misliti, da je mogoče na- vzeti primerni ukrepi, da se ] rod .70. milijonov, poln živ-preprečijo »sovražne demon- I Ijenjske sile, držati v stalni strecije. organizirane iz Ma- j razcepljenosti. Za združitev arida, med obiskom kraljice v | Nemčije je Eden naštel na- Gibraltarju«. Lloyd je dejal, da hi angleška vlada «imela vsako demonstracijo za resno«. Nato je Lloyd izjavil, da se bo prodajanje angleškega orožja Španiji nadaljevalo, ker britanska vlada ne meni, da bi to orožje lahko služilo za morebiten napad proti Gibraltarju. Vsekakor pa ne misli angleška vlada «dobavljati takega orožja, ki bi se lahko učinkovito uporabljalo proti tej trdnjavi«. Franco je v zadnjem času spretno irkovlšča! spor med Vzhodom in Zahodom v svojih prizadevanjih, da prodre v mednarodno politiko. Zlasti je Francova zunanja politika, na žalost, dosegla nekaj pomembnih uspehov v času, odkar se je začela vojna na Koreji ter se je sovjetska ekspanzija razširila na satelitske države, ter so na drugi strani nastopili v ZDA reakcionamejši republikanski krogi. Tako je Franco dosegel izmenjavo veloposla-nikov z ZDA in nekaterimi drugimi državami, sprejet je bii v specializirane agencije OZN, odobreno mu je bilo ameriško posojilo, sklenil je poseben sporazum o vojaških oporiščih z ZDA. Vsekakor je v zvezi z Marokom ln Gibraltarjem zanimiv komentar londonskega «Timesa», ki pravi, da se bo Francova vlada »zdaj, ko se je njen položaj s špansko-ame-riškim sporazumom utrdil, še manj obotavljala uveljaviti svoje nazore«. «New York Times« pa piše, da zveza med ZDA in Španijo podžiga Francove ambicije in da bo torej Amerika nosila del odgovornosti za posledice njegovih korakov. H8mingwaydva tfogoMina KAMPALA (Uganda), 25. -Od sobote so pogrešali letalo, s katerim sta znani pisatelj Hemingway m njegova žena odletela proti slapovom Mur-chison v severozahodni Ugandi. Organizirali so takoj reševalne skupine, ki so začele iskati pogrešano letalo. Danes pa so se Hemingway in njegova žena ter pilot letala srečno vrnili. Z letalom so namreč skušali pristati pri slapovih in pri tem se je letalo poškodovalo. Peš so nato odšli do reke Nil, kjer so se % nekim turističnim čolnom pripeljali do Butiabe, kamor je prišlo letalo, ki je iskalo pogrešane. Toda pri odletu se je letalo vnelo in strmoglavilo na tla. Vendar pa so Hermngway, njegova žena in pilot ostali nepoškodovani ter so nadaljevali pot v avtomobilu proti Entebi. Hemingway je bil pri nezgodi ranjen na roki. LONDON, 25. — Danes so v spodnji zbornici javili, da bodo v Veliki Britaniji z g. majem odpravili raciortiranje masla, sira margarine in maščob. Ta živila so bila racio-nirana od leta 1840 - 1941. slednje točk; svobodne volitve, ustanovitev vsenemške narodne skupščine, ki bi. sestavila ustavo, postavitev vlade za vso Nemčijo, ki bi predstavljala vlado pri pogajanjih za mirovno pogodbo in ki bi lahko prevzela na mednarodnem področju pravice in obveznosti bounske in berlinske vlade. Angleški zunanji minister je dejal, da je pripravil podroben in konstruktiven načrt o tem vprašanju, ki ga bo prikazal, ko bo konferenca začela razpravljati o vprašanju nemške združitve. Takrat je dejal, bo potrebno skupno’ proučiti vprašanja vo. lilnega zakona, jamstev volivcem in nadzorstva nad pripravljanjem volitev, procedure pn glasovanju in pri štetju glasov itd. Dokler ne bi bila sestavljena vsenemška vlada, bi obe dosedanji nemški vladi upravljali vsaka svoje področje. Eden je tudi izrazil mnenje, da bi moralo imeti delo konference omejen značaj, da se začne z manjšimi sporazumi in prehaja k večjim. Dejal je tudi, da je v Berlinu že mogoče rešiti avstrijsko vprašanje, ki je razmeroma nezapleteno. Zadnji je na današnji seji govoril Molotov, ki je predlagal, naj ima konferenca naslednji dnevni red; I. ukrepi, s katerimi bi dosegli pomirje. nje v mednarodnih odnosih in sklicanje konference petih s sodelovanjem LR Kitajske; 2. nemško vprašanje in sredstva za zajamčenje varnosti v Evropi; 3. avstrijska državna pogodba. Svoj govor je Molotov začel z nemškim vprašanjem in dejal, da je to vprašanje »neločljivo povezano s splošnim vprašanjem jamstev za varnost v Evropi«. Dejal je, da je prvi pogoj za rešitev nemškega vprašanja v tem, da se prepreči vsak nadaljnji poskus nemškega militarizma, da sproži tretjo svetovno vojno. Nato je omenil sporazume v Jalti in Potsdamu in dejal, da bi bilo treba nemško vpra-šanje rešiti v skladu z določili teh sporazumov. Nemogoče pa je. da bi vsa Nemčija ali kak njen del pripadala »napadalnemu bloku, kot je evropska obrambna skupnost, ki je vojaški blok skupine evropskih dežel, naperjen proti ostalim evropskim deželam«. V tem položaju, je dejal Molotov, bi se ostale evropske države čutile ogrožene in bi utegnile skleniti obrambno zavezništvo, da bi zagotovile svojo varnost. Nevarnosti, da se Evropa razdeli na dva vojaška bloka, bi se morale zavedati predvsem države kontinentalne Evrope, v prvi vrati ZSSR in Francija. Nato je Molotov prešel h konferenci petih s sodelovanjem LR Kitajske in dejal, da je pripravljen dati konkreten predlog za sklicanje konference petih, ki bi se sestala kmalu po berlinski konferenci. potem je prešel v napad proti ameriškim vojaškim oporiščem na ozemlju drugih držav, «o katerih govore, da so postavljena v miroljubne namene, čeprav tega ne verjame ne tisti, ki govori, ne tisti, ki posluša«. O vprašanju atomske energije je sovjetski zunanji tninister poudaril potrebo «ukrepov. ki bi prepovedali uporabo atomskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje«, in dodal; »Sovjetska delegacija seveda upošteva dejstvo, da je bil v teh dneh določen red diskusije o atomskem vprašanju.« Molotov je tudi napadel »grobe kršitve določil premirja na Koreji glede vojnih ujetnikov« in nato zatrdil gle. de avstrijskega vprašanja, da »bi bilo prikladno govoriti o tem vprašanju med sedanjo konferenco«; po njegovem bi bilo treba avstrijsko vprašanje urediti na osnovi že doseženih sporazumov med štirimi velesilami in na tak način, da «Avstrija ne bi še enkrat postala orodje nemškega militarizma«. Dulles je naznanil, da bo imel svoj govor šele jutri, Molotov je pri tem opozoril, da so ostal; Jrije ministri govorili dane,s in menil, da bi bilo krivično, ko tudi Dulles tega ne bi mogel storiti. Dulies je odgovoru; »Ganjen sem zaradi pozornosti gospoda Molotova« in dodal, da bo rajši čez noč premislil nekatere točke, ki se jih je Moiotov danes dotaknil, in prečital svoj govor jutri. Predstavnik ameriške delegacije je izjavil, da je Dulles odložil svoj govor za jutri, ker namerava v njem odgovoriti na «že zastarele obtožbe«, ki jih je izrekel Molotov v svojem govoru. Ta govor, je dejal predstavnik, je napravil na ameriško delegacijo neprijeten vti.i; zato bo Dulles nekoliko spremenil svoj že pripravljeni govor, da spravi konferenco icv tir«. V krogih, ki so blizu angle-1-Skc delegacije, prav tako ’žajo razočaranje zaradi govora sovjetskeea zunanjega ministra. Predstavnik delegacije je dejal, da je iz izjav Molotova o avstrijskem vprašanju mogoče razumeti, da je ZSSR zdaj pripravljena skleniti državno pogodbo z Avstrijo. Ce izvzamemo to, je dejal predstavnik, pa je v tem govoru malo novega. V angleških krogih razlagajo zlasti kot slab obet dejstvo, da Molotov sploh ni omenil nemških volitev. Podobno razpoloženje kažejo tudi v krogih francoske delegacije. kjer opozarjajo, da je Molotov v svojem dnevnem redu postavil na prvo mesto predlog za konferenco petih, na zadnje mesto pa rešitev avstrijskega vprašanja. Imajo tudi občutek, da je Molotov precej trdo nastopil proti ameriški politiki, mnogo mileje do angleške in skoraj prijateljsko do francoske. Predstavnik zahodinonemške ...... Pri tej mizi so se včeraj v zahodnem Berlinu sestali štirje zunanji ministri. Opazovalci trdijo, da je tniza kvadratna, zato da bo pri njej prostora samo za štiri zunanje ministre, medtem ko da je miza. pri kateri bodo zunanji ministri sedeli v vzhodnem Berlinu, okrogla, zato da bi pri njej lahko vedno naše! prostor še peti minister (kitajski). Pred proslavo Sassari Kakor vsako leto pripravljajo tudi letos v Trstu za pojutrišnjem 28. t- m. veliko proslavo in ceremonije za slavno brigado «Sassarii>. Bri-šel bo v Trst nalašč za to senator Aldo Rossini, predsednik vseh italijanskih ir.fante-ristov, a podružnica teh «fan-tovs v Trstu, ki je kot beremo v iredentističnem časopisju «čuvar domovinskih spominov, ki vežejo dušo naše pokrajine — od Trsta do Reke, od Pulja do Zadra z italijanskimi infanteristi«, ta čuvar bo torej igral pri četrtkovih ceremonijah glavno vlogo, kar se bo vse končalo h hofelu »Exčlsior» z »rancio fraterno«. Kakor vsako leto pa omenjene gospode tudi letos spominjamo kako je divizija »Sassari« klala po Jugoslaviji in sicer v Liki na Hrvatskem. Takole beremo o tem klanju v knjigi: «Poročilo o italijanskih zločinih proti Jugoslaviji in nienim narodom« (Beograd, 1946): »Vojaki divizije «Sassarii> koljejo nedolžne kmete. — V četrti ofenzivi je sodelovala tudi divizija «Sassari». V o-kraju Gračac so enote te divizije požgale vasi: Mazin, Klapavice, Plečaše, Gornji La-pac, Gajine pri Lapcu in ostanek vasi Bruvno. V vasi Mazin niso požgali še nekaj hiš. V teh hišah so enote italijanske vojske pustila nekaj živeža in več postelj in v njih bombe, ki so ob dotiku eksplodirale Zaradi teh bomb so se pone- _ __ srečili mnogj od tistih, ki so se vlade *pa 'je^izjaviir da*so”Bi- | P° operacijah vrnili na svoje daultove in Edenove Izjave domove. «izredno zadovoljive«. • Okrog 28. januarja 1943 so nastopale enote divizije »Sassari« proti vasi Mekinj ar m ljudstvo je bežalo v gozdove. Drugega dne se je vrn.lo v vas 27 ljudi, da bi si vzeli nekaj obleke in se tako zaščitili pred hudo zimo. Tedaj so jim italijanski vojaki izjavili, da se lahko vsi vrnejo na svoje domove. Toda naslednji dan, ko je prišla druga s.iupina Italijanov iz Ud-bine. so Italijani 14 kmetov zaklali, a ostalih 13 postrelili. Nato so požgali vseh 170 hiš, kolikor jih je v vasi ostaloc Oropali so vse, na kar so na-.lfiteli in odgnali 500 goved, 2000 ovac, 500 koz, 90 konj, a 20 Konj so pobili. Oropali so ves živž. Mnogo ljudi je umrlo zaradi pomanjkanja m zime, zlasti otrok, a končno tudi zaradi tifusa, ki je začel divjati. V okraju Dolnji Lapac so vojaki divizije «Sassari» požgali vasi Oravac in Gornji Lapac, kakor tudi še nekatere vasi na jugovzhodni strani občine Lapac, Pred tem pa so oropali vse premičnine.« Vsega tega seveda senator Aldo Rossini v četrtek ne bo povedal. Pa ne zato, da bi s tem dokazal, kako današnja Italija proslavlja vojaške enote, ki so klale, kar ne bi bilo vzrok za neki tretji proces proti našemu dnevniku zaradi esramotenja italijanske nacije«. Eno pač lahko poudarimo: da najbolj žali in sramoti italijanske nacije tisti, ki proslavlja zločine italijanske imperialistične vojske, pa čeprav je dotičnik grof in senator ki se za časa Mussolinija pač ni proslavil kot antifašist. Italijanski tisk poskuša spremeniti laž v resnico .Borba" o Italijanskih podtikanjih glede odnosov med Jugoslavijo in ZSSR Ir Nennijevi zahtevi, naj Fantanijeva vlada ne stori .koraka nazaj" v tržaškem vprašanju BEOGRAD, 25. — Italijanski tisk nadaljuje s sumničenji in podtikanjem, češ da Jugoslavija vzdržuje tajne zveze z državami sovjetskega bloka. V vsaki pobud; kominformistič-nih držav za normalizacijo stanja na mejah z Jugoslavijo, ker so končno spregledale, da je njihova gonja proti Jugoslaviji doživela poraz, vidi italijanski tisk izdajstvo Jugoslavije in njen prehod v sovjetski tabor. Italijanski tisk namerno pozablja, da je zunanja politika Jugoslavije dosledna in zasnovana izključno na interesih Jugoslavije/ to je na interesih miroljubnega in prijateljskega sodelovanja z vsemi državami. »Italijanski tisk ne vidi resnice in logike, ugotavlja »Borba«. Zato ni važno, nadaljuje list, da je ves miroljubni svet z zadovoljstvom pozdravil zmanjšanje pritiska na jugoslovanskih mejah, do katerega je prišlo zaradi dosledne in odločne politike Jugoslavije, politike, ki je tudi v skladu z resolucijo Združenih narodov, za katero je glasovala ogromna večina članic. Za italijanski tisk in državne funkcionarje, ki sodelujejo v tem tisku, zaključuje «Borba», je važno samo to, da bi kar najbolj diskreditirali Jugoslavijo v očeh svetovne javnosti in da bj s stalnim ponavljanjem laži laž spremenili v resnico«. V članku pod naslovom »Nenni in Tnst« ugotavlja današnja »Borba«, da voditelja italijanskih socialistov ne zanima, kakšno notranjo politiko bo vodila nova italijanska vlada, temveč kakšno stališče bo zavzela do tržaškega vprašanja. V trenutku, ko se Fan- fani in Picciomi pripravljata, da prikažeta svoj program, zahteva Nenni od njiju, da se izjasnita o tržaškem vprašanju. Tudi v ocenitvi politike bivšega predsednika vlade Pelle, ugotavlja »Borba«,; je Nenni pokazal, da je zelo daleč od italijanskih nacionalnih interesov. Njega ni zanimala Pel-lova notranja politika varovanja interesov veleposestnikov in velikega kapitala, politika osiromašenja delavskega razreda, ki je privedla do katastrofe, zaradi katerega je bil Pella primoran podati ostavko, Njega tudi sedaj ne zanima notranja politika, temveč ima za potrebnoi opozoriti Fan-fanija, da bi vsak korak »nazaj« glede tržaškega vprašanja predstavljal »sramoto« za Italijo. 50-letnica izhajanja »Politike” BEOGRAD, 25 — Danes je minilo 50 lšt, odkar je bila tiskana prva številka dnevnika »Politikah, ki jo je začela izdajati skupina intelektualcev z brati Rifcnikarji na čelu. 2e v začetjku je list sprejel nalogo, da bo objektivno obravnaval vse probleme in dogodke, izogibajoč se osebnih žalitev in rodhinskih zadev, kar je bilp v tedanjem času razvoja meščanske demokracije zelo rajzširjeno v vsem tisku Razeo tega je bil list že v vsem začetku projugo-slovansko orientiran. Vse to je doseglo, da se je «Poiitika» dobro uveljavila in pritegnila veliko število bralcev. Med prvo svetovno vojno je bila »Politika« edini list, ki je bil redno tiskan do umika srbske vojske. Po prvi svetov, ni vojni pa do dobe monarho. fašistične diktature je »Politika« v glavnem obdelovala notranje probleme in si mnogo *“ prizadevala za obrambo narodnostnih interesov. Pre. lomnica v urejevanju je na-stala v začetku šesto januarske diktature leta 1929, ko se je list preusmeril iz notranjih .na zunanje probleme. To pa za-radi tega, ker je cenzura pre-prečevala pisanje o notranjih dogodkih in problemih. Zadnja predvojna številka ’ »Politike« je izšla 6. aprila 1941, ko je bila razpečana samo podeželska izdaja, dočim je bila beograjsaa uničena pri bombardiranju tiskarne »Politike«. Po osvoboditvi je list obnovil Vladislav Ribnikar, prva številka pa se je pojavila 7. oktobra 1944. leta. V kolektivu «Politike» dela danes okrog 430 novinarjev, grafičnih delavcev in drugih nameščencev Svoje dopisnike ima v vseh večjih ter v mnogih manjših mestih Jugoslavije. Prav tako pa ima tudi svoje posebne dopisnike v večjih svetovnih političnih središčih. V zadnjih letih je kolektiv »Politike« ustvaril lastna sredstva za razširitev in obnovo svoje tehnične baze za delo, ki je bila zaradi vojnih razmer zmanjšana za okrog 5Q odstotkov. Naklada lista se je tudi stoodstotno povečala. Tako se danes »Politika« razpečava v vsej državi ter ima svoje naročnike tudi v tujini. PRIMORSKI DNEVNIK es * ari . a.-r. . < ■ 26. januarja 195* SFOMIMSRI »VKV! Na današnji dan je bil leta 1797 v Žirovnici na Gorenjskem rojen Matija Cop, svetovalec in prija-telj dr. Franceta Prešerna. DANES, torek 26. januarja Pavla, Vsevlast Sonce vjide ob 7.34 in zatone ob 17.01. Dolžina dneva . 9.27. Luna vzide ob 24 CO in zatone ob 10.14 JUTRI, sreda 27. januarja Janez Zlatoust, Dušana Na sinočnji seji je izvršni odbor OF obširno razpravljal — pod predsedstvom tov. Stoke — o aktualnih organizacijskih vprašanjih, o čemer je najprej podal poročilo tajnik odbora tov. S. Bole. Sklenjeno je bilo. da se — v kolikor to že ni storjeno — sestanejo okrajne skupščine Osvobodilne fronte, na katerih bodo izvoljeni novi okrajni odbori. Prav tako se bodo na sestankih članstva posameznih sektorjev in krajev izvolili novi sektorski in krajevni odbori. Na vseh skupščinah bo potrebno še prav posebno razpravljati in poudariti akcijsko enotnost vseh tržaških Slovencev in potrebo mobilizacije naše mladine. Dalje je izvršni odbor sklenil ustanoviti poleg že obstoječe komisije za kulturna in prosvetna vprašanja še: go-spodarsko-socialno komisijo, jcomisijo za tisk in propagando, in komisijo za komunalna vprašanja Komisije bodo delovale kot pomožni organi izvršnega odbora z iniciativno in posvetovalno funkcijo. Poleg tega imajo one namen prikleniti v čim aktivnejše delovanje čira večji krog pristašev OF. V zvezi z razpravljanjem na prejšnjih sejah, je bilo nadalje sklenjeno, da organizacije OF skupno z uredništvom in upravo «Primor-skega dnevnika« začnejo s pri rejanjem sestankov v svrno večje razširitve dnevnika, kakor tudi zaradi razgovora s čitatelji o vsebini dnevnika Končno je bilo sklenjeno, da se na prihodnji seji izvršnega odbora obširno razpravlja o gospodarsko-socialnih vprašanjih in o procesu, ki se bo vršil 23. februarja pred beneškim porotnim sodiščem proti predsedniku OF' in odgovornemu uredniku našega dnevnika. OB POSKUSU PRIKRIVANJA ŽALOSTNEGA POLUŽAJA DELAVSKE MLADINE Zakaj urad za delo ne objavi točnega števila brezposelnih mladincev Uradne statistike ne govore o mladincih, ki sicer imajo delavske knjižice, ki pa niso se nikoli delali - Teh naj bi bilo 6000? Koliko pa je še mladincev, ki sploh niso nikjer registrirani Novi odpusti Ravnateljstvo podjetja «Rise-ria Adriatica» je sporočilo po Zvezi industrijcev sindikalnim organizacijam, da bo odpustilo 15 delavcev in 2 delavki. Tudi kemično podjetje Panfili ima namen odpustiti 6 uslužbencev. Obe podjetji trdita, da jima primanjkuje naročil. Zanimivo je pri tem, da ravnateljstvo podjetja «Riseria Adriatica« o-pravičuje odpuste z dejstvom, da mu ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu ne daje dovoljenj za izvoz riža. Urad za delo dobavlja vsak mesec statistiko o brezposel nih, in sicer statističnemu biltenu ZVU ter biltenu Trgovske Zbornice. Iz zadnjega biltena ZVU posnemamo, da je bilo lani v oktobru skupno 18.152 brezposelnih, od kate rih je bilo 2156 mladincev in mladink. 20. novembra lanskega leta pa je število brezposelnih po poročilu urada za delo narastlo na 19 986, to je za 1834 enot. Število mladincev, ki naj bi bili 20. novembra 1953 brezposelni, pa znaša 2266. Kot smo že večkrat omenili, pa v tem številu niso všteti tisti mla di ljudje, ki niso še nikoli delali. Mnogi računajo, da je teh mladincev in mladink okoli 6.000 ter da je treba računati, da je vseh brezposelnih dejansko od 25 000 do 26.000 Do teh računov pridemo lahko na podlagi novih delavskih knjižic, ki jih je izdal namestitveni urad v zadnjih treh letih. V teh letih pa je dobilo zaposlitev v industriji samo 1326 vajencev in vajenk. Seveda gre pri tem samo za ugibanje, ker urad za delo ne daje drugih številk, razen že omenjenih, o številu brezposelnih, ki pa ne morejo nikogar prepričati. Ce torej nastajajo o številu brezposelnih mladincev, ki niso še nikoli delali in ki jih zato ne štejejo med brezposelne, razna ugibanja, ki niso povsem točna, je to predvsem kriv urad za delo, ki noče dajati delu tiska v tem pogledu nobenih inuformacij. Svoj čas je «11 Corriere di Trieste« pisal, da je brezposelnih mladincev, ki niso vpisani v seznamu, okoli 15.000. V «te številke se je v nedeljo zaletel «11 Giornale di Trieste«, češ da gre za špekulacijo in da statistike popolnoma pobijejo trditve omenjenega lista. Pri tem pravi, da je bilo 10. januarja vpisanih v namestitvene sezname 1631 bfezposelnih mladincev do 18 let starosti, iz Česar bi lahko sklepali, da je od lanskega novembra do januarja letos število brezposelnih mladincev padlo kar za 635, kar je ob naraščajoči krizi in novih odpustih nemogoče, razen če niso pri tem šteli tistih mladincev, ki so jih poslali k SELAD, saj si drugače ne moremo razlagati tega padca števila brezposelnih. Tako računanje pa vsekakor ne bi bilo upravičeno, kajti ljudje, ki delajo pri SELAD, so dejansko brezposelni, ker delo pri SELAD ni nič drugega kot podpora za brezposelne v drugi obliki. Pri tem moramo upoštevati še to, da je urad za delo dal klerofašističnemu glasilu vendarle neke podatke o mladini, ki naj bi bila brezposelna 10. januarja, da pa takih podatkov nikoli ne daje časopisom, ki ne spadajo v iredentistični tabor z izgovorom, da urad za delo ni tiskovni urad. Zato se moremo pri obravnavanju števila brezposelnih posluževati le zgoraj omenjenih biltenov, ki pa prinašajo podatke z dvomesečno zamudo. »Giornale di Trieste» se tudi sprašuje, zakaj pristojni uradi ne zanikajo vesti o velikem številu brezposelnih mladincev. Urad za delo prav gotovo ve, koliko mladincev, ki so sicer dobili delavsko knjižico, sploh še ni nikoli dobijo dela, toda doslej je o tem številu vedno molčal. Zato bi bilo prav, da končno prišteje k številu brezposelnih tudi vse tiste mladince, ki niso še nikoli dobili zaposlitve in ki še vedno čakajo na prvo zaposlitev, in sicer že leta in leta. To je najboljši način, da bo javnost točno obveščena o tem vprašanju ter se ne bodo vej navajale samo približne številke. Ravno tako bi bilo prav, da bi urad za dejo dajal informacije nepristransko vsem časopisom, ne pa po političnih simpatijah Zlili oriorauiia Men načrt za amnestijo V zvezi z vestmi o možnosti raztegnitve veljavnosti italijanskega zakona na cono A Tržaškega področja, se je iz merodajnih krogov pri zVU izvedelo, da je ZVU ovrgla že pripravljeni predlog enostavne raztegnitve italijanske ga zakona, ker je mnenja, da je za specifične prilike v coni A nepopoln. Iz istega vira pa se je zvedelo, da je že v študiju načrt za amnestijo po drugačnih kriterijih, ki bodo dopuščali, da bodo amnestije lahko deležni tudi priporniki, katerim bi to na osnovi italijanskega zakona ne bilo mogoče. Zaradi obsežnega dela in priprav pa ta načrt amnestije ne bo mogel biti tako kmalu izdelan in sprejet. Medtem se protestna gladovna stavka pri. pomikov v tržaških zaporih nadaljuje. --------- Dovoljenja za začasni uvoz Zavezniška vojaška uprava obnavlja in daje nova dovoljenja za začasen uvoz različnega blaga na angloameri-škem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Med to blago spada tudi surovo železo, motorji, nadomestni deli za motorna vozila, deske /r PRISPEVEK PRI NOVI UREDITVI TRŽAŠKE CONE.. // SE ENO DRAGOCENO PRIZNANJE O DEJANSKIH VZROKIH KRIZE... Iredentisti sami ugotavljajo škodljivost, ki jo povzroča vključevanje Trsta v italijanski kliring in birokratsko vmešavanje rimskega trgovinskega ministrstva v tranzitne operacije tržaških družb \ NEDELJO DOPOLPME \ PL. PUSTA* OTVORITEV NOVEGA POSLOPJA TRŽAŠKE »KRVNE BANKE" Odlikovanje 79 dajalcev krvi - Vsa oprema je najmodernejša Sredstva je dala v glavnem na razpolago ZVU V nedeljo so v Ul. Pie-1 smo bratje«, kjer se opisuje, Cim se je pričelo ponovno govoriti, da bo Italija prišla v Trst, odnosno takoj po znanem sklepu o njenem povratku, so vse tržaške bolj ali manj iredentistične gospodarske ustanove in organizacije pričele pripravljati dolge memorandume, priporočila in resolucije, najvažnejši predstav, niki tržaškega gospodarstva in vidni tržaški iredentistični politični ljudje pa so se vsed-li na vlak in odpeljali na romanja v Rim. Vse te številne akcije so bile odraz globokega prepričanja iredentističnih krogov, da pomeni prihod Italije močan udarec tržaškemu gospodarstvu in da mora zato vlada čim prej izdati vrsto takih ukrepov ki bodo lahko vsaj ublažili, ce že ni mogoč* rešiti, zaradi povratka Italije, predvidene gospodarske katastrofe. O nekaterih takih načrtil) smo v našem listu že poročali in kritično ocenili razne KONKRETEN PREDLOG O SODNEM IZGONU 9 DRUŽIN NEIZKORIŠČENE STANOVANJSKE PROSTORE je treba dodeliti številnim brezdomcem Oblast lahko na osnovi podatkov o popisu prebivalstva točno ugotovi vsa neizkoriščena stanovanja, ki jih je v Trstu precej - Kdo je kriv, da so domačini vedno zapostavljani trditve. Pred dnevi smo se. dala tržaškemu gospodarstvu ustavili na predlogu, da se največ zaslužka. 9 družin je sodišče pretekli teden izgnalo iz njihovih stanovanj in jih postavilo na cesto, brez pravice priziva, brez nobenega zagotovila, da bodo dobile vsaj leseni streho na.d glavo. Sodni ukaz je bil izdan od istega sodnika, ki je tudi predsednik odbora za dodeljevanje stanovanj, to je od osebe, ki ji je gotovo dobro znano stanovanjsko vprašanje. Ta žalostni dogodek je povzročil v javnosti veliko ogorčenje. Zadeva je bila predložena tudi občinskemu svetu. Odbornik Dulci, ki odgovarja tudi za stanovanjska vprašanja, je odgovoril, da je občinska u-prava storila vse, da bi teh 18 oseb, ki so jih vrgli na cesto, vsaj začasno spravila v kakšno stavbo. Izgnane družine živijo sedaj tako kot vedo in znajo. Kje prenočujejo točno ne vemo, morda pri kakšnem dobrem sorodniku ali znancu. Toda dejstvo ;e, da v Trstu, ki je tako velik, ni prostora za 18 oseb, ki trenutno ne zahtevajo udobnega stanovanja, am. pak samo nekaj prostorov, kjer naj bi spravile pohištvo in sebe pred vremenskimi ne-prilikami. Iredentistična občinska uprava sporoča, da je v poslednjih dneh večkrat posredovala pri ZVU, da bi dala ta na razpolago nekaj prostorov, ki jih nadzoruje. ZVU je obljubila vojašnice na Opčinah. V tej zvezi pa je župan Bartoli na občinski seji zagnal krik proti vojaški u-pravi, češ da je samo ona kriva za resno stanje mestnega gospodarstva in tudi za neznosno stanovanjsko stanje Toda tako župan, kot vsi drugi iredentistični prvaki in njihovi listi pozabljajo na svojo odgovornost, na odgovornost Italije in vseh tistih italijanskih funkcionarjev, ki imajo v ZVU nič manj kot 21 odgovornih mest. Nočerno s tem zagovarjati vojaških funkcionarjev, ki nosijo veliko odgovornost ne samo za gospodarsko stanje mesta, ampak tudi za položaj nas Slovencev na tem področju, za vse narodnostne, gospodarske in socialne krivice, ki se nam še vedno godijo. Hočemo pa samo poudariti vso odgovornost iredentistične kamore in rimskih agentov v Trstu. Ko danes govorijo in ((zagovarjajo pravice domačinov«, se morda ne spominjajo, da so prav oni bili tisti, ki so v vseh povojnih letih na tisoče jn tisoče novih stanovanj dali najrazličnejšim ljudem iz italijanskih pokrajin, istrskim ezulom, predvsem pa tistim funkcionarjem, uradnikom in učiteljem, ki jih je fašistična Italija poslala raznarodovat v Istro in druge kraje Julijske krajine, medtem ko so bili Tržačani vedno zapostavljeni. Zaka.j .go šele pred kratkim ustanovili komisijo za dodeljevanje’ stanovanj in je niso ustanovili že takoj po vojni? Zakaj so dovolili, da so premožne diružine dobivale ljudska stanovanja? S temi »zakaj« bi lahko nadaljevali v nedogled:* kot gredo v nedogled krivice, storjene domačemu prebivalstvu. Dejstvo pa je, da omenjene izgnane družine ne morejo dobiti stanovanja Zato bi da. li oblastem, ki pravijo, da se toliko zanimajo za te nesrečneže. naš .nasvet. Na osnovi zadnjih popisov prebivalstva in drugih anket, je oblast točno obveščena o stanovanjskem stanju-- posameznih družin. V Trstu je še danes mno. go družin, 1& imajo zelo ve- Kolektivna zastrupitev z gorilnem plinom Vsak dan j«‘ govora o zastrupitvah s plinom. Včeraj dopoldne se je v kuhinji za uradnike v tovarni strojev zastrupilo s plinom kar 7 o-seb, verjetno zaradi slabe plinske naprave-. K sreči ni hujših primerov in bodo vsi ozdraveli v 2-3 dnevih. Z rešilnim avtom so ,jih prepeljali v glavno bolnico, ker so jim nudili prvo pomoč, nekatere pa obdržali na opazovalnem oddelku. Na opazovalnem oddelku so 26-letna Gemma Zonta por. Cosulich iz Ul Qrlandini 42; 31-letna 'rma Zacoaria iz Milj; Ul. San Giovanni, 11; 65-let-na Marija Cittar vd. Orlando in 42-letna Euferrtia Radolo-vieh 'vd. Fotti od Sv. Sobote 171. Po prvi pomoči s»i lahko od. šli domov 40-letna Rosa Bo-sich vd Polich iz Udi. Riasolet-to 22; 27-letna Rereatfa Simo-nitti iz Ul. Machlig 20 in 52-letni Madio Sandri iz Ul. Pa-rini 10, lika stanovanja, ki pa štejejo le malo članov. Imamo tudi takšna stanovanja, kjer živi po ena sama ali največ po dve osebi in ki imajo od 6 do 8 sob. Poleg tega je mnogo takšnih stanovanj, kjer se ((nezakonito sestajajo zaljubljeni pari». Hkrati pa naj omenimo še to, da so skoraj vsak dan v tržaških listih oglasi o «velikih praznih sta-nonjihu, ki so na razpolago za najemnike Skratka, oblast razpolaga s točnimi podatki, koliko je danes v Trstu neizkoriščenih stanovanjskih prostorov. Zakaj torej oblast ne poseže resno v to vprašanje in ne zapleni vseh neizkoriščenih stanovanjskih prostorov za tiste reveže, ki nimajo kje stanovati? Saj ni rečeno, da bi morali dati tem družinam stanovanja brezplačno. Prepričani smo, da tudi prizadete družine tega ne zahtevajo. Ce pa lastniki praznih stanovanj, skih prostorov zahtevajo visoko stanarino, bi bilo nujno, da v takšnem stanovanjskem položaju v kakršnem je danes Trst, kjer je nad 10.000 družin, ki iščejo stanovanja, odgovorne oblasti določijo ceno za stanarino. Izredno stanje, zahteva tudi izredne u-krepe Ce se ti ukrepi izvajajo za časa vojne ali v podobnih primerih, zakaj bi se ne začeli izvajati tudi sedaj, ko je znano, da z vsemi bodočimi načrti zidanja stanovanj. ne moremo pričakovati rešitve stanovanjske krize še mnogo let. Ce še danes veljajo odredbe o vojaških rekvi. zicijah stanovanjskih prostorov, ki jih vojaška oblast tako vestno izvaja, saj noče sprostiti niti tistih praznih stanovanj, ki so jih že pred meseci zapustile družine angleških in ameriških vojakov, zakaj ne bi vojaška in civilna uprava zaplenili prazne stanovanjske prostore in jih stavili na razpolago družinam brez stanovanj? Menimo, da takšna rešitev ne bi mogla nikogar prizadeti, ker bi novi stanovalci tako plačevali najemnino. Ce pa hočejo lastniki praznih stanovanjskih prostorov sedanjo stanovanjsko krizo izkoriščati samo v svoj prid in zato zahtevajo previsoke stanarine, je oblast še bolj upravičena, da nastopi proti tem izkoriščevalcem v korist skupnosti. Trst proglasi za «prosto cono», kar je objavil pod močnim naslovom tržaški gospodarski list «11 Traffico«. Danes pa si oglejmo drug tak načrt, ki je prav tako zelo zanimiv, čeprav ima še mnogo bolj odkrito iredentistično politično obeležje. Načrt predvideva najprej povečanje javnih del za pobijanje naraščajoče brezposelnosti, kot nujno trenutno mero. Poleg tega pa zahteva, da se v večji meri sprejmejo na ladje tržaški mornarji. O prvi zahtevi, ki je edina uresničena, saj je Trst res postal mesto — SELAD, ne bi mnogo govorili; ustavimo se nekoliko pri „”ugr zahtevi po zaposlitvi tržaških mornarjev. Znano je, da je v Trstu sedaj komaj kakih 5000 mornar, jev, ki so vpisani v redne turnuse pri luškem poveljstvu, in okrog 1500 brezposelnih mornarjev. Zahteva jasno govori o tem, da se večina tržaških mornarjev ne more vkrcati, ker jih ne sprejemajo italijanske ladje. To je pravzaprav tudi logično in genovskim, beneškim in neapelj. skim pomorskim družbam ne moremo mnogo očitati, če skr-be predvsem za svoje someščane, pa celo Tržaškemu Lloydu ne, saj je samo po imenu še tržaški, medtem ko je v praksi premestil že zdavnaj svojo dejavnost v Genovo. Glavni poudarek pa daje tudi ta ((Prispevek pri novi ureditvi tržaške cone« na vprašanje pomorskega prometa. V poglavju C omenjenega «prispevka...» lahko tako či-tamo sledeče predloge: nOlajša ve za tranzitno, u-vozno in izvozno trgovino: a) Predložiti je treba tujim drtavam, s katerimi ima Italija že sklenjene dogovore za kompenzacijske račune, ustanovitev posebnega ločenega kliringa za operacije tranzitne trgovine. Ta kliring bi bil uravnovešen. b) Tržaškim družbam bi bilo treba dovoliti posredništvo tudi pri privatnih kompenzacijah, katere kontrolira delegacija ICE (instituta za zunanjo trgovino) v Trstu in to tudi za tiste dežele, ki so vezane na klirinške dogovore. c) Tržaške družbe bi pri operacijah tranzitne trgovine morale imeti zelo široko svobodo odločanja na osnovi širokih direktiv in v okviru nekaterih uvoznih omejitev danih funkcionarjem Mincomesa (ministrstva za zunanjo trgovino) v Trstu in ustanovitve povezave med ministrstvom m Trstom, kar naj zagotovi hitre odločitve na prošnje tržaških trgovcev.ti Naslednji dve točki se nanašata še na omogočitev, da postane Trst posrednik z deželami nonkraj železne zavese« in na vprašanje železniške tarife Mestre-Trst. Vse zgornje zahteve se nanašajo v bistvu na možnosti, da postane Trst ponovno ne samo tranzitno pristanišče, temveč trgovski posrednik med prekomorskimi in zalednimi deželami. Birokratske zapreke in vključitev Trsta v kliringe, katere je sklenila Italija z raznimi državami, onemogočajo izvrševanje te izredno važne tržaške funkcije. Citirani «Prispevek.zato tudi zahteva, da se da Trstu poseben klirinški račun, kar pomeni, da bo lahko Trst uvažal in izvažal po svojih vidikih in potrebah in drugič, da se naj italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino čim manj vtika v tržaško tranzitno trgovino. Ti predlogi pa so istočasno dragoceno priznanje, kje je vzrok, da se ne more razviti najvažnejša funkcija tržaškega pristanišča, da je mrtva tista dejavnost, ki je nekdaj Na nekatere druge točke omenjenega poročila, se bomo še povrnili. Opozorilo motociklistom Tržaško županstvo opozarja na predpise, ki veljajo za prevoz sopotnikov na motociklih. Motocikli, ki prevažajo poleg vozača še eno osebo, morajo biti opremljeni z dvema sedežema ter primernimi oprijemi za roke in noge. Drugi potnik mora sedeti razkrečeno za vozačem. Prav tako bo moral biti potnik naznačen na vozni dovolilnici. Kršile; teh predpisov bodo kaznovani z glt>bo od 250*^0 1.000 lir Prepovedan je tudi prevoz druge osebe na kolesih s pritrjenim motorčkom, za kar veljajo globe od 500 do 2.000 lir. Ti predpisi stopijo v veljavo s 1. februarjem. ta svečano otvorili novo po slopje tržaške transfuzijske postaje, znane pod imenom «Krvna banka«. Ta postaja obstaja v Trstu že od 1947. leta in je med tem časom rešila številnim ljudem živ- ljenje, ker so zdravniki v bolnici po njeni zaslugi razpolagali vedno z dovoljnimi količinami odgovarjajoče krvi odnosno krvne pjazme, Ze dalj časa pa se je čutilo, da so stari prostori neprimerni za izredno važne in delikatne funkcije, ki jih ima omenjena ustanova in so iz sredstev ZVU ter ob pomoči nekaterih privatnih ustanov — Tržaška hranilnica je darovala vso notranjo opremo — zgradili v sklopu bolnice novo poslopje, opremljeno z vsemi potrebnimi najmodernejšimi a. parati. Na včerajšnji otvoritvi so bili prisotni številni predstavniki tržaškega političnega življenja, predstavniki ZVU in številni zdravniki, Navzoči pa so bili tud; številni darovalci krvi, katerim gre v prvi vrsti zasluga za uspešno delovanje «Krvne banke«. Prav darovalcem krvi se je v uvodnih besedah še posebej zahvalil direktor banke dr Lang, ki je poudaril, da bi brez njih visoko moralnega prispevka bili vsi napori pri tej ustanovi zaman in da so se Tržačani z občudovanja vredno požrtvovalnostjo odzvali pozivu «Krvne banke« in darovali svojo kri za pomoč bližnjim. Po otvoritvenih besedah so prerezali trak pri vhodu v novo poslopje, ki je sicer skromno na zunaj a vendar zelo moderno opremljeno. Tako se opazi, da so skušali gra. ditelji varčevati pri materialu in prostoru, saj so vsi prostori tudi za moderni način gradnje izredno majhni, vendar je uspelo napraviti celotno okolje prijetno in ustvariti tako ustanovo, ki je lahko Trstu v ponos. V pritličju nove zgradbe so sobe — sprejemnice za darovalce, v prvem nadstropju pa laboratoriji s kompliciranimi hladilniki za shranjevanje krvi in upravni prostori. Vsa oprema je nova, .kar velja tudi za aparate, hladilne naprave itd. Po svečani otvoritvi novega poslopja so predvajali v kinematografu «Exelsior« kratek dekumentarni film «Vsi kako so rešili darovalci krvi življenje deklici, katero je povozil avto. Istočasno pa je predsedstvo združenih bolnic odlikovalo najbolj zaslužne darovalce krvi z 9 zlatimi in 20 srebrnimi odlikovanji ter s 50 častnimi diplomami. Tudi to svečanost, ki bi morala izveneti izključno pod geslom bratstva med vsemi ljudmi, pa so motili razni na. c.jnalistični izpadi, kot na primer že sama prisotnost italijanskega senatorja Tessito-rija in njegov govor na otvoritvi, kot tudi razni domotožni spomini na žalostne dneve 5. in 6. novembra, za kar gre zasluga tržaškemu županu, ki nikjer ne pozna o-snovnih pravil • in meril obnašanja. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Brez dovoljenja oblasti je zdravil svoje paciente Z zdravilnimi zelišči |e zdravil revmatizem in srčne bolezni toda urad za higieno ga je tožil in sodišče ga je obsodilo Včeraj se je moral zagovarjati pred sodiščem 52-let-ni Josip Battisti (Batistič) iz Ul. Caccia 4, ker je brez dovoljenja pristojnih oblasti zdravil razne bolnike, ki so trpeli zaradi revmatizma ali srčne bolezni. Battisti ni diplomiral na nobeni univerzi, ampak je sam proučeval zdravilno moč zelišč, s katerimi je .nato blažil bolečine tistih, ki so se obrnili do njega. Da bi širši krog spoznal njegov način zdravljenja, je Battisti razdeljaval hišnicam primerne listke s priporočili. Obrnil se je tudi do samegi predsednika italijanske republike s prošnjo, da bi na merodajnem mestu proučili njegov način zdravljenja, a ni dobil odgovora. Med drugimi so se obrnili k njemu za zdravljenje Marija Korenič, por. Beltrame, Berta Miniussi por. Punis, Marina Možina vd. Prenar in Valerija Miljani vd. Pavesi. Razen ene, so vse ostale pacientke izjavile, da jim je zdravljenje z zelišči koristilo. Dokazano je tudi bilo, da tako zdravljenje ni bilo škodljivo in da je lahko dobro vplivalo na bolnike. Kljub tema je Urad za higieno zatožil Battistija in sodišče ga je obsodilo na plačilo 18.000 lir globe. • * * V neki avli prizivnega sodišča je bil včeraj občni zbor funkcionarjev in nameščencev raznih sodnih pisarn v Trstu za izvolitev novega sindikalnega odbora. Predsedoval je glavni zapisnikar prizivnega sodišča Lelli. V odbor so bili izvoljeni: Mario Romano. Giacomo Covi. Francesco Gustavo Abruzze-se, Francesco Neri in Antonio Covacci. Nato so člani odbora izvolili dr. Maria Romana za pokrajinskega tajnika sindikata. Požar ob progi Zaradi neznanih vzrokov se je včeraj ob 17. uri vnelo grmičevje pod železniškim mostom v Rovtah. Poiar se je razširil na površino 2000 kv. metrov in so ga gasilci ter agenti civilne policije pogasili po dobri uri truda in napora. Nogo sl je zlomil Včeraj okoli polnoči se je 5-7-letni Jakob Skočir iz Ul. Cappello 8 vračal vinjen do- mov Noge ga niso mogle več držati in je nerodno padel ter si pri padcu zlomil levo nogo. Ležal je na tleh dokler niso prišli mimo agenti civilne policije, ki so poklicali rešilni avto, da so pijanega ponesrečenca lahko odpeljali v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 30-40 dneh. Inšpektor Ozebek oproščen zaradi pomanjkanja dokazov V poznih večernih urah je bila včeraj izrečena sodba nad inšpektorjem civilne policije Francem Ozebkom, ki je bil obtožen nemoralnih dejanj proti neki bivši čistilki na policijskem poveljstvu v Ul. Cologna. Po daljši odsotnosti v posvetovalni dvorani, je predsednik kazenskega sodišča Ozebka oprostil, in sicer zaradi pomanjkanja dokazov. Kot je znano, je javni tožilec zahteval za Ozebka 3 leta zaporne kazni. ~Pi(S*n legija«, A. La-dd, R. Conte. Arcobaleno. 15.30: »Pustite nas ’ miru«, U. Spadaro, F. Marži. Auditorium. 16.30: «Frina, kure zana Orienta«. E. Kleus, ‘ Cressoy. , Astra Rojan. 16.30: «Vražj« sft!' ka», B. Grable, C. Romero. Cristallo. (Trg Peruglno) «Moški imajo rajši plavolas#«' Grattacieio. 16.00: «Usode žen#, ► Drago, M. Carol, M. MorJJJ Mladini izpod 16 let prep°’r dano. . Alabarda. 16.00: «Telički», h Rie' fo, A. Sordi. Ariston. 16.00: ((Terezija«, P. * geli, J. Ericson. „ Aurora. 16.00: ((Traviata 53». J Laage, A. Francioli. Mladim J; pod 16 let najstrožje prepO" dano. j. Armonia. 15.15: ((Generalni inšP**' tor«, D. Kaye. „ Garibaldi. 15.30: (cTajni sokriv«’1 Ideale. 16.00: »Čudovita osvoji** R. Donat. Jmpero. 16.00: «Pesmi, pesmi, r srni«, S. Pampantni. . Italia. 16.00: «En dan... vse nje«, M. Oberon. Viale. 16.00: «V podzemlju t*" Angelesa«, D. Povvell. Kino ob morju. Danes zaprt®- . Massimo. 16.00: «Cetrti mož*, Payne, C. Gray. ,, Moderno. 16.00: «Vdovec i-Sče 1 no«, V Heflin. . Sv. Marko. 16.00: ((Oprosti ffl*. me ljubiš«, L. Young. j Savona. 15.00: «Bernardette»i Jones- Vittorio Veneto. 15.15: ((Samot** R. Millard - Azzurro. 16.00: «Rdeča avtoM^I na«, J. Chandler. ... Beivedere. 16.00: ((Očarane duš" M. Morgan. ... Marconi. 16.00: ((Zločin zaradi u" bežni«, C. Dominiquez. ■, Novo cine. 16.00: «Ona ga Je 1 lela«, W. Chiari. Odeon. 16.00: «Lady HamH«”1 L. Olivier. „ Radio. 16.00: «Sin Teksasa«, L-bertson. TOREK, 26. januarja 1954- JKiOSLOVAJSKA (JOSA 't' K S T A 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, ^ 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 n' gled tiska: 14.30 Kulturni ra di-; 14.45 Koncert baritonista dreja Štruklja; 17.00 Ciganske lodije izvajajo madžarski orkA 17.15 15’ v ritmu fox-trota: *> Johann Strauss v svojih opere*' 17.52 Narodne pesmi iz Vojvodjft 18.00 Poročila v hrvaščini: jf:, Narodne pesmi iz Umbrije, E1,L betije in Irske; 18.34 Pianist L vel Sivic izvaja skladbe RistaZ, vina: 20.00 Pietro Mascagni: < jatelj Fritz« lirična komedij'^, treh dejanjih; 21.45 Zabavni , kestri vabijo na ples; 23.00 Za®. poročila v italijanščini; 23.10 u1 ba za lahko -noč. T It S T 11. 308,1 m a) 1 980 kc-iek , 11.30 Lahka glasba: 13.00 G1!J ba po željah; 14.15 Kulturni ~-zornik; 17.30 Plesna glasba; Slavni violinisti; 18.40 Iz fra <] skih oper; 19.00 Slovenščina r Slovence: 19.20 Priljubljene lodije; 20.00 Šport; 20.05 .Pe',f glasba; 20.30 Pevski tercet monjka; 20.50 Glasbena meolV 21.00 Radijski oder - Aldo nedetti: Kitajska omarica; i Veseli ritmi;; 23.30 Pol n01 glasba. K I, « V I! N ] JA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35. 6 30, 7 25, l2' 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. ,if 12.00 Vokalne skladbe juž^Jt vanskih skladateljev poje rijt Slovenske filharmonije; 12.45 ^ bavna glasba; 13.00 Modni kot*j. 13.10 Orkestralni scherzi in .ul ke; 13.45 Glasbeni razgledi: .* 'ik Zabavna glasba; 15.20 Sportm J;1; nik; 16.00 Popoldanski slmto?r> koncert: 18.00 Domače pesmi jo Veseli godci; 18.40 Koncen-.,y gotista Ivana Turšiča; 20.10 "m rist Eugen Conley in basistJ $ Pinza; 21.30 Glasba za PleS razvedrilo. izlet ADEX 6. IN 7. FEBRUARJA l9*4 IZLET V PULO ROVINJ PAZIN NOVO GORICO KANAL ob SOCl MOST na SOČI TOLMIN 7. FEBRUARJA 1»** IZLET V SEŽANO ŠTORJE * SENOŽEČE Vpisovanje do 28. t. pri «Adria-Exp-ress», F. Se vero 5-b - tel. 2924°' ZAHVALA Izkirena hvala višem prijateljem in znancem, «G°' spodarskemu društvu«, pevskemu zboru za prelep0 petje, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki spremili pokojnega DOMINIKA ČUKA na njegovi zadnji poti ali na kakreen koli način V0' častili nje-gov spomin. Pmsek. 25, januarja 1954. Vdova JUSTINA in družiina REGENT PRIMORSKI DNEVNIK 3 — 28. januarja NABREZINCI PIŠEJO C OB SEDEMDESETLETNICI REGENTA) [ SPOŠTOVANI TOVARIŠ MARŠAL TITO, PREDSEDNIK V, FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE V teh dneh Nabrežinci podpisujejo naslednjo spomenico, ki bo poslana maršalu Titu: brežina, sestavni del občine Devin-Nabrežina, s svojimi 2500 prebivalci, leži ob slo-renski obuli Jadranskega morja, in se razprostira * pasu med Italijo in Trstom. V strmem pobočju, nad morsko gladino od Sesljana do Sv. Križa se nahaja posest slovenskih kmetov podedovana, od Pradedov, ki so s svojim znojem skozi stoletja mo- ! L(l čudežni košček slovenske zemlje. Je to starodavni kotiček nabrežinskih ribičev - Slovencev, 1 so s svojim trudapolnim delom na morju in v kvantu skrbeli za preživitev številne družine. Ta ošček nabrežinsdie-slovenske obale, kjer se nahaja rnnogo vinogradov in nekdanjih oljčnih nasadov je vedno last slovenskih kmetov. Še danes so v Veljavi zgodovinska imena teh ledin, skozi katere Je bila zgrajena avtocesta v času fašistične, okupa-eiJe. Imena teh zemljišč kot so: Botanjek, Ive-šesVrence, Pri Čopah, Pod oljčico, Dolenje, ecica, Sajmovec, Draga, Pod stenami, Nad Bro-Jenco, itd. dokazujejo značaj te slovenske zemlje rned Trstom in Italijo. Nad obalo Jadrana se nahajajo prijazni domovi rrnbrezincev Kot ob obali se tudi nad obalo razprostira zemljiška posest Slovencev in sicer od Sekljana do Sv. Križa. Starodavna imena teh zem-jišč so-' Štokence, Plitvice, Na Brežčicah, Pri Pozalah, Iverje, Pri Ilovci, Za Lovcem, Per Jur-kovci, Na Solinah, Pri Orehi, Pri Jaborcah, Dolenja °grada, Senik, Pod cerkvico, v Svinjski Griži, Pod Vo]strim vrhom, Pri Lazci, Velike njive. Brajda, Oklade, Na novih njivah. V Jamerjah, Lišček, V fttgelcah, V Brazovcah, Ravsce itd. Celotna površina nabrežinskega kraja meri 1003 parcel je 4929. Pred prvo svetovno vojno je bilo v kraju 98 odst. slovenskega prebivalstva Slovenščina je bila povsod edini uradni jezik. Cvetela Je kanmarska industrija, pri kateri je bilo zaposle-n>h 3000 delavcev. Med temi je bilo nekaj desetin delavcev italijanske narodnosti t. j. Furlanov, ki So se pred prvo svetovno vojno naselili v Nabre-Zltli in tu tudi ostali. Nekateri od teh so se porodi s Slovenkami. Povečini so bili ti Furlani socialističnega prepričanja, ki so se tudi gospodarno udejstvovali. Nekaj otrok teh delavcev je obiskovalo slovensko šolo in po dokončani šoli so se udejstvovali v slovenskih prosvetnih društvih. Med domačini in naseljenci je vladala sloga. Pred prvo svetovno vojno je bilo v Nabrežini Prosvetno delo v polnem razmahu. Imeli smo tri Prosvetna društva: „Javno ljudsko knjižnico”, "Vzajemnost”, ,.Izobraževalno katoliško društvo”. Vladina in starejši, vse je tekmovalo v knjižnicah, dramskih odsekih, pevskih zborih, mladinski godbi ltd. Imeli smo gospodarske ustanove:■ „Hranilno in P°sojitno društvo”. ,,Nabrežinske delavske zadruge ’• „Obrtno gospodarsko društvo”Taka je bila dika Nabrežine pred prvo svetovno vojno. Z okupacijo naše zemlje po Italiji je bila po-Vzročena prebivalstvu neizmerna krivica. Kljub obljubam italijanske vlade in nekaterih generalov, cpš da bomo imeli pod Italijo iste pravice kot P°d Avstrijo, se. te niso uresničile. Preganjanje Slovence v se je začelo takoj po prihodu okupatorja, t% j- že poprej, kot je prišel fašizem na oblast. Že Pred fašizmom je bila ukinjena samoslovenska uprava te naše 98-odstotno slovenske občine. S prihodom Italijanov so prišli tudi njihovi uradniki, učitelji, železničarji, karabinjerji itd. Ta proces se Je nadaljeval pod fašizmom, ko je popolnoma izginila slovenščina iz vseh javnih uradov in občine. - Gentilejevo reformo je bil naš jezik ukinjen v Vseh šolah. Slovenščino so prepovedali celo na cesti in doma. Slovenski učitelji, uradniki, železni-c,,rji so bili premeščeni v Južno Italijo. Nekaterim teh je uspelo zbežati v Jugoslavijo. Zemljepisna ln rodbinska imena so uradno spremenili z zako-n°m v letih 1923-21. Slovenska imena so zbrisali celo z nagrobnih spomenikov. S pomočjo ricinovega olja so razpustili vse politične organizacije. Gospodarskim in kulturnim ustanovam niso dovolili obstoja. Nubrežinsko delavpko zadrugo so združili * tržaško, ki je bila v italijanskih rokah. Obrtno gospodarsko društvo je bilo razpuščeno. Hranilnica 1,1 posojilnica je še delovala toda pod kontrol o "Casse di Risparmio” iz Trsta. Knjige, 3000 po stevilu, last Javne ljudske knjižnice” so zgorele v. Pečeh občinskega urada. Našo mladino so vzga-Juli v Janičarje”. Posledica te vzgoje je pri določenem številu naše mladine še danes vidna. Poli-Gko raznarodovanja je spremljal teror. Slovenci se Uis0 upali spregovoriti besedice v lastnem jeziku u prisotnosti kakega italijanskega kulturonosca. Kuj ”e, da bi javno zapeli slovensko pesem. Nastopili so t,ldi proti cerkvi. Slovenske duhovnike so prisilili, s0 zapustili Nabrežino, ter njihova mesta dali Julijanskim duhovnikom iz Furlanije. O preganja-Ju našega jezika nam pričajo mnogi dokumenti, 1 so tudi ohranjeni. Bilo pa je ves čas fašizma v' naši občini določeno število zavednih ljudi, ki se niso preplašili ludističnih groženj. Vedeli so da je treba metati Jušizmu polena pod noge ako ga hočemo uničiti. S lu'dtalnim delovanjem v raznih ilegalnih organiza-'ljah so se ti zavedni Slovenci izpostavljali nevar-11 osti, ter iskali vsake prilike, da škodujejo zatiral-irin slovenskega naroda. Bilo je nekaj tovarišev ""sojenih od „Tribunala speciale” ter konfinira-n,J>- Mnogo pa jih je bilo v „bataglionih speciale”. Bo polomu fašizma leta 1913 je pričela doba neniške okupacije. Ker ima naš kraj ugodne želez• ‘lske in cestne ntreže je bila občina stalno okur Parana od nacistov, ki so se na vse načine trudili, oko bi se prikupili Nabrežincem. Postavili so slo-cnskega župana, uvedli slovenščino v vseh ura-1 *; dovolili so slovensko šolo itd. Bili so okupa-toda niso vedeli, da obstaja v vasi tajna or-Zunizacijn Osvobodilne fronte, ki so jo sestavljali Vboljši aktivisti našega kraja. Referenti te orga-J^ucijc so skrbeli, da je naše ljudstvo bilo stalno oznanjeno z borbo, ki so jo vodili partizani za ‘s"ohojenjc naše zemlje. Tajni aktivisti OF so or-bil':,ral' ""birahlo akcijo, ki je v Nabrežini tudi 0 P°slana na teren. Lepo število mladine je šlo stva vsestransko podprta. Velika količina blaga je bila poslana na teren. Lepo število mladine je šla v partizane od doma, tisti pa, ki so bili v italijanski vojski v raznih „bataglionih speciale”. so se pri ključili prekomorskim brigadam. Skupno je bilo v partizanih 47 tovarišev, v prekomorskih brigadah 23, v ,battaglionih speciale 4, aktivistov na terenu 26, padlih aktivistov 4, žrtev NOV 27, obsojenih v konfinacijo 3, v raznih taboriščih v Nemčiji 120 tovarišev. Leto 1945 nam je prineslo tisto, kar smo si najbolj želeli — osvoboditev izpod tujčevega jarma. Prišla je naša partizanska vojska, ki je bila navdušeno pozdravljena. Ob tem velikem veselju naših ljudi, je prišlo nenadno razočaranje ko je morala naša vojska zapustiti osvobojeno slovensko ozemlje in Trst na pritisk ..zaveznikov”. Ob priliki prihoda mednarodne komisije v naš kraj, smo dali duška svojemu ogorčenju ter smo zahtevali, da bi bili priključeni k svoji matični domovini. Naša (Nadaljevanje na 4. strani) / »___________________ MS fes ■ ' 'e vse naše ljudstvo tega ozemlja silno prestrašil. Po 25 letih gospodarskega, političnega in narodnostnega zatiranja nas hočejo s teni odlokom ponovno izročiti državi, ki z narodnimi manjšinami sploh ne zna ravnati. Z gotovost jo lahko napišemo, da med nahrežinskimi domačini in tudi v vrstah res demokratičnih Italijanov, ne glede nd njihovo ideološko opredelitev, nihče ne mara. da bi v naše kraje ponovno prišla Italija. Zato je tudi tako velika hvaležnost Nabrežincev do voditeljev jugoslovanskih narodov, ki šo preprečili, da se ta peklenski naklep ni uresničil. Danes, ko je i>sak pameten človek v Nabrežini prepričan, da hočejo zavezniki izročiti cono A nedemokratični Italiji, gledamo z zaupanjem na jugoslovanske narode in njihove voditelje, ki so pod energičnim vodstvom tovariša 7 ita znali preprečiti, da se prihod italijanskih bersaljerjev v našo slovensko vas ni uresničil. Hvaležni smo Vam tovariš maršal, kakor tudi hrabri jugoslovanski armadi za odločen nastop proti tej nezaslišani krivici. Zavedamo se. da spadajo po naravnem zakonu ti naši slovenski kraji k naši matični socialistični do movini. Srni - fašizmu - svobotlo narodu! Nabrežina, 20. januarja 1954. Brezposelni ustanovili poseben mestni odbor Pozanimal se bo. da bodo čimprej Začeli z obljubljenimi javnimi deli lijanski, dočim kmetijska sploh ne obstaja. Za odobritev proračuna goriške občine so glasovali vsi občinski svetovalci razen Bat. tija in Zuccalija (slednji je bil odsoten). Zatem se je razvil pogovor o posameznih delih proračuna, in sicer najprej o dohodkih. Mnogo se je govorilo o družinskem davku, ki po mnenju slovenskega svetovalca tov. Pavlina, pa tudi nekaterih drugih svetovalcev, ni vedno pravilno odmerjen in se godi, da so največkrat sorazmerno najbolj obdavčeni tisti občani, ki imajo najmanj-1 ii ESncifi “2K lij« še dohodke. Podžupan Poter- j * WU£ Ivi WW 111 zio je nato pojasnil, da viši- 7/ ” ! /in i ■ no družinskega davka dolo- tiOpilClll pO ŠIMIH HU llT čajo posebne komisije, ki so bile ustanovljene prav zato Brezposelni iz Tržiča, ki jih je 2520, so pred dnevi ustanovili poseben mestni odbor, ki se bo v prihodnjih dneh pozanimal za čimprejšnji začetek javnih del, ki jih je država obljubila tržiškim brezposelnim delavcem. Prihodnji teden bo skupščina vseh brezposelnih, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij, in zastopnikov občine, ki bodo podrobno seznanjeni s težavnim položajem, v katerem je 2520 tržiških brezposelnih delavcev Skodelicakave prometna nesreča. Prišlo je do trčenja avtomobila znamke ((Lancia« z evidenčno tablico GO 7072, ki ga je vozil lastnik 49-letni Jožef Tomasi iz Ul. Canova 11, z avtom znamke «Fiat 1100» z evidenčno številko UD 18757, ki ga je vozil 55-letni dr. Giovanni Gervasi iz Cerviniana. Avto «Lancia» je privozil po Ul. Casale, medtem ko je dr. Gervasi privozil z avtom po Ul. Leoni. Pri trčenju se je poškodovala žena dr. Gervasija, ki je bila v avtu, in dva potnika v avtu «Lancia», ki so ju obvezali na Zelenem križu. Gospo Gervasijevo pa so odpeljali v bolnišnico S. Giusto. da se občane razdeli po njihovih dohodkih. Zatem je pod. župan zagotovil tov. Pavlinu, ki j« omenil, da je pri določanju davka najvažnejši organ občinski trošarinski urad, svoje posredovanje in dejal, da bo dal navodila, da bi se pomanjkljivosti pri odmeri družinskega davka čimprej odstranile. Občinska seja bo ponovno v sredo zvečer ob 18. uri. Jutri zanimivo gospodarsko predavanje ZSPD v Gorici obvešča, da .1« literarno predavanje, ki bi se moralo vršiti v sredo 27. t- tn. preneseno na prihodnji teden V sredo ob 20. pa bo v prostorih ljudske čitalnice zanimivo gospodarsko predavanje, na katerega vabimo vse, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja. Po podražitvi surove in pražene kave v goriških t.rgovi-nah in po vesteh da so tržaški kavarnarji dvignili ceno ekspresni kavi na 40 lir, so začeli tudi goriški kavarnarji misliti na povišek kave, o katerem se je svoj čas tudi v Gorici živahno razpravljalo. Zvedelo se je tudi, da so se pred dvema dnevoma sestali goriški kavarnarji in ba-risti, da se pogovorijo o novi ceni. Sklenili so povišati kavo na 35 lir, kapucin pa na 40 lir, kar je le preveč v primeri s poviškom surove in pražene kave v trgovini na drobno. Poleg tega je v Gorici tudi prosta cona, zaradi katere so tako cene kavi kakor sladkorju nižje od cen tega blaga v ostalih mestih. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in po. noči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. Trčenje avtomobilov v Uiici Leopardi V nedeljo okrog 15. ure se je v Ul. Leopardi dogoftila V MESTU MINUS 11, Nfl PODEŽELJU PA MINUS 13 STOPINJ VČERAJ V GOHECJ lefošnji najmrziejši dan Ledene rože niso ves dan zginile h Sip Včeraj zjutraj so Goričani, poljedelci in še posebej okoličani, doživeli letošnji najhujši mraz. V samem mestu je bilo 11 stopinj pod ničlo, na deželi pa tudi 13 stopinj pod ničlo. Podnevi je sonce pripomoglo, da je mraz malo popustil, toda led, ki je nastal pri vodnjakih in v potokih, se ni odtajal. Ledene rože, ki jih je mraz narisal na okenske šipe, so ostale ves dan. Ljudje so šli le po nujnih opravilih, seveda dobro oblečeni. Vse kaže, da bo mraz trajal nekaj dni, morda ves teden. S sposojenim avtom izginil neznano kam Policija meni, da se Je Oscar Pinton z avtom odpeljal v Švico lastniki kmečkih motornih vozil, dokazati uporabo tekočega goriva med letom in da se mora prošnja za njegovo nabavo v naslednjem letu nanašati na pogoje, ki jih vsebuje posebni obrazec, ki ga je treba predlo- žiti oddelku U.M.A. Tekoče goriov proste cone bodo kmečkim potrošnikom razdeljevali samo za kmečka dela, kakor jih določa zakon, med katere spada tudi pre- voz kmečkih pridelkov in blaga zi kmečko uporabo, medtem ko je izključen prevoz kmečkega gradbenega materiala, popravilo cest itd, V prošnji je treba nadalje navesti točno uporabo potrebnega tekočega goriva za kmečka dela. Kdor bi se ne držal pravil o uporabi tekočega goriva pro- Ve tekočega goriva proste cone za 5 let ter prijavo sod' ni m oblastem. Lastnik garaže Petruziello iz Ul. Cascino 4 je prijavil kvesturi, da mu je 34-letni Oscar Pinton odpeljal avto ni 100», kateremu ga je pred nekaj tedni posodil. Pinton je bil pred časom v Gorici, kjer je imel neki obrat. V j času svojega bivanja v mestu je bil vedno zvest klient Petruziella, in je ostal tudi v času, ko se je preselil v Trst. Čeprav je poteklo že precej časa odkar mu je posodil avto, o njemu nič ne ve. Po prijavi je kvestura takoj pričela z iskanjem Pinto-na. Do sedaj se je izvedelo, da je pinton šel z avtom , , _ , «1100» v Milan, kjer je bival ™jno "a, d*10' . Pok ‘cah ,S9° jih v Ul. Corsica štev. 12, HOJSTVA. SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od dne 17. do 23. januarja 15 rojstev, 21 primerov smrti, 7 oklicev in 5 porok. Rojstva: Mario Gosler (rojen mrtev), Kita Morsolini. Fulvia Cernoviz, Claudia Tu-rus, Giuliana di Bin, Claudia Mantovani, Mafalda Šerpe, Jolanda Iacob, Jože£ Vižintin, Danisla De Cecco, Giuliana Schabetz, Severin Bazan, E-miliano Brumatti, Marco Brai-dot, Rinaldo Nanut. Smrti: 74-letni kmetovalec Ivan Mikluš, 85-letni zasebnik Tommaso Pucci-Gatto, 67-letna gospodinja Beatrice Su-ligoi, por. Bandelli, 69-letni prof. Attilio Venezia, 7 mesecev stara Federica Ticozzi. 84-letni kmetovalec Franc Mi-sigoi, 63-letna gospodinja Maria Piciulin, por. Agostini, 68-letni kmetovalec Peter Bon, 83-letna gospodinja Katarina Polončič, vd‘. Vendramin, 6 dni stara Elvira Matezio, 72-letna gospodinja Elisabetta Pulin, vd. Giorgi, 74-letna gospodinja Clementina Basan-della, por, Cechet, 74-letna gospodinja Elena Giebel, por. Vidri, 80-letna gospodinja An-na Moretti, vd. Stein, 52-let-na gospodinja Ida Pisk, por. Novelli, 65-letna gospodinja Francesca Brandolin, por. Bol-zan, 76-letna gospodinja Francesca Friskovec, vd. Mattelli, 89-letna gospodinja Maria Vrana, vd. Vivoda, 59-letni delavec Alojz Feresin, 61-letni natakar Teodoro Micheli, 66-letna gospodinja Elena Cucat, vd. Gava. Oklici; Ivan Bosich in Katarina Velišček, agent policije Giuseppe Trombatore in Antonietta Agnolon, orožnik Fortunato Pannuti in gospodinja Marija Humar, delavec Bruno Danelli in gospodinja Štefanija Gorian, šoer Silvio Madon in delavka Luigia Do-rigo, delavec Paolo Fini in šivilja Agnese Jereb, agent tržaške civilne policije Giuseppe Flego in delavka Evelina Vidoz. Poroke: pek Luigi Pestelli in gospodinja Francesca \Valk-ner, knjigovodja Francesco Sokol in Elena Podgornik, šo-er Umberto Marangotto in TEKMA ZA SVETOVNO NO- | KONČAN JE SMUČARSKI TEDEN V AVSTRIJI GOMETNO PRVENSTVO ! --------------------------------------- * POLDA PBEMfiGAL BRADLA V tekih najboljši Italijani, v alpskih disciplinah pa absolutna premoč Avstrijcev Kljub visoki zmagi pa italijansko moštvo ni zadovoljilo. ste cone, bo kaznovan po za konu št. 50 od 11. marca 1950. | uradnica Renata Marega, zidar predvideva ukinitev doba- Luigi Altimer in delavka Li- liana Zanetti, modelist Mario Sfiligoj in gospodinja Iolan-da Marlettn. V nedeljo je bila v Milanu tekma med italijansko in egiptovsko nogometno reprezentanco. To je bila druga tekma med reprezentancama, ki je morala odločiti, ali bo sodelovala na finalnih tekmah za svetovno prvenstvo junija meseca v Švici Italija ali Egipt. Reči je treba, da Italija pač ni imela težke ovire v Egiptu, čeprav tudi ne tako lahke, kot bi se moglo misliti glede na nekdanjo slavo italijanskega nogometa. V Egiptu je namreč šlo zelo tesno (2:1) in tudi včeraj se je prvi polčas končal neodločeno 1:1. Toda s tem polčasom je bil tudi konec igre za E-gipčane. Z egiptovske vročina so sinovi Nila prišli v Milan v sneg in mraz, ko je živo srebro na termometru kazalo precej črt pod ničlo. Vzdržali so prvi polčas, v drugem pa jih deloma zaradi utrujenosti, ko v prvem polčasu svojih sil nišo štedili, deloma pa zaradi mraza tako rekoč ni bilo na igrišču. Italijani so imeli tako lahek posel in opravili so ga zadovoljivo, Kolikor zadeva končni rezultat, ki jim je omogočil vstop na finalne tekme v Švici. Nikakor pa Igra italijanr ske reprezentance ni zadovoljila gledalcev in še manj strokovnjakov, ki skoraj soglasno priznavajo, da še ni moštva in pri tem hite zatrjevati, da je boljša mlada reprezentanca (igralci do 23. leta, ki so med tednom premagali Angleže s 3:0). Končno to le potrjuje, kar smo v našem listu že večkrat napisali o sedanjem italijanskem nogometu sploh. Mogoče bo prišel tudi za italijanski nogomet drugačen čas, ko bodo mladi prevzeli mesta sedar njih reprezentantov. Italija bi morala imeti po računih na papirju še nadalje srečo v tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo. Njen nasprotnik bo namreč najprej Švica. Seveda pa je treba upoštevati, da bodo Švicarji igrali pred lastnim občinstvom in da so se prav v zadnjih časih še precej izkazali, tako da je vendar nadaljnji uspeh Italijanov vse prej kot siguren. Ni pa nobenega dvoma, da ne bi Czeiz-ler poskusil vsega, da bi postavil na igrišče kolikor toliko zanesljivo moštvo. Hud poraz Arsenala LONDON, 25. — Rezultati prvenstvenih tekem angleške prve divizije: Ansenal - Sun-derland 1-4; Blackpool - Aston Villa 3-2; Cardiff - Manchester City 0-3; Chelsea - Hudders-tleld 2-2; Liverpool - Totten-ham 2-2; Manchester United • Bolton 1-5; Middlesbrough -Charlton 0-2; Newcastle - Prest on 0-4; Portsmouth - WoIver-hampton 2-0; Sheffield Wed-nesday - Sheffield United 3-2; West Bromvvich - Bumley 0-0. VeliK požar uničil del Hiše v Ul. Corsipa Najprej so se vuele saje v dimniku, potem pa se je požar razširil po celem podstrešju Ob 7.55 so morali gasilci v nekem hotelu. Kam je nadalje šel, ni znano, kajti od tu se je za njim zgubila vs>a-ka sled. PROSTA CONA . Tekoče gorivo za kmečke potrošnike Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo stroga pravila glede razdeljevanja in potrošnje tekočega goriva proste cone za kmete. Kmetijsko pokrajinsko nadzorništvo zato opozarja vse prizadete, da morajo ob koncu vsakega leta kjer se je vnela dvonadstropna hiša, last Gemme Verse-gnatti. Ogenj je že popolnoma upepelil streho ter se je že pričel širiti po podstrešju, kjer sta imela Stanislav Stanič in Josipina Perocchia iz drugega nadstropja precej blaga, predvsem pohištvo in razna oblačila. Zgorelo je okoli 120 kvadratnih metrov strehe. Gasilci so se morali truditi poldrugo uro, preden so ogenj ukrotili in preprečili nadaljnjo škodo. Vendar se ie njihovo delo končalo šele okoli 15. ure. Stanovalci so medtem uži- li precej strahu. Vseeno pa so gasilcem pomagali. Menijo, da so požar povzročile saje v dimniku, ki so verjetno začele goreti že v nedeljo ponoči, pa tega ni nihče opazil. kino CORSO. 16.30: »Ujetniki preteklosti«. VERDI. 16.30: «Peter Pan», v barvah, W. Disney. CENTRALE. 17; »Veliko srečanje«, A. Nicol. VITTORIA. 17: «Ana oprosti«, Aldo Fiorelli in Alba Fran. MODERNO. 17: «l)obin Hood», barvni film, R. Todd. Odred-Aurora 4:2 (4:0) Ljubljanska enajstorica Odreda. kj je prebila nekaj časa na treningu v coni «B», je odigrala v nedeljo svojo tretjo tekmo za trening, in sicer pro-t’ koprski Aurori. Medtem, ko so gostje v prvem polčasu, ko so igrali z vetrom prevladovali na igrišču ter po zaslugi Toplaka (2), Belcerja in Zumbarja dosegli štiri gole, so po odmoru prevzeli pobudo domačini, ki jim je uspelo znižati razliko za dva gola. Med Ljubljančan; sta najbolj ugajala Toplak in Zumbar, pri domačinih pa je dal zelo lepo igro mladi in talentirani Poljšak, ki je bil tudi avtor zelo efektnega gola. V splošnem enajistorica gostujočih zaradi deloma neresne igre ni napravila pri gledalcih, ki jih je prišlo najnjanj okrog tisoč, najboljšega vtisa- Odred se bo prihodnjo .sredo vrinil domov, kjer bo nadaljeval priprave za drugi del ligaškega tekmovanja. Med bivanjem v coni «B» je odigral vsega tri tekme, in sicer proti Piranu 10:1, proti kombiniranemu moštvu Pirana in Auro-re 6:1 in v nedeljo proti Aurori 4:2. Mednarodni smučarski teden v Badgasteinu in Kitz-buehlu se je končal. Prav v tem času je nastopila velika vremenska sprememba: od dežja, ki je prvi dan onemogočil tekmovanje, do poledice naslednjega dne in končno v nedeljo do novega snega s temperaturo najmanj 12 stopinj pod ničlo, ki se je držala ves dan. Nastopili so v klasičnih in alpskih disciplinah tekmovalci in tekmovalke iz Avstrije, Jugoslavije, , Italije, Švice, Francije, Nemčije, pa tudi Finci, Švedi in Norvežani. Severnjakov seveda ni bilo toliko in v glavnem tudi ne takšnega kalibra, da bi mogli preveč odločilno poseči v borbo za prva mesta, razen Nor-vežana Eriksena, Fincev v klasični kombinaciji in deloma Svedinje Loevdin. Ce na kratko ugotovimo, kaj je pokazalo to tekmovanje in če bi upoštevali, da se je na tem tekmovanju res zbralo vsaj približno najboljše, kar omenjene srednjeevropske države premorejo v smučarstvu, tedaj lahko rečemo tole: v tekih prevladujejo Italijani, v alpskih disciplinah Avstrijci in v skokih bi lahko kaj podobnega rekli za Jugo- i izlet na Lokve Po dolgih letih Jc nase Planinsko društvo obnovilo tradicijo smučarskih izletov v srce Trnovskega gozda - na Lokve. 7. februarja bo izlet v ta lepi kraj med gozdovi, visok okoli 1.000 metrov, z lepimi položnimi smučišči za začetnike ter strmimi za zahtevnejše- Lani so na Lokvah popolnoma obnovili bivši Winklerjev hotel, ki so ga med NOB Nemci do tal požgali. V hotelu dobe smučarji vso oskrbo. Zato smo prepričam, da se bodo tržaški smučarji v velikem številu udeležili tega izleta, saj so bile Lokve poleg Črnega vrha vedno priljubljen cilj izletov tržaških in goriških smučarjev. Smučarji, na svidenje na Lokvah 1 slovane — če bi ti imeli še vsaj po enega Poldo in Roglja: tako pa je treba tudi pri skokih le priznati prvenstvo Avstrijcem. Po teku na 15 km, v katerem je zmagal Italijan Dela-dio, je na lestvici za klasično kombinacijo (te)c in skoki) vodil Italijan Prucker. Toda po skokih — vsega je bilo ie 12 tekmovalcev — se je plasiral na prvo mesto Finec Se-paelae; za njim 2. Prucker (It.), 3. Toivonen (Fin.), 4. Schafflinger (Avstr.), 5. Ka-dacher (Avstr.) itd. V nedeljo je startalo 10 moških štafet: 3 avstrijske, 2 italijanski. po ena jugoslovanska, francoska, finska, nemška in švicarska. Do prve predaje med štafetami ni bilo bistvenih razlik. Kmalu nato pa se je prva italijanska štafeta odtrgala in obdržala prednost pred drugimi ves čas tekme. Ta štafeta si je tudi priborila skoraj tri minute naskoka pred naslednjo. Toda med o-stalimi je bila borba za vsak meter in vsako sekundo. V dobri minuti je namreč prišlo na cilj nadaljnjih pet štafet in med njimi tudi jugoslovanska, ki je bila šesta. Ce ne bi imel drugi jugoslovanski tekač nekoliko smole s smučko, bi lahke bila tudi jugoslovanska štafeta na enem izmed prednjih mest. (Sicer pa neradi govorimo o raznih «če», kajti vsak nasprotnik lahko vedno tudi zase najde kak «če»). Med posamezniki je Hlebanja dosegel četrti najboljši čas 33,25, za Avstrijcem Schneebergerjem 32,54, Italijanom Deladiom 32,55 in Nemcem Moechlom 33,07. Plasman Deladia kaže, da njegov uspeh na 15 km ni bil zgolj slučajen. Obenem pa je tudi možno najti pojasnilo za velike uspehe Italijanov in Italijank v smučarskem teku. Znano je namreč, da se je v Italiji govorilo o smučarskih treningih (pravzaprav ne samo govorilo, temveč ti treningi so tudi zare« bili), ko drugod marsikje še niti niso dosti mislili pa smučanje. Tako smo že dolgo časa srečevali v italijanskih športnih listih nekatera imena italijanskih smučarjev, ki so se zdela ob nastopu v inozemstvu nova. Bolj čudno pa je da so dosegli AviStrijci tolikšno premoč v alpskih disciplinah, s-aj letos tudi oni niso mogli p;av dolgo trenirati in so bili prisiljeni zaradi pomanjkanja RAZPORED FINALNIH TEKEM Z« SVETOVNO PRVENSTVO LUGANO, 25. ~ Švicarska A-reprezentanca je premagal:, Como s 5:1 (2:0). ZUERICH, 25. — Mednarodna nogometna federacija je objavila v Ziirichu posebno sporočilo o dokončnem razporedu tekem zaključnega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo v Švici. Po tem razporedu bodo tekme po naslednjem vrstnem - redu: 16. junija (začetek tekmovanja) — Bern: Urugvaj - Češkoslovaška; Basel: brez tekme; ZUrich: Avstrija - drugo moštvo III. kvalifikacijske skupine, v kateri bodo nastopile Anglija, Škotska. Irska in Wal-les; Lausanne: Francija - zmagovalec X. skupine (Grčija. Izrael, Jugoslavija): Ženeva: zmagovalec XII. skupine (Brazilija, Cile, Paragvaj) - Mehika; Lugano: brez tekme. 17. junija — Bern: zmagovalec X. skupine (Španija, Turčija) — zmagovalec I. skupine (Nemčija, Posarje, Norveška); Basel: zmagovalec III. skupine -- Belgija; ZUrich: Madžarska — zmagovalec XIII. skupine (Japonska, Koreja); Lausanne: zmagovalec IX. skupine (Egipt, Italija) — Švica. V 2enevi in Luganu ne bo tekem. 19. junija — Basel: Urugv-ij — drugoplasirani iz III. skupine; Zurich: Avstrija — CSR; Lausanne: zmagovalec XII. skupine — zmagovalcu X. skupine (Grčija, Izrael, Jugoslavija); Ženeva: Francija — Mehika; v Bernu in Luganu ne bo tekem. 20. junija — Bern: zmagovalec m. skupine — Švica; Basel: Madžarska — zmagovalec I. skupine; ženeva: zmagovalec VI. skupine — zmagovalec XIII, skupine; Lugano: zmagovalec IX. skupine — Belgija: v Ziirichu in Luganu ne bo tekem. MONTE CARLO, 25. — Končni zmagovalec dirke rallye Monte Carlo j« Francoz Louis Chiron, bi je vozil z «Lancio». 14.0 in 18:0 na treningu madžarskih reprezentanc BUDIMPEŠTA, 25. — Madžarska časopisna agencija poroča, da je moštvo A madžarske nogometne reprezentance premagalo na trening tekmi, dvakrat 30 minut, mešano mestno reprezentanco Budimpešto z rezultatom 14:0 (8:0). B moštvo pa drugo reprezentanco z 18:0 (5:0). V A moštvu so nastopili Grosicz, Buzanski, Te-leki, Lantos, Boszik, Zakarias, Budaj II-, Kocsis, Hidegkuti, Karaczoni, Czibor (Puskas ni nastopil). Plavalci iz Splita gostujejo v Franciji STRASSBOURG, 25. — Vče-vaj je bil tukaj plavalni dvoboj med plavalci Momaria iz Splita in domačimi tekmovalci. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile rezultati: 100 yardov hrbtno: 1. Bozon 594; 2. Skanata (M.) 1:03.6; 3. Marzais 1:06.1. 100 y prosto: 1. S’rankovič 56.3; 2. Keck 57.0; 3. Kesič 59.6. 100 y metuljček: 1. Lucien 1:04 3; 2. Trojanovič 1:04.7; 3. Lambert 1:10.9. 4 x 100 y mešano: 1. Strass-bourg (Bozon, Lucien, Devoil-i ie in Faetibold) 4:11,7. 2. Mornar (Skanata, Pandur, Trojano-| vič in Frankovič) 4:12.2. Po-| ::omost zaslužita zlasti rezultata v metuljčkovem stilu. | Ob zaključku so nastopili še mladinci Mornarja v štafeti 5 x 50 y in zasedli drugo mesto s časom 2:18.1, medtem ko so bili Francozi prvi s časom 2:09.1. Zanimivo je bilo tudi srečanje v waterpolu, kjer so zmagali Francozi, ki so imeli v svojih vrstah tri državne reprezentante, s 6:5. Za Mornarja so igrali Ježina, Cipci, Cvitan, Frankovič, Duvnjak, Skanata in Barge. snega c«Io oditi v Italijo ’ia trening. Vendar pa se v tem oziru tudi njihovim tekmecem ni godilo bolje in tako nazadnje njihov uspeh ni tako zelo presenetljiv. Italijani letos nimajo pravih moči v alpskih disciplinah, pri Svi* carjih tudi ni kdovekaj, pri Francozih pa so nekdaj slavni tekmovalci postali stari, mlajših pa še ni takih, ki bi bili preveč nevarni. Presenetljiva je vest o Pol* dovi zmagi v skokih pred re-nomiranim Avstrijcem Brad* lom, kateremu treba vendar priznati prvenstvo med srednjeevropskimi skakalci, Poldov uspeh je toliko bolj presenetljiv, ker je ta popoular-ni tekmovalec že izjavil, da ne bo več tekmoval in v pr* vih letošnjih tekmah v Sloveniji ga res ni bilo med skakalci. Pač pa je verjetno bil med gledalci m gotovo je opazil. da bi toliko in še kaj več kot drugi zmogel tudi on. Polda je verjetno eden tistih športnikov, ki hočejo zapustiti bojišče s ponosno dvignjeno glavo češ, čutim, da se bliža konec mojih tekmovalnih sposobnosti in svoje slave ne maram omadeževati s porazi, ki bi me prisilili, da se umaknem. Umaknem se raje nepremagan. Vendar vse tako kaže, da Polda to sezono lahko še tekmuje brez nevarnosti za svojo reputacijo. Tako smo ga videli pred kratkim ponovno nastopiti v okviru zimskošportnega tedna na Gorenj* skem, kjer je «prišel, videl in zmagal«, in v nedeljo je ska* kal v Hofgasteinu. Tekme se je udeležilo 35 skakalcev iz šestih držav. Polda je skakal zelo sigurno in tudi dovolj lepo. Predvsem so bili njegovi skoki znatno daij-ši od Bradlovih; stilno pa seveda Bradi Poldo le znatno prekaša. Med petimi sodniki sta dva celo dosodila BradlU znatno prednost, vendar je Polda ostal prvi pred Brad* lom — za desetinko točke. Velik uspeh pa je dosegel tudi Rogelj, ki se je plasiral pred vso ostalo avstrijsko skakalno elito. Skoda, da se tudi ostali trije niso prerinili bolj v ospredje. V Kitzbuehlu pa je bilo v nedeljo tekmovanje v slalomu za moške. Zmagal je Spiess, medtem ko se je favorit Pravda uvrstil šele na peto mesto. Seveda pa Spiess nikakor ni nekdo, ki bi tudi ne veljal za .favorita, saj smo letos njegovo ime že ponovno brali na prvem mestu. Avstrijci imajo favoritov na pretek in le radovedni smo, Ka* ko bo na svetovnem prvenstvu na Švedskem, kjer bodo nastopili v konkurenci z še nekaterimi nevarnimi nasprotniki. PODROBNI REZULTATI: Štafeta 4 x 10 km (moški): 1. Italija A (Bieler 35’34'\ Chatrian 33’35”, PerruchoO 34’31”, Delladio 32,55”) 2.16’36"; 2. Avstrija (Raffreider 35’55". Kričchan 35’31", Schulz 35’08"> Schneeberger 32*54”) 2.19’28": 3. Italija B (Prucker 35’54". Carrara 35'28”, Vuerich 34’47”. Chiocchetti 33’37”) 2'19’47”;' 4. Francija 2-19’49”; 5. Švica 2.20'04”; 6. Jugoslavija (Kor- dež 35’55”, Rožič 36’32”, Kan-dare 34’49”, Hlebanja 33'25”) 2.20’41”; 7. Nemčija 2.21’; 8- Finska 2.24’15"; 9. Avstrija C 2.30’18”; 10- Avstrija B 2.30’4 54.5, 54, 208; 4. Steinegge* (Avstr.) 56, 53.5, 205.2; 5. Plank (Avstr.) 53. 51.5, 204.2; 6. Rizzi (It.) 53, 55, 200.9; 7. Leodoltef (Avstr) 54, 54.5, 199.5; 8. Lich^ tenegger (Avstr.) 53, 54, 194 21 9. Pennacchio (It.) 54, 54. 193-9: 10. Pertile (It.) 54, 52, 193.0: 11. Bayer (Nemč.) 191.2; 12-SappiilS (Fin.) in Dietrich (Avstrija) 190.9; 14. Zidar (Jug-> 45.5, 50.5, 183.6: 17 Langus (J»* gosi.) 48, 50.5, 179.5. Slalom (moški): 1. Spiess (Avstr.) 134”; Schneider (Švica) 136”4; Hintersee (Avstr.) 140"6; Mathis (Franc.) 140"8; 5. Pravda (Avstr.) 141”2; 6. Strol* I (Avstr.) 141 ”5; 7. De Huerta (B'ranc.) 142”4; 8. Pcrret (Fr-' 143”6; 9 Couttet (Franc.) 144''' 10. Nilsson (Sved.) 145”7; 25-Burrinj (It.) 153”7. Slalom (ženske): 1. SchSpf (Avstr.) 125”; 3' Buchner (Nemč.» 125”1; 3. A* gnel (Franc.) 127”; 4 Nisk'11 (Norv.) 128"; 5. Blattl (Avstr.) 129”3; 6. Burr (ZDA) 130’’^ 7. Englund (Sved.) 130”6; *• Rodolph (ZDA) 130”8; 9. p,J' ger (Franc.) 131 ”8; 10. HmaH-men (Norv.) 132”4. 3. 3. 4. Odgovorni uirdmk STANISLAV HtNKO - UKEIJNISTVO: ULICA MONTECCH1 *! # III nad - Telefon tlevllka toip< » za vse vrsi« oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. 8. Pelllco l-II Tet 33 8'/ — Rokooisi se ne vračalo NAKOCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Dri. založba Slovenije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 882 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska I). £OZ . Trst