Ubaja vsak dan razen sobot, nedelj ' * in praznikov. Issued daily except Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO—YEAR XXXVII Cena lista je $6.00 Entered u second cUm sm tier January IS. 1SS3. at the poat-atttce at Chteaeo, IlUnota. under the Act of Consreaa ot March'a. 1ST». CHICAGO 29. ILL.. PONEDELJEK. 29. JANUARJA (JAN. 29). 1945 Subscription 9400 Yearly ÔTEV.—NUMBER 20 Acceptance for mailing at special rate of postage provided tor in section 110S, Act of Oct 9. 1917. authorised on June 4, 1916. Rusi zasedli industrijske premesanje .. .. 1 Vi.....JAPONSKE VLADE distrikte v Gornji Sleziji! Stalin naznanil okupacijo Memela, pristanišč-nega mesta ob Baltiškem morju, in osvoboditev Litve. Nacijske bojne črte na vsej vzhodni fronti se rušijo pod udarci sovjetskih sil. Cez 381,000 Nemcev ubitih in u jenih v bitkah z Rusi.—Kolone druge britske in devete ameriške armade zdrobile odpor sovražnika na zapadni strani reke Roer in prodrle enajst milj daleč v Nemčijo.—Ameriški letalci ponovno napadli japonske baze burg, je položaj resen. Razplet na vzhodu čutimo vsi. Prišla je kritična ura in vsi se zavedamo nevarnosti." LONDON. 29. Jan.—Ruake ar-made ao prodrl« šeainajat mil) daleč, zasedle rudarske in Industrijske distrikte v Gornji Šlezijl. Katovice ln Beuthon ter Momel. prislaniščno mesto ob Baltiškem morju. Maršal Stalin Je v povelju dneva naznanil, da Je bila Litva osvobojena a padcem Memela. Rusi ao oblegali to meato več tednov. Nemci so bili pognani ls vseh krajev nemško-poljake Šle-zije. ki «o producirali eno petino prembga sa nemške vojne Industrije. Čez štiri milijone Rusov Je v ofenzivi proti nemškim allam na vzhodni fronti. Prva ruska armada. katere poveljnik Je maršal GregorlJ Žukov. Je okupirala nadaljnjih 400 naaelbln v zapadni Poljski na drugi strani obkroženega Poznana, zadnjega velikega poljskega mseia, ki Je Še v nemških rokah. Prve kolona te armade so dospele do točke, ki je oddaljena samo 90 mili od Bor. lina. % Druge ruake alle prodirajo projti Stettlnu, lukl ln InduatrlJ-skemu središču ob Baltiškem morju, kjer Je uaije reke Oder. na 135 milj dolgi fronti. Doape-le so še do osemlja, ki laki 88 milj od Stettlna. London, 27. jan.—Moskva je danes naznanila, da so ruske sile prekoračile reko Oder v več krajih, pretrgale nacijske komunikacijske zveze med Gornjo Šle-zijo, industrijsko pokrajino, in Nemčijo in da se nacijske linije i uši jo pod udarci na vsej fronti od Baltiškega morja na severu do Karpatskega gorovja na ju-gu. Vzhodna Prusija je bila odrezana od Nemčije, ko so Rusi prodrli v bližino Gdanska, pri-staniščnega mesta ob Baltiškem morju. Najmanj 25 nemških divizij, okrog 200,000 vojakov, je v pasti in nevarnosti uničenja v Vzhodni Prusiji. Rusi so v prodiranju preti za-padu zasedli Hindenburg, industrijsko mesto v Šleziji, ki ima 125,000 prebivalcev, obšli Poz Nemška ljudska armada (Volkssturm), mobilizirana za obrambo rajha, je bila pozvana v akcijo na notranji fronti za vzdrževanje reda. Poročila govore o paniki v nemških mestih, katerim se bližajo ruske čete. Sovjetski informacijski biro v Moskvi je razkril nemške izgube v ofenzivah ruskih armad na vzhodni fronti od začetka do 24. januarja. Te so znašale 381,330 ubitih in ujetih vojakov v vseh krajih te fronte. Nemci so izgubili v dvanajstih dneh 592 bojnih letal, 2995 tankov, 7932 težkih in lahkih topov, 26,019 strojnic in 34,217 motornih vozil. * Parls, 27. jan.—Odpor nemških sil na zapadni strani reke Roer, kjer se odpira pot v Po-rurje, industrijsko pokrajino, je bil zdrobljen. Kolone druge brit-elie armade In devete ameriške so zasedle strategične pozicije na ozemlju, ki je oddaljeno 25 milj od Duesseldorfa, in prodrle devet milj daleč v Nemčijo. Britske in ameriške čete so okupirale 97 utrb Siegfriedove trdnjavske linije in Brachelen, sedem milj severozapadno od Julicha. Kolone prve in tretje ameriške armade so zdrobile odpor Nemcev v belgijski izboklini pri Ardennesu in v Luksembur-ški. Sedma ameriška armada je ustavila nemško ofenzivo v severovzhodni Franciji in vrgla sovražnika nazaj pri Strasbour-gu, glavnemu mestu Alzacije. Čete prve francoske armade so porazile Nemce v bitki v bližini Colmarja. « Luson, Filipini, 27. jsn.—Ameriške čete so počistile ozemlje v hribih na južnozapadni strani Bambana po okupaciji letališča Clar.ka, poroča general Douglas MacArthur. Japonski topovi bruhajo izstrelke na to letališče. , nemško trdnjavo ». Po^ fnenč.ni so v prodiranju proli ' Mnni I rti <» trn Ami i močili Ii in. nan, skem, Mosino in Rogozno. Nemci poročajo, da so Rusi prodrli do meje Brandenburga v kraju, ki je oddaljen samo 91 milj od Berlina. r Sovjetske sile oblegajo Bresla-vo, glavno mesto Spodnje Slezi-je. To je deveto največje nemško mesto. Armada maršala Iva-ha Koneva je zasedla Herrn-stadt, Steinau, VVinzig, Stroppen in Trebnitz, mesta v bližini Bre-slave. Kadio Berlin poroča, da so sovjetske kolone prekorsčlle kanal na zapadni strani Bydgoszcza ♦ Bromberga). severna Poljska, in obkolile Torun, trdnjavsko me-Ho ob reki Visli. Poveljnik armade, ki je prodrla d» Baltiškega morja, odrezala Vzhodno Prusijo od Nemčije in mibližala Koenigsbergu. glavnemu mestu, je maršal Rokos-l'>v*ki. Oddelki^ te armade so ' ku^irali . Marienberg, Briens-!®Xf in Tolkemit. Položaj v Berlinu je orisala nacijska časniška agentura DNB • v Izročilu. ki pravi: Zdaj, ko se roške sile naha ¿•'jo na meji province Branden Manili, glavnemu mestu Filipi nov, dospeli do točke, ki je oddaljena 40 milj od Manile. Ameriške leteče trdnjave in bombniki so ponovno metali bombe na japonske baze na For-mozi in v francoski Indokini. Unija ADF zmagala pri volitvah ■i , Ameriški vojaški transport potopljen . Veliko število vojakov utonilo Washington, D. C.. 27. jan.— Vojni tajnik Henry L. Stimson je razkril, da je bil drugi največji vojaški transport potopljen v evropskih vodah. Utonilo je 246 vojakov, 517 je pogrešanih, 1400 pa jč bilo rešenih. Stimson ni povedal imena transporta, kje in kdaj je bil potopljen. Dejal je le, da se je na transportu nahajalo 2200 vojakov, ko je bil potopljen. Sorodniki ubitih in pogrešanih vojakov so bili obveščeni. Ameriške izgube od začetka vojne do 14. januarja so bile tudi razkrite. Te so znašale 701,256. Število uključuje ubite, ranjene, ujete in pogrešane vojake. Wallace zahteva preiskavo Izvajanje programa •kopomskih pravic Washington, D. C., 27. jan.— Henry A. Wallace, bivši podpredsednik Združenih držav, ka-tepegfc» 4* predsednik Roosevelt imenoval za trgovinskega tajnika, je nastopil pred senatnim odsekom, ki razpravlja o zakonskem načrtu, ki določa ločitev korporacije za rekonstrukcijo financ (RFC) od trgovinskega de-partmenta. Načelnik te je bil Jesse H. Jones, katerega je Roosevelt odstavil kot trgovinskega tajnika. Wallace je dejal, da je sporno vprašanje kontrola velike federalne posojilne korporacije, ne pa vprašanje njegove sposobnosti. Jones, ki je prej nastopil pred odsekom, je dejal, da Wallace nima potrebnih kvalifikacij. Wallace • je zahteval kongresno preiskavo posojilne korporacije pod vodstvom Jonesa. O Jonesu je Wallace dejal, da je stiskač z omejenim pogledom, zaeno pa je naglasil, da ima on vse sposobnosti zs vršitev funkcij, čeprsv njegovi nssprotniki med senatorji trdijo, da ima edino Jones te sposobnosti. Proti Wsllaceju so reakcionarni demokratski senatorji iz južnih držav in republikanci. "Kongres nsj imenuje posebni odsek za preiskavo aktivnosti federalne korporacije za rekonstrukcijo finsnc pod Jonesovim vodstvom," je rekel Wallace pri zaslišanju pred senatnim odsekom. "Preiskava naj ugotovi, ali so bile aktivnosti Joness v korist smeriškemu ljudstvu na splošno ali ne. Kot trgovinski tsjnik vam lahko dam zagotovilo, da bo Imel department vedno Washington, D. C., 27. jan —| pred očmi koristi Ijudstys. MoJ Unija Commercial Telegraphers, j namen je izvajanje programa včlanjena v Ameriški delavski ekonomskih pravic, katerega je federaciji, je zmagala pri volit-. začrtal predsednik Roosevelt, ds vah, katere je odredil in nsdzi- i ne omogoči uposlitev 60.000,000 ral federalni delavski odbor. I ljudi v povojni dobi." Dobifa je večino glasov in s tem Porazi na Pacifiku po-vzrocili zaskrbljenost VOJNI LORDI SE NA KRMILU '-««¡Ml? % L San Franciaco. Callf.. 27. jan. —Časniška agentura Domej je napovedala ponovno reorganizi-ranje japonske Vlade. Dasi Tokio še vedno naalaša nepremagljivost japonski)} sil, da potolaži ljudstvo, je očitao, da je nastala zaskrbljenost saradi udarcev, katere te sile dobivajo na Pacifiku. . Admiral Kobajaši, predsednik društva imperijske vlade, edine politične stranke na Japonskem od 1. 1942, je sklical konferenco. V naznanilu je poudaril potrebo temeljitega prepiešanja vlade. Kobajaši in drugi militarlstl so prišli v zagato, iz katere ni rešitve. Japonska stoji pred neizbežnim porazom. Odkar so ameriške čete začele prodlrsti od Tarawe. zapadno do Guama in od Guadalcanalt ter Nove Gvineje proti Luzonu, doživljajo japonske sile stalne poraze. Japonska bojna mornarica se ni niti pokazala, ko so se ameriške čete izkrcale na Luzonu. Nobene svetle to^ke ni v porazih japonskih sil, ki Blede drug drugemu. Japonski vojni lordi so prej vedeli, s kom imajo opraviti in bili so kos nalogam. V prvih dneh vpjne proti brit-skim in holandškim kolonijal-nim četam s? izsevali uspeh» Zahrbtni napad na Pearl Harbor je bil prefrigana poteza. Japon* ska sila je začela dobivati udarce na kopnem, morju in v zraku šele potem, ko so se pričele bitke z izurjenimi in dobro opremljenimi ameriškimi četami. Oni Japonci, ki so vedno rož-Ijsll s sabljo, so fe vedno na krmilu vlade. Novi obrazi, ki pridejo v vlado, so v bistvu stari obrazi. Ti bodo morali nositi odgovornost za prihajajočo katastrofo. Vojaška kasts se je po-stsvils nad ljudstvo. Ta si je prisvajala zasluge za uspehe v prošlosti in prevzeti mors tudi odgovornost za udarce. Oni, ki niso tsko srečni kot je bilo 84 admiralov, kateri so "umrli" v zadnjih osmih mesecih, bodo morsli prijeti za nož in izvršiti ssmomor. Domače vesti Padel v vojni Lorain, O.—Albina Zaletel je bila obveščena, da je 28. dec. padel v Luksemburgu njen mož Pfc. Frank M. Zaletel, star 33 let in član KSKJ. K vojakom je šel maja 1942, čez morje pa lanskega junija. Poleg mlade žene zapušča starše, dva brata, tri sestre in več drugih sorodnikov. Is Clevelanda Cleveland.—V Belgiji je bil 26. dec. ranjen Lt. Anton H. Zad-nik, star 26 let, pri vojakih od oktobra 1940 in preko morja od lanskega julija. Zdravi se v bolnišnici V Angliji.—Mary Stre-kal je bila obveščena, da je od 22. jan. pogrešan v Belgiji njen mož Pfc. Anthony L. Strekal, pri vojakih od aprila leta 1942 in preko morja od lanskega februarja. Boril se je v Pattono-vi tretji armadi.—V Belgiji je padel 7. jan. Pvt. William Clm-perman, star 20 let, v armadi skoro dve leti in preko je bil poslan lanskega avgusta. Zapušča mater, brata in dve sestri.— Umrl je po dolgi bolezni Mike Prelec, rodom Hrvst in star 63 let.—Pri družini Daniel Pavsek v Collinwoodu so se oglasile rojenice in pustile sinčka, enako tudi pri družini Anton Rudolf. graph Co. pri kolektivnih poga- ufa* v letalski nesreči janjih. Mexico City, 27. jan,—Ruski ---poslanik Konstantin Umanski, Z bor ovan i* rumun.kih\ unij v Bukareiti Bukarešta, Rumunija. 27. Jan. —Prvo zborovanje rumunskih strokovnih unij se je pričelo v tem mestu. Ruake bolgarske in L ^ . . francoske unije ao poslale dele-la žrtev bodo pokopana z v*ml gate na zborovanje. " I P^pellšču Doloresu je letalo, v katerem so se naha. hali, treščilo na tla in ae razbilo. Trupla žrtev so bila pripeljana v glavno mehiško mesto Ob krstah stoje častne straže. Trup- Francija bo dobila SO ameriških parnikov Pariz, 27. jan —Rene Mayer, prometni minister, ki se je prav-kar vrnil v Pariz Iz Washingtons, je izjavil, ds bo Frsncijs do-bils 50 ameriških parnikov tips Liberty. Zsdevni dogovor je bil sklenjen v Wsshingtonu, kjer se nshsja francoska misija. Parni-ki bodo pluli pod francoHko ja-stavo in possdke bodo tvorili francoski mornarji. Toneta parnikov, katere bo Francija dobila, znaša čez pol milijona ton. Načrt o kontroli zavarovalni nskik družb sprejet Washington, D. C.. 27. Jsn.— I Zakonski načrt, ki določa kon-I trolo zavarovalninskih kompa-I nij, je bil sprejel v senatu. Av-tofjs načrta sta senator McCsr-rsn, demokrat Iz Nevede. In senator Ferguson, republikartet it Michigana Po «prejetju v senatu je bil poslan v nižjo zbornico. Senat potrdil imenovanje Wilsona Washington. D. C., 27 jah^-Senat je potrdil 4 imenovanje Edwins C. Wilsons za ameriškega poslanika v Tufčtji. On bo nasledil Lawrence Steinhardta. ki Je nedavno rosignirai. Moskva poziva Nemce na revolto • . i Nadaljevanje borbe pomeni samomor London, 27, Jan.—Zdaj, ko se ruske armade vale proti zapa-du, prihajajo U Moskve pozivi na nemSko IjtfdstVo, naj Tefflltl- ra in strmoglavi Hitlerjev nacij-ski režim v svojem lastnem interesu. Pozivi vsebujejo zagotovilo, da bo imelo nemško ljudstvo priliko za dostojni žlvljen-ski obstoj, če revoltlra, kakor tudi grožnje, "da bodo nacijaki kanibali strogo kaznovani." Moskvs pri Širjenju svoje propagande naglaša, "da je nacijske Nemčije že konec. Edino zdravilo za naclje je grob. Nadaljevanje borbe Je v bistvu samomor." Ulja Ehrenburg, ruski pisatelj, je dodal svojo misel v razpletu dogodkov. "Berlin še živi, toda bliža se mu smrt," Je dejal. "Nihče ne more ustaviti prodiranja sovjetskih sil proti Berlinu. Hitlerjevemu režimu bije zadnja ura. Mi bomo skrbeli, da ne bo Nemčija nikdar več gnezdo klavcev." Ujeti nemški generali tudi apelirajo na nemško ljudstvo, naj se dvigne proti nacljskemu režimu. General Walter von Seydlitz Je naslovil nov apel svojim rojakom, katerega je za-ključil z besedami: "Ljudstvo Nemčije, odstrani zločinske voditelje, dokler Je čas!" General Herbert StOMslein pa je dejsl: "Zavezniki So se odlomili za zdrobitev Hitlerjevega režima, ne pa nemškega ljudstva. To bo sicer moralo plačati kastni toda breme bo manjše nego ga nosi zdaj pod tem režimom." Partizani ubili in ujeli 4035 Nemcev London, 'P. Jan.—Poročilo it Belgrade pravi, da so jugoslovanski partizani ubili 4035 Nemcev, čez tisoč ps ujeli v bitkah, ki so se vršile v mnogih krajih. Partizani so zaplenili tudi velike količine orožja, streliva in drugega vojnega materiala ~ Ne miki špioni areti• rani v Colombiji Ikjgota, Colbrnbija, 27Jan.— Trije nemški Špioni so bili eretl-rani v Medelllriu. Vsi ao nsme-rsvsli odpotovati v Ameriko. Aretirani a<* bili Haria Zuefils-dorff, Christian Schumann in Gustav Kail Zuehldorff. Stalin obljubil pomoč Poljakom Ubežna vlada napadla sovjete Moekva. 27, jan.-Maršal Stalin je obljubil Poljakom vao mogočo pomoč pri rekonstrukciji razdejane Varšave. Zagotovilo je dobil Sigmund Modzelewski, poslanik začasne poljske vlade v Moskvi. Modzelewski je dospel v Moskvo iz Varšave. Na sestanku s časnikarji je dejal, da ni niti eno poslopje v poljskem glavnem mestu ostalo nepoškodovano, Varšava je brez elektrike, plina in vode. Z njim vrod je dospel v Moskvo Edvard Osub-ka-Morawski, predsednik polj. ske začasne vlade. London. 27. jan.—Poljska ubežna vlada je z namenom, da vpliva na Veliko Britanijo in Ameriko in ju nahujska proti Rusiji pred konferenco "velike trojice" izrekls obdolžitve, da je poveljstvo ruskih čet odklonilo apel poljskih podtalnih grup v Varšavi, naj Jim priskoči na pomoč, ko so se te dvignile proti nemškim okupatorjem zadnje poletje. Vlada bazira obdolžitve na izjavi poročnika Jana Nowaka, voditelja podtalnih grup v Varšavi, ki je dospel v London. On Je dejal, da so Rusi pozvali podr talne grupe, naj se dvignejo proti Nemcem, kar so storile, potem ps so Jih pustili ns cedilu. Gotovo je, da je ta obdolžitev ubila vsako upanje glede ibli-čanja med poljsko ubelno vlado ln sovjeti. Vlada omejila dostavljanje premoga Sedemnajst držav je prizadetih . Washington, D. C., 27. Jan.— Vlada je omejila dostavljanje premoga v sedemnajstih državah, med katerimi Je Illinois.. Zadevna odredbo Je izdal notra-nji tajnik Harold Ickes, ki je tudi administrator za kurivo. Omejitev Je bila odrejena zaradi pomanjkanja premoga, ki je nastalo v vojnih industrijah. Odredba določa strogo kontrolo porsbe premoga Ickes Je spe-lirsl na mestne uradnike za kooperacijo. Prizadete drŽave so New York, Pennsylvsnia, Ohio, Connects cut, Delaware, Maryland, Massachusetts, New Jersey, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Indiana, Maine, Michigan, West Virginia, Virginia In Missouri. V nekaterih mestih teh držav so morale šole ln gledališča zapreti vrata zaradi pomanjkanja premoga. Obsodbe ameriških <( vojakov v Franciji Pariz, 27. jan —Deaet ameriških vojakov Je bilo obsojenih v 'zapor dvajset do trideset let zaradi'oropanja In plenitve vlakov, katere ao spremljali na pori proti frpntam, Obtošencl so priznali, da so prodajali ukradeno blago na črnih tržiščih. Nadaljnji vojaki bodo prišli pred važni razgovori 0 evropskih problemih Ameriški driavni department revidiral svoje stališče POTREBA VSE-STRANSKE KOOPERACIJE London, 27. Jan.—Premier Churchill in zunanji minister Anthony Eden sta zainteresirana v razgovore, ki so se pričeli . v Londonu. Ti se nanašsjo na ameriško politiko napram Evropi in vprašanje, kako daleč je Roosevelt pripravljen iti v podpiranju Velike Britanije in sovjetske Rusije in njunih načrtov glede razkosanja Nomčije po porazu in smernic, ki se bodo isva-jale v osvobojenih evropskih državah. Iz dosedsnjlh rszgovorov sta se isluščila dva fakta. Eden je. da bo Amerika direktno posegla v izravnavo evropskih problemov. Drugi je revlsijs stališča ameriškega državnega depart-men ta, ki se Je isrekel sa akcijo. Department je doslej odrival vprašanja povojne ureditve Evrope. , Uspeh sedanjih razgovorov, katerih cilj je dosega sporazuma med zavezniki, zavisi od Velike Britanije, Rusija ln Amerike. Značilno je to, da besedniki teh velesil naglašajo potrebo poglobitve kooperacije. ^ Velika Britanija je sa popoln sporazum z Ameriko, zaeno pa se hoče izogniti trenju s sovjeti. Borila se bo za gotova načela, katera Je te osvojila, ako jo bo Amerika podpirala. i V tem smislu se zdaj vrše razgovori v Londonu med represep-tsnti Velika Britsnije in Amerike. TI so v bistvu uvod v one, ki se bodo vršili ns konferenci "velike trojice." Poročila, ds se je konferenčs pričela, so v Londonu zsnikall. V Londonu naglašajo važnost sporazuma med velesilami o glavnih vprašanjih pred sestankom med Churchillom, Stalinom In (loose vel t om. Ce bo dosežen, bo to velik korsk naprej. Ruski poslanik Gusev v Londonu je odpotoval v Moskvo, kjer bo poročal o političnih smernfcsh. Ruski poslanik v Weshingtonu Gromjko, ki je te dospel v Moskvo, se bo tudi udeležil rszgovorov. t ............ —m—I ** Rusija išče posojilo v Ameriki Diskuzije med uradniki departmentov Washington, D. C.. 27. Jan.— Sovjetska Huaija Je vprašala Ameriko za posojilo In kredite v vsoti šest milijard dolarjev, ki bi jI omogočili rekonstrukcijo dežele v povojni dobi. To nsj bi bilo dolgoročno posojilo in sodišče, ki I xi i/reklo kazen. OniJ krilo naj M nakupe težke indus-ki so bili obsojeni,' ao ukradli: trijske opreme. 10,750 zavojfkov cigaret in velike količine mesa ln kave, namenjene vojakom na frontah. Zborovanje med-narodne delav&ke ; organizacije LondoS« 27. Jan.—Tu se Je prijelo zborovanje ekaekutlvnega t odbora mednarodne delavske or-, ganizacije. Viniente Lombardo Toledano, delegat mehiških de-lavakih unij, je predlagal, naj j depa/tmenta ter administracije organizacija povabi ruske stro- za ekonomsko pomoč zunsnjim kovne unije, nsj ae ji pridružijo I drŽavam. t ' Kuhi ju je že dala velika naročila Newport News Shipbuilding Co in General Electric Co. Obe kompaniji izdelujeta opremo za rekonstrukcijo električnih nsptsv In Dnjeprostrojskegs jeza, ki so bile porušene v tej vojni Ameriški poelanik Harrtman v M<»kvi je priporočal Ameriki, naj da (KMojilo in kredite Rusiji. O zadevi zdaj razpravljajo uradniki /akladnega in državnega P108VETA PONEDELJEK, »¿OKUTOarja glasilo im Organ . PROSVETA the enughtenmeht - , ^ lastnima slovenske narodne podpoiwe jednote National SonofU Socioiy of and pubUahod by Slovene bo loto. $a-0Q m po» ut«, tt^s iS. ________ m oo. laeiamatvp 99 00. Zck CoTvM «a calo lato. 93 " « pol tel.« T * lot Ih# Uni tad Statoa (except Chico*» ana po4tBto0* .Mmtni - Manuscript« of communlcattona Adrar tišino raioa on agreement—P'ia«»«»w«e «.«i^rinia. " i wi ^"¿cmp-l- T —,nT"OP' juiverwum —'■7 - ... _ * u. ratuinod. Othor manuscript«, and u nao lici tad article. wül ,poli£ "turned to tender onlf «uch aa »torta«, play*. wU1 * Na«lov na vto. kar ima silk . lUtom« prosveta 2657-59 So. Lawndala Ava« Chicago 23. lllinoia memsen of the federated ***** Proženje bratske roke Glasovi iz naselbin N, ie dežele na «vetu. v kateri hI bilo toliko dobrodelnih akcij kotihjetirnenk,. Temu -e jé čudil že mar .i kak Evropejtc£ •enJiJ, v to deželo na štud-ranje ameriškega življenja Teh kd je veliko že v mirnem času. toda v vojni pa naravnost pre-plavijo deželo in je v teku kamoonja za kampanjo, zdaj za to, zdaj za dtuKo rellino akcijo in domačb dobrodelnost. Svet bi bil veliko lepi, in boljši, ako bi ne bilo revšcin^ako bi vsi hudi« živeli človeku dostojno življenje. Toda tega m nikjer, tud ne vnajbogatejši dežel,-najbogatejši namreč na vrhu m de-1" «redini na dnu pa zek» velika revščina, v kateri živi vsaj e nT " r et j ina pré bi v al stv a Yes, tud, v tej bogati deželi so milijon^ ki so revni kot cerkvena m,š . . . In dokler bodo te razmere, bo „ottrbna tudi organizirana dobrodelnost. Vie to kaže, da ameriško ljudstvo in ameriška civilizacijai ne bazna samo na sebičnem materializmu, samo na graben u dolarjev, mar v^ tud, na srčni kulturi. Yes, v deželi je veliko ljudt icbieua srca k, radi dajo za to ali ono pomožno akcijo Veliko jo se veda tud, trdosrčnežev, ki so pripravljeni pljuniti na reveža »n bi samo grabili. Ti ljudje niso samo v vrhnji plasti, marveč v vseh slojih. . Sedanja vojna je porodila v tej deželi tudi števi)no vojnih relif-nih akcij. To je razumljivo, ce pomislimo koliko narodnostmh skupin je v Ameiiki. Vsak« teh skupin »ma še večje ali man še vez! s starim krajem, pa naj bo ta kraj že v Evropi ali v Aziji Nas ju še precej milijonov, ki nam je tekla zibelka izven Amerike m katerim rodni kraji še mso popolnoma obledeli; in slučajno, da se ie to zgodilo v letih med to in zadnjo vojno, je ta velika svetovna tragedija zopet obudila misli nanje. Ta čustva do rodnih krajev niso bila bolj naširoko odprta samo pri priseljene h, marveč tudi pri prvi, drugi in tretji tu rojeni generaciji. To je pač v naturi. Saj še ptica rada poleti tja, kjer se je rodila, ali kjer so se rodili njeni predniki. Vse to vpliva na splošno ameriško življenje. Ker je bila v tej katastrofi pomandnina skoraj vsa Evropa, je naravno, da vsaka narodnostna skupina zbira prispevke za svojo pomožno akcijo. Največja in najbolje organizirana je seveda akcija za ruski vojni ,elil. v kateri sodelujejo vsi sloji. V zadnjih treh letih je bilo nebí anega že velike količine blaga in denarja-vsega skupaj v vrednosti okrog 25 milijonov dolarjev. Tudi junaški odpor Grkov je vzbudil veliko sočustvovanje med ameriškim narodom in tud» za K»»ki relif je bilo zbranih že precej milijonov dolarjev. Sedaj je na vrsti enaka akcija za jugoslovanski relif. Do zadnja casa je bila ta akcija osredotočena zgolj na ameriške Jugoslovane—ali Amerikance jugoslovanskega porekla, kar se glasi bolj ameriško. Vsaka narodnost je imela in še ima svojo pomožno akcijo samo za svoje .ali "naše" rojake. Rudi negotovosti, kdaj bo vojna končana in kdaj bodo tamkajšnji narodi osvobojeni, je ¿la ta akcija bolj počasi naprej, pa bilo med Slovenci, Hrvati a i Srbi Mišljenje je prevladovalo, "da se ne mudi," "da je še dovolj casa M Polen tega pa je prevladovala do zadnje jeseni politična akcija za stari kraj, kajti bilo je vrlo važno, da se pouče odgovorni vladni krogi in drugi javni činltelji o pravicah in zahtevah Jugoslavije, piedvsem Slovencev In Hrvatov radi Primorja, Istre in koroške Slovenija. . . Ampak izkazalo se je, da je potrebna tudi skupna jugoslovanska relif na akcija, ki je bila pied nekaj meseci tudi organizirana pod skrajno nerodnim imenom-Yugoslav War Relief Fund of Americana ol South Slavi« Descent—Sklad za jugoslovansko vojno po-moč Amenkancev jugoslovanskega porekla. Toda kljub temu nenadnemu imenu ju skupna akcija takoj dobila dober zamah med diškimi Jugoslovani »n v i»ar mesecih je bilo zbranega več de- nme narja kol prej skozi tri leta. Ujudie na splošno pač instinktivno čutijo, da je potiebnu skupnost in da se s skupno akcijo več do s« že To se je v praksi jnikazalo kot dejstvo. Toda Jugoslovani smo po številu le t%ihen del ameriškega na-n,da in v naših žepih na splošno nI bogasTVa, vsaj velikega bogastva ne. Sem pa tam so sicer bol) petični posamezniki, ki se ponašajo a $50,(HM), $ 100.0(H) ali celo več ptotlsočaki. Ampak <>d teh se je do danes bore malo odsvalo z večjim prispevkom; in to po-tebru» med nami Slpvenct in tudi med Hrvati. Dalmatinski veljaki na paciflčni «»bali so se še nujbolje odzvali; to sploh velja za v«e Dalmatine*, predvsem na /a dalmatinske mornarje. Slednji prč najbolje vedo. kuj pomenijo grozote ln trpljenje te vojne ln /ato prispevajo lep delež svojih plač za jugoslovanski relif. In ker so naša sredstva omejena, potiebe v pomendrani ln razbiti Jugoslaviji pa velikanske, ie bil zadnje čase ustanovljen tudi jugoslovanski pomožni odbor med Američani. Za ustanovitev trga odbora se najbolj trudita goslarski vlrtuoz Zlatko Balokovic in njegova >ena. ki sta v ta namen že tudi potrošila lepo vaoto-»ez $25.000 samo za popravljalne stroške, poleg tega pa sta darovala že tudi lepi' tisočake i* politično In pomolil» akcijo za stari krTa odbor je šele v povojih; sedaj |e aktiven samo Šo v New Yotku k jet bo imel 7. februarja velik banket v korist pomožne akcije V načrtu je orgaiil/Hanjr sečnih odborov ali ixmtojank tudi po diugth mest/h »n kiaj»h šlrom Amerike. V la namen so Meveda potrebni /možni organizatorji. . Kljub številn-m dobiodeln'm *n rel»fn»m akcham je med ameriškim naiodom vsekukor široko polje tudi ra pomožno akciji» /a Jugoslavijo Herojski boii jugoslovanskega Ijudstvs ao znani šlrom dežel«. širom sveta, tud« T»to uživa velik sloves. Vse to odpira vrata tU» neštetih sic. do neštetih mecenov. Marsikdo cutl. da je dolžan oddolži ae napram jugoslovanskim narodom Zdaj je odvisno od M>o*obno*t» tega odbora. da odpre ta vir med Ame-vriiani. M» Jugoslovani |»a enako energično delujmo v svojih re-Uinlh akcijah IZ urada "HIG tonyja" Oakland, Cal.—Iz urada "Big Tonyja", pričnem vsak moj dopis, pa če komu ugaja ali pa ne. Prav tako sem naslovil moj zadnji dopis, ki je bil priobčen v Prosveti št. 261, a nekdo v uredništvu je naslov spremenil, odkr-tačil besede "Iz urada Big" in jih nadomestil z "Glas Tonyja iz Californije". No, radi tega se ne bo svet podrl, ampak tisti, ki so čitali dopis, so gotovo mislili, da si je "Big Tony" zopet spremenil svoje ime. Pred časom sem že poročal, da so mi ime "Big Tony" pripeča-tili drugi in ga nosim že od leta 1906. K temu sem dodal še "Iz urada". Pri tem je nekaj šale, nekaj pa resnice. Kdor pa mi ne verjame, da pišem svoje dopise v svojem uradu, naj pa pride pogledat in se bo prepričal, da pišem resnico.. Čeprav 'je nastopilo novo leto, želim, da ostane pri starem! Moja certifikatna številka 3206 je tudi že stara. Nosim jo že 38 let. Brat gl. tajnik Vider mi gotovo ne bo dal nove, zato želim, da tudi moje ime ostane po starem. Dobro blago se samo hvali,, aravi stari pogovor. Ker sem imel dosti časa na razpolago sred prazniki, sem pridno zbiral naslove naših prijateljev in jim poslal božične kartice. Naenkrat sem jih stlačil v poštni nabiralnik 150, ker pa je bil poln, sem jih pozneje oddal še 37. Moram pohvaliti naše prijatelje, da sri bili pridni in nas ob-suli z 207 božičnimi karticami, katere sva z našo mamo z veseljem odpirala in čitala imena naših prijateljev. Večkrat sem se že izrazil, da skoro ni vredno živeti, če te ljudje ne poznajo. Torej midva se ne moreva pritoževati, da nimava prijateljev. Najlepša hvala vsehfi, ki ste nama poslali božična in novoletna voščila. Pri nas je približno tako kot v kaki drugi slovenski hiši. Letos ni bilo tistega veselja kot običajno. Vzrok temu je, ker ni bilo doma Joeva ne Ptanka, Toneta in ne Janeza, ker so bili nekje daleč v tujini na bojni fronti. Starši, posebno pa matere, so bili neprestano v duhu s svojimi sinovi na bojišču, zlasti ker niso prihajala nič kaj posebno vesela poročila z bojišč za božične praznike. V marsikateri hiši so bili v strahu, da se je morda kaj hudega zgodilo tudi njihovim sinovom. Tako je bilo tudi pri nas, en sam velik strah in bojazen, da se je kaj pripetilo našemu Franku, kateri se na haja v Belgiji, kjer so se vršile hude bitke. Silno težak kamen se je naši mami in meni odvalil od srca, ko je prišlo pismo, datirano dne 23. decembra. Frank je pisal, da je vse dobro. Kakor sem slišal po radiu, so imeli velike izgube na obeh straneh. Da bi že bilo končano to strašno človeško klanje! Za božične praznike sem nepričakovano prejel pismo od nepoznanega prijatelja Martina Meznaricha, ki se nahaja na obisku pri svoji hčeri v San Joseju. nekako 40 milj vzhodno od mo-'neumen kot zgledam, ko sem si jega "urada". Pisal mi je, da bi me prišel obiskat, ako bom zadovoljen. Takoj sem mu odpisal, da ne bom zadovoljen, če me ne pride obiskat. In res je prišel in s seboj pripeljal tudi svojo ženico. Oba sta dobra družabnika in agitatorja za SNPJ. Prosveto rada čitata. Oba sta že v letih, kljub temu pa zgle-data krepka in čvrsta. Martin, pred no se vrneš v Roundup,, Mont., pridi me še kaj pogledat, da se pogovorica o tem in onem. Ako prideš, te bom po moji sta-rhWvadl "potrital". Tebi bom prinesel "rujnega", sam pa bom pil mleko, prav tako kot naš prijatelj Francel iz metropole. V Prosveti čitam, kako pridno nabirajo naši rojaki in rojakinje denar in obleko za naše bedne brate in sestre v stari domovini. Škoda je, da je med nami še veliko takih ljudi, ki se pišejo Janez Nedam. Tudi jaz sem že naletel na take Janeze. Neko tukaj rojeno Slovenko sem vprašal za pomoč stari domovini, ona bi lahko veliko storila za naš narod, pa mi je odgovorila tole: "Big Tony, zakaj se vedno brigaš za druge? Za sebe skrbi. Če ti kaj potrebuješ, dobiš, za staro domoivno pa ne dam nič." Jaz pa sem ji odgovpril: "Ančka, če bi bili vsi ljudje tako sebični kot si ti, ne bi imeli 48 držav pod eno zvezdnato zastavo, pod katero se ti dobro godi." Prav dobro je opisal take nazadnjaške sebičneže v Prosveti št. 253 Joseph Turk iz Conemau-gha, Pa. Resnica je, da take na-zadnjake nadomestijo: drugi. Brat Turk, tistim, ki so čitali tvoje poročilo, se jim je gotovo ki halo, namreč tistim, ki se pišejo Janez Nedam. Kar se moje bolezni tiče, pa je tako: bolan sem premalo in preveč . . . Nisem toliko bolan, da bi ležal v postelji, na drugi strani pa nisem toliko zdrav, da bi se vrnil na delo. Danes sem bil pri zdravniku in on je pazno prisluškoval mojemu "karborator ji", potem pa je ponovno kon-štatiral, da še bije v presledkih in mi priporočil, naj si dobim kakšno lažje delo. "Ga že imam!" sem mu hitro dejal, samo vrag, ko ne dobivam nobene plače. "Kje pa delaš?" me vpraša. Jaz pa mu odgovorim, da imam v spalnici urad in da pišem nekaj ur na dan. Yes, srce se je res nekoliko umirilo, tisto pa ni vedel, da me je revma-tizem pograbil, da še sedaj težko hodim. Na te moje besede pa je odgovoril: "Tisto bo prešlo tako kot je prišlo." Za tistih par besed, ki jih je zgovoril zdravnik, sem mu moral plačati $3. Torej pomagalo je njemu, jaz pa moram čakati, da ozdravim. Ko to pišem, je zunaj lepo vreme in gorko, tako da lahko pišem te vrstice, ne da bi mi bilo treba kuriti v peči. Prav ko pišem to pisanje, sem prejel pismo od Mary Umek iz North Chicaga. Piše, da je bilo na novega leta dun 15 stopinj pod ničlo. Po tem takem nisem tako izvolil gorko državo na svoja stara leta. Ker ne bi rad videl, da bi moj dopis pogoltnil uredniški koš, hočem kar tukaj postaviti piko. Torej pika. Prejmite -vsi čitatelji Prosvete najlepše pozdrave od "ta velikega" Toneta iz daljne Californije. Anton Tomšič. MALO KRITIKE GilberL Mina.—Že dolgo se pripravljam, da bi kaj napisal za na list Prosveto, a zaetjp sem čakal, da bi se pisanje Prosvete kaj spremenilo, a čakal sem zaman. Naročnik Prosvete sem že mnogo let in iz nje sem marsikaj novega izvedel in tudi pisal sem v njo. Danes pa je Prosve-ta drugačna kot je bila pred leti. Za to spremembo mora biti nekje vzrok. Resnica je, da se nahajamo v vojni in v tem vojnem metežu se mora marsikaj spremeniti, naj bo v pisanju ali kar koli že, toda ne v taki meri kot se je spremenilo pisanje Prosvete. Na prvi strani Prosvete imamo ooročila z bojišč in nekaj drugih novic, druga stran je zadnje čase skoraj popolnoma napolnjena s poročili o prispevkih za staro domovino poleg uredniškega članka, na tretji strani pa so zopet članki o stari domovini, govori voditeljev itd., na četrti strani pa izhajati dve povesti in nekaj oglasov. Kaj dobimo iz Prosvete? Nič drugega kot dosti imen in hvale, povrhu pa tudi kakšno kislo besedo, ako slučajno kdo ugovarja, da Prosveta ni več tisto kot je bila nekdaj. Omenil sem, da sem naročnik mnogo let in mi je znano, da je imel list mnogo dobrih dopisni kov. ^Kje pa so danes? Ali so res že vsi pomrli? Ali jih je po-hrustala vojna? Kje pa je Bar- Trije pari mater in hčera, ki Jih vidite na allki. gredo vsako jutro aa delo v Toddovo ladjedelnico v New Yorku. odkar so šli sinovi ali mošje k vojakom. V tej vojni tudi "nežni spol" opravi» težka dela v vojnih industrijah. memo. Bolje bilo za njih in za ves svet, da ne bi bili, a sedaj se ne da nič piomagati. j Želim sinovoma, da se kmalu zdrava povrneta in z njima vred milijoni drugih vojakov, ki se bojujejo po vsem svetu. Joaeph Korbar, 325. POVEST ÍZ ŽIVLJENJA HELENE JAGROVE Spisal Joaeph Ule (Milwaukeé) VI. r>\ "Steve, jutri morava v mesto; da si kupiva oblekoiin vse dru-ko, kar je potrebno," je dejala Helena, nato pa nadaljevala, "pojutrišnjem pa morava iti na moj dom po Meto, namesto nje pa bova najela drugo žensko." Steve je izrazil dvom, da- bi mogla dobiti v tako kratkem času kakšno drugo osebo. Helena pa ga takoj zagotovi, da pozna neko žensko, ki bi takoj sprejela službo na njeni farmi. "Sicer pa je ne bi dolgo potrebovali," ie pristavila Helena, "kajti najbolje bo, da posestvo prodava čimprej, ker bova imela preveč bič, ki je pisal take dopise, ki so j dela samo na enem. Preveč bi mnogim ugajali? Čestokrat smo tudi stalo vzdrževati oskrbnico se menili o njemu in prišli do na posestvu, poleg tega pa bi zaključka, da je on mož z veliki- stala precej razna popravila, ka-mi možgani, ki zna tako gladko terih je zmeraj dosti, dočim ne razjasniti razne probleme. Pa bi imela veliko dohodkov na pp- sestvu. In ne samo to, ako prepustiva posestvo samo eni osebi v oskrbo, potem bi se polagoma polja zarastla z grmičevjem in divjimi rastlij^mi in tako bi počasi posestvo propadalo in ne bi dobila zanj polovico toliko kot sedaj." Steve ji je potrdil, da je njena sugestija pametna. Kakor sta se dogovorila, tako sta tudi storila in vse je šlo gladko. Najprvo sta si kupila obleke in druge potrebščine, potem pa sta se odpeljala na Helenino farmo po Meto, namesto nje pa sta najela drugo žensko. Obiskala sta tudi sorodnike in jih povabila na svatbo. Ko je prišla Meta na Stevov dom, je pričela takoj priprav ne da bi ga tista poulična tako zmučila, da se več tako pogosto-ma ne oglasi? Toda meni se vidi, da mora biti kakšen drug plot med njim in njegovim pisanjem. Pogrešam tudi mnoge druge dopisnike. Morebiti ni za njih prostora, ker mora biti prostor za imena prispevateljem za pomožno akcijo. Na žalost moram poročati, da sem danes izgubil dva naročnika samo zato, ker se ne strinjajo s takim listom, ki priobčuje samo imena in vsote prispevateljev za staro domovino. Upam, da me ne bodo čitatelji napačno razumeli. Nisem proti temu, da zbiramo prispevke za staro domovino in pomagamo našim bratom in sestram, kateri že tako dolgo trpe pod fašizmom | Ijati za svatbo. Pekla je kola-in nacizmom, toda ne vidi se mi ¿e, potice in druge dobrote. So-pravilno, da bi morali objaviti | rodniki so prišli v nedeljo in pri-vsa imena darovalcev v Prosve-,čela se je gostija. Meta je prid-ti ter s tem delati nezanimiv,no n°sila jedila na mizo, Stevo- list. Anton Zganjar. 182. SINOVA PRI VOJAKIH Gowanda. N. Y.—V časopisju veliko čitamo o snegu in zimi. Menda je povsod tako kot pri nas v Gowandi. Tu imamo ve-Uko snega nakopičenega okrog hiš. Če bi nas obiskal tujec, bi najbrže mislil, da smo imeli vojno. Sedaj pa nam obetajo še več snega in manj kurjave. No, pa bomo že malo potrpeli. Trpeti morajo tudi naši sinovi onkraj morja in ne samo mraz} temveč tudi drugo. Vsi si lahko piedstavljamo njihovo veliko trpljenje in nevarnost. Dasitavno je naša naselbina majhna, je nad 50 mladeničev in mož v služb* Strica Sama, Do sedai še nismo prejeli nobenega poročila, da bi bil kateri va sestra Pavla pa ji je pomaga-la. V pondeljek sta Steve in Helena vstala bolj zarano kot običajno in se pričela opravljati za poroko. Steve je bil še precej hitro napravljen, dočim je im?-la Helena dve pomočnici, pa, jo j'e vzlic temu vzelo precej ča^. Končno pa je prišla k Stevu jn mu naznanila, da je gotova. Steve se je ni mogel nagledati, tako je bila lepa. Ves razvnel od njene lepote jo je tesno objel in strastno poljubil, nato pa ji je dejal, da morata takoj iti, ker jc ura že devet, i Ostali sorodniki so ju že ča-! kali, nakar sta se vsedlu v avto-; mobil in se odpeljala na civilno ¡sodišče, kjer jih je sodnik že čakal in takoj poročil. Po poroki ' pa so se vsi skupaj podali k fotografu. kateri je tudi imel že ubit. in upam in želim, da ga ne ( V8e pripravljeno in takoj posnel svojemu očetu: "Oče, s Heleno greva za teden dni na ienito-vanjsko potovanje." Helena je isto naznanila Meti in Pavli, nakar je Steve zložil kovčege v a v-tomobil, potem pa sta se pošlo, vila. Z avtomobilom vozita nežna-no kam: preko polj in livad, sko. zi mesta in gozdbve. Na večer sta se ustavila v nekem metjte-cu, kjer sta prenočila, drugo jutro pa sta nadaljevala pot na-prej proti severu in dospela do m " dobimo. Tudi jaz imam dva sinova, ki ; sliko. Potem pa go sc podali domov. majhnega, a j ako lepega jezer-|cte;' H^leha je svetovala Stevu, da bi ie ustavila ob jezeru za nekfcj'ötti'. "Ostaniva tu in opažu jvff'Mbice in drugo naravno lepoto, ki je je prav veliko v bližini jezera. Tukaj je lepo ke-kor v raju." Seveda je Steve takoj pristal na njeno prošnjo. Takoj je na-jel opremljeno hišico ob obrežju jezera. Plačal je kar za dva tedna naprej. Še nikoli še ni tako lepo godilo ne Heleni ne Stevu. Vsa srečna sta se vozila v čolnu, prepevala, letala po obrežju, li-vadah in gozdovih ter se ljubila. Toda čas je tekel hitro in kmalu je bilo konec medenih dni. Po dveh tednih sta se odpeljala domov, kjer ju je čakalo veliko dela. Steve je delal na polju »n skrbel za živino, Helena pa je pomagala Meti in Pavli pri ro-spodinjskem delu. ; Vendar pa sta se tu in tam odtrgala od dola in šla na oddih k jezeru. Steve je imel tudi mnogo drugih Opravkov, radi tega ni mogel vršiti vsega,dela sam in najel hlapca, kateri je pričel na skrivnem dvoriti lepi Heleni. Čez leto dni pa je Helena naznanila svojemu možu, da je v blagoslovljenem stanju. Steve je bil te novice tako vesel, da jo je prisrčno poljubil in ji zabičal, naj se varuje težkega dela. Od tedaj naprej ji je tudi posvečal več časa in pazil nanjo, da je imela vso postrežbo. In končno se je rodilo krepko dete, ki se je pričelo kaj hitro razvijati. Čez dva meseca so dete krstili in mu dali ime Henry. Toda na posestvu so-se priče le težave. Stevova sestra Pavla se je omožila in tako jc ostala na posestvu samo še Meta in radi tega je padlo veliko dela na Helenine rame. Toda vse bi šlo gladko, saj sta bila oba močna in mlada, a nenadoma je izbruhnila svetovna vojna, v katero se je zapletla tudi Amerika. Steve je bil1 mlati, močan in kmalu so gaf poMicali v armado in tako j« lifttertfl ostala sama s sinčkom, j Hofens je jokala in vzklikala: j "Sinček moj, sinček moj, kako ■ bova sedaj živela sama!" Pr^ odhodom jo je Steve tolažil a ; pomagalr» ni nič, kajti Helena se j je predobro zavedala, kako kru- | ta je vojna in da w: irmotfi * bodo nikoli povrnili k svojim ženam in otrokom. Tudi Meta je jokala in Stevov oče. Prišel je dan odhoda in Stcv'a je družina spremila do-postaj«, kjer je že čakal vlak. Na je bilo zbranih n nogo mla dcev in mož, ki su odhajali-^ vojsko. Mnogo je bilo tud' žen a otrok, sestrr, bratov .in dru«» sorodnikov in prijateljev, Jl se žalostni poslavljali od svojih so bojujeta pod ameriško zasta- Miza je bila že pripravljena in dragih Nad to množico ne )< vo. Starejši sin Harry je bil obložena z jedili. Svat'je, ženin razlivala tako globoka žalost, ■ •■ ^—^ .. . .. 'e Ena 11 med poaledk aedanje volne bo soppt na ttotlpočp ell celo na milijone trajno pohabljpnih vojakov ln rifrillatov. N« nitki tla Lotila Lublin (levo), ki )e bil ranjen v Franciji, in Harold Wright Sharonu. P«. Is Raadlnga. Pa., ki )p bil ranlan v Afriki. Ženakl ata članici èp*. Mo, mlajš- s»n Stanlev Harake unija CIO. ki jo vojaški bolnlinlri Klngabrtdgp Veteran nahaja nekje v Belgiji. Piše, da ■ SVi,tJ° Odhajati proti (vlak Helena je hudo pr I10!?41*1.* N#w.Y?rku P«*'«« »amokolna bolniška atola, na ka- je tam huda zima in da »o zelo|domu r +la in zajokala na .es fila zaposleni. To mu lahko verja teeth apdlla invalida. Naslednje jutro j>a Steve reče (Daye prihodnjič PONEDELJEK, 29 JANUARJA PROSTITA Važna izjava in poročilo Zlatka Balokoviča l^adi velike zlobne propagande, k* jo vodi Ameriška Domovina proti Louisu Adamiču, Mirku Kuhlu in drugim, ki se trudijo za čim uspešnejšo in izdatnejšo ter hitro odpomoč trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji, ter slovenski javnosti v Ameriki splošno na znanje, je Zlatko Balokovič, predsednik ZOJSA in Vojnega relifnega fonda Amerikancev južnoslovanskega porekla podal sledečo izjavo: Vojni relifni fond Amerikan- ju, Italija, cev južnoslovanskega porekla je i zaključil povzeti p»av take korake kot vse druge relifne organizacije za odpošiljanje v Evropo relifnih potrebščin, namreč do uporablja nenapolnjen prostor na ladjah, ki prevažajo vojni material na Jadran. Ta sprememba v naših načrtih za odpošiljanje nam nudi mnogo ugodnosti—varnost, več jo naglico in nepretrgano nadaljevanje odpošiljanja—in zadovoljiti bi morala vse one, ki so bili razočarani ali pa v konfu-ziji. ko jugoslovanska ladja ni dospela v New York ob napovedanem času, katerega nam je naznanila jugoslovanska vlada iz Londona. ' - Obžalovanja vredno pa«, je dejstvo, da je neka majhna skupir, niča iz hudobnega namena zlorabila to priliko in na zelo brezobziren način napadla Louisa Adamiča, Mirka Kuhla in rev. S. Maletiča, ki so kot lojalni in uspešni voditelji te pomožne akcije s svojim počrtvovalnim trudom pomagali preskrbeti nujno pomoč narodom Jugoslavije ob grenki uri njihove največje potrebe. Vsakemu bi moralo biti oči-vidno, da je globoko vojskovanje neskončno kompliciran^ in včasih zahteva spremembo v še tako skrbno zamišljenih načrtih. Jasno bi tudi moralo biti, da vojne restrikcije in regulacije ne dopuščajo javnih razprav, ki bi ladje na morju znale spravljati v nevarnost. In radi tega zamo-remo šele danes izjaviti sledeče: Dne 30. septembra 1944 sem dobil od ministra Save Kosano-viča tole brzojavko: "Hvala fca kabel in moje čestitke k vašemu prvovrstnemu delu. Sporočite, prosim, koliko materiala pričakujete nabrati do novembra. Vse naj čaka v New Yorku, da ga naša ladja odpelje. Svetujte, prosim, kaj naj storim, da kampanji pomagam." Zatem je bilo izmenjanih veliko kablov med Vojnim relif-nim fondom Amerikancev južno-slovanskega porekla in jugoslovansko vlado v Londonu o vprašanju te posebne ladje. Potem je 21. oktobra predsednik vlade Subašie poslal nam preko jugoslovanskega poslaništva v Wash-ingtonu tajno poročilo: "Prosim, obvestite Strahinjo Maletiča, da bo ladja TIMOK dospela v New York sredi novembra tega leta, da odpelje nabrano blago. Sporočite Čabriču, da bo Timok v [gotovem kanadskem pristanišču začetkom novembra. Bo že tam zvedel od uradnikov, v kateri lu-ki se bo nahajala." Parnik Timok je dospel v Ka- V spomin Nikole Tesle nado, toda vsled velikega pomanjkanja prevoznih sredstev je moral vrniti nemudonna v Eviopo, mesto da bi odplul v New York in naložil relifne poti ebščine za Jugoslavijo. Sedaj odkar je položaj prevažanja 6e noslabšan, je nastala možnost, to jugoslovanska vlada v bližnji bodočnosti ne bo mogla razpola-Jati z ladjo za prevoz izključno relifnega blaga. Ista usoda ie '¡»dela parnik IVAN TOPIC, že r,'uga jugoslovanska ladja po-flaiia v ta namen. ' »da istočasno vozi v vzhodno KiHozemsko morje mnogo dru-i ih tovornih parnikov in kot je omenjeno prej, je Vojni re-f,|) fond Amerikancev južno-''V inskega porekla s koopera-" raznih uradov vlade Združb držav poskrbel, da se po-'jajo relifne potrebščine za Ju-"s|i'*ljo kot "dopolnitveni to-1 -d« "filler cargo" na ladjah. >o namenjene na vzhodno w**je Italije. Ta način pofti-,nJa potrebščin soglaša s pri-" črlom. ki ga je dal sam mar-f'to dr. Stojanu Gavrilo-" J ko je rekel: 4,Z ozirom na ujriost 'pošiljanja materiala, bi '"»dna osvobodilna vojska pre-tiansportacijo čez Jadranko morje in od jugoslovsnskc v notrsnjščino. če M It mo«o^a dostaviti potrebščini; oalovanske roke v Barl- h I Uporabljali bj svoje malo brodovje v ta namen in če bo treba, bomo uposlili na tisoče naših mosk«h in žensk, da blago na hrbtu ponesejo od obale kraje, kjerkoli je pomoč najbolj potrebna. Usoda deset tisočev jugoslovanskih mož, žena in sirot odvisi od te pomoči. . Naša pošiljaiva sa vršijo, da jih rasdali ona oblast, ki Jo Je odobril President's War Relief Control Board. Kako hitro bodo regulacija sa vojaško varnost dovoljevala, bomo J srno nssna-nili prihod naša prva pošiljaiva čas morja. Da se zagotovi nadaljevanje vedno večjega odtoka potrebščin v Jugoslavijo, kjer je—na podlagi uradnih vladnih poročil .". nagota vsakdanji j>ojav" in kjer .. družine, ki štejejo štiri ali vec članov, lastujejp komaj eno oblačilo" in imajo otroci ". . . postarane, zgubačene obraze in osušene, skoraj nečloveško sključene ude . . .", smo se zavedali potrebe apelirati za pomoč na čim širšo javnost. V ta namen je naš odbor organiziral "Ameriški odbor za jugoslovansko relifno ladjo" in kasneje na nasvet Predsednikovega odbora za Jcontrolo vojnega relifa jn na podlagi novega načrta za odpošiljanje spremenil to ime v "American Committee for Jugoslav Relief." Aktivnost tega odbora je zelo ojačila našo kampanjo za pomožno akcijo v prid jugoslovanskega ljudstva. Apeli za pomoč Jugoslaviji so bili poslani potom publicitete tega odbora ljudem do vsej Ameriki in oblačilo ter gotovina že prihaja iz vseh krajev. Naznanila o relifni kampanji so bUa oddana na važnejših radijskih programih—Walter Win-chell, March of Time, One Man's Family—in na rrmogih lokalnih programih. Časopisi širom Amerike so posvetili uvodne članke v podporo tej kampanji, ali pa objavili tekst našega apela za prispevke. Veletrgovine nam nudijo kooperacijo potom posebnih izložb v oknih—Bonwit Teller v New Yorku ima izložbo ta teden. Civilian r Defense Volunteer organizacije in edinice American Women's Voluntary Services so privolile, da služijo kot nabi-ralnice za obleko v januarju v okrožju New York a. Cerkve i„n šole sodelujejo v mnogih okrajih s tefn, da vodijo svoje lastne kampanje. Poleg odbora odličnih ameriških pokroviteljev, se ustanavljajo tudi vplivni lokalni odbori po drugih važnejših mestih. Dne 7. februarja priredi Ameriški odbor za jugoslovanski re-lif v hotelu Biltmore v New Yorku velik banket pod imenom 'Tribute to Yugoslavia—Commemorating Four. Years of Heroic Struggle", na katerem bo-dd nastopili prominentni govorniki !n važn» častni gostje. Popolnoma smo uverjeni, da se bodo Amerikanci—mnoge izmed katerih ie globoko pretresla junaška borba narodov Jugoslavije v pričo velikansk*h potežkoč— ladodamo odzvali ob tej prvi piiliki in odločno dokazali svoje občudovanje in prijateljstvo napram hrabrim jugoslovanskim zaveznikom. Ob te i priliki se želim zahvaliti vsem on«m v Ameriki, predvsem oa članom naših odsekov In izvrševalncmu osebju, ki so s trudapolnim delom omogočili nepričakovano vel'ke uspehe v tej kratki dob»—v korist, ljudstva Jugoslavije. . Zlatko Balokovlč. WHnSTHKFUElGOfS ' 7. januarja je bila druga obletnica smrti našega slavnega genija Nikole Tesle. Govbriti o smrti Tesle zveni malo ironično, ker je on eden izmed redkih ne-smrtnikov, ki ostanejo nesmrtni v srcu ljudstva in bodočnosti. Človek, ki je s svojim genijem razvetil svet. človek, ki je u-stvarjal največje sile iz narave prav kakor steblo ali biljka u-stvarja svoj plod, ne da. bi iskala nagrade ali slave, človek, kateri je duh in um človeški zbližal in povezal z magičnimi silami vsemira, da prenašajo glas kontinentov lažje nego veter be-1 le snežinke — tak človek ostane večno živ. Navdahnjeni z imenom in deli tega velikega človeka, so borci narodne osvobodilne vojske ustanovili v svojih najtežjih časih "Brigado Nikole Tesla", katera je pokazala v številnih spopadih s fašističnimi silami največje junaštvo. Kakor živi on po smrti v svojih delih, tako živi tudi v duhu naroda, katerega je vedno ljubil in bodril na boj za svobodo in pravico proti robstvu in krivicam. Njegov duh bo tako poživljal in prepajal bodoče generacije z ideali, v ustvarjevanju katerih je izvor boljšega. In srečnejšega življenja za vse narode. Pred j>ar meseci je «8šel v tisku prvi obsežnejši življepis Tesle. katerega j« napisal njegov prijatelj John J. O'NeUl, urednik znanstvenega oddelka časopisa New York Herald'Ti ibune. Ta življenjepis, dokumentiran s številnimi prigodami, je eden izmed najsijajnejših ogledal, v katerem se izražajo skoro never-jeni uspehi ljudskega uma. Na čast in ponos vseh Jugoslovanov v tej knjigi tudi priznava doprinos k civilizaciji iz uma sina enega malega, naroda; takorekoč golorok si dviga, da z ustvarjenjem svojih idealov odpre novo pot v bodočnost in da postane ta pot vzor vsem, ki ljubijo svobodo in pravico v odno-šajih ljudi in narodov. Da ni naša razmeroma majhna Jugoslavija dala ničesar drugega svetu kakor Nikolo Teslo, je ž njim izročila doprinos, kateri ovekoveči njeno ime, kakor je ovekovečeno ime njenega slavnega sina — Nikole Tesle. Prigodom druge obletnice njegove smrti mu poklonimo iz naših src ljubezen in trajen spomin. ZOJSA. Roosevelt odgovarja Churchillu Napisal Donald Bell Predsednikova poslanica je naslovljena kongresu, toda precej bo ljudi v deželi in tudi izven nje, ki bodo našli v njej odgovor na svoja vprašanja. Med njimi se nahaja najbrže tudi u-rednik angleškega lista .."Economist". Pred par tedni ftas^e še napadal radi tega, ker so a-meriški politiki in pisatelji obsojali Anglijo radi njene politične nemorale, in nam grozil, da se bo Anglija obrnila proč od nas in se naslonila na Rusijo. Zdaj pa je začel Economist sam razlagati ameriškemu ljudstvu, kako je treba ravnati. In jasno je bilo čutiti migljaj, da bo Britanija šla svoja pota, tako v političnem kot v vojaškem pogledu. Ta zadnji napad je še bolj važen kot prvi, ker ga je podpiralo tudi drugo več ali manj inspiri-rano časopisje, kot ' Edenova Yorkshire Post, London Times in Beeverbrookov Evening Standard. Vsi dobro informirani o-pazovalci so takoj"spoznali, da je imela visoka roka svoje prste vmes. Ves ta kor je zahteval pojasnila o naslednjih točkah: 1. Vojaška strategija — Zedi-njene države so krive, da ne vodimo strogo evropske vojne, temveč delimo svoje napore na dvoje bojišč. 2. Montgomery naj postane namestnik vrhovnega komandanta. 3. Evropske probleme naj rešita Rusija in Anglija, prva na vzhodu, druga na zahodu. A-' merika naj se ne meša. 4. Glede Nemčije naj bi Anglija spremenila geslo brezpo-1 gojne predaje, katero je iznašel Roosevelt, a je koristno le Rusiji in Franciji. 5. Amerika naj ne kritizira angleške politike v Indiji in Palestini. 6. Britanija se mora braniti ameriškega trgovskega imperi-1 jalizma — Amerika naj pove I kaj hoče. . j Ako oni angleški kritik, ki je iznašel teh 6 točk, Čita predsed. j nikovo poslanico, kaj bo našel v j njej? Glede prve točke, vojaške stra- ( legije, j® predsednik opomnil, da smo se posvetili najprej E-vropi, da rešimo Britance in Ru? se, a da smo morali misliti tudi na Kino, ki bi se bila sicer, mogla sesuti. V pogledu vrhov rte komanda v Evropi je predsf^nik potrdil, da uživa Eisenhower njegovo največje zaupanje. Ono malenkostno spremembo, katero smo videli te dni, je izvedel general Eisenhower sam, brez pritiska, v skladu s potrebami na fronti. Tretjič, glede ureditve v Evropi—o tem vprašanju ne bosta odločili na Rusija niti Anglija, temveč Evropa sama. Ameriška politika nevmešavanja ne pomeni, da moreta Rusija in Anglija delati kot jima drago, temveč da morata biti previdni s svojim pritiskom, tudi ako bi radi tega imelo priti do izgredov manjšega obsega. Predsednik pravi, da bodo evropski narodi svoje težavne probleme sami razrešili — značilno je, da predsednik ravno na tem mestu preide na vprašanje nesoglasij med zavezniki. Predsednik priznava, da je vsaka politika nemogoči, ako ni aa njo noben* sile, da jo podpro. Obenem pa je naglasil, da politika sile ne sme postati odločilni faktor v mednarodnih odno-šajih. On poudarja, da se ne bomo obotavljali, poslužiti se svojega vpliva, da zajamčimo izvedbo načel Atlantskega čar-terja. Predsednik je poudaril tudi, da imamo dolg napram vladam v izgnanstvu, napram giba-njam odpora, vodjem podtalne borbe in velikim zaveznikom. Oni, ki na Angleškem čitajo predsednikov govor, bodo vedeli, da je treba upoštevati prvake podtalne borbe, a na Ruskam bodo razumeli, da tudi vlade v Izgnanstvu še nekaj štejejo. Glede brezpogojne predaje pa je predsednik dejal, da je brezpogojna predaja sovražnih armad prvi predpogoj, toda vsekakor le prvi korak v povojni svet. Brezpogojna predaja je postala torej izključno vojaška zadeva, O bodočnosti Nemčije ni niti besede. Nobene besede tudi ni o britanskem imperiju. Churchillo-vo ime ni niti omenjeno — menda prvič v govorih predsednika Roosevelta, odkar se je začeU vojna. Najvažnejši odgovor na bojazen Angležev je dal predsednik v onem delu poslanice, v katerem govori o naših bodočih trgovskih odnošajih. "Mi nimamo namena, zadušiti svet z ameriškim blagom . . Predsednik mnogo govori o potrebi, da povečamo svoj notranji trg. Ta del predsednikove poslanice bo najbrže tudi našel največ odmeva v mednarodnem svetu, pred vsem pa v Angliji. AN ARMY TRANSPORT k—i »»,000 gallons eiMoM Slovenski ameriški narodni svet Račun sa lato 1944 BanČns bilanca 31. dec. 104H ................................. UH.0M.8I Ročnu blagajna .................... 47.SH Dohodki.* Članarina, darovi In dru- Ni prispevki sa SANS .. 20,0*0.«« Prejeto ca pomotno Akcijo JPO-SS ........................ 28.00 Prsjsto od podružnic, posameznikov In orgsnlza- cij za War Relief Fund Americans S. 8. D......«... 35,134.12 Pifjeto od J PO-88 za pomotno akcijo WRFA- 88D .............................. 20,000 00 $90,25« 0A Itdntkt Najemnina ursda ............... «0000 Vzdrftavanj* urada ............ Razsvetljava ...................... Ursdns opremil .................. Uradne potreblčine ........... Plača tajnika ...... ............... Plaču ualuibenca ................ Izredna pomol ,....„............ Davek za socialno zaščito.. Dohodninski davek od plač Telefon In brsejavl.,..«...... Tiskovine ............................ Holtnuia • Znaki in N-*galiJe — Potni «trokki in dnevnice izvilnega odbora ...>........ Htiolki seje llrSega odbora Vosmna in atrotki (tovornikov ................ ......... Htrolki sej ........................... 8trolki nadzornega odbora .................................. Čaaopisi, revije, poročila itd............................... Kazni drugI atroški Strolki konvencije Korivcnčne nagrade Subvt-ncljs Vaealovanaka- mu konsrusu Subvenciji. Združenemu odboru Izročeno J PO-811 lsrOtene WKFA8«f) Bilanca na banki 31. ds- rembra 1044 Ročna blagajna 24 50 1500 154.37 12» 70 B37 00 1,420 05 17.00 30 00 I IB 23 152 15 400 HO 510.73 245(H) i I.HH0.I5 1,313 03 1,587 70 1000 20 10 17204 J 00 3.2MA 30 1,150 00 100 00 7.500 00 20 00 00.134 12 17,200 50 _24 apaJai obali in «a pavspai da lad«s km rail f na »amen« «0,104 12 »kopna i/.plačilu 881.842 30 Ootovlfta 31. dae. 1844 17,3 ! 4 0f> 8ea2ftftW5 Islsvs nadzornega odbora SANSs Zgorajšnje finančno poročilo SANSa Izkazuje dohodke In Izdatke od 1. januarja 1(144 do 31 decanibra 1044 Spletke okrog prestola kralja Petra , Napisal E. Yapou Mnogo je bilo ljudi v parkih in avenijah Belgrada dne 27. marca l#4l, v tistih ranih jutranjih urah. ko so razburjene in navdušene množice pozdravljale svojega novega kralja in nosile s seboj ogromne slike mladega vladarja-Petra II, kralja Jugoslavije. Mnogo jih je bilo. a nobeden med njimi ne bi bil mogel misliti, da bodo štiri leta pozneje ravno te množice na istem kraju zahtevala, da se ne sme več vrniti naza j. Takrat mu ie bil narod povaril v težkih in temnih urah ored Hitlerjevim napadom vodstvo ljudske vstaje. v Londonu dobrodošla vest, ker jim je nudila novih prilik za intrige in spletke. Obenem pa je te kroge še bolj odtujila realnosti in pravemu razvoju v Jugoslaviji. Nastala je tudi borba na življenje m smrt med obema kraljicama—Marijo, kraljico Jugoslavije, ki je bila proti poroki svojega sina pred po vrat kom nazaj v domovino, in Aapazijo, inorganatično vdovo umrlega grškega kralja Aleksandra I. A-spazija je bila mati Petrove neveste, 43 let stara, zvita žena kmečkega pokolenja iz Krete, ki je veljala za eno najlešpih žena Grčije. Poleg tega pa je tudi ena najbolj spretnih političnih osebnosti v visoki londonski družbi. Bila je odločena, da mora priti čim hitreje do te poroke. , • Pomagal ji je pri tem poslu njen veliki prijatelj, Vladeta Mi-letič, bivši jugoslovanski minister za notranje zadeve ln še prej načelnik policije v Belgra-du. Te spletke so bile tako o-gorčene, da se je nekoč celo razširila v Londonu govorica, da je kralj Peter zaprt, konfinlran, najbrže od kraljice Marije.' Ko je bila praznovana poroka preteklega marca, v navzočnosti angleškega, grškega in norveškega kralja in nizozemske kraljice, je biln kraljici Mariji "nemogoče" prisostvovati. Po poroki se je kralj Peter nastanil na svojem imetju v Sur-reyju. Kmalu nato je v Jugoslaviji zmagovalo osvobodilno gibanje. Titova moč v Jugoslaviji je naraščala in njegova slava se ja širila po vsem svetu. Njegovo prijateljstvo . s Churchillom je postalo trdno, tako trdno, da se je začelo postavljati vprašanje, kdo bo razpolagal z denarjem jugoslovanske vlade. Tu ni šlu le za kraljevo plačo fflO.OOO na mesec, temveč tudi za osebno posest kralja Petra v Jugoslaviji in izven nje, za mnoge investicije v železniških in diugih podjetjih, pred vsem ru-dokopih. Tudi člani dvora okoli njega so se začeli bati — čutili so, da jim preti izguba vsega bogastva, naloženega v Jugoslaviji in vrhu tega še izguba njihovih plač. Politikom in vl-sokftn uradnikom pa je bilo jasno, da bodo Izginile njihove stare politične strunke, n katerih so mislili, da jih zastopajo v inozemstvu. r • Takrat sta se obe kraljici pomirili in začeli kovati načrte, kako Npravlttl kralja nazaj v Jugoslavijo. Verjetno Je, da je Peter zaupal Churchillu, da mu bo jKimagal nazaj, toda pozabil je najbrže, da angleški minister-skl predsednik ne bo mogel vsiliti Jugoslovanom kralja proti njihovi vnljl. Obe kraljevski materi, generalski, politični in drugi postopači n« dvoru so sa združili, da po možnosti torpedlrajo apnra-zum Tlto &ubaifč. Kralj Pater je pretekli teden zavrgel regent-stvo, ki bi imelo biti ustanovljeno glasom tega sjiorazuma. , V domačem pomenku pred kaminom, v Oowning Streetu št. 10, sta Churchill in Eden poskušala prepričati kralja, ds ne im^, prelomiti s Titom in se postaviti proti temu, ksr je aplošns želja njegovega naroda. Peter pa je sledil naavetom spletkarjev . . . ONA. Po mnogih letih bodo morda zgodovinarji mogli razjasniti vse spletke in mreže, v katere so emigranti okoli njega zamotali mladega vladarja in ga končno privedli v sedanji položaj. Danes je položaj v njegovi domovini tak, da je najbrže zaigran ne le njegov prestol, temveč tudi vsaka možnost njegovega po-vratka kot zasebnika. Podrobno vse to danes še ni znano, toda nekaj podatkov je v zadnjem času vendar že prišlo na dan. Intrige okrog kralja so se za-jčele že na onum malem letališču v Črni gori, kjer so vsi čakali na letala, ki naj bi jih odvedla na varno.. Spletke so se nadaljevale v severni Afriki in se razrasle pozneje v elegantnih hotelih v Londonu in aristokra-t i č n i h gradičklh angleškega plemstva. Navidezno so ti jugoslovanski krogi vedno hvaljlj narodno gibanje odpora v svoji domovini, toda v pogledu konstruktivne politike se niso mogli nikdar zediniti, Slo jim je le za to, kdo bo imel največ vpliva na kralja ln najlepše mesto pri koritu. Kralj sam je okleval in omahoval, podpiral zdaj to, zdaj o-no frakcijo. Doma pa je med tem maršal Tito gradil svojo organizacijo za narodno osvoboditev. O tem gibanju kraljevski emigranti niso imejl nobenega pojma. Njih slepota je bila tako velika, da so deloma celo tajili obstoj tega gibanja. Londonski opazovalci so kmalu sprevideli, da je kralju popolnoma nemogoče, uteči tem Intrigam okoli svoje osebe. Dvor je bil in ostal edino upanje teh generalov, ki so bili brez armade, ki so vrhu tega še nosili na sebi pečat največjega vojaškega poraza v vsej zgodovini avo-ja dažele« Dvor 'je bil tudi edino upanje vseh onih visokih u-radnlkov, ki so bili tesno ^povezani s korupcijo ln kompromitirani radi nezdravih razmer, ki so vladale v njegovi deželi zadnja leta pred izbruhom vojne. Kralja Petra tragedija je bila, da je bil izven svoje dežele in da Je bil oddan ml te klike. Toda poleg te najhujše težave Je bilo tudi še drugih temnih točk v življenju mladega vladarja. ' Ko Je dosj>el kralj Peter v London, mu Je kralj Ueorge VI. nasvetoval kot mlademu sorodniku, ki Še ni bil odrastel šoli, naj jKisveti ves svoj čifs In vse svoje sile svoji vzgoji kot bodoči kralj dežele, katero je treba šele osvoboditi. Kralj George Je izbral zanj najboljše vzgojne možnosti v Cambridgeu, kjer Je Peter resno delal v šoli — toda le kratko dobo. Politiki, diplomati In generali iz njegove okolice so ga zasledovali, prodrli so v čitalnico univerz« in včasih celo v njegovo spalnico, da ga pridobe za svoje posebne politične cilja o/.kiisrčnega egoizma. Vodno fliova so/g a odvrnili od šolanja, jn ko je eden njegovih profesorjev, Harold Laski, opomnil kralja, do Je bolje, da se popolnoma posveti knjigam, ali pa šolo Sploh zapusti, ae je Peter »niločil šolo zapustiti. Ni nemogoče, da je bil vzrok njegovega skleini dejstvo, da )« bila v Csmbridgeii tudi prince-zlnja Aleksandra grška, s kate ro se le nameraval poročMI. To Je bila vaemo |>olltlčriemu krogu PinančAi promet, ki ga izkazuje poročilo, nam je jssen dokaz, ds Ima SANKovo delo mnogo somišljenikov In narod z zaupanjem prispeva v plemenite namene, ki so (»omagati našemu ljudstvu v stari domovini! - - Revizija HANKovega |>mlova* nja s« je izvršila fl januarja t. I v uradu SANSa K pregledovanju Je bil pozvan bivši In aeds-nji nadzorni odboi Rev, Vitsl Vodušek in seatrs Josle ZakraJ-šek sta bila Iz tehtnih vzrokov zadržans in se revizije nista mogla udeležiti. I Jo M) junija 1044 je blagajniške .jiosle vršil tyat J o tepli Zalar, od I. Julija dalje jih pa vrši brat V mren t Cainkar. Računi obeh tttt v popolnem redu. Podpirani nadzorni odbor u-gntnvlja, da je knjigovodstyo MANHa V le|>em ln natančnem redu In poslovanje v vseh pogledih je vzorno Izvrševano, kar je dokaz, da ima SANS v osebi | brata Mirka (I. Kuhla zmožnega Izvršnega tajnika, ki zaslu-jži narodnega priznanja in za-tupanja. Za narodni odbor: Joaephlne Erjavec, , Loula Žetesniksr Joaeph Zavartnik. K piios veta PONEDELJEK 29. JANUap^ = rdeča kokarda Roman iz velike jrancotke revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) Dečko me je odvedel prav na konec strehe in mi je pokazal veliko loputnico v svinčeni ploskvi med dvema pologoma. Ta loputnica ni imela zunaj nikake zaporf; toda v bližini sem opazil velik kup opeke, ,ki je bila menda ostala tam izza kakih poprav. Z vso naglico sem jo jel prekladati na loputnico in dečko mi je pomagal. V nekaj minutah sva je nakopičila več ko sto kosov. Ukazal sem svojemu spremljevalcu, naj je doda ie toliko; nato sem ga pustil pri delu in se vrnil k ženskam. Uverjen sem bilt da nam bo poslopje zgorelo pod nogami in da nam je umreti strašne smrti; k vendar sem dihal tu bolj svobodno, nego spodaj v markizinem budoarju, kjer mi je srce omagovalo od tesnobe. Tam sem v duhu že vi; del podivjane seljake, kako bodo planili na nas', na ženske, ki se bodo tuleč skrivale za naslanjači in kanapeji; tu, pod milim nebom, je bilo vsaj upanje, da poginemo v boju. Onkraj žlebov je zevala globina: tudi najmanj hrabremu izmed nas se ti lil" b*ti tlrugega ltekor smrti. In mimo tegaM bil *a| peiun odUržen, zakaj poslopje je bm> "veiilnr W -d* ni mogel zajeti vsega namah do vri« Tudi rtfitev ješe utegni* pri H »d kod. Zasenčil sem si oči pred svetlobo ier jel oprezati proti vasi in pocesti, ki vodi v Cahors. Čez kako uro je morala dospeti pomoč. Svit požara so gotovo videli več milj daleč; prepričan sem bil, da bo priganjal maščevalce k naglici. Tudi abbe Benoit je utegnil vsak trenutek prihiteti, če je le vedel kako Sredstvo, da nas otme. Po tem takem je bilo še upanje. > A tisti mah se je oglasil stari sluga. "Kje je gospod Gsrgouf?" je šepnil s pridušenim glasom. "Oh/' sem vškliknil, "pozabil sem nanj." "Na streho je zbežal," je nadaljeval starec, gledaje okoli sebe. "Ko smo prišli mi, gospod vikont, so bila ta vrata odprta." "Nu, kje je tedaj?" Ozrl sem se po strehi; bila je temna in sence dimnikov so ponekod ovirale razgled.. Oskrbnik se je bil nemara skril kje v temi blizu nas —če se ni iz obupa strmoglavil v globino. A v tem je pritekel dečko, ki sem ga bil puetil pri opekL !< "Temle je nekdo!" je dejal. Vee prestrašen se je oklenil starega sluge. "To mora biti Gargouf!" sem odvrnil. '"Počakajte me tu!" Ne de bi poslušal ženske, ki so me zaklinjale, naj ostanem, sem oprezno krenil v naznačeno stran. Izprva nisem mogel ničeser opaziti; a kmalu ee mi Je zazdelo, da se nedaleč od mene, prev ne robu strehe, nekaj giblje. Ne vedoč, s kom imam opravka, seme se približal. In res —bil je Gargouf! Ždel je ob dimniku, v najgostejši temi, tam, kjer Je končna stene stranskega krila štrlela nad vrtom, skozi katerega sem bil prišel v grad. Ta končna stena ni imela oken in večine vrta pod njo je bila temna, zakaj vogal zgradbe ge je skrival odsevu gorečih poslopij. Mislil sem, da se je oskrbnll umaknil semkaj, ker se je ho-tel skriti, in da me zaradi teme ne spozna. Ko sem pristopil k njemu, se je vzdignil na kolena ter zarenčel kakor pes. "Nazaj!" je rekel z glasom, v katerem ni bilo več človeškega zvoka "Nazaj, če ne . . ." "Pomirite se, prljetelj," sem rekel s tehtnim glasom, meneč, da ga strah pripravlja ob razum. "Jaz sem, vikont de Saux." "Nazaj!" je bil njegov edini odgovor, in dasi je ždel tako nizko, da nisem videl njegove sence na ozadju dreves, ki jih je škrlatil požar, sem vendar opazil svetlikanje pištole, s katero DALMATINSKE POVESTI igo = Kaš GLJEVSKI PASTIR (Nadaljevanje) Drugi hite proti staremu gradu Cačini, drugi v mogočno trdnjavo kliško prosit pomoči, ako bi Turki oblegeli Sinj. Kar m bilo za hrambo trdnjave, zidane vrhu strmih pečin, so jih odpravili: starce, žene, otroke so odvedli v gore; samo nekatere hrabre ¿ene se niso hotele ločiti od mož, bratov, einov. Ostale so, de t njimi ali zmagajo ali umro. Dobro in trdno je bilo grajsko obzidje. Kakor vzraalo Iz pečin je gledalo ponosno v dolino. Na stolpih in v medzidjem eo stali velikanski topovi, katerih bobneči grom je pretresal vso ravnino, in dale< ao sloveli "vitezovi ainjski" po neumornem pogumu in rodoljubju _ Preko Llvna so se valile turške sile proti Prologu. Nameravale so ae polastiti vseh mest in trdnjav do morja in ugrabiti Benečanom dalmatinsko morsko obrežje, kateiemu »o vladali. Pri Livnu ee je razkrojila tur Ška vojska na tri oddelke: leva četa naj bi udrla preko Čačine in Trilja naravnost na Kliso, srednji in desni oddelek vsak po svojem potu do Sinja in oba naj bi zaeno plenile na grad. Ko bi vzeli Sinj in Kliso, napotili bi se do morje iif'napadli Split od severa in od vzhoda To so nameravali Turki za prvi čas. Na Prologovih tratah in dolinicah je bilo dokaj hiš in gorskih staj, kjer so redili poleti govedino in drobnico Tudi Andrijev oče je imel nad Gljevom lepo stajo, in Andro, kateri jo je oskrboval, je pokazal v nevarnosti, kako umno in srčno ve reševati mnogobrojne črede Najdemo ga nekrga dne na poti, ki vodi od celinskega mostu na levi breg gori do posameznih staj Vozil Je «eno v pripravna zavetja, zakaj ve, koliko časa bodo morali živeti v daljnih in skritih brlogih. Ali /dajci pnhitc nekateri pa- »tirji in kriče: "Turki, Turki!" Vrnejo tovore in beže z brda; tudi Andro mora ž njimi. Ali sovražne prve straže na konjih jih dohite, ujamejo, zvežejo in ženejo pred sabo. Andro, ki je bil nekoliko vešč turškemu jeziku, začne govoriti z divjimi vojaki. Načelnika je to veselo iznenadilo, ker Je mi-■111. da poizve važnih novic. Andro je bil prav zgovoren mladenič. Opisoval je trdnjavo sinjsko. nje stolpe in obzidje, govoril o branitel jih. ali tako, da eo Turki mislili: "Samo ugleda-tl jih je treba, in Sinj je naš!" Ibru, begu mostarskemu, voditelju desne čett, zapove Musa, paša sarajevski, naj odrine v gorenje pokrajine cetinske, naj jih porobi in se nemudoma napoti do morja pri Trogiru. Andro je moral iti z Muso, da mu bo za ogleduha. Kmalu se je prekanjeni mladenič toliko prikupil osornemu paši. da mu ni bilo težko delati na korist krščanskim bratom. Sinjanje se niso udali takoj. Baldo Lepetun se je smejal paši s svoje pečine, ko Je zahteval, naf Izroči grad Morali so torej Turki trdnjavo oblegati. Seveda |tm je bilo do tega, da bi spoznali obJfidje, posebno ona mest«, kjer bi topovom in nasho- je meril name. "Nazaj! Dajte mi minuto časa" (glas mu je mekefal od groze), "samo minuto, da ukanim te peklenščke! Če pa vzdignete hrup, tedaj vediti, da ne poginem sam! Ne, sam ne bom poginil! Nazaj!" "Ali se vam je zmešalo?" sem vprašal. "Nazaj, če ne, ustrelim!" jč zarohnel. "Ne maram poginiti sam!" Pokleknil je bit na rob strehe, držeč se z levico za dimnik. Planiti nanj je pomenilo v tem položaju strmoglaviti v ¿nrt; nikakega haska se nisem mogel nadejati od takega poizkusa. Odmaknil seftt se. In baš tisti mah je Gargouf zdrknil čez rob ter izginil. Globoko sem zasopel in nastavil uho; toda nikakega padca ni bilo slišati. Približal sem se žlebu in pogledal v globino. Oskrbnik je visel v zraku, kakih deset čevljev pod menoj. Plezal je, počasi in presledkoma prestavljaje noge; očrti njegove temne postave so postajali čedalje bolj nerazločni. Nehote sem potipal okoli sebe; in res sem zadel z roko ob vrv, po1 kateri se je spuščal nizdol. Bila je zadrgnjena okoli dimnika. Razumel sem ga. Lopov aam je bil zamolčal svoj načrt za beg, da bi bil tem bolj gotov uspeha in da ne bi moral ustopiti prvenstva Denizi in ostalim ženskam. Ogorčenje, ki me je prešinilo ob tej misli, je bilo v prvem trenutku tolikšno, da sem se vprašal, ali ne bi bilo pravično, da mu prerežem vrv in ga strmoglavim v globočino. Baš tisti mah pa se je vrt pod menoj napolnil s svetlobo in kakih petnajst upornikov je pri-drlo protf vratom, skozi katera sem bil prišel v grad. Dih mi je zastal. Oskrbnik, ki je visel pod menoj baš na sredi poti, se je prestal spuščati in se ni več ganil. Le zibal se je še nekoliko; v jarki luči plamenic, s katerimi so si svetili novodošlecl, sem razločil sleherni vozel vrvi in celo njen konec, ki je segal do tal. Besneži ga v prvem zaletu niso opazili. Kri mi je oledenela, ko je prišel kolovodja do vrvi; mislil sem, da ga mora ugledati. Toda zdlrjal je mimo in izginil skozi vrata. Malone vsi ostali so za njim minili vrv, ne da bi se bilo kaj zgodilo. Zadnja ja bila ienščina, ki me je bila ob-' sula s kletvinami, ko me je videla pri oknu. S plamenico v roki je hitela za ostalimi. Tik pod oskrbnikom se je ustavila? z nogo že iztegnjeno, da bi stopile na prag. Videl sem, kakb je počasi okrenila glavo. Vzdignila je oči ... in ga je zagledale I Tuleč od radosti je pograbila konec vrvi in jela vleči zanj, kakor da ga hoče stresti na tla. Vsa okolica je odmevala od njenega zmagoslavnega krika in lajanja. Moški, ki so bili že v gradu, so jo začuli; vrnili so se in jih privedli še nekaj s seboj. Klečeč na robu strehe, sem z grozo prestrezal v globini bliskanje krvoločnih zenic, Bog zna, kake so bile šele misli nesrečneža, ki je visel med nebom in zemljo! Zdrznil se je in jel plezstl kvišku, da bl se vrnil na streho: tako se je dvignil za kakih dvanajst vozlov. A držal se je že več minut; in ko Je prišel do tod, mu je nestalo moči. Meja tega, kar zmorejo človeške mišice, je dana. Poskusil še je vzpeti do prihodnjega vozle, toda Ječe je zdrknil nazaj. Zavil je zrkla proti meni. "Potegnite me gori!" je zahropel z ugajaša-jočlm glasom. "£a Boga vas prosim, potegnite me gori!" Toda podivjane! so držali za konec vrvi; niti da sem bil dovolj močan, ga ne bi bil mogel vzdigniti. "Plezajte," sem mu zaklical, "plezaj-te, če vam je do življenja!" Zakaj slutil sem, da bo Čez trenutek prepozno.' (Dalje prihodnjič.) Zemljevid kaše bojno fronto v Belgiji in Lukaemburgu. kjer Je bila strta velika nemška ofenziva in nacijska armada pognana nasaj. kom pretila manjša nevarnost in bramba. Odpošlje tedaj Musa Andrija, da se prepriča o najnovejših naredbah v gradu in mu poroči vse na drobno. V temni noči se ukrade Andro okoli gradu. Pod severnim stolpom, kjer silijo temne razpoke v drob nakopičenih pečin, se splazi precej visoko. Z glasnim žvižgpm, znanim samo Si-njanom, privabi stražo kraj zidu. Sedaj čuje z omotne visoči-ne poziv: "Kdo si?" "Andro Mo-drič—važnih novic imam. Potegnite me gori." Četrt ure pozneje potegnejo Andrija po vrvi na zid, in kmalu stoji pred kapetanom Lepe-tunom. Natanko mu poroča o moči neprijateljev in o njih namerah; Sinjanom prigovarja, naj bodg vrlega poguma, zakaj sovražniki nimajo dovolj streliva niti živeža, in slabo jim poj-de, ako se kristjani čvrsto drže ... Nato pokaže kapetanu in njegovima -namestnikoma kraj, na katerega bodo streljali Turki z vso silo svojih topov in ga potem naskočili; zatrjuje jim, da se od severa zdaj za zdaj ni bati ničesar.—Potem se zopet spusti po vrvi v dolino in se utrujen vrne v turški tabor, kjer naznani paši nekaj na videz važnega, v resnici pa le izmišljenega in kristjanom celo koristnega. Nato so drugega dne Turki pričeli od južne strani metati s topovi težke kroglje na trdnjavo. Zakaj Andro jim je govoril, da je na severni nevarno zaradi podzemeljskih hodov, polnih smodnika, s katerim bi Sinjanje lahko zasuli vso turško vojsko. Topovi z gradu se oglase in uničijo marsikatero turško pripravo. Tudi poznejši naskoki, po katerih so morali postiti Turki mnogo vojnikov mrtvih ali ranjenih pred zidom, koristili niso nič, in Musa je bil jako nejevoljen. Mislil je, kako bi se bojeval drugače, ko razvidi po tridnevnih bojih, da sam ne ukloni gradu, Andro se je delal, kakor bi znal, kar namerava paša. Ko ga nekega večera pošlje na ogled, ga srčno nagovori: "Mogočni paša, znano mi je, da želiš pozvati Ibra bega in ž njim zaeno naskočiti trdnjavo. Obema vojskama se ne more upirati, niti se jih ubraniti. Ako veruješ sužnju svojemu, hočem ti oni dan, ka terega določiš in o zapovedani uri, bodisi v solnčnem svitu, bodisi v nočni temi, privesti bego-vo vojsko na ono mesto, katero si izbereš; in obleženci ne bodo niti vedeli, niti sumničili o nevarnosti, ki jim grozi!" Musa ostro pogleda sužnja, ki se je predrznil tako naravnos ; govoriti ž njim; ali na njegovem licu je videti zgolj udanost in zvestoba. Torej mu odkrije svoje misli, da namerava napasti grad od južne in od večerne strani v peti noči s pomočjo begove čete. Zapove mu, da to naznan Ibru in da ga vodi na pot od Muča proti gradu. Ko prispejo do kraja, kjer se vdira ozka dolinica, na^ trikrat ustrele iz puške.—"In ako izteče vse po sreči, nisi več moj suženj, nisi več ubogi 'gljevski pastir', nego obdariti te hočem, s čem ti srce želi!" V prihodnji jako nemirni noč se napoti Andro z dvema konji koma po brdih in dolinicah proti severu, da pride k Ibru na gorenjo Cetino. Vodil je svoje stražnike trikrat po ozkih stezah okoli gričev, toda ne daleč od Sinja; Turčina nista opazila te prevare. Ko sta že utrujena, skočita raz konja, da se počijeta. Andro jima ponudi iz svoje vrečice kruha, sira in rakije; zadnje toliko da se je Turčina dobro nalezeta in zadremljeta. To priliko porabi Ahdro in se brzo vrne v Sinj, kjer ovadi vso namero kapetanu Lepetunu. Po sebno ga opozori, naj se peto noč ukrade na pot Muča in s tremi streli da znamenje ponočnemu boju. Ko bodo Muso pobili, naj drugo noč čakajo skriti pri mu-ški soteski; privedel jim bo be govo vojsko, kakor privede lovski pes divjačino svojemu gospodarju. t Ko je mladenič odhajal iz ka-petanove hiše, sreča—Ovito. "O Andre, ti si pri Turčinih!" ga nagovori dekle. "Da, in služim domovini!" "Oj, da te neverniki ne zasle-pe s svojim zlatom, da ne izdaš doma in rojakov! Sicer me vidiš danes zadnjjikrat." "Ne boj se, Cvita; le pridi z očetom šesto noč na Muč, videla boš, kako povabim bega na svat- Pes Je doelUcr.t najboljši človekov prijatelj. SUpce« «r^to slušllo tudi s« vodnike. N. sliki J« «top* L?l« T. Hammond e svojim psom. ki Je dobil odlikovanje od vojn« oblasti ..to ker svojeg« gospodarja zvesto vodi na vojno delo. bo! Ali glejte, da primete Muso, ali vsaj ugrabite njegovo glavo, katero hranite dobro in skrivaj, dokler ne pridem jaz." "Zakaj VJ vpraša ona začudena. " "Videla boš, mila nevesta moja! Stori samo po mojem nasvetu; moji prijatelji ti bodo služili v vsakem trenutku do zadnje kapljice krvi." Poslovita se. "Gljevski pastir," kakor ga nazivajo Turki, prispe do spečih konjikov, ko se na Prologom že svita. Zbudi ju, dovede konja, in zlovoljnega obraza jezdita poleg njega. Rakije danes nista marala. Andro najde bega sredi opu-stošenih sel in. mu sporoči Mu-sino zapoved. Kažipot mu je na poti proti Sinju, kakor mu reče; resnično pa ga vodi čez gole bregove in pečevite globine proti muški soteski. . V tem času prirede Turki pred Sinjem vse, česar treba za glavni udarec; ali tudi kristjanje se pripravljajo. \ Pride peta noč. Na obeh straneh je vse na svojem mestu; seveda paša ne ve, da ga pričakuje grajski kapetan. ' p? Na večer gré vojak iz trdnjave, da bi dal zr&jnçnje-( Dalje p " ^ — I V Prosveti sotfn«vnï"sv«iov-ne ln delavske vesiL Ali Jih čiteto vsak dan? Razni mali oglati Hišnice'Janitresses * za fina uradna poslopja. Na severni strani. Izvrstno delovno ' stanje. Ugodna transportacija. Vprašajte za Mr. Butler, hišnega nadzornika, 919 No. Michigan Ave. Razni mali ogla« Hišniki "Janitorj za fina uradna poslopja. Na ' strani. Izvrstno delovno J Ugodna transportacija. VprJS Butler, hiinega Mr. 919 No. Michigan Ave. nadzor POTREBUJEMO MOŠKEjj se "Laundry Washing" ^¡A vas naučimo, stalno delo W pozneje. '^»i UNION LINEN CO 4131 Ravenswood, blizo Irving p, $50.00 ZASTONJ Ako mi poveste nekoga, ki ima da karo na prodaj. Ali pa ja2 ¡¡Z vašo karo in vam daru $50 oe „ tovini. I PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNjpcr "HEADERMEN" Mašinistem mašine operatorje, moške in ženske. Težake, čistilce in splošna dela. BOSS BOLT&NUT CO. 3403 W. 47th Street DELO DOBE HIŠNICE "JAMTRESSES" Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure ivec«, ] Vojno nujna industriji. fa Rabimo tudi rarjeo' pomočnice v jedilnici lrT* VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY i "EMPLOYMENT OFFIcr ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street Ali afte naročeni ns dnari "Proeveio"f Podpirajte svoj li TISKARNA S.N.P.J. ■ sprsjsens vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, da Tiskovine naroča v svoji tiskarni] .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne «... Cene smerne, ualjsko delo prrs vrata Pišite po informacije ns nsslov: SNPJ PR/NTERY !8&7-i9 8. Lawndale Avenue Chicago 23. Illlaok TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveto acije «s lahki A p«t llanov vse ««ako. ■ ¿lani še pta< Po sklepu 12. rada« koaveacij« as naroči a« list Proavsfck prišla J« •dan, dve. tri. štiri «U pat llanov Is «o« družina k sni nsnt-nini. Lisi Prosvtta sten« s« vsa ««ako. n član« «U MČlana W 00 n eno letno naročnin«. Km «a ¿lani še plačajo pri asssmsntu $1.20 m tednik, s« Jim to priffc^ k naročnini. TorsJ sedaj nl vsroks. r*& da Js list pradrag iS ¿lan« «N»J. Lis1 Prosvota J« vaša lsstnina la getov« I« v vs«ki drušlni nekdo, ki M rad čital list vsak dan. P«jasnlloi—Vselej kakor hitro kkterl teh članov preneha biti ¿1« SNPJ, ali če se preseli proč od družin« in bo zahteval ssm svoj M tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je teko skupno naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu list«, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako trf« o* stori, tedaj mora vpravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cana listu Prosv«ta jat Za Zdruš. driava in Kanado S4.00 1 tednik la.______ S tednika la._ 3 tednika la____ 4 todalke la..... 5 tednikov ia l M al» Z« Chicago ln okolico f - 91 * 1 tednik la............ S la............... S tednike In______ 3 J . 2./» .... li« 4 tednik« la... 5 («daikov ia Z« Evropo J«.______ Ispolntte spodnji kupon, priložit« potrobao vsoto denarja ali Mon«y Order v pismu in si naročite Proaveto. list ki Ja vate laitnlsa. PROSVETA. SNPJ. 2I5T Bo. Lawndala Av«. Chicago 29. IU. Priloženo pošiljam naročnino s« list Prosvoto vsoto 9—-— 1. -------------------------CL družtvs --------- Ifaalov ............................... Ustavit« tad nik te gi prlpižlto k moji naročnini od sla*«» članov me)« družina: 2 .----------------!---------ÔL društva It........... 9.--------------------CL društva ŠL...... ■—" 4.------------------CL društva št—--- 9.----------------61. M«ato-------z----------------Država. W«v naročnik Q *tar naročnik Q