Leto LXXI., št. 231 a
Ljubljana, petek 14* oktobra 1938
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan  popoldne,  tzvzemši nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst S Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlšTVO LJUBLJANA,  Rnafljeva ulica stev. 5
Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg ftt. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska----,
telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351
Pred novimi mednarodnimi zapleti ja ji:
V Berlinu sporazum m v Komarmi prelom
Nemčija in češkoslovaška sta se sporazumeli o določitvi nove državne meje brez plebiscita, v Ko-marnu pa so Madžari prekinili pogajanja in zapustili konferenco — O sporu bodo morale sedaj odločati velesile
BERLIN, 14. okt. br. Po včerajšnjem razgovoru češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Chvalkovskega z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom se je popoldne sestala berlinska mednarodna komisija. Na tej seji so ugotovili, da so bili izvršeni vsi sklepi, sprejeti dne 5. oktobra v pogledu razmejitve med Nemčije in Češkoslovaško. Ker sta se o nekaterih spornih vprašanjih Nemčija in Češkoslovaška direktno sporazumeli, je mednarodna komisija ta sporazum odobrila in sklenila, da plebiscita v mešanih pokrajinah ne bo. ker sta se Nemčija in Češkoslovaška medseboj sporazumeli tudi o vseh teh vprašanjih. Na podlagi tega sporazuma bodo sedaj izvršene nekatere korekture provizorič-ne meje, upoštevajoč pri tem gospodarske in prometne razmere.
Poseben pododbor proučuje sedaj vprašanje opcijskega prava in izmenjave prebivalstva. O tem še ni nikakih sklepov. Spričo pomirljivosti, ki sta jo v zadnjih dneh pokazala tako Praga kakor Berlin, pa je pričakovati, da bodo tudi ta vprašanja za obe strani povoljno rešena.
Vlade velesil so bile brzojavno obveščene o sporazumu glede plebiscita in je bil zato odhod članov britanske legije, ki bi morali prevzeti službo nevtralne policije v plebiscitnem ozemlju, odpovedan.
Tudi razgovori o ureditvi gospodarskih odnosa je v med Nemčijo in Češkoslovaško so že znatno napredovali. Storjeni so že vsi koraki, da se čimprej normalizira železniški promet, prav tako pa je^će vpostavljen poštni «romet. Tudi glede plačilnega prometa so pogajanja že zelo napredovala in pričakujejo, da bodo vsa vprašanja v kratkem ugodno rešena, tako da v gospodarskem življenju ne bo prišlo do zastoja.
Ugoden odmev v Parizu
Pariz. 14. okt. br. Vest o sporazumu med Češkoslovaško in Nemčijo, ki je omogočil končno ureditev nove državne meje brez plebiscita, je izzval v Parizu veliko zadovoljstvo. V tem vidijo dokaz, da je na obeh straneh prevladala dobra volja in izražajo upanje, da bo tudi v vseh ostalih vprašanjih prišlo do sporazumne ureditve.
Prelom v Komarmi
Madžari so docela nenadoma spremenili svoje stališče in prekinili pogajanja
PRAGA, 14. okt. br. Pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko v Komar-nu so bila sinoči docela nenadno prekinjena. Madžarska delegacija je prvotno znatno omilila svoje stališče, tako da je mogla češkoslovaška delegacija sestaviti podrobne predloge glede bodoče državne meje.
Na včerajšnji dopoldanski seji obeh delegacij je češkoslovaška delegacija predložila Madžarom tudi že zemljevid z začrtano novo mejo. Tedaj pa so Madžari naenkrat izjavili, da so ti predlogi nesprejemljivi in zahtevali, da se seja prekine, da bi mogli stopiti v stike s svojo vlado. Vodja madžarske delegacije zunanji minister Kanva je opoldne v spremstvu ministra Telekva odpotoval v Budimpešto, od koder se je vrnil ob 18. Nato sta se ponovno sestali obe delegaciji k skupni seji. na kateri pa se Madžari takoj v začetku podali izjavo, da se na osnovi češkoslovaških predlogov ne morejo pogajati in da vztrajajo pri svojih prvotnih zahtevah. Ker pa je te zahteve češkoslovaške delegacije že ponovno odklonila, smatrajo, da bi bila nadaljnja pogajanja brezpredmetna. Madžarska delegacija je po tej izjavi zapustila konferenco in odpotovala v Budimpešto.
Pri odhodu madžarske delegacije je več sto Madžarov skušalo prirediti demonstracije, toda policijske oblasti so energično intervenirale. Za snoči je bila napovedana tudi skupna večeria obeh delegacij na madžarskem parniku, na
katerem je bila nastanjena madžarska delegacija. Večerja je seveda odpadla.
V češkoslovaških krogih so nad postopanjem Madžarov zelo presenečeni. Madžari so takorekoč preko noči spremenili svoje stališče in obnovili svoje prvotne zahteve, ki so šle tako daleč, da so zahtevali odcepitev ozemlja z več kakor 1,200.000 prebivalcev. V slovaških krogih smatrajo te zahteve ne samo za pretirane, marveč za naravnost smešne, zlasti še, ker se Madžari pri tem sklicujejo na predvojne madžarske statistike iz leta 1910. Kakšne so te statistike, najbolje dokazuje izjava, ki jo je zabrusil vodja Češkoslovaške delegacije dr. Tiso v obraz madžarskemu zunanjemu ministru Kanvi ugotavljajoč, da so Madžari celo njega (dr. Tiso) proglasili za Madžara, čeravno je bil vedno znan kot nacionalno zaveden Slovak.
Češkoslovaška delegacija je v svojem popuščanju šla do najskrajnejše meje in je ponudila Madžarom odstop sedmih obmejnih okrajev s površino 557.000 ha, kar predstavlja 11 odstotkov vsega slovaškega ozemlja. Madžari pa so zahtevali še nadaljnjih osem okrajev, tako da bi prišlo pod Madžarsko več kakor ena petina slovaškega ozemlja.
Pred odhodom iz Komama je madžarski zunanji minister dostavil češkoslovaški delegaciji noto madžarske vlade, v kateri ta sporoča, da se bo obrnil v svrho rešitve madžarsko-češkoslovaškega spora na velesile.
Slovakov
Slovaki žele sporazum z Madžari, toda na pravični podlagi
Praga, 14. okt. e. šef tiskovnega odseka pri češkoslovaški delegaciji Emo Bochum je izjavil zastopnikom tiska:
Slovaki so majhen narod, 2 in pol milijona duš. ki morajo zdaj, ko gre za ohranitev lastne narodnosti, kakor tudi za celokupno življenjsko sposobnost slovaške avtonomije, najtočnejše proučiti vsa novo nastala vprašanja. Vsaka nepremišljena odstopitev slovaškega ozemlja bi bila lahko usodna za obstoj slovaške avtonomije. Iz teh razlogov je morala češkoslovaška
delegacija ob priliki pogajanj najtesneje povezati etnografske momente s strateškimi, prometnotehničnimi in gospodarskimi. Madžarski predlogi so za Slovaško nesprejemljivi, ker bi s tem ena petina slovaškega prebivalstva pripadla Madžarski. Češkoslovaška delegacija ni mogla pristati na madžarske zahteve, ker bi na ta način ostala največja in najvažnejša slovaška mesta izven meja Češkoslovaške. Slovaki žele sporazum z Madžari, toda na pravični osnovi.
Podkarpatska Rusija proti okmitvi
O pristanku na madžarske zahteve ne more biti niti govora
Užhorod, 14. okt. e. Predstavnik Podkar-patske Rusije dr. Bačinski je po prekinitvi pogajanj dal novinarjem naslednjo izjavo:
Podkarpatska Rusija je že 8. avgusta 1918 rešila svojo usodo. Jasno in nedvoumno se je izjavila, da prostovoljno stopa v državno zajednico s Cehi in Slovaku To
so potrdili tudi predstavniki veles=l v St. Germainu. Podkarpatski Rusi so zahtevali najširše avtonomne pravice. Te pravice so dobili po narodnem svetu, v katerem so zastopane vse politične struje, razen komunistov. Ugotavljajoč, da je praška vlada ugodila zahtevi glede ustanovitve
narodnega sveta in priznala prvo rusinsko vlado z dr. Bodi jem na čelu. mi s svoje strani lahko dodamo, da bodo Madžari, ki žive pri nas, užival' vse politične pravice. Smo pa rade volje pripravljeni izvesti zamenjavo Madžarov za Slovake, ki žive kot
narodna manjšina na Madžarskem. Ne more pa biti niti govora o tem. da bi se Podkarpatska Rusija priključila Madžarski, ali pa tako okrnila, da bi ne bila več sposobna za samostojno življenje.
Prikrite madžarske grožnje z oboroženo intervencijo
Vznemirjenje v Komarnu in drugih obmejnih krajih — Zagotovilo vojaSkega poveljnika Slovaške
KOMARNO, 14. okt. e. V novinarskih krogih, ki spremljajo češkoslova-ško-madžarska pogajanja, se je včeraj govorilo o izjavi nekega člana madžarske delegacije, ki je na pripombo Slovakov, da bi se v najskrajnejšem primeru pogajanja lahko prekinila in da bo spor predložen mednarodnemu forumu, izjavil: Je še tretji način, da se doseže to, kar mi zahtevamo! To izjavo tolmačijo kot grožnjo z oboroženo intervencijo Madžarske. Zadnja dva dni je res že prišlo vzdolž madžarske meje do cele vrste spopadov z madžarskimi teroristi, ki so vdrli preko meje in napadli razne javne ustanove. V treh obmejnih okrajih je bilo zaradi tega proglašeno obsedno stanje. S češkoslovaške strani so bili izdani vsi potrebni varnostni ukrepi.
KOMARNO, 14. okt. e. Po prekinitvi pogajanj med češkoslovaško in madžarsko delegacijo je postal Doložaj v mestu in okolici zelo resen. Češki Komarno deli od madžarskega samo most Straže so pojačene. vse je v polni bojni opremi. Na podlagi odredbe odbora za varnost mesta, ne sme po 21. nihče na ulico. Povsod so napravljene barikade, vendar mislijo, da se bo spor rešil na miren način s posredovanjem velesil odnosno berlinske mednarodne komisije. V javnosti krožijo najbolj fantastične vesti in vse se boji, da pride dc najhujšega. Vojaški poveljnik na Slovaškem je zaradi tega izdal snoči proglas v katerem poziva prebivalstvo, naj ohrani mirno kri in naj se ne da begati po alarmantnih vesteh, ki jih širijo madžarski agenti z namenom, da bi izzvali zmedo, češkoslovaška vojska bo častno branila slovaške meje in ostane še nadalje v stalni pripravljenosti.
Celonočna seja madžarske vlade
Budimpešta, 14. okt. e. Vest o prekinje-nju pogajanj s Češkoslovaško je dospela v Budimpešto pozno zvečer in je v vseh krogih napravila porazen vtis. Ko se je vrnila delegacija iz Komama, se je takoj sestal ministrski svet, ki je zasedal Se pozno po polnoči. Po nekaterih, vesteh je vlada na tej seji sprejela zelo važne in dalekosežne sklepe. V obveščenih krogih pa demantira jo vesti o baje nameravani splošni mobilizaciji. V Budimpešti je prišlo snoči do desničarskih demonstracij. Demonstrant je so vzklikali: Vse nase hočemo! in zahtevali, da vlada energično nastopi.
Vojaški okrepi Madžarske
BUDIMPEŠTA, 14. okt. br. Seja vlade je trajala od 22. do 3. zjutraj. Zunanji minister Kanva je obširno poročal o pogajanjih v Komarno, nakar je vlada razpravljala o vojaških ukrepih, ki jih smatra za potrebne glede na razvoj zunanje-političnega položaja. Uradno poročilo naglasa, da je ministrski svet sprejel sklepe o povečanju vojaške varnosti države.
Bo jevitost madžarskega
Budimpešta, 14. oktobra br. Ves madžarski tisk je pod vtisom prekinitve pogajanj v Komarnu. Listi v zelo ostrih besedah zahtevajo izpolnitev vseh madžarskih zahtev in pozivajo vlado, naj ostane nepopustljiva. Češkoslovaške predloge označujejo za popolnoma nesprejemljive. >Pe-ster Lloyd« piše, da zahteva sedanji zgodovinski trenutek popolno slogo, disciplino in vztrajnost vsega naroda. »Pesti Uj-sazge naglasa, da Madžarska ne potrebuje nikakih tujih nasvetov, ker zahteva
samo svoje pravice. Doba paktiranja mora prenehati. Madžarska si mora sama krojiti svojo usodo. Listi pozdravljajo sklepe vlade o vojaških ukrepih, ki kažejo, da je Madžarska v skrajnem primeru odločena tudi za oboroženo intervencijo.
Madžarsko sporočilo velesilam
BUDIMPEŠTA, 14. okt. AA. (MTI): Po obvestilih diplomatskega dopisnika madžarske telegrafske agencije bo madžarska vlada obvestila zastopnike štirih velesil o stališču, ki ga je včeraj zavzela v Komarnu njena delegacija. V sporočilu bo zastopnike velesil med drugim opozorila, da si pridržuje pravico akcije, ako bi se pokazala potreba obrambe madžarskih interesov. Reuterjev poročevalec doznava iz uradnih krogov, da bo Madžarska v primeru neuspeha svoje akcije pri štirih velesilah direktno intervenirala, da onemogoči nadaljnje pre ganjanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem.
Obvestilo praški vladi
KOMARNO, 14. oktobra. AA. (Havao).
Slovaška delegacija je pooblastila opomo-močenega ministra Krna, da obvesti oatred njo vlado v Pragi o poteku razgovorov z madžarsko delegacijo in da ji «tavi na razpolago dokumente, K: naj jih ministr-srtvo zunanjih zadev izroči zastopnikom Štirih velesil, v Komarnu sta u.tala samo predsednik avtonomne vlade PoJkarpai-ske Rusije Brody in mini* ai Bačinski, ,ki nadaljujeta razgovore z Fstcrhazvjem, zastopnikom narodriega sveta madžarske manjšine. Takoj po odhotiu maužarske delegacije je komarnski portfivai - bjavil dekret, da se pod pretnjo prine kazni od 12 ur do 14 dni prepovt uuje izobešanje madžarskih zastav.
Mučno presenečenje v Londonu in Parizu
London. 14 okt br Prekinitev pogajanj v Komarnu je londonske kroge mučno presenetilo. Splošno sodijo, da bo marala sedaj Anglija, ki je prva dala pobudo za monakovsko konferenco, prevzeti posredovanje tudi v tem sporu. V vladnih krogih pa izjavljajo, da pred povratkom ministrskega predsednika Chamberlaina ni pričakovati konkretnega stališča angleške vlade. Zaenkrat bo prišlo do izmenjave misli med štirimi velesilami.
Pariz, 14. okt. br. Vsi pariški listi na uvodnem mestu objavljajo poročilo o prekinitvi pogajanj v Komarnu in poudarjajo, da bodo morale sedaj ta spor rešiti velesile. Nekateri listi obžalujejo, da v Monakovem glede Madžarske niso bili sprejeti konkretnejši sklepi in sodijo, da bo ta problem zadal velesilam Še mnogo preglavic.
Madžarsko izzivanje
Bratislava, 14. okt. e. Tukajšnji radio odgovarja na vesti budimpeštanskoga radia, da je v iMunkačevu in okolici proglašeno obsedno stanj«, in pravi, da je proglašeno zaradi divjanja madžarskih terorističnih tolp, ki neprestano vpadajo na slovaško ozemlje in v Podkarpatsko Rusijo. V utemeljitev tega so po radiu tudi objavili imena aretiranih madžarskih teroristov, in onih, ki so bili v spopadu ubiti.
Bratislava, 14. okt. A A. (DNB). Kakor se doznava, je slovaška vlada proglasila obsedno stanje v pet okrajih vzhodne Slovaške, ker je prišlo tamkaj do ponovnih spopadov med pripadniki raznih narodnostnih skupin. Posebno hudi so bili v katerih krajih proti židovski izgredi.
Chvalkovsky v Berchtesgadenn
Danes bo sprejet pri kancelarju Hitlerju
Praga, 14. okt. e. Pozornost politične javnosti je osredotočena na bivanje zunanjega ministra dr. Chvalkovskega v Berlinu odnosno v Berchtesgadenu. Dr. Chvalkov-&ky, ki se je včeraj odpeljal v Berlin, je imel že ob 11. dopoldne dveurni pogovor i nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. na katerem sta razpravljala o raznih nemško-českoslovaških vprašanjih. Po tukajšnjih informacijah je prvi službeni obisk češkoslovaškega zunanjega ministra v prestolnici rajha v političnih in novinarskih krogih vzbudil največjo pozornost. Službe-
ni komunike o tem sestanku je zelo kratek. Značilno je pisanje berlinskega tiska, ki poudarja, da vodi češkoslovaška popolnoma realno politiko. Dr. Chvalkovs»ky je snoči odpotoval H Berlina v Berchteaga-den. kjer se danes sestane s Hitlerjem. Obenem je odpotoval tja tudi zunanji minister Ribbentrop v spremstvu sudetsko-nemškega poslanca dr. Kundta. Dr. Kundt je konferiral z Ribbentropom in ni izključeno, da bo tudi prisostvoval sestanku v Berchtesigadnu.
Celodnevna blokada Sofije
Obsežna racija za nezaželjenimi elementi
Sofija, 14. okt. br. V zvezi s preiskavo o atentatu na šefa generalnega štaba Pe-jeva je bila včeraj izvršena v Sofiji obsežna racija, kakršne do dosedaj še ne pomnijo. Ob 4. zjutraj je zasedla vojska vse ul'ce in vse dohode v mesto ter ustavila ves promet. Policijski oddelki so nato od hi^e do hiše vršili hišne preiskave in ptrrlusrrirrJi vse prebivalstvo prestolnice. Ustavi;en je bil tudi ves telefonski promet, tako da je bila Sofija ves dan odrezana od zunanjega sveta. Po radru je bi-
lo prebivaissrvo obveščeno, da ne sme nihče brez posebnega dovoHenja zapustiti svojega stanovanja. Blokada je trajala do 19., ko je policija končala svoje delo. Prt tej preiskavi je napravila policija obilen plen. Aretiranih je bilo več sto sumljivih elementov, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v Sofiji, med njimi tudi mnogo takih, ki jih je policija že dolgo iskala. Slični ukrepi so bili izvršeni tudi v nekaterih drugih mestih.
Pred ostavko Negrina Po,i»ki
Perpignan, 14. okt. e. Po poročilih iz Barcelone pričakujejo akutno vlad t o krizo. Kakor se doznava, bo sedanji predsednik Negrin podal ostavko. Njegov naslednik bo verjetno predsednik republikanskega parlamenta Martinez Bario ali bivši vodja zmernih socialistov Juan Bestario. Negrin bo najbrže obdržal ministrstvo za narodno obrambo.
Zopet potopljen angleški parnik v španskih vodah
London, 14. okt (DNB) Agencija Reu-ter poroča iz Barcelone, da je bila angleška ladja »Steinkroft« zadeta pri bombardiranju barcelonskega pristanišča ter se je potopila. Bomba je bila očivkino usmerjena direktno nanjo. En član posadke je ranjen. Doznava se nadalje, da je pet velikih tri motornih bombnikov bombardiralo Tacagono.
Varšava, 14. okt. br. Za danes je bil meravan poljski polet v stratosfero. Snoči so začeli polniti stratoafernl balon. Ob 3. zjutraj pa se je vreme tako poslabšalo, da so morali start, ki naj bi se izvršil davi v zgodnjih jutranjih urah, opustiti ln balon zopet Izprazniti. Pri tem pa je prtilo do eksplozije in je balon zgorel.
Postani in ostani Član Vodnikove drnlbe!
Borzna poročila.
Ourih, 14. oktobra. Beograd 10. — Para 11.68», London 20.9025, New York 441.75, Bruselj 74-65, Milan 23.25, Amsterdam 240.336, Berlin 176.90 Praga 15.1% Vmđmm 83. — Bukarešta 3.25.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, petek, 14. oktobra
-—----w - - ---
1938.
C    v TI
Trgatev -v severne
obiflejntfti kotu
Po umUkiA In kako VW ti it »bft* boljil ftfideltfc tliMr
IsHi
Gornja Radgona, ll oktobra Le se nekaj dni fa na brafc takđ težko pričakovane letoteije jeseni bo stopila ož-nanjevalka trgatve (Terezija), ki Se bliža to leto z veselim ošhanilom, da je Čas jesenske  žetve nastopil tudi   v vindrodnih krajih. Pesem klopptcev vabi to leto posebno svečano k trgatvi, ki daje zlasti letos našim vinorodnim Slovenskim goricam posebno praznično obeležje. Izredno, lepo m toplo jesensko vreme blagodejnovpliva na dozoritev lepega grozdja, ki je v tako 1 obilni meri obložilo trs. že več let so naši vinogradniki zaman čakali boljše letine, da zopet napolnijo svoje kl£.U_z boljšim pridelkom. Nič jih ne plaši, da osja nadlega, ki se je baš to leto pojavila v tukajšnjem okolišu r številn h zalegah, uničuje sladke jagode lepo dozorevajočega grozdja, iz katerih kaplja sladek sok in nato osuSava sad, samo, da bo to, kar ostane, zares dober, pridelek. Že spomladansko in poletno vreme nekaj časa je dokaj ugodno vplivalo na razvoj, kar zlasti dokazuje dejstvo, da letos, ni bilo toliko škropljenja  proti peronospori  kakor prejšnja leta. Pa ne samo po kakovosti, temveč tudi po količin' pričakujejo v severnejših legah po nekaterih predelih celo rekordno letmo: so pa sicer tudi nekateri kraji nižje Kapele, kakor na Rofcičkem vrhu in Murščaku. kjer je toča pobila že v poletju ter zro ljudje žalostno na*-svoje vtivwrr«»de. V tem delu tudi sadje tri" leto n; obrodilo.
Koder pa je obrodilo, se vinogradniki z veseljem pripravljajo na trgatev. Rožljanje verig po sodih je utihnilo .šele sedaj tik pred trgatvijo, ker je pač marsikdo moral pobrati skupaj vso posodo, ki je že leta in leta ni rabil ter se je sušila po podstrešjih jn drugih shrambah okrog. Proti pričakovanju je letos ob'lna tudi sadna letina tako. da je že precej posode v kleteh polne dobrega jabolčnika in ponekod primanjkuje sodov za vinski mošt. S trgatvijo so pričeli ta teden samo mali vinogradniki, katerim ne gre tolko za kakovost, kakor za količ'no. da otmejo svoj skromen pridelek osji nadlegi, v kolikor se oteti da. vsi večji vinogradniki pa .čakajo na mimohod Terezije in prčno sitr-gatvijo šele v ponedeljek. Le-ti pričakujejo znatne pridobitve ob lepih in toplih solnčnih dneh. kajti vsaka stopinja pridobljenega siadkorja zvišuje tudi ceno. Ra-
zen trgatve $fi mal^vinogfnanllUli, Ki ponekod potrgajo groanje tudi zato. da so s svojimi močmi lahko na razpolago večjim vmbgfednikoms HI berejo po več dni v tednu ali celo več tednov, je doslej opravljena delna trgatev ranih sort, ki so dosegle precej visoko stopnjo sladkorja kakor ,n. pr. Bouvierjeva ranina 20 stopirij. modri burgundec pa celo 22 stopinj,ostale vrate pa od 16 stopinj do 18, kdor pa je pričel
Cena dosedaj nepresanemu moštu od preše je sledeča L pod 16 stopinj sploh ni ponudbe, od 16 do 17 stopinj 2.50 din, od 17 do 18 stopinj 2.75 din, od 18 stopinj naprej po 3 din do kvečjemu 3.50 din. Čeravno so to cene razmeroma nizke, so iste v primeri s prejšnjimi leti še kolikor toliko zadovoljive, če pomislimo, da so stala prejšnja leta celo pretočena in negovana sladkana vma po 3.— do 3.50 din liter, vinski mošt od preše pa jedva 1.50 din do kvečjemu 2.50 din liter. NižKlm cenam se bodo zopet moralj ukloniti mali vinogradniki, ki so jedva čakali na čas trgatve, da' vnovčijd takoj svoj vinski pridelek in^pridejo do potrebnega denarja za plačilo visokih "davčnih zaostankov še iz prejšnjih pasivnih let ter za nabavo potrebnih živil in obleke ob nastopajoči zimi. Letošnja tigbdna vinska letina bo rešila marsikaterega vinogradnika, ki mu je vinograd edini vir letnih dohodkov, mučnih skrbi zadovoljila pa bo tudi vse trgovce z vinom,, zlasti veletrgovce, ki si bodo to leto lahko zopet napolnili stare zaloge kvalitativnih vin. katere so jim zadnja 4 leta domala pošle ter so v celoti izčrpane.
Mnogo na boljšem kot naši vinogradniki, so vinogradnik: - inozemci tako zvani dvolastniki, zlasti oni, ki so ob Času najhujše denarne in gospodarske krize v letih 1931 do 1935 pokupil5 v tukajšnjem okolišu vse večje vinograde. Tem se že sedaj nudi cena po 70 do 80 pfenigov (okrog 12 din v naši valuti) za vinski mošt od preše. Le-ti ga namreč carine prosto uvažajo v nemško Radgono ter od tamkaj razpeča-vajo v notranjost države po znatno višjih cenah kakor pa naši vinogradniki. Morda bo v tem pogledu pri bodočih trgovinskih pogajanjih z Nemčijo zboljšano tudi težko stanje našega obmejnega vinogradništva.
IfctJieefl mariborskega sodišča
Ponarejanja domače listane obtožen - Tuje blago porabil zase? - Z motiko ju je pobil na tla - Dva zaradi tatvine
M aribor. 14. oktobra
Precejšnjo po/ornost je vzbudila v Mariboru okolnost, da jc bil 1. maja 1937 odpuščen* i/ Službe pri avtobusnem prometu mestniji podjetij v Mariboru*tedanji prometnik. 49-lctni Matko F. O vzrokih odpusta se je marsikaj šušljalo. Pravi vzroki pa niso prodrli v javnost. Vzrok odpusta prometnika Matka F. pa jc pojasnila kazenska razprava, ki jc bila danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega' sodišča. Pred senatom treh sodnikov še je moral namreč zagovarjati Matko F. radi obtožbe, češ da je v marcu in aorilu 1937 v Mariboru napravil lažne domaČe listine iri da je kot prometnik avtobusnega podjetja mestnih podjetij v Mariboru na mesečne izkaznice za avtobusne vožnje lepil rabljene in žigosane znamke, na katerih je popravljal datume ter te lažne listine, o katerih je vedel, da so lažne, uporabljal kot pra%e s tem, da jih je izročil upravičenim imetnikom izkaznic.
N'ašc čitatelje bo gotovo rudi zanimalo, kako državni tožilec utemeljuje svojo obtožbo. Naloga Matka F. je bila med drugim, da jc reflektantom prodajal mesečne izkaznice za avtobusne vožnje in od njih kasiral mesečne prispevke za tc vožnje, ki so znašali po 100, 75 in 50 din mesečno, kar je bilo odvisno od prog, za katere so te izkaznice veljale. V svrho kontrole o plačilu mesečnih vozovnic je moral F. ob priliki mesečnih plačil nalepiti znamke, ki jih je izdalo avtobusno podietje mestnih podjetij. Na znamkah je bila že natisnjena cena. F. pa je moral na njih zapisati mesečno razdobje, za katero je bila vozni-na plačana. Kontrola o tem poslovanju je bila možna ob primerjavi izkupička, ki ga je F. oddajal mestnim podjetjem in z neuporabljenimi znamkami. Kakor pravi obtožnica, pa v marcu in aprilu 1937 ni oddal vsega izkupička za mesečne vožnje MP. ampak je del pridržal zase. Za koliko je F. prikrajšal MP, se točno ne ve, nji*'se ne navaja v obtožnici, ker ga državni to*Hcc ni obtožil poneverbe, ampak samo ponarejanja domače bstine.
Obtoženec je, v preiskavi odločno zanikaj vsako krivdo ter se je izgovarjal, da mu je nekdo nalašč iz maščevanja ponaredil številke in datume na mesečnih izkaznicah, da bi ga spravil ob službo. Dejal je, da mu je višji rc viden t Kari Nov-šak, ki je prišel na sled tem manipulacijam, sovražen. V obtožnici se nadalje navaja, da j« bil F. mestnim podjetjem dod-žan 3000 din.
★
V tukajšnji podružnici pivovarne Union je bil-nad "20 Tet zaposlen kot'šhiga 35-let-ni Franc Jekl iz Maribora. Ves čas svojega službovanja je bil vesten, m priden, leto* meseca aprila se je pa spozabil. Iz pisarne omenjenega podjetja je namreč vzel naročilnico, » pomočjo katere so se vHile nabave pri nekaterih mariborskih tvrdkah. Izpolnil je naročilnico m jo oTrnesei Je tvrd-katn. Prevzel je blafo m ga odpeljal. Union-gfal pivovarna je nato dobila račune za dobavljeno blago Izkazalo pa se je, da ta->rat-raso ubili naročenega -Waga in tako je vsa zadeva prišla na dan. Jekl je namreč naroČil pasto za čiščenje tal pn tvrdki Fiibah, bencin in olje'pa pri tvrdki Kemin-dtrstrija v skupnem znesku okoli 850 din.
Unionska  pivovarna  fč  f6*T>ri}a>tht policiji in tako se je m oral Jefer dane* <rr>-. poldne zagovarjati rjtfed malim kazenskim senatom mariborskega okrofflega'* sodfSčaV
Jekl trdi, da je naročeno blago porabil za čiščenje unionske dvorane, docim pravi obtožnica, da je blago porabil zase
★
Bilo je dne 3. julija okoli 2. zjutraj, ko je šla skupina mladih fantov pojoč skozi Kamnico pri Mariboru. Fantje so se ustavili pred1 hišo Simona Došterja v Kamnici, v kateri stanujejo sami najemniki. Pričeli so znova prepevati in kričati, tako da so se stanovalci zbudili. Iz hiše je stopil 30-let- ' delavec Anton Škof ter pozval fante, naj kaj lepega zapojejo. To so fantje tudi storili. Nenadoma pa je Skof zakričal: »Fantje, sedaj pa mir!« V naslednjem trenutku je Škof že skočil v sobo in se vrnil z motiko v roki. Nepričakovano je navalil na fante in udaril najbliže stoječega Mihaela Kajzerja z motiko po glavi, da se je Kajzer nezavesten zgrudil. Nato je z motiko udaril še Karla Kajzerja po desnem kolku, da je zavpil od bolečin. Se dvakrat je Skof zamahnil z motiko, dokler se tudi Karel Kajzer ni zgrudil nezavesten. Ostali fantje pa so zbežali. Škof je odšel v hišo ter pustil brata Kajzerja zunaj na cesti. Karel Kajzer se je kmalu osvestil in je napad javil orožnikom, d očim so morali njegovega brata odpremiti v bolnico, kamor je tudi sam moral po pomoč. Po izjavi zdravnikov sta zadobila brata Kajzerja smrtnonevame poškodbe in se je Mihaelu Kajzerju razlila kri v možgane. Zdravnikom se morata zahvaliti, da sta ostala pri življenju.
Epilog napada je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. V ražptfavni dvorani št. 53 je sedel na zatožni klopi Anton Škof iz Kamnice, ka je priznal svoje grehe, izgovarjal pa se je, da je ravnal v silo-branu, če* da so fantje že trgali »pdanke« s plota teT hoteli navaliti nanj. Tudi je dobil zaušnico, kar ga je tako razjezilo, da je šel po motiko.
Vse tri obravnave so se ob zaključku lista še nadaljevale.
V prvem nadstropju tukajšnjega okrčft-nega sodišča sta se danes dopoldne slišali znani imeni. JetMški paznfk, ki trna snnV bb v ra*pr£vni dVotani 53 je namreč ob 10.30 zaktteal »Otordl« in »Bajtegefc, imeni, ki sta znani iz procesa radi gnusnega dvojnega roparskega umora na Pohorja. V dvorano je stopil 381etni delavec Mihael Obrul, ki je bil svojčas zaslišan v procesu proti Bevardiju in Sajteghi, morilcema Milke- Gorupove in J. Dolničarja, Takrat je Obrul dejal, da je ftajtegldv krušni 4pc«. Za nJim je stopila v dvorano ftajteglova sestra, 251etna Frančiška Sajteglova. Obrala je namreč državni tožilec obtožil, da ja 17. junija 1938 na Pobrežju htpred nek« gostilne ukradel jetrnskemu pašniku Josipa Pelku aktovko, vredno 80 din. ki jo je nato dan- Frančiški _#ajtegiovi4 a ta je aktovko Skrila v stražunskem gozdu, dokler je niso orožniki našli. Razen tega je Obrul obtožen, da je poskusil odpeljati Pelkovo kolo, pa je bil zasačen in je zbežal samo z aktovko, ki je bala Sa koteeu. ftajteglova pa je obtožena,, da je ukradeno aktoVfco skrila. -
Obrul je mT obsojeni na 1 mesecev str6-getfa zapora ter na častno izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let, Saiteglova pa na 15 dni zapora, poleg tega jpa mora odsedeti Se 7 dni pogojne kazni, na katero je bila obsojena lani.
■•'        ■■»*- • ■- • - * i-----       ---■———
] POMACAJMO CftAttlTl PIVKO V SOKOhSKhDOM
Domke ha ^isrilMff ■ I- -
Preds&U|y^ro ajjf^^^p^^e v^ljart
»Po nalogi poveljnika dravske divizij-ske oblasti; š€ vrši v nedeljo dne 1& t. ob 16.15 dnevna vaja letalskega naj na  Maribor in  pasivne obrambe valstva.  Policijsko predstojnistvo
ša naslednja navodila ž§ ravhanje valstva za čisa napada na inesto: ..
1. Prebivalstvo, k4 ga preseneti znak »vzbune« ha. ulici, se mora skriti v naj-bližnje hišna veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili ifa druga prevozna sredstva se morajo takoj umakniti v stranske skrite j še in neprometne ulice in se tam razvrstiti ob jleshi strani cestišča. Ročne Y_Q£ičke in slično je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo oviran* vhoda v dotične hiše. Nikdo ne sme ostati na, ulici ali kje drugje, da bi od tam opazoval kretanje aeroplanov.
^'Om, ki bodd~ ob znalcu »vzbune* v javnih _lokalih, uradih itd., naj ostanejo tam, toda ne smejo se nahajati v bližini oken, vrat ali celo pred vratmi.
S. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj zapro vsa okna, spuste zavese in naj se umaknejo v notranjost sob, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razštrelkov bomb. Zabranjeno je gledati in opazovati skozi okna.
4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbune« zapreti lokale, spustiti roloje. Vsakdo, ki se pa nahaja v trgovini, mora ostati tamkaj. Lastniki stojnic lahko ostanejo na svojih mestih zaradi čuvanja blaga. Posebno pa opozarjamo na to. da se morajo "otroci umakniti iz vseh ulic in odprtih prostorov.
5. Deli ulic, označeni s posebnimi tablicami »strupeni plini«, bodo za promet tako dolgo zaprti, dokler ne bodo odstranjene., te tablice.
6,. Ob času napada bodo poleg varnostnih organov na ulici samo reševalni oddelki, člani požarnih bramb in službujoči organi odbora za zaščito mesta od letalskih napadov, ki se pa morajo izkazati z legitimacijo OZAMa. Pri vaji se bodo uporabljala vsa aktivna napadalna in obrambna sredstva, t j. obrambni topovi, strojnice, itd., bombna sredstva pa bodo markirana s svetlobnimi raketami in sicer ž rdečimi raketami rušeče bombe, z zelenimi raketami bojni strupi, z belimi raketami požarne bombe na različnih delih mesta.
Pasivna obramba bo sestavljena iz sanitetnih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in zastrupil en cem. oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih struoov,-požarnih oddelkov in tehničnih oddelkov za odkopa van je ruševin ter popravljanje električnih, vodovodnih in plinskih naprav.
Ker naj bo ta vaja vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v sIučrju resničnega napada, je v življenjskem interesu vsakega posameznika, da se strogo ravna po zgornjih navodilih.
Znaki za vzbuno so sledeči: 1. zvonjenje vseh zvonov. 2. piskanje tovarniških siren v" presledkih 3 minut, 3. trije topovski streli:
celotna vežba bo trajala 15 minut.
Vsakdo je dolžan se ravnati točno po gornjih navodilih. Prekršitelji bodo strogo kaznovani na osnovi čl 69 zakona o notranji upravi z denarno rrlobo od 10 do 1000 din, v primeru neplačila globe v odrejenem roku z zaporom 1 do 10 dni
Dva nožarai
Maribor. 14. oktobra Pri Sv. Miklavžu pri Ivanjkovcih ie uničil ogenj gospodarsko poslopje trgovca in posestnika. Antona Golenka. Požar je nastal okrog 21. in sicer v hlevu, kjer je spal 13 letni pas-tirček Franc Jerebic, ki se je v zadnjem hipu rešil iz gorečega hleva. Pastirček je namreč predfio je le gel spat, prižgal svečo in jo postavil kraj sebe. nato pa je utrujen zaspal. Sveča se je prevrnila in zanetila požar. Pastirček se je zbudil šele. ko ga je začelo peči na desni nogi. Ves prestraSen je planil iz gorečega hleva in si komaj re*il golo življenje. E>omači so kmalu opazili ogenj iri jeli gasiti, na pomoč so jrihiteli tudi gasilci in po hudih naporih se jim je posrečilo ogenj omejiti. Gospodarsko poslopje je pa kljub temu poforelo do tal. ogeni je uničil tudi 15.000 kilogramov sena 3.000 kg slame, 2.500 kilogramov pšenice, pet sto kilogramov ječmena. 400 kg- ovsa in vse gospodarske stroje, škoda znaša nad 150 tisoč din.
★
V Malem vrhu pri SV. Ani v Slov. goricah je ogenj upepelil gospodarsko poslopje pocestnice Marije Frasove. Poslopje je zgorelo z vsemi letošnjimi pridelkj ih gospodarskimi stroji vred. Sreča v nesreči je bila. da ni pihal nasprotni veter, sicer bi zgorela vsa domačija. Ogenj sta zanetila domaČa fanta, stara 8 in 11 let. ki sta se igrala z vžigalicami v gospodarskem poslopju in sta nato pobegnila. Orožniki so ju šele naslednji dan Izsledili. Mlada piromana sta priznala, da sta zažgala zaradi tega, ker rada gledata ogenj.
Mariborsko gledališč?
Petek, 14.: Zaprto.
Sobota, 15.: ob 20. Hudičev učenec. Red D. Nedelja. 16.: ob 15. THvp. lovec. Znižane cene. 6b 20. Pokojnik.
— Popoldanske Ijndske predstave. TJstrp-zajOč željam okoličanov, kakor tu'di onih. ki zvečer in ob drugih dneh ne morejo v gledališče, se tudi letos uvedejo ob nedeljah in po možnosti tudi ob praznikih popoldne večkrat predstave ob znižanih cenah. Prva predstava je določena Za to nedeljo z uprizoritvijo Posebno med ljudstvom tako pffljubljertfcga »Drvjega love*«.
_/ Ofedanski abonenti pa poklicih. Pripravlja se ob zaključku sprejemanja abo-nentov za Maribor zelo zanimiv pregled letosh^,gledaliških ah*nentoV pb poklicih in stanovih. Zadnji in nepreklicni rok za pri glas abonmaja je sobota 15. t. m. Doslej j« največ abenentov iz uradnistva in sploh iz socialno Šibkejših slojev, najmanj pa- M lmbvitejMh poklicev. Zadnji čas je, da Se ta vrzel izpopolni.
Mariborska totležttlcft
- OfaJAf ttnoe KdravMk strasti, fttritt Union: Nina Petrovna. ttefttifnl le**rnt:    Vlcmiarjeva hA GHaV-tf©nV trojki tei fis>HJS4dN% ha IĆreJja Petra
Mariborske in akelišk^ ?w?
-----jvrtliŽ^l.       volđhlb im^dfov.
ki »tam Ji razpolaio, prebrjčajo. ali so vpisani oziroma ali M pravilno vpisani, da se' ▼ Jrimeru potrebe lahko izvrtijo reklajnaoge. Opozarjamo, da so reklamacije mogoče samo do £§. oktobra t. 1. Pisarna tajništva Je dnevni odprta, izvzemSi nedelje iri pražkike od 9. do 12. in od 13. do 18. — SreskT odbor JNS v Maribora.
— Priprave ža pohorski dan. Za Številne prireditve pohorekft§a dne, ki bo 30. t. m. se zbero na dvorišču nove narodne sole v Rušah drvarji iz Ruš in Selnice, ki bodo sodelovali pri tekmovanju pohorskih drvarjev 30. oktobra, ko bo od 11. do 11.30 veliki propagandni štafetni tek pohorskih drvarjev z debli. Svojevrstni stafetni tek poj de po Aleksandrovi cesti. Frančiškanski ulici. Tattenbachovi, Sodni ulici nazaj na Aleksandrovo cesto.
— Na Oplenac odpotuje danes ob 18. skupina 38 mariborskih obrtnikov, da se pokloni na grobu kralja Aleksandra I. Na Zidanem mostu se pridružijo mariborskim obrtnikom tudi ljubijahskL nir f
— Vlomilci V zdravilišču Radenci. Skozi okno so se tatovi splazili v restavracijo zdravilišča Slatina-Radenci. Odnesli so cigarete, razen tega so si privoščili tudi vino in žganje. Niso pa našli gotovine. Skoda znaša okrog 1000 din.
— Iz mesčanskošoiske službe. V VI. po-ložajno skupino so napredovali sledeči me-sčanskošolski nastavniki, oziroma nastavnice: Milica Martina v Mariboru. Auton 2užek v Mariboru. Vekoslav S trm še k pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Josip Rupnik v Slovenski Bistrici.
— Pobreške novice. Čujemo, da se bo naša občinska uprava v kratkem preselila v nove prostore v Tezenski ulici.
— Ovce in med. Na Muti so aretirali . orožniki 281etnega Jurija Potrčnika z Oti-škega vrha. Osumljen je. da je ukradel več ovac in večjo količino medu. Prepeljali so ga v mariborske sodne zapore.
— Iz mariborskega društvenega in družabnega Življenja. Naši matičarji sp zbero 24. t. m. ob 19.30 v društvenih prostorih k rednemu občnemu zboru. Mariborska zelena bratovščina priredi 15. 1. m. ob .20.30 pri Orlu pozdravni večer na čast odbornikom in delegatom osrednjo uprave. Udeleženci skupne večerje naj sporoča to prokuristu A.  Gillvju.  Na  Dunaj bo vo-
Vsem občinam v vednost
Ljubljana, 14. oktobra Na letošnji glavni skupščini Sadjarskega in vrtnarskega društva je bil stavljen predlog, naj se uvede strožja kontrola pri prodaji "zdelkov na mestnih tržiščih. K temu predlogu objavljamo razglas kraljevske uprave, ki se glasi:
»V svrho omejitve tatvin grozdja in sadja ter preprečenja velike škode, ki jo povzročajo razni delomrzneži vinogradnikom in sadjarjem s prodajo nakradenega blaga, odreja kraljevska banska uprava vsem predsednikom mestnih in tržkih občin, da njih organi od 20. avgusta dalje istočasno ko pobirajo stojnino, zahtevajo od nepoznanih prodajalcev dokaze— po možnosti uradno potrdilo občine — da so upravičeni prodajati prineseno grozdje in sadje. Za pridelke dobavljene izven dravske banovine, zadostuje železniška vozovnica aH potrdilo prevoznega podjetnka. Sumljivo sadje in grozdje naj se zapleni in proda v korist postavke za pospeševanje vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva. Prodajalci zaplenjenega blaga naj se zasledujejo in kaznujejo po zakonu. Občine so dol-ne pravočasno opozoriti vinogradnike in sadjarje na ta razglas ter izdajati tozadevna potrdila. Za tako potrdilo ne sme občina zase zahtevati nobene odškodnine«.
zil Pulniko^ a i <t M o 1 * i nrtlek 2S. olttobV r, ,
-j. Koš-bku,n r icc. Tud' i ii na* imamo razne leka1?. kier M človek pričakoval, da bo dobil dnrjTjco r-\ -iv.-nskc liste. N>kateri odkrito prriv.jo. da slovenskega tista* ne potrebujejo. Phč pi vidimo druge Liste
— Veliko »Rajanje p'nl kraikitrt lat nikom*, Štajerski klopotec in pristni tefosk
se  bosta  zr!~u*iia v  kroirtJ vesel# mlad'nc.
Naše prireditve so že znane cefij. občinstvu kot najpriTiač^ej?e in najpristneJPe, zato ne zamudite pri'ike!
— NasL'než. V m>kem gozdu v bližini Mute je 211etni Franc N. navalil na delavko Zofijo G. Udarjal jo je s pestmi po glavi, da se je onesvestila. Ko je bila omamljena od udarcev, jo je hotel posiliti. Srečno naključje pa je naneslo, da so v tem Času šli mimo gozda ljudje, ki so slišali vzdihovanje, in ječanje. Nasilnež je izginil. Ljudje so onesveččeno Zofijo G. odpremili k zdravniku. Zofija je pripovedovala, da jo je napadalec nekaj časa spremljal ob gozdu, nakar jo je nepričakovano napadel.
— Po stopnicah je padel 281etni natakar Erneš Mijo iz VbjaSniške ulice 10 ter ža-dobil tako težke poškodbe na glavi, da obleža1  nezavesten na stopnišču  pod Veliko kavarno. Prepeljali so ga v bolnico.
— Nesrečen skok z voza. Hlapec Ivan Pepelnik iz Nekrepove 6 je vozil z dvo-vprežnim vozom iz Pesnice proti mestu. V bližin5 KorerioVe čistilne v Kosakih je njegov 11 letni sin Ivan, ki so je peljal z očetom n i vozu. tako nesrečno skočil z voza. da si je zlomil nogo in obležal na c» -sti. Oče ga je prepelial na dom. odtod pa so ga morali odnremiti v bolnico.
— Kolo sumljivega izvora je pustil v neki gostilni na Vodnikovem trgu nezn.m moški, ki si je za »svoje« kolo ^.izposodil« drugo novo kolo. last prodajalke čebule, Terezije Cig'ar iz Dornave pri Ptuju. Ukra deno kolo ima evid. št. 135-295.
— Vsem klubom >I:»r$lv>rske kolesarska podzveze! Kolesarsko društvo Poštela priredi pod pokroviteljstvom notranjega ministra gospoda dr. Antona Korošca v nedeljo 16. t. m. medkluhsko kolesarsko dirko. Start bo ob 10. uri dopoldne v Mariboru. Tomšičev drrvored in cilj v Sv. Juriju ob ščavnici. Proga je dolga 42 km. Razpisanih je večje število rtaril. Vsem klubom priporočamo, da se dirke polnošte-vilno udeleže po svojih dirkačih. Mariborska kolesarska podzveza.
obmejna straža na nemški strani od vsakega Nemca, ki je v opoldanskih urah odšel na našo stran, pobrala pristojbino v znesku 2 do 30 pfenigov (t. j. okrog 5 din v naši valuti). V Nemčiji se človek socialnim dolžnostim ne more odtegniti tako, kakor drugod po svetu.
— Hugo Zotier na zadnji poti. V sredo je bil položen k večnemu počitku na gornjeradgonskerh pokopališču ugledni trgovec in posestnik Hugo Zotter, ki je umrl v starosti 60 let. Bil je iz Gradiščan-skega, od koder se je preselil 1. 1911. Kot dober trgovec in prava dobričina si je znal pridobiti mnogo prijateljev. Dolga leta je bil član častnega razsodišča Gremija trgovcev sa srez Ljutomer. Po svojem značaju miren ni silil nikdar v ospredje, pač pa je ljubil petje ter se je kot tenorist udejstvoval v vseh pevskih društvih in bil zlasti dolga leta član po svetovni vojni v sosednjem mestu Radgoni ustanovljenega pevskega društva »Zora ter je nastopal kot solist na raznih koncertih. Bil je vsa leta podporni član raznih drugih društev, za katere je imel vedno odprte roke, zlasti pa je bil dobrotnik siromakom, ki so imeli pri njem vedno odprta vrata. Blag mu spomin!
Iz Poljčan
Iz Celja
Predavanji dr. Rostohar.ia odpovedani. Za drevi in jutri zvečer določeni predavanji o narodni vzgoji Šolske mladine v češkoslovaški republiki, ki bi jih priredil vseučiliški profesor dr. Mihajlo Rostohar iz Brna pod okriljem JC lige v Celju, sta odpovedani.
—c V počastitev 201etnice smrti Ivana Cankarja vprizore dijaki FŠ s klasične gimnazije v Mariboru v soboto 22. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledališču v Celju Cankarjevo »Lepo Vido«.
—e Dve zanimivi nogometni tekmi. V nedeljo 16. t. m. se prične tudi v Celju pokalno tekmovanje LNP. Ob 10 dopoldne bo na Olimpovem igrišču v Gaberju pokalna tekma med SK Olimpom in ŠK Jugoslavijo, ob 13 15 pa na Glaziji pokalna tekma med ŠK Celiem ih Atletiki. Prvo tekmo bo sodil g Hobacher, drugo g. Veble. Za obe tekmi vlada v Celju in okolici veliko zanimanje, ker bosta obe srečanji gotovo zelo živahni-
Iz Gornje Radgone
_ Odlikovanje. Za vestno službovanje
je bila odlikovana gdčna Lojzka Kriše, poštna uradnica pri pošti Gornja Radgona. Odlikovanki, ki je radi svoje korektnosti in vestnosti v službi ter svoje ustre-žljivosti in naklonjenosti napram občinstvu brez razlike, to priznanje v polni meri zaslužila, iskreno čestitamo.
— Otvoritev I. razreda meščanske šole V sredOi 12. t .m. je bil otvorjen I. raz- j red meščanske šole v Gornji Radgoni, v katerega je vpisanih 64 otrok — dečkov in deklic. Začasna učilnica je v ljudski šoli, dokler ne bodo kot začasni lokali preurejeni prostori v prednjem traktu banovinskega gradu. Kakor doznavamo, je Konrad Špranger končno pristal na to, da odproda kot najprimernejše stavbišče tukajšnji občini del svojega zemljišča v blizini Zotterjeve trgovine, kjer začno prihodnje leto graditi novo moderno poslopje za meščansko šolo. Do dograditve tega poslopja pa sta urejena dva razreda v ba-novinskefn gradu na gfajskefn griču.
— Jed iz enega lonca v nemški Radgoni. V nedeljo 9. t. rh. je bila v sosednji nemški Radgoni kakor seveda po vsej Nemčiji, prirejena tako zvana »jed iz enega lonca« v prid fondu za zimsko pomoč 1938-39. Marsikateremu razvajenemu Radgončanu ta jed seveda ni ugajala in zato ni obedoval' doma, temveč je odšel na našo stran in si tu privoščil, kar mu je srce poželelo. Mbtil pa se je vsakdo, kdor je mislil, da šf bo tako pristeVHI prl-spevek V fond a zimsko-poua«, ker je
— Iz občinske pisarne v Poljčanah. Zaradi slinavke in parkljevke v dvorcih posestnikov Senegačnika in Drofenika v Poljčanah je za to dvoje dvorišč odrejen strog hlevski zapor za vse parkljarje. Samo v skrajni sili in po temeljiti (po uradnem veterinarju cdrejeni način) razkužbi konjev se sme r. istimi na prosto. Isto velja za delovno osobje, ki ima opravka z obolelo živino. Za okuženi kraj se smatra vsa vas Poljčane, zato je prepovedan od tam vsak izvoz sena, slame, gnoja, stelje in dr., kar bi pač moglo biti nosilec kužnih klic. Prepovedano je napajanje goved pri potoku. Istotako se ne sme goniti po cesti živine na pašo. Na mejah vasi pri posestniku Zumreku in pri železnem mostu je odrejena straža, ki se ji je brezpogojno pokoravati. Cez cesto je na omenjenih mestih položena z raz-kužilom namočena žakljevina v izogib prenašanju bolezni. Vozmki z govejo živino iz ostalih krajev tukajšnje obČin^ ne smejo v zakuženi kra.1 Pravtako ttvi« Zaradi evidence bo te dni po živinoogled -nikih popis živine. — Slajenje vinskem mošta je dovoljeno letos le izjemoma po predpisanem načinu.
— Še vedno manjka ena učna moč. Čeprav sta bila ukinjena z letošnjim šolskim letom na tukajšnji šoli dva razreda, odnosno vzporednici, manjka po odhodu treh učiteljev, ki jim je zaradi bolezni služba prestala, na šoli še vedno ena učna moč in bi bilo v interesu šolstva, da se čim prej namesti. Medtem, ko po nekaterih šolah manjka učnih sob, je tu ena zaradi pomanjkanja učne moči stalno prazna.
— Prijatelje dobre knjige opozarjamo, da je zadnji čas, da se naroče na knjige Vodnikove družbe, ki izidejo letos že 20. novembra. Stari in novi člani plačajte naročnino 20 din in 2 din za poštnino pri vašem poverjenika g. K6viču. za karprei-mete v kratkem času štiri lepe knjige, poučne in pripovedne vsebine.
— Tombola naših gasilcev. Veliko ljudsko tombolo prirede tukajšnji gasilci v nedeljo 23. t. m., v primeru slabega vremena pa nepreklicno nedeljo pozneje. Med lepimi tombolskimi dobitki so tudi tri kolesa*.
— Trgatev po okoliških in domačih gričih je končana. Po raznih znakih sodeč, obeta biti letošnji vinski pridelek tako po kakovosti, kakor po količini precej boljši ed lanskega
VSAK PO SVOJE
Mož ogleduje otroški voziček, kj ga pelje mirno mlada dama:
— Upam, da ai bova tudi midva lahko privoščila tako lep voziček, kajne draga fterrfca?
»ena pa ogleduje mimo vozeči avto: Oh* kako mi bodo zavidala vse pnjate-ljfcie. v