Leto LXXII, št. 147 »^ga^feg^^ Preis - Cena L 1 Orednlltv« , opreva, Uubljan«, HoDlUrjove t. 1'eJeton «UUl_«uo4. MnaeOua aaručalaa 19 Ui. u ln» louiatva «11 Ut, - Oek. tuA. Lino. Uana 10 65t te naročnino U 11394 (S tnaereta. • UklJuCno »aalopjtv« (a aglaae li (talij« la Inozematvai OFI i i. U liano, Bakoplf o v •« mlini, SCOVENEC IUN1). 1«M4 29 ČETRTEK In unerschiitterier Standhaftigkeit Noch immer verteidigen sich zahlreiche Stiitzpunkte im Raum von Cherbourg — Der Schvverpunkt der Kampfe in der Normandie bei Tilly Ansturm starker ieindlicher lnlanterie- und Panzerverbande zusammen-gebrochen — Schwere wechselvoIle Kampfe an der italienischen Front Erbitterte Abwehrschlacht ostlich der Beresina DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 28. Juni. 1944. Das Oberkommando der ,Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie lag der Schvver-punkt der Kampie wieder im Raum siid-ostbch 1 111 y. Wahrend des ganzen Ta-i sovražnik pričel 7. napadom. Na področju Tillvja so se ves dan nadaljevali težki boji. V teku dneva so razširili Britanci na obe strani svojo napa- Ka to angioameriško poveljstvo ni bilo pripravljeno Stockholm, 28. jun. S kako žilavostjo in s kako brezpriinernim junaštvom so nemški vojaki v Clierbourgu šo vedno trdno upirajo, izhuja iz vesti »United Pressa« iz Eiseuhowerjevega glavnega stana, ki pravi: Boji v mestu še vedno niso zaključeni. V podzemskih predorih se drže razno nemške odporne skupine ler i/, njih od časa do časa liarede izpad, da napadejo ameriške čete na cestah. Drugi vojaki so se zopet v predore popolnoma zazidali in pustili le strelske line. V hišnih kleteh in pod razvalinami tudi še vztrajajo nemški vojaki, ki se vkljub brezupnemu položaju nadalje bore. Nek britanski poročevalec javlja, da se nemške čete pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, ter da so trdno odločene, da se pod nobenim pogojem ne bodo predale. Tudi na jugu in jugovzhodu mesta se Nemci še vedno upirajo. V zavezniškem glavnem stanu so presenečeni vsled neuklonljive in nezlomljive odporne voljo teli izoliranih nemških čet. Iz Fort du Roula javlja dopisnik »United Pressac »Trdnjava, ki so jo Amerikanci že v nedeljo »zavzeli«, je v ponedeljek predstavljala zopet enega izmed najzagrjzonejših odpornih mest na cherbourškem bojišču. Po več urah ameriške zasedbe je naenkrat stotine ameriških vojakov iz iste trdnjave otvorilo morilski ogenj na vse mogoče cilje. Nemci so po zavzetju trdnjave prispeli zopet vanjo po podzemeljskih hodnikih. V teh tajnih hodnikih ni>o bile skrile le strojnice, temveč celo ogromni obalni topovi. Ameriški pešci to ponovno poizkušali, da bi našli vhode v te podzem-ske rove, a so se morali vedno praznih rok vrniti. V trdnjavi sami so se nemški vojaki zazidali. Videli smo razne odprtine in prehode, ki so bili šele pred kratkim zazidani s cementom. Da bi vanje vdrli ni bilo mogoče, ker so bile v zidovih le majhne odprtine za orožje, iz katerih so je neprestano bliskalo.« Ogorčen odpor v cherfeourskcm pristanišču Berlin, 28. junija. DNB. Zbrani okrog vodilnih osebnosti so se nemški vojaki v Clierbourgu v torek ogorčeno upirali šc v več napravah, še vedno nedotaknjena oporišča v luki in ua polotoku Jobourg javljajo v kratkih rudiogramih podrobnosti iz težkih bojev. Pristaniški poveljnik Cherbourga fregatni kapetun Witt je s svojo majhno liojno skupino in s tovariši nekega bataljona metalcev granat, ki so prodrli do njega, prenesel svoje poveljstvo v eno izmed pomorskih utrdb. V jadrnici in v ribiških čolnih mu je neopa/eno uspel prevoz. Razen pomorskih utrdb, ki leže na kamenitem zunanjem jiomolu severno od clier-bourške Inke, se v znpadnein delu pristanišča odločno upira še utrdba Komet. Tudi pristaniška stražna baterija je ve« dan streljuia, poleg tega pa sta obstojali še Yorkc in »Landauer«. Še opoldne je obstreljevala baterija »York« sovražnikove bojuo ladje Nemška pomoč Finski Izredno velik pomen Ribbentropovih razgovorov v Helsinkih Berlin, 28._ junija. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je obiskal finsko vlado. Pri tem obisku so razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Finsko, predvsem pa o želji linske vlade po vojaški pomoči. Nemška vlada je izjavila, da je pripravljena ustreči tej želji finske vlade. Razgovori med zunanjim ministrom von Rihbentropom in predsednikom Finske Rytijem ter finskim zunanjim ministrom Ramsayjem so potekali v duhu bratstva v orožju med obema armadama in prijateljstva med obema narodoma. Dosežen je bil v vseh točkah popolen sporazum med naziranji nemške in finske vlade. Berlin, 28. junija. DNB. Pomen, ki ga pripisuje nemški tisk uradni izjavi o razgovorih Ribbentropa s finsko vlado, izhaja že iz tega, da so listi prinesli gornjo izjavo na prvi strani svojih izdaj v sredo zjutraj. V komentarjih podčrtujejo zlasti obljubo nemške vojaške pomoči, in opozarjajo, da to dokazuje nezlomljivo nemško-finsko solidarnost v duhu bratstva v orožju. »Volkischer Beobachter« označuje kot samoobsebi umevno, da so Ncmci ustregli finski želji po vojaški pomoči. Nem-sko-finska bojna skupnost je v treh letih skupnega obrambnega boja proti boljševizmu postaja skupnost usode. Finska je prepričana, da sporazum z Moskvo ni mogoč, ker se mora vsak poizkus, da bi in so jo zaradi lega večkrat napadle bombniške jate. Proti večeru je poskušal sovražnik /. rušilci in br/imi čolni vdreti v chcrkourško luko. Mornuri-ška obalna baterija >York« je pričela brodovje obstreljevati ter jc prisilila vsa vozilu, da so sc v za&čiti umetne megle spet obrnila. Nadaljnje ladijske in tvorne i/gube je imel sovražnik spet pred izlivom Orne, čeprav je slabo vreme nad Ro-kavskim prelivom v zadnjih 24 urah močno oviralo delovanje na morju. Zaradi viharnega vremena je bil sovražnik prisiljen du ufioraiblja mesto izkrcevalnih čolnov večje ladje zu opravljanje prevozov. To dragoceno ladjevje ščiti z vojnimi ladjami vseh razredov in velikosti. V svrho zavarovanja izikreevalne mornarice v zalivu Seine. je zaradi tega spet uporabil bojne ludje, težke in lahke križurke in mnogo rušilcev. Proti opoldnevu se je zaradi dobrega razgleda videlo, du leži nred izlivom Orne potopljena neka bivša francoska bojna ladja in da daljo severno mole i/, vode ruzbitine več velikih tovornih parnikov, od katerih so bili vidni le še dimniki in jambori. Torpeda nemških br/ih čolnov, granate obalnih baterij, bombe letalcev in pomorske mine so naredile v sovražnikovem prevoznem brodovju velike vrzeli. na diplomatski podlagi prišlo do medsebojne ureditve, razbiti ob osvojcvalnih načrtih boljševizma. List opozarja, da je imel spomladanski sovjetski sunek namen izločili Finsko iz protiboljševiške fronte, da pa so ga vlada, parlament in javno mnenje soglasno odbili. Zavest, da z Moskvo ni mogoče paktirati, ni Finske tudi v težkih urah nikdar zapustila. »Zavest, da se bori za najvišje moralne vrednote, za svobodo in za življenje bodočih pokolenj«, tako zaključuje »Volkischer Beobachter«, »daje finskemu narodu moč, da tudi v urah najtežjih preizkušenj ne bo obupal.« »Deutsche Allgcmcine Zeitung« spominja na izjavo, ki jo je pred tedni dal Ribbentrop Romuniji in v kateri je dejal, da bo nemški vojak romunska tla prav tako branil, kot svojo lastno domovino. List pravi dalje, da so Finci sedaj lahko prepričani, da sc bodo nemške čete borile skupno z njimi proti skupnemu sovražniku. Tudi za Finsko jc danes na tehtnici vprašanje vsega njenega obstoja. Njen zemljepisni položaj in njene zgodovinske izkušnje z vzhodnim sosedom so ji posebno jasno pokazale, da so si postavili Sovjeti za cilj uničiti finsko svobodo, enako kot bi hoteli podjarmiti Romune, Bolgare in druge. V tem spoznanju niso mogle Fincev zapeljati niti svetohlinske boljševiške ponudbe, ki jih je sedaj zamenjala ofenriva proti mali deželi, da bi tako grožnja dosegla to, .(Nadaljevanje na 2. strani) dalno bojno črto. Zahodno od Tillyja so dosegli nek malenkostni vdor, ki so ga pa nemške čete že zajezite. Sovražni jio-izkusi, da bi se tudi zahodno od Tillvja približal cesti Cnumont-Juvigny, so so zrušili že pred našimi črtami kljub motni podpori oklepnikov in bojnih letal. Slabo vreme ob morju je omejevalo nadaljnje operacije. Obrežne baterijo pri ftloulgatu so olislreljevale sovražne pomorske edinice, nakar se je sovražnik takoj zavil v meglo. Nemške pomorske sile so se le v posameznih primerih spopadlo z britanskimi hitrimi čolui. Natančnejših poročil o teh bojih še ni. Berlin, 28. junija. Pri bojih proli in-vnzijskim četam vzhodno od Orne jo preprečil višji narednik Carl vse sovražne poizkuse, da bi prišel s svojimi izvidnicami za nemške črte. V hudih bojih in v spopadih z ročnimi granatami je sovražniku, ki se je na nepreglednem ozemlju zelo približal, zadal težke iz-gube; njegovemu junaštvu iu njegovi hrabrosti se je zahvaliti, da se je nasprotniku tudi na tem mestu ponesrečil sunek k Orni. ■»»■■■■■■■■anaaBsaMaaaEi? j Ka pragu nove Md Slovenski narod v mednarodni razvoj in v oblikovanje Evrope nikdar ui odločilno posegal. Tega nikdar ni mogel storiti že zaradi svoje malošteviluosti, pa ludi /uradi tega, ker žaloigra Evrope v zadnjih desetletjih Se ni prišla do tolikšnih in tako globokih sporov, da bi bilo treba evropska vprašanja urejali s tolikšnim čutom skrajne pravičnosti in doslednosti, da bi bilo pri tem treba zadostili prav vsem terjatvam ruta pravičnosti tudi najmanjših evropskih narodov. Občutju političnega iu pravnega neugodja je skušal slovenski narod v zadnjih desetletjih najti protiutež s tem. da je s silno marljivostjo iu s precejšnjim uspehom posvetil svojo sile kulturnemu in socialnemu dvigu. Danes se lahko reče, da si je s svojimi prosvetnimi iu zadružnimi organizacijami priboril tako mesto, da je enakovredno vrhunskim stvaritvam drugih narodov v srednji Evropi. Vsekakor je hilo to delovanje slo. venskemu narodu koristno in bilo je pa zakonih razvoja tuili popolnoma naravno. Zato romantičnih revolucij okoli leta IS4H. nismo sprejemali pasivno snmo mi Slovenci, ampak so tedanjim dogodkom, ki so pretresali zlasti zahodno Evropo, stali več ali manj ob strani tudi drugi srednjeevropski narodi in niso vedeli, kako bi se usmerili, da hi bilo to v skladu z njihovimi nameni in koristmi. Ena najvažnejših kri/, v razvoju srednje Evrope je bila kri/a habsburškega imperija v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se je končala s tako imenovano »nngodboi med avstrijsko in madžarsko polovico monarhije. Te-daj jo mladi slovenski rod dvignil klic zu skupnost vseh članov slovenske narodne družine in ta ideal je uuto skozi več desetletij lebdel pred očmi vsem slovenskim rodovom. Kriza versaillske-ga miru v lelu 1919. nas je ra/četverila na vse šliri strani in preobrati srednjeevropske politike so nas po letii 1041. postavili pred eno najhujših preizkušenj, lo je, ua spopad s komuni/mom. Slovenski narod je mlad srednjeevropski narod v tem smislu, da je postavljen pred usodna vprašanja svoje politične ureditve s korakom mladeniča, ki stopa v moško dobo. V literaturi postavljajo mladeniča L'lixu po njegovi »Sturin und Drniigcpoche« pred i/bero: smrt ali življenje. Našemu ljudstvu pa na žalost ni bil dopuščen samo psihološki problem take izbere, ampak je bil v tej dobi komunistične revolucije resnično postavljen pred i/bero: Smrt ali Zivjjenje. Na pragu svoje moške dobe se jc slovenski narod moral odločiti /a suvereno potezo, domobranec je segel po puški, ki mora v danih okoliščinah biti edino sredstvo zn ohranitev naroda, ki ve, da je bistvo njegove suverenosti v tem, da se ohrani sebi in svojim bodočim rodovom. V zboru združenih evropskih narodov pa ne more obveljati noben narod, ki se te svoje bistvene naloge ni zavedel in ni zmogel podati orisa svojega poslanstva na svojem koščku zemlje. Ko je v začetku 19. stoletja Fiehte budil razdejano Nemčijo v boj proti Napoleonu in njegovim protinemškim zasnovam, je v ognjevitih govorih nemškemu narodu in njegovi mladini razčlenil smisel njegovega narodnega preporoda in poslanstva v Evropi. Malemu slovenskemu narodu sc je v približno istih časih razkril poet, ki je v svoji »Zdravici« zapel, kaj razume genij slovenstva pod poslanstvom malega slovenskega naroda. Kot manifest se je oglasil« Evropi po naše občutena iu razumljena himna: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat" dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan...« Nn pragu svoje moške dobe sme slo-venski narod mirno gledati v bodočnost, ker se je v vrtincu komunistično revolucije odločil zn Življenje, genij slovenstva pa daje njegovemu poslanstvu taksen okvir, ki ga dostojno iu poštene stavi ju v zbor evropske vzaiemnosti, Samo ena pot - pot generaSa Rupnika! Huda kršitev nevtralnosti Angleški letalci so bombardirali San Marino Milan, 28. junija. Anglosaški bombniki so v ponedeljek v več valovili z bombami težkega in najtežjega kalibra napadli ozemlje in prestolnico nevtralne republike i^an Marino. Dosloj so našli tO mrtvih in (50 težko ranjenih. Mesto San Marino je bilo močno opustošeno. Stolnica in knjižnica sta popolnoma porušeni. Uničenih je bilo mnogo zgodovinskih stavb in hiš stanovanjske četrti civilnega prebivalstva. Državno zastopstvo vlade San Marina je objavilo o tej kršitvi nevtralnosti naslednjo uradno izjavo: V San Marinu ni nikakih vojaških naprav, nikakih skladišč orožja ali 6treliva in nikakih čet vojskujočih se držav. Nemško vrhovno poveljstvo je svojim četam tako prehod, kakor tudi bivanje v republiki izrečno prepovedalo Posebej ugotavljamo, da so Nemci doslej najločneje spoštovali nevtralnost republike, četam je bila izdana celo prepoved kratkotrajnega obiska zgodovinskih zanimivosti v srednjeveškem mestu San Marino, da bi na ta način zatrli tudi naj manjši sum kakšne kršitve nevralnosti. Med prebivalstvom republike Je ta kršitev nevtralnosti izzvala val jeze. Vladni svet je takoj izdal formalni protest proti tej kršitvi nevtralnosti in je po svojih diplomatskih zastopnikih apeliral na ostale nevtralne države, da bi dosegel skupni protest proti obnašanju anglosaških držav. Prebivalstvo San Marina se ob pri-čelku napada ni zateklo v zaklonišča, ker doslej še nihče ni kršil nevtralnosti republike. Zaradi tega so bombe anglosaških letalcev zadele na cestah stoječe ljudi in povzročile težke izgube. Mtdm izjaifa o strahovainem napadu na Budimpešto Budimpešta, 27. junija. O današnjem napadu na Budimpešto uradno poročajo: >27. junija je v zgodnjih dopoldanskih urah preletelo na široki črti več sto sovražnih bombnikov madžarsko južno mejo ter izvedlo strnjen strahovalni napad na Budimpešto. V številnih stanovanjskih predelih glavnega mesta so nastali požari in škotlu. Reševalna dela 6o se pričela že med napadom. Iz pokrajine poročajo doslej samo iz Szolnoka o posameznih odmetih bomb. Protiletalsko topništvo je tako v zračnem področju glavnega mesta, kakor tudi na meji, učinkovito delovalo. Madžarski ter zavezniški lovci so se na mnogih krajih zapletli v boje s sovražnimi letalci. Na ozemlju glavnega mesta je bilo po dosedanjih poročilih sestreljenih 17 strahovalnih bombnikov. To število pa bo najbrž še višje. Po nekem nadaljnjem poročilu so rfne 26. junija nemški ter madžarski lovci ter protiletalsko topništvo sestrelili 15 angloamerišikih letal, po večini štirimotorne bombnike. Uradno poročilo nadalje poroča o zračnih nojih nad pokrajino Odenburg, pri čemer je bilo sestreljenih večje število sovražnih bombnikov. Budimpešta, 27. junija. Po poročilih budimpeštanskih večernih listov je bilo med drugim zadeto v Budimpešti tudi zavetišče za pohabljence. Več bomb je eksplodiralo ludi pri nekem materinskem ter otroškem zavetišču. Bombe so padle tudi na neko veliko J budimpeštansko pokopališče. Posebno težko je bilo poškodovano tudi neko delavsko naselje, kjer jc bila zadeta med ostalim tudi neka otroška bolnišnice. se prepira z vlado Milan 27. junija Kakor poročajo iz Južne Italije sc je šc bolj zaostrila napetost med državnim upraviteljem, bivšim prestolonaslednikom Umbertoin ter italijansko »vlado«. Umberto je očitno nasprotoval taki prisegi, pri kateri so, kot žc znano, ministri prisegli izključno le na »narodne koristi Italije« in ne Savojski hiši, kakor je bilo to doslej v navadi. V političnih krogih severne Italije smatrajo, da hoče ustanoviti državni upravitelj italijansko vojaško vlado z diktatorskimi polno-rnočji, ki bi praktično pomenila konec parlamentarne demokracije v zasedeni Italiji. Bonomijeva vlada pa je s svoje strani sporočila, da bo v doglednem času sklicala zakonodajno skupščino, ki bo odločala o bodoči obliki države. Z ozirom na sedanje zadržanje političnih 6trank pa bi zakonodajna skupščina gotovo izktičala republiko. Notranjepolitični položaj v zasedeni Italiji se je po zasedbi Rima izredno zamotal. Med političnimi strankami vlada velika napetost in nasprotstva ter je tudi možno, da bo prišlo do težkih notranjih medsebojnih bojev. Severna Italija, 28. junija. Bonomijeva »vlada«, ki od Angloamerikancev šo vodno ni dobila dovoljenja, da bi prestavila svoj sedež in ki mora še nadalje poslovati v Salermu, je po vesteh iz zasedene Italije na prvi seji ministrskega sveta določila smernice svojega »vladnega delovanja«, ki se kažejo v popolni podreditvi angloameriškim zahtevam. — II — Komunistična centrala na Švedskem razkrita Stockholm, 28. junija. V bližini norveške meje ležečem mestecu Arvika so razkrili obsežno delovanje komunistov. Poneverba vsote 110.000 kron, ki je bila namenjena za podporo norveškim beguncem na Švedskem, je vodila do razkritja komunistične cenlrale, ki je posredovala zlasti živahen promet komunističnih agentov na Norveško. De Gaulle obišče Roosevelta Amsterdam, 28. junija. Predsednik Roosevelt je po britanski obveščevalni službi izjavil na tiskovni konferenci, da bo general de Gaulle prispel v Združene države med 5. in 9. julijem. Grozote ameriških vojakov Ženeva, 28. junija. »Daily Tele-graph« prinaša težko obtožbo proti severnoameriškim vojakom, ki so po vajah z ostrim strelivom poslali otroke, da bi jim poiskali neeksplodirane izstrelke. Vojaki, ki jim je naročeno to delo, se boje nevarnosti in so z denarjem pripravili k temu šolsko mladino. Pri tem je bilo več otrok, ki niso poznali velike nevarnosti in ki so se z navdušenjem podali na delo, ubitih ali ranjenih. Uradno je odbor zn vzgojo v Not-tinghamshiru dobil ovadbo, da jo prišlo pri plačanem otroškem iskanju eksplozivnih sredstev do smrtnih pri- merov in težkih poškodb. Odl>or se 'je s primerno obtoabo obrnil na angleškega prosvetnega ministra in ga nujno zaprosil, naj stopi tozadevno tukoj v zvezo z vojaškimi oblastmi. Izmenjava brzojavk med Draganovim in Saradžoglom Sofija, 28. junija. Današji tisk prinaša z velikim poudarkom vsebino brzojavke, ki jo je ob svojem imenovanju poslal novi bolgarski zunanji minister turškemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru Saradžoglu. Brzojavka se glasi: »V trenutku, ko prevzemam vodstvo kraljevega bolgarskega zunanjega ministrstva, čutim srčno potrebo, da izrazim Vaši ekscelenci svoje tople želje za nadaljevanje in vedno globlje poglablanje odkritosrčnega prijateljstva, ki tako srečno veže natša bližnja in prijateljska naroda. Prosim Vašo ekscelenco, nnj sprejme moje prisrčne želje za Vaš osebni blagor.« Ministrski predsednik Saradžoglu je odgovoril z enako prisrčno brzojavko. Ženeva, 28. junija. Na zborovanju republikanske stranke v Čikagu je izjavil guverner Illinoisa Dwight Green, da ameriški narod upa na obnovo »svobodne in ustavne vlade«. To upanje opira na republikansko zmago v novembru, ki bo neobhodno sledila. (Nadaljevanje s 1. str.) kar se ni posrečilo z diplomatskim ma-janjem. »Finska,« piše list dobesedno, »je istočasno vogelni kamen in opornik evropske obrambe proti boljševizmu.« »Berliner Lokal-Anzeiger« podčrtuje, da se tudi v tej uri kaže velika povezanost vseh evropskih narodov, ki se morajo boriti za svoj obstoj in za svojo bodočnost.»Vsi, od Severnega rta pa do Črnega morja, so si edini v svoji volji po ohranitvi življenja in lastnega obstoja. Pomoči od zunaj Evropa v tem usodnem boju ne more pričakovati.« Berlin, 28. junija. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je imel med svojim obiskom na Finskem tudi daljši razgovor s finskim ministrskim predsednikom Linkomiesom. Helsinki 27. junija. Kakor poročajo danes finski listi ie Stookholma, so se pomnožile prijave švedskih prostovoljcev za finsko bojišče, odkar traja nova bolj-ševiška ofenziva. Prostovoljci so predvsem hivši udeleženci vojne, ki so so borili pri Kanku. Večje število teh prostovoljcev, med njimi več častnikov, Je že odpotovalo na Finsko. Sovjeti drago plačujejo napad na Finsko Helsinki, 27. junija. List >Ajan Suunta« obravnava v današnjem uvodniku sedanji vojaški ter politični po-loSaj Finske: »Ci primerjamo dobiček in izgubo v sedanjih bojih na karelijiskem bojišču, potem nikakor ne moremo biti zaskrbljeni. Izguba ozemlja na Kareji jski ožini je sicer trenutno zelo boleča, vendar jo le prehodna; zato pa je ostala bojna sila finske vojske ne-oslahljena. Sovjeti so morali drago plačati svoj napad ter so pri tem dosegli le takšne uspehe, ki nimajo nobene trajne vrednosti. Finska je danes v istem položaju kot je bila med zimsko vojno, da more le, z nepopustljivo borbo ohraniti svoj obstoj. Niti finska vojs/ka, niti finski narod ne bosta nikdar opustila svojih pravic. Vojna je stopila v odločilno dobo Berlin, 28. junija. Osredotočen generalni napad zaveznikov na evropsko trdnjavo je v teku. S to ugotovitvijo pričenja vojaški dopisnik DNU-ja Mertin llallens-leben svoj današnji komentar, v katerem piše: »Druga svetovna vojna je stopila v svoje odločilno obdobje. Nobenega dvoma ni, da sta bila zasnova in izvedba te teheranske generalne ofenzive osnovana na tem, da bi zgolj s številčno premočjo premagali nemško kvaliteto, ki 60 upira zaveznikom; tako mislijo Nemce in njihove soborco uničiti in s tem hitro končati evropsko vojno. Kar smo prej spoznavali le v surovih obrisih, vidimo sedaj jasno tudi na vojaškem polju: Severoamerikan-ce, Sovjete in Britance priganja čas. Njihova »strategija števila« naj jim pomaga, da bodo še ietoe poleti dosegli uspeh, ki je bil njihovim naporom in žrtvam doslej še vedno izostal, čeprav so že mislili, da ga imajo v rokah. Iz tega izhaja naloga, ki jo ima nemško vojaško vodstvo. Dogodki ga brez dvoma niso presenetili in ga tudi be morejo presenetiti, kar lahko vidimo v njegovem obnašanju. Nemško vodstvo stoji, kot izgleda, še vedno na stališču, da ima zahod prednost pred ostalimi nalogami. To bi pomenilo, da bi Nemci na vzhodnem in južnem bojišču v zasledovanju temeljev zadrževalne obrambe nasprotnika le vezali. Z defenzivnimi operacijami bi tako zavlekli voljo nasprotne strani po odločitvah in ee ji zope.re.tavili z voljo po zavlačevanju, po katerem se bodo v danem trenutku lahko odločilno uprli, da bi na ta način najprej na zahodu e strnjeno nvočjo lahko sprejeli veliki medsebojni spopad. Ako gledamo na razvoj dogodkov s tega 6tališča, nam ne bo postal razumljiv | le ves položaj, temveč nam bo jasno zlasti obnašanje nemških vrhovnih poveljnikov na različnih bojiščih. Dogodki bodo dobili etiko, ki je eicer resna, a ima tiste poteze strateških doslednosti, kt so bile še vedno značilnost končnega uspeha, uspeha, ki je več kot le vojaški uspeh. Postojanke, 6 katerimi po petletni vojni lahko razpolaga nemško vojaško vodstvo, nam porošlvujejo, da je nemška strategija uspešno sredstvo. Sedaj gre za to, da prestanejo Nemci razvijajoči se naval skupnih nasprotnih sil in da 6e bitke razvijejo tam, kjer bo strategijo števila na eni strani, odtehtalo bogastvo domi-6lekov in udarnost druge strani. Tega pa Nemcem ne manjka. Že kmalu bomo videli, da se stvari v Normandiji razvijajo v tem 6inislu. Kajti zanimivo je, da 6e Nemoi še vedno niso uprli svojim i nv azijski m nasprotnikom z onim velikim odporom, ki bi se po splošnem, v Nemčiji razširjenem mnenju vendar že moral pokazati. Toda tudi tu velja, da je važno, ako hočeš nasprotnika uničujoče zadeti, da veš, kje stoji njegova glavnina. Ta se pa na evropskem bojišču še ni pojavila. Nemoi bodo morali, ako hočejo biti dosledni, v to svrho žrtvovati še več, kol zgolj Rim, Cherbourg ali Vitebsk. Ali bodo to tudi storili? Kajti vsako popuščanje je končno le taktičen uspeh nasprotnika v okviru tega, kar hoče doseči. Toda ua nemški 6trani imamo kvaliteto v najboljšem vojaškem smislu te besede. Ako že v življenju narodov nikdar nista bistvena večina in število, velja to tem manj v vojnah, v katerih se ravnajo velike odločitve po sili volje. Slednja pa daje evropski samozavesti njen zagon. Ona vodi vojaške odločitve nemškega vodstva. In ona koraka z divizijami Reicha in njegovih zaveznikov. Boji na Kitajskem šanghaj, 27, junija. Po nekem japonskem vojnem poročilu, ja|»onsike čete nadalje najjrednjejo na področju IIengynnga. Potem ko so pred dnevi vdrle v zunanje okraje mesta, se jim je v ponedeljek posrečilo zasesti del letališča. IIengyang branita 19. in 190. čungkinška divizija. Japonsko vojno poročilo poudarja izredne napore japonskih čet, ki so prehodile 150 kilometrov dolgo pot iz Čange do Hen-gyanga v pičlih štirih dne in to vkljub ogorčenim bojem in slabemu vreme- nu. Poročila in Čungkinga potrjujejo obupen položaj čungkinških čet na jio-dročju Ilcngyanga. Čungkinško vojno ■poročilo sporoča v ponedeljek, da so Japonci zasedli Yuhsien, ki je 65 kilometrov severnovzhodno od IIcngyanga. Tokio 27. junija. Dne 26. Junifa Je napadlo približno sto manjših sovražnih letal otok Om.ia, ki ee je prej imenoval Guon, v srednjem Pacifiku. Kakor poroča radio Tokio, so japonske obrambne sile sestrelilo 16 sovražnih letal. Boji na vzhodnem bojišču Berlin, 27'. junija. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na vzhodnem bojišču: Na srednjem odseku vzhodnega bojišča eo nadaljevali boljševiki e ponovnimi napadi, in siicer z izredno močnimi oklepaii-Skimi in strelskimi silami, tn to na dosedanjih napadalnih žariščih. Pri tem se jim je posrečilo prodreti na področje Orše. Nemška posadka v tem kraju jo krvavo odbila vso sovražne strnjene napade. Nek eovražni sunek z juga v smeri proti Bobruisku 60 Nemci v hudem protinapadu zaustavili in razbili. Na področju PoIoe.ka so se razbili številni oklepniški boljševiški napadi z zelo visokimi izgubami za sovražnika že pred nemškimi črtami. — II — Neučinkovita obramba Stockholm 27. junija. Kakor poroča list »Dagsposten«, izjavljajo v angleških krogih v Lizboni, da ee je izkazala zračna obramba proti novemu nemškemu orožju kot neučinkovita, to pa zlasti zaradi izredne brzine, e katero prelete nemški izstrelki zaporno črto. Vrhovno obrambno vodstvo jo proti temu, da bi uporabljali močne oddelke lovskih letal v borbi proti novemu nemškemu orožju. Lahka loveka letala namreč ne vzdržijo ogromnega pritiska, ki nastane pri eksplozija te bombe, zaradi česar 60 tudi izgube letal izredno visoke. Neprestana pripravljenost in ču-ječnost vpliva psihološko elabo in utrudljivo na moštvo, kar še bolj otežkoča obrambo. Ženeva, 28. junija. »Observer« piše, da postaja pomanjkanje vode na področju Velikega Ix>ndona iz dneva v dan bolj pereča Predsednik odbora za preskrbo britanske prestolnice z vodo, H. Bery, je moral to žc ponovno priznati. Amerikanci obstreljujejo letala Rdečega križa Berlin 27. Junija. Amerikanci eo na invazijskem bojišču ponovno dvakrat prekršiti mednarodna pravila o zaščiti zdravstvenih naprav. Potem ko eo 23. junija v zraku sestrelili neko nemško sanitetno letalo, ki je bilo jasmo označeno z znakom Rdečega križa, so naslednjega dne napadli na zemlj i dve nadaljnji letali nemškega Rdečega križa. Ke,r so letela ameriška letala zelo nizko in so večkrat obkrožila letališča, na katerih sta bili ti dve letati, ni nobenega dvoma, da so morali spoznati, da sta to letati Rdečega križa. Iz ponovnih napadov ameriških letal na naprave Rdečega križa je razvidno, da ne gre pri tem za slučaj ali nepazljivost, temveč da so bili ti napadi izvršeni namerno. Angleži odklanjajo amer. vojaški lilm Ženeva, 27. junija. »Daily Sketchc piše, da so v Angliji vedno bolj siti vojaških filmov, ki rili izdelujejo v hollywoodskih filmskih delavnicah. To ni presenetljivo, ker imajo Angleži sedaj vojno v lastni deželi. Pač pa je uredništvo »Daily Sketcha« začudeno jrogledalo, ko je sedaj v ča6u neprestanega nemškega bombardiranja južne Anglije prispelo iz Hollywooda piismo, ki napoveduje film o ameriških letalskih napadih kot najnovejšo ustvaritev holly\voodske filmske industrije. Piismo pravi, da so pri snemanju naredili bombna žrela široka kakih 6 metrov in tri metre globoka, da bi vse imelo čitnliolj realističen izgled. Ameriški filmski proizvajalci so mnenja, da bo tn film višek leio.šnje proizvodnjo. Glavno uredništvo »Duiiy Sketcha«, je Amerikance pozvalo v odgovoru, naj pridejo v južno Anglijo in si tam ogledajo j>rava bombniška žrela. O njihovih ukrepih ne smejo namreč v inozemstvo ničesar poročati. Rekordna plavalka izginila Kodan, 28. jun. Danska plavalka na dolgih progah Jenny Kammersgaard, ki je postala slavna s tem, da je preplavala Kattegat in kasneje Vzhodno morje od Gjedserja v Warnemiinde, je včeraj izginila, ko je plavala vzdolž obale danskega Oresunda. Startala je zjutraj ob štirih v Skodsborgu in ie hotela doseči kopališče Humlebnk. Bila je brez spremljevalnega čolna ter se ni namazala z maščobo. Vreme je bilo posebno mrzlo, morski tok pa močan, tako da jo je verjetno zanesel na Sund. Boje se. da ni imela dovolj sil in da je utonila. Pričeli so z obsežno reševalno akcijo, ki pa doslej ni imela uspeha. Kratka poročila Zagreh, 28. junija. Poglavnik je izdal odredbo, s katero je bil v zunanjem ministrstvu osnovan urad za mednarodno sodelovanje, čigar naloga bo poglabljanje kulturnih in gospodarskih odnosov med Hrvaško in ostalimi državami. Nanking, 28. junija. Novi italijansk odpravnik poslov, poslaniški svetnik dr. Spinelli je prispel v kitajsko prestolnico. Spinelli je imel že v Tokiju razgovor s tamkaj se inudečim kitajskim zunanjim ministrom Čuminjijem, s katerim se je razgovarjal o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na obe državi. Ankara, 28. junija. Turški parlament je včeraj sprejel zakonski osnutek o šestmesečnem podaljšanju obsednega stanja v šestih turških pokrajinah, med drugim v Carigradu, Odrinit in ob Dardanelah. Ankara, 28. junija. Po novicah iz za-padno-anatolskega potresnega ozemlja 6e še vedno nadaljujejo potresni sunki. V Gedizu je bilo porušenih mnogo hiš. Doslej so našteli 12 mrtvih in 14 ranjenih. Zaplemba premoženja komunistov Z odlokom šefa pokrajinsko uprave v Ljubljani (Službeni list št. 48. z dne 28. junija 1044.) jo zaplenjena imovina upornikov: Gostiše Draga, gostilničarja nazadnje stanu jočega v Gor. Logatcu št 49: Kornčinn Jožeta, železniškega uslužbenca, nazadn je stanu jočega v Ljubl jani Pugljeva ulica št. 10, in Leskovšks Franca, Javnega uradnika, nazadnje sta-nujočega v Ljubljani, Ciglerjcva ulica I št. 41. is Trsta Pulj četrtič bombardiran. V četrtekj 22. junija je mesto 1'ulj pretrpelo četrti teroristični letalski napad. Tokrat so bili napadalci Severoamerikanei. Kakor pri prejšnjih napadih 9. januarja, 26. februarja in 8. junija je bilo tudi v četrtek, 22. junija porušenih več stanovanjskih hiš. Tudi stolnico, pomembno zgradbo iz 15. stoletja je zadela bomba in razdejala absido. Zaseka za drugo polovico junija. — Zadnji ]x>nedeljek so začeli v Trstu razdeljevati svinjsko zaseko za drugo polovico meseca junija. Dobi se enaka množina zaseke kot v prvi polovici. Razdelitev se vrši po določenih trgovcih in po predpisanem redu. Črnoborzijanci in verižniki bodo sojeni od izrednih sodišč, črnoborzijanci in verižniki s svojim brezvestnim in škodljivim početjem resno ogrožajo prehrano prebivalstva. Brez oklevanja je treba podvzeti vse korake, da se korenito iztrebi ta strupeni plevel. Pristojni pravni zastopnik vrhovnega komisarja in vladni komisar za boj proti črni borzi sta zato sporazumno izdala odredbo, po kateri bodo črnoborzijance in verižnike sodili izredni tribunali za javno varnost |H> določilih, ki veljajo za ta sodišča. Ta odredba je stopila v veljavo s 1. junijem in se lahko raztegne tudi na kazenske zadeve, ki še niso definitivno rešene. Novi postopek daje možnost, da so črnoborzijanec ali verižnik nemudoma obsodi in ni treba upoštevati procesual-nih predpisov, ki so združeni z zamudo časa. V bodoče bo obsodba sledila neposredno kazenski obravnavi. — Prizivi proti razsodbam izrednih sodišč niso dopustni. Dozdaj je bila borba proti verižništvu zelo otežkočena. Oblastveno postopanja proti tem ljudskim pijavkam ni odgovarjalo nujni zahtevi trenutka, ker je bila kazenska procedura dolgotrajna — sodbe pa zelo mile. Uverjeni smo, da bo novo, ostrejše postopanje rodilo dobre uspehe in bo koristilo širokim slojem prebivalstva, v čigar dobrobit je bilo uvedeno. Dva vorižnika obsojena na smrt. Na drugem mestu priobčujemo odredlx>, po kateri bodo navijalce cen sodila izredna sodišča. Medlem je odlok že začel poslovati. Dva črnoborzijanca sta bila že obsojena. Kakor poročajo tržaški listi, je izredno sodišče obsodilo na smrt 37-let-nega Celestina Comello iz Riane in 57-letncga Josipa Cecona iz Padove zaradi črne borzo in navijanja cen. Vrhovni komisar je oba obsojenca pomilostil na 15 let težke ječe in visoke denarne kazni. Nesreče. — V bližini pokopališča pri sv. Ani je padel s tramvaja 11 letni Alfred Ulrič, kateremu je zašla noga pod tramvaj. Zmečkalo mu je nogo in reševalci so ga odpeljali v bolnišnico. — Po nesreči se te ranil z nožem v nogo 63-ietni ribič Ivan Spagno. — 25 letna Lucija Vimer in z njo njena 3 letna hčerkic;! Julija, ki sta 6e pred časom zatekli iz Zadra v Trst, 6ta padli na tramvajski postaji na Skednju tako nesrečno, da se je mati potolkla po glavi in po noggh, hčerka pa je tudi dobila hujšo rano na glavi. Požar pri sv. Justu. V nedeljo popoldne so bili poklicani gasilci h gradu sv. Justa, kjer se je vnela skladanica drv. Med gašenjem Je moral 19 letni gasilec Bruno Sesli opustiti svoje delo, ker mu je postalo slabo ob vdihavanju dima, ki se Je dvigal. Odpeljali so ga v bolnišnico. Kap ga jo zadela. Reševalci so bili poklicani v Istrsko ulico, kjer je ležal na cesti moški, star okrog 55 let. Ranjen je bil na komolcu, kar se je zgodilo prav gotovo, ko je padel zadet od srčne kapi. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Snrememba vozneea reda V noči od 2. na 3. julij stopi v veljavo na progah Zalog — Postojna — Trst in Ljubljana — Vrhnika trg novi vozni red. Po tem novem voznem redu vozijo na progi Zalog — Ljubljana dnevno redno sledeči potniški vlaki: Odh. Ljubljana 6.40 12.50 18.05 19.10 Prihod Zalog 6.55 12.45 18.20 19.25 Odhod Zalog 7.10 14.55 18.35 19.35 Prih. Ljubljana 7.25 14.48 18.50 19.50 Na progi Ljubljana — Postojna — Trst vozijo dnevno redno sledeči potniški vlaki: Odh. Ljubljana 5.25 12.40 14.20 18.10 Prih. Postojna 7.15 14.30 16.10 20.00 Odh. Postojna 7.25 14.55 16.45 -- Prihod Trst 9.36 17.02 19.00 -- Oclliod Trst -- 6.40 12.40 15.25 Prih. Postojna-- 8.47 14.37 17.33 Odh. Postojna 5.40 9.25 14.47 18.05 Prih. Ljubljana 7.40 11.25 16.40 20.05 Na progi Ljubljana — Vrhnika trg vozijo dnevno redno sledeči mešani vlaki: Odhod Ljubljana 8.15 13.30 18.25 Prihod Vrhnika trg 8.55 14.10 19.05 Odhod Vrhnika trg 6.17 11.37 16.57 Prihod Ljubljana 7.05 12.25 17.45 JSPORT ZŠK Hermes — ŠK Ljubljana na praznik ob 18. uri na igrišču Hermesa. Pred-tekma: ZSK Hermes : SK Ljubljana mladina. Iz zbora nogometnih sodnikovi ca tekmo: Hermes s Ljubljana delegiram g. Makovca, za predtekmo g. Dolinarja. — Predsednik. A. C. nilhao — Španski zmagovalce. V Barcolonj jo bilo tokmovanjo za Spnnskl no-gometni pokal zaključeno pred «5.000 glodalci. AC milino jo premaga! v izvrstni finalni igri prvaka FC Valonoijo z rezultatom 2:0. Po končani tekmi je Izročil državni Športni vodja gonornl MoscarJo zmagoviti onajstorlci pokal genoralissima Franca. Težke izgube komunistov na Notranjskem Z junijem so komunisti poživili svoje delovunjo. Z brezobzirnimi sunki, v katerih niso varfceval! d krvjo, so hoteli doseči kak vidnejši uspeh Pa kakor jim je ta stvar spodletela v bojih okrog Višnje gore, lako je bilo tudi na Notranjskem v okolici Rakeka. V začetku meseca se je pred Rakekom zbrala cela vrela komunističnih tolp. Terenci na Rakeku so sporočili komunistom, kje bo najbolj uspešen zadetek. V naših tantih je zavrela kri, ko so videli, da na Rakeku še vedno delujejo komunistični izdajalci, kajti edino ti so mogli sporočiti tolpam, kje se domobranci zbirajo. Ko je dobila posadka na Rakeku okrepitev, so ll. junija krenili naša fantje proti Slivnici, Kozjeku in Grahovemu. Ta pohod pa je imel le ta namen, da bi ugotovil moč komunističnih tolp. Zato je po daljšem gibanju prišlo do hujših borb tudi pri Cerknici. Domobranci so 6e vrnili proti Rakeku. Pohod je dosegel svoj namen, kajti ugotovil je, kje imajo komunisti jedro svojih oddelkov iu kakšna je njihova oborožitev. Komunisti so morali la odsek Imeti za posebno važen, ker so zbrali tukaj skoraj same 6tare tolovaje, ki so popolnoma obvladali manjše število med nje pomešanih novomobilizirancev. Ob povi atku na Rakek so se domobranci začeli pripravljati na odločilen spopad s komunističnimi tolpami, zbranimi v oko- t Domobranec Alojzij Pekolj Na praznik mladinskega zavetnika sv. Alojzija popoldne ob treh, ob uri Zveličarje-ve odrešilne smrti, je v vojaški ambulanti v Višnji gori izdihnil domobranec Alojzij Pekolj, rojen 2. avgusta 192b na Griču pri Trebnjem. /. njim je zavod sv. Stanislava položil na oltar domovini prvo žrtev izmed velikega števila svojih navdušenih domobrancev. šestošolec Pekolj se je priglasil za vojaško službo takoj 1. decembra luni. Izučil se je za signalista in odšel o Svečntci na velikolaško postojanko. Takrat je pisal staršem: »Pri vojakih sem že od 1. decembra. Uniforma se mi lepo prilega. Mi jc zelo dobro, kar Vas gotovo najbolj veseli. Nič se ni treba bati, snj sem prišel na varno mesto kot signnlist, tako da se mi zdi, da je premalo nc-v a r n o.c Kmalu so se želje junaškega fanta spolnile. Na postojankah v Velikih I.aščah, v Grosuplju in v Višnji gori se je nnd "50 krat srečal in spopadel s komunisti. Neknj časa je sicer bil v pisarni za potna dovoljenja, toda če je slišal, dn odide patrulja na teren, se je vselej priglasil in hodil vedno spredaj. >V hrbet ne morem gledati,« jc de.' d. Ko je šel na patruljo iz Velikih Lašč, je komunist skozi okno ustrelil prijatelja, ki je korakal ob njem. V trenutku je Pekolj s tolovajem obračunal, naložil padlega tovariša z njegovo strojnico vred in odšel naprej, kakor do se ni nič zgodilo. Ko je hitel z majhnim oddelkom z Grosuplju proti Višnji gori, jih je napadlo sedem komunistov. Pekolj, ki jc liil na čelu, je v trenutku opravil kar s tremi, tako da so drugi strmeli, kakor da se je pojavil junak iz baje-slovja. Alojzij Pekolj je padel na svoj go-dovni dan ob pol 12 pri Križki vasi nad \išnjo goro. Zjutruj ob štirih so komunisti z veliko silo navalili na domobransko postojanko. Pekolj je bil sevedii takoj pripravljen hiteti na pomoč. Kakor vselej, je bil tudi sedaj spredaj. Moderna strojnica, ki ne loči viteza od bojnzljivca, mu je v junaške prsi \ sodila kar devet svinčenih zrn, razdejala ramo in odtrgala koleno. V trenutku je roka mrliško pobledela. Prosil je: »Prepeljite me v Ljubljano v bolnico, morda bo še dobro.« To je rekel pač v misli na svoje domače, ki so svojega Lojzka nedopovedljivo ljubili. Saj je zapisal v pismu: »Zame se pa ni treba bati. Če pa vendar padem, pa Bog pomagaj. Najbolj hudo bo to, ker boste Vi tnko žalostni.« Prijatelji so mu pripeljali duhovnika, ki ga je spovedal in obhajal. Ob treh popoldne pa je skozi vrata, ki jih je odprla usodna strojnica, vstopila smrt in začasno odvedla lici. Priprave je zelo pospešil prihod slol nika Vuka Rupnika. Stari protiUoiuuni stični borci so ga poznali še iz časov, ko je po 8. septembru prevzel poveljstvo nad novomeškimi vaškimi stražami, jih srečno pripeljal iz komunistične poplave, ki je tedaj zajela vso Dolenjsko in s smelimi boji pri Krškem postavil temelj slovenskemu domobranslvu. Čez nekaj ur, ko se je začelo svitati, so domobranci že krenili na |>ohod. Komunisti so bili popolnoma tznenadeni, zato so imeli naši fantje že |>o eni uri lep uspeh. Zajeli so 8 komunistov in zaplenili težak top. Ze prej je pogled na hladno preudarnega poveljnika navdal vse moštvo e prepričanjem, da njihova pot ne bo zaman, toda tako hitrega uspeha 6e niso nadejali. Tudi stari bojevniki niso mogli zakrili vidnega veselja in navdušenja. Kmalu se je začel napad na Slivnico. Komunisti so imeli na njej v starih jugoslovanskih bunkerjih dobre položaje. Čelni napad bi tudi pri največji previdnosti zahteval žrtve. Stotnik Vuk je dal iz Cerknice dalj časa z nvinometi razbijati pobočje Slivnice in s tem delal vtis, kakor da se pripravlja od le strani glavni naskok. Vsi komunistični oddelki so se zbrali na tej strani in Čakali na domobrance. V tem pa so domobranci obšli Slivnico in udarili tolovajem v hrbet. Presenečenje je bilo popolno, komunisti so zapustili utrdbe in iskali rešitve v begu. Tako je bila Slivnica osvojena v dveh urah brez izgub in brez ranjenih. Izguba Slivnice je komuniste zelo zadela, zalo so jo skušali v naslednjih dneh zopet osvojiti, toda svojo poželjivosl so morali drago plačati. Domobranci pod stotnikom Vukom so prišli celo v protinapad. Ker je Slivnica kot važno oporišče trdno stala, so se mogle razviti obsežnejše akcije proti komunistom V boje so posegle tudi druge domobranske edinice, tako da je pokalo vse od Begunj preko Graliovega in Blok, pa do Loškega potoka. Ze prej so na Blokah pri kraju Metle komunisti doživeli občuten poraz, na meslu so pustili 29 mrtvih. Nič manj pa jih niso odvlekli s seboj. Komunisti so zašli že v tolikšno stisko, da so poslali po pomoč kurirja, ki pa so ga med potjo domobranci zajeli. Komunistični štab je zahteval tri tolovajske brigade, naj pridejo od Višnje gore proti Blokam, da bodo ustavile napredovanje domobrancev. Ker pa je bil kurir ujet, seveda pomoči ni bilo. V borbe okrog Loža so posegli ludi nemški padalci. Na lla so se spustili v Križni gori, kjer je bil štab vseh zbranih tolovajskih čet. Padalci so večino štabov-cev pobili, med ostalimi pa napravili zmedo. Tudi sicer so komunisti v leh bojih izgubili marsikaj, kar ne bodo mogli nadomestiti. Domobranci so zaplenili veliko telefonsko centralo in več komunističnih skladišč. Glavni uspeh pa je bil v tem, da so pri vseh teh bojih komunisti izgubili veliko svojih ljudi. Pogosto se je primerilo, da so domobranci na kakšnem položaju, ki so ga zasedli po predhodnem obstreljevanju s težkim orožjem, našli po nekaj desetin nahrbtnikov, komunističnih čepic in drngbga pribora, ki ga imajo posamezni to'ovaji s 6el>oj. Okrog tc prtljage pa so bile cele mlakuže krvi. Ce primerjamo komunistične izgube z domobranskimi, 6e mora človek resnično čuditi. Padlo je namreč le 9 domobrancev, 13 pa jih je bilo ranjenih. In če te ranjence obiščete v vojni bolnišnici, boste videli, da imajo 6koraj vsi le lažje rane, ki se hodo kaj kmalu zacelile in bodo fantje spet prešli v boj. Ponovitev pisanega večera Na splošno željo bo Radijska postaja ponovila pisani večer v ponedeljek, dne 3. julija, ob 19, v veliki Unionski dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. idealno dušo iz junaškega telesa. V soboto popoldne so mu postlali postelj na Orlovem vrhu poleg kočevskih junakov. Junaški Alojzij Pekolj jc gotovo vreden njihove družbe. Bil je pobožen kongreganist in zgleden dijnk-šestošolcc. Doživel je komaj 18 pomladi, pa je bil moder iti odločen. Domobranstvo je bilo ideal, ki mu je prežaril vso dušo, pa ne morda iz fanatizma. Ne, preučevanje pnpe-ških okrožnic mu ie do poslednjih skrivališč razkrinkalo brezbožni komuni zem. Mlademu junaškemu borcu, ki je v usodni uri dobro vedel, knj je njegova sveta dolžnost in je to dolžnost tudi izpolnil — večna slava! KULTURNI OBZORNIK Iz koncertne in operne dvorane V zadnjih dneh koncertne prireditve večjega in manjšega značaja druga drugo kar prehitevajo, tako da poročevalec že zaradi omejenega prostora ne more vsake posebej obširneje razčlenjevati niti ne posameznili nastopajočih podrolineje ocenjevati; zato naj bodo prireditve zadnjih dni v glasbenih poročilih vsaj statistično omenjene. . ± Novost na opernem odru je bila ta, dn je v zadnjem času V. Heybalova nastopila v vlogi Margarete v »1'austu«. Njene velike pevske in igralske zmožnosti so prišle v tej vlogi v odlični meri do izraza. Pevsko prinaša ta partija mehke lirične momente, kjer more pevka pokazati kulturo svojega glasu, naletimo pa poleg njih na dramatična mesta, kjer trobi notranja napetost tudi navzven močnejši izraz. Tu kot tam je bila IIeybalova v vsakem oziru na svojem mostu. Glasbena šola »Sloga« je priredila v nedeljo že peto glasbeno matinejo violinskih sonat. Spored sta tudi to pot izvajala violinist Albert Dermelj in pianist Marijan Lipovšek. Novih skladb spored ni prinesel, pač pa sin oba izvajalca izbrala iz prejšnjih koncertov po eno muzikalno najmočnejšo in za svojo dobo najznačilnejšo sonato ter nam tako še enkrat v zgoščeni obliki podala kratek pregled razvoja te vrste skladb. Njuno izvajanje je bilo nn višini. Krntke uvodne besede jc tudi k tej prireditvi spregovoril g. ravnatelj SveteL • Glasbena akademija je v zadnjih dneh priredila tri nove sklepne produkcije Svojih gojencev. Na tretji so nastopili trije pevci iz šole g. rektorja Betetta (tenorist Skrbinšek Miloš, sopranistka Sterle Janja in baritonist Kos Marjan); dalje dve pianistki iz šole prof. Antonu Ravnika (Kozlcvčar Van da in Bernctič Darinka) ter ena iz šole prof. Janka Ravnika (Pehani Fri-da). Slišali smo še flavtista Gregorša Ladislava (šola prof. Korošca) in če-lista Poljanska Ivana (šola prof. Šedl-bauerja). Tudi na tej produkciji jc bilo veliko skladb izvedenih tako, dn so po kvaliteti že skoraj presegale običajni šolski okvir. SPORED VELIKEGA NARODNEGA ZBOROVANJA dne 29. junija 1944 na Kongresnem trgu 1. Prihod g. prezidenta divizijskega generala Leonn Kupnikn in pozdrav častne čete slovenskih domobrancev, 2. Pozdrav slovenski zastavi. 3. Pozdrnv častnih gostov po g. Francu Jnnčignjii, generalnemu tnjuiku mestnih uradov. 4. Otvoritev zborovanja in uvodnn beseda g. dr. Ludovikn Pušn, načelnika slovenske propagande. 5. Govor g. Izidorju Cergolu, šefa aktivne propagande. 6. Prešeren: »Zdravica« — združeni pevski zbori. 7. Govor g. dr. Branko Alujevičn, predsednika Pokrajinske delavske zveze. 8. Govor domobranskega poročnika g. dr. Stanka Kocipra. 9. »Slovenec sem...« — zdrtiž. zbori. 10. Beseda gospoda prezidenta. 11. Koračnica — vojaška godba. 12. Zaključek zborovanja. 13. Pozdrav slovenski znstnvi. Začetek zborovanja ob pol 8 zjutraj. Pripravljalni odbor. Navodila za dohod na Kongresni trg. kjer bo veliko proti-komunislično zborovanje dne 29. junija, so naslednja: 1.) Iz Gradišča imajo dohod samo: a) častni gostjo, b) domobranci, c) narodne noše, d) vojaška eodlia jn e) pevci. 2.) Ostalo občinstvo bo lahko prihajalo na Kongresni trg iz Vegove ulice, Hribarjevega nabrežja. Dvorskega trga, Gosposke ulice in Wollote ulice. S.) Selenburgova in Subifeva ulica ter Gradišče so za dohod občinstvu zaprti. Glede razmestitve občinstva nn Kongresnem trgu naj so vsakdo ločno drži navodil službujočih rediteljev in stražui-kov. Najhujše zlo v taboriščih: teror komunistov Prijatelj našega lista nam jc poslal tole pismo: Živel sem dolgo časa v taborišču v družbi starih komunistov. Bil sem oprezen. Skušal sem biti ustrežljiv, prijazen in sem storil vse, da bi v dejanju pokazal pravo tovarištvo, ki ga komunisti tako poudarjalo. Zagrabil sem za vsako delo, na psovke nisem odgovarjal. Dokler komunisti niso vedeli, da nisem njihov simpatizer. ie še šlo Delil sem z njimi kake priboliške Toda videl sem, kako so stari komunisti krivično postopali s tovariši sotrpini. Pri dodeljevanju dela so si lastili komunisti prednost Sebi in svojim somišljenikom «o izbrali najlažje posle, a takim, ki so bili drugega nazora, so dodelili najtrša dela Pretepa-vanje, pobijanje, zaničevanje, psovanje, denunciranje in vse mogoče hudobije so morali čutiti tisti, ki niso bili komunističnega prepričanja. Čc si jc kdo drznil izreči šc tnko nedolžno kritiko postopania komunistov, so udarci padali vse vprek Pri delitvi skupne hrane so imeli prvenstvo komunisti. Najboljše in največje porcijc so delili sebi in svojim zvestim. Še pri kruhu in krompirju so delali izjemo. Kdor ni bil komunist, je dobil slabši kos kruha, manj in slabši krompir. Najhujše pa je bilo pri delu. Slari zagrizeni komunisti so bili navadno pred-delavci in nadzorniki Najslabše orodje, najtežje in najgrše delo so dodelili ne-komunistom. In potem tisto strašno pri-ganjanjcl Komunistični prcddclavec te jc udaril z lopato, kijem, sekiro, železnim drogom in sploh z vsakim predmetom, ki ga je dobil v roke Nalašč so si za pre-tepavanje priredili biliovke, gumijevke, žičnate korobače in slične predmete, da so z njimi pretepali sotrpine drugega mišljenja. Videl sem neštetokrat ko so z udarccm izbili dclavccm zobovje, ulomili roko ali nogo, ga z lopato ali krampom udarili po glavi, da se je revež zrušil v mlako lastne krvi. In vse to za prazen nič- Samo zaradi tega, ker dotični ni bil komunist. Čc si še tako pridno delal in skušal storiti vse, kar ie bilo prav. rdeči trinogi so preganjali tiste, ki so jih vzeli »na piko« ob vsaki priliki Njih ožji somišljeniki pa so lahko med delom pole-žavali ali sc skrivali, imeli so prednost Praznik sv„ Ahaca v Idriji Idrija, 22. jun. 1914. Na današnji dan pred petsto leti so našli novo žilo živosrebrne rude v Idriji. Prebivalstvo je bilo žo v nevarnostj, da mu z usahnitvijo rude odide tudi glavni vir zaslužka, zato se je v hudi stiski zateklo k Bogu [>o pomoč. Ker je bila njegova prošnja uslišana ravno nn dan svetega Ahacija, je ljudstvo poleg sv. Barbare izbralo sv. Ahaca za farnega pa-trona in zaobljubilo slovesno procesijo na njegov praznik. Tako smo tudi ..včeraj imeli lepo procesijo *v. Kešnjega Telesa na čast farnemu patronu sv. Ahaci-ju in drugim priljubljenim našim zavetnikom: sv. Barlmri, sv. Tereziji Veliki in sv. Janezu Neponiuku, kakor so nam zapustili častitljivo izročilo naši verni prodniki, ki so 6e bolje od nas zavedali, da je vsak dar — in tudi idrijski rudnik, ki preživlja 5000 ljudi — dar božji, ki zani nismo Bogu nikoli preveč hvaležni. Vreme nam je ves čas procesije prizanašalo, da je bila procesija res lepo uspela. Zal, da ni bila tako veličastna, kakor pred 35—50 leti, ko smo živeli v miru in nas težave vojskiuih Časov niso begale. Posebno smo pogrešali udeležbe naših rudarjev, ki so v prejšnjih Časih dajali procesiji veličasten po-vdarek globoke vernosti idrijskega rudarja in njegove povezanosti s cerkvijo. Procesijo je vodil ob precejšnji udeležili domače duhovščine naš novi dekan in župnik, preč. gosp. Janko Žagar, bivši naš kaplan in |>otem skozi 18 let župnik v Ledinah nad Idrijo. Ustoličili ga bomo na praznik 6V. Pelra in Pavla kot idrijskega župnika in dekana in goreče prosili Vsemogočnega, da nam ga ohrani dolgo vrsto let v naši sredi in da po nieui prenovi naša srca in dvigne versko življenje v naši župniji. V Spodnji Idriji smo pretekli torek (20. VI.) pokopali go. Marijo Likar, po domače Planinko. Bolehala je dolgo časa na zavratni bolezni in veliko trpela. Bila je blagega značaja in velika dobrotnica revežev. Krasen pogreb je pričal, kako je bila pokojna spoštovana in priljubljena pri vseh. Pogrebne obrede je opravil preč. gosp. dekan J. Žagar, ker je bila pokojna doma iz Ledin. Bila jo tudi na- ročnica »Domoljuba«. Možu, hčerki in ostalim naše iskreno sožalje! V soboto praznuje svoj osemdeseti god preč. gospod Ivan Remec, zlatomaš-nik in dekan v pokoju, ki oskrbuje dušno pastirstvo v zavetišču za uboge na Marofu pri Idriji. Zaslužnemu in vzornemu duhovniku ter skrbnemu očetu revežev želimo, da ga ljubi Bog obrani zdravega in čilega. Zeljno pričakujemo naših fantov — domobrancev, da bi s svojo le|>o domačo pešmijo prinesli malo veselja med nas Idrijčane, ki še čutimo slovensko in ljubimo verske in narodno svetinje ter resnico s poštenjem in pravičnostjo, čeprav smo zaostali za vami Ljubljančani in Go-rjčani, kar se tiče liorbe proti brezbožnemu in protinarodnemu komunizmu. Krive so temu največ slabe prometno zvezo v leh razmerah, ker smo tako daleč od železnice in dostikrat lakorekoč odrezani od večjih središč: Ljubljane, Trsta in Gorice. Ljudje si znajo pomagati Ko so se v zadnjem času spet po dolgem presledku priklatile v okolico Gro-suplja komunistične tolpe, je pri marsikateri hiši zavladal strah, da bi tolovaji ne odvedli s seboj čeludi že priletnih gospodarjev. Če se je I? dalo, so se ti pravočasno skrili v boslo. Pa tudi v hiši se je našel kakšen pod, ki ga tolovaji ne bi našli. V neni hiši se je gospodar skril kar pod posteljo. Tolovaji so ga zagledi.li in ga polnili izpod nje. Tedaj pp so za*e'i otroci v veži kričali: »Nemci gredo!« Komunisti so se prestrašili in jo ubrali iz hiše, mož pa je medtem ubežal v bližnji gozd. V neki drugi vosi so bili otroci še bolj navihani. V skrbi za svoje očete, ki so jih tolovaji iskali po hišah, da bi jih uvrstili v svoje tolpe, se je mladina zbrala zunaj vasi m kar se da kričala: »Juriš, hural Domobranci naprej!« Vsi tolovaji so pritekli iz vasi in jo odkurili proti glavnini svoje tolpe. Medtem so imeli vsi ljudje v vasi dovolj Pasa, da so se varno poskrili, ker komunistov nekaj ur ni bilo nazaj. in zaščito Bog varuj, če bi se kdo od nekomunistov drznil ugovarjati proti krivičnemu in diviaškemu postopanjul V takem slučaju jc sledilo zopet pretepanje, sramotenje in denunciranje. In sramotenje tistih, ki so izvrševali — četudi na tihem — svoje verske dolžnosti! Ubogi duhovniki, ki so bili pod komando komunističnih nasilneževi Na njih račun so padale psovke, sramolcnja in besede najgrše vrsle. Norčevali so se komunisti iz sv, meše, Najsvetejšega, iz molitve, rožnega veuca, čistosti. Pa bilo jim je vseeno, ali jc bil duhovnik katoličan, protestant ali pravoslaven. Bogokletno postopanje komunistov so obsojali tudi pošteni nekatoličani in svobodomiselni Grdo postopanje komunistov se je gr.usilo vsakemu treznemu io poštenemu človeku. Komunistično prostaško, divjaško — surovo postopanje z nekomunističnimi delavci in sotrpini ni bilo brez posledic. Mnogo je bilo nedolžnih žrtev! Mnogi sc bodo zaradi udarcev vrnili domov kot invalidi brez zob biez roke ali noge. Skusil sem. občutil sem na lastni koži te grozote, videl sem v dejanjih komunistično »bratoljubie«, »svobodo« in »ko'e-gijalnost« na tako živ, resničen in otipljiv način, da lega nikdar ne bom pozabil. Uboge in nesrečne žrtve komunistične krutosti pa kličejo v nebo po maščevanju. Kotarju Martinu v spomin Ko so zvonovi zapeli šmarniciim v slovo, je dospelo sporočilo, dn je v taborišču dne 21. decembra 1943 umrl slovenski fant Martin Kolar, rodom iz Znbukovja, župnije Raka pri Krškem, Dolenjsko. V najboljši moški dobi — 41 let — je podlegel bolezni, ki mu jo je povzročila internacija v Rcnizziju s svojimi tegobami, katere je skupno z mlajšim bratom Vinkom uduno prenašal polnih 12 mesecev. Po 9. septembru 1943, ko se je brnt Vinko odpravil na pot v domovino, ni imel Martin več toliko moči, da bi šel z njim. Ostati jc moral na mestu. Prepeljali so ga v drugo taborišče, kjer ga je smrt rešilu nadaljnjega trpi jen ja. Tako je legel sin sončne Dolenjske v luj grob. Itojakom. sofaranom in občanom Sv. Lovrenca na Raki, razkropljenim širom Evrope, se pn v domotožju budi spomin na dni, ki jih ni več. Iz poznbljcnjn vstane veseli nedeljski popoldan, ko je bil na Itak i ustanovljen telovadni odsek, za katerega se jo pokojni, takrat 20 letni Martin, veliko trudil. Navduševal je fante z besedo in zgledom za ideale. Bil je ves čas odsekovegn obstoja njegov vsestransko delavni tajnik. Tudi pri Prosvetnem društvu na Raki je opravljal tajniške posle. Mnogokrat je odlično nastopal pri raznih igrali iu društvenih prireditvah. Kot predsednik fantovske Marijine kongregncije je bil v vsukem oziru vzoren. S Kongregneijskirn znakom nu prsih in z Marijino zastavo v rokah je neustrašeno stopnl nn čelu fantov-kongregnnistov pri procesijah z Najsvetejšim nn \eliko soboto nli nn praznik sv. Ilešnjegn Telesa. Celo načelni nasprotniki so ga spoštovali. Osebnih sovražnikov pa itak ni imel. Izza koprene preteklosti se ljubko nasmihajo tudi dnevi st. birme in tri vesele novomnšne nedelje, ki jih jc doživela župnija Raka v teku poslednjih 20 let. Štirikrat je imel pok. Martin čast nagovoriti in pozdraviti Pre-vzvišenega pri sprejemu in ravno tuko vse trikrat tudi novomnšnikn. Pokojni Mnrtin je bil zastopnik Vzajemne zavarovalnice za Rnko in obenem zastopnik katoliškega tiska. »Domoljubu« je bil več let mnrljiv dopisnik. Njegova poročila so bila stvarna, krntkn, a jedrnata in vselej resnična. Sestavljal jih je večinoma ob poznih večerih, po končanem delu iu ob nedeljskih popoldnevih. Drngi Martini Naj bo Tebi tnm t luji zemlji slndnk počitek. Tvoji sivo-Insi mnmi-vdovi, Tvojim brntoin in sestram in ostalemu sorodstvu pa našo iskreno sožulje! četrta produkcija Glasbene akademije je bila posvečena operni umetnosti. Vršila se je dejansko v Operi, kjer mladi pevci prvič stopijo nn resnične oderske deske. Nastopajoči gojenci in gojenke študirajo v operni šoli pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča in dr. Danila švnre. Slišali smo odlomke iz oper Mozarta. Mitsorgskcgn, Puccinijn, Čajkovskega, Smetane in Verdija. Naslopili so naslednji gojenci in gojenke: Korošec I.ndko, Papler Albert, Lnngus Fra.nr, Frnncelj Rudolf, Smrkelj Snmo. Kos Marijan. Sencgač-nik Kranja. Mnlnnrič Milena, Jančar Angela, Skrbinšek Miloš, Sterle Janja in Pertot Dušen. Nastopajoče sla spremljala nn klavirju Osnna Jože in dr. Danilo Švara. Čeprnv je zn popolno izvcdiKi manjkal orkester in je bila večinoma tudi scenn bolj verjetnostna kot resnična, vendar «o izvajani prizori pred nami zaživeli. Četudi lahko prediposlnvlinmo. da si ne bodo prav vsi nastopajoči izbrali za svoj življenjski poklic službe v operni umetnosti. vendar jc že število tolikih nado vzbujajočih glnsov nnd vse razveseljivo. Nekateri mod njimi so že skoraj docela izšolani, tnko da lnliko dn-nes nli jutri z uspehom nastopijo in razbremenijo aktivne operne rlnne. Ne mislimo posameznih ocenjevati, saj bo čas sam napravil mod njimi nnjliolj zanesljiv izbor. Gotovo je pa, tla lw tisti prej dosegel postavljeni cilj, ki bo z največjo resnostjo oblikoval svoj glasovni mnterijal; če kje, potem velja rnvno tuknj, tla umetnost ne pozna zastoja in oddiha, posebno ne danes, v času hude konknrence, ko se vsepovsod pojavljajo mnogoobetn-joče pevske moči. Občinstvo, ki jc Opero docela napolnilo, je nnslop mln-tlih pevk in pevcev navdušeno ipo-zdrnvilo. Na peti sklepni produkciji Glnsbe-ne nkademije, ki je imeln koncertni značaj, sta nastopila že dobro vpeljana violinistka Jelka Staničeva ter tenorist Francelj Rudolf; prva je izvajala štiri točke sporeda, drugi dve. Produkcija se je vršila v veliki fil-hnrmonieni dvorani. Odlične izvajalske zmožnosti Stnničeve že jKiznnmo. Polngoma, a zanesljivo sc vzpenja proti vrhu, kjer človek pozabi na prestane napore, osrečuje ga le zavest, da more s svojo umetnostjo drugim služiti. Tudi Frnncelj je na najboljši poti, ki vodi k umetniški popolnosti. Materijnl ima dober, glas lepo šolnn in prijetno barvnn, višine še dosti neprisiljene. Ko bo še svojo igro (tln posežemo nazaj nn operno produkcijo! vzporedil z glasovno izobrnzbo. l>o, če bo vztrajno hodil svojo pot, dosegel še lepe uspehe. Siaiiičeva je iz šole prof. šlnisa, Frnncelj iz šole rektorja Betetta. Klavirsko spremljavo je pri obeh oskrbel prof. Marijam Liipovtšek. • Posrečena je bila zamisel radijske postaje Ljubljana, tla je priredilo v Unionu javen pester večer s prenosom, pri katerem so sodelovali njeni nnjlKilj znani sodelavci. V dve in polurnem s|)oreilii so se nnm predstavila naslednja združenja in solisti: veliki radijski orkester, ki ga je vodil Drago Mario Šiianec; mali orkester poti vodstvom Alberta Dermeljn in plesni orkester s solisti poti vodstvom Marjana Vodopivca. Nastopil je komorni zJior in kvartet »Fantje nn vnsi«. Solistične pevske točke so izvajali: Manjn Mlej-nikova, Janja Baukart-Sterlelova in Janez Lipušeek. Za tk>bro voljo jo poskrbel /. recitacijo Franc Lipah. Vso točke sporeda je z duhovito besedo vezni Božo Podkrnjšek, ki je bil ta večer gotovo najbolj znposlenn osebnost. Ve!ikn unionska rlvornnn je bila nabito polna občinstva, ki je z največjo pozornostjo spremljajo izvrstna izvajanja; radijskim poslušalcem sicer nevidne sodelnvce je občinstvo lnliko to (Hit slišalo in videlo, s čimer so izvajanja pridobiln nn privlačnosti. Prvi poskus takega prenosa se jc posrečil; naj bi mu sledili ie drugil AL % , Horaa n telakarjes Sove tobažne nakaznica Raznašalcl mestnega preskrbovalnega urada prično v petek 30 t. m raznašati nove tobačne izkaznice upravičencem na dom. Izkaznice bodo veljale samo en mesec ter bodo zato vsak mcscc posebej nove izkaznice Raznašati bodo pričeli v ulicah, ki se začenjajo s črko A. Vsaka izkaznica velja 2 L. Izkaznice za moške se razlikuiejj od onih, ki jih dobe ženske Posebno pa opozarjamo, naj vsi upravičenci shranijo glave sta- r i h dosedaj veljavnih tobačnih izkaznic, ki jih bodo morali predložiti pri vpisu v posameznih trafikah. Upravičenci se smejo prijaviti samo v tistih trafikah, kjer so kupovali doslej. Mestni preskrbovalni urad bo v dnevnikih objavil, ko bodo razdeljene vse tobačne izkaznice ter bodo takrat objavljena tudi vsa ostala navodila. Do tedaj pa trafikanti ne bodo oddajali upravičencem tobačnih izdelkov. Ljubljana se pripravlja m Eetslski na Kadar zc>tuli sirena je ravnanje Ljubljančanov nač zelo različno. Pametni brž zgrabijo, če so doma, najpotrebnejše stvuri in hite z njimi v kletne prostore. Kogar zaloti preplah v uradu ali tovarni hiti v zaklonišče. Tisti, ki so ob tem času nn cesti si poiščejo najbližje javno zaklonišče. Marsikateri nespametne/, pn se za znak poplnha ne meni in misli samo na to, kako bi čas med alarmom čim bolj udobno preživel. So pa ljudje, ki ob znaku preplaha ■ne morejo skrbeti niti za svojo varnost, niti zn to, da bi si čas med alarmom napravili čim bolj prijeten, am-puk jih kliče dolžnost na določena mesta. V pripravljenosti mora biti ves varnostni zbor ijubljanske policije, ki ima nalogo, da v primeru napada skrbi za varnost in obveščanje ter vodi vsa reševalna dela. Ljubljanski poklicni gasilci zasedejo svoje gasilske avtomobile in se odpeljejo nu različne konce mesta, da bi bili takoj pripravljeni, pa naj nastane požar kjer koli. Tudi čete pomožnih gasilcev na Viču, v Zg. in Sp. Šiški se zbero v svojih domovih. Še med nanadom bo treba nuditi prvo pomoč. Na enajstih reševalnih postajah se zbero zdravniki in sama-rijani. Med temi obvezovališči so tudi zasilne bolnišnice, ena v »Slonu«, druga, precej velika v Krekovi gospodinjski šoli. V Ljubljani je 90 zdravnikov ki se menjaje po sodih in lihih dneh v mesecu vrste ob poplahu na zdravstvenih postajah. V slučaju napada bodo seveda prišli na mesta vsi. Pomožnega osebja ic 300. predvsem sa-marijank. Po vsakem alarmu dobi šef zdravstvene protiletalske zaščite z vseh postaj poročila, če se je osebje polnoštevilro zbralo. Tudi samaritun-ke so zelo vestne. Le včasih premalo pohite in korukajo proti svojemu ob-vczovališču še takrat ko ni nikogar drugega več na ulici. Se jim pač dobro zdi, da morejo stražniku, ki jih ustavi, pomoliti legitimacijo Rdečega križa, češ: »Jaz imam pravico, da hodim okrog tudi med alarmom!« Vendar so take misli zelo otročje^ in bi se y primeru napada kruto maščevale. Ljubljanska sanitetnn služba ima sedaj 4 rešilne avtomobile za primer alarma pa bi služilo prevažanju ranjencev še 15 zasebnih avtomobilov. Tudi konjske vprege z zapravljivčki bodo prav prišle, zlasti še, ker avto- mobil teže pride preko mest, ki so jih zadelale ruševine podrtih poslopij. Morda vas bo zanimalo, kakoi zgleda taka zasilna bolnišnica, kot jo imamo v kletnih prostorih »Slona«. Dvorano, ki jc bila numenjena za bar, so pre-gradili z vmesnimi stenami. Na ta način se je že itak močan strop še bolj okrepil in bo z lahkoto vzdržal ruševine, če bi se tudi vsa stavba nanj podrla. Tudi pred direktnim bombnim zadetkom je bolnišnica varna, saj je znano, da n. pr. v Trstu ni nobena bomba prebila več kot tri nadstropja. Vhodov v sobice ki so nastale s temi vmesnimi stenami niso postavili tako, da bi mogel z enim pogledom videti skozi vsa vrata, ampak skrižema. Na ta način se namreč prepreči, dn bi mogel morebitni zračni pritisk učinkovati v več kot enem prostoru. V sobah so (»stavljene ladijske postelje, pre-grnjene s prav dobrimi odejami. Okna so seveda zazidana, pač pa je bil napravljen zasilen izhod1, ki vodi k ro-kavičarju v Prešernovi ulici. Najbolj varna soba je določena za operacijsko dvorano. Strop je še posebno dobro podprt in opažen z deskami. Tudi stene imajo opaž. V sredi med štirimi o|ioriiiki je postavljena operacijska miza, nad njo pa močna električna luč. Za primer, da bi elektrika odpovedala, je pripravljena tudi močna petrolejka. V omari je vse potrebno orodje, cela vrsta steklenic z amonja-kom, etrom itd. Tudi injekcije in sicer stare, še izza mirnih časov, so pripravljene na posebni polici. Lnako ne manjka velikih zavojev s steriliziranimi obvezami in vato. Na steni operacijske sobe pa vise torbice, ki jih jemljejo samarijanl s seboj na teren. V njih so obveze, mazilu za opekline, Iloffmanove kapljice proti omcdlcvici in druge potrebščine. Knkor je povedal šef zdravstvene zaščite dr. Rus časnikarjem ob ogledu zasilne bolnišnice v »Slonu«, bodo lc najtežje poškodovani prepeljani v splošno bolnišnico, sicer pa se bodo tudi operacije izvršile na zdravstvenih postajah. Tudi po napadu bodo morali ranjenci ostati v zasilnih bolnišnicah, zlasti je precej prostora v Krekovi gospodinjski šoli, ker pač splošna bolnišnica ne bo mogla sprejeti večjega števila ranjencev. Kranjec je že tak, da mu malo žganja pomaga iz vsake stiske, zato imajo tudi na vseh zdravstvenih postajah pripravljeno kakšno stckleuico s to pijačo. Novi grobovi ■f- Jakob Sojer. Spravljen z Rogom je umrl železniški uslužbenec v pokoju, gospod Jakob Sojer iz Ljubljane. Na zadnji poti ga bodo pospremili v četrtek ob petih popoldne z njegovega doma v Mostah na Zaloški cesti 187. Sveta maša zadušnica bo 3. julija ob pol sedmih v župni cerkvi sv. Družine v Mostah. + Karla Ciuha. V Ljubljani je izdihnila gospa Karla Ciuha. Rajnica leži v mrtvašnici Zavetišča sv. Jožefa. Blago mater bodo pospremili na pokopališče v Štepanji vasi v petek ob pol treh popoldne z Vidovdanske ceste 9. Naj rajnima sveti večna luč, vsem njunim dragim naše iskreno sožalje. Župnik Jožef Knavs V Št. Rupertu na Dolenjskem je umrl gosp. Jožef Knavs , upokojeni župnik tržaško-koperske škofije. Pokojni se je rodil dne 22. jan. 1862 v Št. Rupertu, v mašnika je bil posvečen dne 15. julija 1888. Služboval je v tržaški škofiji do leta 1929, ko je stopil v pokoj in se naselil v svojem rojstnem kraju. Pokopan je bil dne 26. junija 1944 v Št. Rupertu. Naj v miru počival Krasna spominska knjiga staršev otroku, edinstveno delo na našem knjižnem trgu: »Moja mlada leta« Tekste zbrala K. Hafner, zunania in notranja oprema arh. V. Gajška. Kart. L 55.—, vez. L 60.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Zgodovinski paberki 29. rožnika 1045. leta je umrla blažena Hema, krška grofica. Bila naj bi slovenskega plemiškega rodu. Njen ded ali praded je bil Svetopolk, kateremu je cesar Arnulf podelil 896. lela krško grofijo s središčem v gradu Selče pri Brežah na Koroškem. Rodbina je imela obsežno posest tudi v dolini Aniže in na Štajerskem. Žo v zgodnji mladosti je prišla Hema na dvor cesarja Henrika II. in živela v bližini pobožne cesarice Kunigunde. Ko je dorasla, se je poročila s savinjskim grofom Viljemom in mu rodila dva sinova. Pobožni grof se je podal na božjo pot v Rim, pa na povratku zbolel in umrl Kupim vsaka kolilina suhih gob. Plafom dabro. M. CUCEK LJUBLJANA Sv. Petra testa 13 Za današnji dan Koledar četrtek, II, rožnika: »v. Petor ln Pavel, apostola; Marcel, mučenlk; Bonodikta, devica. Petek, 30. rožnika: Pa vol, apostoli Lu-cinu, sveta iona: Ernilljnna, mučenica; Ostljan, spoznavalee. Sobota, t. malega srpana: Joznsova Košnja Kri i Oliver, Skof ; Teodorik, spozn. Dramsko gledališče »Kozarce vode«. Ob 18. Rod A. Operno gledališče »Fuust«. Oli 17. Rod Cetrtok. Kino Matica »Sramel« oh 15, 17 ln 19. Kino Union • Kaj ae lo dogodilo nocoj?« oh 15., 17 in 10-15. Kino Sloga »Vlolanta. ob 15, 17 in 19. Kino Kodeljevo »Marija Stuart. oh 14.30, 16.45 In 19. Lekarniška služba Nočno alntbo Imajo lekarnei v četrtek: dr. Piccoll, Dunajska cesta (i; mr. HoiSovar, CelovSka cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta; v petek: dr. Kinot, Ciril-Mctodova 43; | mr. Trnkoezy ded., Mostni trp 4; mr. Ustar, Sclonburgova ulica 7. Zdravniška služba Praznično zdravniško službo bo opravljal | oil sredo od 20 zvočer do potka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska cesta 7, telofon 41-52. : novice. Hema so je poslej posvetila le vzgoji svojih sinov, ki sta pa 1036. leta ob priliki upora rudarjev blizu Selič izgubila življenje. Hema je bila brez otrok, zadnja svojega rodu. Vsa obsežna posestva staršev, ki jih je prinesla za doto v zakon in vsa posest njenega moža je postala njena last. Sklenila je premoženje porabiti v dobre namene. Na njeno željo je že po njeni 6mrti salzburški nadškof Gebhard ustanovil benediktinski samostan sv. Blaža v Admontu. Večjega pomena pa je njena druga ustanova — nunski samostan v Krki, ki ga je grofica sama gradila in v njem preživela zadnje dni življenja. Njen grob je postal sloveča božja pot. Na pobudo cesarja Friderika III. in koroških deželnih stanov se je 1465. leta začel proces za beatifikacijo grofice Heme. Zmede pa, ki so nastale na slovenskih tleh v zadnjih desetletjih 15. stoletja zaradi turških vpadov in nato v 16. stoletju zaradi širjenja protestan-tizma, so povzročile, da je zanimanje za to ponehalo in ves proces je obtičal. Vendar se zaupanje ljudstva do bi. Heme ni omajalo. V protestantski dobi so sicer romanja nekoliko pojemala, pa so v 17. stoletju znova oživela. Šele v dobi Jožefa II., ko je vlada skušala omejiti romanja, je češčenje blažene Heme znova malo pojenjalo. 1586. leta je umrl na Nemškem Primož Trubar, pisec prve slovenske knjige in vodja protestantov na Slovenskem. 1671. leta je umrl na Nižj. Avstrijskem Luka ICnafelj. Rodil se je okoli leta 1620. na Kranjskem, morda v Doslovičah, župnija brezniška na Gorenjskem. 0 njegovem življenju vemo le malo zanesljivega. V ustanovni listini se imenuje »Theolo-gus emeritusc in župnik v GroB-Russ-bachu na Nižjem Avstrijskem. Iz spisov župnega urada pa je razvidno, da je bil sedem let duhovnik v bolnišnici na Dunaju, od 1658. leta pa župnik v Grofi-Russbachu. V oporoki je določil pretežni del premoženja za dijaško ustanovo. V ta namen je zapustil hišo na Dunaju in posestvo v Grinzingu pri Dunaju. Po ustanovni listini z dne 6. nov. 1676. lela. ki jo je sestavil njegov rojak, takratni rektor dunajske univerze Jurij Wohinez, prisloja ustanova za enkrat štirim kranjskim dijakom. Ustanova se je tekom let tako pomnožila, da je štela tik pred vojno 1914. leta preko 30 mest po 1200 kron. Zato je tudi večina Kranjcev študirala na Dunaju, mnogim izmed njih je skozi 200 let samo ta ustanova omogočala visokošolski študij. 1797. lota se je rodil slovenski misijonar Irenoj Friderik Baraga, ki je mnogo storil za pokristjanje in kulturni napredek severnoameriških Indijancev. 1811. leta je zamenjal Marmonta v upravi Ilirskih pokrajin grof Henrik Oran jan Bertrand. 1913. leta je bitka ob Bregalnici odločila usodo Makedonije, Zapiranje trgovin z živili Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine obvešča trgovce z živili, Ja je Sif pokrajinske uprave odločil sledeče: Da se morejo v danem roku in v redu opraviti dela na inventuri, obračunavanju živilskih nakaznic in vobče opravila, Id jih nalaga »Prevod«, se morajo trgovine z živili, izvzemši mlekarne, zapirati popoldne na zadnji delavnik v mesecu, prvič dne 30. t. m Če pade ta dan na soboto ali na dan pred praznikom, se trgovine zapro naslednji delavnik popoldne. Petrolej za julij Mestni preskrbovalni urad bo delil nakaznice za petrolej za mesec julij v Mahrovi hiši na Krekovem trgu št. 10, I. nadstropje, soba št, 1, satno na družinske nakaznice, ki naj jo vsakdo prinese s seboj, tako da pridejo na vrsto v petek 30. junija upravičenci z začetnicami priimka A, B, C in C, v soboto 1. julija z začetnicami D, E, F in G, v ponedeljek 3. julija z začetnicami H, I in J, v torek 4. julija samo z začetnico K, v sredo 5. julija z začetnicami L, M, N in O, v četrtek 6. julija samo z začetnico P, v petek 7. julija z začetnicami R, S in S, v soboto 8. julija z začetnicami T, U in V, v ponedeljek 10. julija z začetnicama Z in 2, v torek 11. julija in v sredo 12 julija pa pridejo na vrsto zamudniki. Upravičence opozarjamo, da bo urad zaradi navala in reda nakaznice za petrolej delil izključno po tem razporedu vsak dan samo dopoldne od 8. do 12. ure. Potrošniki morajo petrolej kupiti pri določenih trgovcih najkasneje teden dni po izdanem nakazilu, ker v nasprotnem primeru nakaznica za petrolej zapade. Prijava domačih mlinov Po predpisih za mletje žita z dne 2. februarja 1912 so dolžni vsi lastniki mlinov, ki jih potrebujejo za družino in za gospodarstvo, ustaviti obratovanje. Mestno županstvo poziva vse gospodarje, ki imajo tak mlin, da ga takoj prijavijo mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 15, čc to še niso storili, da se izognejo nadaljnjim posledicam. aBaaaBaaaaEscRaanaiiaaaiiESBBH Poskrbite, dn boste v svojo družinsko knjižnico dobili novi roman »Sloven-čeve knjižnice« Jakob Kesr: »Bsrninski kralj« Z njim se bo vaša knjižnica obogatila, vi pa boste imeli nekaj ur lepega užitka, kajti knjiga je čudovita pesem švicarskih gora in močne ljubezni, ki se mora žrtvovati do zadnjega. Postanite naročnik četrtega letnika »Slovcnčeve knjižnice«! Možje In fantje vseh ljubljanskih fara! Duhovna obnova nas vseh je najboljše sredstvo, da sc obnovimo v Kristusu In s tem odločilno pomagamo pri reševanju našega naroda za vso njegovo bodočnost zlasti ls rok brezbožnega In hreznuroduega komunizma. Na mesečnih duhovnih obnovah so zato združujemo, da skupno molimo za naj narod; usmiljenja tn koristi, ki Jih s toni prosimo za našo ljudstvo, bo deležen tudi vsak posameznik. Zato pridite na prihodnjo duhovno obnovo dno 2. In 3. Julija v frančiškansko cerkev. Podrobnejši spored pobožnost! bo n a tem mestu šo objavljen Jutri ln v nodeljo. * Cerkvena glasba no praznik av. apostolov Petra ln Pavla v cerkvi M. B. v Križankah. Ob pol U 'slovesna sv. mu£a, katero dnrujo proč. g. novomaSnik Pavol Oolia. Izvaja so: Missa in bon. St. Aloysii Gonzagae, zl. V. Gollor, z orkestrom. Graduale: Constitues ms prlneipes. zl. A. Foerster. Po ofortoriju: Tu os 1'etrus, zl. M. Haller. Pcsta sklepna produkcija Glasbene aka. demije se vrSi 30. t. m. ob pol 18 v veliki filharmonlčni dvorani. Nastopili bodo učenci prof. Trosta, V. Luunn, ,7. Botetla in L. Pfeiforjn s skladbami J. 8. Bacha, J. Ravnika. Spohra, Skerjanua, Hilduoha, Seliu-manna in Wieuxtonipsa, Sporedi so naprodaj v Matični knjigarni po 6 ln 8 liro. Zbrano delo alpinista In pisatelja Janez« Gregorin« bo izdalo Slovensko planinsko društvo pod naslovom »Blagoslov gora«. Knjiga, ki bo obsegala okrog 300 strani. Izida začetkom avgusta. Naroča «e v pisarni S. P. D., cena 120 lir v pred-nnročbl, v knjigotržtvu bo cena precej višja. Škofijska dobrodelna pisarna, Miklošičeva cesta 7, sporoča: Mesečne podpore za julij so bodo izplačevalo naslednje dneve in v sledečem redu: 28. In 30. junija »a di.inko in zavode. Za o«tale pa: 1. julija od A—G; 3. julija Il-K; 4. julija L-R; 5. julija S—t. Prinesite s seboj podporno knjižice in so držite točno gori navedenega reda. Nove prošnjo so te dni ne hodo spre-jomale. Od 1. do 5. julija je pisarna za begunce zaprta. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanjo strojepisca! Novi lečaji — dnevni in večerni — pričenjajo 1.. 3. in 4. julija. — 1'rnklično znnnje potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. — Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo itd. — Informacijo, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Za dlj&kc-lnje In absolvente Inje srednjih In strokovnih šol pričenjajo 1., S. In 4. Julija posebni počitniški tečaji strojepisja. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji ln Izbiri obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda, moderna strojoplsnica. • •: I sni Ivi''. i> Tečaji so eno-, dvo. ali trimesečni. — Učnlna zmerna, vpisovanje dnovno. — Speotalnl tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo ild. — Praktično znanje, vsakomur koristno. — Informacije, prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska ts. V nedeljo lztde nova RakovnlSka knjižica: »Poznate škoful« Spisal dr. Frano Gnidovec. Cena 1.50 lire. Posestnike y k. o. Stepanja vas pozivamo, da zamejlčljo vsa svoja posestva najkasneje do 10. Julija 1914. Mejniki So na razpolago v začasnih skladiščih v gostilnah Kregar, Brlcelj ln Novak. Prav tam se dobo tudi nakaznice za brezplačne mostno mejnike. Vsa pojasnila v zvezi z novo iz-moro so posestnikom na razpolago v pisarni elv. geom. Pele ln Breskvar. Praznično zdravniško službo bo opravljal od srede od 20 zvečer do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska cesta 7, telefon 41-52. Šolske vesti Državna učiteljska šola v Ljubljani. Ravnateljstvo drž, učiteljske šole v Ljubljani sporočn, da bo v šolskem letu 1944 45 sprejotih v I. letnik tukajšnjega zavoda 40 učencev in 40 učenk. Sprejemni izpiti so bodo letos Izjemno vršili že v dnoh d« 10. julija t. 1., na kar ravnateljstvo učenco in učenke, ki želijo iti na učiteljišče, šo prav posebno opoznrja. Prošnje, kolkovano s kolki za 6 Ur, za pripustitev k sprejom-neinu Izpitu je treba pri ravnateljstvu, Itosljeva e. 10, vložiti vsaj do 4. Julija. Prošnji mora vsak priložiti: 1. rojstni in krstni list oziroma družinsko knjižico; 2. gimnazijci: spričevalo o nižjem tečajnom izpitu ln spričevalo o uspešno dovršenem 4. razredu, če so lani po končanem 3. raz. redu napravili nižji točajnl Izpit. MeSčan-skošolskl učenel In učenke priložijo zavrSno spričovnlo, is knteregn je razviden odličen ali prav dober uspeh; meščanskošolski učenci in učenke z dobrim uspehom so ne spro-Jemajo. Nadaljnja navodila bodo učenci in učenke dobili dno 5. julija na učiteljišču, kjer naj se vsi, ki bodo vložili prošnjo, ob pol 8 ziutraj javijo. Ravnateljstvo. Tečaj za popravne Izpito. Z julljom začnemo pripravljati dljako(inje) za popravne izpite. Poučujejo profosorji. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8 do 12 ln od 14 do 1B: Inštrukelje — Novi trg 5. Sprejem gojenk v Solo za zaščitne sestre v Ljubljani. Pogoji za sprejem so: starost od dovršenega 18. do 24. leta, dovršena nižja srednja ali meščanska šola, popolno duševno ln telesno zdravje, snmskl stnn in nravstvena neoporečnost. Kolkovano in z dokumontl opremljene prošnje se morajo vložiti do 15. avgusta 1944 na naslov: Šola za zaščitne Gcstre v Ljubljani, Dunajska eosta 25-1 (vhod Knarljeva, Slev. 3). Tnč-ne.iša pojasnila se dobijo osebno ali pismo no pri upravi šole. Vsakdanja Ljnbliana po kronistovih zapiskih Dež jih je prepodil Zjutraj v sredo krasno in sončno. Pa so okrog 10 pridrveli od zahoda temni oblaki. Nad mestom se je ulilo nekaj dežja. Tam v Prešernovi ulici pa tudi na Mestnem trgu 6e je zbrala v zelo dolgi vrsti skupina mladih in starih žensk, pa tudi nekaj moških, ki 60 čakali, da so jih spustili v Vidmarjevo trgovino, kjer so 6i lahko kupili nogavice na točke. V vsaki vnsti je 6taIo nad sto ljudi. Ko se je uli.l dež, se je ekupina hitro razšla. Nekatere ženske pa so vztrajale in tako prišle do nogavci. Živilski trg pred praznikom Pisano in živahno vrvenje je vladalo na živilskem trgu pred praznikom v sredo in ob sončnem vremenu. Bil je trg dobro založen in tudi zelo obsežen, kar je poseben znak v sedanjih časih. Trg se je ponesel tudi z dvema domačima novinaina. Umne trnovske in krakovske prodajalke so na ta dan gospodinjam postregle z večjo izbiro doma vzgojenega in prav lepega zelja v glavah in lepega ohrovta. Trg pa je bil prav dobro založen tudi z domačim grahom, katerega cena je avtomatično zaradi obilice blaga padla' na 12 lir kg, ko je bila poprej 15 lir. Letos je graha res mnogo več na izbiro ob tem času kot lani, ko so gospodinje stikale in letale okrog, da so si priborile kak kilogramček graha. Poleg ohrovta, zelja, glavnate solate je bilo na trgu obilo rdeče domače pese, ki se tudi pocenjuje, dalje mnogo peter-šilja in lepega korenja. Prav trg nam Kaznaniia ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Četrtek, 29. junija, ob 18: »Kozarec vode«. Red A. Petek, 3(1. Junija: Zaprto. Sobota, 1. Julija: »Kozarce vodo«. Red B. Operno gledališče Četrtek, 29. Junija, ob 17: »Faust«. Red Četrtek. Potek, 3D. junija: Zaprto. Sobota, 1. Julija ob 18: »Baletni večer«. Red Sobota. Vodstvo Opero vabi gojence operno Ba-lotne Solo, da so redno udeležujejo pouka. V primeru pogostih zaporednih Izostankov brez opravičila, bo smatralo vodstvo, dn tisti gojonco nima več zanimanja, ter ga bo črtalo iz imenika. (Iddajnlška skupina »Jadransko primorje. RADIO PJUBLJANA Dnevni spored za 29. Junij: 7 Poročila v nomščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 8 Prenos velikega narodnega zborovanja na Kongresnem trgu — 10 Koračnica — 10.30 Praznična glasba — 12 Opoldanski koneort — 12.30 Poročila v nomščini in slo-ycn., napoved sporeda m 12.45 Mali orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nomščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 16 Dobra volja v duru in molu — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 »Pomlad je cvetje prebudila«. Zvočna igra, glasba in priredbn: dr. Otto Stoin — 17.45 Glasbena medigra 18 Domači zvoki — 18.45 Narodopisno predavanje, dr. Kotnik Fr-: Kresni običaji — 19 Na harmoniko igra Povše Jože — 19.30 Poročila v slov. — 19.45 Iz državnega programa: Predavanje — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Glasba ob večerni uri — 21.15 Slov. napeve izvaja rad. orkester, vodi D. M. Sljaneo — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda za naslednji dan — 22.15 Malo kramljanja, malo plesanja, plosni orkoster vodi Dušan Prevoršek — 23 Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Dnovnl spored za 30 Junij: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slov. — 9 Poročila v nem., koračnica — 12 Opold. koncert — 12.30 Poročila v nem. In sloven., napoved dnevnega sporeda — 12.45 Mali orkester vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini - 14.10 Vsakemu nekaj, radijski orkoster vodi D. M. Sljaneo — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Glasbena medigra — 17.30 Kmečki trlo — 18.45 Iz našega leposlovja, Lojzo Zupano čita iz svojih del —• pokaže, kako so naši pridelovalci zelenjavo in sočivja začeli vse vrste gojiti umno in praktično. Bilo je naprodaj tudi precej domače cvetače. Je pa na trgu tudi že letošnja zgodnja repa, ki jo nekateri kupujejo, da si potem napravijo kislo. Prve breskve na trgu Skupina ljubljanskih veletrgovcev s sadjem je v ponedeljek dopoldne prejela okoli 100 zabojev goriških breskev srednje kakovosti. Pošiljka je že kaj hitro prispela v Ljubljano in blago ni bilo pokvarjeno, bilo pa je mnogo težav pri prevozu. Veletrgovci so breskve razdelili posameznim branjevcem in trgovcem s sadjem v mestu, ki so potem breskve prodajali po 25 lir kg. Cena še ni bila kdo ve kako pretirana, ko vemo, da so bile prve breskve na trgu v normalnih časih po 25 din kg. Ljudje so hitro izvedeli, da so prispele breskve v Ljubljano in da jih prodajajo tu in tam. Kar v gručah so hiteli do branjevcev in jih kupovali za poslatico. Razne nesreče in poškodbe t V Črni vasi na Barju je v torek dopoldne slamorezni stroj odrezal odnosno jx>škodoval dva prsta desne roke posest-nikovemu sinu Zvonku škrabi. — Pri padcu s kolesa si je zlomil desno roko 22 letni Jože Tcgelj. — V kurilnici drž. železnic zaposleni kovač, 34 letni Fran Mandelj si je pri delu poškodoval desnico. — Na travniku v Mlačevem pri Gro< suplju se je v torek dopoldne primerila huda nesreča. Voz je zavozil na bombo, ki je hitro eksplodirala. Drobci so močno poškodovali posestnikovo hčerko Marijo Zajčevo, ki so jo nato popoldne prepeljali v ljubljansko splošno bolnišnico. Še medveda bi obrila krema Rapida brez mila brivna krema $ , *; RAPIDA . j- P It O I Z V O D li V A Ni inJC-l-T 19 Sramel »Veseli Kranjci« — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Prenos branja članka ministra dr. Giibbolsa lz tednika »Das Rolcli« — 20 Poročila v nemščini — 21.15 »Strici«, zvočna igra p0 istoimenski povesti Fr. 8. Flnžgarja, priredil za radio Inž. Pengov; igrajo člani radijske igralsko družine pod vodstvom inž. Pongova — 21.15 Nežna pesom — 22 Poročila v nemščini In napoved sporeda za naslednji dan — 22.15 Glasba za lahko noč — 23 Iz državnega sporeda. Obvestila Prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Nova navodila trgovcem in potrošnikom Nn podlagi v % 2 naredbe o zapori v«eh »ivil iu krmil z dno 2. marca 19-14, št 21) (Službeni list 6efa pokrajinsko uprave Številka 41-16 ln 1.44) Prevodu danih poobla stil so odreja sledeče: L Ponovno so opozarja, da veljajo ilvll-ske nakaznice, nakazila ln odrezki le v mosecu, za katerega so bili izdnni (člon 7 naredbe biv4ega Vis. komisariata za ljubljansko pokrajino z dne 24. aprila 1342). Trgovcem je prepovedano Izdajati živila na živilske nakaznice, nakazila in odrezke, ki so po preteku meseca postali neveljavni. 2. Trgovci smejo predložiti preskrboval-neinu uradu nnjkasnojo do 4. vsakega mc-soca izrabljene odrezke živilskih nakaznic in bono nakazil (junijske odrezke torej do 4. julija) urejene kot dosedaj (nalepljene ali v ovojih) s seznamom oddnnih odrezkov v dvojniku. Na duplikatu tega seznnma potrdi proiskovalnl urnd začasno prevzem Istih. To potrdilo jo končnoveljnvno v primeru, da kontrola ne ugotovi nepravilnosti tur o tem ne obvesti trgovca. 8. Proskrbovalni uradi no »mejo obračunavati predloženih odrezkov po navedenem dnevu. V utemeljenih izjemnih primerih odloča o tem Prevod. Oddaja odrezkov živilskih in Vsi trgovol, gostinski obrati, peki ln trafikanti morujo odslej oddati po odrodbuh »Prevodu« odrezke živilskih in tobačnih na-kaznio najkasneje do 4. v mesecu. Zato bo mestni preskrbovatni urad pre-vzomal odrezke za junij v II. nndstropju palače Bate tako, da pridejo na vrsto pro-dajalol po naslednjem rodu: 3. Julija trgovci z začetnicami A do F od 8. do 9. ure; s začetnicami O do Ka od 9. do 10. ure; z začetnicami Ke do KU od 10. do 11. ure; z začetnicami L do ML od U. do 12. ure; z začetnicami Mo do Pi od IS. do 16. ure; z začetnicami Po do Si od 16. do 17. ure ln trgovol z začetnicami So do 2 od 17. do 18. ure. 4. julija trafikanti z začetnicami A do H od 8. do 9. ure; z začetnicami I da L od 9. do IA. uro; z začetnicami M do P od 10. do 11. ure tn trafiknntl z začetnicami II do 2 od 11. do 12. ure. 4. julija peki z začetnicami A do .T od 15. do 16. ure; z začetnicami K do Pl od 16. do 17. ure in z začotnicaml Po do Z od 17. do 18. ure. 4. Lastniki živilskih nakaznio (potroSnl-ki) morajo najdalje do 8. v mesecu predložiti trgovcu nakaznice, da jim odrožo naročilnice. Po tem dnecu »prejoma noročiluico lo pristojni preskrbovalnl urad (v LJubljani »Prevodu«, Novi trg 4-11, »oba 12). 5. Trgovci morajo oddati pravilno urejeno naročilnice s seznamom o njih vrsti in (Številu do 6. dotičnoga meseca pristoj-nomu preskrbovaluemu uradu (v LJubljani oPrevodu«, Novi trg 4-11, soba 12). 6. Trgovci morajo aestavltl zadnjega v meseou po zaključku prodaje točen popis na ta dan preostalih zalog raelonirnnih živil, mil a in vžigalic. Na tem popisu morajo tui'1 podati Izjavo, da je popis popoln in pravilen. Podpisan pregled morajo izročiti pro-skrbovalncmu uradu najkasneje do 3. sledečega mescca (v Ljubljani »Provodu«, Gosposka ul. 12.1, soba 6t. 11). 7. Novo zalogo racionlranili živil bodo projott le trgovci, ki so izpolnili svoje obveznosti, navedene v točkah 5. in 6. 8. Izdaja mesa so bo obračunavala po dosodanjem pravilniku. Pokrajinski prehranjevalni zavod »Prevod« v Ljubljani. tobačnih nakaznic za junij Po gostinskih obratih In mlekarnah nabrane junijsko odrozko bo mestni proskrbovalni urad prevzemal 4. julija od 8. do 13. in od 15. do 18. uro v Mahrovi hi&i na Krekovem trgu it. 10-1. Ržena moka naj sc v »Seznamu« vpiše v razpredolnico »Koruzna«, koruzna pa obračuna na zadnji strani tiskovino. Odrezke je treba oddati v zapečatenih ovojih, na katerih mora biti žig onega obrata, ki ndrezko oddaja. Obenem z odrezki pa morajo biti predloženi tudi »Seznami« v dvojniku in vpisnik. Gostinski obrati ln mlekarne bodo nakazila dobivali po naslednjem redu: 5. Julija gostinski obrati in mlekarne z začetnicami A, B in C; 6. julija C ln D; 7. Julija E ln F; 8. Julija G In II; 10. Julija I in J; U. julija K; 12. julija 1»; 13. julija M, N In O; 14. julija P in R; 15. julija S in 6; 17. julija T in U; 18. julija V in 19. julija gostinski obrati in mlekarno z začetnicama Z ln 2. Prodaja mesa PotroSniki bodo prejeti v aoboto dne 1. julija pri svojih mesarjih 10 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezkov »51-Jul« ln »54-Jul« Julijske živilske nakaznice izdane od Mestnega preskrbovalnegu urada v Ljubljani. Upravičeni potroSnlkl v občinah: Jelica, Dobrunje, D. M. v Polju ln Rudniku prej-mojo 10 dkg govejega mo3a proti odvzemu odrezkov »51-Jul« ln »54-Jul«. Zaradi dodelitve mesa morajo biti vsi mesarji v petok, dno 30. junjla 1944 ob 15. url na Mostni klavnici. Potrošnikom ▼ Ljubljani Prejemniki ratfldhlranlb živil'V 'LJubljani pazite, da ne bosto pozabili oddati trgovcu, pri katerom jemljete živila: glave družinskih nakaznic, glave živilskih nakaznio za junij, glave delavskih, bolniSkih in drugih dodatkov, mesto glav otroških dodatkov pa odrezke a 6, 29 b ali o 50, da vas bo na podlagi teb dokazil trgovec vpisal ▼ seznam odjemalcev. Abonentje oddajte glave nakaznic v svojih kuhinjah, kl bodo le-te z abecednim seznamom oddala svojemu dobavitelju živil. Kdor ne bo vpisnn v aeznamu trgovca alt zadruge, ne bo projemal ractoniranih živil. Nakazilo vina Gostinski obrati ln točilnice vina v občini Ljubljana, katere ao popolnoma broz vina za meseca maj in junij niso dvignili nakupnio za dobavo vina, prejmejo nakup-nlce ▼ potek, dne 80. t. m. za obrate z začetno črko K ln L. — Nakupnlce deli Provod, Novi trg 4-1II., soba št. 18. — Vino bodo prodajale Blodeče veletrgovine vina: "■•BarblS-UAHtf. MalmiSIfova 7, Bolaffio-Prcssl, Gosposvetska 13, Levanič Josip, Lepodvor-aka 14, Gostiluičarska nabavljalna zadruga, Kotnikova 12, Pcriš Peter, Gosposvetska 43. — Kdor pride po nakupnlco, mora predložiti register za točenje alkoholnih pijač dotič-nega obrata. I Službe 1 Ull(t< t Naznanjam, da mi je umrla moja mati Ciuha Karla roj. Fischer Blagopokojna leži v mrliški veži Zavetišča svetega Jožefa. Na zadnji poti jo bomo spremili v potek, dne 30. junija, ob J^3 popoldne z Vidovtlansko cesto št. 9 na pokopališče v Stepaujo vas. Ljubljana, dne 28. Junija 1944. In g. Ciuha Marjan, sin in ostalo sorodstvo tako imenitno ukanil, mahoma ustavil, ko je z ramo ob rami dirjal z nasprotnim backom, vrgel e podplatom svojega čevlja, 6e ustavil, zasukal, potem pa centriral žiogo, ki jo je levi notranji napadalec, ki je pridirjal čez igrišče kakor bik, streljal s tako močjo, da eo je prečka stresla in žogo noben golman na 6vetu ne bi mogel ubraniti. Ob pogledu na to je Brui-k zaškripal z zobmi tu ponovno zaklel Toda gori na veliki tribuni je »ofika« Papler pomeiik-nil Mini. »Mislim, da se vam moram šc enkrat zahvaliti, gospodična Mina. Kaj pravite k temu?« »Glavo ima za nogomet,« Je odvrnila prav dobra poznavalka igre. Poskusni desni napadalec je brez dvoma imel glavo za nogomet. Imel je izrazito amaterski slog. Vse so ni posrečilo, kar je započel. Mnogo zvijač in umetnosti se je moral še naučili, toda podlago je imeL »In drzen je,« jo zatnrmral Papler. »Vam bom povedal, zakaj sem danes lirucka pustil igrali na levem krilu, gospodična. Saj vam je znano, kakšen predrzen človek je Bruck No, mislil sem si, da ga postavim na levo krilo — prav za prav je to sam predlagal. Zdi ee, da ima iz enega ali drugega vz.roka piko na mladega Hofer ja. Imel eem namen, da dodobra poizkusim, kaj Hofer zna. Prav čedno se drži .. Imenitno, prav imenitno, gospodična Mina, iz tega fanta boin naredil nogometaša!« JFtti »Ljudska Uskanuu - U Ljudsko UaHanioj Joie Kramaiii - llerausgebei, la' JatelJs tni Joie Sodja M ScUrUUeltoi, modulni Janko Ualuei. za Srednjo Evropo Trst je najsevernejše pristanišče Sredozemlja — Razvoj v starem in srednjem veku — Prihod Slovencev — Železnica in Sueški prekop sta ustvarila veliki Trst nov svet I slovenec 29. junija 1944 četrtkova stran Sredozemsko morje spremlja tesno ob obali ali pa vsaj tik nad polotoki vrsta gorovij, ki ga dele od prave celine. Zlasti močno je to dejstvo izraženo na vsej črti od Marseillesa do Soluna. Mogočno alpske gorske vrsto z redkimi in še vedno dosti visokimi prelazi se vlečejo nad Apeninskim polotokom v smeri od zahoda proti vzhodu od Rhona do Štajerske in Kranjske, na Kranjskem in Primorskem pa se naslanja kar neposredno na Alpe Dinarsko gorstvo, ki spremlja s svojimi vzporednimi pasovi jadransko vzhodno obalo kar v neposrednem zaledju. Tako bi pomenilo Jadransko morje, ki ni nič drugega kakor najsevernejši zaliv Sredozemskega morja, le slepo nlico, če ne bi poskrbela narava za nadaljevanje te ceste na kopnem proti severu in vzhodu. Ozemlje, ki se na njem srečujeta obe omenjeni veliki gorovji, je presekano z manjšimi kotlinami, te pa so zvezane z nizkimi prehodi: iz ravnine ob Dravi vodi Dra-vinja po skoraj ravni dolini v Celjsko kotlino, nizki prehod preko Trojan (009 metrov) nas pripelje v Ljubljansko kotlino, »Postojnska vratar visoka le okrog 000 m, pa nas vodijo iz Ljubljane k morju. Ta črta je na vsej dolgi črti od Rhonske doline do Rosporja najpriklad-nejša, najkrajša in najlažja pot iz Sredozemlja čez gorski obod, ki obdaja njegovo severno obalo. Na mestu, kjer se stika z morjem, je nastalo tržaško mesto. Do prihoda Slovencev Kraj, ki se je v starem veku imenoval Tergeste, so ustanovili že pred prihodom Rimljanov ilirski Veneti, 1'roto-veneti ali Kami. Gospodarsko podlago mu je dala trgovina. Ze v 6.-5. stoletju pr. Kr. so zamenjavali v Trstu Grki iz južno Italije svoje vaze za robo. ki je po »jantarjevi cesti« preko danes slovenskih krajev prihajala iz srednje Evrope. V istem času so v Trstu tudi F.lruščani zamenjavali svoje blago za prekalpsko robo. Leta 1S1 pr. Kr. so Rimljani hoteli zapahniti nevarno odprto cesto iz vzhoda v Italijo s tem, da so ustanovili Oglej. Ker pa so jih šo vedno napadali Istrani in Karili, so leta 178 podvrgli tudi Istro; z njo so pridobili tudi Trst, pokoren dotlej istrskim »kraljičem«. Mesto je poslalo sprva utrjen municipij, ki mu je dodelil Avgust področje do Timava, Vipave, Snežnika in Nanosa. V I. 09—79 po Kr. je Trst postal kolonija, pravo rim-sko mesto. Kelte in Ilire so v mestu zamenjali Latini, rimski državljani. Tudi podeželje se je v dolgih stoletjih rimske oblasti popolnoma rotnaniziralo. Tudi v rimskem času je v mestu cvetela trgovina: tu je bilo križišče cest za takrat bogato Istro, preko Reke na Balkan, v Oglej in v Emono — Ljubljano. Pri mestu so bile solarne, preko njega so tudi dobavljali les za ladje. V 2. ali vsaj v 3. stoletju jo nastala v Trstu krščanska občina, ki je imela tudi svojega škora. Odkar je krščanstvo postalo v rimski državi dovoljena (313) in pozneje obvezna vera (346), so omejevale lo škofijo iste meje, kakor mestni okoliš. jo prišlo ob ko cu 13. stol. do ponovnih bojev med Bennčani in Tržačaui. Trža-čani so za nekaj časa morali sicer podreti mestno obzidje ob morju, leta 1350 pa so jim Benečani celo postavili svojega mestnega župana in mesto zasedli z vojsko, a tudi to ni pomagalo. Tržačani so posadko pregnali in se 1. 1309 prvič, leta 1382 pa dokončno predali Habsburžanom, da bi lako zavarovali svobodo svoje občine in Irgovine pred najnevarnejšim nasprotnikom. Vendar pa je bil benečanski vpliv loliko močan, da je v mestu zamenjala italijanščina prejšnji romanski jezik, pa tudi v političnem pogledu je nastopala še tudi vnaprej Benečanom naklonjena stranka. Romansko jo ostalo že od zgodnjega srednjega veka naprej le še meslo samo. Vsa okolica prav do mesta je bila slovenska. To dokazujejo slovenska krajevna in druga imena. Pa tudi mestna občina sama je (v skladu s sodobnimi ugotovitvami o biološki slabosti mestnega prebivalstva) izumirala. Na stari višini ki je nihala med 3000 do 5000 višini, *v SStM, *««»«*.% m' „ - » Pogled na železniške naprave in na postajno poslopje južne železnice ob otvoritvi proge leta 1857. .Slika je kaj zanimiva, saj jasno kaže, da je bila postaja južne železnice postavljena med livade in gozdiče. V o»»dui stari Trst s starim pristaniščem. Trst in njegovo zaledje skozi 1000 let Severni rob tržaškega ozemlja je segal žo neposredno do rimske ceste od Emone preko llrušice do Ogleja, do »običajne barbarske ceste« v Italijo. Vendar sla prva dva viharja, vizigotski in hun-ski, pustila Trst ob strani. Ostrogoti so ga seveda obenem z vso drugo Italijo zasedli (489) iu enako bizantinska vojska žo ob začetku dolgoletne vojske z Ostro-goti za posest Italije (539). Skozi Trst je š^a tudi Narzesova vojska leta 552, ki se je borila z Goli. V času bizantinske vlade nad Italijo (539—08) je Trst zadnjič v slarem veku doživel novo blagostanje, a ne za dolgo. Motili so ga že verski boji (po 1. 554), ki dolgo niso prenehali, šo bolj pa kuga, ki je razsajala v mestu (565). Ko so Lon goba rdi v 1. 508 prišli iz Ljubljanske kolline v Italijo, so se skušali polastili tudi Trsta. Bizantinska vojska pa je preprečila, da bi Langobardi obdržali ozemlje tostran Soče in Vipave. Vsaj 1. 571 se je mesto spet obnovilo. Tako je Trst s še nekaterimi obalnimi občinami (Koper, Novi grad i. t. d.) edino mesto na Slovenskem, pri katerem moremo po pravici govorili o nepretrgani kontinuiteti med starim in srednjim vekom. Bizantinci so v Trst, ki je bil del istrskega temata (vojaške pokrajine) postavili središče svoje obrambno organizacije proti Langobardom, pa tudi proti Slovencem in Obrom, ki so pritiskali za Langobardi. Tako je Trst s svojim mestnim ozemljem ostal v bizan: tinskih rokah vse do 1. 752, ko so ga končno osvojili Langobardi; 20 let pozneje (774) pa so ga obenem z vso Italijo pridružili Franki k svoji državi. Tržaški in istrski graničarji so uspeli glede obrambo bizantinske politične oblasti. Niso pa mogli preprečiti, da se no bi Slovenci, ki so prišli v nekdaj langobardske predele, naselili tudi na tržaškem ozemlju. Iz okoliša Stari trg— Cerknica—Planina sta jih vodila proli zahodu že v starem veku znana prehoda od Cerknice preko Planine na Postojno in od Loža čez Stare Ogljenice na zgornjo Pivko in v dolino Reke. Ta področja so Slovenci gosto naselili. Ze ob prelomu 6. v 7. stoletje so prodirali s Pivke pre'-'0 Razdrtega in Senožeč ter od Reke preko Vrem in Škocjana že v neposredno zaledje mesta, siara slovenska naselbinska jedra je treba iskati okoli Tomaja in Sežane. Okoli 650 pa so se spuščali že tudi v pas ob morju otl Sesljana do Skednja, ki so se ga dotlej nekoliko izogibali. Le meslo samo, romanska naselbina s starorimskimi tradicijami, se je še doloo branilo slovenskih priseljencev. V srednjem veku V zgodnjem srednjem veku se je Trst razvil v samoupravno mestno občino, ki je že zgodaj prišla v spore z Benetkami zaradi benečanske težnje, da si osvoje monopol na vso trgovino v Jadranskem morju. Leta 948 je italijanski kralj Lo-tar II. poklonil mesto z okolico s polmerom 22 km tržaškemu škofu, ki je ostal vsaj formalno tržaški svetni gospod preko 300 let. Ze 1. 1081 pa je dobil deželnoknežjo oblast nad Trstom oglejski patriarh. Mestni škofje so si sicer poskušali dobiti nazaj svojo neodvisnost, a brez uspeha. Meslno plemstvo jim je iztrgalo iz rok tudi oblast v mestu samem, tako da jim je ostal le še naslov (tržaški erof). Tržaško prebival- stvo v tem času še ni bilo italijansko. Spadalo je v vrsto majhnih romanskih narodnostnih skupinic, ki so prebivale vzdolž meje med Slovani in Romani; Romani v dalmatinskih mestih, istrsko-tržaška skupina, Furlani in Retoromani. Zgodovinski razvoj je s pomočjo benc-čanskega vpliva dalmatinsko in istrsko-tržaške Romane pozneje pretopil v Italijane, a med temi mestnimi otoki, ob-danimi od hrvaškega in slovenskega podeželja, ter ined sklenjenim italijanskim narodnim ozemljem je še vedno ostal furlanski narodič, ki kaže po ugotovitvah romanistov v več stvareh sorodnejši razvoj s francoščino kakor z italijanščino. Tudi Retoromani v Švici in na Tirolskem so se ohranili do danes. Boji z Benečani Da je šel razvoj v Istri in Trstu po drugi poti, je povzročil prevladujoči položaj Benetk na Jadranu. Bile so v času razkroja frankovske države poleg Hrvatov edina sila, ki se je z uspehom upirala arabskim pomorskim roparjem. Zato so mestne občine na zahodni istrski obali že v 9. stol. navezalo z njimi tesne stike, 1. 1145 pa so mesta Koper, Izola in Pulj. I. 1149 tudi Rovinj, Poreč, Umag in Novi grad dožu tudi na zunaj prisegali zvestobo. Le Trst je ostal še svoboden. Prevoz četrte križarske vojske so Benečani izrabili tudi proli temu. Dož jo .je \ oktobru 1202 pripeljal najprej pred to meslo: Tržačani so morali priseči zvestobo Benetkam, ki so hotele obvladati tudi vso tržaško trgovino. Prisego so pozneje (1233) morali še ponovili, držati se .ie pa kljub temu niso hoteli niti mogli. Tako prebivalcev, jo je vzdrževal dotok iz slovenske okolice, ki ga moremo ugotoviti le po imeuih meščanov. V ohranjenih listinah je blizu ena četrtina imen slovenskega izvora. Seveda pa ta tihi, počasni, a stalni dotok prebivalstva ni mogel na narodnostnem značaju mesta ničesar spremeniti, '•«"• "a Romani sproti asimilirali. Do proglasitve za svobodno pristanišče Od 1. 1382 naprej je vladal v Trstu »poglavar«, ki ga je imenoval habsburški vojvoda. Habsburžanom so pripadali poslej tudi dohodki od mestne carine in polovica sodnih dohodkov (globe). Benečani so še niso sprijaznili z dejstvom, da jim je Trst za vedno ušel. Poskušali so z gospodarskim pritiskom (Kranjce so vabili, naj hodijo po sol v benečanski Koper), podpirali so benečansko stranko v mestu, pa tudi z vojaško silo so pritiskali na Trst: 1. 1463 jim je ob taki priliki moral Trst odstopiti svoje solarne. Ko se je zaradi gospodarske stiske v tem času benečanska stranka v mestu vedno bolj množila, začela je celo preganjati cesarsko, je končno nastopil cesarjev namestnik na Krasu in v Devinu Nikolaj Lueger in jo s silo zatrl (1467-78). Prvi domači tržaški historiografslci vir, pesem o prvi benečanski vojni (1508-16), je prežet od strastnega sovraštva do Benečanov. Trst jo v tem času preživljal kaj žalostne čase: zaledje so plenili Turki, v prekomorski trgovini Trst takrat šc ni pomenil ničesar, v zaledju so tekmovali z njim novi trgi, proti katerim so se Tržačani zastonj borili, včasih celo z orožjem, promet v Italijo je šel mimo mesta, ki so mu nevarno konkurirala ludi benečanska pristanišča v Istri in tihotapci. Skratka, mesto je bilo v težki krizi, ki je jasno kazala, kaj pomeni za Trst trgovina z zaledjem. To težko gospodarsko stanje je trajalo preko dve stoletji. V 17. stol. se je sicer že nekoliko množil promet po tržaški cesti in se je položaj nekoliko izboljšal, a v jedru je le ostalo pri starem. Mesto je prizadela tudi druga benečanska vojna (1616 do 1618), v začetku 18. stol. pa ga je med špansko nasledstveno vojno obstre- ljevalo tudi francosko brodovje (1702}» Ves ta čas se ni mesto skoraj nič razvijalo. Njegovo prebivalstvo se je gibalo stalno med 3000 in 5000 dušami. Ob koncu 17. stol. je štelo mesto 5700 prebivalcev v mestu, pač večinoma Italijanov ali italijaniziranih priseljencev, v okolici pa je na mestnem ozemlju prebivalo okrog 2000 Slovencev. Kako je rastel veliki Trst Avstrijski cesar Karel VI., ki je hotel ustvariti avstrijsko mornarico in uvesti Avstrijo med pomorske države, je povzdignil Trst v svobodno pristanišče (1719) in gradil ter popravljal ceste, ki so vodile vanj, med njimi tudi »tržaško cesto« z Dunaja preko Semmeringa, Gradca in Ljubljane, predhc '.nico »južne železnice«. Ustanovitev Vzhodne trgovske družbe je že toliko pospešila tržaški promzt, da je njen propad (175) povzročil v mestu že nevarno gospodarsko krizo. Mestno prebivalstvo je padlo na 3843 duš, vsi tujci in tisti, ki so živeli na mestne stroške, so bili izgnani. Stalen napredek prebivalstva zaznamujemo šele po začetku 6inotme gospodarske politike v času Marije Terezije. Le v času Irancoske Ilirije, ko je kontinentalna blo- tempom razvoja v predvojni dobi.« Očitno so sodili pravilno Italijani, mod njimi celo poznejši voditelj tržaške ireden-te Pacifico Valussi (»Ime Tržačani je edino, ki točno ustreza položaju v Trstu ... Narodnost Trsta bo jasno določena šele po zmagi narodov, ki ga obkrožajo«), ko so še skoraj do konca 19. stoletja trdili, da na tako majhnem prostoru, kakor je severnovzhodna Italija, ne moreta cveteli dve pristanišči, Trst in Benetke, marveč da potrebuje vsako posebej svoj gospodarski prostor in so v skladu s tem tudi zavračali zahteve po pridružitvi Trsta k novi državi. Seveda tega silnega porasta tržaškega prebivalstva ni zmoglo tržaško meščanstvo samo. Priseljevanje, ki se izraža v presežku dejanskega prirastka nad pri- kada spet pokazala,'kaj pomeni za Trst rodnim, je imelo pri tem bistven vpliv: lo »lficlnnil cnel MČa- * Prir nrlr T^o i nflp Prr.Cf.5nlf pomorski promet, je nastopil spet zača sen zastanek in celo upad prebivalstva (1808— 33.060; 1811 — 28.025; 1812 -24.633), a po obnovi avstrijske oblasti je mesto hitro nadomestilo zamude (1817 — 42.315). Svoj največji napredek je doživel Trst v 1. 1857—1914. Lela 1857 je bila dograjena »južna železnica«, ki je povezala Trst z Dunajem, 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki je napravil iz Trsta najboljše evropsko pristanišče za Orient, 1. 1909 je bila dograjena še turška železnica, ki je meslo spojila z južno Nemčijo. Trst je zrasel v osmo največje pristanišče sveta (po množini prometa); gospodarsko podlago mu je dajala trgovina, zveza avstrijskega zaledja s prekomorskimi deželami. Izpolnila se je napoved iz leta 1807, da je »Trst pravo glavno mesto Jadranskega) morja«; Trst je v tem času iztrgal Benetkam iz rok prvenstvo in jih daleč prekosil. Preko Trsta je šlo v letih pred 1. 1914 67—80% vsega avstrijskega uvoza in 43—60% avstrijskega izvoza. Od celokupnega tržaškega pomorskega prometa je odpadlo na slovensko zaledje 34% uvoza in 29% izvoza, ostalo blago je bilo namenjeno za širše zaledje, oda. je prihajalo iz njega. Slovenija'je< bila torej v tesnih gospodarskih zvezah s Trstom, zavzemala je nekako tretjino njegovega pomorskega prometa. Tržaški razvoj v zadnjih stoletjih se najbolje izraža v številu mestnega prebivalstva: 1758 - 6424; 1786 - 20.300; 1798 - 30.200; 1808 - 33.060; 1830 -57.403; 1840 - 78.907; 1850 - 11J-496; 1869 - 123.098; 1880 - 141.709; 1890 -155.471; 1900 - 176.383; 1910 - 226.458; 1914 _ 244.655. Tudi to, kako je Trst trral Benetkam iz rok gospodstvo nad Jadranom (do 1. 1914) in kako se je obrnil položaj z novo razmejitvijo po svetovni vojni, nam najbolje pokažejo številke: Benetke: . Trst: 1586 132.456 ok. 3000 1781 134.869 ok. 20.000 1914 165.000 244.655 1922 172.939 239.447 1936 275.362 250.000 Primerjava prebivalstva v Trstu Jn Benetkah jasno kaže kako tesno je tržaški razvoj zvezan s tržaškim zaledjem. Trgovski promet je v Trstu po vojni močno nazadoval, industrija, s katero so mu hoteli pomagati zaradi novega položaja, pa se je izkazala za preslabo. Trst, ki je narasel v 196 letih (1735-1931J za 3312%, je po 1. 1918 izgubil svojo privlačno moč: »Ves nadaljnji prirastek se nam zdi neznaten, če ga primerjamo s Pogled z viška na Trst iz leta 1880 v smeri proti zahodu. Temni grič v sredi in v ozadju je Razklani hrib; prav na robu na levi je videti grič Trstenik. Prav na desno ob zalivu v ozadju jo Skedenj; ort Skednja proti ospredju jo najprej tehnični zavod, nato pa je videti Lloyilov arzenal (na sliki vidimo ob njem parnike). Naprej proti ospredju je na tedaj še dokaj zeleni konici okraj sv. Andreja. Na desno prav v ospredju vidimo pomol starega pristanišča s starim svetilnikom. Staro pristanišče jc segalo vse do Kanala, nakar se pričenja na levi polovici novo pristanišče, katero so začeli gradili leta 1868. Pred novim pristaniščem je dolg valolom. Na bregu za novim pristaniščem pa vidimo dolga postajna poslopja južne ieleznice. Prir. prir. 1870-80 3.365 1881-90 4.444 1891-900 4.322 1901-10 14.377 Dej. prir. 18.611 13.762 20.012 50.911 Presežek 15.246 9.31 S 16.590 36.534 Še jasneje se kaže ta doprinos priseljevanja v Trst pri njegovem naraščanju v odstotkih za daljšo dobo 1869—1914: prirodni prirastek je neznaten, za 45 let niti 20%, zato pa dejanski presega lOO^l Razliko nam more pojasniti le priseljevanje. Za nas je gotovo najzanimivejše vprašanje, kakšno mesto so pri tem do-seljevanju zavzeli Slovenci, ki obkrožajo mesto že v neposredni okolici od vseh strani. Priseljevanje v Trst Priseljevanje Slovencev iz okolice v meslo smo opazili že v srednjem veku, le da so se hitro odtujevali svoji narodnosti. To priseljevanje se je seveda še povečalo v času, ko se je Trst začel razvijati v moderno pristanišče. Sicer so se res priseljevali zlasti v času, dokler je bil tudi del Italije še pod Habsburžani, v mesto predvsem Italijani iz trgovsko naprednejših in bogatejših predelov, a vendar se že 1. 1798 omenja v mestu »znatna ilirska (t. j. slovanska) kolonija«. Tudi Marmont pravi v svojih spominih, da sestavljajo tržaško prebivalstvo« Nemci, Iliri (t. j. Slovani), Italijani, Albanci in osebe vseh dežel«. Slovenci, ki so se priselili v Trst, so že začeli ohranjevali svojo narodnostno pripadnost. Ze v 1. 1846 je bilo na tržaškem ozemlju med 80.300 prebivalci 25.300 Slovencev, torej 31.51% (Ital. 54.72%, Nemcev 9.96%). Tržaška mestna občina je sicer zelo pospeševala priseljevanje Italijanov, to tudi še po 1. 1866, ko jo je od Italijanov delila državna meja (1. 1890 je bilo od tržaških prebivalcev 10.54% po 1. 1S60 priseljenih »regnicolov« z italijanskim državljanstvom, 1. 1910 13.13% — 29.439), a pomnožil se je tudi slovenski in hrvatski dotok. Pri tem se je zlasti še uveljavilo dejstvo, da je moderni promet, ki je omogočil porast Trsta, iz-podmaknil gospodarsko podlago za preživljanje mnogih Slovencev: tovorništvo in domačo obrt, ki so se z njima preživljali, je uničila železnica in cenejši industrijski proizvodi. Slovenija je postala izrazit predel izseljevanja. Izseljeniški tok se je obrnil sicer v prvi vrsti skozi Trst preko morja, pa tudi Trst je dobil močnejši slovenski dotok, dasi ga je nezanesljiva uradna statistika poskušala zamolčali: 1. 1900 so našteli uradniki italijanske občine od 2395 Dalmatincev iz popolnoma hrvatskih občin in 654 Dalmatincev iz občin s hrv. večino le 201 Hrvata in 85 Nemcev, od 4009 Istranov iz občin s sloven. ali hrv. večino le 198 Slovencev ali Hrvatov, med 2252 Štajerci so našteli 1114 Nemcev, 331 Slovencev (bilo jih je preko 1000) in 748 Italijanov, med 10.132 Kranjci so našli 1047 Nemcev, 2672 Slovencev in 6153 Italijanov! L. 1910 so pri kontrolnem štetju, ki se je zaradi pritožbe o netočnosti po lokalnih oblasteh izvršenega prvega štelja moralo izvršiti v enem mestnem okraju, ugotovili 23.000 Slovencev več, kakor pri prvem štetju; vsega skupaj so jih našteti 56.916. Pa tudi ta številka ni odgovarjala resničnemu stanju; to so dokazovali tudi volilni izidi. Med Goričani, Istrani, Kranjci in Dalmatine! v Trstu je bilo vsaj 90% Slovencev in Hrvatov. Ce računamo, da je bilo od ljudi, rojenih na mestnem ozemlju le ena četrtina do ena petina Slovencev, kar je nizko vzeto, je moralo biti 1. 1910 v Trstu vsaj 80.000 Slovencev in Hrvatov, t. j. 35.2% od vsega civilnega prebivalstva in celo skoraj 42% vseh avstrijskih državljanov. Delež Slovencev v Trstu se je torej močno pomnožil, se je pa tudi še naprej krepil: priseljevanje iz avstrijskega slovenskega ozemlja je bilo štirikrat močnejše kakor iz avstrijskega italijanskega (29.67% : 7.47%), priseljevanje Slovencev in Hrvatov v Trst pa je bilo v sorazmerju k vsemu italijanskemu dotoku kakor 4 : 3. V času po svetovni vojni nam zmanjka zanesljivega gradiva za študij tega razvoja. V. I*