Poštnina plačana t gotovini. PoMOMciia številk« 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. Žt. 16. Kranj, 16. aprila 1938 izhaja vsako soboto. Naročnina; celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Dln.j Š. M.: Veselo Alelujo! Kristus je hodil po zemlji in učil ljudi pa jim v čudežih izkazoval svojo dobroto in ljubezen. Množice lačnih in trpečih so ga priznale kot božjega Poslanca in hitele za njim. Le judovski po- {;lavarji in mogotci pa neprijatelji de-ovnega človeka in reveža so z jezo gledali nanj v svojem zavidnem srcu. Da bi pa priklenil ves svet nase, je moral izpiti grenki kelih najhujšega trpljenja in umreti najsramotnejše smrti, v katero so ga obsodili ljudje, kateri ga niso hoteli razumeti, katerim pa je bil vendar — Luči Njegovo vstajenje je največji čudež in dokaz, da je bil res božji Otrok. Z vstajenjem naša vera stoji in pade. Ali naj gre današnji človek mimo Kristusovega vstajenja? Ali ta žrtev ne velja tudi za današnje čase? Danes je na svetu bede, trpljenja in krivic, kakor jih človek od svojega postanka še ni občutil. Zakaj? Materializem je bog, kak. jmu se klanja današnje človeštvo. Oportunizem, kar mi bo neslo, to je glavna misel sodobnega človeštva. V tem materializmu in oportunizmu davimo sočloveka, mu ne damo pravic, ki jih ima vsak do življenja. Sosed pritiska soseda k tlom in mu tepta človeške pravice do življenja. Gospodar nima usmiljenja do svojega delavca. Oblastnik vidi v podrejenem samo številko in svojega hlapca. Delavec v svojem srcu preklinja gospodarja in mu v duši vre sovraštvo do njega. Hlapec gleda v svo- {'em oblastniku le tirana in diktatorja, ;i mu ne dovoli svobodnega razmaha in dela po lastni volji. Beda je neizmerna, solze teko in kletve podirajo svet. V tej usmerjenosti samo na ta svet pa ni izhoda, ni rešitve. Ta zamaknjenost v materialne dobrine ne prižge tiste luči, ki bi vesoljstvu zopet prinesla miru in notranjega zadovoljstva. Moderni človek, v sebi ne najde rešitve za tekoča socialna vprašanja in za notranjo srečo. V delu in proti svojemu bližnjemu se težave samo še večajo in grmadijo. Ali ni rešitve? Ali je človek 20 stoletja res obsojen v krivico in duševno smrt? Je rešitev, pa zelo preprosta in lahka! Poglejmo 19 stoletij nazaj. Priznajmo vstalega Kristusa za svojega Gospodarja in za svojega Oblastnika ter Kralja! Samo vera v Boga in njegovo vstajenje more preroditi naša srca. Samo vera moreprinesti v naše duše izgubljeni mir in skromnost. Samo vera v božjo ljubezen more osrečiti modernega človeka in zravnati krivico v socialno pravico. Kristusova zapoved mora zopet obvladati svet: »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe", in ..Iščite samo božjega kraljestva in vse drugo vam bo navrženo"! Prerodimo torej svoje duše! Obnovimo jih v božjem nauku in priznajmo vstalega Zveličarja za svojega Poglavarja. Skrb za ta svet ustvarja nerazumevanje, krivice in sovraštvo. Priznanje vere in življenje po njej pa omogoča mirni tok in sporazum med narodi in sočlovekom. Materializem je grob človeške družbe. Vera pa daje zlasti v današnjih težkih časih tako potrebnega " idealizma in ljubezni ter dela za druge. Le tak idealizem, ki se opira na priznanje Boga, more svet prenoviti in človeku prinesti takega življenja, katerega je človek edino vreden kot podoba božja, nc pa kot hlapec sočlovekove zlobe in sovraštva. Cc bomo s takimi mislimi voščili med seboj veselo veliko noč, bo res vsak občutil toplino nnšega srca in doživel pravo: Veselo Alelujo! Naše gospodarstvo in naš narodni obstoj Vsa slovenska javnost je skoro preslišala ugotovitve socialnega ministra pri proračunski razpravi v finančnem odseku, kjer je g. minister podal sledeče številke: L, 1937. je šlo v tujino iz države 21.000 ljudi, med temi 45% Slovencev, 50% Hrvatov in le 5'/» ostalih. Slovencev je v državi komaj kaka dvanajstina, onim pa, ki morajo iz domače grude v tujino s trebuhom za kruhom, prispeva slovenski narod v državi žalostno kvoto — skoro polovico vseh izseljencev. Samo lani je moralo skoro 10.000 Slovencev za zaslužkom v tujino, koliko jih je moralo pa iz Slovenije v druge dele države pa ne pove statistika. Ni čudno, če je Slovenija v državi najbolj revna na ljudskem prirastku. 2e 50 let se izseljuje naš narod v masah iz domače grude, ker doma ni dovolj prostora za vse, ker domača zemlja ne nudi vsem dovolj kruha. Večina teh izseljencev se nam izgubi med tujimi narodi; mi pomagamo rasti tujim narodom, sami pa pešamo. Ni pa samo to, da se narodnostno izgubljajo naši izseljenci, saj v tretjem rodu v tujini nihče po navadi ne ostane več zaveden Slovenec, pri izseljevanju se nam naši ljudje izgubljajo tudi versko in moralno. Bilo je leta 1917. Zvečer po večerji sva sedela sama s pokojnim dr. Evge-nom Lampetom pri mizi. Takrat je že bil dr. Lampe s svojim prijateljem dr. Šušteršičem najbolj osovražen človek v deželi. Od vseh strani — od liberalne in klerikalne, — da se izražam v tedanjem žargonu, se mu je štela Završnica v zlo. Neredko sem od naših lastnih ljudi slišal očitek, da bo dr. Lampe spravil z Završnico in svojimi elektrifikaeijski-mi načrti deželo na boben. Dr. Lampe in vsa kranjska dežela je takrat bila gigantski boj s svetovnim kapitalom, ki se je ves dvignil proti načrtom kranjske dežele. Deželni odbor je že propadel pri sodišču, pa je rešil kranjsko deželo iz zadrege — maršal Boroevič. Tudi meni so se zdeli Lampoi morda pomagul, toda svetovalci, sami grofje in baroni mu ne bodo pustili," je menil Rado. »To vražjo gospodo bi morala pobiti strela I jasnegu neba in jim do tal porušiti grado\c. če grajskih ne zadene •čitna kazen božja, bom mislil, da tudi Bog Oče ni več pravičen." se je rotil Buccelini. lvunu (.'orossiniju iz Padove se je /abliskalo oko. »Čujte me, možje, nova misel se mi je našla! Morda je prav nas Bog izbral, da s puntom dokužemn gospodi Njegovo strašno moč!" »Tako je! Nadnje!" so zavpiili uporniki. Jurij Puccelini je planil kvišku. »Nadnje! Mi nismo uporniki, mi smo le kazen božja. Njegova šiba za grajsko gospodo! Roka božja je / nami!" »Nadnje, takoj po njih! Na pogibelj jim!" Oglasil se je podjetnik Štefan Kralj. .Rado, sa teboj pojdejo vsi Bohinjci brez pomisleka. Ti ■as vodi, ker tvoja roka je hitra in močna. Potem se nam a; bati poraza, ki ga obeta A.mbrož. Zmagamo. Bog nam bo pomagal!" .Zmagamo! Z nami je Bog! Rado. /beri ptiutarjo udari!" »Naj se zrušijo gradovi!" »Pogin lopovom grajskim!" »Orali bomo z njimi!" ,.2ivc Itomo deli iz kože!" Med vsemi temi klici se je največkrat ponavljalo: »Zberi puntarje! Udari. Rado!" Radotu so od veselja rdela licu, ko je videl, koliko zaupanja stavijo ti osiveli možje vanj. v mladeniča. .Predem se bodo spet vrnile lastovke, bomo zmagali.' j« obetal. »Zmagaš, Rado! Zmugumo!" Sredi največjega vpitja so se nenadoma odprla vrata in počasi je stopil v hišo slok možak, tako velik, da se je morul pri vhodu globoko skloniti. Uporniki so prestrašeno zastrmeli vanj, a takoj jim je strah izginil ■ lic. Rado ga je prvi pozdravil. »Bog nam jo daj," je odgovoril »učeni Makrinij" in sive oči so nekam žalostno zrle izpod košatih obrvi po zbranih možeh. Razmršena brada je padala na prša in sivi lasje so se v neredu vsipali na pleča. Obleka je bila zanemarjena in vsa oškropljena od blata, pod pazduho pa je imel meh, kakor vsi Rezijani. »Odkod si prišel sem, Makrinij t je spet vprašal Rado. »Oh. dolga jo bila rajža. trudne so noge, trnje jih je bodlo, rezal jih ostri pesek. Čez hrib« in doline sem šel. hotel sem videti s skalnatih hribov vsaj od daleč kraj, kjer trohni očetovo telo, kjer matere srce prhi)i. Sel sem kri je brizgala iz ranjenih nog in škropila skale. In zdaj se vračam. Kam- Se sam ne vem. Makrinij je povsod doma, kjer mi dajo otep slame za posteljo in skledo močnika za večerjo." »Kaj si videl novega po svetu'" so začeli \ si hkrati siliti vanj. Makrinij je stiskal meh pod pazduho, silno bolni, od ..Kaj bi vam pravil, ko pa nič veselega. Najnovejše je vendar to, zaradi česar ste se nocoj tukaj zbrali." »Kaj veš'" so hiteli vanj. »Nič nisem rekel," se jih je otresal. »Nimate veselih obrazov, zato vam bom zapel pesem, v sončni Furlaniji sem jo slišal peti." .,Pa daj!" Makrinij je stiskal meh pod pazduho, silno bobni, od zemlje do nebu tožeči glasovi so prihajali iz njega. Uprl je pogled zdravega očesa v strop, drugo oko mu je pokrivala bela mrena idi je začel peti z žalostnim glasom vesele: ..Zali grof Fruncesco se jc ženil, svetoval je ua Furlanskem ravnem. Iri dni gostje vince so točili, v no pili, dobre volje bili." ..Kakšen je konec te pesmi?" je vpraš:»| gospodar. »Prvi dan po svadbi je moral mladi grof iti na vojno. In medtem, ko je preganjal sovragu, so mu doma ugrabili mlado gospo. Vrnil se Je zali grof nazaj in ko je slišal, kaj se je zgodilo z ženo, mu je od žalosti in boli počilo srce." ..Vse tvoje pesmi so take." ..kaj pu hočete? Saj vendar veste, da /n en dan veselja pride deset let trpljenja." ..Sami skušamo, ne pripoveduj še ti o tem," ga je zavračal Primož. »Povej nam rajši kaj drugega, ker se ti je nulovilo v ušesa." Makrinij je spet začel stiskati meh in z bolnim glasom prepevati: ..Po morju plovejo galeje, druga se vrsti /,i drugo. vsako vozi sto galjotov, zakopanih v molk in tugo. Sonce žge, da kar medlijo, a ne vedo si pomoči, to vsi vitezi so žlahtni, v negotovost strašno z.roči. Zasužnjili v bojih besnih so jih grozni Benečani, skovali jih na galeje, rana se vrsti ob rani." Se naprej je pel »učeni Makrinij" in poslušalci so si z živim barvami slikali boje z Benečani. Makrinijeve okrutne domišljije ni mogel nihče obseči in obvladati. »Nehaj!" se je oglasil Rado. »Te pesmi niso za zdaj. Časi in razmere, vse je žalostno, zakaj bi bila še pesem polna tuge, ki jo je v srcih itak več kot za potrebo. Makrinij. kje boš spal nocoj?" ..Morda me Primož pusti V hlev." »Lahko greš. V peči je še nekaj večerje." ..Ne, Makrinij. Nocoj pojdeš z menoj. Jutri mi boš zapel to pesem in še katero drugo. Res so Gorjuše precej od rok. vendar se nikdar ne brani v svobodnjaški dom." ..Ne bom s?- branil in še hvaležen sem za dobrotna vabilo." i Rado se je obrnil k zbranim možem. »Pozna noč je, zvezde bodo v kratkem kazale polnoči-Troha je. da se ruzidemo. Snj smo se vse do dobra zmenili. Kaj nam je storiti. Ostani vsak zvest prisegi, pa nam nihče ne bo mogel kljubovati." ..Kdaj se spet sestanemo, Vehur?" so ga spraševali. ..Kadar se bomo imeli kaj važnega pogovoriti, vam bom že sporočil po zanesljivem človeku, kam vam je priti in kdaj. Na Ambroža della Grotto mi pazite, da ne bo poskusil rovu riti proti nam." ..Brez skrbi," so je oglasil Pucheim. »Njegu bom že jaz vzel v roke in ga bom presukal tako, da bo nabolj vnet med nami vsemi!" Puntarji so se začeli razhajati. Vsak je sum odšel, kakor je prišel, skrivuje se po odročnih stezah. Zadnji so se odpruvljali Martin, Rado in Makrinij, ki so imeli skupno pot. ! ..Ostani z Bogom, Primož!" so želeli gospodarju, ..Bog vam pomagaj," jim je odzdravljal. Rado se je pri vratih obrnil. ..Primož, prihodnjič se bomo zbrali kje drugje, da se temu ali onemu ne bo začelo zdeti sumljivo to naše "hajanje." »Prav. Srečno hodite." Zunaj se je začelo svitati. Lun« je vzbujala in kmalu j« njena luč oblila vso spečo pokrajino. Iz nežnih luninih žarkov je lil mir in da ni bilo na polju strnišč bi slika, ki se je razgrinjnlu pred očmi, sličila mujski noči. Voda je enakomerno šumelu, iz dulje se je culo klopotunje mlinskega kolesa. To je bila podoba, ki je segala v stoletja nazaj, pa je še vedno enako lepa, še vedno ob pogledu nanjo srce vzdrhti v sladkem nemiru. (Dalje.) »GORENJEC* mm*mA*VmnrO*IMnn*mmammnMnnMmnMnwnm^ — *»m STRAN * STOJ! NE HODI NAPREJ! IZLOŽBE IN CENE SI OGLEJ! Črtajte oglas na sedmi strani! Ignac. S tem rezultatom pa Andrašič Ignac nikakor ni bil zadovoljen. Državno tožilstvo je nato predlagalo še gra-fologa g. prof. Cotiča, ki je z 80°/ono verjetnostjo po primerjavi psevdonim-nih podpisov in nekaj pismenih izdelkov Andrašiča Ignaca domneval, da Andrašič Ignac ni podpisal teh ovadb. Seveda s tem še ni biio rešeno vprašanje, v koliko je Andrašič Ignac pri ovadbah sodeloval ali ni sodeloval. Na predlog tožilcev je sodišče dopustilo še dokaz po izvedencu-grafologu prof. Koželju, ki se je za stvar tako zavzel in v njo tako poglobil, — saj je delal na stvari celih 250 ur, da je mogel sodišču predo-čiti jasno sliko o atitorstvu teh ovadb. Prof. Koželj je na podlagi načina izražanja, sloga, celotnega sestava, vse zunanje oblike, popolne skladnosti teh ovadb z drugimi priznano Andrašičevimi sestavki in ovadbami izdal mnenje, da more s 100"/otno sigurnostjo apodiktično trditi, da je Andrašič Ignac avtor obeh predmetnih ovadb. Ugotovil pa je, da je prvo ovadbo Andrašič sam tipkal, drugo ovadbo pa sam podpisal z lažnim imenom Gregor Kokalj. Izvedenec je v svoji izjavi ugotovil, da se je avtor teh ovadb strogo držala načela: nekaj blata bo že ostalo na nasprotniku, tudi če ovadba ne bazira na resnici, odnosno četudi oblasti vsega ne verjamejo." „Semper aliquid haeret". Kljub tem naravnost poraznim dokazom Andrašič Ignac tudi na razpravi dne 8. 4. 1938 krivde ni priznal. Ta razprava se je vršila točno po petih letih, ko je bil radi podobne klevete prvič kaznovan. Za razpravo je vladalo veliko zani-mnje. Andrašič Ignac je prišel osebno na razpravo. Poleg njegovega branilca SRAJCE KRAVATE, KLOBUKE. m NOGAVICE, NARAMNICE K za veliko noč po izredno nizkih cenah Ivan Savnikj Kranj „SIKRA« - KRANJ Oglejte si naie izložbel ki je Andrašiču Ignacu hotel ustreči ter mu pribaviti brez kakega zaslužka ta špirit in ker ni poznal razmerja Andrašiča Ignaca do Hvasti Franca, se je res enkrat zglasil z trgovini Hvasti Franca, katerega pa ni dobil doma. Ker mu je bilo neprilično drugič hoditi v Orehek in ker mu je kranjski trgovec 8 čokolado Nadižar Franc sam ponudil v nakup špirit po 35 din, je rajši Nadižarju Francu izročil 3500.— din, ki je nato res Markelj Alojziju dobavil 100 litrov špirita. Po ta špirit pa je imel priti Andrašič Ignac. Markelj Alojziju pa se je zdelo nerodno izgovarjati se napram Andrašiču Ignacu, da ni kupil špirita pri Hvasti Francu, ampak je na njegovo vprašanje enostavno potrdil, da je špirit dobil pri Hvasti Francu, dočim Nadižarja sploh ni omenil. Sledila je nato ovadba Škerget Matije zoper Hvasti Franca, pri katerem se je izvršila hišna preiskava, ki je ugotovila popolno nedolžnost Hvasti Franca, špirit pa je dobila leteča kontrola pri Markelj Alojziju odnosno Andrašiču Ignacu, ki je ta špirit že prišel iskat. Andrašič Ignac je povedal, da je 8 tem hotel le dokazati, da Hvasti Franc resnično trguje z nezatrošarinjenim špiritom. Kje pa je Nadižar Franc dobil špirit, pa se še ni razjasnilo. Zaslišani g. Kunstelj Luka je potrdil, da mu je Škerget Matija že leta 1933 povedal, da bi Andrašič Ignac Skergetu rekel, da mu odpusti ves dolg samo, če mu more pomagati kaj proti inšpektorju Torkar ju. Andrašičeva soproga je izpričala, da je dejansko neki ljubljanski potnik pripovedoval njenemu soprogu, da ima Grims Alojzij nežigosane igralne karte in druge take predmete, kateremu pripovedovanju je za tem sledila ovadba Andrašiča Ignaca zoper Grims Alojzija. Branilec je predlagal zaslišanje četrtega izvedenca iz Ljubljane, glede katerega pa se je ugotovilo, da ne vrši več poslov sodnega izvedenca. Nato je predlagal branilec zaslišanje izvedencev okrožnega sodišča v Zagrebu, čemur pa so se protivili zasebni tožilci, ker je krivda že dovolj izkazana in ker zagrebški izvedenci ne poznajo fines slovenskega jezika. G. sodnik Nečemar je zavrnil vse dokaze kot nepotrebne ter po predlogih tožilcev in obrambi branilca obsodil Andrašiča Ignaca na 2.400 din denarne glohe na 1.600 din povpreč-nine in na plačilo vseh stroškov kazenskega postopanja, med katerimi so tudi stroški izvedenca prof. Koželja v znesku 5000 din, v zadevah inšpektorja Tor-karja Junka, Hvasti Franca in Kovača Josipa, dočim ga je oprostil v zadevi Grimsa Alojzija radi zastaranja, ker je bila prva sodna odredba napravljena 2 leti po storjenem dejanju. Andrašič Ignac je prijavil priziv, nato pa so priglasili priziv tudi tožilci radi prenizko odmerjene kazni. O nadaljnjem poteku bomo še poročali. To zgodbo o denunciacijah ne priob-čujemo zgolj radi časnikarske dolžnosti, ampak tudi z namenom, da bi v naši jetje organizira kot družba z omejeno zavezo. Najmanjši delež pri družbi bo Din 10.000. Oni delavci, ki bi ne mogli takoj plačati tako velikega deleža, bodo mogli polagoma tekom let s plačevanjem manjših obrokov vložiti v podjetje vsaj en delež. Vsak uslužbenec pa bo moral prej ali slej postati družabnik z vsaj enim deležem. Morda se zdi nekaterim, da je to preveč za delavca 1 Tem bi pripomnili, da bo znašal pri trži.;s, i zadrugi Runi najmanjši delež Din 9.000, pri zadrugi v Kropi pa Din 30.000. Enkrat poleti bo treba prirediti izlet kranjskega delavstva v Kropo, da tam vidijo, kaj more ustvariti zadružna misel in kaj vse morejo žrtvovati delavci, če je pri njih dobra volja in smisel 'a gospodarsko samostojnosti Če bo kroparski delavec zmogel v več letih vplačati s skrbnim hranjenjem veliko vsoto Din 30.000, bo pač tudi pri nas možno, da priden in varčen delavec polagoma pride do tega, da bo mogel prihraniti en delež. Ker pa delavstvo samo pač ne bi zmoglo zbrati potrebnega kapitala, je nujno, da se pritegnejo k tej akciji tudi drugi, nedelavci, ki bodo pomagali s svojim kapitalom dobri stvari, obenem pa seveda tudi sami imeli od tega korist. Vse, ki imajo smisel za naše narodno gospodarstvo, vabimo v naš krog, da pristopijo vsaj z enim deležem k tekstilni zadrugi .Teza". Čimveč se bo zbralo kapitala, tem večje podjetje bomo ustvarili I dr. Jaškeja so bili prisotni zastopniki zasebnih tožilcev, med katerimi je zastopal dr. Pegana odvetnik dr. Leskovec. Razpravi so prisostvovali tudi novinarji. Zaslišani izvedenec prof. Koželj je pod prisego potrdil, da je auior inkriminira-nih ovadb Andrašič Ignac. Zasebni tožilci, na katerih predlog je finančna direkcija poslala sodišču ovadbo nekega Škerget Matije zoper Hvasti Franca, so predlagali tudi zaslišanje Murkelj Alojzija in Kunstelj Luke. Ker se je istočasno obravnavala tudi zasebna tožba Grims Alojzija, katerega je zastopal dr. Campa zoper Andrašiča Ignaca radi podobne lažne ovadbe, je obtoženec predlagal tudi zaslišanje svoje soproge o tem, da je bil pri sestavi ovadbe zoper Grimsa Alojzija v dobri veri. Zaslišani Markelj Alojzij je povedal, da mu je izročil Andrašič Ignac 3.500.— din z naročilom, da kupi špirit pri Hvasti Francu po 35 din liter. Zgolj trošarina pa znaša več kot 35 din. Markelj Alojzij, SRAJCE KRAVATE, KLOBUKE, NOGAVICE, NARAMNICE za veliko po"- po izredno nizkih cenah ivan Savnik, Kranj „SIKRA« ■ KRANJ Oglejte si naše izložbe! Tekstilna zadruga v Kranju te več mesecev se v Kranju govori o tej zadevi in mnogi izprašujejo, kako stoji sedaj ta akcija; zato nekoliko pojasnila: Prvotno je bilo mišljeno, da se ustanovi to podjetje na zadružni podlagi, pa je med tem časom, ko so se že pripravljala pravila ca .Tezo", izšel nov zadružni zakon, ki zelo otežuje ustanavljanje takih zadrug. Trgovski in drugi gospodarski krogi so dosegli, da se je v •ovem zakonu zelo otežkočilo ustanavljanje javnosti izginile tudi druge tem podobne denunciacije pa tudi denuncianti sami, S tem hočemo koristiti najširši javnosti. Kakor so bile naše simpatije v šenčurskih procesih na strani po nedolžnem preganjenih, tako tudi sedaj ne prikrivamo zadovoljstva nad zadoščenjem, katerega 6o bili deležni in kolikor ga bodo še deležni oklevetani, zlasti pa težko ogroženi inšpektor Torkar Janko. .Kake tihe mnogo porabit« na mesec milo — in porilo je kar nokont sivkastol" NtlGospa( dajt* mi do* voljenj«, da smem kupovati dobro milo — torpontinovo milo Zlato rog, pa bodo izdatki manjii in parilo bo lepše. To milo je vsaki umaianiji kos, varuj« perilo in ga napravi mehko voljnega in snažno čistega."" /7\ TERPENTINOVO MILO pridobitnih zadrug z večjim delokrogom. Po resnem študiju novega zadružnega zakona smo prišli do zaključka, da je skoro nemogoče ustanoviti naše zadružno tekstilno podjetje na zadružni podlagi. Ni mogoče tu podrobno razlagati vseh okoliščin, ki so končno primorale, da tn je opustila misel, da bi se podjetje organiziralo na podlagi zadružnega zakona. Na skupnem zborovanju vseh sodelujočih, se je po dolgotrajni debati napravil sklep, da se pod- Borba za samostojnost obrtništva Takoj z novim obrtnim zakonom se je začela propaganda za osamosvojitev posameznih gospodarskih stanov, kamor spada tudi obrtništvo. Sunek, ki je bil dan z možnostjo o samoodlo-čilvi, je bil tako močan, da se je dvignila zavest rokodelskega stanu in se skušala okoristiti s to priliko. Vsled tega je nastalo tekmovanje, kaj je boljše, ali obstoječe, ali pa nov in svoboden razmah. Mlajša grupacija je razumljivo stala na stališču, da je nujno potrebno držati korak času vzporedno in se v posebni organizaciji dosledno zavzela za izpeljavo tega problema. Toda, to je zdramilo iz spanja .čuvarje" obrtniških pravic, ki so na vsa usta kričali, da to ni mogoče in tudi ne izpeljivo, Ker se je moglo obrtništvo izraziti v danem mu roku za da, ali ne, je o tem glasovalo. Večina združenj je to tudi izglasovalo, a število članstva je ostalo v manjšini, ker so nekatera združenja, šievilčno močnejša, glasovala, za skupno stanje. Ne bomo se spuščali, v koliko je to, oziroma bi bilo, našemu gospodarstvu v prid, da imamo lr>čeno zbornico, vendar iz poznejšega šestletnega delovanja lahko ugotovimo, da bi imelo obrtništvo pod pravim vodstvom ogromne koristi. Če pogledamo napredek zagrebške in belgrajske zbornice, potem moramo reči, da smo mnogo zamudili. Ni še dolgo, ko nas niso niti dosegli, a sedaj so za dvajset let že pred nami. Nove volitve v nas parlament so pokazale, kako malo opore jim je nudilo delo, ki so ga siorili v prid stanov, katere so zastopali, onim, ki so imeli monopol na polju stanovskega gibanja. Zato se nismo čudili mlajši generaciji zastopstva v zbornici, novoizvoljenim svetnikom, da so že na prvi plenarni seji otvorili oz. nadaljevali delo za dosego cilja — popolne avtonomije — ter tako dosledno zastavili sveže moči in ves vpliv, da dosežejo pravice, ki že od začetka pripadajo obrtnemu stanu, in nočejo biti privesek, ki se mu vedno le očita, da pre- jema miloščino. Lahko rečemo, da nas je 99*fi, ki bi jih v teh težnjah podprli. Vendar so se proti temu izjavili ravno oni, ki so vedns oznanjali obrtniški evangelij, pa očividno .kadili" samo svojim osebnostim oz. koristim. Čudno, da so drugi odseki bili soglasni, oni pa ne, ki so bili na vseh zborovanjih „edinozveličavni borci" za naše pravice. Tako vidimo, da so ravno oni hoteli in pripomogli k sprejetju takega zbor. statuta, da vodi celotno zbornica njo generalni tajnik. Radi tega pa so naši pravi zastopniki nadaljevali pot k cilju k avtonomiji. To je tudi pokazalo v vsej jasni luči zasedanj« zadnjega plenuma. Ni se dalo skriti, da je to najhujši trn v peti oblastnežev, kateri mislijo, da čas ne dela računov in da se bodo te mlado in žilave moči upehale. Videl se je dovolj prozorni strah, ki ne pusti, da bi obrtniki sami odločali o svojih zadevah. .Nekateri nepolitični" obrtniki so prejeli zadnje dni pred zasedanjem od te visoke institucije okrožnico, ki to potrjuje. Treznim delavcem take .storije" ne skalijo pravilnega pogleda na stvar, pokaže pa njihov patent, katerega so toliko porabljali nam obrtnikom v nekoristne namene. Neki užaljeni .zastopnik" se je celo skril pod krilo dobre mamice, da ga ne bi upravičeni očitki bratcev popolnoma onemogočili Ne čudimo se potem, ako zgubljajo, na terenu in če sami dokazujejo, da uglajeno govorjenje še ni storjeno delo. Čas gre nevzdržno dalje in bo tudi to pri krojil tuko, kot je potrebno, pa naj jim katerikoli zdravnik daje injekcije. Obrtništvo je ponosno na one borce, ki so pokazali, da so samo tam, kjer se gre za resnične in prave interese njihovega stanu. Zob časa pa bo jedel vse, kar je trhlega in pustil samo ono, kar je kleno in zdravo. Oni ne bodo krenili s poti, posebno ne iz kakih osebnih interesov, zato smo prepričani v popolno zmago. Tedenske novice KRANJ Prometna nesreča. V ponedeljek se je pripetil« v Stražišču pri Kranju ne daleč od šum: tinske cerkve motociklistična nesreča, katera hvala Bogu nima večjih posledic kakor dva razbita motorna kolesa in lažjo poškodbo voza- SRAJCE KRAVATE, KLOBUKE, NOGAVICE, NARAMNICE za veliko noč po izredno nizkih cenah Iran Savnikj Kranj „SIKRA« . KRANJ Oglejte si naše iiloibel ljek dopoldne je prijavilo policiji kar tO kranjskih, gospodinj žepne tatvine, ki so bile izvršene na sejmu. Razumljivo je, da so bile gospodinje precej razburjene, ker jc še! denar mesto za kuhinjske potrebe, v žep nepoštenega človeka. Okrog pol 11. ure je neki starejši moški doma iz okolice Varaždina ukradel tudi neki gospe iz okolice Kranja denarnico z 200 din gotovine, gospa pa je tatvine takoj opazila in tekla za tatom. Ljudje to zagnali precejšen krik, ki je opozoril tudi stražnika, da je pohitel gospe na pomoč iu aretiral tatu. Za aretacijo se je takoj izvedelo po trgu, na policijo so prišle skoro vse okradene gospodinje misleč, da bodo dobile denar nazaj. Toda pri a retiran -cu so našli samo še dve denarnici. Isti dan sta bili aretirani tudi dve ženski, o katerih sumijo, da so v zvezi s sejmskimi tatvinami. Zahvala. Podpisana Danica in Pavle Uršič p« umrlem Valentinu, se najudaneje zahvaljujeva ča. V St razišče se je namreč peljal na motorja po trgovskih opravkih zastopnik tvrdke Vovk iz Ljubljane, na bilanci motornega kolesa je imel tO kg težko aktovko, ker pa je. bil takrat še močan veter se ni mogel hitro izogniti, ko mu je pripeljal nasproti z motorjem Ciril Oblak, doma iz Zabnice. Pri kurambolu se je na nogi ponesrečil Oblak, zato je trgovski zastopnik naprosil bližnjega lastnika avtomobila, da ga je peljal k zdravniku g. dr. Fajdigi, ki mu jc nudil prvo pomoč. Zcparji na ponedeljskem semnjr. V ponede- SRAJCE KRAVATE, KLOBUKE, NOGAVICE, NARAMNICE za veliko noč po izredno nizkih cenah Ivan Savnlk, Kranj „SIKRA« - KRANJ Oglejte rf naie Izložbel »GORENJEC« STOJ! Nt ttODt NAPREJ! IZLOŽBE *]?CE*E SI OGLEJ! Črtajte o-glas na sedmi strani! vsem dobrotnikom, ki so se naju ob bridki nesreči spomnili z darili, bodisi v denarju ali blagu. Predvsem naju veže prijetna dolžnost, da se ob tej priliki še prav posebno zahvaliva g. Koši Josipu m njegovi gospe soprogi, ki »ta tarna- napravim brezplačno celo obleko, dalje gospe/ Sire Zdenki za znesek din 100.— in vsem «nrm, ki so darovali po 50— din in to g. Cirilu Mohorju, lekarni Fr. Savnika in tovarni Jugo-češki; po din 30.— g. Francu Bohoriču, g. Fr. Gorjancu, lekav. g. Raflchu. in vsem uradnikom i* uradnicam in mojstrom tovarne Intex, in tudi vse« onim, ki so darovali manjše zneske. ZaRValjujeva se tudi g. Halki Kernovi, gdč. Lukmanovi, g. Koklu, g. Adamiču, ravnateljstvu tovarne jugobruna in Intexa za darovano blago za obleke, ter znani dobrotnici za velikodušno naklonjenost pri nabiranju teh daril. "Vsem. prav vsem, naj velja stoteri: Bog plačaj! Danica in Pavle Uršič. AH že veste . . . ? da specialna trgovina ročnih del M. OGRIZEK v KRANJU izvršuje tudi PLJSlftANJB in TAM-BURIRASJE. ..Delavski pravici" In njenemn „ljndskofron-laškemu" dopisnika. Ne bomo odgovarjali na psovke, ki jih ne bi prisodili visoki* izobrazbi dopisnika .Delavske pravice". 2e zadnjič smo dovolj jasno namignili, kje in v kateri skupini se nahaja odbornik, ki je izjavil besede, katere moremo prej pripisati popolnemu ateistu, kakor pa katoliku. Povedali smo datum, kdaj je bil izvoljen. .Delavska pravica" bi prav lah-ho našla dotijnega, saj je Se sama poročalo O tem občnem zboru. Pa bomo še bolj natančni: občni zbor se je vršil v gostilni nekega Hafner Lovra dne 27. II. 1938 na Suhi. .Delavska pravica" bo sedaj prav lahko zasledila dotičnega, seveda če bo hotela. Mi pa vztrajamo na svojih trditvah in smo to pripravljeni tudi pred sodiščem dokazati. Poročil se je na Brezjah g. Stanko Završnik, učitelj v Kranju z. gdč. Francko Kokalj. Čestitamo! Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčuje! Hinko - čitsjte oglas! V ponedeljek so bili otroci ljudske šole v Narodnem domu, kjer so gledali film o Cehoslo-valki. Isti film so predvajali že prej v nedeljo. Zanimivo pa je to, da so iz filma izpustili vse ono. kar se je nanašalo na čehoslovaške Orle. Morda so se prireditelji bali, da bi se mladina okužila ob pogledu na Orle!?! Na Kofcah bo ob praznikih sv. maša ob navadnem času. Pod Velikim vrhom Košute in Kladvom je še dosti snega za smuko, pa tudi izletniki brez smučk bodo našli ob praznikih dovolj razvedrilo in odiha v pomladanskem sencu. Cerkveni pevski zbor bo odšel za velikonočne praznike na izlet v Trst, Benetke in Pudovo. Pevcem, ki toliko pripomorejo s svojim trudom in požrtvovalnostjo k lepi službi božji, želimo na izletu obilo razvedrilo. Umrl je v Kr&njn v visoki starosti 82 let Janez Ciglič, roj. v Sv. Florijanu pri Gorici. Naj v miru počiva! BREZJE Na belo nedeljo, dne 24. aprila se bo vršila ■a Brezjah spominsku svečanost žrtvam svetov-ne vojne. Svečanost bo združena /. ustanovnim ebčnim zborom krajevne skupine Zveze bojevnikov na Brezjah. i. Ob 1. uri zjutraj bo sv. maša s cerkvenim govorom. Pri sv. niaši poje moški zbor. i Per ** HM* molitve so parite vojake, nato zapoje mošk4 zbor pesmi „Oj Doberdob" in „Oj nr soldtrtki boben''. 3. Ob osmi uri r samostanski dvorani' striop-tiftto predavanje: O bojevniški organizaciji, O spomeniki!., v vojni padlim žrtvam v raznih državah, o domačih vojnih spomenikih in- o velikem spomeniku v vojni padlim Slovencem (grob neznanega vojaka na Brezjah). Po predavanju se bo vršil ustanovn". občni zbor skupine bojevnikov na Brezjah z običajnim dnevnim redom. Na to spominsko svečanost vabimo vse, ki so jim živo v spominu grozote svetovne vojne, kakor tudi vse ljubitelje največje slovenske božje poti na Brezjah, kjer bo stal veličastni spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne. Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčuje! Hinko - čitajte oglas! Na velikonočni ponedeljek bo Kat. prosvetno društvo na Brezjah priredilo materinsko proslavo; pričetek ob pol petih popoldne. Nasto-l»li bodo otroci z deklamaeijami, članice novoustanovljenega dekliškega krožka pa bodo igrale lepo tridejansko igro ..Po trnju do zmage". K prireditvi vabimo vse prijatelje mladine. KRIŽE K novemu času. Kakšen nered in kako puste, nekako ožgane travnike in polja pušča ze seboj* zima; kako zastane vsako delo v naravi. A spomlad? Ona poživlja vso naravo in kot taka duhti vsa v cvetu ter s svojo rastjo poživlja tudi nas. Daje nam novih moči, novih smernic za napredek. Ti se vprašuješ: Zakaj tako pisanje? Jaz pa vprašam: Ali ne leži nad našo občino večna zima, pod katere debelo plastjo politične zagrizenosti vse gnije in propada? Koliko bi se v Krizah že lahko naredilo, samo če bi bilo malo več sloge. Tako pa mesto k napredku v nazadovanje! Namesto skupnega stvarnega dela za korist vseh občanov in občine same, povsod le gostilniška politika, prepiri, predbacivanje — sovraštvo. — Spomlad je! Naj z novo pomladjo v naravi vzkipi tudi nad našo občino nova spomlad, ki bo pognala cvetove in pozneje rodila sad, od katerega bomo imeli vsi velike koristi. To pa bo, ako enkrat za vselej opustimo stara pota politične Zagrizenosti in skupno nastopimo pot k delu in napredku občine. V slogi je moči Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčuje! Hinko -- čitajte oglasi Na delo! Se nedovršena stavba Prosvetnega doma nas kliče zopet k delu. Veliko smo dogradili lansko leto, a mnogo več dela in denarja bo treba vložiti letos ako hočemo, da bo dom jeseni dograjen; in to mora biti. Toda tu stoji vprašanje, kje vzeti toliko denarja, da se bo vse plačalo? Ali naj prosimo Vas, ki ste že toliko darovali in kljub temu še vedno trkamo na Vaša vrata. Ne. Ne prosimo danes denarja, ampak prosimo one številne voznike ki so lansko leto s tako vnemo in veseljem dovožali pesek in kamenje, da bi še letos to ponovili z istim, če ne z večjim veseljem, ter še v večjem številu. Vse posestnike danes prosimo, da bi na velikonočni torek t. j. 19. t. m. prišli v tako velikem številu, ako ne večjem kakor lansko leto na sv. Florijana, in vozili pesek, katerega je dovolj pripravljenega. Pomagajte graditi stavbo, ki bo dom Vaših otrok, v katerem bodo zajemali kulturo razuma in kulturo srca, ki jo danes v svetu tako primanjkuje. Na velikonočni torek na svidenje pri delu za vero in dom! Vesele in blagoslova polne velikonočne praznike ter obilo pirhov želi vsem Križanom Gorenjcev dopisnik! TR2IC Bivši bojevniki so se zbrali predpretekli ponedeljek zvečer na Skali. Obiskala sta jih dva člana centralnega odbora iz Ljubljane. V prvi po. vici večera je skioptikon pokazal spomenike križem Slovenije, ki so jih bojevniki in njihovi prijatelji postavili v spomin žrtvam svetovne vojne. Slike so s svojo jasnostjo lepo pokuzale. da v vojni padli niso pozabljeni. Drugi del večeru pa je bil posvečen organizacijskim zadevam. Tudi pri nas se je nato ustanovila krajevna skupina bojevnikov,, dn bivši vojaki ne pozabijo na žrtve in pozive medsebojno pfijateljsttO. Akademija meščanske iole je lepo uspela. Take prireditve rade izgledajo bolj oficielno. /« nedeljski popoldan to ne velja. Telovadnica meščanske šole je bila nabito polna. Točke spnredn so si lepo sledile. Precizno so bile iz- "l S K A W H k tHi TISKOVNEGA DRUŠTVA, KRANJ ¡1111 ieli lil vom.o velikonočne praznik« |tfj| {jI ***** cenjenim naročnikom in postavnim prijateljem! vejane pevske točke. Neprisiljeno in gladko je bil podan tudi telovadni del programa. Udeleženci so s priznanjem zapuščali dvorano. Vodstvu vsa čast! Spomenik Storžiškim žrtvam bo blagoslovljen nw velikonočni ponedeljek. Kazal bo mogočnega nadangela Mihaela, ki je simbol borbe in zmage, dobrega nad zlim. Primerno je *o, da ho nad tem grobom stal ta simbol. Saj so temu boju tudi naši deveteri padli pod Storžcem posvetili svojo mladost. — Okolico vabimo, da se blagoslovitve spomenika na velikonočni ponedeljek udeleži. Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčuje! Hlntto čitajte ognra. Pretekli teden je bil v Beogradu naš župan, da izposluje odobrenje raznih ministrstev za najetje milijonskega posojila. Bil je v družbi kranjskega župana g. Češnja, ki je tudi opravljal razne občinske zadeve. Po raznih pisarnah jih je vodil poslanec g. dr. Šemrov. Deputaciji se je šlo povsod na roko z. zagotovili ugodnih rešitev. Oba župana sta bila sprejeta tudi pri ministru g. dr. Kreku. Za Tržič je važno zagotovilo, da bo občina sprejela 20.000 din na rnčun reševalnih del ob priliki smučarske nesreče pod Storžcem in je bila prva polovica prav zadnje dni že nakazana občini. Občina je razpisala razna dela za adaptacijo obč. doma. Licitacije se vršijo: 27. aprila za vodovodne inštalacije ter sanitarne naprave. 7. maja elektroinštalacije. 14. maja kleparskr in ključavničarska dela. 21. maja pečarska ter parketarska dela. 27. maja steklarska, slikarska in pleskarska dela, vsakokrat ob 11. uri dopoldne v prostorih mestne občine. Načrti so interesentom na razpolago med uradnimi urami pri občini Tržič. Zidarska dela v občinskem doma so v polnem razmahu. Tvrdka ing. Dedek ims zaposlenih nad 50 ljudi. Na eni Strani se podira, na drugi pa se že polagajo temelji in rastejo zidovi. Težava je le s strankami, ki ne morejo dobiti stanovanja, kar pa se bo moralo tudi urediti takoj prve dni po praznikih. Vso to živo vrvenje v tem največjem poslopju Tržiča povzroča razne komentarje. Nepristranski krogi odobravajo gospodarsko politiko današnje občinske uprave, drugi pa, ki jih jezi napredek Tržiča, zabavljajo in bi radi zavrli to delo ter tudi zavirajo kjer pač morejo. Občinska uprava pa gre ne oziraje se na razne malkonten-tt svojo pot dalje za olepšavo in napredek mesta. Most Sv. Janeza se je prepleskal. Zadnjikrat so bili prepleskani le nekateri deli in to še leta 1926. Na železnih traverzah se je delala občutna škoda, ki je skoraj nepopravljiva, ker je rjo na nekaterih krajih že popolnoma prejedln železo. S prepleskanjem so bo varovalo še to. kar se rešiti da in tudi mostna ograja bo vsled tega lepše izgledala. CERKLJE Društvo slovenskih obrtnikov je imelo dne 3. aprila v dvorani Ljudskega doma redni občni zbor. Občni zbor je vodil bivši predsed nik tovariš Franc Čamernik. Zborovanja so se udeležili v lepem številu skoro vsi člani ter s tem pokazali, da se zavedajo težav, katere tlačijo obrtništvo. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s tovarišem Požarjem na čelu s podpredsednikom Dclinarjem, tajnikom Šterom, blagajnikom Skubicem, odbornikom PolajhJarjem, Vombergar J, Erzarjem, Juvanom, Grošeljem in Cerkmanom. V nadzorni odbor so prišli: Jenko, Korošec in Mušič. Za delegata Globočnik, ter za poverjenika lista Slovenski obrtnik Lužovec. Vse točke dnevnega reda so se obravnavale strogo nepristransko. Ker ni bilo ugovora, se je lepo uspelo zborovanje zaključilo. Zahvaliti se moramo tudi tovarišu predsedniku kranjskega Obrtnega društva Pollaku, kateri je v svojem uvodnem govoru vzpodbujal obrtništvo k složnemu delu. Enako tovarišu Sinku, kateri nas bo zastopal pri odmeri davkov. Želimo pa vsem tovurišem. lovarišicain ter vsem prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike. Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčuje! Hinko - čitajte oglas! KROPA Znano je, da sc dramatične predstave aašegu prosvetnega društva yu tkrbni pripravi in odličnem igranju na vzgledni višini. Pri izbiranju programa naš oder ne hlasta za plitvimi in lahkimi deli, temveč se trudi tudi v tem oziru ljudstvo res vzgajati. Tako je predzadnjo nedeljo dramatični odsek našega prosvetnega društva igral Grego-rinov pasijon „V času obiskanja". Pri predstavi je sodelovalo fe-z 70 oseb to je do malega vsa naša mladina. Dasi nismo prijatelji nekritične samohvale, ugotavljamo, da so že itak talentirani igralci to pot igrali kot do tedaj Se nikoli. Ne pretiravamo, če trdimo, da bi kaj podobnega zmogel le redek diletantski oder. Vse vloge so 'bile dobro podane In je predstava zapustila vtis, ki ne bo zlepa pozabljen. Vsa predstava je bila vprizorjena t velikim sijajem in spoštovanjem, kakor ga tako delo zasluži. K uspehu so dosti pripomogli novi kostumi, ki jih je za to priliko nabavilo društvo ■ žrtvami in požrtvovalnostjo članic. Le nekaj oblek smo si izposodili po ljubeznivem posredovanju preč. g; dekana Faturja od Prosvetnega društva v Radovljici. Gmotni uspeh predstave še daleč ne bo odtehtal velikih žrtev društva in igralcev Na cvetno nedeljo popoldne se je predstava ponovila z istim uspehom. Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčnjel Hinko - čitajte oglas! ŠKOFJA LOKA fe Obrtnega društva. Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor se je na svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik Lovro Planina, podpredsednik Alojz Bernik, tajnik Oblak Lovro, blagajnik Čadež Jožko, odborniki: Ogrin Anton, Subic Anton, Okorn Pavel Oblak Jože. Toliko v vednost vsem! Prisrčno slovo od čč. šolskih sester. Kakor je že znano se je s prvim aprilom zgodila v mestni ubožnici precej velika sprememba. Častite šolske sestre, ki so zavod vodile celili 18 let, so s tem dnem odšle in' izročile ubožnico v oskrbo novim sestram iz kongregacije čudodelne svetinje. Zakaj se je to zgodilo ni naša stvar, da bi o tem razpravljali. Omeniti moramo le prav prisrčen poslovilni večer, ki se je razvil v mestni ubožnici na predvečer slovesa, dne 31. marca. V veliki sobi so se zbrale čč. sestre iz obeh kongregacij, odborniki občine z županom Ziherlom, podžupanom Planinom in nač. ubož. odseka Krekom Lukom na čelu. aato gospod župnik Jernej Podbcšek g. pater gi'».rd-dijan oo. kapueinov in končno vsi ubožci, ki niso bolni. Vsi govorniki, gg. Krek Luka,, Ziherl, Planina in g. župnik so povdarjali velike zasluge čč. lol. sester za mestno ubežnico. Kaj je bila ubožnica pred prihodom sester, to je pred letom 1930, je posebno nazorno pokazal g. Planina. Končno se je zahvalil čč. šol. sestram še eden izmed ubožcev, obenem pa se je priporočal novim čč. sestram, da naj prav z isto ljubeznijo skrbe za uboge, kot so delale prejšnje. Po tem se je razvil krajši a tem prisrč-nejši razgovor. Kdor pri nas kupuje, ta svoj denar varčuje! Hinko » črtajte oglasi Puštalski most. Delo na tem mostu se bli*e z naglimi koraki svojemu cilju. Odkar je prehod čez most zaprt so nasuli nanj na obeh straneh v višino 1 m. Na škofjeloški strani so nasip že tudi /valjali s težkim 15 tonskim va-larjem. Napravili so tudi stopnice proti hiši g. Janeza Oblaka. Na samem mostu pa pokla-dajo kocke, katere bodo zalili z asfaltom. Na podpornem zidu v Fuž. predmestju so v stebriče za ograjo namestili votle železne drogove. Votline drogov so preje zalili z betonom, površino pa prebarvali. Tako je ograja končno veljavno gotova. Dela v Kokrški ulici precej hitro napredujejo. Pri Kapucinih pa bodo do Velike noči v toliko napredovali, da bodo vložene prednje, glavne stopnice, tako da bo dostop v cerkev iz te strani neoviran. Spominska proslava skupin« bojeivnikov v Škofji Loki se je vršila v nedeljo dne 10. aprila. Ob pol 9. uri je bila v župni cerkvi sv. Jakoba sv. maša za padle vojake. Po sv. maši pa je bil v prostorih Društvenega doma sestanek vseh bojevnikov. Udeležilo se je sestanka zadovoljivo število članov, pa tudi več drugih. Na sestanku je govoril g. Lukež Rudolf iz Ljubljane. Govoril je o bojevniški organizaciji 0 spomenikih v vojni padlih vojakov v raznih državuh ter o velikem spomeniku vsem v vojni padlim Slovencem na Brezjah. Zlasti je vse zadivil načrt za gradnjo tega spomeniku. Mlekarska ftola. Pred kratkim se je mudila na banski upravi v Ljubljani in pri samemu g. banu deputacija odbora za nakup potrebnega zemljišča za hovo mlekarsko (šolo. Pri celi zadevi se je namreč pojavila ovira, katere smo se te prav od začetka vedno bali, numreč da drže lastniki zemljišč ceno previsoko, tako da jih občine in zadruga ne morejo odkupiti. Lastniki namreč zahtevajo za 1 m* zemljišča ca 10 din. Ker strokovnjaki zahtevajo 7 ha zemljišča bi kupna vsota na ta način znesla ?e0.0f0 din. Ker pa imajo občine in zadruge le 5MXNM din na :v.zpolugc, ako bodo lastniki vztrajali na tako visoki ceni zemljišča ne bodo mogle kupiti. Mogoče je sedaj tudi tole, da lastniki znižajo ceno na ca 7 din za 1 m': ali pa da strokovnjaki dovolijo nakup le 5 ha zemljišča, da se nakupi zemljišče razdeljeno in sicer nekaj nad 4 ha Strahlovega zemljišča, nekaj pod 3 ha pa zemljišča g. Franca Dolenca nad električno centralo (bivša gozdna drevesnica): ali pa dn sc Mlekarska šola v Loki sploh ne bo gradila in bo odfrčalu drugam. Deputacija je pri banovini posredovalu v tem smislu, naj bi se pristalo na nakup le 5 ha, ali pa ločenega zemljišča. Ker pa je to malo verjetno, odbor kakor tudi ostalo prebivalstvo apelira no lastnike zemljišč, naj popustijo pri ceni. če ne ho priSlo do sporazuma, odbor odklanja vsuko odgovornost za to. če bo mlekarska šola zgrajena drugje, kjer ponujajo vse mogoče ugodnosti. Gasilske ves«. V nedeljo je bilo pred Kašma-novo trgovino na Mestnem trgu vse živo. To »GORENJEC« ^ STRAN 9 dan so bila namreč prvič razstavi jena kolesa. so gas. tomobolo 8. maja. Kolesa bodo sedaj razstavljena na ogled vsako nedeljo isto tam. Tudi glavni dobitek motorno kolo bo v najkrajšem čnsu v izložbi okrajne hranilnice. Na Belo nedeljo pa si bo lahko vsak ogledal v drugi izložbi okrajne hranilnice, krasen nov gas. prapor naše čete. Občni zbor Združenja obrtnikov bo 24. t. ti. v Gas. domu ob 9. uri dopoldne. Čndimo se. Škofja Loka ima 21 gostiln, torej •a vsakih 100 prebivalcev 1 gostilno, če pa vzamemo še okolico, nam število še naraste. Vse te gostilne pa nimajo primernega prostora, da bi na njem priredile svojo gostilniško veselico, ampak so vse gostilne z deputacijo šle iskat primernega prostora v — Sokolski dom. Res čudimo se! Kakšen bo nov gas. prapor. Vemo, da bomo ustregli mnogim čitateljem ..Gorenjca" če opišemo novi gas. prapor naše čete, o katerem se pri nas toliko govori. Gasilska četa je dala prapor v delo ..Noši slogi" v Ljubljani. Pripominjamo, da bo prapor izdelan iočno tako, kakor to zahtevajo predpisi. Prapor bo na eni strani imel za podlago državno trobojnico, na njej pa državni grb z napisom „Z vero v Boga, za Kralja in domovino". Na drugi strani pa je samo predpisana rdeča podloga. Na njej pa je upodobljeno lahko kar si kaka četa želi. Na našem praporu bo upodobljena slika sv. Florijana, ki drži eno roko na negoreči hiši v drugi dvignjeni pa drži plamen. To je simbol, da sv. Florjan varuje naše hiše pred ognjem. Okoli pa bo napis: Prostovoljna gasilska četa Skofja Loka 1876 — 1938. Na tej strani bodo všiti tudi razni narodni okraski. Nastavek prapora bo lipov list. Na praporovem drogu pa bodo pritrjeni darovani žeblji v katerih bodo gravirana imena darovalcev. Žeblji bodo vdelani v obliki traku, ki se vije okoli droga in sicer tako, da bo zlat trak tvoril sredino, ob krajeh pa bosta srebrna trakova žebljev. Na prapor se bo lahko pripelo tndi odlikovanje sv. Save V. st. s katerim je četa odlikovana. Omeniti moramo tudi tri trakove, ki bodo pripeti na prapor in sicer bo prvi bel z napisom: „Botrca Minka Ziherl", drugi moder z napisom: „Boter dr. Marko Natlačen, in tretji rdeč z napisom: .Blagoslovljen 8. maja 1938". Tak bo torej novi gas. prapor. -sssO.F.O. mm-KRANJ TEK V NARAVI ALI CROSS-COUNTRY Najlepša panoga lahke atletike je tek v naravi. Ni panoge v športu, ki bi se v svoji vsestranski vrednosti mogla primerjati s cross-eountrijem. Ker je ohranil nepokvarjene vse svoje življenjske vrednosti, ki jih ima v največji meri pred vsemi drugimi športi. Cross-country je namreč dovršeno naravno krepilo vsem športnikom, je odličen pripomoček k harmoničnemu in solidnemu človekovemu organizmu. Naj bolj pa krepi notranje, zlasti pa dihalne organe, zato je tek v naravi priporočljiv, če ne celo potreben nušim delavcem, ki so izpostavljeni strupenim vplivom kemikalij. Tudi z vzgojnega stališča je cross-country velik pripomoček k čim popolnejšemu človeku. Tako pristnega in naravno plemenitega tipa atletov ne vzgaja noben drug šport, ker so vsi kolikor toliko izumetničeni, odmaknjeni pristnosti narave — zato manj vredni. Kar pa je najvažnejše pri tem športu pa je tisto značilno vrednostno moralno in popolno solidno življenje, ki ga brezpogojno zahteva od atletov tn najlepša, a tudi najtežja panoga lahke atletike, ki je izraziti — moški šport! To vrednostno športno življenje lahko-utletov pride do polnega izraza v bistvenem preje označenem športnem smotru, — v življenju tekaču srednje in dolgo progaša. Iskano in zahtevano je to vrednostno življenje v vseh športih. Toda v tako visoki in popolni meri pa ne zahteva noben drug Šport od svojih pripadnikov označene morale, kakor od dolgo-piogašev, ki so radi svoje najtežje panoge Športov vobče primorani živeti najvišje moralno življenje, radi ogromnih fizičnih in duševnih naporov, kuterim so kos le v svoji življenjski jeklenosti, ki izhaja iz njihovega doslednega življenja. Zato m vrhunski športniki uolgeprogaši res pravi športniki v popolnem pomenu besede, ker se i svojim življenjem najbolj približajo vrednostnemu namena športne ideje. Velik pomen smotrnega naravnega življenja lahko-ailetov bo v vsej moči občutil, tisti človek, ki je zašel v območja zmodornuiranega nenaravnega življenja, ki ga ni osrečil, in se oprijel ene izmed panog — plemeniteh športov in našel v njem dopolnilo za vse nedostatke izumetničenega življenja, ki ga je živel doslej. Sele temu človek« je popolnoma razumljiva vsa trpnost klica industrializiranih narodov ,Nuz*| k naravi!" Ker jim je sebično današnje življenje vzelo poleg drugih življenjskih potreb, tudi vso lepoto m pristne*' srečnega živ- ljenja c naravo in s tem pravo veselje v tiv- Ijenju, ko je tako rekoč to mehanično življenje ubilo sožitje ljudi z božjo naravo, ki ima v svojem smotru povsem drug namen do poslednjega človeka. Kljub silnemu prizadevanju sedanjega modernega sveta, najti samo v tehničnem vrvenju in zgrešenem njegovem življenju vso uteho in smoter človekovega hotenja, pa se kakor na mah dvignejo, v to nenaravnost potegnjenih narodih, zdrave narodove sile povsem instinktivno in najdejo v kratkem jedrnatem izreku .Nazaj k naravi!" popoln izraz v svoji boli. Ta klic sedanjih industrijskih narodov ni nič drugega kakor krik spontano zbujenih človekovih sil, ki so se še v pravem času zavedle svojega sigurnega propada v tem pravcu. Je tisto značilno hrepenenje vseh človeških duš, k sreči v sožitju z naravo, ki jo v sedanji dobi ubija robotska služba, stroju — v suženjstvu sedanje dobe materiji. Ker je naš kraj že pretežno industrijski in življenje v njem nezdravo in duhamorno v neprestani službi stroju, bi bilo želeti, da se delavec vsaj v prostem času povrne v naravo, du si tam razvije in razvedri duha in telo. Zlasti je važno, da si delavci krepijo dihalne organe, ki so pri delu v tekstilnih strokih najbolj v nevarnosti. Seveda bi bilo treba vzporedno s tem športom postaviti tndi življenski standart posameznika, da bi smotrno športno življenje zasijalo v narodu res v pravi luči. To je pa že socialna stran delavskega življenja, katerega žal šport ne more rešiti. Poslužimo se s športne strani vsaj tega kar more dati koristnega. Oprimimo se lahke atletike predvsem pa cross-eountryja, ki Je največji protiutež življenjskim nevarnostim, ki pretijo tekstilnim delavcem. Samo prvovrstne izdelke se ponareja. Originalne modele Luxor • Roxy • Darling čevljev pa dobite pri Vlado Kranjc-u Kranj, vis-a-vis občine Razglas Ker je I. ustna licitacija za dobavo gramoza za državni cesti št. 2 in 51 le delno uspela, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v K run j u II. ustno licitacijo na dan 2?. aprila 1938 s pričetkom ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka. Pri drugi licitaciji prihajajo v poštev sledeče proge: Na državni cesti šiev. 2: 1. ) med km 663.5 do 674. 2. ) med km 674 do 678; 3. ) med km 678 do 687. Na državni cesti št. 51: 4. ) med km 11.5 do 21.920. Dražbeni pogoji so razvidni v razglasu o I. licitaciji gramozn v Službenem listu od 2. III. 1938. št. 18. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 4. aprila 1938. Obrtništvo ZIMSKI MIZARSKI TEČAJI ZAKLJUČENI. Naši mizarji so zaključili svoje zimske tečaje, katere j« vodil agilni strokovni učitelj g. Ivan Kregar is St. Vida. Sedem mesecev so posvetili svojemu napredku, da bi se kolikor mogoča prilagodili potrebi časa in modernim zahtevam. Mnogo večerov in pa nedeljskih dopol-dnevov so žrtvovali za zboljšanje na svojem strokovnem polju. Sadovi gotovo ne bodo izostali ter is ramo pri tej priliki omeniti, da so se tečaji vršili pod okriljem banske uprave, kateri se javno zahvaljujemo, da je razumelu prošnjo združenja, ki je priredilo te tečaje. Vidimo, da ima ta pospeševalni urad veliko več smisla, kot pa istoimenski pri obrtni zbornici, kjer odločujejo neobrtniki! Zato so tembolj hvaležni. Pred časom smo že omenili, da bi bilo nujno, da se združit« ob« urada a« pospeševanje obrti pod vodstvo ljudi, ki razumejo potrebe stanov, ne pa samo turistične in športne panoge. Povdarili smo, da nam manjka stro- kovno usposobljenih ljudi, ki bi dvigatii potom predavanj in tečajev svoje stroke do visoke stopnje. Polaga se vse premalo pažnje na to, saj se je večina teh učiteljev izšolalo na lastno pobudo mesto da bi razne ustanove nudile številnejšim strokovno naobraženim obrtnikom njih nadaljnji razvoj. Mislimo, da ravno naša mizarska obrt zaznamuje lep napredek, podprt z dokazi svojih izdelkov, ki se lahko kosajo z inozemstvom, kar je največja zasluga takih po-kretov. Prva naloga naše stanovske institucije naj bi bilo. da se obrtništvu nudi kar največ prilike da se seznanja z vsem, kar prihaja v poštev za njega uspešen razvoj. Obrtništvo bo gotovo bolj hvaležno in koristi vseh stanov bo. do vidnejše in večje, kot pa da se vodi borba za kaka mesta. G. Kregar odhaja zopet v Nemčijo, da se pripravi za prihodnjo zimo, nakar bodo naši mizarji videli zopet kaj novega. Želeti je, da se razvije in krepi ves rokodelski stan, kako si pomaga, pa vidimo iz te samopomoči, seveda ob razumevanju onih, ki ga razumejo. Zahvaliti se je tudi ravnateljstvu tekstilne šole. ki je dalo svoje prostore na razpolago. Upamo, da je to pravi način, ki more voditi k uspehu. Pod okriljem Društva slovenskih obrtnikov se organizira izlet v Milan, v Italijo na obrtno razstavo v dneh 23. 24. in 25. aprila. Vožnja stane 380 din. Vizum je prost. Pelje avtobus Goričan. Prijaviti se je treba do torka popoldne 19. aprila ter obenem položiti voznino. Priglasiti se mora 20 oseb. Vsa pojasnila daje tajnica združenja med uradnimi urami pri .Jelenu" v pisarni, kjer se sprejemajo tudi prijave. Društvo slov. obrtnikov. Iz pisarne Kmečke zveze ZNAKI KMEČKE ZVEZE. Vse člane Kmečke zveze opozarjamo, da je glavni odbor izdal v smislu sklepa na občnem , zboru delegatov znake v okusni in solidni izdelavi. Simbolika znaka je: .Iz zemlje, vere in ljubezni gre naša rast." Znaki so namenjeni za vse člane, moške in ženske, pa tudi za mladino. Dolžnost vsakega je, da znak nabavi in ga vedno nosi, s tem pa javno manifestira svojo pripadnost k stanovski organizaciji — Kmečki zvezi. Znaki se naročajo v pisarni Kmečke zveze v Lujbljani, vendar ne posamezniki ampak Krajevne kmečke zveza Na te naj se člani obračajo in sicer tako, da se bodo poslali skupno, s čimer se bo prihranilo na poštnini in delu. Znak stane din 3.—. Krajevne kmečke zveze so prejele vsa navodila v tej zadevi, zato se lahko o vsem posvetujete pri njihovem odboru. ORAČ. Te dni je bila razposlana 4. štev; Orača in sicer na naslove onih, katerih naslove so odbori krajevnih edinic uredništvu že poslali. Povdur- j*fcto, 'p* d* aOMjka »««■—iov rntsr še precej, da se pa na drugi strani pritožujejo nekateri člani, da Orača v redu ne prejemajo. D» se vse. to uredi, prosi uprava in pisarna Kmečke zveze, da vsi odbori poskrbijo, da bodo seznami članov čimprej poslani, vse one, pa, ki so člani, pa Orača ne prejemajo, da te takoj javijo svoji krajevni edinici, da seznam izpopolni. Prav take je treba vsakega člana, ki je pristopil na novo javiti upravi. OBČNI ZBORI KRAJEVNIH KMEČKIH ZVEZ. Ker je prejela pisarna Kmečke zveze že par-krat vprašanja, kedaj se bo določil dan, da IC bodo izvršili občni zbori krajevnih edinic, sporočamo na tem mestu, da velja sklep ki je bil sprejet letos na občnem zboru v Celju glede teh občnih zborov šele za leto 1939. Za letošnje leto pa je bilo v okrožnicah že povedano, da morajo biti vsi redni občni zbori izpeljani do konca meseca aprila. Edinke pa dan svojega občnega zbora določijo same in o tem glavni odbor samo obvestijo. Prosimo, da se tega termina točno držite in da čimprej pošljete poročilo. Glede predavateljev je bilo tudi že rečeno, da bo glavni odbor poskrbel za predavatelje samo pri onih edinicah, ki potrebujejo poživitve, vse ostale edinice pa naj skrbijo, da dobijo predavatelje iz svoje okolice. KAKO JE S KRAJEVNIMI KMEČKIMI ZVEZAMI? Kmečka zveza v organizatornem pogledu še ni popolna. Se nekatere občine ali župnije so. kjer na stanovskem polju ničesar ne delajo ali pa so izvršili samo en del, to je, da so vložili pravila v potrditev. Oboje kaže na majhno zavednost, ki delu Kmečke zveze pač ne pomaga. Opominjamo na tem mestu vse pripravljalne odbore, ki imajo pravila že potrjena, du aa ustanovne občne zbore skličejo takoj vse voditelje sedaj delujočih edinic, da se zanimajo vsak v svoji okolici, da se Kmečka zveza ustanovi povsod. Do avgusta, ko se bo vršil mogočen kmečki tabor naše organizacije na Brezjah mora biti organizacija res dograjena. Navodila se dobijo v pisarni Kmečke z.\eze v Ljubljani. Knjige, mape, bloke, albume, odjemaln« knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah Knjigoveznica TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. |avne knjižnice Imajo popust! lil. Gorenjčevo nagradno tekmovanje Z današnjim nagradnim vprašanjem zaključujemo III. nagradno tekmovanje, pri katerem bo srečnim tekmovalcem žreb določil sledeče nagrade: blago za kompletno moško obleko, blago za žensko obleko, svilene nogavice in rokavice, 1 par molkih nizkih čevljev, 1 par ženskih čevljev, moška žepna ura znamke Expert s športnim priveskom, ura budilka znamke Mauthe, in 4 nagrade v obliki knjige. Vse nagrade so v izložbah trgovine g. Ivana Savnika, zlatarja g. B. Ran-gusa in trgovine s čevlji g. Andreja Če mi let*. Vsi tekmovalci naj pošljejo odgovore na vseh treh kuponih ter naj priložijo znamko za odgovor. Pri žrebanju se bomo ozirali samo na tiste odgovore, ki jih bomo prejeli do četrtka, t. j. 21. aprila popoldne in ki bodo imeli znamko za odgovor. Žrebanje se bo vršilo v petek 22. aprila ob 10. nri dopoldne. Tekmovalci - naročniki morajo imeti plačano naročnino do konca i. 1918 ter ne smejo imeti zaostanka vuč kot 3 mesece. UPRAVA. ODREŽI Ifl. nagradni kupon: Koliko prebivalcev ima največje mesto v Sloveniji? Odgovor: Naslov: bivališče: , poklic: , pošta: STRAN i ^tt^tt^**^^^^^^-*.*.*.-*.'*.-*.-*.-*'*.-*.-*^*.*.*.* »m->-■>-k^»:*-'«-»»»^%-«.-»-»-«.-»->-»-i^-t-----------»GORENJEC« 1 Blagoslovljene velikonočne praznike ž i ■ i Hranilnica in posojilnica Kranj (Ljudski dom) j Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele velikonočne praznike Hranilnica in posojilnica v Šenčurju Blagoslova polne velikonočne praznike želi ZABRET & Komp kranjska tovarna firneža in olja BRITOF PRI KRANJU J. Knific ^^^^^^ tovarna vsakovrstne »ime yLw&mW ^>aP^ Strasišee pri Kranju lUPT Tel it. 2 želi vsem svojim poslovnim pri' mm**mm jateljem in odjemalcem blago-•••••f*S*e5e stavljene velikonočne pravnike. •es# Žima sa simnice vseh vrst po najnižjih \ dnevnih cenah vedno na zalogi* w It "% % % t. ~%- Tiy»š-"% "%i %l Ht ~%J- "%.|J*a. StL HfHUTBt Tk H, TDui"^ *%. "a. 'S, Tj. "St H ,% Tfc- "% H. "% T!!i % ~% ~% ix -a|_ iti. " Blagoslovljeno Veliko noč želi lekarna Mr. Ph. Franc Šavnika dediči „Pri sv. Trojici" Kranj I /T\ Vesele velikonočne praznike želi /T\ j \ J/ „SEMPERIT" vV | Jugoslovenske tvornice gumijevih izdelkov družba z o. z. — Kranj Blagoslovljene velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem v vseh podružnicah Mlekarska zadruga | (skupni obrat) Naklo pri Kranju Vesele praznike želi vsem cenj. odjemalcem JANKO RANT, kranj trgovina kolonialna In špecerijska robe. — Zaloga špirita, raznega žganja ter vseh vrst mineralne vode. Točna postrežba 1 Cene nizke 1 Vesele i velikonočne praznike \ j, zeli vsem \\ Gostilna Joštar <; Kranj j jA, PRI STANKOTU ji JHhmBrI' Ve8e,e velikonočne jDHHv praznike želita j 11IISTUU unsiH Vesele velikonočne praznike želi Lekarna M. Rauh Kranj, Mestni trg sssswiaswsain9stsiiBiin&*§* t^Mn*M^ssM9nnsnvt> Vesele | velikonočne praznike : FRANC ŠINK \ slaščičarna in svečama KRANJ V^fr^ Vsem svojim odjemalcem želimo , . jPšv vesele velikonočne praznike! ™f "akuP vse^ stavbne9a ma-Am tenala! Pred nakupom drugod si oglejte iJBti ^ M našo zalogo in zahtevajte naše ponudbe! 1M1RICUR P* McijdiČ trgovina z železnino, sanitarno opremo, barvami X t £111 j »GORENJEC« STKAN* Velikonočna prodaja NOVE CENE. Klobuki po Din 19-, 28-, 38-, 58'-. itd. Moške nogavice po Din 2-50, 5-50, 7-, 9'-. itd. Otroške nogavice kratke, letne od Din 1-dolge od Din 2 - dalje Damske nogavice: Kratke letne po Din 2\ 3-, 5-, 6'-, 7'-, 9--, dolge navadne po Din 5-, 6'-, 8-, 10--, itd. flor nogavice po Din 9-, 12-, 14-, itd. Svilene dam. nog. svetle barve po Din 8-, 10-, 13-, 19-, 24-. Kombineže od Din 25- dalje Hlačke od Din 13- dalje Kravate po Din 5-, 7\ 9-. (Ravnokar prispela ogromna pošiljka za Veliko noč!) Svilene srajce, maje, perilo, kape itd. Hinko Kranj pri farni cerkvi Oglejte si naše izložbe in cene! Vesele velikonočne praznike! Zabret Ivan) tovarna opeke — Lesna trgovina Bobovk pri Kranju Gorenjska kmetijska zadruga r. z. z o. z. Kranj - Škofja Loka Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem. Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje, in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kmetovalci, bodite člani te zadruge S Preskrbite si za Vel. noč Ure, zlatnino, primerna darila, očala, peresa in vsa popravila Kje? pri Kje? b. raimgu8 zlatar in sodni cenilec v Kranju 1888 1938 VELIKA JUBILEJNA PRODAJA MANUFAKTURNE IN MODNE TRGOVINE PRI „BAJŽELNU" NA ROŽENVENSKEM KLANCU V KRANJU Ob priliki 50 letnice ustanovitve tvrdke, bomo v jubilejnem letu 1938 od 20. marca dalje prodajali vse manufakturno in modno blago po zelo nizkih cenah, ter Vam nudili na naše že itak nizke cene še 101. popusta IZKORISTITE REDKO PRILIKO IN NAŠE JUBILEJNE CENE V LETU 1938 Hotel Stara pošta Kranj seli vesele velikonočne praznike! Če* ulieo *e točijo 2-4 din ceneje pristna, dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. • - - Vsak dan sveie „Boele" pivo. Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem ter se še nadalje priporoča za cenj. obisk Modna trgovina IVO WENDLING - KRANJ Blagoslovljene velikonočne praznike želita Brata Perčič - Rupa strojno mizarstvo Vesela Velika noč Ivanka in Nace Kokaij gostilna „pri Matičku" KRANJ Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem Anton Vreček trgovina Špecerija, porcelan, steklenice in mešano blago. Se toplo priporoča za nadaljni nakup. Vesele velikonočne praznike želi narocniKom in odjemalcem Viktor Tonejc tapetnik — Kranj „ILIRIjA" Kranj Glavni trg želi vesele velikonočne praznike as 1\ 1 In pobite že od 530 din naprej vseh svetovnih znamk kakor: Wanderer, Li V llKOIvSit DUrrkoPP' Slyria, Spezial. Steuer, Presto, Viktoria, Herkules, in razne druge ter motorje vseh vrst in šivalne strafe avetov-noznanih tovarn VVesta in Gritzner s petnajstletno garancijo najceneje pri Bltenc Ivan, Kranj Blago solidno in pocenit trgovina: Vidovdanska c. 11 Oglejte si brezobvezno na5o zalogol HI H L 1 06LHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši zneselc |e 6 Din Važno! Modrece, otomane, spalne divn-ne i. i. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (t hiši g. Šipica). Krojač — iivilje! MoSko in domsko krojno knjigo dobite pri: Knafelj Alojzij, Ljubljuna, Križevniška ul. 2. Najnovejši sistem — eak-Jevajte prospekt. Kupim dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v upravi. Proda se motorno kolo Puch 220 cm' za 200* din. Aljancič, Bistrica p. Podbrezje. Kuhinjske garniture predtiskarc na najmočnejši molino 13 komadov najmodernejše vzorce za din 145.— Vam nudi tvrdka F. Urek. Šoštanj /. 7uhtevajte vzorce! Proda se več rož za gostilniške vrtove (oleandre, bršlan, fige, aspedistre). Prevc, Kranj, na Podrtini. Fotograf ŠTEFAN ROVŠEK Kranj [Cojzova cesta 4. (pri pokopališču) Priporoča se za vsa v fotografsko široko spadajoča dela Sprejmejo se takoj šivilje za šivanje moškega perila. CROBATH, Kranj Zidaš hišo si družinsko, rabiš kaj za gospodinjstvo, kar pogumno v „Kovino", 4.o je kranjsko železnino! VESELO ALELUJO 1 Družine! Tudi na domu Vam naredim za isto ceno ravnotako lepe fotografije. Foto JUG, - Kranj Otru ... .ij.iaii čeveljčki na zaponko praktični za šolsko deco, ki Imajo daleč do Sole. Vel. 27—30 Din 185.—. 31—34 Din 29.—, ♦»"•• » Din !» Ni,. i*ilt«vaAI otroški čeveljček Iz tlnega laka z zaponko In močnim usnjenim podplatom. Od St. 14—38 Din 4».—, od St. Zl—30 Din sn.—. od st. Nn...... .... ta solo In iKro so najprimernejši ti polcevljl Iz močnega usnja z neranrjrj iivimi gumijastimi podplati. Od St. 31 —34 liln <\'i.—. od st. S!-- »In r,n.—. Dobrim otrokom za pomlad ta fini flekslbl sandal z okraskom In zaponko preko narta. Od St. £7 —30 Din 49.—, 8t. 31—34 Din 59.—. st. 35—38 Din Ugodni platneni polčevej na zaponk« z gumijastim podplatom In nizko peto. Delane v drag) In sivi barvi. Lahki da muki Cevi« Izdelani Iz močnega platna ■ okraskom ta difl.lna. Jako •a lahki, udobni ln pripravni za lepo vreme. Novi pomladni model. — Lahki udobni ženski čeveljčki Izdelani v rjavi barvi so za Vas novi kostim najbolj primerni. UDOBNOST NAD VSE1 Izrezani v r.artu ln bogato okrašeni čevlji. Vezejo se z okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zato Jih kupite va sprehod Najboljša /runa otroška obutev za pomlad, so sandali I/, motnega usnja z usnjenimi podplati. — st. 27—30 Din 49.—, 8t. 31—34 Din 59.—, St. 35—38 Dlu :•■ - MoSk! Din 99.—. Za Vale najdražja fini In lahki čeveljčki v rjavi barvi s okusnim okraskom la preponk* preko nartl. t. 17—30 Din 59.—. St. (1 —*i t»It> Ba- zenski čevlji s široko pre-ponko preko narta, s usnjenimi podplati, nizko podpatnlco. Udobna oblika In nizka peta očuva Vase nore. Odlični dekliški čeveljček Izdelan iz rujsvega boksa In kombiniran z tamno-rjavim semisem. Isti čeveljček Izdelan Iz črnega laka. kombiniran ■ črnim semisem. Elegantni, lahki In zračni dunskl sandali. Izdelani Is močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko nartl. Okusno ln bogato perlorl-ran polčevelj, ki bo popolnoma ougovarjal Vasema kostimu. Izdelani so le ornega ali rjavega boksa. POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL! Dekoltiranl čevlji Iz modrega sevroa z okrtskom preko narta !n visoko pod-netnlco. Zaponka Je kombinirana s semliem. Lahki molki polcevljl izdelani Is rujavega usnja s koznatlm podplatom. Luknjica* ti okras pospešuje zračenje noge. Stanejo sa-r.io Dm 99.—. Močni moskl polcevljl, s popolnoma novim okrasom, tx rujavega usnja z usnjatlm podplatom. Stanejo samo Din 99.— Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji v drap-rujavl kombinaciji. Lepi otnihki laknstl čeveljčki z okrasnim Jezikom preko nartl. St. 27—30 Din 69.—. st 31—34 Din 79.—. Isti Iz belega nubuka po Urcl cent. Lahki ln rini polčeveljčkl z okusnim okraskom izdelani Iz rjavega sevroa, s usnjenim podplatom ln polvlsoko peto. Lepi damski čevlji tz modrega semisa z belim aH modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem In Kn«tltnnm Bogato okrasen! moskl čevlji Is sivega semisa alt drap usnja s usnjenimi podplati. Prlstojajo k vsaki letni obleki. NAS PONOS! Okusen moški čevelj. Izdelan Iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom In usnjeno pod petnico. Vsem cenjenim gostom ieli vesele velikonočne praznike gostilna pri »Cilki'' Mara Bidovec Berite in širite »Gorenjca" Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni ▼ Ljubljani, Frankopanska ulica 11. (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razgolago. Hranilne v 1 o g e se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napoved i. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Zahvala Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, tasta in svaka gospoda ANTONA ŠINKOVEC izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu poklonili cvetje, gn spremljali v tako velikem številu na zadnji poti. Posebno smo dolžni čč. duhovščini za častno spremstvo, č. g. 2užku za tolažilne obiske za časa bolezni. Enako č. g. dekanu Škerb-cu, občinskim zastopnikom, gasilski četi in Sokolu. Končno se zahvaljujemo g. dr. Bežicu za njegov trud, da nam ga je čimdalj ohranil, ter č. sestri Kolomani, ki mu je pomagala z ljubeznivo postrežbo lajšati težke ure v njegovi bolezni. Vsem bodi sitoteri - Bog plačaj! KRANJ, 15. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI. Ka urednika in izdajatelja odgovarja Vertoriek Milan, v Kranj«. Tiska tiskarna Tiskovneca društvu v Kranju.