Političen list za slovenski narod.
V« polti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr
▼ administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta • fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. "	Posamezne številke veljajo 7 kr.
1 *
naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Iihaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
J^tev. 44.
V Ljubljani, v četrtek 23. februvarija 1893.
Letnik XXI.
„Varittii države!"
Dober teden dnij po pustnem vtorku je jel premišljevati „S1. Narod" postni list našega prevzv. kneza in škofa. Lepo in vse v redu! Skoda je le, da samega postnega lista ni rabil za vir, marveč da je premišljevanje njegovo vkrojeno po načelih »Laib. Wochenblatt-a" in pa »N Fr. Presse". Dn6 18. t. m. je namreč v Gradcu izhajajoče glasilo kranjskih ustavašev v skrbi za Avstrijo napadlo našega vrhovnega pastirja, češ, da v svojem postnem listu razvija državi nevarno politiko. Dnč 21. februvarija 1893 je pa stara nemška Židinja „N. Fr. Prn8se" v jutrajoem lista stran 3. pod zaglavjem „Der Hirtenbrief des Furstbischofes von Laibach" prinesla odlomek iz našega pastirskega lista, o katerem trdi, da spada mej »Hirten-briefe — scharferer Tonart" in mej „kirchlicheStreit8chriften gegen die Legislative". — Židinja je govorila in kakor vselej v cerkvenih stvareh: „Narod" je poslušal. Včeraj dne 22. februvarija 1893 je namreč priobčil članek „K n e z o š k o fa ljubljanskega postni list" in res ravno tisti odlomek pastirskega lista navaja našega razumništva glasilo, kakor dunajskih krivonosih borzijancev pristno framasonska »N. Fr. Presse". — Kakor smo že omenjali, pravi »Presse" o pastirskem listu, da je „kirchliche Streitschrift gegen die Legislative"; „Narod" pa prevaja tako-le: „pastirski libt se v bran postavlja — proti našemu zakonodajstvu"; na drugem mestu pravi, da je »napad na postavodajalstvo države". — »Wochen-blatt" in »Židinja" sta »Narodu" dala jedno misel, a žalibog jako nesrečno jo suče. Da bi že misel samo po svoje prevel, bi vsaj rekli, da je liberalna, a to, kar »Narod" pridaje nima vse skupaj ni jedra — zdrav« misli. Tudi »Narodu" bi ne pripisovali take nesmisli, če bi njegove zabavljice v spisu ne dokazovale, da je v resnici avtentično »Narodovo".
Odstavek v pastirskem listu, nad katerim se izpodtikajo trije prvi varuhi države in branilci lojal-
nosti „W ochen b lat t", »N. Fr. Presse" in — »Slov. Narod" govori, da ni nobenega posta-vodajalstva, o katerem »bi se spoznavalo, dosledno spoznavalo, da je cerkev Kristusova njegova jedina in polnopooblaščena namestnica" (P. list str. 6). V ta namen navaja naš prevzv. knez iu škof 17. člen našega temeljnega državnega zakona, iu § 2. zakona, ki vrejuje razmerje med šolo in cerkvijo. Ce ima to biti »napad na postavodajstvo države" po framasonskem receptu — bodi! Saj potem vse peticije za versko šolo, vse naše želje in zahteve, naj se izpremeni volilni red, ki ga imenujemo krivičnega z »Narodom" vred, vse naše zahteve, naj se na podlagi materinega jezika vrši poduk po šolah — i no vse to in še tisoč druzih stvarij spada mej »napade na postavodajstvo".
Pameten človek o tem ne bo dolgo premišljeval, saj vt*, da so nsm liberalci delali zakone in da je Nj. veličanstvo cesar sam dal nam ustavo, koder imajo tedaj narodi pravico in dolžnost sodelovati pri »postavodajstvu" in imajo vsled tega tudi pravico in dolžnost vedeti in sicer jasno vedeti, kje treba poprave, kje treba spopol-nitve. Kdor hoče umevati, bo to umel. — A »SI. Narod" piše tako-le ob omenjenem škofovem odstavku: »Celemu našemu postavodajstvu očita se, da je Kristusa zatajilo, da ga ne pozna več za pravega Boga, da so torej vsi naši zakoni od hudiča, in da b i s e smeli po vsi pravici sežgati na grmadah." Drži se, kdor more! Tako sklepanje ni za resne postne čase, bi dejali!
»Narod" pa meni, da mora pri tem še jasneje govoriti in še točneje izraziti, kak prekucuh sedi „na stoliei sv. Nikolaja". Pravi namreč: »Da bi naš list kaj tacega pisal, bi ga desetkrat zaplenili in gospodje pri ,Slovenci' bi nam na celo sapo očitali nelojalnost ali pa celo veleizdajstvo, češ, kako pišeš tako proti zakonom, katere je vendar potrdil naš presvetli vladar, ki nam je istotako od Boga postavljen, kakor prevzvišeni knezoškof ljubljanski." To je jasna beseda.
Mi pa pristavljamo:
Že I. 1889 je »Narod" 4. in 5. febr. o priliki cesarjevičeve smrti napadal našega škofa; takrat smo že pisali v 31. št. članek, kateremu smo morali dati napis: »Ovaduštvo". Včeraj se je v »Slov. Narodu" z istim namenom druga stvar zavijala in se trobila med svet, ki je ni.---
Z zadoščenjem vprašujemo pri tem slučaju: Kje je tisti »vladni odposlanec", kje je tista »vladna sapa", kje so tisti „skriti nameni germanizatorski", ki ste jih tolikrat očitali našemu prevzvišenemu? Včeraj ste sami jasno priznali, da ima ljubljanska škofija katoliškega škofa, čegar jedina politika je sv. katoliška cerkev. To nas veseli iz dna srca. Razkrili ste se, da nimate ni pojma za cerkev, ni pojma za njeno svobodo, a tudi ni pojma za naše državljanske pravice v ustavni državi. — »Besede miru" zahtevate, a sami se učite pri Židih — naj-ostudnejega boja. Ne »besede", marveč »dejanja miru" zahtevamo mi od vas. Dejanja miru pa bodo le tedaj mogoča, če boste umevali v kaj verujemo, ko izrekamo v apostoljski veri: »verujem v sv. katoliško cerkev".
Židovski framason nam županil ne bo na slovenski zemlji, ni sam, ni po svojih pomočnikih! — Tem zaupneje, tem srčneje pa se oklepamo in z nami dobro uaše ljudstvo pri tem svojega »slovenskega Rudigiera", kakor ga zabavljivo nazivljate vi in pričakujemo mirno ob njegovi strani vsega, tudi če bi se imele z nami »poluiti ječe", kakor nam prerokujete.
Naše geslo je: »Naprej za svobodo cerkve, za pravice naroda slovenskega v mogočni, dragi nam Avstriji!
Državni zbor.
Z Dunaja, 22. februvarija.
Iztirjevanje davkov in finančno ministerstvo.
Vsi današnji listi pretresajo včerajšnji govor finančnega ministra in se strinjajo v pohvali njegovi. Finančni minister je v svoji navadni odkritosrčnosti
LISTEK
n. Šolska podoba.
»Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan NovoBelc.
(Dalje.)
»Imel bi nekaj govoriti * starejšimi možmi*, reče on.
Žene mu poljubljajo po vrsti roko in se iz-muzavajo kakor goske jedna za drugo skozi vrata. Tudi mlajši svet je odšel. Ikonija je sama ostala v sobi z detetom.
»Bratje!« spregovori pop, »vi vsi veste, kako me je Bog blagoslovil in kako sem plačal svoje znane in neznane grehe.«
Vsi molčijo. Nobeden se ne upa niti seBti. Tudi pop stoji, a bela brada se mu tu pa tam strese.
»Jaz sem«, nadaljt^e, »bratje, ostal osamljen s tem črvom. Tako je božja volja, slava mu! Ali za dele ae mora poskrbeti. Kaj bom jaz star in slab 2 njim?«
Zopet vsi molčijo in se ne upajo skoraj dihati.
»Pticam nebeškim dal je Bog drugo moč in pota, a človeku ostaje pamet in kristijansko srce.«
Zopet molk, nihče ne ve, kako bi pričel, kako bi ga tolažil, kaj bi mu naj rekel?
Pop vzdigne glavo in pogleda po vseh:
»Ali dela ono nadlogo vasi?«
»Bog daj 1« vskliknejo vaščani. »Za božjo voljo, ne govori tako!«
Aksentij Smiljanič stopi naprej:
»Ako je tvoja volja, oče, in tvoj blagoslov, vzemimo mu dobro ženo dojiljo, ali ga dajmo kakšni porodnici, da ga prčhrani, dokler ne bo moglo samo piti.«
V tistem trenutku se hišna vrata odpro in Ikonija vsa zamazana od solz prinese dete na rokah.
»Jaz«, pravi, ne dam deteta od sebe, če me tudi vso izsečete. Mene je pokojna prosila, da ga varujem in čuvam.«
»Vzemimo Ikonijo!« oglasijo se vsi.
»Dobro !« odgovori pop. »Ali detetu je treba mater.«
Stan oj Gluvič sramežljivo stopi naprej:
»Brez zamere, ti, pop, in vi, bratje, vi vsi veste, da je moja žena pred dvema mesecema porodila. Dajte meni dete in Ikonijo, dokler je ono še majhno! Čuval ga bodem kakor svoje!«
»Ako je s tvojim blagoslovom, pop, jaz pravim, tako je dobro«, oglasi se župan.
»Naj bo z božjim blagoslovom!«
Ikonija se povrne v sobo.
»Še nekaj!« pristavi pop. »Človek je umrjoč, a ni mu znan čas smrti. Naš je greh, ako umrje poleg nas živih nekrščena duša. Želim, da se krsti dete prej, kakor ga dam iz hiše.«
»Krstimo ga!« oglasijo se vaščani.
»Kdo bo botor?«
Med vaSčani nastane mrmranje, ali hitro izstopi Ninko Vilotič:
»Ako sem ti po volji, oče, pobotriva se! Tako me je ljudstvo, hvala mu, izbralo.«
Ona dva se trikrat poljubita. Na to odneso dete v cerkev in ona se napolni ljudstva.
Tako je bilo dete krščeno in dali so mu ime Marija.
Ko se povrnejo v hišo, prinese Dimitrij zopet žganja. Prvo kupico ponudi botru Ninku. On prime kupico, sname kapo in vstane, a vaščani


priznaval, da se pri pobiranju davkov sem ter tje, ne samo v Galiciji, ampak tudi drugod, trdo postopa, da se godd napake; zato prosi, da naj se mu naznanijo dutični slučaji, da bode mogel reč preiskovati. Dr. Weigel mu je imenoval le en slučaj z imenom, in minister je precej zahteval potrebnega pojasnila in bode ukrenil, kar je prav. Ker nepostavnosti, rekel je minister, 8e ne smejo goditi in trdosti in brez-o z i r n o s t i s e j e t r e b a k o 1 i k o r m o g o č e ogibati. Ako mu poslanec pove še druga imena, bode zaukazal še daljne preiskave in zbornici poročal o njihovem izidu.
Te ministrove besede naj odmevajo po vseh deželah in pokrajinah; one so ljudstvu, katero težko zmaguje davčna bremena, v nekako tolažbo, ker mu dajejo zagotovilo in poroštvo, da davčni uradi z davkoplačevalci ne smejo ravnati trdo in brezozirno, so pa tudi nekako svarilo za finančne urade, da naj pri odmerjanju in pobiranju davkov ravnajo postavno, usmiljeno in ozirno. Minister je nekako ponavljal, kar je presvitli cesar sam enkrat priporočal nekemu finančnemu uradniku, kateremu je ob neki avdijenci rekel: »Skrbite, da varujete ubogo ljudstvo!" Te besede naj si zlasti zapomnijo tisti davčni uradniki, ki se mislijo višjim posebno prikupiti, ako ljudem samovoljno povikšujejo davek in ga brez usmiljenja iztirjujejo. Varajo se. Na Kranjskem so se lani o nekem davčnem inšpektorju pritoževali ljudje, da jim je za 100 do 300 odstotkov povikševal pridobitni in prihodninski davek; minister, to zvedevši, je zaukazal njegovo premeščenje. Ljudje naj si zapomnijo včerajšnje besede ministrove in skrbiš, da pride ministru primernim potom na znanje, ako bi dotični v svojem novem okraju, ali pa morda tudi še kak drug finančni urad enako ravnal; minister je obljubil, da hoče reč preiskovati in potem ukreniti, kar je prav.
Poslanec Pfeifer je priporočal in se zlasti toplo potezal tudi za to, da naj se krčmarjem odpiše vžitninski davek od pijače, katero rabijo za domačo potrebo, za posle, delavce itd.
Poslanec Hofm ann-Well enhof je priporočal novo vravnavo uradniških plač. Zgodila se mu je pa neka mala nesreča, imel je pravo smolo, kakor bi rekli. Mislil je, da pride že v ponedeljek na vr.ito, in je poslal svoj govor v prepisu graški »Tagespošti", da ga natisne še istega dne. Po nesreči prišel je na vrsto še le včeraj, ali »Tages-pošta" je vse eno v ponedeljek tiskala in razposlala njegov govor, ki so ga dobili torej poslanci prej tiskanega v roko, kakor so ga slišali iz govorniko-vih ust. Vsled tega poslušalo ga je le malo poslancev ; dr. Vašaty je zahteval, naj se soštejejo, da se vidi, ali je zbornica sklepčna ali ne. Podpredsednik dr. Kathrein je odgovarjal, da tega ni treba, ker ni nobenega glasovanja. Ker je pa Vašatj le dregal in dregal, češ, da je zahteva njegova po opravilnem redu opravičena, in se dr. Kathrein trdovratno ustavljal, predlagal je dr. Lueger konec razprave. Ali med tem časom prišlo je zadostno število po-slaucev v zbornico in Luegerjev predlog je bil odklonjen.
so se nehote vsi vzdignili in odkrili glave. Ninko začne:
»Boter moj in oče, srečna ti bila Marija in naše botrinstvo! Daj Bog, da vsako dobro in radost od nje pričakaš; da te ona potolaži in ti postreže na tvojo starost, da se dičiš in ponašaš ž njo, kakor se narod diči in ponaša s teboj, a vedno v zdravju in veselju dolgo in na mnogo let.«
»Amen, Bog daj!« oglasijo se tiho vaščani.
Vsi so se zvrstili z žganjem, naposled nekaj pošeptajo med seboj in Ninko Vilotič prvi vstopi v sobo, kjer je dete bilo in potisne mu zlat pod glavo. Za njim župan, za županom Aksentij Smi-Ijanič, a za njim vsi drugi po redu v starašinstvu in vsaki daruje detetu. Ko so vsi darovali, Ikonija sešteje dva dukata v zlatu in štiri in pol v srebru in krajcarjih; zaveže denar v robec in ga da popu:	t
»Na, shrani; to je Marijino!« Nato jo vzame na roko in odnese jo k popu, da jo poljubi, in z Gluvičem odide v njegovo hišo. Pozdravili so se tudi drugi vaščani s popom in so odšli, a on je ostal sam, kakor suho drevo in na srce mu je pala otožnost.	(Dalj® sledi.)
Poslanec Salvadori se je pritoževal, da avstrijske gospodske z domačimi kontrobanterji trje ravnajo, kakor italijanske, in da je hišni davek za Južno Tirolsko prehud.
Polzhofer pa je govoril zoper delo po kaznilnicah. Po njegovem mnenju naj država v svojo last vzame izdelovanje prižigalnih klinčkov, kar bi državi neslo 20 milijonov goldinarjev na leto in naj to delo izroči kaznjencem. Enako misel je bil že lani sprožil neki poslanec pri justičnem minister-stvu, ali justični minister je odklanjal ta svet, češ, da bi bilo treba v tem slučaju spremeniti kazenski zakon, ker bi bilo zdravju škodljivo izdelovanje klinčkov hndo poostrenje naložene kazni.
Dot z je priporočal, da naj se v najem dajanje vžitninskega davka odpravi, Biegler je zahteval zmanjšanje pristojbin pri prepisovanju zemljišč in hiš, Formanek pa je govoril o razmerah na Češkem, kjer ljudje državi plačujejo preveč davka in od nje premalo dobivajo. Zemljiščni davek je tam tako visok, da so morali celo za neko cesarjevo graščino prositi za znižanje odmerjenega davka. Potem govornik pretresa nove davčne predloge, ki so po njegovem mnenju preveč centralistični, in zagotavlja, da bo češki narod le tedaj pripravljen k novim žrtvam, ako se mu zagotovi njegovo državno pravo z vsemi gospodarskimi in političnimi pravicami.
Za njim je obveljal predlog o sklepu razprave in sta bila kot glavna govornika izbrana od nasprotnikov Cestmir L a n g, od zagovornikov pa dr. Peez, ki prideta jutri na vrsto.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. februvarija.
Stremayerjev ukaz. Burne debate pri bud-getu pravosodnega ministerstva zastran Stremajer-jevega ukaza niso ostale brez vsega vspeha. Ne samo, da so se čitali pri obravnavi po tem ukazu že akti v češčini, temveč zagotavlja se, da ta ukaz za Galicijo niti ne velja, ker je v Galiciji poljščina uradni jezik. To priznanje pa še le popolnoma izpodbija Stremajerjev nkaz. Statut najvišjega sodišča, na katerega se sklicujejo Stremayerjevi zagovorniki, določa, da je jezik pri najvišjem sodišču navadno nemški. Pozneje pa tudi ni nobene določbe razven ustave, ki bi se tikala uradnega jezika najvišjega sodišča. Ce je omenjeni štatut veljaven, se ne sme razpravljati pri najvišjem sodišču v poljščini; če pa ni veljaven, je pa Stremayrjevo postopanje nekorektno. — S svojim ukazom je pa Stremayr še ne kaj druzega dosegel. Mladočehi so prišli na to, da deželam češke krone gre najvišje sodišče. Češki časopisi to pravico češkega naroda podpirajo z zgodovinskimi fakti. Sedaj imajo Mladočehi nov predmet za svoje agitacije. V državnem zboru bodo tudi pri vsaki priliki ponovili svojo zahtevo po svojem najvišjem sodišču. Ta stvar bode sedaj gotovo še dolgo vznemirjala duhove. S svojim ukazom je predsednik najvišjega sod<šča razburil zlasti Čehe in s tem le koristil češkim radikalcem. Vlada bode zatorej javaljne prav hvaležna Stremayr-ju za to njegovo delo.
Irska predloga. Prvo branje irske predloge v angleški zbornici poslancev se je vršilo gladkeje, nego so konservativci pričakovali. Gladstonovi nasprotniki so pričakovali, da se že pri prvem branju večina razbije. To se pa ni zgodilo, temveč se je pokazala taka jedinost, da je mnogo upanja, da bo predloga vsprejeta tudi v drugem branju, katero se začne po Veliki noči. Odločilno glasovanje bode pa koncem aprila. Irski poslanci so se pa obrnili za denarno pomoč do Ircev v Avstraliji in Ameriki, ker bode treba morda še hudega dela, predno se IrBki dovoli avtonomija. Gladstonova predloga je za Irce ugodna, ali ima toliko nasprotnikov, da se še prav nič ne ve, če bode vsprejeta.
Špansko. Dne 5. marea bodo na Španskem volitve za zbornico, dne 19. marca pa volitve za senat. Pomenljivo je to, da se je mej republikanci pokazal baš pred volitvami razpor. Gastelar, ki je bil jeden najbolj nadarjenih republikanskih vodij, umakne se političnemu živijeuju, njegova stranka se je pa izrekla za monarhijo. Po volitvah se baj6 ministerstvo nekoliko preosnuje, da se od te stranke pokliče nekaj mdž v ministerstvo.
Portugalsko. Na Portugalskem je ministerska kriza, ker kralj ni hotel, da bi se razpustila zbornica, v sedanji zbornici pa vlada nima večine. S
sestavo nove vlade so precejšnje težave, ker so državne razmere precej zamotane, posebno finančno stanje jako slabo.
Cerkveni letopis.
Papež Leon XIII.
(Govoril v rokodelskem domu vodja g. Fr. Po vi e.)
(Konec.)
Ko je pa papež Pij IX. čutil potrebo, zbral je prav kardinala Joahima za kardinala komornika, ko-jemu po smrti papeževi pripada do nove izvolitve skrbeti za sv. cerkev. In ko je preblagi Pij IX. šel k Bogu po zasluženo plačilo, bil je vesoljni katoliški svet v strahu, kdo bo sedaj v tako valovito razburkanem času naslednik na prestolu papeškem. Računali so že sovražniki sv. cerkve, da nastopijo že časi za njih peklenske nakane, toda ko je sila najvišja, Božja milost najbližja! in na nebu katoliškem prikazala se je svitla luč, pravi „lumen de coelo", ter vzradosten vskliknil je katoliški svet, Bog ni zapustil svoje sv. cerkve, temveč dal v potrebi času primernega krmarja čolniču sv. Petra, to je velikega Leona, ki si je v malo letih apostolskega svojega vladanja pridobil po vsej pravici ime „velikega večnega papeža", kojega ne-le katoliški ampak celi svet občuduje in se mu klanja.
Z bistrim dnhom razmotruje sv. oče Leon sedanjega časa prikazni in kdo bi mogel tajiti, da se ne zbirajo temni oblaki, ki grozd na človeško družbo vsuti grozno točo. Pri nas hvala Bogu še živi verni ljud, ki ne v4 o rudečkarjih in prekucuhih. Toda drugod po svetu širi 8e ta duh od dn6 do dn6 bolj in kakor je to stoletje polno narodnostnega vprašanja, bo prihodnje polno socijalnih preosnov.
Dal Bog, da bi o pravem času razširil se nauk Leona XIII., ter da se reši socijalno vprašanje na edino pravi podlagi krščanstva. Toda o tem bo obširneje razpravljal drugi govornik.
Kako globoko in temeljito je sv. oče poučen o vseh razmerah človeške družbe, nam spričnjejo njegove prekrasne enciklike, v katerih svari človeštvo in nam kaže pravo pot toliko k časni, kolikor k večni sreči. Izmed mnogih enciklik naj vsaj v malo besedah omenjam prezanimivi encikliki, v kateri Leon XIII. tako toplo priporoča gojitev prave krščanske vede. Leon XIII. slovel je že davno kot velik učenjak in vesoljni svet imenuje ga »učenega" papeža. Bil je vedno iskren prijatelj vede, pa prave, katero imenuje nebeško cvetico, ki prihaja z nebes in tudi tje vodi. Krščanska veda lepo spaja v skupnost razum in vero.
Z vso iskrenostjo pa pobija Leon XIII. ono modšrno vedo, koje mati je filozofija, ki v svoji demonski ošabnosti in napuhu trdi, da je le človeški um edini sodnik o resnici in krivici, o dobrem in slabem.
Dnh časa je, ki hoče temelj razodete resnice razdreti in sicer s pripomočjo navidezne učenosti. Zato priporoča sv. oče gojitev modroslovja in priro-doznanstva ter stavlja v tem oziru sv. Tomaža Akvin-skega za vzor in to po vsej pravici, ker večjega in temeljitejšega raziskovalca in učenjakB pač svet ne pozna od sv. Tomaža Akvinskega. Celo protestan-tovski filozofi občudujejo njegovo izredno duhovitost in reBnicoljubje. Ni je stroke obširne filozofije, katere ne bi bil obširno in temeljito razpravljal.
Leon XIII. je tudi velik prijatelj zgodovinarstva, katero je osobito v novejši dobi jelo služiti strankarskim namenom, sovražnim sv. cerkvi. Z odločno roko posegel je Leon XIII. v to lažnjivo zgodovinopisje ter odprl bogate zbirke v Vatikanskih knjižnicah vabeč vse zgodovinarje vseh narodov in vero-izpovedanj, da naj tu preiskujejo vse. Tako zamore postopati le oni, ki je prepričan o resnici in 8e nima bati sovražnikovih nakan!
Leon je tudi pesnik in iz njegovih pesmic veje mili duh pravega bogoljubja.
Da je sv. oče tudi pospešitelj umetnosti, spričuje med obilnim drugim tudi krasna zgradba kapele posvečene sv. bratoma slov. apostoloma Cirilu in Metodo, kar pa tudi kaj jasno kaže, da sv. oče enako ljubi svoje slovanske sinove.
V raznovrstnih enciklikah sv. oče kaj lepo opisuje pravo krščansko življenje, katero naj sloni na, podlagi krščanske rodbine.
Da bi se prej ko mogoče obistinele besede Ii-veličarja, naj bode en hlev in en pastir, sv. oče v posebni okrožnici vzbuja katoliški svet k molitvi in miloščini za misijone med brezverci, kojim ni še zasijala srtča, luč sv. vere. Zato goreče moli sv. oča
in njegovemu modremu apostolskemu postopanja imamo zahvaliti se, da so se zboljšale razmere za katoličanstvo celo v pagauskih državah. Dal Bog, da se enkrat vresuiči srčna želja sv. očetu, ta je, da se razkolniki vrnejo v naročje sv. rimske cerkve, za kar modri Leon skrbno gladi pot.
Kdor hoče v dobrem vztrajati, ta mora moliti, ker v molitvi najde človek vsikdar najboljše tolažilo in okrepčanje. Zato sv. oče toliko priporoča češčenje Matere Božje in molitev sv. rožnega venca. Dal vse enciklike sv. očeta kaj jasno spričujejo, da papež Leon XIII. moli in dela!
Proslavljajmo tedaj tolikega velikana duševnega, katerega je previdnost in milost Božja izbrala za namestnika Kristusa. Od vseh stranij vesoljnega sveta hit6 katoliški sinovi v daljni Rim, da se klanjajo svojemu ljubljenemu sv. očetu; o srečni ti, ki morejo izkazati pred celim svetom, s koliko ljubeznijo so udani sv. očetu in da je ni posvetne sile, ki bi bila v stanu ta čutila iztrgati iz njih src.
In tako danes sv. oče obdan od tisoč in tisoč navdušenih svojih otrok in od mogočnih vladar|ev zastopnikov časten, praznuje redko slavnost škofovskega jubileja ter Boga hvali za toliko milost. V trdni nadi, da se najde vsaj primerno krdelce tudi slovenskih katolikov, ki pohite na spomlad tje na obali Tibere, da se poklonijo sv. očetu in mu povedo, s kako iskreno ljubeznijo vdan mu je verni slovenski ljud, ki hoče kakor njegovi pobožni predniki vsikdar ohraniti najdražji narodov zaklad to je sv. katoliško vero in skrbeti za to, da se tudi njegova mladina izrejuje v duhu sv. cerkve, ki nam je ne le v dušni blagor, ampak tudi za naš narodni obstanek bila vsikdar najboljša mati in zavetišče, v tej nadi pa mi danes vzletimo vsaj v duhu tje čez visoke planine, prav ultra montes in radujmo se v srcu, vsaj smo tudi mi njegovi sinovi, ki nočejo za-ostati, da ne bi na tem za našega sv. očeta toliko slavnem dnevu vsaj v duhu prisostovali. Za dar pa poklonimo Mu kakor hvaležni otroci to, kar vemo, da mu je najljubše in najdražje iu za kar je nas sv. oče sam prosil: ko v svoji poslednji encikliki „magnae Dei matris" tako ginljivo piše „od svojih otrok, kojih ljubezen iu navdušenost za nas nam je znana, ne pričakujemo toliko čestitk in hvalospevov, temveč pred vsem hvaležnosti do Boga in iskrene molitve!" Zato molimo za sv. očeta,da nam ga ljubi Bog še muogo let obrani. Naj postane večerna zarja ki tako krasno osvita življenje njega večer, prava jutranja zarja boljših dnij za cerkev Kristusa! V zvestem izpolnjevanju vseh prelepih naukov, katere nam sv. oče Leon po svojih krasnih enciklikah deli, pa bomo mi njegovi verni sinovi najbolje dokazali, da smo iskreno vdani in zvesti prestolu, ki sloni na skali sv. Petra. Naj bučijo viharji in pluskajo srditi valovi; ob tej skali razbili se bodo, saj je tej skali podlaga: Bog sam !
In tako preslavna gospoda Vas vabim, da k sklepu se združite z menoj in da iz dna verno vdanih src slovesno obljubujemo sv. očetu Leonu, da hočemo živeti po naukih sv. cerkve, koji hočemo zvesti ostati do poslednjega zdihljeja ter da smo ponosni in srečni biti sinovi velike sv. katoliške cerkve.
Zvest Bogu in domu bil je In ostane Slave sin Dokler solnee bo zlatilo Vrhe sinjih mu planin!
Iskreno ljubljenemu svojemu sv. očetu Leonu XIII. pa kličemo: Bog nam ga ohrani še dolgo vrsto let, slava trikratna slava Mu!
Škofovska petdesetletnica sv. očeta.
V Rimu, 19. februvarija.
Bil je krasen dan, pomladanje solnee je razlilo tople svoje žarke nad sivim rimskim mestom, ob zgodnjem jutru že je po ulicah šumelo na tisoče in tisoče ljudstva ter se gnetlo pešice in v nepreglednih vrstah krasnih in navadnih vdz proti prostranemu trgu sv. Petra.
Bil je dan veselja, dan slave, svečani praznik Leona XIII., slavnega papeža, vrednega namestnika gospodovega na zemlji, skrbnega in dobrega očeta vseh narodov, ki je danes slavil petdesetletnico svoje vzvišene in toliko vspešne škofovske službe.
Stara Roma vzbudila se je iz en&, zganila v zavesti, da vsa njeua slava prihaja od Vatikana, da je postala kraljica sveta, ker tukaj stoji prestol vladarjev katoliške cerkve, in da jej obnavljajo življenja moč mnogojezični narodi vesoljnega kroga zemlje,
ki se hodijo v ljubezni in spoštovanju klanjat vrhovnemu pastirja.
Ob jutranjem svitu naznanjal je glas zvonov po vsem Rimu velepomenljivo slavnost. Pred baziliko sv. Petra je stala nepregledua množica od rane ure, težko pričakujoč trenotka, da se odpr6 dvojna vrata, skozi katera so drle od polu 7. ure dalje nepretrgane vrste. Vse je hotelo videti sv. očeta, vspre-jeti njegov blagoslov, slišati njegov glas, udeležiti se njegove sv. maše.
Poleg mnogih tujih romarjev je bilo na tisoče domačega ljudstva iz mesta in bližnje okolice, odkoder so se pripeljali z jutranjimi vlaki.
Pred cerkvijo sv. Petra — česar se nismo nadejali — so stali čez cel trg v dveh vrstah italijanski vojaki ter naredili živo mejo, da se niso vrinili nepoklicani ljudje. Ali se je italijanska vlada spomnila garancijskega zakona, ali so jo osramotile druge države, ki so poslale svoje posebne odposlance, čestitat sv. očetu ob tej priliki?!
Poleg vojakov so delali red karabinijeri (orožniki) in mestna straža. Kdor je hotel priti v baziliko, moral je imeti vstopnico, katerih se je izdalo nad 50.000, in sicer zelenih in rumenih. Z zelenimi vstopnicami so imeli vhod pri desnih vratih, kjer je bila nabita široka pola zelenega papirja; z rumenimi na levi strani.
Ker bodo morda liberalni listi pisali o izgredih, zato omenim mimogredč, da so vsi rimski župniki dobili po več vstopnic, katere naj razdele med svoje župljane. Vstopnice so bile vse brezplačne. Ali, česa ne storč lačni ljudje? Mnogi ljudje so te vstopnice prodajali na trgu raznim tujcem, kateri so jih plačevali po 5 lir in še dražje. Videl sem nekega Madjara z njegovo soprogo, ki je plačal za dve vstopnici 200 lir. In tako je morda do 15.000 oseb, ki so imele vstopnice, moralo ostati zunaj cerkve. Ti seveda so glasno godrnjali in se jezili nad umazanostjo te vrste ljudij, ki so si na tak nepošten način izkoriščali to slavnost.
Stražniki so morali z ojstro besedo miriti ne-voljno množico.
Mnogim se dozdeva, da so taki nepoštenoviči celo dali natisniti na tisoče ponarejenih vstopnic, da bi jih prodajali, kajti še zvečer so jih poulični dečaki ponujali po pol lire.	(Konec sledi.)
Duhovniki v zagrebški nadškofiji.
Šematizem za 1. 1893 kaže, da je v nadškofiji 347 far: župniki 304 in 43 administratorjev, kape-lanov 115. Vseh duhovnikov je 596; kanonikov prvostolne cerkve je 19, prebendarjev 9, častnih kanonikov 5. V čazmanskem kapiteljnu v Varaždinu je 6 kan., častni 3. Umirovljenih duhovnikov je 26, klerikov 140. V celi nadškofiji je rimskih katoličanov 1,141.020, grških katoličanov 656, grških nezjedinjencev 87.151, protestantov 6184, Židov 9621.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. februvarija.
(Vojaška vest..) Generalni topničarski nadzornik, gosp. nadvojvoda Viljem, pregledoval bode prihodnji mesec topničarstvo na Kranjskem.
(Častno občanstvo.) Iz Boštanja se nam poroča: Včeraj je naš občinski odbor poslal prevzvj. šenemu knezoškofu nastopni brzojav : Prespoštljivo podpisani sporočamo, da je novoizvoljeni občinski zastop v Boštanju danes v prvi svoji seji izvolil Vas, Prevzvišeni, soglasno častnim občanom bo-štanjskim s preponižno prošnjo, da Vaša prevzviše- i nost blagovoli vsprejeti častno občanstvo, vedno 1 Bvesti naše neomejene udanosti in sinovske (pokor- 1 ččine. Živeli! — Papež, župan. Bohutinskj Drmelj, ' Planinec, Brce, svetovalci; Lavrenčič v imenu odbor- ! nikov.
(Imenovanje.) Konceptni praktikant pri finanč-čnem vodstvu za Kranjsko, gosp. Pavel Jerovec, imenovan je finančnim koncipistom v X. činovnem razredu.
(Poštno poslopje v Ljubljani.) V včerajšnji seji mestnega zbora se je sklenilo, da se za nakup gospoda Luckmanove hiše nasproti sedanji pošti dovoli 15.000 gld., da se tam gradi novo poštno in telegrafsko poslopje, proti temu, da se umakne to poslopje v Selenburgovih in 8lonovih ulicah po graditelja, trgovinskem miuiBterstvu, v ravno črto. Kranjska hranilnica bode v ta namen žrtvovala 35.000 gld., drugo pa poštni erar, ker se bode Luckmanova hiša nakupila za 90.000 gld. Tako
bode vendar enkrat padla ta soteska v najlepših ulicah ljubljanskih.
(Spomin srečne rešitve presvetlega cesarja Franca Jožefa) praznoval je kranjski veteranski vo-| jaški kor v nedeljo, dne 19. februvarija, v mestni ; župni cerkvi sv. Jakoba, h kateri so prišli veterani ' pod vodstvom g. M i h a 1 i č a v jako mnogobrojnem številu v paradni obleki. Sv. mašo je služil častni član veteranskega kora, gosp. stolni kanonik Andrej Zamejic. Po zahvalni sv. maši vrnil se je veteranski kor v svoje stanovanje, v takozvani Auer-spergovi knežji dvor (Filrstenhof), in ko so se j uvrstili veterani na prostornem dvorišču dvora na štiri strani, izpregovoril je komi poveljnik gosp. Mi-halič sledeče besede: „Prisegli smo presvefemu cesarju nezrušljivo zvestobo. Hvalimo Boga, da je v svoji milosti pred štiridesetimi leti varoval in čn-dežno rešil dragoceno življenje Nj. Veličanstva. 18. februvarija 1853, ko se je sprehajal presvetli cesar v spremstva svojega adjutanta, polkovnika grofa O' Dounell-a, na Dunaju, ustavil se je na takozvani „L6velbastei" in si ogledoval ta kraj; v istem tre-notku pa skoči zločinec na presvetlega cesarja in ga sune z ojstrim nožem v vrat. Hvala Bogu, zlobnež ni dosegel svojega peklenskega namena. Ovrat-nikova vez je zadržala ojstrino noža. Cesar se obrne, potegne sabljo, in v istem trenotku potegnil je tudi grof O' Dounel svojo sabljo in udaril zavratnega morilca, kateri je potem zopet poskusil drugikrat presvetlega cesarja zabosti, a grof O' Dounel zgrabi morilca, v tem prihiti dunajski meščan, hišni posestnik in mesarski mojster Ettenreich, prime zločinca ter ga vrže na tla iu ga toliko časa drži, dokler so prihiteli redarji na pomoč in vklenili zavratnega morilca. Naš viteški cesar krvavel je iz rane, s svojim robcem isto prikrivaje, odšel je trdnih nog v palačo nadvojvode Albrehta. Novica o tem krutem napadu razburila je vse svojemu cesarju zvesto udane prebivalce avstrijske. Cerkev na Dunaju, občno znana pod imenom „votivne cerkve", katero je videlo mnogo Vas sobratov-veteranov o priliki, ko smo se udeležili odkritja spomenika slavnega našega maršala grofa Radeckega, je trajni spomin v čast božjo, češčenja in ljubezni avstrijskih narodov do presvetlega cesarja, ustanovljena od cesarja in avstrijskega prebivalstva v spomin te srečne rešitve. Ako le malo presojamo delovanje Nj. Veličanstva, njegovo viteško naklonjenost in skrb za vsakega podložnika, moramo pač reči: „Bog milost-ljivi! Hvalimo Te za Tvoje varstvo, katero je nam ohranilo našega cesarja, kateremu danes v zmagalni spomin na čudežno rešitev kličem trikrat „Slava!" in „2ivio!" — Veteranci in na stotine na knežjem dvorišču navzoče občinstvo je navdušeno pritrjevalo „2ivio"- in „Slava"-klicem na presvetlega cesarja. Ob 12. uri predstavil se je odbor veteranskega kora vodji deželne vlade, g. baronu H e i n u , pod vodstvom poveljnika gosp. Juraja M i h a I i č a, ki je prosil, da izrazi Nj. Veličanstvu izraze udanosti, in naj Nj. Veličanstvo vsprejme današnjo čestitko kot ponovljeno prisego vedne zvestobe kranjskih veteranov. Vodja deželne vlade, gosp. baron H e i n , je deputacijo jako uljudno sprejel in isti zagotovil, da njih patrijotično prošnjo sporoči nemudoma Njih Veličanstvu presvetlemu cesarju.
(Zdravje v Ljnbljani) od 12. do 22. t. m.: Novorojencev je 25, umrlih 20; mej poslednjimi 9 tujcev in 12 v zavodih. Za vratico je umrl 1, za vnetjem sapnih organov 4, za želodčnim katarom 6, za mrtvoudom 1, za starostjo 3, 5 pa za raznimi boleznimi. Zbolel je 1 za grižo, 6 pa za hripo.
(Dva spominka na jnbilej sv. očeta.) Dunajsko osrednje vodstvo duhovske bratovščine „Associatis perseverentiae sacerdotalis" je z dovoljenjem milost-Ijivega knezoškofa ukrenilo, da bode odslej vč. gospod spiritual Josip Erker diecezanski vodnik kranjskim udom te bratovščine. Ob enem so prevzvišeni dovolili, da se .Iskricam" v zadevah bratovščine odpre poseben predal v škofijskem listu. — Drugo dobroto pa so prevzvišeni duhovnom naklonili z veledušnim dolpčilom, na dan jubileja naznanjenem, da se v zavodu, ki ga misli kongregacija usmiljenih sester blizu nove deželne bolnišnice zgraditi, poseben oddelek za bolne duhovne napravi ter primerno t ta namen priredi. Kdor v4, kako težko je duhovnu, kadar že mora v bolnišnice zdravlienja iskati med drugimi betežniki sploh, in da mu včasih tudi za višjo plačo ni dobiti posebne sobe, j bo znal ceniti to dobroto ter po svoji moči rad pripomogel, da se posebno revnim sobratom na korist omogoči ta prepolrebua ustanova. Stolni kapitelj j«
torej po vei pravici v svojem in sobratov imenu mil. vladiki za to določbo z veseljem izrekel svojo zahvalo ter obljubil podjjoro. Zrnce za to stavbo se je še isti dan izročilo. Naj se mu pridružijo rado-voljno še drugod, da kmalu vstane dobrodejni spominek na papežev jubilej. Bog blagoslovi duhovsko bolnišnico! Surgat Leonina!
(K zgodovini udanostnih izjav.) Iz Smartua pod Šmarno Goro: Prav brez potrebe izpotaknil se je dopisnik »Izpod Šmarne Gore" v 32. št. »Slov. Naroda" ob občiuski odbor šmartinske občine in občespoštovanega gospoda upravitelja tukajšnje župnije. „Ve8 skrben za ugled sv. cerkve in domačih gg. duhovnikov", očita omenjenemn gospodu, da kali v fari lepi dosedanji mir, ker je o novem letu priporočal „Domoljuba", svaril pred protikatoliškimi časniki ter o spraševanju za velikonočno spoved razlagal vernikom tudi dolžnost ljubezni in pokorščine do svojih višjih duhovnih pastirjev. Mi obžalujemo ta napad, ki jasno kaže napačno mišljenje in nesramno predrznost dopisnikovo, ki svojih dopisov v »Slov. Narod" ne pošilja iz ljubezni do cerkve in duhovnikov, ki posluša božjo besedo v eerkvi in pri izpraševanju, da potem zabavlja čez njo in njenega oznanjevalca. On je, ki sejev fari prepir, ne pa gospod upravitelj, ki vestno spolnuje svoje dolžnosti. Res nam je priporočal »Domoljuba" in nas svaril pred protikatoliškimi listi, pa vsi verni farani vidijo in spoznajo, kako prav ima, ker ravno »mož-poštenjak", kakor imenuje »Slov. Narod" moža, ki ni hotel podpisati škofu udanostne izjave in pa dopisnik »Narodov" sta nam živa priča, kam pride človek, ki zajemlje svojo duševno hrano iz »Slov. Naroda" in »Rodoljuba". — Ravno tako je bilo tudi prav umestno, kar je govoril gospod o priliki izpraševanja za velikonočno spoved in mi smo gospodu hvaležni za to. Ravno vsled tega smo dobro smeli, kaj smo storili, ko smo podpisali udanostno izjavo, ker s tem pokazali svojo katoliško zavest in svojo ljubezen in udanost svojemu višjemu duhovnemu pastirju. Da bi bil »mož-poštenjak" govoril besede, kakor piše »Slov. Narod" : »Jaz pripoznam gospoda knezoškofa kot našega višjega duhovnega pastirja in sem mu pokoren v vseh verskih rečeh. To sem tudi vedno pripravljen podpisati", — pa ni res, ampak rekel je: »Jaz take neumnosti ne podpišem, iu oni (ki ne podpisujejo) so boljši vere kakor mi." Da bi bil nadalje rekel: »Domačih listov pa po svoji vesti ne morem kar tako obsojati, ker berem le jednega (»Rodoljuba") in v njem nisem našel še nič pioti-verskega, drunh listov pa ne poznam in tudi ne morem soditi o njih vsebini, je li slaba ali dobra", -<- je tudi laž, teh ali enacih besed ni slišal — nihče. Da bi mu bil kdo prigovarjal, da naj le podpiše, da zato »fronki" ne bodo večji — ne vemo. Morebiti, da se je hotel kdo ž njim nekoliko pošaliti. Da nekateri odborniki ne znajo pisati, je res; da nekateri »Slov. Naroda" še nikdar niso imeli v rokah, je tudi morebiti res. To pa vemo tudi, d a list, ki zabavlja zoper papeža, škofa, duhovščiuo, je p r o t i k a t o 1 i š k in ni za nas in hvalo tacega lista pripuščamo »možu-poštenjaku", mi pa zanio ne maramo. Gosp. župnijskega upravitelja pa prosimo, naj si uapada v »SI. Narodu" ne jemlje k sreu; naj je prepričan, da vsi verni farani so z njim in za njega. — Jan. Kališ, župan. Janez Šnšteršič, svetovalec. A. Zvalič, Matej Jeras.
(Lb Polja) 20. februvarija: Tudi v Polju praznovali smo slavnost sv. očeta v nedeljo. 19. t. m.,
prav slovesno v cprkvi. Predvečer zakurili pa smo pred cerkvijo v Poliu velikanski kres, ob jednem strelialo se je s topiči. Skoda le, da smo dobili zadnjo številko »Domoljuba" nekoliko prepozno, gotovo zanetili bi bili še prav mnogo kresov po vseh va^h v f.iri. Radostno opazovali smo lepe kresove po bližuiih bolmih, ajer blebetala se ie med veselim zvonieniem lučica pri lužici. V bližnji fari Sostro videl sem j h šestero. Na gorah nad Moravčami pa našti-l sem kresov nad 30. To pač jasno spričuje, da je naše ljudstvo udauo vidnemu Kristusovemu namestniku.	K
Telegrami.
Dunaj, 23. februvarija. V specijalni debati o finančnem budgetu govorila sta generalni govornik Peez za, Oestmir Lang pa proti. Jaworski stvarno popravljajoč prote-stuje proti obdolžitvam malverzacij galiških obdavčencev v Steinbachovem govoru, Finančni minister pravi, da Jaworskega želja, da' bi se ne kupičili davčni zaostanki, se popolnoma strinja z nazori finančne uprave. Visoki davčni zaostanki pa jasno dokazujejo, da se v resnici davki brezozirno ne izterjavajo. Dovolitev obročnih plačil v ozira vrednih slučajih je v interesu finančne uprave, ki hoče kolikor moč varovati davčno zmožnost davkoplačevalcev. Minister se popolnoma vjema gledč davčne morale finančnih organov, in si prizadeva doseči, da finančna uprava ne bode nič nepravilnega zahtevala in da se že v prvi instanci popolnoma postavno ravnft. Prosi poslance, da delajo na to v svojih krogih, da se povzdigne morala obdačencev. (Odobravanje.)
Budimpeita, 22. februyarija. Mej Po-žunom in Komornom se je v več krajih nakopičil led in vodo zadržuje. Pri meleheyer-skih jezovih dela 500 delavcev. Pod ostro-gonskim mestom se je tudi led nabral in bati se je že zatorej, da voda poplavi Ostrogon.
Rim, 22. februvarija. Papež vsprejel je danes francoskega veleposestnika, ki mu je
( kot izredni odposlanec sporočil čestitko pi-ed-| sednika Carnota in francoske vlade. Vspre-: jem romarjev iz Ogerske, Argentinije in Urugvaja se je odložil, ker so je papež nekoliko prehladih
Liverpool, 23. februvarija. Vsi potniki in moštvo parnika „Coansa", ki je prišel iz Rotterdama in zadel ob skale tukajšnjega zaliva ter se potopil, so se rešili.
Novi Tork, 22. februvarija. Kilanani, sestnčina kraljice Lilinokalani je izdala peticijo na ameriški narod, v kateri protestuje proti oropanju pravic do prestola havajskega.
Novi Tork, 23. februvarija. V notranjem in na vzhodu zjedinjenih držav močen vihar s snegom. Več vlakov je obtičalo v snegu.
Umrli ho:
22. februvarija. Blaž Hrovat, ravnatelj na e. kr. pripravnici, 61 let, Resljeva cesta 10, otrpnjenje srca.
V bolnišn ici:
20 februvarija. Janez Jeras, čevljar, 33 let, meningitis. — Katarina Karlin, gostija, 80 let, marasmus senilis.
Vremensko sporočilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> S «-.S => i- s
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			■š« s S rt a
22	7. u zjut 2 n pop. 9. a zveč	713 2 714-0 716-3	1-8 84 1-0	b1. svzh. si jugzap. si. vzh.	dež oblačno jasno	2-90 dež
Srednja temp«r»r»ra 3*7°, za 4*0° nad normalom
Zahvala.
Vaem onim p. n. goapodom, ki so ae me spominjali o priliki Najvišjega odlikovanja, Izrekam najtoplejio zalivalo. Vzlasti pa ae zahvaljujem prečastiti duhovščini, o. kr. uradnlštvu, meščanstvu Črnomlja ln Metlike, učiteljatvu, o. kr. žan-darmeriji, o. kr. finančni straži, požarni brambi, vaem zastopanim občinam, kraj. iolaklm svetom in društvom, ter aploh vaem udeleženoem ln oano-vateljem banketa.
Črnomelj, dne 15. februvarija 1893.
121 1
Anton Jeršinovič.
Tuj ei.
21. februvarija.
Pri Mnliiv: Wilems, Buibaum, Pich, Bettelheim, Just, Rottenberg, Schwarz, Trostler, Gaitinuer, trgovci; Signar in Riihman, poto-valca. z Dunaja. — Stein, potovalec. iz Toplic. — Rup-nik iz Logatca. — Honig-man iz Kočevja.
Pri "U.orft: Reicbman, Schneiber, trgovca, in Pech-man , potovalec , z .Dunaja.
—	Ružička, trgovec, z Reke.
—	Biirger, potovalec, iz Gradca. — Doganotz, trgovec, iz Vel. Lašič. — Ploch, trgovec, iz Prage. — Grilc iz Vač. — Callman, trgovec, iz Darmstadta — dr Blau-ston, nadzdravnik, iz Ta-chau-a. — Čedomil, Korbar iz Istre. — Kalversen ii Londona.
Pri Juinetn kolodvoru: Kolenec, potovalec, iz čemšenika. — dr. Mohar iz Stubfce. — Mar-bock, potovalec, iz Celovca.
—	Mrgetto iz Solnograda.
Pri zlatem drž. jabolku.
J. Pserhofer
Zum goldenen Reichsapfel.
i«:
sr n. - m ,
44 12-1
Dunaj. I., Singerstrasse 15.
liri	krno-liipp P°Pr®j	krogijloe imeno-
■ ll i T irnim niv^ijavi^ vane. so staroznano zdravilno sredsto proti
zapretju Od teh krogljic velja: 1 škatljtoa a 15 krogljioaml 21 kr., 1 zavoj a 6
ikatijloaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. — če se naprej posije denar, velja s poštnine prosto pošiljatvijo: 1 zatoj krogljic 1 gld 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr, 3 zavoji 3 gld. 35 kr.. 4 zavoji 4 gld. 40 kr . 5 zavojev 5 gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld. 20 kr. (Manj nego jeden zavoj se ne more odposlati.) — Prosi ae, da ae zahtevajo izreono jfV Paerhoferja kri čistilne krogljtoe in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski pečat J. Pserhofer in sicer v rudečl barvi.
Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Trpotčev sok, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd., 1 steklenica 50 >>r. — Ameriška maža za protin 1 gld 20 kr. — Prašek proti potenju nčg, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. — Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. — Zdravilna eaenoa (Praške kapljice), proti sprijenemu želodcu, slabej prebavljivosti itd.. 1 steklenica 22 kr. — Angleški čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. — Fljakarakl prašek, proti kašlju itd, 1 škatlja 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. — Tannoohlnin-pomada, i. Pserhoferja, najboljše sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljica 2 gld. — Univerzalni obllž, prof. Steudel-a, sredstvo primerno ranam, oteklinam itd . 1 1 nček 50 kr.. s frank, pošiljatvijo 75 kr. — Unlveraalna čistilna aol, A. W. Bullrich-a , domače zdravilo pruti posledicam slabega prebavljanja, 1 zavitek 1 gld.
Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahte-vanje točno in po ceni preskrbe.
Pošlljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju.
B0- če ae denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznloi), Je poštnina doatl nižja, nego pri pošiljatvah a povzetjem.
Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Ploooll-Ju.
-@Q Dunajska t> o i-za.
Dni 33. februvarija.
Papirna renta 5%, 16* davka Srebrna renta 5%, 16% davka
Papirna rento b%, davka prosta
London, 10 fantov stri. Napoleondor (20 fr.) . Cesarski cekini . . . Kemikih mark 100 . ,
99 gld	15	kr.
98 .	75	n
118 „	05	
10O .	50	
987 „	—	
331 „	75	
181 n	30	
9 ,	64	/ /t •
5 r	69	
59 v	30	•
Dni 22. februvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......115	gld.	95 kr.
Ogerska papirna renta 5%......—	„	—	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	50	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	167	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....199	»	75	»
Zastavna pismaavstr. osr. zem.kred.banke 4%	98	»	—	„
Zastavna pisma „ . . „ .4',*	101	„	75	„
Kreditne srečke, lOo gld. ... .	196	„	50	,
St. Genois srečke. 40 gld.......66	„	50	„
srečke dunajske parobrodne družbe . .	140	gld. —	kr.
Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. . .	19	„	3o	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	.	—	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
Windi8chgraezove srečke, 20 gld.....76	—	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	156	.	75	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2920	.	—	.
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102	—	„
} Papirni rubelj....................1	„	28	„
Laskih lir 100..............—	„	—	,
T.iei Mnrnilrt Zanesljiva lnformaolja o stalno UISli	tui • obrestnih in dividendnih
važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju Silnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno. Celota« naročnina s paitno paiiljatvij« vred gld. 2 60.
papirjih,
ju, odii
Menjarnična delniška družba
„91 E R C II B«
■Ml it. ID Dunaj, ItriiklMmit 74 B.
Vestni naavetl	za dosego
kolikor moč visokega obrestovanja
pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic.
Isdajateij in odgovorni vr«4nlk : Dr. Iva« lassliš.
Tisr . (w.troitiiK» ri».k«.ir.«" v Ljubljani