JtedMOluJt 7 Admlntotraciau C. H AMON USTA SiSfa T. A. 50 - 5502 Bs. Aires ★ A R O C N I N A Za eno leto $ 8— Za pol leta N.' ■ .$ 5 — prv- L a inozemstvo Z Dolarja jon< \exn« štov. 20 cts. Prvi : tijsF re(j iTO (ASO) ra. REGISTRO NACJONAL INTELECTUAL DE LA PROPIEDAD N«. 225027 (LA VOZ E SLOV EN A) PERIODICO QUINCENAL DE DA CODKOTIVIDAD ESLOVENA (VUGrOESDAVA) PARA TODA HDD AMERICA - ORGANO DE LA SOCIEDAD YUGOE8LAVA “HOGAR POPULAR ESLOVENO” FRANQUEO PAGADO Concsti6n N* 3159 TARIFA REDUCIDA Coneeslda N' 1551 BUENOS AIRES, O DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1048 Nini. (Štev.) :t m Poli ; Debemos impulsar el mutualismo en nuestra colectividad MEDNARODNE VESTI NEMČIJA. Con la colocacion de la piedra fundamental del edificio social de la Socie-id Yugoslava de Socorros Mutuos, se ha iniciado no s61o una simple cons-^ccion, que si bien no deja de ser significativa para todos los yugoslavos re-dentes en la Republica Argentina, por ser el fruto de su unidad en torno al Dnsejo Yugoslavo, sino tambien una gran accičn social entre nuestros com-Itriotas, y esto es lo fundamental. No solo se han iniciado los trabajos destinados a dar forma material a la ipiracion de todos los yugoslavos de mantenerse ferreamente unidos en todos s campos de la actividad humana, sino que el acto de referencia marca el pun-' de partida de una gran campana mutualista, que si bien no ha sido orga-Izada debe ser llevada conscientemente a cabo por todas las comisiones di-jctivas de nuestras sociedades y agrupaciones, sin esperar otra iniciativa que »estra colectividad, y en cumplimiento del deber de velar por los intereses propia, dictada por su conocimiento de todos los problemas inherentes a i nuestros compatriotas en lo cultural, artistico, idiom&tico y econčmico, pa-j cuyo fin han sido constituidas nuestras sociedades. Nuestros compatriotas, que han sabido seguir el ejemplo de nuestros her-anos en la Madre Patria, que se unieron ferreamente para defender el sue-nativo de la bota invasora de la barbarie nazifascista, y que ima vez fina-fada la gesta b«roica, sangrientamente heroica, han demostrado al mundo ' un eiemnlo viviente. como se reconstruye im pais devastado, por obra de is propios hijos, sabran comprender el valor de este otro ejemplo, el de la x>nstrucci6n, aun mas emocionante que el anterior, por ser constructivo, ies pone de manifiesto las inmensas nosibilidades de la actividad humana lesta al servicio de la Sociedad, de la Nacičn, r Nuestros hermanos en la Madre Patria han comprendido que trabajando tensamente para su pueblo, es como aseguran realmente el porvenir indivi-Jal de čada uno de sus hijos, y el suyo propio. Asi como ayer comprendieron le luchando hasta la muerte era como conseguirian su Liberaci6n definitiva, »rnprenden hoy que llevando a su maximo desarrollo el cooperativosmo con-'lidaran la liberacion economica que ya han logrado mediante el derroca-iento de la antigua explotacion capitalista. Asi lo atestiguan las cifras que dan a conocer el desarrollo del cooperativismo. En la Yugoslavia de hoy Ete de čada ocho nersona-s son servidas por las cooperativas de consumo, que l noviembre de mil novecientos cuarenta y siete habian aumentado a 10.660 in 2.779.94 miembros. El volumen de las operaciones alcanzo a mas de 140 illones de d61ares en la mitad del ano 1947. Esto demuestra a nuestros compatriotas, que es necesario consolidar la Mdad lograda a traves de las campanas de ayuda a nuestra Madre Patria, cofi asi tambien a traves de la actividad del Oonsejo Yugoslavo. Esta es la ta-'a principal que tienen por delante nuestras organizaciones. Asi como se or-. (Nizan festivales y conferencias para cumplir la labor artistica y cultural he es razon de nuestra existencia, asi como se preparan cursos de idioma pa-perfeccionar el conocimiento del mismo por nuestros compatriotas, asi de-estimularse el mutualismo, tanto mas cuanto aue un individuo que no se Mia en buenas condiciones de salud, o una familia que pierde a su jefe, se plan incapacitados de desarrollar todas las dem&s actividades excepto la de teuder a su oronia subsistencia. El mutualismo afianzarš, aun m&s el lazo que une a nuestros connaciona-, asegurandoles asistencia medica barata, ayuda economica a la familia que 1 cumplimiento de la ley de la vida trae nuevos seres a nuestro seno, solidari-para con el que sufre una desgracia, y numerosos beneficios m&s que se-largo enumerar, pero que serdn tantos mas cuanto mayor sea el numero nuestros compatriotas aue se una a este movimiento de solidaridad social (le inicia nuestra colectividad. Los yugoslavos residentes en la Republica Argentina, nuestra patria de °pcion, en la que desarrollamos nuestras actividades y vivimos nuestros as, deberemos apoyar esta magna obra social que se inicia, Uenando nuestra ^citud de socios activos de la Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos, pa- NEGA GLEDALIŠČA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Dobro jo znana borba Slovenselcga narodnega gledališča v Trstu zn dvorano. ’/£*' man so bila vsa prizadovanja za zagotovitev primernega prostora, kjer bi Slovensko gledališče laliko uprizarjalo svoji" predstave. Kljub Številnim dvoranam V Trstu gluha za vse prošnje in pritožbe slivenskih kulturnih krogov. Slovenskem J gledališču v Trstu ni preostalo nič drugi • g» kakor da si Je pričelo samo pomagati pri iskanju primernih prostorov. V noti sezoni so požrtvovalni tržaški gledališki igralci uprizorili I. Cankarjevega “Krnij* na Betajnovi” najpreje v Kopru, te dni p* v Domu pristaniških delavcev v Trstu. PredSstava je žela lep uspeh. Normalizacija prilik na Svobodnem tržaškem ozemlji bo nedvomno mnogo prispevala k možnostim bolj zadovoljivih okoliščin, v kateri1 bi v tem primerit zaživelo slovensko kulturno življenje. * ZA 120 MILIJONOV NOVIH DAVKOV Na zadnji seji tržaškega občinskega svita so sklenili povišanje trošarinske užttn'-ne za 25%. Poročevalec finančne komisije je iKiudarjal, da je znašal lani dohode* na trošarinah okoli 400 milijonov ter d» bodo z novim poviškom zvišali ta dohode"« za 100 ali 120 milijonov. Kot pretvezo z* to povišanje je služil Izgovor o zvišanj' stroškov zaradi povišanja plač uslužbencem. Razen tega nameravajo uvesti trošarino še na nekatere predmete, ki so blU doslej neobdavčeni. PREIMENOVANJE URADOV Na podlagi ukaza št. 55 so bile izveden® nekatere sprembe v organizaciji VojašK® uprave v Trstu ter preimenovanje častnikov. oddelkov in odsekov. Sef VojaSK® uprave general R. Gaither se bo namesto višji častnik za civilne zadeve imenoval odslej “glavni ravnatelj za civilne zadeve'1-Glavnemu ravnatelju bo dodeljenih p(t ravnateljev in en izvršni ravnatelj. Dos*1' danji oddelki in odseki se ukinejo ter spremenijo v departmane odnosno v urf' de. Novih departmanov (oddelkov) Je do-vet. Sefi posameznih departmanov Imajo naziv “načelniki”. Vodje posameznih urt" doc se nazivajo ‘‘uradniki”. (Sir, OBNOVLJENIH POSLOPIJ V letu 194 7 so bile obnovljene zadrug9 na Goriškem zelo delavne. V goriškei^ okraju je bilo skupno obnovljenih 348 st&' novanjskih in 232 gospodarskih poslopU' Vseh članov obnovitvenih zadrug je bil° v preteklem letu 2750, Vipavski rajon štP' je 1 i obnovitvenih zadrug, grgarskl 7. / rajon Gorica tudi sedem. Vrednost obnoviV / tvenih del je 1 17,753.450 dinarjev. V riškem rajonu bodo zgradili več delavni0' ki bodo delale izključno za obnovo. 5 i >■ ) mVA^SW.VAVA,AWW.VAW.V.V.V.‘.W ^VAVAW.VW/^ Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin RAZNE NOVICE —Prebivalci Podgore pri Gorici terjajo samostojno občino v obsegu, kakršen je bU pred priključitvijo h Gorici. —V Gradežu pri Trstu je 1400 brezposelnih demonstriralo pred občinsko palačo. Brezposelni v Gradežu so sklenili, da Pošljejo svojo delegacijo v Rim. V Gorici so ustanovili odbor, ki po pobiral prosto-1 voljne prispevke za pomoč brezposelnim. •—V Dobrovem v Brdih so uprizorili Pinžgarjevo dramo ‘‘Razvaline življenja”, je žela popoln uspeh. K predstavi so l,rišli ljudje z vseli Brd. —'V Anhovem v Soški dolini so pričeli s temeljnimi deli za postavitev spomenica padlim talcem. Ves potrebni cement je darovala anhovska cementarna. —'Gimnazija v Novi Gorici je dobila sedaj svoje nove prostore v veliki, krasni zSradly, v kateri so stanovali nekoč sinovi fašističnih pilotov. —S plinom se je skoraj zadušila v Trstu 55 letna vratarica Lucija Miani iz uli-rt‘ Canova št. 18 v Trstu. ■—V Šeni petru-Gorici so pokopali ob veliki udeležbi ljudstva junaškega borca za našo svobodo Petra Nemca, ki so ga krvoločni Nemci neusmiljeno trpinčili, dokler Sa ni rešila strašnega trpljenja odrešilna krogla. Na željo staršev in borcev je bilo njegovo truplo pokopano v rodnem kraju. —Izšel je koledar Gregorčičeve založbe Za leto 1948 v Trstu. To je edini slovenski koledar na Tržaškem ozemlju. —•Slovenski skladatelj Vinko Vodopi-Vec, župnik v Kronbergu pri Gorici, praznuje 7>. letnico rojstva. Slavljenec je zlo-več skladb za partizane. '—Zadnje angloameriške okupacijske barake v Gorici, ki so kazile sliko ulic Ro-,na in ObeVdan, so sedaj odstranjene in Pometene. ■—Trije angleški vojaki so si hoteli Pred odhodom v domovino zagotoviti av-^oniovilsko vozilo. Iz neke garaže v ulici ^hiberti v Trstu so hoteli odpeljati avto, Pft je njihov ropot zbudil čuvaja, ki je telefoniral po policijo. Angleški vojaki so °b Pojavu policije zbežali, vendar niso ime-** sreče in so sedaj v vojaških zaporih, kjer lahko razmišljujejo o svojem j>onesre-čenein poizkusu. -65 letni lesni trgovec Ivan Majer iz Psta se je mudil skupno z voznikom Franom Tomažičem v neki gostilni v bližini judskega vrta. Prisedli so trije zavezniški v°jaki ,kl so jima dali pokusit liker, ki 80 Sa prinesli s seboj. Majer je na poti domov obležal negiben in je v bolnišnici Utnrl. Tudi Tomažiča so morali prepeljati j' bolnišnico. Oblastva skušajo dognati, akSen je bil tisti “liker”, ki so ga obe-a Ponudili trije neznani vojaki. "—■Zastopniki občine Standrež so se zgla- sili Pri gorlfikem prefektu in mu obrafelo- želje domačega prebivalstva, naj bi se *a Standrež vzpostavila samostojna občina * obsegom pred avgustom 1926, ko je bila °rlca priključena k mestni občini. -Cerkev sv. Ignacija v Gorici, kamor iz Jugoslavije ®ajr&je zahajajo goriški Slovenci, je dobi-nazaj tri zvonove izpred vojne, ki so ] h sedaj pripeljali iz Vidma. Največji ®hta nad 16 stotov. , 'Prosvetno društvo ‘Oton Župančič” v . . drežu je uprizorilo veseloigro ‘‘Rodo- , iz Amerike.” Dvorana pri Brlšku je a nabito polna. jtr . ---------- trgovina jestvdi "pri e e i n i c u •* C- Ramdn Lista 565(1 - U. T. 64-1509 F. HRADILAK PIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” ^co. Reir6 5276 — T. A. 50-6990 RATKE VESTI IZ VSE DRŽAVE Izboljšave, ki pospešujejo graditev daljnovodov. Med Splitom in Lozovcem gradijo daljnovod za tok visoke napetosti. Postavljajo betonske cevaste stebre na-bre namesto lesenih. Uporabili so prvič v naši državi sistem graditve portalnih pelezobetonskih stebrov, /u postavljanje teh stebrov ni treba mnogo strokovnih delovnih moči. Razen tega je racionalizator Ivan Jugovič z novim načinom pospešil postavljanje stebrov. Iznašel je poseben oder. 30.000 prebivalcev v Hercegovini je * prišlo pod streho. Med vojno je bilo razdejanih ali požganih 12.275 kmečkih hiš. Po letošnjem programu jih morajo obnoviti 3160. Prispevek ljudstva v grdivu in prostovoljnem delu je znašal 150 milijonov dinarjev. V dveh letih in pol so obnovili 10.834 hiš. Pod streho je prišlo 30.000 prebivalcev, ki so bili prej brez domov. * V Nišu gradijo livarno in strojno tovarno. Oktobra so začeli graditi veliko livarno in strojno tovarno. Za dve veliki poslopji je letos investirano 23 milijonov dinarjev. Zazidana ploskev novih tovarniških poslopij znaša 3100 kv. metrov. * Tudi Varaždin bo dobil novo livarno Avgusta so začeli v Varaždinu graditi livarno železa. To bo na j večja livarna v seevrni Hrvatski ter po svoji zmogljivosti petkrat večja kakor stara livarna. uSrova zidarsak dela so že končana. Livarna bo pod upravo mestnega ljudskega odbora. * Zaključna dela pri ureditvi savskega pristanišča v Beogradu. Ureditev obale v pristanišču bo kmalu gotova. Tlakovanje brežin bi naj bilo gotovo prhodnje leto, kakor- je bilo prvotno določeno, v resnici pa bo delo končano že' letos. * 630 ton dobrega jekla so dvignili iz Save v Beogradu. Lani maja so začeli v Beogradu dvigati iz Save potopljeni viseči most. Konstrukcija tega mosta je tehtala 4000 ton. Med okupacijo so Nemci razsekali in odvlekli 200 ton konstrukcije. Doslej so najprej dvigali kable, nakar so začeli demontirati glavni nosilec na dnu Save. Konstrukcijo so raz-rezavali pod vodo. Za dviganje posameznih delov so uporabljali tri žerjave nosilnostjo po .0 ton. Delo bodo nadaljevali dokler ne bo ledu, končali pa ga bodo že letos. * Zelo živahna gradbena delavnost v Istri in na Reki. Po priključitvi Istre in Reke k Jugoslaviji se je razvila živahna delavnost v mnogih krajih. Zlasti so začeli pospeševati industrializacijo in elektrifikacijo. V Raši, kjer je velik premogovnik, so zgradili poslopje za kalorično elektrarno. Strojne naprave že instalirajo. V raškem premogovnem bazenu rekonstruirajo cesto Raša—Labin. Preuredili bodo vso cesto Reka—Pulj. Na otoku Cresu gradijo velik vodovod. — Vodovode pa gradijo tudi v več drugih krajih. oDbro napreduje obnova požganih naselij. Izmed .0. poslopij so jih obnovili že polovico. Na Reki je bilo do novembra končanih 85% gradbenih del letšnjega gradbenega programa. Veliko pozornost posvečajo industrijskim podjetjem. Na Sušaku so razširili žago. Gradijo nova poslopja za ladjedelnico “Tretji maj”, dale za rafinerijo, papirnico, kovinsko tovarno “Aleksander Rankovič ’ začeli so graditi tovarno cementnih izdelkov, tovarno transfor-jev in tovarno kisika. Letošnja gradbena in druga dela v Črni gori. Eno največjih del je graditev železnice iTtograd—Nikšič. To je črnogorska mladinska proga, ker gradi mladina. Doslej je sodelovalo. 7000 mladine. Živahna gradbena sezona je terjala mnogo gradiva. Vta namen so obnovili eno opekarno in zgradili tri nove. Gradili so pa tudi druga industrijska poslopja. Pri Nikšiču so zgradili največjo žago v Črni gori, v Titogradu so pa začeli graditi tovarno pohištva. V Ulcinju so sezidali oljarno, v Baru so pa drugo oljarno preredili. Na Slapu gradijo hidrocentralo, v Kotoru pa. kalorično elektrarno. Razen tega so letos zgradili 70 mest. V velikem obsegu so tudi meliorilali zemljišča. Na Riječkem polju pri Titogradu so skopali 8.600 m dolg namakalni prekop. Ob tem prekopu se bo razpredlo namakalno omrež-žje v skupni dolžini .0 km. Za stanovanjska poslopja so letos investirali 100 milijonov din. Obnovljenih je bilo 21.8 hiš. Zgraditev modeme železniške postaje v Titogradu. Ob končni postaji nove železnice Titograd—Nikšič bodo zgradili moderno postajno posolpje, ki bo eno najlepših v državi. Na velikem postajnem platoju, ki bo segal skoraj 3 km daleč, bodo zgradili še več drugih poslopij. — Postajno poslopje bodo začeli graditi v najkrajšem času. Pripravljalna dela so na splošno že gotova. Otroški so računani na 20 milijonov din. Številna melioracijska dela v LR Srbiji. Letos so se lotili več večjih melioracijskih del, pri katerih je sodelovalo na tisoče članov Ljudske fronte prostovoljno. V kragujevškem okraju so regulirali reko Lepenieo, ki je prejšnje čase poplavljala velike površine rodovitne zemlje. Pri reglaciji je sodelovalo 11.190 članov LF. — V požareva-škem okraju jedoslej Torava poplavljala rodovitna zemljišča. Obrambni nasipi se niso obnesli. Da bi se pospešilo odtekanje vode v strugi, so persekali ovinek ter skopali nad 600 m struge. Ljudske oblasti so dale v ta namen nad 2 milijona din kredita. Ljudstvo je prispevalo 7.000 prostovoljnih delovnih ur. — V okolici Smederevske Palanke so med mnoižčno akcijo v nekaj urah skopali štiri prekope. V Sandžaku so odprli premogovnik Ob koncu novembra so v Tutinu, deževskem okraju, slovesno odprli premogovnik rjavega premoga “Župa”. Ležišča premoga so zelo bogata. Obrat se bo sčasoma povečal. Začetna proiz- vodnja znaša 6 dan. a vagonov premoga na Prebivlstvo gradi prostovoljno železnico Bastaj—Grubišno polje. Člani Ljudske fronte v daruvarskem in grbišnopoljskem okraju so se obvezali, da bodo prostovoljno zgradili 14 km dolgo železniško progo. eDlati so začeli v začetku novembra. Pri dosedanjih delih je doslej sodelovalo nad 8000 ljudi. Za zgraditev nasipa bo treba nakopati, navoziti in nasuti okrog 90.000 kub. metrov zemlje. Zgraditi bodo morali tudi devet mostov. * Razvoj največje jgoslovanske tovarne elektroindustrije “Rade Končar” v Zagrebu Že leta 1945 so začeli kopati temelje za nova tovarniška poslopja, zakaj tovarna je morala prevzeti velike naloge po osvoboditvi. Lani so uspešno nadaljevali delo. V letošnji stavbeni sezoni je bilo treba dograditi velike montažne dvorane in poslopja za delavnice, ki so jih začeli graditi lani. Hkrati z graditvijo novih poslopij so sposabljali tudi delovne moči. — Uvajati so začeli nove delovne načine. Med gradbenimi delavci so imeli razen številnih udarnikov tudi racionalizatorja. Lanske naloge so usešno izpolnili ter dohiteli vse, kar so zamudili prejšnje leto. * Nova tovarna konzerv v Koprivnici Na kraju stare zapuščene oljarne so zgradili moderno tovarno za konservi-ranje sadja in sočivja. Tovarna že obratuje z velikim, uspehom ter znatno presega določene proizvodno nalogo. E IZ SLOVENSKE BENEČIJE Razne stvari se dogajajo po naših cerkvah. Tako se je prietil v oDlenji Mjersi dogodek, ki so zanj izvedeli ljudje daleč naokoli. Slovenski verniki iz Dolenje Mjerse, ap tudi Pikonov in okolice so se zbrali v cerkvi in molili “češčeno Marijo” v slovenščini. Nenadoma prične zloglasni bogataš Mario Leban moliti v italijanščini. Ljudstvo je terjalo od njega, naj umolkne in naj ne moti njegove olitve.m Leban se je skliceval na to, češ, da “smo Italijani”. Toda nazadnje je moral izzivalec zapustiti cerkev. In veste, kdo je ta Leban? V času faši ezj ma ppndal eeee- ETE V času fašizma je bil “fiduciario” (zaupnik). Med vojno je hotel organizirati poseben bataljon proti artizanom, kar se mu a ni opsprečilo, ker ga ljudstvo ne mara. Tudi ri občinskih volitvah ga je ljudstvo odklonilo. V Klenjali so ljudjen nabrali 200.000 lir za popppravilo cerkve sv. Antona. Mons. eBrtini pa je zavrnil to ljudsko željo, češ da se s tem načrtom “ne strinja”. Ljudstvo pa je izvedelo, da je storil to o nasvetu občinskega odbornika Iiaccara Ambroža, ki edini z mons. Bertinijem “brani” v vasi italijanstvo. V Stupici so prejeli partizani 500 lir nagrade od aPrtizanske zveze. Znana doaea izzivalca Viktor Blasutič in Jožef Čedermac sta skušala izzvati domače partizane z očitkom, češ da proda-jajoa “domovino z pet tisoč lir.” Ljudstvo pa želi od obeh izzivalcev jasen odgovor na vprašanje: Kje sta neki bila vidva v času, ko so se partizani z orožjem v rokah borili proti fašistom in nacistom ? PREDAVANJA 'izvoljen Paškulin Josip, za tajnika Josip švagelj, za namestnika tajnika Hvala Ivo, Kulturni odsek Slov. Ljudskega Do- za blagajnika štefan Mavec, za podblagaj- nika Rogelja Albin in Trampuž Angela, za knjižničarja Husu Franc, za gospodarja Ličen Anton, za načel, petja Josip Lojk, ma priredi 5 predavanj, ki so namenjena za rojake, kateri se mislijo vrniti v domovino. Jako važno za povratnike je da Že vnaprej spoznajo F.L.RlJ., !za načelnico dramatike Lojk Ivanka, za načelnico ženskega odseka Vida Kjuder. Odborniki: Rihard Bevčlč, Stane Baretto, Zlobec Josip in Kovač Franc. Da se pritegne tudi več članov mladine v odbor se je določilo Borisa Zlobec in Ido Pečenko, da skličeta mladino in si izberejo zastopnike v odbor. Tov. Kovač pove, da je občni zbor določil naslednjo članarino: ^lani $ 2.—; članice $ 1.—; mladina do 14 leta 50 centavov; od lb do 21 leta pa $ 1.—. Tov. Baretto še enkrat prečita imena iz-| voljenih odbornikov ter je takoj nato pozval tov. Medveščka, da prevzame predsedstvo in vodi nadalje občni zbor. Novoizvoljeni predsednik Medvešček je prevzel svojo mesto, se zahvalil za azupa-nje in je obljubil storiti vse, kar bo v njegovih močeh v prospeh Slov. Ljudskega Doma in Podružnice Paternal. Prosil pa je tudi druge odbornike, da store svojo dolžnost ter članstvo, da odboru pomaga v kolikor je potrebno. Pri slučajnostih se oglasi k besedi tov. štanta, ki sporoča, da je treba določiti nekaj žensk za delo v kuhinji za časa bližnjih pustnih zabav. V to svrho se bo vršil ! v torek v Slov. Ljuds. Domu sestanek OBČNI ZBOR SLOV. LJUDSKEGA DOMA žensk. Na ta sestanek se določi, da gresta njene postave ter delavske dolžnosti in pravice. Zato je kulturni odsek S. L. D. uvidel potrebo, da pripravi predavanja, potom katerih se bodo rojaki namenjeni v domovino, seznanili že v naprej z novo Jugoslavijo. Predavanja bodo obsegala Bledeče predmete: 1. Edinstveni sindikati delavcev in nameščencev. 2. Ekonomska uredba nove Jugoslavije. 3. Narodna osvobodilna borba in narodni front Jug. 4. Narodna oblast in nova ustava Jugoslavije. 5. Socialna zaščita in delavska zakonodaja. Prostor in dneve za predavanja bomo že pravočasno javili. Rojaki kateri bodo odpotovali s prvim jugoslovanskim parnikom, bodo o teh predavanjih obveščeni pravočasno pismeno. Kulturni odsek S. L. D, ZA POMOČ DOMOVINI Likvidacijski odbor U.S.J. - Slov. odbor Nabrano potom tov-ce. Sonje Golja in očeta: Po $ 50.—: Franc Golja in Franc Rutar. Po $ 30.—: Franc Gabršček, Franc Golja iz Ciginj in Marija Hvala. Po $ 25.—: Franc Uršič. Po .? 20.—: Andrej Berginc, Andrej štrukelj, Maks Melinc, Stanko Fon, Josip Dragon, Ivan Strle, Andrej Škrbec, Karel Duša. Skupaj $ 3.5.—. Potom tov. Ivana Pirih: Po $ 50.—: Peter Obit, Ivan Pirih. Po $ 40.—: Ciril Marn. Po $ 30.—: Emil Klanjšček, Josip Kodrič, Stanislav Beguš. Po $ 25.—: Ljubomir Makuc, Matilda Pirih, Lovro Rospet. Po $ 20.—: Ana Sovdat, Ludovik Bre-mer, Alojzij Tominer, Filip Strel, Metod Korelc, Stanislav švagelj, Ivan Klinkon, Josip Tence, Viktor Laponja, Ivan Sanj, Ivan Rutar, Josip Zubič, Alojzij Sanj, Vida Brecelj vd. Cumar. Skupaj $ 585.—. Potom tov. Ivana Pečenko (sin): Po $ 25.—: Družina Jakob Lisjak. Po $ 20.—: Družina Silvan Pečenko, Karolina Leupušček, Olga Leupušček. Villa Devoto sprejeto potom tov. 'Ivana Pe- $ .71.— od mladine bivšega G.P.D.S. v rčenko. Skupaj $ 85'6.—. ! Potom tov. Antona Zadel: Po $ 50.—: Janko Blažina, Franc Run-dič, Andrej Krebelj. Po $ 30.—: Leopold Pahor. Po $ 20.—: Anton Novak, Justo Pahor, Leopold Oberdank, Anton Zadel (Jursce). Anton Zadel (2), Anton Zadel (3), Rudolf Žužek, Rudolf Babuder, Anton Glavič, Mihael Komacar, Josip Golavič, Josip Lukač, Ivanka Omahen, Karel Primožič. Skupaj $ 515.—. Potom tov. Slavkota Bratož in Štefanije Križman: Po $ 50.—: Josip Trampuš. Po $ 30.— :• Rudolf Poles, Lovrenc Križman. Po $ 25.—: Franc Mezgec. (Po $ 20.—: Ivan Mrhar, Matija Fabčič, Franc Trošt, Družina Kodrič, Anton Pavlovič, Rafael Bergoč. Skupaj $ 255.—. Prej poročano $ 910.—. Skupaj nabrano potom tov. Bratož in Križman $ 1.165.—. — PODRUŽNICA PATERNAL — V nedeljo 1. febr. popoldan se je vršil v prostorih bivšega društva Slov. Dom na Paternalu I. redni občni zbor Slovenskega Ljudskega Doma — Podružnica Paternal, ob običajnem dnevnem redu. Občni zbor je otvoril preds. bivšega Slov. (Doma, tov. Lipičar Štefan, kateri je v prvem redu pozdravil predsednika Slov. Ljudskega Doma, tov. Semoliča in delegata Vilkota Stanta, ter nato ostale člane Jn članice bivšega Slov. Doma. Tov. Lipičar je predlagal za častnega predsednika tov. Semoliča, kar so navzoči z odobravanjem pozdravili. Za predsednika Ivanka Lojk in Vida Kjuder. S tem je bil občni zbor nekako zaključen. K besedi pa se je oglasil častni predsednik Semolič, ki se je zahvalil za podeljeno mu čast, da se ga je izvolilo za častnega predsednika. Govoril je o pomenu združitve In o Podružnici Paternal. Rekel je, da se ni bilo nikoli proti podružnici in je poživljal, da se vsi, ki živijo v bližini učlanijo v Podružnici Paternal. Saj vse kar iimamo je skupno, kar ima Slov. Ljuds. Dom je last podružnice in obratno. Glede Knjižnic priporoča ,da bi se knjige izmenjavale ,da bi tako članstvo imelo priliko čitati tudi knjige, katere je do sedaj čitalo omizja je bil predlagan tov. Stane Baretto, le članstvo dotičnega društva, čigar last so za zapisnikarja pa tov. Josip švagelj. V j bile knjige. volilno komisijo sta bila izvoljena Ko- j Tov. Semolič se je spomnil tudi prosvet- DOMAČE NESREČA ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI: A. Lukežič .............. f 2.— A. štokelj.................. 2.— Fr. aTučar .............. ,, 5.— R. Rusjan ................... 2.— V. Metljak nabral v Saave- dri za Kamp. Slov. Glasa .. ,, 88.— Karlos Jelen.............. 9.— Anton Mozetič................ 2.— Vesela družba v M. d. Plata ,, 8.— Od prej ............. . „ 521.— Skupaj .................. ? 639.:— VESTI POSNEMAJTE ' Tovariš Viktor Metljak, član Sloven- Naš rojak tov. Rudolf Klarič je bil j . . . namenjen, da odpotuje v sredo, dne 4. skega Ljudskega Doma, - Podruzmcs februarja z avijonom v svoj rojstni Saavedra, je med rojaki v okolici na-kraj, t. j. v Svobodno Tržaško Ozem- bral $ 88.— za tiskovni sklad Slovenije. Hotel se je prej poslovit od svojih skega Glasa. ožjih prijateljev in je v ta namen pri- I Zavednemu tovarišu, kakor tudi vsem pravil v soboto poslovilen večer v svoji onim, ki so prispevali, naj lepša hvala, hiši v Moreno. Ko je popoldne odšel iz mesta v Moreno je s svojim avtomobilom trčil v kamijon. Ranjen k sreči ni bil nobeden, toda avto je ostal močno poškodovan. POROKA Dne 31. Januarja sta se poročil# Vanda Knez in Dragotin Švast, poslednji doma iz Sušaka. Svatba se je vršil« m .* -rr, , v krogu sorodnikov in prijateljev n» .Kla.n5 naslednji dan ob- donm neveste v villa Devoto. vač in švagelj. Ko so vsi predlagani prevezli svoja mesta se je prešlo na dnevni red in dobil je besedo tov. Kovač, ki je grajal odsotnost nekaterih članov, kateri se brez upravič-ljivega vzroka občnega zbora niso vdele-žili. Povdarjal je potrebo ponovnega udej-svovanja v pevskem in dramatičnem odseku. Radi tolikoletnih naaprotstev, katere so vladale med posameznimi društva-mi in člani, in ki so toliko škodovale vsej naši skupnosti morajo prenehati. Naša podružnica bo napravila svojo dolžnost na-pram Centrali in smo prepričani, da bo tudi ona napram nam storila vse, kar ji bo mogoče. Kakor smo mi do sedaj ljubili-svoj Slov. Dom in se žrtvovali zanj, tako ^bomo ljubili in delali tudi za Slov. Ljudski Dom. (Prešlo se je nato na volitve novega odbora. Tov. Baretto, kot predsedujoči, vpra-Sa, če je odbor seatav-il kako kandidatno listo. Ker ni bilo nobene predstavljene liste razen liste, ki jo je provizorično sestavil in predložil tov. Kovač, je preds. Baretto dal nekaj minut odloga, da se članstvo pogovori o kandidatih in da naj vsi predlagani sprejmejo kandidaturo. Ravno tako je poživljal tudi tov. Kovač. Po odmoru kakih 10 minut Se je prišlo nato na volitev odbora. Glede predsednika jo bilo nekoliko težave, ker vsi, ki so bili predlagani so že povsod obremenjeni, končno je le prevzel predsedstvo tov. Medvešček Marij. Za podpredsednika je bil nega delovanja. Rekel je: Slov. Dom je imel najboljši dramatični odsek, zato naj ga podružnica spet poživi in se bomo za-mogli ponovno pokazati tudi na kulturnem polju. Pozval je vse navzoče člane, da tudi v bodoče žrtvujejo svoje delovanje za našo skupnost in kulturni napredek naše naselbine, kot so dosedaj In to je povdaril ko je rekel, da vidi med zbrankn članstvom same stare in Izkušene družtvenlke. Besede tov. Semoliča so zborovalci pozorno poslušali in z odobravanjem pozdravili. Preds. Medvešček se je zahvalil tov. Semoliču za lepe In zbrane besede ter pozval članstvo, da ostane zvesto Slov. Ljudskemu Domu in njegovi Podružnici Paternal. S tem je bil občni zbor zaključen. Josip švagelj, zapisnikar. čutil bolečine in se je zatekel do zdravnika, kateri je ugotovil, da je zadobil poškodbe na nogah. Moral se je internirati v Sanatorij v Morenu. Tovarišu Klariču želimo hitro okrevanje, da kaj kmalu odide na začrtano potovanje. ISCE SE Obilo sreče! OPERAOUA V sanatoriju Arenales je bila te dn* na slepiču operirana Gizela Koron, čl»" nica Slovenskega Ljudskega Doma, podružnica Paternal. Operacija je dobro izpadla in ji Želimo, da se hitro povrne na svoj dom- Stariši in sestra iščejo Jožeta Kravos, doma iz Skrilj pri Ajdovščini, kateri je bil pred časom zaposlen pri opekarnlškem delu v Mendozl. Naproša se, aico kdo zna njegov naslov ali pa ako bo sam čital te vrstice, da sporoči naslov na uredništvo. Restavracija A. BENULIC & KRESEVIC Izborna hrana Zmerne cene CHORROARIN 598 OBNI ZBOR PODRUŽNICE V SAAVEDRI Tudi v podružnici Slovenskega Ljudskega Doma v Saavedri se je v nedeljo 1. febr. vršil občni zbor. Udeležilo se je tega okrog 60 članov in članic iz Saavedre in okolice ter zastopniki izvršnega odbora Slovenskega Ljudskega Doma in zastopnik Slovenskega Glasa. Ker si pa izvoljeni odbor ni določil funkcij, bomo v prihodnji številki obširneje poročali o poteku tega občnega zbora. ZAUVALA Za vse izraženo sočutje ob pretežki izgubi našega ljubega očeta, soproga, strica, svnka, starega očeta. VIIVTCE-JA /AMEC kakor vsem, ki ste ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili mnogo cvetja. Posebno se zahvaljujemo Slovenskemu Ljudskemu oDmu za poklonjen krasen venec. Enako tudi naša zahvala prijateljem, ki so s svojo dobro voljo pripomogli za stroške. žalujoča rodbina Samec io SiomsKt Glas Propietario: Sociedad Yugoeslava “HOGAIl POPUIiAR KSLOVENO” COHONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Diractor: LADISLAO SKOF — AdminUtrador: METOD KRALJ ZASTOPNIKI: Za C6rdobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinz6n 1639. Za Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y Horqueta. Zn Lomo Negro in oV-olico: Golobič Marko. Za Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luia Furlan — Cnel. Florea, V. Calzada. Za Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Za Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Za Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Za Mar del Plato: David Grilj, Calle 90 No. 58 — Mar del Plata. Buenos Aires, 6 de Fevrero de 194j No. 3 Rekonstrukcija Jugoslavije in povratek v domovino Takoj, ko je bil okupator izgnan čež narodne meje, je jugoslovansko ljudstvo pričelo misliti na obnovo porušene in opustošene domovine. Delo je bilo ogromno, za mnoge omahljive ljudi neizvršljivo, toda volja naroda je Premagala težkoče, kakor jih je premagala v dnevih domovinske vojne. Res je, da je bilo v začetku, pričetega 'mnogo dela brez načrta in programa, da je prevladovala lokalna inicijativa, toda kljub temu so jugoslovanski narodi dosegli mnogo in si zraven tega pridobili izkušenj, ki so služile 2a začetek načrtnega gospodarstva. Z načrtnim gospodarstvom je Jugoslavija že lansko leto, ko se je gospodarski plan komaj pričel, pokazala velike uspehe. Gradbena delavnost je pokazala že v začetku obrise načrtnega dela, ki je v splošnem določeval obnovitev poškodovanih in zgraditev novih prometnih sredstev in tovaren za proizvodna sredstva. Ta način gospodarstva predstavlja trdno podlago za gospodarsko in politično samostojnost, ter jamstvo našega delavnega ljudstva, ljudske oblasti današnje Jugoslavije so se dobro zavedale, da brez dobrih cest in železnic ni industrije, brez industrije pa ni strojev, ne oblek, ne čev-Mev, ne zadostne hrane, skratka ni ljudskega blagostanja. Stara Jugoslavija je bila industrijsko zaostala in še to kar je bilo je vojna popolnoma uničila, zato pa je bil prvi pogoj petletnega plana čimprejšnja obnova železnic in cest, da bo možno čimprej obnoviti industrijo in dvigniti proizvodnjo. Statistika nam pravi, da je bilo samo v Sloveniji okrog pet tisoč km. cest Popolnoma izrabljenih, 3200 m stalnih mostov in 176 manjših mostov porušenih, 5000 m2 podpornih in opornih zidov razbitih. Iz tega si lahko napra-jasno sliko, koliko napora je stalo samo za vpostaviti promet, če pomislimo, da je bilo že ob koncu leta 1945, torej šest mesecev po končani vojni, Jcelotno cestno omrežje v Sloveniji že vpostavljeno v normalni promet. Pri tem delu je prostovoljno prispevalo ljudstvo posebno pa mladina. Vzporedno z obnovo prometa se je pričela dvigati -industrija. Delavci so dvignili iz ruševin tovarne in že v letu 1945 so obratovala najvažnejša podjetja. Danes je proizvodnja v industriii prekoračila še predvojno dobo. V Petletnem načrtu je predvidevano zboljšanje v vseh panogah gospodarstva. * načrtu je elektrifikacija podeželja, nove železnice, ceste in tovarne. Vso jjo bo stalo ogromnega napora in ogromnih žrtev, toda uspehi^ ki jih je pokazalo naše ljudstvo pri obnovitvi, so jamstvo, da bo, kar je začrtano v planu tudi izpolnjeno in celo prekoračeno. Ako primerjamo sedanji gospodarski položaj Jugoslavije s katerekoli drugo državo, ki je ostala pri staremu sistemu, bomo videli še drugo razliko: da so možni ti uspehi samo tam kjer ima delovno ljudstvo oblast trdno v svojih rokah, in je zrušilo oblast finančnega kapitala. Skoraj ni države v za-Padni Evropi, celo tiste ki niso toliko trpele vsled vojne, kakor Jugoslavija, da ne bi občutila gospodarske krize, brezposelnosti in pomanjkanja. Vsega ^e&a v Jugoslaviji ni. čeprav ni deležna dobrot ameriške pomoči. Med tem ko drugod grozi brezposelnost, pomanjkujejo v Jugoslaviji delovne moči. že takoj po osvoboditvi se je jugoslovanska vlada spomnila na vse izseljence, ki so radi gospodarskih in političnih razmer, ki so vladale v stari Jugoslaviji, morali iskati zaslužka širom sveta. Danes je za vsakega poštenega Jugoslovana — ki ima iskreno željo, da se domovina čimprej dvigne do vi-da bo lahko dala posamezniku vse kar potrebuje — dela dovolj. In jam-8tv°, da se bo to prej ko slej uresničilo, je ljudska oblast, ki daje vsakemu Posmezniku možnost dela m napredka. Ni čuda da so se Jugoslovani širom sveta oglasili klicu domovine in se danes trumoma vračajo z iskreno željo dati vse svoje moči in kapaciteto za uresničenje gospodarskega petletnega plana. Lep vzgled so nam Slovenci iz Kanade in Avstralije, ki so se po več letih bivanja v tujini vrnili v domovino, kjer uživajo tisto svobodo, ki so jo po svetu zaman iskali. Pa tudi iz Evropskih držav se jugoslovanski izseljenci z veseljem vračajo v domovino. Vsi dobro vedo, da jih čaka v domovini velika naloga, ki jo je treba izvrši, toda vsak nosi v srcu trdno prepričanje, da le pot, ki jo je začrtala nova JUgoslavija in čeprav je težka, vodi do blagostanja. Manifiesto de la Comisibn Mutualista del Consejo Yugoslavo EL CONSEJO CENTRAL YUGOSLAVO EN LA ARGENTINA, dando cumplimiento a una de sus m&s importantes resoluciones y con el fin de xna-terializar el “PLAN MUTUALISTA”, aprobado por la hist6rica Conferencia de la colectividad yugoslava efectuada en mayo ppdo., tomando por base a todas las sociedades mutualistas y existentes y fundamentalmente a la prestigio-sa. y veterana Sociedad Yugoslva de Socorros Mutuos, ha constituido la Co-misi6n Mutualista Provisional sentando base para la formaci6n de la “Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos” de la Rep6blica Argentina, con fHiales en todo el pais, en relaci6n a lo cual damos a publicidad lo siguiente: Siendo que en la Republica Argentina estž radicado un numero elevado de nuestros connacionales y con el fin de propagar entre ellos la cultura mn-tualista y sus virtudes de cooperaci6n, se propicia la creaci6n de la Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos de la Republica Argentina con filiales en todo el pais, para proporcionar a sus asociados todos los beneficios que el mu-tualismo en si encierra. Enti6ndc.se que una vez materializada la Sociedad Tugoslava de Socorros Mutuos, la mišma sera adherida a la Liga de Entidades Mutualistas de la Republica Argentina y se regira por la legislacičn a tales efectos sancionada. Por ello aspiramos poder dar a los socios los beneficios que el mutualis« mo proclama y que son: Asistencia medica, hospitalaria, de sanatorio, medicamentos, atencion es-pecial para el parto, salas de primeros auxilios, colonia de convalecencia y reposo, ambulancia en los casos de urgencia, etc. Los fines y aspiraciones que llevara a cabo la Sociedad Yugoslava de Soeorros Mutuos son inmensfls y ellos dependeran en srran parte de la eom-prension e inteligencia de nuestros conacionales, en cuanto sepan interpretar el valor que representa dentro del conjunto de nuestra colectividad, la insti-tucion, cuya base ha sido sentada. Por eso llamamos a colaborar a todos los Yugoslavos, sin distineion de sesexo, nacionalidad, religion y posieion social, para oue mancomunados nos detnos fraternalmente la sincera y desinteresada mano patriota, para llevar a la practica esta gran obra humana, que sera la Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos a t ra ves dp toda la Republica Argentina. Aqui no podiamos descuidar en hacer nuestro ferviente llamamiento a la juventud de nuestra colectividad ,masa inquieta y llena de aspiraciones, cuyas tareas estan en todos los ambitos y como tales los consideramos nervio del engranaje de la instituci6n qne estamos formando y que tiene que abarcar todos los rincones de la Republica donde existan conacionales nuestroB. Para esc> consideramos de urgente necesidad la creacion de secciones juveniles mutualistas a fin de vitalizar y acrecentar el ideal aque elboran todas las mu-tualidades. Los propositos de nuestra labor atanen a todos por igual. Apelamos pues a nuestros compatriotas y a sus descendientes, para que čada cual segun sus posibilidades, comprensiones y cualidades, aporte individual y colectivamen-te, para llevar a cabo lo mas pronto posible esta grande, noble y humana tarea, con el objeto de llenar con ello el inmenso vacio que se observa a traves de toda nuestra colonia. Obremos pues todos, hombres y mujeres, para sellar, enalteciendola, esta gran obra que desde hace mucho tiempo reclama nuestra conciencia, en esta lejana tierra, para dar albergue intimo a los valores morales y materiales del futuro. « La Comisi6n Provisoria, a quien se ha confiado la honrosa y ardua tarea de sentar las bases de la futura Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos de la Republica Argentina, en cuya labor se encuentra abocada con patri6-tico entusiasmo, llama especialmente a colaborar a todas las institucioaes a>ugoslvas bien inspiradas, para que en su seno propaguen y hagan conocer osi a sus afiliados, el cuadro real de lo que significara dentro de nuestra colectividad, la Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos, ya citada, para que como tales, formen parte directa y activa en la mišma. Yugoslavos y sus descendientes; seres en cuyas venas late sangre de padres y abuelos nobles y altruistas, que siempre supieron demostrar los grandes valores humanos, prescindiendo de intereses mezquinos y egoistas, albergando siempre el amor hacia la verdad, elevando el don de la humanidad por cncima de los placeres triviales, ensanchando los pechos con el coraz6n amable de sentir hacia el projimo, hacia el corazfin que sufre: teneis un compromiso de honor en este movimiento mutualista, para demostrar que sois hijos de esa brava estirpe. De tal manera, habremos hecho honor a esa tradicičn y en base a ello llevaremos adelante la Sociedad Yugoslava de Socorros Mutuos de la Republica Argentina, considerando ser concientes de la convivencia fraternal y aportando asi valiosos bienes morales y materiales para todos nuestros conacionales. — Paralelamente con ello, aportaremos nuestro granito de arena para el bien de esta generosa Repaublica Argentina y de su noble pueblo, a la que hemos toijido con carino como nuestra patria adoptiva. Por la Comisi6n Provisoria Eneo J. Ivancevich, Andres Škrbec, Pedro E. Zaferin SMRT FAŠIZMU Mladinski Glas SVOBODA NARODOM Tako je padel mladi heroj V Ob stiriletnici smrti Iva Lole-Ribarja EL SOLDADO 1N M ORT AL DE NUESTRO PUEBLO Kamion se je hrumeče vzpenjal na planino, po cesti, ki je bila razjedena od hudournikov in so se neprestano vrstile grape. Nekoliko dni je vztrajno deževalo, a tisto jutro so se oblaki izgubljali za planinskimi vrhovi. Jesensko sonce je zlatilo oblonke in grebene sivega Krasa. Livansko in Glamoško polje, ki ju zagledaš s prevala, sta spominjali sredi te puščave na dve zeleni planinski jezeri elipsaste oblike. Kamion je peljal naše prvoboritelje, člane misije Vrhovnega štaba Narodno osvobodilne vojske, ki so bili na poti s posebno nalogo: da polete v Italijo. Tisti čas, proti koncu leta 1943., ni bila naša vojska, ki se je srdito borila z okupatorjem, redno oskrbovana. Oskrba je bila docela nezadostna. Naše enote so z udarci po italijanskih in nemških fašistih dajale močno oporo oporo zaveznikom, ki so napadil v Italiji. Da bi dosegel tesnejše zveze, je naš Vrhovni štab sklenil poslati posebno odposlanstvo v Egipt, k zavezniškemu poveljstvu na Bližnjem vzhodu, da bi se tam dogovorili radi dobavljanja vojne opreme. V odposlanstvu so bili: general Velebit, Miloje Milojevič, Maks Bače-Milič in kot član Vrhovnega štaba Ivo Lola-Ribar. Kamion se je spuščal proti Glamo- Pilot ni ugasnil motorja, da ne hi zapravljal časa, in je pripovedoval, kako se je namučil, preden je dvignil letalo iz blatnih tal in iz snega, ki je bil padel prejšnjo noč. Okoli letala je nastala naglica, kakršna je po navadi pred poletom. Vsi prisotni so se veselo poslavljali in se objemali. Vsi so skrbeli, da bi se člani odposlanstva čim udobneje namestili v letalu. Ivo Lola-Ribar, Velebit in Mi-lentije Popovič so že vstopili v letalo, Miloje iMlojevič in Bače-Milič pa sta se pripravljala za vstop. Medtem ko so se člani odposlanstva posledjič poslovili in si sporočali naročila in dovtipe, js visoko nad sivimi planinami, kakor ptica roparica priplul mali nemški izvidnik tipa “Iienschel”. Glamoško polje je pokrival sneg. Tam z višave je bilo gotovo lahko videti letalo v dolini in skupino ljudi okoli njega. Vsi so imeli na skrbi, kako se bodo razmestili, ropot neugašene-ga motorja v “Dornieru” pa je pre-gluševal brnenje sovražnega letala. Nemški izvidnik je zagledal na partizanskem ozemlju “Dornier” in okoli njega ljudi, ki so se živahno gibali, zato se je brž odločil za napad. Ob prvem naletu je vrgel sveženj bomb, kakršne so uporabljali zoper ži- ču. Člani odposlanstva so si v dobrem ve cilje. Na docela ravnem polju, kjer razpoloženju pripovedovali to in ono in prepevali. Nekoliko dni prej so pričakovali v Livnu zavezniško letalo, s katerim naj bi poleteli, toda letala ni bilo. Dneve in dneve so pogledovali v nebo in pričakovali, nato pa so se odpeljali na Glamoško polje, kjer jih je že čakalo letalo. To letalo je bilo priletelo povsem iznenada. Na Livanskem polju je nekega večera pristal aparat tipa “Dornier”. Z njim je priletela domobranska posadka, ki se je bila odločila za prestop k Narodno osvobodilni vojski. V rezervoarju letala je bilo dovolj bencina. Odposlanstvo, ki je že več dni zaman pričakovalo zavezniško letalo, se je zatorej odločilo, da odleti s tem letalom. Toda nastopila je nova, nenadejana zapreka. Livansko polje je bilo pod vodo in letalo s potniki se ni moglo dvigniti. Zaradi tega je Ivo Lola-iRbar po posvetu z drugimi člani odposlanstva odločil, naj sam pilot poleti odtod na Glamoško polje, ki je bilo bolj suho, odposlanstvo pa se bo tjakaj popeljalo s kamionom. “Lejte, na Glamoškem polju se že vidijo ognji!” je rekel eden izmed tovarišev in pokazal iz kamiona na velike plamenice, s katerimi je bil označen kraj za pristanek letala. Prav kmalu je odposlanstvo prispelo na kraj, kjer naj bi bilo letalo pristalo. Mqks Bače-Milič, načelnik štaba IV. dalmatinske cone, je nekolikokrat fotografiral Ivo Lola-iRbarja in druge člane misije. Misel, da se aparat ne bo mogel izmazati z Livanskega polja, je pričela mučiti člane misije, kajti letala ni bilo, čeprav je dogoovrjeni čas že davno minil. Kakšni dve uri po določenem roku, ko so že vsi obupavali nad tem, da bodo vsaj tokrat odleteli, se je na nebu pojavil “oDrnier”. In medtem ko je letalo risalo po nebesnein svodu kroge in iskalo kraj, kjer naj bi pristalo, so s tal z vzklikanjem in ploskanjem pozdravljali pilota. El mundo en su marcha vertigirjosa, en sus ansias de gloria y de triunfos, eli sus aspiraciones, ha rendido tributo muchas veces a precursores ed una nacionalidad, de un triunfo cultural o cientffico; pero rara vez ha glorificado en la medida de “usticia, a los seres que desde el silenclo, labraron piiginas brillantes de glorias en la marcha y progreso de ima* naci6n. Exis-te en la evoluci6n de los pueblos a travfis de todas las čpocas, verdaderos hechos que fundaraentan acciones llenas de lieroismo, hazanas que por su rillantez son glorias de lo patria ique perpetfian en el tieimpo el valor de quienes lucharon como bravos para ser conservadores de /la libertad, del ideal de un pueblo y que dieron todo para hacer de su patria la nacion pr6spera, con sus himnos de grandeza y su orgullo de nacifin independiente; los pueblos muchas veces descuidan la gloria de los seres va-lientes que perdidos en el silencio labraron la libertad y grandeza, sus nombres se-ran tal vez desconocidos que la historia no ha podido recoger pero quedan flotan-do en los pliegues que ondea la bandera, el coraje de sus luchas, su corazčn de va-liente y sus pechos de bravos, por el bienestar de las generaciones fu-turas y que labrando hazafias inmortales, dej6 en los pueblos el valor de un heroismo y el recuerdo de un Ideal. Bienvenido el dia, compatriotas yugO' eslavos, en «iue se ostente en nuestra® ciudadtes el monumento que perpetfie 1» gloria del guerrillero, del soldado valiente, fiel cumplldor del deber y patrlotlsmo en tanto quede en miestros sentimlento* el calor que su recuerdo noš produce y su ejemplo que nos enaltece. Branko Mizerlt SLOVENSKA JURIDIčNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NOHTE 1119 - Piso 8 Eacritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 8243 Buenos Aires Kadar imate opravka v Bs. Airesu n« pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFICO” Anton Bojanovii j CHARCAS 769 — BUENOS AIRESj MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 KROJACNICA Frane Melinc • Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356. SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P U. T. 757 - Santos Lugares - 271 Str. 7 nueva comision juvenil en VILLA SCASO ^a ju ven tud de Villa Sensso demues- a una vez mas <]iie solo se n cini■*-re voluntad para unir en comision' a tin p"upo de jovenes que han de llevav adelant,e los deseos de Jos her-jnanos de su sector; y esto es lo que '!an. tenido dichos jovenes: voluntad y decision al reunirse para formar una ^ecretario General Antonio Oreb y el j^omision que ha de unir sus fuerzas a as ya existentes y agrupadas en la ^ederaeion Juvenil Yngoslava. Al ser-virse uh lunch en el que estaban pre-spntes nnmerosos .joVeneš de aquella ^ub-comision de la A. Y. L., como tam-len en ^ nombre de la Pederacion el ecretario de Prensa y Propaganda Bernardo Kaučič, uso de la palabra el Presidente de la. flamante Comision »•uvenil, el que fue muy aplaudido y a Pe dado por aquellos jovenes. Termino lnyitando a un brindis por la Republiki Pederativa Popular de Yueros!avia. echo el cual fue muy aplaudido por l0s concurrentes. ^erminado este acto, se dio comien-Zo al baile que duro hasta la madru-gada. &EVISTA DEL PRIMER CONGRESO —Pronta Aparicion— De acuerdo a datos emergentes de ®°Wpafieros ligados a su preparacion, Podemos adelantar que solo es cues-"°n de dias la aparicion de la REVTS-JA DE NUESTRO PRIMER CON-RESO. Como lo mencionaramos opor-Unamente, su contenido serd de gran teres tanto para los jovenes como pa- * la eolectividad en general, pues a r&Ves de ella, el lector podra apreciar asta en minimos detalles, la labor des-P egada por nuestra Pederacion, desde i!h Jlasos iniciales hasta su cxitoso rimer congreso. JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POL1AK 42*7 MUNRO Dr- CONSTANTINO VELJANOVICH S»la Mpecial para tratamUntos del reonatissn« j aala de Clnirfa Ubm - Mlircoles j Viemes Pedir hora por teltfono Defensa 1153 U. T. 34-5319 "AUjaCEN’ PETER CUČIČ *e®lslor 1500 - U. T. 757-301, Sieni Pena J*EODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja ram Ih časopisov, revij, ■•»Mic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Francisco Belr6 570» DEVOTO - BUENOS AIRES Pl Vili revoaio Podjetje "GORICA" Lojk Franc *«Toel 1476 U. T. 54-5172 La Juventud y la Nueva Yugoslavia Informe presentado por Rato Dugonjič, Presidente del Consejo Central de la Juventud Popular Yugoslava, al Tercer Congreso de la organizacion, ocasion en la que fue elegido por unanimidad para el cargo que ocupa. (Continuaci6n) # E) principio del centralismo denlocr>V ' ■ ^ -■ " - v n ¥m Spifif m I M * '/■i I nika čim bolj zavlekel. Izza teh zakulisnih ovir je bilo občutiti prste onih pomorsko imperialističnih velesil, ki jim nc gre v račun, da bi Jugoslavija okrepila svoje pozicije na svetovno pomorskem sektorju. 1 Navzlic vsem tem oviram je 25. novembra na “Partizanki” zaplapolala jugoslovanska zastava s peterokrako zvezdo. Ladja, ki jo je prevzela naša posadka, je takoj odplula iz ladjedelnice v Lisboni proti domačim vodam. Z nakupom te moderne potniške ladje je Jugoslavija postala pomorska država v polnem pomenu besede. “Partizanka” je prej nosila ime “Ci-ty of Lisbon”. Zgrajena je bila leta 1927 v ladjedelnici Newport News v Združenih državah. Pred prevzemom so ladjo v ladjedelnici v Lisboni temeljito obnovili. “Partizanka” ima de-plasman 900 ton, njena bruto tonaža pa znaša. 6209 ton. Prej je ladja pripadala paroplovni družbi “Iberian Star Line of Canada”. Po svoji tehnični ureditvi je to tip najmodernejše prekomorske luksuzne ladje, kakršne doslej še nismo imeli. Njena povprečna brzi-na znaša 18 milj, maksimalna brzina pa 20 milj. Za primerjavo naj navedemo, da je največja potniška ladja stare Jugoslavije “Kraljica Marija” vozila le s povprečno brzino 10 do 11 milj, njena maksimalna brzina pa je znašala 14 do 15 milj. Vrhu tega je bila ta ladja tudi drugače zastarela, saj je bila zgrajena že leta 1906. “ Partizanka’ ’ lahko vkrca 700 potnikov brez posadke, ki šteje okrog 170 do 180 ljudi. Za pogon ima ladja štiri turbine, ki razvijajo skupaj 10 tisoč konjskih sil, lcotli pa so kurijo z nafto. Ladja je opremljena z vsemi najmoder j njo tiska majhen dnevnik, ter trgovi-j no, kjer se dobe vse drobne potrebšči-j ne in cigarete. Potniške kabine so razmeščene na petih krovih. Poleg 70 luksuznih kabin s kopalnicami ima ladja prostora za 380 potnikov I. razreda, za 46 potnikov turističnega razreda in 200 potnikov III. razreda s skupnimi spalnicami. Tudi prostori za posadko so udobni in higiensko urejeni. * Kakor rečeno, je “Partizanka” odplula na svoje prvo potovanje v Avstralijo, da pripelje v domovino naše izseljence, ki se racajo. V Avstraliji se je javilo toliko izseljencev, da vseh ne bo mogla prevzeti na prvem potovanju. V Avstraliji bo pristala v luki Frimanile na zapadu in v iSdneju. Na poti v Avstralijo je “Partizanka” pristala v Haifi in Port Saidu, kjer se je vkrcalo okrog 600 potnikov za Avstralijo, ki so mesta že rezervirali. V Splitu pa se je vkrcalo okrog 100 potnikov, med njimi poleg jugoslovanskih potnikov tudi precej potnikov iz Madžarske, Češkoslovaške in Francije. Poslovalnica Centrotekstila v Beogradu za izdelke domače obrti je na ladji takoj po prihodu v Split uredila stalno razstavo. Izdelki domače obrti so razstavljeni v posebnih vitrinah v salonih in jedilnicah. “Partizanka” je bila takoj po prevzemu uvrščena v ladijski park Jugoslovanske linijske plovbe, njena matična luka je Sušak. Ko se bo vrnila iz Avstralije, bo pristala tudi na Reki. V marcu pa bo pričela ( voziti na redni liniji Jadran-Sredozemsko morje-Južna Amerika. NASI IZSELJENCI IN SAMOPOMOČ Na Jugoslovanski konferenci, katera se je vršila, dne 4. in 5. maja se je razpravljalo o potrebi medsebojne pomoči. Da se naša naselbina ekonomsko dvigne ter da se našemu izšeljeništvu nudi potrebno socialno zaščito na temelju medsebojne pomoči, se je na Konferenci prišlo do zaključka, da se ustanovi močno skupno organizacijo samopomoči, v katero bi bili vključeni vsi jugoslovanski rojaki, ki živijo širom velike Argentine. Kjer živi večja skupina naših izseljencev je prepotrebno, da se ustanovi društvo samopomoči, katero bi bilo vključeno v centralno organizacijo. Posebna komisija je natanko preudarila potrebe in pripravila obširen plan za®organizirati naše izšeljeništvo na podlagi medsebojne pomoči. Tft aplan je izšel v posebni brošuri, ktero je izdalo »Jugoslovansko Društvo Vzajemne Pomoči v Buenos Airesu. Vsak naš izseljenec bi si moral to brošuro preskrbeti ter jo pazljivo prečitati. Natančno je označeno kako se članom nudi podporo v slučaju bolezni in v nezgodah, kakor: brezplačna zdravniška pomoč, razne analize in zdravila, radiografije, popravljanje zob, brezplačen sanatorij za operacije in porode, kakor tudi plačanje stroškov za pogrebe tej’ pomoč v starosti ali nezaposlenosti za delo. Ako bi vsi naši izseljenci pristopili v to organizacijo samopomoči, bi kmalu postala tako močna, da bi lahko sezidali svojo bolnico, kakor tudi zdravilišče v notranjosti Republike. a Ta velika in potrebna socialna akcija je danes ze pričela s svojim delova^ njem. Vsa do sedaj obstoječa naša. društva samopomoči so danes nekaki temelji, na katerih je treba postaviti eno samo močno organizacijo samopomoči. Posebna komisija pri Osrednjem Juposlovanskem Svetu v Buenos Airesu izdeluje načrt pravil naše bodoče skupne organizacije samopomoči ter si prizadeva, da se načrt samopomoči čimprej izvede. Vsi pa moramo tej komisiji se pridružiti in ji pomagati pri delu. Doli; nost nas vseh je, da našim članom ter izseljencem na splošno obrazložimo kaj je podporno društvo in inedsebona samopomoč in kakšni so cilji ter kakšnp ugodnosti nudijo članstvu take organizacije. Treba je, da se taka podporna društva razširijo, povzdignejo in finančno opomorejo. Da to čimprej dosežemo, moramo podpreti in pristopiti v že obstoječa podporna društva. To morajo napraviti člani vseh organizacij v Buenos Airesu. Cordobi, Mendozi, itd. V okrajih, kjer taka podporna društva še n? obstojajo, kakor n. pr. v Rosarju, Mar del Plati, Santa Fe, Chovet in drugih, je nujno potrebno, da se takoj ustanovijo društva, ki bi delovala izključno na polju medsebojne pomoči. . V' Buenos Airesu imamo tri društva, ki delujejo na polju samopomoči i" sicer: Jugoslovansko Društvo Vzajemne Pomoči v Boki, Hrvatsko Društvo Vzajemne Pomoči na Dock-Sudu in Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev v ulici Centenera. Tu v Buenos Airesu in okolici nismo do danes 8« napravili nobenega koraka, da bi skupno pristopili v omenjena društva-Treba je na delo, da se čimprej in v velikem številu učlanimo v katerosibod* prej omenjenih društev. Dolžnost nas Slovencev je, da pristopimo v naš® obstoječe Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev v ulici Centenera- Slovenski Ljudski Dom bo delo.val vedno naprej na kulturnem polju* medtem ko bomo Društvo Samopomoč Slovencev dvignili in podprli v srni-slu vzajemne pomoči. JUGOSLOVANSKI PARNIK “PARTIZANKA” PRISPEL V SIDNEJ Sidnej, 16. januarja. — Asociated Preš javlja, da je danes prispela jugo-goslovanska ladja Partizanka, katera bo v australjanskih lukah ukrcala 700 jugoslovanskih izseljencev, kateri se iz Avstralije vračajo v domovino. NAŠI IZSELJENCI V POČASTITEV PADLIH BORCEV Meseca novembra se je vrnila iz Flo-rine v Franciji večja skupina naših izseljencev, ki je šla v tujino iz bivše Jugoslavije že več let pred pričetkom druge svetovne vojne. Takratni proti-Ijudski in nesocialni režimi ki so našim delavnim množicam ustvarjali najmi-zernejše življenjske pogoje, so bili vzrok, da so tisoči naših delavoljnih rudarjev iskali zaposlitve v inozemstvu. Nova, demokratična Jugoslavija, ki daje zaslužek slehernemu delavolj-nemu državljanu, ne pozna brezposelnosti, ki v zapadnih državah posebno v poslednjem času zavzema vedno večji obseg. Naši delavci v inozemstvu, posebno tisti, ki dobe resnična poročila o razmerah pri nas, se kaj radi odločijo za povratek v domovino. S kako iskrenimi občutki se vračajo, priča neka nedavno prispela rudarska skupina, ki je prinesla s seboj venec z napisnim trakom in marmorno ploščo s posvetilom našim padlim borcem. Oboje je zastopstvo rudarske skupine, katera se začasno nahaja v repatriacijski bazi v Kamniku, izročilo Zvezi borcev NOV za Slovenijo, ki bo ploščo vzidaja ozi- roma namestila na primernem sporni' niku, posvečenem našim padlim herojem. Iniciativni odbor Zveze borcev NO^ za Slovenijo se zahvaljuje skupini 22# rudarjev in njihovim družinam, vrniv-šim se iz Francije v domovino, za nj1' hov čustveni dar ter spoštovanje, izkazano našim padlim borcem za svobodo- Recreo “Europa” Pripraven ra nedeljah* isleto Prevol a postaje Tifte FCCA. crea in invceji Lastnika r Tigre, do He- BRATA ROVTAR Tigre FCCA. — 1. 749 - 589 Rio Čaraj wchery STAVBENI PLESKAR IN TAPET MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54- 06Z1 HERRERIA DE OBRAS BRATA RIJAVEC Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela Segurola 1608-14 U. T. 67-625« Buenos Aires MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX A vda. Riestra 1115 U. T. 61-0«66 * KDOTE o “GOSPODNUNCU” / VINKU VODOPIVCU Poročali smo že, dp. je znani slovenji skladatelj Vinko Vodopivec?, žup-®Jk v Kromberku pri Gorici, praznoval '0 letnico rojstva. Ob tej priliki se *>ied goriSkim ljudstvom zopet poživijo spomini na razne dogodivščine iz slavljenčevega pestrega življenja. * Kako je prišel gospod Vinko do avstrijskega odlikovanja ■Že med prvo svetovno vojno je gospod Vinko vztrajal v svojem Krom-”€rku. Italijanska vojska je bila že P°d vrhom fikabrijela (Sv. Gabrijela). P® ni niti mislil na to. da bi zapustil •froroberk. Tiste dni se je vračal iz Ajševice skozi gozd Panovee. Poveljnik Madžarskega huzarskega polka ga po-Vf,bi na večerjo, ki se je spremenila ^ Pojedino s precejšnjim zalivanjem dobre pijače. Vinko je bil v rože,ah in domov so ga spravili na konju, držala *ta ga pa na vsaki strani dva huzar-ki sta ga pripeljala do župnišča in j?a nesla v posteljo. Ponoči pa je ita-‘Vjanska vojska napadla. V kromber-“Kem župnišču se je pojavil poveljnik "^gade, zbudil gospoda Vinka in ga Pozval, naj se z njimi umakne tudi on. gospod Vinko pa se je obrnil na drugo Jtran in spet sladko zaspal. Noč je *°noala, Avstrijci so ostali. Po par me-seoih pa prejme naš Vinko visoko odlikovanje zlatega Franc Jožefovega križ-Ca z meči, ker je “s svojo hladnokrv-n°stj0 tako vplival na vojaško poveli-»tvo. da je ostal .Kromberk še avstrijski.” Prišla so leta. ko je bil Vinko zabeli denarja, v stiski, pa se je spomnil. *ja bi utegnil za zlato odlikovanje kaj dobitj. Pri zlatarju Rraunizerju na travniku pa je izvedel, da odlikovanje Dr. A. K.ir»ehbauwn tora. Maria Kirnehhaum ZOBOZDRAVNIKA LOI*E DE VEGA 3382 U. T. 60-7387 Frane S t e h a r STAVBINSKI PODJETNIK Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 64-3084 ni zlato, temveč le — pozlačen kositar. S tem avstrijskim odlikovanjem je naš “gospodnunc” Vinko doživel dve razočaranji, prvič ker odlikovanja ni pričakoval, drugič p&, ko je namesto “čistega” zlata dobil “pozlačen kositar”... * Strela ga ne mara Bilo je 1. 1899. Goriški bogoslovci, med katerimi je bil tudi Vinko Vodopivec. so šli na običajni vsakodnevni sprehod. Ko so prišli na staro goriško pokopališče, je nastala nevihta. Strele so švigale po ozračju, da so se bogoslovci razkropili na vse strani. Pod nekim topolom sta si poiskala zavetja Vinko in še drug bogoslovec. Strela je treščila v topol, Vinkov tovariš je obležal mrtev, Vinko pa je odnesel majhno prasko. Zelo so se začudili, kako da je odnesel zdravo kožo, je Vinko pripomnil: “Mar se niste učili v fiziki, da je mast slab prevodnik za elektriko? Kako bi mogla strela prebiti moj Špeh.’’ # In ženil se je tudi Ko je bil gospod Vinko dobre volje, ga vpraša hudomušnež: Vinko, pa si bil kdaj zaljubljen? “Kako da ne. Zakaj ne bi bil. Po sedmi šoli je bilo, na. Sv. Gori sem bil v Makarovičevi gostilni. Fejst čečica je stregla, kar zaljubil sem se vanjo. V kozarcu vina sem iskal korajžo. Stopil sem za njo v klet. Ko sem ji hotel razodeti svoje srce, se mi je začelo nekaj mešati po želodcu 111 je bruhnilo na dan. Pa sem videl, da nisem za ta “kšeft”. * Izpovedala bi se rada Neka. stara ženica iz Kromberga je Vodopivca vsak dan nadlegovala, da bi jo izpovedal. Gospodnunc pa ji je vedno odgovarjal, da tega. njej ni potreba, saj nima. nobenega greha. UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Arda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Dr. Hinko Batpern Specijalist notranjih bolezni drdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Krogtiš£e in Keglišže Jožef Škodnik Anasco 2652 U. T. 59-899b Ker pa vez-na ženica le ni dala mirti, se je slednjič odločil, da jo izpove. Sla sta tedaj v del kapele, ker cerkev je bila od granat porušena, pa se je začela spoved. Toda ni še ženica odmolila spovedne molitve, ko se stara spovednica zruši. K sreči sta ostala oba nepoškodovana. Pa je rekel g. nune, vidite, da ni usojeno, da bi vas jaz spovedal. . G. JERKIČ & P. ROJC “HOTEL ALPINA” Nasproti postaje "Huerta Grande" SIERRAS DE CORDOBA Med gorami v višini 1000 m. ODPRT CELO LETO, • PIZZERIA KMtL IjAVBENčIč A v Usodi Trsta. ®*le so pri meni 8l°venske deklic« 2 °nkiaj hriba: Pfinesle so v dar 011 breskev in grozdja in smokev, 111 Prijaznega smeha. 11 srn o žuboreli ” Titovi vojski “Stalinovi yde«i armadi. ® svobodi naroda n naših Šolah, j* slovenslci pesmi 11 Prihodnjem mitingu. ^artizan je Kostja 4‘eral na harmoniko 1 atjuSo”, nato ‘‘Hej brigade!" 8rca so vsa pritrkavala na zanosnem pohodu. kot ‘^j vsako jutro °° *'ani zori, mladi uri, se prve pesmi bude, 0ln gledal skoz okno 0 morju In zemlji, a boni videl in vedel: * ^°bro, lepo in prav. ‘ ’ to. kar gledam Pred Svojo hišo, obala bodočnosti, ' jutrišnji dan! RRERIA DE OB RA HUMAR y MAKUC dtz JK Av- Central 3720 Ca,le No. 2 3729 U. T. 741-4520 RADIČ Izdelovanj« novih aparatov tar **akovr«tna popravila uvriuj« _ JAKOB KREBELJ ^SPEDES 3783 (vogal Avda. Foroot Tol. fitev. 54 - 4850 OSVOBOD1TEUEM Slliall smo, da na iskrenem belcu jaha, •da konja in jezdeca jadrna nese perot, in kaadr nasprotnik se najbolj z zmagami baha, zahteva skoz vrste njegove svobodno pot. Deželo svoj-6 si Nemci iu Talijani, razudijo zemljo kakor pobitega vola; on stoji na Možaklji. in i, njim njegovi zbrani, ni puške ga strah ne prokletega v Begunjah kola. Gor6 odpr6 mu svoje zelene hrame, on brani pred tujcem njih boj, šumečo rast, zaseka prehode, preplavi premfigove jame, za razbojnika krščen čuva narodu last. O brezupno dolgo deževje v Jesenski žalostni čas! In v mesečini po snegu begotni sledovi! Lisičji lajež in škripajoči mraz, da pod srhko osrtženo dlako tres6 se volkovi! O, naši sinovi in bratje ln očetje! ‘‘Kaj boš, razcapani ušivec z životom pretrganim, bos!” neka kanalja kriči. On izpelje jih v mladoletje, njegova vera vsem zoprnostim je kos. Zavzame otoke, primorje, Trst in Gorico, Č)vrst6 mejnike stare v tla zagozdi, v Ljubljano prinese na zlati vagi pravico, zasopel še, nespočit na sever odhiti. Razločen« brate v eni meji strne, svobodo zavrženo vnovič ustoliči, pred nami preprogo bodočnosti razgrne: planine sij6, razgibani v soncu rajajo griči, med radostno delo ubrano Be petje oglaša, iz podrtln domovi rastč med gostimi vrti, 1 plavži buče, živine tare se paša, pšenica kozolce šibi, kot mački so grozdi na trti. Glav6 so se dvignile, jasno je sleherno lice, h krvniki ogabnimi boj izbojevan, na stežaj odpirajo se zatohle temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan. Zdaj pa prelij se mi pesem v rahel, prerahel dih čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica pomladanja, in s tiho solz6 orosi spomin vseh njih, ki duša pod tiho rušo v svobodo jim sanja. VES, I‘OKT, SVOJ DOLG? Veš, poet, svoj dolg? Vrzi pesem v svet, Kaj zagrinjaš se v molk? Nimaš nič besed? pesem za današnjo rabo: vsi jo bomo povzeli za tabo. Vem, o vem svoj dolg, v prsih tu me žge; naj se mi grlo odpre, bom zavijal ko volk. , na vseh štirih bom stal vrh planine, : škripal ln hlipal med pečine. i I j Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul, Blegaš jo bo čul, Krfm odmev bo dal; v vso vetrove jo bom nesel, eden jo bo na Pohorje nesel. Gozd in gora poj, silen ženimo hrup, vboga gmajna, le vkup, le vkup, le vkup z menoj, staro pravdo v mrak tulimo, da se pretulimo skozi to zimo. 6e bo kdaj pomlad, še bo napočil zor: takrat volčji zbor pojde lovce klat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo! fc.. SLOVENSKA BABICA Lih« ftil° Benei de Bile h A 1217. U. T. 23-1389. Batno« Airea LASTNA PEKARNA in TRGOVINA JESTVIN “TRIESTINA” Lastniki: KUKANJA in BRATA, GEC 25 de Mayo 2606 CORDOBA KEKVmCIJA Ponoči trije ob pozni so url potrkali s puškami na duri. “V imenu Boga Očeta — zakoljite nam praseta; v imenu Boga Sina — nalijte nam vedro vina; v imenu Svetega Duha — vsadite nam peko kruha!” Kar ti tije vele, to v hiši vse store, | ob zori je vse pripravljeno, na voljo jim postavljeno, ua voljo jim postavljeno. Uospodar pa le pisano gleda, vsa reč mu nekam pVeseda. ‘‘V imenu Svete Trojice — potegni voz iz klonice, ualožl ves svoj dar, zaprezi konjičev par, pa poženi gospodar, tja v Črni graben, tja v zeleni gozd — aej, fantom mojim, zdaj minil bo post!” Pogledal je gospodar: ‘Takole je ta stvar?" potem pa je v hišo zakričal: "V imenu Vseh Hudičev — navrzi mi ajdovo še potico, in za nameček na vsako ročico' odspredaj kapuna in petelina, od-zadaj pa bariglo vina!” — Pognal je, in skoz vas zapeli so na glas: “Hej, črni graben, hej zeleni gozd — zdaj .fantje naši, vam minil je post!’ FRANCE PREŠEREN Letos, dne 8. Februarja bo minilo 99 let, odkar je v Kranju na Gorenjskem umrl naš največji pesnik France Prešeren. Tudi mi v izseljeništvu bomo počastili spomin našega velikega pesnika in bomo zato v prihodnji številki Slovenskega Glasa posvetili par strani v ta namen. Objavili bomo zanimive spise: “Prešeren in mi”, “Prešeren in Partizani” ter Otona Zupančiča: “Beseda o Prešernu”. Poleg tega tudi par njegovih pemi in slik. banco polaco S. A. Unico Banco Eslavo de Sud America Secei6n VUG OE S JLA VA Atendida por experfo personal de es/a nacionalided. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS d o Ayude Fomiliar o Yugoeslavia. • ČAJA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dot mtgnffieos Sorvicioi a disposicidn d o It Colectivided Yugoeslovt. ® SECCION DESCUENTOS. El Banco attndari de inmtdialo s u Solicilud d o Credito. CONSULTENOS Pl R S O NA 1M C N T E O POR E SC R (TO TUCUMAN 462 BUENOjS AIRES C.CORREO 390 f om EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI ANDREJ B02IC in SIN Tehnična konstruktorja Buli Huidobro 4554-58 U. T. 70-8112 RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUiTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 Foto - Arto MARCOS Najpopularnejša u Doek Sada Facando Quirojra 1325 U. T. 22-8327 Queaeria y FJombrorfa “LA IBEHICA" do Cuorvo 7 Fomdndei Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50-8563 F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI itazurco 8425 U. T. 50-8913 LA VOZ ESLOVENA 10»1XA1H> 1*011 JiA SOGUSDAD Y\JGOBSLAVA “HOGAB l-OPULAK K8LOVKNO’ Ne poslusajte tistih, ki vam branijo povratek ¥ domovino nismo lačni In dela tudi dosti, samo da je :ia delu vež svobode kakor tara. Tukaj tuli delamo za petletni plan in ko bo ta izvršen, ne bo v nobeni državi tako dobro kakor tu pri nas. Tu ukazuje ljudstvo in ne farji, ne župani. Imamo svoje slndika-e, tam sklepamo koliko more delavec za-lužiti, da živi dobro in kdor napravi več V predzadnji številki SLOVENSKEGA GLASA smo pod tem naslovom ob javili članek v katerem smo obrazložili, kako pobegli vojni zločinci skušajo opravičiti svoj beg, svoje bivanje v mo zemstvu z lažipropagando in gonjo na pram F.L.R.J. Trudijo se na vse krip-lie kako bi naše rojake prepričali, ds W RP ti več ne povrnili V svojo dorao dela dobi za to nagrade. Tudi na,a mla . ciina je kakor so bili nači partizani; imajo Vino. - . Pisali smo tudi o beguncih, ki so se povrnili iz italijanskih taborišč v Jugoslavijo. Ob povratku so pripovedovali s kakšnimi težavami so se morali boriti, celo tudi grožnjam m nevarnostim in to od strani lastnih rojakov so morali kljubovati, preden se jim je posrečilo vrniti se domov. Veliki politični in gospodarski uspe-bi, izpopolnjevanje petletnega plana, vsakodnevna krepitev Jugoslavije zadajajo sovražnikom težke udarce, spod-mikajo reakciji v Jugoslaviji zadnja tla pod nogami, uničujejo ji poslednje upe o povrnitvi starega režima. Zato se sovražniki poslužujejo vseh mogočih sredstev v inozemstvu in Jugoslaviji, da bi tudi v državi omajali delovni polet zavednega jugoslovanskega ljudstva, da bi vnesli med prebivalstvo vsaj delno zmešnjavo ter da bi na ta način preprečili izpopolnitev plana. Po- . n^razhčnejš^^kkve^^a51^)! ^begali “a1 bo ta od katerekoli stroko, ljudi ter zbudili pri njih nezaupanje do države in do ljudske oblasti. Mislimo pa, da vsak pameten človek sam razvidi odkod izvirajo vse k.eve-te hujskanje in obrekovanje napram Jugoslaviji ter da je vse to delo onih ubežnikov, ki so mnogo zagrešili v narodno osvobodilnem gibanju ter vojnih zločincev, ki so morili, izdajali in trpinčili jugoslovansko ljudstvo. Danes imamo tudi v Argentini mno j Jugoslaviji slekli do golega, da bo od I gladu umiral in da mu bodo vzeli vse, | kar je prinesel .s seboj, j Moja edina želja je, da bi naši listi povedali vsemu svetu, da naša domovina potrebuje delovnih ljudi in da so vse te govorice sama podla in ostudna laž. Vsak čas bi se lahko vrnil nazaj, nikomur ni prišlo na misel, da bi mi kr. j' vzel, hrano imam dosti, več kot sem računal. Velik ustvarjalni polet jugoslovanskega ljudstva pa je tisto, kar človeka vsak dan podžiga k še večjemu prizadevanju za izpopolnitev Titovega plana.” liA.I .FE POVEDALA KEPATKltUANA POLITIČN A BEGUNKA Tov. Zupančič Jožefa, rojena 15. Ul. | 1025, v Zagorici, sedaj bivajoča v Male.u j Vrhu št. 5, Krajevni ljudski odbor Dobrnič zaposlena \ rudniku burita Pleše pri Škofljici, se je ‘M. :i. 1JH7. vrnila iz l>P-tabori&ča v Spittaiu ob Dravi na Koroškem, kamor je pobegnila ob osvobojenju. O tem nam je pripovedovala sledeče: "Do tega, da sem ob osvobojenju pobegnila iia Koroško, me-je privedla sovražna ! propaganda. Bivala sem v DP-taborišču 1 za razsoljene osebe v Spittaiu ob Dravi na Korškem. V taborišču sem živela slabo, kajti pri nas je tako, da kdor ne dela naj st!m služlla Prl kmetu bližu Pod- ne j6. Dela tukaj ne manjka, saj prihajajo . rožco- V taborišiu so nam govorili ,da v je svoje brigade, le razlika je ta, da ne nosijo več pušk na rami ampak lopate in krampe.” * Tudi tovarišica Pepca Kodelja je prejela pismo od svojega brata iz domovine, ki ji med drugim piše: "Kar se tiče Vašega povratka v domovino naj Ti povem, da ako bi bil jaz na Vašem mestu, bi se takoj povrnil. Naši državljani se vračajo iz raznih držav, kakor iz Kanade, Egipta, Francije, itd. Ti, ki so se vrnili, da bodo resnično pomagali pri obnovi naše države in pri izvršitvi petletnega plana, so zelo zadoovljni in delajo /, veseljem; oni pa, ki so mislili, da bodo živeli na račun druzega pa niso zadoovljni, v našo državo na tisoče italijanskih državljanov na delo. Vsi dobijo delo in jelo ter so zadoovljni. V Solkanu se je pričela graditi nova Gorica in zaposlitev odbl vsak Tovariš Anton Kline, ki je bival 19 let v Argentini in je odpotoval s svojo družino v Jugoslavijo, je danes obrato-vodja jeklarne na Muti ob Dravi pri Mariboru. Takoj po povratku v Jugoslavijo je izjavil med drugim sledeče: “Mnogo sem prepotoval in mnogo videl po svetu. Bil sem v Španiji, videl in proučil neurejene razmere v Italiji in povem vam, da sem bil prijetno pre- čo takih sovražnikov nove Jugoslavije, i senečen nad velikanskim delovnim po ki so dospeli semkaj z namenom, da bi j letom in obnovo v naši domovini, ki je rnrHnr med našo naselbino in j za časa okupacije toliko pretrpela. Že Jugoslaviji vrnivše bo begunce pobijajo ali pošiljajo na prisilno delo. Od doma pa mi je pisala mati naj se vrnem, ker je doma dobro, dovolj zaslužka in dobra preskrba. Sedaj delam v rudniku barita in sem postala udarnica. Vsa srečna sem ko sem prišla v svoj domači kraj. V bazi za repatriacijo na Jesenicah in v domačem kraju so me prisrčno sprejeli, živim doma in se mi dobro godi. Nihče mi še ni storil kaj žalega. V novi Jufoslavlji vidim velik napredek na političnem in gospodarskem polju. Kdor ima voljo do dela, lahko živi. Uživam svooodo kakor vsi ostali državljani. Vidim zelo velik napredek v obnovi porušene domovine. Vsem znancem želim, da se čim prej vrnejo od mo v; kakor sem se jaz. Drugega nimanl ničesar pripomniti.” Te 7. okorno in delovno roko napisane preprosto, todn iskrene in resnične vrati co tov. Zupančičeve navajamo dobesedne oru na klevete nan Sovražniki Jugoslavije že izza prvih i “"“.‘“V* e!",nentov’ kl P^talm begun dni svobode napovedujejo konec našeScon,,ln l2seUenccm brtt,,iJo povraU,k v 1,0 oblasti. Vsakomur, ki se vrača v do- 1 n,ov:lo‘ rnovino, napovedujejo, da ga bodo v Keinaido ¥0 ’**.n»erman MEDI '<"> Nazca 23S1 U. T. 50-281. TRGOVINA FEST' TN "TRS T~~ STANKO MIHELJ T. 72-495' “VERJEL SEM V AMNESTIJO”. Bivši domobranec tov. Luskovec Ivaft rojen 21. X. 1913. v Britofu pri Kranj«' dela sedaj zopet od kar se je vrnil S®* septembra 1947. s Koroške, na svojem i°' sestvu v Britofu. Pripovedoval nam je kole: “Zadnje dni pred osvobojenjem so l|<,‘ žali ljudje z oDlenjskega skozi našo vaB' Nekateri so goovrili, da se je treba za 1 »' kih 14 dni umakniti in da bomo potem s;0' pet prišli nazaj, domov. Tudi jaz sem odi^ z njimi. Na Koroškem sem bil nekaj «8' sa v taboriščih, nekaj časa pa sem del*' na kmetih. Vedno bolj me je mučila rji' sel, da bom zmiraj kot begunec po svetu hodil, nihče me ne bo imel rad, doma Pa imam vas. čital sem časopis “Vestnik”' ki izhaja na Dunaju in včasih sem pri . «‘ goslovanski delegaciji v Celovcu dobil ka* časopis iz Jugoslavije. Bral sem, kako j« v Jugoslaviji, da so vsi prosti, ki pridejo I* tujine domov. Verjel sem vse, nič se -1*” sem bal, ker nisem nikomur nič žalega- bW* ril, verjel sem v amnestijo. Doma so llC lepo sprejeli, sedaj živim v miru, nihče nil ničesar noče, delam na polju, dobro se n)l godi, počutim se srečnega in zadoovljne>»-Bil sem na tujem in zato lahko rečem, d* Jugoslavija dobro in hitro napreduje. K)C slovenskih časopisov.” Tov. Buskavec torej ni razočaran tem, kar je v naših časopih čital o JuiJO* slaviji. Ker ni evrjel klevetam izdajalce* In inozemskih reakcionarjev, ampak .i* verjel »lasu domovine, je danes zopet srt' čen in Zadovoljen človek. sejali razdor med naso prepričali one ljudi, katerih namen je j moj vtis je bil zelo lep, boljši kakor povrniti se v svojo domovino. V odgo- sem pričakoval. Nikdar nisem mislil, ce un. aeeve , vor vsem hujskačem pa mislimo, da so da se je v Jugoslaviji v tako kratkem | kot d ln*~ k najboljši dokazi pisma, katera nasi ro- času toliko storilo. L «k ->..............., jaki prejemajo od svojcev iz domovine, v katerih pravijo: Tovariš Edvard Strosar, ki se je lani povrnil iz Buenos Airesa v doomvino, t. j. v Trnovo pri oGrici, piše prijatelju: ■'Vprašate me kako se imamo in kako živimo. Tu je dobro, tako dobro in nikdar nisem pričakoval takega življenja kakor je imam. Prav zadoovljen sem in za nobeno ceno bi se ne več povrnil k Vam. Prav po pravici Vam povem tukajšnjo si-taucijo: v naši državi ni ne ubogih in ne bogatih, vsi smo enaki. Kruha je dosti, da Charcas 3120 Franc Može Tahnični konstruktor TOVARNA MOZAIKA VULA A. GIARDINO Eut. Thea HUERTA GRANDE — T. A. 43 STAVBENI KOVAČ FRANC COHA Calderčn 2779 U. T. 50-6655 KROJAČNICA “LA TRIESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUNE ticnrnliiez 1655 U. T. 67-1411 r/RMAClA “SOLEH’ Servicio noeturno de urgencia Vvd i. Eco. Beir6 4984 U. T. 50-207» P1 VARNA — Kroglišče in Keglih PODGORNIK FRANC Warnea 2111 La Pater#*1 ^ TOVARNA P O H I S T V A VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA J4I-M1 VILLA ESCAJtO U. T. 062-01*5 MERCERIA -------------- Casa “LA F A IVI A AR^ICULOS REGIONALES B A J Z E E Buenos Aires G72 Costjuin — CORDOBA ('alderon 3098 • Devoto • Buenos Air«« T. A. 50 • 6228 BAZAR " D A N U B1 O“ D. UGLESSICH Vvda. San Martin 2902 U. T. 59-083” REST A VR ANT “ČAVEN’ IVAN LEBAN Lope de Vega 2931 B». Aim Jolccacion de Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Vaaca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 Zob (»zdravnika ©m. Samoilovič ! JB’r. Feliks Falicov | Sprejemata od 10—12 in od 15—20 nre DONATO ALVAREZ 2181 KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Ti noga*ta -- ______________________ M E R C A D O wLas Magdalena«” CARNICERIA — R A U B A * Puestos 21, 24. 25. Avda. Fco. Beiro 52*' INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andrla Fereyra 3965 U. T. 61-2260 Buenos Aires RESTAVRACIJA IVANČIČ PITDOLF Afiasco ** TRGOVINA J E S T V I^ Srečko Turel * TRELLES 1402 U. T. 59-410* Talleres Gr&floos “CORDOBA” Gutenberg 3360 - 6-II-1948