Podravje Ptuj • O neurejenosti najstarejšega slovenskega mesta O Stran 5 Šport Dejan Zavec • Končal izjemno kariero in odšel med legende O Strani 12 in 13 Ptuj, torek, 1. decembra 2015 letnik LXVIII • št. 93 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIH Ptuj, Podravje • Čakalne vrste v zdravstvu se daljšajo Štajerski www.tednik.si I Stajerskitednik . Stajerskitednik RADIOPTUJ 89,8 °98,2° I0473 www.radio-pl-uj.si Podravje Ptuj• Končno imenovana nova direktorica Doma upokojencev O Stran 5 Politika Poljčane • »Živci pa meni ne bodo popustili« O Stran 4 Kronika Podravje • Po sledeh pisma: ali je Polskava že »mrtva reka«? O Strani 8 in 9 Šport Nogomet • Velika točka, kazalo na tri Ce prezivis do prvega pregleda ... Kot kaže statistika, so se čakalne dobe v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj v primerjavi z lanskim letom precej podaljšale. Toliko, da je na nekaterih področjih nemogoče zagotoviti prvi pregled v najdaljših dopustnih dobah. Več na straneh 2 in 3. Slovenija O Stran 11 Koliko državo letno stanejo prosilci za azil in osebe s statusom begunca NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! S kupončkom vam nudimo 20% popust na storitve gelirania in nego naravnih nohtov. Kupon velja do 20.12.2015. M 031517 506 E darja.tekmec@gmail.com Štajerski TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in svojimi podatki izrežite ter ga z osebnim dokumentom e v salonu Darja nails & beauty, Darja Tekmec s.p., Stojnci 27,2281 Markovci, da boste lahko koristi ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 031 517 506 ali darja.tekmec@gmail.com. Nasilje v družini • Pretepel jo je, globo zanj je morala i plačati sama 1 O Stran 24 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 24. novembra 2Q15 Slovenija • Koliko državo letno stanejo prosilci za azil in osebe s statusom begunca Za prosilce 428.000, begunce 310. V Sloveniji lahko za mednarodno zaščito ali azil zaprosi tujec ali oseba brez državljanstva, ki meni, da je v matični državi sistematično dve obliki mednarodne zaščite: status begunca in subsidiarno zaščito. Za zaščito mora prosilec zaprositi čim prej po vstopu v državo. Večino stroškov, povezanih z oskrbo in življenjem prosilcev za azil ter oseb s statusom begunca, pokriva Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Po sprejemu prošnje za azil tujca nastanijo v azilni dom, kjer ima pravico do osnovne oskrbe: nastanitev, prehrana, obleka, obutev in sredstva za osebno higieno. Prosilca se lahko razseli v ustrezne institucije ali se mu omogoči zasebno nastanitev. Za slednje se mu v posebnih primerih lahko dodeli finančna pomoč. Prosilec ima v Sloveniji še pravice do brezplačne pravne pomoči, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dela in zaposlovanja, humanitarne pomoči in žepnine. Prosilci za mednarodno zaščito se na slovenskem ozemlju lahko prosto gibajo od dneva vložitve prošnje za zaščito do pravnomočne odločitve. Prejmejo tudi izkaznico, s katero uveljavljajo svoje pravice. Na MNZ so pojasnili, da so stroški za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito oz. azil v lanskem letu znašali 428.662 evrov. Od tega za namestitev oseb v azilnem domu dobrih 244.000 evrov, za finančne pomoči in žepnine dobrih 23.000 evrov. MNZ pokriva tudi stroške sanitarno-zdravstvenih pregledov. Lansko leto je bil strošek le-teh 6.859 evrov. Nekateri programi, ki jih država nudi prosilcem, so sofinancirani s sredstvi Evropske unije (EU). Delež financiranja iz proračuna EU je 75, proračuna RS pa 25 %. Kateri so ti programi, navajamo v nadaljevanju. Za programe pomoči pri nastanitvi in oskrbi v azilnem domu, za delo z ranljivimi skupinami ter ozaveščanje o nevarnosti trgovine z ljudmi se je lani potrošilo 108.359 evrov, za prevajanje in tolmačenje 66.280, informiranje 51.307 in brezplačno pravno pomoč 26.675 evrov. »Prosilcu, ki nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč. Višina finančne pomoči za zasebno nastanitev za odraslo osebo je Uvodnik Potrpežljivost Pred skoraj 200 leti je parna lokomotiva v Veliki Britaniji dosegla hitrost 40 km/h. Prvi praktični avtomobil na bencinski motorje bil izdelan pred 150 leti. Rojstno leto osebnih računalnikov je okoli leta 1980. Danes otroci, prečim znajo pobarvati pobarvanko, že listajo pa tablicah in pametnih telefonih, roboti pa so vsaj v industriji nepogrešljivi. In da se vrnem k lokomotivam; medtem ko te dandanes na Kitajskem dosegajo povprečne hitrosti tudi do 283 kilometrov na uro, je povprečna hitrost slovenskih lokomotiv - uganete? Dobrih 50 km/h. In ker trenutno potekajo še številna dela na tirih, sta za pot od Pragerskega do Ljubljane oziroma obratno z navadnim potniškim vlakom potrebni več kot dve uri in pol. Do Maribora tudi tri ure, kar je skorajda enako kot pred 100 leti. Toliko o razvoju. In zaradi zamud tako potniki dnevno poslušamo besede »opravičujemo se« in »prosimo za razumevanje«. Slovenci smo res potrpežljiv in razumevajoč narod. In potrpežljivost bo potrebna tudi v najbolj veselem in razsvetljenem mesecu leta. Ne samo zaradi gneče v trgovinah in polnih parkirišč. Potrpežljivo bomo prižigali tudi svečke na adventnem venčku in odpirali predalčke na adventnem koledarju. Bodimo torej v teh dneh do sebe, bližnjih, do zamude vlakov, okolice strpni in potrpežljivi. Privoščimo si več časa zase, kot je mogoče to običajno v naši navadi. Navsezadnje je pred nami mesec, ko po ulicah in domovih zaveje sladek vonj po kuhanem vinu, medenjakih in drugih dobrotah za razvajanje brbončic. Mesec, ko se pripravljamo, da naredimo črto pod iztekajočim se letom, in mesec, ko so v ospredju darežljivost, družina in dobre želje ter seveda tudi trije dobri možje. Še dobro, da dobri možje uporabljajo za prevoz svoja prevozna sredstva in da pravočasno med nas prinesejo drobne pozornosti, spomnijo na pomen prijaznosti, sočutnosti in ljubezni do bližnjega. Mojca Vtič 0 stroskih Slovenije v času letošnje begunske krize Minister za finance Dušan Mramor je povedal, da je imela Slovenija zaradi soočanja z migrantsko krizo v obdobju do 15. novembra za približno 8,7 milijona evrov stroškov, pri čemer niso zajeti redni stroški dela. Dodatnih 2,5 milijona evrov naj bi znašali stroški železniških in avtobusnih prevozov, vendar podatek še ni dokončen. »Če ob tem upoštevamo, da je do 15. novembra 2015 Slovenijo po podatkih policije prečkalo skoraj 217.000 migrantov, znaša strošek migranta na dan 40 evrov in deset centov,« pojasnjuje Mramor. Poročila, na podlagi katerih je finančni minister predstavil stroške, povezane z begunsko krizo, zajemajo stroške sprejema, namestitve in oskrbe migrantov, potrošni material, najem šotorov, straniščnih kabin ... V poročilih o stroških so po Mramorjevih besedah zajete tudi dnevnice in dodatki, ki so povezani s terenskim delom, nočnim delom in podobno. Niso pa vključeni redni stroški dela. Ker je urejanje migracijske problematike v pristojnosti države, bo ta občinam poravnala tudi vse upravičene stroške, ki so jih imele iz tega naslova, napoveduje Mramor. 50 % osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je trenutno 135,41 evra, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini je 25 % (67,71 evry), za otroka do 18. leta starosti 35 % (94,79 evra) in za mladoletnega prosilca brez spremstva 50 % (135,41 evra),« pojasnjujejo na MNZ in dodajajo: »Prosilci, ki so nastanjeni v azilnem domu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, prejemajo mesečno žepnino v višini 18 evrov.« Stroške zdravstvenega varstva prosilcev pokriva Ministrstvo za zdravje. Koliko so točno znašali, nam na ministrstvu ne morejo odgovoriti, saj se iz iste postavke zagotavlja plačilo nujnega zdravljenja za osebe različnih ranljivih skupin. Za vse te skupine ljudi so stroški nujnega zdravljenja v letu 2014 znašali 296.246 evrov. Prosilci niso obvezno zdravstveno zavarovani. Tisti, ki jim je mednarodna zaščita priznana, pa so. Lani denarna nadomestila za bivanje beguncev 174.000 evrov Ko in če je prosilcu prošnja za zaščito odobrena, pridobi status begunca. Upravičen je do prebivanja na območju RS, enkratne denarne pomoči, nastanitve v bivalnih zmogljivostih MNZ, denarnega nadomestila za zasebno nastanitev in pomoči pri integraciji. Na področju pravic zdravstvenega ter socialnega varstva in izobraževanja so osebe s statusom mednarodne zaščite izenačene s slovenskimi državljani. Med drugim imajo pravico do vseh socialnih trans-ferjev in sofinanciranja social-no-varstvenih storitev ter subvencioniranja v sistemu vzgoje Podravje, Ptuj • Čakalne dobe - slabost našega zdravstva Če preživiš do prvega pregleda ... Kot kaže statistika, so se čakalne dobe v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj v primerjavi z lanskim letom precej podaljšale. Toliko, da je na nekaterih področjih nemogoče zagotoviti prvi pregled v najdaljših dopustnih dobah. Kar pomeni, da lahko z napotnico, na kateri je označena hitra obravnava, čakate bistveno dlje kot 3 mesece. Internistika, anestezija, protibolečinska ambulanta ipd. so le nekatera področja, kjer se pojavljajo težave. Kot kaže primerjava čakalnih dob, ki smo jo naredili na podlagi podatkov, dostopnih na spletni strani bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, je stanje na nekaterih področjih izjemno težavno. Bistveno so se zvišale čakalne dobe za prvi pregled na internistiki. Medtem ko je bilo lani novembra treba čakati 26 dni (hitro), je danes ta čakalna doba 80 dni. Tudi z Zakaj težave na področju okulistike Kar se tiče okulističnih pregledov, naj bi se težave pojavljale tudi zato, ker okulisti opravljajo le redno delo in se ne odločajo za dodatne ure v bolnišnicah, temveč raje „dodatek k plači" služijo v optikah. Tam naj bi dobili boljše plačilo. oznako napotnice redno je za internistični pregled opazno zvišanje čakalnih dob: s 45 na 85 dni. Za holter monitoring se je čas čakanja na prvi pregled povišal za mesec dni. Lani ste bili pod hitro sprejeti v 92 dneh, letos v 120 dneh, pod redno pa celo v 145 dneh (lani 109 dni). Na področju ultrazvočne diagnostike lani jeseni sploh ni bilo čakalnih dob za hitre obravnave, letos so te približno mesec dni. Veliko težav je očitno tudi v specialistični ambulanti, kjer opravljajo ultrazvok. S 46 dni pod hitro se je čakalna doba podaljšala na 110 dni. A kot kaže, so v nekaterih primerih ti podatki o čakalnih dobah, ki jih navajajo, še zmeraj nerealni. Za pregled pri okulistu čakalna doba vsaj 130 dni Čeprav naj bi prvi okulistični pregled zagotovili v 85 dneh z oznako napotnice hitro in v 145 dneh pod redno, je praksa povsem drugačna. Ko smo poklicali in se želeli naročiti, nas je sestra seznanila s podatkom, da v teh najdaljših dopustnih dobah ne morejo zagotoviti Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. 749-3 Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 1. decembra 2015 Aktualno ŠtajerskiTEDmK 3 000, center za tujce 270.000 evrov preganjan ali bi ob vrnitvi v matično državo bilo ogroženo njegovo življenje, svoboda oz. bi bil lahko izpostavljen mučenju. Zakon določa Foto: Črtomir Goznik in izobraževanja. Imajo prost dostop na trg dela, delovnega dovoljenja ne potrebujejo, medtem ko morajo osebe s subsidi-arno zaščito pridobiti osebno delovno dovoljenje. Osebe s statusom begunca oz. z mednarodno zaščito bivajo v integracijskih hišah, največ za obdobje enega leta ali izjemoma še dodatnega pol leta. MNZ je lastnik dveh integracijskih hiš, ki sta v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru je lani bivalo šest, v Ljubljani pet oseb. Stroški njihove namestitve so znašali 40.490 evrov. Za izplačilo enkratne denarne pomoči ob izselitvi iz azilnega doma na zasebni naslov je MNZ izplačalo 5.597 evrov. Pomoč je prejelo 44 oseb. Osebe z mednarodno zaščito, ki so se po pridobitvi statusa nastanile na zasebnem naslovu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, so tri leta od pridobitve statusa upravičene do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslo- vu v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka. Skupni znesek denarnega nadomestila za bivanje na zasebnem naslovu je lani znašal 174.641 evrov. V letu 2014 je bilo 70 prejemnikov denarnega nadomestila za zasebno nastanitev, stroške v razmerju 75 % : 25 % pokrivata EU in RS. Ministrstvo v najkrajšem možnem času po priznanju statusa beguncem zagotovi udeležbo na tečajih slovenskega jezika, spoznavanja slovenske zgodovi- Oskrba v azilnem domu: 244.000 evrov Slovenija ima en azilni dom, v Ljubljani na Viču, ki lahko sprejme največ 203 osebe. Lani je bilo v azilni dom na novo nastanjenih 385 oseb. Njihovo bivanje in osnovna oskrba (prehrana, voda, elektrika, komunala, ogrevanje, oblačila, obutev, sredstva za osebno higieno) sta državo stala 244.322 evrov. Za izplačila finančne pomoči v primeru razselitve iz azilnega doma in žepnine je bilo porabljenih 23.243 evrov. V povprečju so mesečno razselili 11 oseb. Delovanje centra v Postojni: 270.000 evrov Če Slovenija prošnjo za zaščito oz. azil zavrne, se tujca preda policiji in Centru za tujce v Postojni, ki izvede postopek vrnitve v izvorno državo. V letu 2014 je bilo za delovanje Centra za tujce porabljenih 270.000 evrov, od tega 150.000 evrov evropskih sredstev. Gre za znesek, ki je bil porabljen neposredno za tujce, brez investicij. Država prosilcu za azil letno več kot upokojencu 106.000 slovenskih upokojencev prejema starostno pokojnino, ki je nižja od 500 evrov. Če upokojenec mesečno prejema 500 evrov, znaša njegova celoletna pokojnina 6.000 evrov. To je enkrat nižji znesek v primerjavi s tistim, ki ga ima država na letni ravni s prosilcem za azil. V enem mesecu za zdravstveno oskrbo migrantov dobrih 150.000 evrov Skupni stroški nujnega zdravstvenega varstva za vse ranljive skupine ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, so državo lani stali nekaj manj kot 300.000 evrov. Letos, v obdobju drugega begunskega vala, stroški nujne zdravstvene oskrbe samo migrantov znašajo dobrih 152.000 evrov. Za obdobje od 16. do 31. oktobra 43.000 in od 1. do 15. novembra 109.000 evrov. ne, kulture in ustavne ureditve. Za učenje slovenskega jezika in opravljanje tečaja je MNZ lani namenilo 67.045 evrov, tečaj je obiskovalo 29 oseb. Pomoč pri integraciji, ki jo izvajajo nevladne organizacije, je stala 22.367 evrov, mesečno je bilo v programe pomoči vključenih do 60 oseb. Tudi sredstva za te- čaj slovenskega jezika in za pomoč pri integraciji v razmerju 75 % : 25 % pokrivata proračuna EU in RS. Mojca Zemljarič pregleda in da naročajo šele za april 2016. Torej namesto najdaljše dopustne dobe 90 dni bi na vrsto prišli šele čez 130 dni. Direktor Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Andrej Leva-nič nam je sicer odgovoril, da je čakalna doba za prve okulistič-ne preglede za stopnjo nujnosti hitro 85 dni, a se je v ambulanti nemogoče naročiti v tem časovnem okviru. Ko smo s tem seznanili direktorja, je priznal, da se spopadajo z nekaterimi težavami: „Glede vaših vprašanj, ki so posledica osebne izkušnje, seveda ni ugovora, saj so dolge čakalne dobe realnost in slabost tako našega kot večine zdravstvenih sistemov. Razlogi so številni, z njimi se ukvarjajo strokovnjaki različnih ved, politiki, novinarji, a zaradi izredne kompleksnosti celovite rešitve ni. Rešitev ni le v denarju, toda brez njega se vse še poslabšuje, pa naj bo to zaradi iztrošenosti in pomanjkanja opreme, prostorov, kadrov, morda neoptimalne organizacije dela in sodelovanja med izvajalci različnih nivojev zdravstva, neustrezne poučenosti ljudi - pacientov in posledično nerealnih zahtev in pričakovanj in še in še. Trpijo pa na koncu seveda tako pacienti kot izvajalci zdravstvenih storitev. Naša bolnišnica in naše okolje seveda nista izjema." Ob tem je dodal, da so čakalne dobe tudi faktor regulacije zagotavljanja vzdržnosti sistema, ki pa je, priznava Levanič, omejen z realnimi problemi: „Veljajo stopnje nujnosti po zdravstvenih storitvah, kjer za veliko večino najnujnejših poskrbimo takoj, opredelitev pod 'hitro' pa pomeni obravnavo v 90 dneh in temelji na oceni napotnega zdravnika in ne želje pacienta.« Mrzlično iščejo zdravnike Po podatkih Levaniča imajo najdaljše čakalne dobe za prvi pregled novembra letos predvsem ambulante s področja in-ternistike in anestezije, kjer je kadrovska problematika najbolj izražena, ter na segmentih, kjer imajo le po enega izvajalca oz. zdravnika. Težave so na interni-stičnem področju, v nevrološki specialistični ambulanti, kardiološki (tudi holter monitoring je treba čakati več mesecev), gastroeneterološki, ortopedski, nevrološki, protibolečinski ambulanti, na ultrazvoku in v oku-listični specialistični ambulanti. Levanič ob tem priznava, da so se v primerjavi s preteklim letom čakalne dobe podaljšale, a kot pravi, le za nekaj dni v internističnih ambulantah in pri okulistiki. „Na najbolj obremenjenih mestih naši zaposleni delujejo še izven rednega delovnega časa, ob tem pa zaposlujemo tudi zdravnike iz drugih ustanov in upokojence. Tako nam uspe praktično na vseh področjih zagotoviti pravočasno obravnavo v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom," pravi direktor, a v isti sapi dodaja, da na področju kardiologije in določenega dela ultrazvočne diagnostike občasno presegajo čakalne dobe: „V teh primerih imajo vsi pacienti možnost izbrati tudi drugega izvajalca ali se strinjati z daljšo čakalno dobo pri točno določenem zdravniku ..." Kakorkoli, težav je očitno še zmeraj veliko. Prav zato, da bi jih rešili, intenzivno iščejo nove sodelavce, predvsem zdravnike specialiste. Odprt je razpis za tri specialiste interniste in ane-stezista, pravkar pa so v ptujski bolnišnici sklenili pogodbe o zaposlitvi z novo pediatrinjo in anestezistko, po besedah Levaniča pa so še tik pred zaposlitvijo ortopeda. „Ob tem še naprej povečujemo število spe-cializantov za naše področje, kar pa je seveda dolgoročna rešitev. Bistvo problema je široko in večplastno. V naši ustanovi predvsem kombinacija pomanjkanja kadra, ki ga primanjkuje tudi v celotni državi, ter finančnih sredstev, ki se odražajo skozi pridobljene programe ZZZS. Še enkrat pa je treba poudariti, da v primeru nujnosti sistem deluje na najvišjih obratih in zaposleni vlagajo maksimalne napore, ne glede na razpoložljiva sredstva, denar, utrujenost ., da svoje paciente ustrezno oskr-bimo, kar je tudi naše največje in osnovno poslanstvo," še zaključuje direktor ptujske bolnišnice. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 24. novembra 2015 Poljčane • Dobro leto po volitvah se dvoboj Kokot: Kovačič še kar nadaljuje Kovačič: »Živci pa meni ne bodo popustili« Konec novembra je opozicija v Poljčanah sklicala izredno sejo, na kateri je bila osrednja točka odkup zemljišč v Vorančevi ulici. »V proračunu za leto 2015 so rezervirana sredstva za nakup in ureditev Vorančeve ulice, približuje se zima in v tej ulici so v zimskem času vedno težave s pluženjem,« je razloge za sklic naštel opozicijski svetnik Tomaž Kokot. Stanislav Kovacic: Politika je lahko svinjarija. Ni pa rečeno, da je zato človek, ki se ukvarja s politiko, prase. Tomaž Kokot: Moj protikandidat ima rad košarko in igranje harmonike. Ta točka o nakupu zemljišč v Vorančevi ulici je razburila svetnike že na oktobrski seji. Spomnimo, da je opozicija za štiri zemljišča ob cesti v omenjeni ulici želela, da se odkupijo za skupno 5.600 evrov, medtem ko so ta po podatkih Gursa vredna 275 evrov. Ker župan te točke ni uvrstil na dnevni red, je opozicija zavrnila dnevni red in je bila seja tako končana, preden bi se dobro začela. Nato je opozicija od župana zahtevala sklic izredne seje, župan je zavrnil zahtevo, saj je menil, da tehtnih razlogov za sklic ni. Osmerica se je nato odločila, da sama skliče sejo. Opozicija županu grozi z razrešitvijo »Sprejeli smo nakup zemljišč, saj sta kar dva sodno zaprisežena cenilca potrdila vrednost zemljišča na ceno 5.700 evrov. Proračuna nikakor nismo oškodovali, zavedati se moramo, da gre v tem primeru za stavbno zemljišče. Občina Poljčane je v letu 2013 podpisala pogodbo o nakupu stavbnega zemljišča po ceni 32,05 evra na m2. V primeru Ipšek se ga kupuje po V razpravi je svetnico Alenko Vršič med drugim zanimalo, zakaj se je znatno povišal strošek delovanja skupne občinske uprave. Kot je pojasnila županja Darja Vudler, razlog tiči v dodatni zaposlitvi računovodkinje. Z mestno občino Ptuj so namreč dosegli dogovor glede računovodstva preko skupne občinske uprave. Pri tem pa je še opozorila, da se je zato na drugi strani znatno zmanjšal strošek občinske uprave. V celoti gledano bo občina za plače na letni ravni privarčevala 24.000 evrov: „Če primerjamo z letom 2014, je bilo za plače za občinsko upravo v sklopu poračuna namenjenih 140.957 evrov, v 2016 se predvideva 98.000 evrov. Za skupno občinsko upravo je bilo leta 2014 namenjenih 11.000 evrov, za 2016 pa se predvideva 45.000 evrov, pri čemer smo dobili v letu 2014 refundiranih okrog 6.000 evrov, v letu 2016 pa bomo dobili vrnjenih okrog 25.000 evrov. Če vse skupaj poračunamo, na letni ravni privarčujemo 24.000 evrov." ceni 27 evrov na m2, pet evrov po kvadratnem metru manj. Vedno bolj se potrjuje dejstvo, da ima župan osebne zamere do gospoda Ipška in mu zato ponuja šest evrov na kvadratni meter.« Kot je pojasnil Kovačič, so leta 2013 kupovali najboljša zemljišča za vrtec, tukaj pa gre za zemljišča ob cesti, ki za gradnjo niso primerna ter da imajo na občini pravilo, da to- vrstna zemljišča kupujejo po šest evrov za kvadratni meter. Ob tem pa Kokot županu še očita, da je leta 2012 župan oškodoval občino, ko je od občana Slatenška kupil travnik na poplavnem območju, do katerega je možen dostop le preko sosednjega zemljišča, za 10,50 evra za m2. »Nov zakon o lokalni samoupravi jasno določa, če župan ne izpolnjuje sklepov Bobo občinskega sveta, ga kot zadnja instanca razreši državni zbor,« je še opozoril Kokot. A kot pravi zakon o lokalni samoupravi, o razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. Preden pa izda sklep o razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana, mora državni zbor opozoriti občinski svet oziroma župana na njegovo nezakonito ravnanje ter mu predlagati, kako naj v primernem roku te nezakonitosti odpravi, šele ko so uporabljeni vsi milejši zakoniti ukrepi, je primeren in nujen ukrep razrešitev. Razlog za razkol: zemljišča sorodnikov in prijateljev svetnikov? Izredna seja pa je potekala brez župana Stanislava Kovači-ča. »Izredna seja je bila sklicana povsem neupravičeno, niti i od izredne seje ni bilo. Gre za namensko delanje škode proračunu občine. To je tudi dejanje, za katerega se lahko zahteva ovadba. To ni slučaj. To je manipuliranje, pri katerem sodeluje ta osmerica svetnikov. Povedal sem, da bom cenitev zadržal, saj je v njej polno nelogičnosti, poleg tega ni bilo izvedeno pogajanje. Ob tem sta opozicijska svetnika predhodno iz pogajalske skupine izločila direktorico občinske uprave. Sklepa nisem potrdil. Na ustrezno inštitucijo smo že poslali Predlog proračuna za let predvideva 1.215.414, na o( evrov. Proračunski primanjkl plačilo dolga bodo namenili 25 % v primerjavi z letošnji vanje pa ni predvideno. Skc proračuna (418.263 evrov) Pretežni del sredstev (234. ževanje in prenove vodovoc menjen še za cestno infrast cijskega športnega parka, i s parkirišči. V proračunu n vso dokumentacijo. Počakali bomo na njihov odziv. Ne bom operiral z imeni in priimki, vendar so v ozadju zemljišča, ki bi jih morala občina odkupiti od sorodnikov svetnikov in njihovih dobrih prijateljev. Ne trdim, da je to res, je pa možen scenarij. Tako se sedaj ukvarjamo z njimi ne pa s tistim, za kar je občina ustanovljena - za servis občanov. Vem, da si želijo mojo odstavitev, vendar sem edini neposredno izvoljeni človek na občini, živci pa meni ne bodo popustili.« Dodal je, da se nekatere osebe zaman trudijo, da bi mu dokazali nepravilnosti v županovanju, saj da so ga že na podlagi anonimnih prijav obravnavale najrazličnejše institucije, a so si vsi do zdaj polomili zobe. »Edino globo sem dobil, ker sem organiziral zimsko službo tako, da smo prihranili 40.000 evrov. Je pa dejstvo, da človek sodi drugega po samem sebi. Moje lastnosti pa niso podkupovanje, izseljevanje, prevare, prisvajanje intelektualne lastnine. Ne razumem ljudi, ki zvesto dvigujejo roko brez svojega jaza,« je bil oster Kovačič. Mojca Vtič 2016 na prihodkovni strani odkovni strani pa 1.233.582 znaša 18.168 evrov. Za od-0.742 evrov oziroma slabih proračunom, novo zadolže-j tretjino sredstev celotnega odo namenili za investicije. 7 evrov) načrtujejo za vzdr-Naložbeni denar pa bo na-kturo, izgradnjo medgenera-janje pokopališča in vežice rtujejo še 10.800 evrov za Sveti Andraž v Slovenskih goricah • Zdesete redne seje Za naložbe prihodnje leto dvakrat več, za odplačilo dolga manj Svet občine Sveti Andraž v Slov. goricah se je minuli četrtek sestal na 10. redni seji, kjer je med drugim potrdil tudi prvo branje proračuna za prihodnje leto. Če sofinancerskih sredstev ne bo, tudi parka ne bo... Občinski svet je potrdil idejni dokument projekta Medgeneracijski športni park. Investicija je ocenjena na okrog 62.600 evrov. Preko Fundacije za šport pričakujejo sofinancerski delež v višini dobrih 25.000 evrov, preostanek pa bi zagotovili iz proračuna. A kot je povedala županja, če sofinancerskih sredstev ne bodo dobili, se projekta v takem obsegu zagotovo ne bodo lotili. Svetniki so se z mnenjem županje strinjali. sofinanciranje izgradnje OŠ Ljudevita Pivka. Katere ceste pridejo na vrsto prihodnje leto? Vršičevo je še zanimalo, ali v prihodnjem letu nameravajo modernizirati samo cesto Brezovjak-Župetinci-Novinci. Županja je pojasnila, da poleg omenjene ceste načrtujejo v sklopu izgradnje vodovoda v Vitomarški vasi modernizirati tudi cesto Vitomarška vas in Krčevinka. „Zdi se mi velik znesek, glede na to, da glede cestne infrastrukture ne bomo imeli veliko pokazati," je pripomnila Vršičeva. Direktor Miran Čeh pa je odvrnil, da gre za več kot kilometer cest. V razpravo se je z več vprašanji vključil tudi svetnik Tomaž Toš. Najprej ga je zanimalo, ali bo za društva v prihodnjem letu namenjenih kaj več sredstev. Županja je odgovorila, da so letos konkretno povišali sredstva društvom, da pa jih spodbujajo tudi z ugodnimi cenami koriščenja občinskih prostorov ter da imajo možnost pridobivanja sredstev tudi na drugih razpisih oz. programih. Toša je še zanimalo, kako je s sofinanciranjem nabave opreme za društva. Po njegovih besedah je namreč naslednje leto potreben nakup gasilskega vozila. Vudlerjeva je dejala, da pričakujejo program društva, saj bodo tako lahko planirali sredstva v občinskem proračunu. Svetniki so prvo branje proračuna za leto 2016 potrdili. Do 12. decembra bo potekala javna razgrnitev proračuna z možnostjo podajanja pisnih pripomb in predlogov. Sredi decembra pa bodo svetniki obravnavali še drugo branje proračuna. Monika Levanič Foto: ML torek • 1. decembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • (Ne)urejenost mesta Nevaren prehod za pešce, stari kiosk in dotrajane klopi V zadnjih dneh je v naše uredništvo, pa tudi na spletni naslov ptujske občine Izboljšajmo Ptuj, prispelo več pobud za ureditev nekaterih točk v mestu. Preverili smo, kako občina ukrepa in katere zadeve, ki morda kazijo podobo mesta, že urejajo. Urejenost mesta je gotovo tisto, na kar smo lahko bolj ali manj ponosni. In ker se zgolj z lepo veduto, ne moremo zadovoljiti, pa tudi zato, ker si želimo in zaslužimo urejeno in lepo mesto, smo na pobudo bralcev preverili, zakaj na nekaterih mestih stvari niso urejene. Izpostavljamo nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili vodstvu Mestne občine Ptuj. Zaprto stranišče na novem | ■ |VV parkirišču Čeprav je bilo parkirišče na Zadružnem trgu največja letošnja investicija, je očitno treba odpraviti še kar nekaj pomanjkljivosti in težav, preden bo vse začelo teči tako, kot mora. Dobili smo namreč informacijo, da so toaletni prostori zaprti oz. da stranišče sploh ni v uporabi. To so potrdili tudi na ptujski občini, a so dodali, da je od 16. novembra naprej odprto, in sicer vsak dan od 9.00 do 17.30. Pred časom smo dobili tudi informacijo, da elektro polnilnice ne delujejo, a so to takrat na občini zavrgli in dejali, da te služijo namenu. „Na elektro polnilnih postajah na parkiri- Dotrajan kiosk - čemu služi? Na parkirišču za Pošto je našega bralca zmotil stari, dotrajan kiosk, ki ne služi ničemur in je tako rekoč tam povsem po nepotrebnem. V njem se je pred uvedbo parkirnih avtomatov plačevala parkirnina, danes pa je povsem neuporaben. Na Mestno občino Ptuj smo naslovili vprašanje, kdo in kdaj ga bo odstranil. Odgovorili so: „Nov koncesionar za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja javnih parkirišč bo kiosk odstranil v decembru." S tem pojasnilom so žogico podali Javnim službam Ptuj, ki naj bi za to poskrbele. Zapornice na prehodu za pešce?! Tudi zapornice, ki so postavljene skorajda na samem prehodu za pešce, pri gostilni Ribič, so gotovo točka, ki ji bo treba posvetiti pozornost. Te motijo prehod čez cesto, sam prehod pa je narisan tako nespametno, da je po prečkanju mosta do prehoda treba hoditi po cestišču. Ko smo na občini vprašali, ali razmišljajo o tem, da bi prehod bolj funkcionalno uredili - tudi varnost je trenutno vprašljiva -, so dejali, da so o zadevi obvestili Medobčinske inšpekcijske službe, da preverijo zadevo na terenu. Upajmo, da bodo rezultati kmalu vidni. šču na Zadružnem trgu Ptuj lahko polnijo vsi uporabniki električnih vozil, ki imajo RFID kartico za aktiviranje elektro polnilne postaje upravljavca E-prihodnost, d. o. o. Trenutno je v Sloveniji izdanih okrog 200 kartic, s katerimi lahko uporab- niki polnijo na vseh elektro polnilnih postajah v Sloveniji, katerih upravljavec je E-priho-dnost, d. o. o. Elektro polnilne postaje so last MO Ptuj, v okviru garancijskega roka (24 mesecev) skrbi zanje dobavitelj opreme," so pojasnili. Krona nasipa od Term do mosta -dotrajane klopi, koši ... In če smo že pri bližini peš mostu, ki je gotovo ena izmed najbolj obiskanih turističnih točk našega mesta, je gotovo na mestu tudi razmislek o ureditvi pomembne peš poti od ptujskih Term do mosta. Gre namreč za „sprehajališče" tako domačinov kot turistov. Že kakšne bolje urejene klopi in koši bi naredili bistveno boljši vtis. „Se strinjamo s predlaganim in znano je, da se občani zelo radi sprehajajo po kroni nasipa, za kar je treba določiti način javne uporabe s primernim prostorskim dokumentom in določiti upravljavca ter nosilca vzdrževanja tako preurejene površine za javno uporabo. Trenutno krona jezera predstavlja servisno pot energetskega objekta, za katerega je podeljena državna koncesija," pa so na naše vprašanje in predlog odgovorili s ptujske občine. Na Panorami vendarle dva koša! Kdaj bodo klopi? Za konec pa vendarle ena spodbudna novica. Na Panorami so končno postavili dva koša za mešane komunalne odpadke, zraven so tudi opozorilne table za vodnike psov. Na vprašanje, ali bodo tudi tam postavili kakšne klopi za sprehajalce, pa niso odgovorili. Kakorkoli, tudi brez velikih finančnih vložkov bi lahko za mesto naredili veliko, pa čeprav morda z majhnimi koraki. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Podravje, Ptuj • Vendarle končano Imenovanje V Domu upokojencev Ptuj imenovana nova direktorica Čeprav so člani sveta zavoda Jožico Šemnički soglasno izbrali za novo direktorico Doma upokojencev Ptuj že aprila letos, je sodišče zaradi tožbe, ki jo je zoper sklep ministrstva za delo vložila nekdanja direktorica Kristina Dokl, imenovanje zadržalo do pravnomočnosti odločbe. A ker je upravno sodišče oktobra letos zavrnilo tožbo Doklove, so člani sveta zavoda dobili prosto pot in minuli teden Šemničkijevo imenovali za novo direktorico Doma upokojencev Ptuj za mandat 4 leta. Svet zavoda Dom upokojencev Ptuj je 20. aprila letos na svoji seji izbral in imenoval Jožico Šemnički za direktorico Doma upokojencev Ptuj. A zaradi tožbe Kristine Dokl, s katero je izpodbijala sklep ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z obrazložitvijo, da niso bili podani razlogi, ki bi lahko bili vzrok za njeno razrešitev, je Vrhovno sodišče odredilo, da se izbira in imenovanje novega direktorja zadržita. Zaradi teh zapletov so člani sveta zavoda Šemničkijevo (prav tako soglasno) imenovali za vršilko dolžnosti direktorice za dobo šest mesecev. V tem času so se stvari na sodišču končale, in ker je Doklova tožbo na upravnem sodišču zgubila, se je predsednik sveta zavoda Franc Kodela odločil, da na dnevni red tokratne seje uvrsti tudi imenovanje direktorice. Mestni svet in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta soglasje k imenovanju podala, v četrtek pa so se izrekli še člani sveta zavoda. Edini, ki je imel pomislek, je bil Oton Mlakar, ki je izrazil bojazen, da tvegajo tožbo. Zanimalo ga je namreč, ali bi po sklepu sodišča morali ponoviti izbiro, saj da sta bila zadržana tako imenovanje kot izbira. Da je njegov pomislek na mestu, so se sicer strinjali še nekateri člani zavoda, a so ostali pri svojem in Še-mničkijevo imenovali za novo direktorico. Ta je imenovana za mandat štirih let, in sicer do 30. novembra 2019. Člani sveta niso zgubljali časa in so novi direktorici takoj po imenovanju povedali, kaj od nje pričakujejo ter dali vedeti, da nikakor ne bo imela lahke naloge. Odgovorila je, da se zaveda, da jo čaka veliko dela ter da je v tem letu storila ogromno korakov k izboljšanju stanja. Mlakar je še dejal, da bo najbrž treba razmisliti o okrepitvi kadra v vodstvu Doma upokojencev Ptuj, s čimer so se strinjali tudi drugi člani, pa tudi nova direktorica. Nekaj besed so namenili še pobudam in vprašanjem. Pred- stavnica zaposlenih v enoti Koper Laura Babič Rihter je med drugim dejala, da si želijo, da bi bila direktorica večkrat prisotna v njihovi enoti, saj da imajo precej težav. Nakar je Šemnički-jeva pojasnila, da ima vsaka enota vodjo, ki te stvari v dogovoru z njo rešuje, da pa bo, po potrebi, tudi fizično večkrat obiskala koprsko enoto. Vprašanje Viktorja Pilinger-ja pa se je nanašalo na plačilo podjetju KPMG Slovenija, ki je izvajalo revizijo. Zanimalo ga je, ali je izdan končni obračun in koliko bo revizija v celoti stala. Šemničkijeva je potrdila, da so že dobili zahtevo za dodatno plačilo zaradi preseganja načrtovanega števila opravljenih ur dela, a si bodo, preden to točko obravnavajo na svetu zavoda, pridobili pravno mnenje, ali je to možno in zakonito. Dženana Kmetec Foto: DK Jožica Šemnički ni več le vršilka dolžnosti, temveč direktorica Doma upokojencev Ptuj. Člani sveta zavoda so imenovanje podprli brez večjih pomislekov, z izjemo Otona Mlakarja, ki je izrazil bojazen, da bi zaradi imenovanja svet zavoda lahko dobil celo tožbo. Kje bo medgeneracijski center, se še vedno ne ve Na predlog Žarka Markoviča pa bo svet zavoda pripravil plan dela za prihodnje leto, v katerem bodo izpostavili najpomembnejše točke, s katerimi se bodo ukvarjali. Med glavnimi je gotovo izgradnja oskrbovanih stanovanj oz. kot so ta projekt po novem poimenovali: medgeneracijski center. Franc Kodela, predsednik sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj je pojasnil, da dogovori s ptujsko občino tečejo. Najbolj verjetna pa je „nova stara" lokacija na parkirišču preko Doma upokojencev, saj lokaciji pri vrtcih Spominčice in Mačice iz različnih razlogov za gradnjo naj ne bi bili primerni. 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 1. decembra 2015 Slovenija • Število nevladnih organizacij v porastu; v šestih letih za njihovo delovanje skoraj dve milijardi Za društva, zavode in ustanove letno najmanj V Sloveniji je po zadnjih podatkih skupaj registriranih okrog 27.000 nevladnih organizacij (društev, zavodov ...). Za njihovo delovanje smo v oziroma v povprečju 300 milijonov na letni ravni. Predplačila društvom odslej tudi pri občinskih razpisih Dve leti zatem, ko nam je v 2013 uspelo s spremembo zakona o izvrševanju proračunov predplačila za nevladniške projekte zagotoviti pri nacionalnih razpisih, bodo od 1. 1. 2016 predplačila možna tudi pri občinskih razpisih. Državni zbor je namreč konec novembra potrdil novi Zakon o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017 in s tem tudi amandma k 33. členu, ki občinam dovoljuje tudi predplačila pri občinskih razpisih. Gre pa seveda le za možnost, ne pa za obvezo, zato bo od društev (oz. vseh NVO) po občinah odvisno, ali bodo to možnost izkoristila ali ne. Sicer pa zakon prinaša še nekaj novosti glede predplačil: - za razpise iz integralnega proračuna (t.i. domači nacionalni razpisi) in za občinske razpise določa, da mora biti predplačilo porabljeno v 150 dneh. Po predložitvi dokazil o porabi lahko izvajalec prejme novo predplačilo za naslednjih 150 dni. Pri tem velja, da (vsako) predplačilo ne sme presegati 30% vrednosti financiranja države ali občine. Pravilo o obvezni porabi prejetega predplačila v 150 dneh ne velja za projekte, pri katerih je financiranje nižje od 20.000 evrov in bodo v celoti realizirani v tekočem letu - tam se lahko predplačilo (ki znaša torej do 30% vrednosti financiranja) porabi tudi v daljšem obdobju od 150 dni in je torej lahko »odprto« celo koledarsko leto (ta izjema velja samo za razpise iz integralnega in občinskih proračunov, ne pa za razpise iz kohezije). - za razpise iz evropskih strukturnih skladov pa omenjeni zakon določa, da je treba predplačila porabiti v 120 dneh oz. da mora izvajalec najpozneje 120. dan predložiti dokazila o porabi predplačila. Takoj zatem lahko prejme novo predplačilo za naslednjih 120 dni. Vir: Ministrstvo za javno upravo Financiranje nevladnih organizacij (NVO) v Sloveniji poteka preko javnih razpisov in preko dohodninskih dotacij. Tako zadnji zbrani podatki kažejo, da so nevladne organizacije v letu 2014 skupaj prejele 300.212.505 evrov, od tega 296.557.715 evrov preko javnih razpisov (od ministrstev, občin, drugih proračunskih uporabnikov, FIHO in FŠO) ter 3.654.790 evrov preko dohodninskih dotacij. Leta 2013 nevladnim organizacijam rekordnih 334 milijonov Preverili smo, kako se je financiranje nevladnih organizacij v obdobju 2009 - 2013 spreminjalo. Analiza podatkov je pokazala, da je višina javnih sredstev, ki jih nevladne organizacije pridobijo iz javnih virov, rasla vse do leta 2011, ko je prvič prišlo do rahlega upada. V letu 2012 je nato sledila rast, v 2013 pa zopet padec. Če so leta 2009 nevladne organizacije skupaj prejele približno 280.839.180 evrov, od tega okrog 277.459.750 evrov preko Kaj so NVO Nevladne organizacije (s kratico NVO) so organizacije, ki jih lahko na lastno pobudo ustanovi vsak izmed nas. NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in imajo nekaj temeljnih značilnosti. So neprofitne, večinoma prostovoljne in prav vse morajo imeti neko obliko pravne osebe. V Sloveniji so to prvenstveno društva, ustanove in (zasebni) zavodi. javnih razpisov in 3.379.428 evrov preko dohodninskih dotacij, so leta 2010 prejele dobrih 37 milijonov več oziroma okrog 318.305.270 evrov, od tega okrog 314.892.970 evrov preko javnih razpisov in 3.412.296 evrov preko dohodninskih dotacij. Leta 2011 se je znesek financiranja zmanjšal za približno 3 milijone na skupaj okrog 315.148.200 evrov, od tega 311.379.338 evrov preko javnih razpisov in 3.768.903 evrov preko dohodninskih dotacij. Leta 2012 so nevladne organizacije skupaj prejele dobrih 10 milijonov več v primerjavi z letom poprej, in sicer skupaj 326.237.516 evrov, od tega okrog 322.291.143 evrov prek javnih razpisov in 3.946.373 evrov z dohodninskimi dotacijami. V analiziranem obdobju je bilo največje finan- ciranje nevladnih organizacij leta 2013. Nevladne organizacije so namreč skupaj prejele okrog 334.000.000 evrov oziroma dobrih 34 milijonov evrov več v primerjavi z letom 2014, od tega preko razpisov 330.700.000 evrov ter 3.599.946 evrov z dohodninskimi dotacijami. Največ denarja od občin in ministrstev Zanimalo nas je še, koliko sredstev so nevladne organizacije lansko leto prejele od občin, ministrstev, drugih proračunskih uporabnikov, Fundacije za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij (FIHO) in Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) ter DURS (pretežno sredstva iz dohodninskih Zavod Svetega Stanislava je lani prejel dotacij), a podatkov za leto 2014 nismo prejeli. Smo pa prejeli podatke za leto 2013, iz katerih je razvidno, da so največ, 102,8 milijona evrov prispevale občine, 101 milijon evrov drugi proračunski uporabniki (javni zavodi, agencije), 98,8 milijona evrov ministrstva, 28 milijonov evrov pa FIHO in FŠO. Od vseh nakazil proračunskih uporabnikov so po podatkih CNVOS 46 % sredstev (134,6 mio evrov) pre- Ormož • P&F Jeruzalem odprl vrata nove dvorane za penine po klasični metodi V prihodnje načrtujejo polnjenje 25.000 steklenic penin letno po klasični metodi Vinska klet P&F Jeruzalem je minuli četrtek slovesno odprla vrata nove dvorane za penine po klasični metodi. Odprtje prenovljenega dela kleti v Ormožu predstavlja pomemben mejnik za podjetje, saj gre za eno največjih investicij letošnjega leta, so sporočili iz podjetja. P&F Jeruzalem, ki velja za največjega slovenskega vinarja, namerava z novo pridobitvijo v prihodnje povečati proizvodnjo penine in na trgu predstaviti rose penino po klasični metodi. Slavnostnemu odprtju nove pridobitve so poleg številnih gostov prisostvovali lastnik podjetja in direktor P&F Holding Vino Vladimir Puklavec, hči in direktorica P&F Wineries B. V. Tatja- na Puklavec ter glavni enolog in direktor P&F Jeruzalem Mitja Herga, ki je ob tej priložnosti povedal, da so se sicer v podjetju lotili razvoja penine po klasični metodi že leta 2009: „Danes že lahko ponudimo prve količine teh penin na trgu. Da pa smo prišli do tega, smo morali vzpostaviti prave pogoje in revitalizirati del stolpne kleti, kjer so sedaj optimalni pogoji za fermentaci- Uspešen prodor na brazilski trg P&F Jeruzalem, ki izvaža vina v več kot 20 držav sveta, niza uspehe tudi na tujem. Na tekmovanju Encontro de Vino, enem večjih vinskih dogodkov Brazilije, je bil v izbor »TOP 5« uvrščen šipon&beli pinot 2013 iz linije Gomila. S kar dvema vinoma pa so se uvrstili tudi v izbor desetih najboljših vin za nakup Best buy Venda Vinhos, ki je potekal na uveljavljeni dvodnevni strokovni konferenci v Sao Paulu. K uspehom v tujini pa dodajajo, da je na policah trgovske verige Waitrose v Veliki Britaniji sedaj poleg preostalega izbora vin iz kleti prvič na voljo tudi šipon, so sporočili iz podjetja. Foto: Arhiv P&F Jeruzalem Lastniki kleti so skupaj z vinsko kraljico Sandro Vučko uradno odprli prenovljeno dvorano. jo in večletno zorenje penin. V prihodnje načrtujemo proizvodnjo 25.000 steklenic penine letno, predstaviti pa nameravamo tudi penino rose po klasični metodi.« Puklavec je čestital celotni ekipi ter dodal: »Kot pri vseh naših vinih skušamo tudi za klasično metodo zagotoviti optimalne pogoje za proizvodnjo in skladiščenje. Po zaslugi naših enologov in prodajalcev smo v preteklih letih uspeli razvijati proizvodnjo penečih vin hitreje, kot smo v začetku načrtovali. Tako bomo v naslednjem letu te količine podvojili in prepričan sem, da to še ne bo konec te uspešne zgodbe. Zato bi se zahvalil vsem, še posebej pa vodstvu in sodelavcem našega podjetja za uspešno izvedbo te nove investicije, ki so jo izvedli poleg rednega dela v vinarstvu.« Direktorica P&F Wineries B. V. Tatjana Puklavec pa je izpostavila vse večjo priljubljenost penin kleti P&F Jeruzalem na tujih trgih. Prepričana je še, da lahko s peninami po tradicionalni meto- di slovenske penine zastopajo na najvišji ravni. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je Herga ob tej priložnosti predstavil tudi drugo pomembno naložbo kleti: „Z novimi vinifikatorji so zagotovili možnost hladne maceracije belih in rdečih vinskih sort, prvič v zgodovini podjetja pa izpostavljajo vinifikacijo rdečih vin. Tako so povečali kapaciteto prevzemnega prostora za več kot 70 % in tudi kakovost prevzema grozdja, saj so z investicijo zagotovili predelavo grozdja brez vpliva zraka - torej brez oksidacije. Skupne investicije v posodobitev kleti so znašale 890.000 evrov." V nadaljevanju slovesnega odprtja je sledila zanimiva degu-stacija. Gostje so pod vodstvom enologa Roka Jamnika lahko poizkusili penino v treh fazah -od baznega vina, delno zorjene penine pa do končnega izdelka - penine Gomila Traditional Method, ki do popolnosti zori kar 50 mesecev. Monika Levanič torek • 1. decembra 2015 Podjetništvo Štajerski FEDNIK 7 evrov 300 milijonov evrov zadnjih šestih letih namenili vsega skupaj 1,8 milijarde evrov sredstev Foto: Črtomir Goznik preko štiri milijone evrov. jele nevladne organizacije, ki jim država priznava delovanje v javnem interesu. Proračunska javna sredstva je sicer v letu 2013 uspelo pridobiti 14.718 nevladnim organizacijam, kar je 60 % vseh obstoječih (cca. 26.000 je vseh). Lani več kot 22.000 aktivnih društev V zadnjih letih se število nevladnih organizacij (NVO) po podatkih Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) povečuje za okrog 650 na leto. 17. septembra 2012 jih je bilo na primer registriranih 25.065, od tega 22.490 društev, 2.324 zavodov in 251 ustanov. Konec oktobra 2015 pa je bilo skupaj registriranih 27.085 nevladnih organizacij, od tega 23.767 društev, 3.032 (zasebnih) zavodov in 286 ustanov. Kot še opozarja CNVOS, pa vse registrirane nevladne organizacije niso nujno tudi aktivne: „V skladu z uveljavljeno prakso med aktivne štejemo tiste, ki AJPES oddajajo svoja letna poročila in jih je v povprečju cca. 5 % manj kot registriranih. Podatki o aktivnih NVO so dostopni samo za predhodna leta, na voljo pa predvidoma vsakega septembra, ko AJPES priprava zbirne podatke o oddanih letnih poročilih. Aktivnih društev, zavodov in ustanov je bilo leta 2014 nekaj več kot 25.300." Podatki o društvih zajemajo tudi podatke o podružnicah društev in o mladinskih svetih. Iz podatkov so izvzeta društva, zavodi in ustanove, ki jih je ustanovila Republika Slovenija ali občine. i m ^///////////////////////z. Foto: ČG Preko sistema dohodninskih donacij (kar pomeni, da vsak dohodninski zavezanec v Republiki Sloveniji lahko že od leta 2007 naprej 0,5 % svoje dohodnine nameni za javno koristne namene) pa je leta 2013 del svoje dohodnine doniralo 374.928 dohodninskih zavezancev oz. 39,4 % vseh. Skupaj so donirali približno 3,6 milijona evrov, ki so se po podatkih Ministrstva za javno upravo porazdelili med 4.953 prejemnikov. Od vseh organizacij, ki so bile upravičene do dohodninskih donacij (to so poleg nevladnih organizacij tudi sindikati, politične stranke in verske skupnosti), jih po podatkih CNVOS 754 ni prejelo niti ene same donacije. Nevladne organizacije pa so prejele okoli 93 % vseh doniranih sredstev oziroma 3,36 milijona evrov. Največ sredstev lani Zavodu svetega Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti Preverili smo tudi, katerih 20 nevladnih organizacij je v letu 2014 prejelo največ sredstev iz naslova javnega financiranja (brez FIHO in FŠO). Na prvem mestu je z dobrimi štirimi milijoni evrov Zavod sv. Stanislava za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti, s 3,5 mio evrov sledi Waldorfska šola Ljubljana, z dobrimi tremi milijoni pa Gasilska zveza Slovenije in Sonček - zveza društev za ce-rebralno paralizo Slovenije. Na lestvici je na petem mestu z 2,7 mio evrov Vzgojno-izobraževal-ni zavod Antona Martina Slomška Maribor, z 2,6 mio evrov mu sledi Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske in sorodnih pravic Slovenije, z 2,3 mio evrov pa SŽ - Železniški zdravstveni dom Ljubljana. Na osmem mestu je po višini prejetih sredstev iz naslova javnega financiranja v lanskem letu z 1,9 mio evrov Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. Monika Levanič I Pravna oseba ZAVOD SV. STANISLAVA za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti 4.011.384,34 WALDORFSKA ŠOLA LJUBLJANA 3.557.736,39 GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE 3.090.238,87 SONČEK - ZVEZA DRUŠTEV ZA CEREBRALNO PARALIZO SLOVENIJE 2.967.574,38 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ANTONA MARTINA SLOMŠKA MARIBOR 2.757.670,18 ZDRUŽENJE SKLADATELJEV IN AVTORJEV za zaščito avtorske in sorodnih pravic 2.649.628,00 SŽ - ŽELEZNIŠKI ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA 2.338.665,94 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE-ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ 1.994.061,87 ŠENT - SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 1.860.692,98 ZAVOD ZA SOCIALNO OSKRBO PRISTAN 1.641.800,88 Ozara Slovenija nacionalno združenje za kakovost življenja 1.486.826,82 ZAVOD SV. FRANČIŠKA SALEŠKEGA za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti 1.380.577,99 PAPILOT Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja, Ljubljana 1.380.288,02 ZVEZA PARAPLEGIKOV SLOVENIJE 1.341.066,47 Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije 1.287.008,24 SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE - ZDRUŽENJE SMUČARSKIH PANOG 1.273.452,53 ZDRUŽENJE MULTIPLE SKLEROZE SLOVENIJE 1.262.998,80 YHD - DRUŠTVO ZA TEORIJO IN KULTURO HENDIKEPA 1.259.209,40 ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH IN SLABOVIDNIH SLOVENIJE 1.241.786,68 DRUŠTVO DISTROFIKOV SLOVENIJE 1.238.655,13 Hajdina, Draženci • 14. Gospodinjski večer Na večeru tradicije in zdrave hrane V občini Hajdina aktivno delujejo štiri društva žena, deklet in gospodinj, ki dajejo velik poudarek ohranjanju oz. obujanju dediščine na različnih področjih. Tradicionalni Gospodinjski večer, v Društvu gospodinj Draženci ga pripravljajo že 14 let, na katerem društva žena, deklet, gospodinj, kmetic s Ptujskega in širše tekmujejo v izdelavi ročno izdelanih rezancev, vsako leto obogatijo tudi z osrednjim celoletnim projektom. Letošnji je bil posvečen marmeladam. Na tekmovanju v ročni izdelavi domačih rezancev je letos tekmovalo 14 ekip društev žena. Ustekleničile so okrog 80 vrst marmelade iz prvenstveno domačih surovin, ki so jih nabrale v Halozah in v domačih sadovnjakih oz. vrtovih, tudi iz zelenega paradižnika, čebule, vrtnic, jurke z orehi, lešniki, bučnicami in podobno. Na članice je ponosen tudi župan Stanislav Glažar, Občina Hajdina pa jim je zaupala tudi izdelavo letošnjih poslovnih oz. prazničnih daril. Za te namene so napolnile 200 stekleničk z različnimi marmeladami. Predsednica Društva Zdenka Godec je na letošnjem gospodinjskem večeru pozdravila predstavnice vseh 14 društev, ki so ga tudi letos pripravile v sodelovanju s Svetovalno službo KGZ Ptuj. Ročno izdelavo rezancev je ocenila komisija pod vodstvom Mojce Metličar iz KGZS. Kriteriji so bili priprava delovnega mesta, racionalna izraba materiala in časa, čistoča pri delu in videz izdelkov. Naj rezance so po teh kriterijih letos izdelale članice Društva podeželskih žena občine Markovci. Za kulturne trenutke so na letošnjem gospodinjskem večeru poskrbele ljudske pevke KD Skorba. Po končanem tekmovanju so se udeleženke večera po-veselile na družabnem srečanju. MG Letošnji projekt so članice Društva gospodinj Draženci posvetili marmeladi. Razstavile so okrog 80 vrst marmelade, organizirale so tudi marmeladni bazar. Postregle pa so tudi z marmelado za odpornost, ki so jo pripravile iz litra terana oz. refoška, 25 dag borovnic, 25 dag brusnic, 25 dag suhih sliv brez koščic in 250 dag temnih rozin, dveh dl medu, žlice cimeta in žličke ingver-ja v prahu. Ta marmelada preizkušeno pomaga vsem tistim, ki so „na tleh", utrujeni, slabokrvni in malodušni. Zadostovali bosta že dve žlički brez kruha na dan, so povedale inovativne in kreativne Draženčanke. / Slovenska Bistrica • Direktor leta je postal Vlado Leskovar Direktor, podjetnik in obrtnik leta 2015 prejeli haložanko Že vse od leta 2001 novinarji, ki delujejo na Bistriškem, in Tednik Panorama vsaki dve leti imenujejo podjetnika, direktorja in obrtnika, ki je s svojim delom zaznamoval gospodarstvo na območju občin Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica in širše. Letos je naziv direktor leta prejel Vlado Leskovar iz Impola, podjetnik leta je postal Vladimir Jelen iz podjetja Temat in obrtnik leta Dušan Iršič. Vlado Leskovar je podpredsednik upravnega odbora skupine Impol. »Skupina Impol tudi letos dosega nadpovprečne poslovne rezultate, za kar lahko nesporne zasluge pripišemo prav letošnjemu prejemniku Vladu Lesko-varju,« se je glasila obrazložitev. Podjetnik leta je postal Vladimir Jelen iz Slovenske Bistrice, ki se je s podjetjem Temat letos že pojavil v širši javnosti kot nomi-niranec za slovensko gazelo leta. Podjetje, ki zaposluje 14 ljudi, je usmerjeno predvsem v tujino. Obrtnik leta pa je postal Dušan Iršič, ki vodi športno-rekreacij-ski center in gostišče Iršič. Nagrajenci so prejeli miniature skulpture Haložanke Francija Černelča. Kot je povedal osrednji organizator prireditve Bojan Sinič: »Haložanka simbolizira vztrajnost, odločnost in trpljenje, kar je na neki način podobno direktorskemu delu.« Mojca Vtič FOTO: Bojan Sinič Direktor leta Vlado Leskovar, podjetnik leta Vladimir Jelen in obrtnik leta Dušan Iršič. Foto: MG 8 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 1. decembra 2015 Sveti Tomaž • Projekt Varno na kolesu Petošolci opozorili na nevarne odseke Petošolci Osnovne šole Sveti Tomaž so tomaževskim svetnikom in svetnicam pogumno predstavili konkretne predloge, kako izboljšati prometno varnost najmlajših kolesarjev. Tomaževski petošolci so konkretne predloge, kako izboljšati prometno varnost najmlajših kolesarjev, predstavili tomaževskemu občinskemu svetu in županu. 17 učencev petega razreda pod vodstvom učiteljice Zvon-ke Lalič sodeluje v vseslovenski kolesarski pobudi Varno na kolesu. Prvotni namen projekta je, da se otroci zavedajo, kako pomembni sta varnost in odgovornost v prometu. Opozarja pa tudi na problematiko neure-j ene kolesarske infrastrukture v marsikaterem slovenskem kraju. To so na ustvarjalen način v prvem sklopu projekta spoznavali tudi tomaževski petošolci, najprej v učilnicah, nato pa na terenu skupaj s predstavnikom v Svetu za preventivo in vzgojo občine Sveti Tomaž Ivanom Ra-kušo. Slednji je bil presenečen, da so otroci prepoznali toliko nevarnosti v cestnem prometu. Petošolci pa so ugotovitve in konkretne predloge, kako izboljšati varnost najmlajših kolesarjev v prometu, predstavili tudi članom tomaževskega občinskega sveta. Predlagali so ureditev nekaterih nevarnih cestnih odsekov, med drugim tudi ureditev regionalne ceste v centru Sv. Tomaža, ki je precej ozka in nevarna tako za pešce kot kolesarje. Rešitev vidijo v razširitvi ceste in izgradnji pločnikov. Učenci so na določenih odsekih predlagali tudi izgradnjo kolesarskih stez, treba pa bilo urediti tudi križišče v neposredni bližini šole. Župan Mirko Cvetko je po slikoviti predstavitvi nevarnih poti za kolesarje učencem obljubil, da bodo v prihodnje z investicijami poskušali zagotoviti čim boljšo prometno varnost najmlajših in drugih. Monika Levanič SI. Bistrica • 100. srečanje Kluba novinarjev »Nacionalni mediji so na nas pozabili« »Slovenska Bistrica se je lahko od nekdaj pohvalila z nadpovprečnimi novinarji in novinarkami, vmes s profesionalnimi dopisniki večjih nacionalnih in regionalnih medijev, nazadnje pa so jo prav ti povsem pozabili,« je ob jubileju Kluna dejal urednik, novinar lokalnega časopisa in prvi mož kluba Bojan Sinič. Klub novinarjev Slovenska Bistrica - KLUN se je prvič srečal 15. decembra 2005. In to neformalno druženje ne le novinark in novinarjev, tudi fotoreporter-jev, snemalcev, napovedovalcev in moderatorjev, se je porodilo povsem spontano, po naključju, je pojasnil Sinič. Na mesečnih srečanjih, ki so namenjena predvsem medsebojnemu pogovoru in debati o aktualnih dogodkih na Bistriškem, člani Kluna vsakokrat zamenjajo tudi dve fotografiji na stenah kava bara v Slovenski Bistrici, kjer že od leta 2009 deluje tudi tako imenovana Galerija Klun. Do danes je bilo v tej nevsakdanji galeriji na ogled že 137 novinarskih fotografij, te dni pa je po 24 fotografij po izboru Danila Utenkarja mogoče videti tudi v bistriškem gradu. MV Podravje • Po sledeh pisma: ali je Polskava že »mrtva reka«? Vodni živelj uničujejo ones Po tem, ko so videmski svetniki izrazili zaskrbljenost zaradi onesnaženja podtalnice, eden je celo trdil, ptice. JlkLJ ■ ¿m^rme- .i., .-¿r-. Ali je res tako, smo povprašali Zvoneta Petka, predsednika Ribiške družine Ptuj, zanimalo pa nas je tudi, kakšne so o tem ugotovitve komisije za gospodarjenje z vodami, kako onesnažena je dejansko Pol-skava in ali je res, da je življenje v tej vodi že skoraj povsem uničeno. Polskava ni mrtva, je pa močno ogrožena »Polskava vsekakor nikakor ni mrtva reka, je pa res, da se naseljenost z ribami v njej močno spreminja, glede na količino padavin, raznih onesnaženj, pa tudi prekomernih odvzemov vode za potrebe zalivanja kmetijskih površin,« odgovarja Petek in zadevo konkretizira: »Do sedaj smo imeli samo en primer, ko nas je ribič obvestil, da je nekdo izčrpal preveč vode, zaradi česar je Polskava za krajši čas celo prenehala teči. Sicer pa, več ali da je 1 Foto: M. Ozmec Poleg domnevnih onesnaževalcev (na fotografiji) ogrožajo ribe v Polskavi tudi agromelioracijski in kmetijski ukrepi ter ribojede ptice. manj so onesnaženi vsi vodotoki na območju ptujskega ribiškega okoliša, eni bolj, drugi manj, pri čemer ugotavljamo, da ima na stanje rib v naših vodah največji vpliv človek s svojimi nesmiselnimi posegi v vodotoke. V kratkem bomo po vsej verjetnosti v reki Polskavi morali opraviti intervencijski izlov na gradbišču v Tržcu. In šele tedaj se bomo lahko konkretneje pogovarjali o naseljenosti rib v njej, brez inventari-zacije dejansko ne gre.« Foto: Bojan Sinič Slovenska Bistrica • Quadrofoil naj bi do leta 2018 zaposlil do 200 ljudi Iz leta v leto - iz obljube v oblj Podjetje Quadrofoil naj bi proizvodnjo ekoloških električnih plovil na Pragerskem začelo maja prihodnje leto. Pred dobrim letom so s podjetja sicer sporočili, da naj bi proizvodnja potekala v Slovenski Bistrici in da naj bi bila do konca 2015 (torej letošnjega leta) vzpostavljena že serijska proizvodnja. A so letos proizvedli le 200 plovil. Zakaj je prišlo do zakasnitve, nam v podjetju niso odgovorili, pač pa so povedali le, da proizvodnja plovil trenutno poteka v prostorih podjetja Impol Slovenska Bistrica. »Quadrofoil trenutno ponuja dva modela, ki se razlikujeta v moči motorja in kapaciteti baterij. Cena modela s 3,7 KW motorjem je od 15.000 evrov dalje, medtem ko se cena močnejšega modela s 5,5 KW motorjem začne pri 22.000 evrov. Proizvodnja plovil že aktivno poteka, investicija v lastno proizvodnjo pa je načrtovana v začetku leta 2016.« Lastna proizvodnja plovil naj bi bila prihodnje leto vzpostavljena na Pragerskem v industrijskem kompleksu nekdanje opekarne. V letu 2016 načrtujejo zaposlitev 40 ljudi Tako v podjetju Quadrofoil ocenjujejo, da bi lahko v začetni fazi proizvodnje izdelovali okoli 100-300 plovil mesečno. Vzpostavitev proizvodnje pa pomeni tudi odprtje novih delovnih mest (brezposelnost v Slovenski Bistrici je tik pod državnim povprečjem in je septembra znašala 11,7 odstotka). »Glede na sedanja pri- Foto: Mojca Vtič Na Pragerskem naj bi naslednje leto zaživela proizvodnja quadrofoila »Ker se interes med kupci nenehno povečuje, potrebujemo dodatne proizvodne prostore in nove sodelavce. V prvi fazi gradnje bodo trenutni objekti ohranjeni in bo dodana samo infrastruktura, ki jo potrebujemo za zagon proizvodnje. V kasnejši fazi investicije pa načrtujemo popolno odstranitev predhodnih objektov in gradnjo sodobnih proizvodnih in poslovnih prostorov. Začetek gradnje in posledično proizvodnje sta v veliki meri odvisna od zimskih razmer. Cilj je vzpostaviti ne samo napredne prostore za proizvodnjo plovil, temveč visokotehnološko okolje, kjer bodo naše ekipe premikale mejnike in razvijale nove izdelke, ki bodo nenehno spreminjali način, na katerega dojemamo plovbo v sladkih in morskih vodah,« je povedal Marko Popovič. Foto: ML torek • 1. decembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 9 naževalci, posegi in ribojede ptice Polskava zaradi onesnaženja in posegov v naravo že skoraj brez rib, v Ribiški družini Ptuj dodajajo, da vodni živelj ogrožajo tudi ribojede Videmčan Dušan Serdinšek trdi, da je podtalnica že precej onesnažena: »V Tržcu smo nesli vodo iz zasebnih vodnjakov na analizo in v njej so ugotovili nekatere primesi, presežene za 300 %! Ko smo na spletu poiskali razlago, za kakšne primesi gre, smo ugotavljali, da so med njimi nekatere dokazano rakotvorne. Vzroka za onesnaženje ne vemo, ali je Perutnina ali kdo drug; to bi lahko bili tudi zasebni kmetovalci s prevelikimi količinami uporabe gnojnice, kajti časi, ko je nekdo imel pri hiši kravico in nekaj pujsov ter domačo gnojnico zlil po svojem travniku, so minili. Sedaj pa k nam prihaja še avtocesta. Vedite: Polskava je že skoraj mrtva reka!« Začelo se je z regulacijo vodotokov... Upravni odbor Ribiške družine Ptuj pa je ugotovil veliko skrb zbujajočih dejstev. Današnje klavrno stanje Polskave pripisujejo predvsem štirim osnovnim vzrokom: »Ugotavljamo, da se je vse začelo z nekda- njo regulacijo, saj so tudi vodotok Polskave uredili kot kanal, da bi vodo v njem čim hitreje in po najkrajši poti odvedli v Dravinjo ter naprej v Dravo. Pri tem pa ni bilo storjeno prav nič, da bi lahko imele ribe skrivališče pred ribojedimi pticami in drugimi dejavniki, ki vplivajo na življenje v vodi. Kasnejše »vodnogospodarske ureditve«, Foto: Črtomir Goznik Vse še ni izgubljeno... Po vseh naštetih trditvah in dejstvih lahko torej (s skromnim navdušenjem) ugotovimo, da Polskava vendarle ni brez vodnega življa; kljub temu pa z odnosom do tega vodotoka še zdaleč ne moremo biti zadovoljni, saj je stanje v njej očitno vedno slabše. Zato ne bi škodilo, če bi posamezniki ob skrb vzbujajočih ugotovitvah in pobudah posredovali tudi kakšno primerno rešitev, ki bi jo lahko tudi realizirali, tudi s pomočjo države, saj ji ribiči plačujejo ne tako majhne koncesnine. Pa tudi občine, na območju katerih so vodotoki, bi lahko s povečano skrbjo in vplivom na lastnike elektrarn ter vseh, ki s svojimi ukrepi ali posegi vplivajo na vodotoke, zagotovo lahko pomagale do kakovostnejši ter z ribami bolj bogatih voda. Martin Ozmec enostranske izravnave rečnega dna in brežin (Sestrže leta 2013) ter poseki obrežne vegetacije (Lancova vas-Sestrže 2014) pa še dodatno onemogočajo varno življenje rib v vodi.« Migracijo rib onemogočajo vodne pregrade V RD Ptuj so prepričani, da ribji zarod ogrožajo tudi vodne pregrade, ki so brez funkcionalnih prehodov za ribe, kajti »s tem onemogočajo ribam migracijo iz Drave in Dravinje na drstišča v Polskavi. »Pred pogonom elektrarne smo ribiči dali negativno mnenje, ker ribja steza ni funkcionalna, žal pa to ni bilo nikoli upoštevano. Preko jezu ni nobenega pretoka, zaradi česar prihaja do pogina rib. Te poginule ribe, ki plavajo na površju za jezom v Polskavi, so lahko prav tako vzrok onesnaženja vodotokov in podtalnice. Poleg tega so vse bolj pogosta onesnaževanja s strani kmetijstva, zaradi prekomernega gnojenja in škropljenja ter tudi industrije, predvsem bio-plinarne PP.« Velika nevarnost so tudi kormorani in sive čaplje Po mnenju RD Ptuj pa predstavljajo veliko nevarnost za vodni živež, predvsem ribe, tako v Polskavi kot vseh drugih vodotokih na območju RD Ptuj, tudi ribojede ptice: »Predvsem kormorani in sive čaplje. Posebej je ogrožen ribji nezaščiten zarod v Polskavi, kjer so zaradi kanalske izvedbe struge in nesonaravnega vodnogospodarskega urejanja struge ribe še bolj izpostavljene ribojedim pticam. Ptujski ribiči smo veseli, da občani opozarjajo na stanje vodotokov v svoji občini Videm, saj so ti del njihovega okolja. Sami kljub opozarjanjem ne moremo narediti vsega, smo pa veseli vsake pobude, posebej pomoči občanov in občin ob naših vodotokih. Vsakoletni kazalnik spremljanja ribje populacije v Polskavi kaže na veliko ogroženih avtohtonih vrst rib. Za natančnejši prikaz vodnega življa v Polskavi bi bilo treba opraviti ponovno inventarizaci-jo Polskave, ki pa je sami ribiči finančno nismo sposobni.« M. Ozmec ubo ... čakovanja in obete menimo, da bomo v prihodnjem letu lahko povečali število zaposlenih na približno 40 ljudi. Zaposlovali bomo delavce v proizvodnji in inženirje, dizajnerje, vodje projektov, strokovnjake s področja mednarodnega poslovanja, prodajne in nabavne referente ipd. V vsakem primeru pa bomo iskali ljudi, ki bodo v prvi meri verjeli v naš projekt in na svojem strokovnem področju tudi poskrbeli za njegov nadaljnji razvoj,« pravi Marko Popovič iz podjetja Quadrofoil. Sicer pa v podjetju, ki izdeluje edinstvena ekološka plovila, načrtujejo, da bodo do leta 2018 zaposlili od 130 do 200 ljudi. »Prihodnost podjetja vidimo v vlogi nosilca inovativne, ekonomične in zelene tehnologije na področju plovbe. Qua-drofoil je na vodi to, kar je Tesla v avtomobilistični industriji in Pipistrel v letalstvu. Cilj je doseči in preseči ta pričakovanja in vlogo, ki nam jo pripisujeta lokalna in svetovna javnost.« Kot je še dejal, od predstavitve plovila beležijo izjemno zanimanje in povpraševanje. Prvi kupci naj bi prihajali iz 20 držav, prav tako pa že sprejemajo naročila za drugo polovico 2016. Mojca Vtič Podravje, Ptuj • Skupnih 60 let Gasilske zveze Med gasilci ni prostora za karieriste in zaslužkarje Ob 60-letnici Gasilske zveze Ptuj so v drugi polovici novembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu pripravili svečano akademijo, na kateri so poleg predstavnikov sedanjih občinskih gasilskih zvez in občin sodelovali tudi gostje iz gasilske zveze Slovenije in sosednje Hrvaške. Foto: M. Ozmec JoštJakša, predsednik GZS: »Naše načelo je pomagati, ne pa služiti!« Svojo čestitko ob 60-letnem jubileju zveze je dodal tudi predsednik gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša, ki je ob tem poudaril: »Gasilci smo najmočnejša sila na področju zaščite in reševanja v državi, to se je do sedaj že večkrat dokazalo in se bo zagotovo tudi v prihodnje. Zato država v izrednih primerih, ujmah in nesrečah, brez nas enostavno ne more več normalno funkcionirati. Med gasilci ni mesta za karieriste. Naše načelo je pomagati, ne pa služiti!« mladino, tako da se za prihodnost gasilstva na Ptujskem ni treba bati!« Skozi bogato zgodovino gasilstva na Ptujskem, vse od rimskih časov naprej, se je v daljši predstavitvi v besedi in sliki sprehodila zgodovinarka Marija Hernja Masten, ki je obljubila, da bodo o tem v kratkem izdali tudi posebno publi- kacijo. Svoje spoštovanje do vseh generacij gasilcev, ki so ustvarjali zgodovino gasilstva na Ptujskem, je izrazil župan Miran Senčar, ki je v imenu vseh občanov izrazil tudi globoko zahvalo za njihovo humano delo: »Gasilci ste ljudje z visokimi etičnimi načeli, zato vam obljubljam, da bo MO Ptuj v okviru svojih možnosti tudi v prihodnje nudila vso potrebno moralno in materialno pomoč. Hvala vam za vsa vaša plemenita dejanja!« V imenu Uprave za zaščito in reševanje je gasilcem čestital tudi vodja ptujske izpostave Dragan Murko, v imenu vseh županov in predstavnikov sosednjih občin pa kidričevski župan Anton Leskovar. Ob jubileju so zaslužnim posameznikom, društvom in organizacijam izročili jubilejne gasilske plakete, slovesnost pa so z bogatim kulturnim programom popestrili vokalni solist Peter Gojkošek ob klavirski spremljavi Žive Horvat, ženski gasilski pevski zbor GZ Gorišnica pod vodstvom Alenke Šalamun ter moški gasilski pevski zbor PGD Hajdoše pod vodstvom Jožeta Drnikoviča. Po akademiji so za vse udeležence pripravili bogato pogostitev. M. Ozmec V imenu vseh sedanjih občinskih gasilskih zvez - De-strnik, Dornava, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Trnovska vas-Vitomarci, Videm in Ptuj - je okoli 180 gostov pozdravil Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, ki je poudaril, da se minulih 60 let spominjajo s ponosom: »S ponosom se lahko ozremo vse do leta 1955, ko so nastale tedanje občinske gasil- ske zveze. Čeprav smo se leta 1995 razšli, nas še vedno družijo isti cilji - pomagati sočloveku in ljudem v stiski. Od tedaj se je na ptujskem območju na področju gasilstva zgodilo veliko sprememb. Bogatejši smo za številne nove pridobitve, , povečala se je strokovna usposobljenost gasilcev. In kar je najpomembnejše,v svoje vrste nam je uspelo privabiti tudi Foto: M. Ozmec Ob jubileju so najzaslužnejšim posameznikom, društvom in organizacijam izročili jubilejne gasilske plakete. 10 Šia/m&TEDNIK Kultura torek • 1. decembra 2015 Filmoljub . Ptuj • Ana Frank - Zgodba za sedanjost Projekt tolerance, strpnosti in človečnosti Na Maistrov dan so v avli Gimnazije Ptuj odprli potujočo razstavo, ki v Sloveniji poteka pod naslovom Ana Frank < Zgodba za sedanjost. Na ogled bo do 15. decembra. C i n e p l exx in Ko l osej Maribor Gre za mednarodni projekt, v katerem danes sodeluje že več kot 60 držav sveta. Po razstavi vodijo učenci in dijaki, ne pa strokovnjaki in kustosi, kot smo to vajeni. Na Ptuju po razstavi vodijo Nika Kozoderc, Mihaela Stočko, Matic Repič, Nejc Rus, Matevž Hernja in Tadej Pihler. „Gre za to, da učenci iste starosti, kot je bila Ana Frank, ko je pisala dnevnik v skrivališču, predstavijo njeno zgodbo in jo lahko primerjajo s svojim življenjem danes. V bistvu gre za drugačen način učenja in podajanja znanja. V povezavi z Ano Frank mladi spoznavajo tudi II. svetovno vojno v Sloveniji in da ta ni bila samo v Nemčiji in na Nizozemskem. Vsa besedila, ki so na panojih, so tudi v brajici, tako da je razstava dostopna tudi slepim in slabovidnim. Slovenija je prva država, ki je to naredila. Pogovarjamo se o diskriminaciji, a se ne zavedamo, da se ta okrog nas stalno dogaja. Videči lahko gredo na razstavo kadarkoli, medtem ko nekdo, ki je slep oz. slaboviden, tega ne more. To nas je tudi vodilo k temu, da smo vsa besedila V avli Gimnazije Ptuj je na ogled potujoča razstava Ana Frank - Zgodba za sedanjost. zapisali v brajico. Razstavljena pa je tudi maketa skrivališča Ane Frank, ki jo lahko slepi otipajo," je povedala vodja mednarodnega projekta Ana Frank v Sloveniji Monika Montanič. Projekt so razširili še z literarnim natečajem z naslovom Ana Frank - Njeno sporočilo moji generaciji. Vseh 157 spisov jih je presenetilo z izjemno globoko sporočilnostjo. Na otvoritveni slovesnosti je v imenu Gimnazije Ptuj govoril pomočnik ravnateljice Branimir Rokavec. „Izjemno pomembno se mi zdi, da spoznamo Ano Frank, ki si je želela tisto, kar mi imamo: svobodo, šolanje, hojo po parkih, tek, ljubezen, vendar ji to ni bilo dano. Pomembno je sporočilo njenega dnevnika, da naj se nikoli več ne povrnejo tisti časi, ko človek več ni bil človek. Mislim, da bo razstava pripomogla k temu, da se bodo vsaj nekateri zamislili nad tem, kaj se na tem svetu do- gaja, in da se nikoli več ne bi ponovilo." Odprtja razstave se je udeležila tudi predstavnica kraljevine Nizozemske Cora Arts. V imenu veleposlaništva se je zahvalila za povabilo. Povedala je, da je na Nizozemskem Ana Frank znak upanja. Ta razstava lahko predstavlja način, s katerim lahko učimo tolerance do drugih religij, ras, do drugače spolno usmerjenih. MG Nova vas • Srečali so se ljudski pevci in godci Med pevci je zmeraj veselo Hišni ansambel Društva upokojencev (DU) Markovci je v soboto, 21. novembra, v Novi vasi pri Markovcih priredil srečanje skupin ljudskih pevcev in godcev. Poleg gostiteljev se je predstavilo 14 gostujočih skupin. Ljudska pesem je v vaško dvorano privabila številne obiskovalce. S pesmijo Zvezde žarijo in polko Po domače so prireditev začeli domačini, člani Hišnega ansambla DU, ki ga sestavljajo Franc Panikvar (vodja), Ivanka Matja-šič, Rozalija Slana, Janez Bezjak, Konrad Kristovič in Alojz Vese-lič. Nadaljevale so pevke ljudskega petja FD Antona Jožeta Štrafela Markovci. Za njimi so se predstavile skupine pevcev in godcev: KDL Jezero, Taščica KUD Rače, Urbančanke, Maksa Furjana Zavrč, Stari prijatelji iz Kicarja, FD Pobrežje, Štiripe-resna deteljica, Jesenski biseri, Lukarce Dornava, DU Videm, KD Sela, Mejaši iz Repišč in Vaški godci iz Andraža. Prireditev, ki jo je povezovala Irena Pukšič, so nastopajoči sklenili s skupno pesmijo z naslovom Na svetu lepše rožce ni. Po prireditvi so organizatorji, nastopajoči in gostje v veselem razpoloženju druženje nadaljevali ob zakuski, petju, igranju in plesu. Za pripravo pogostitve so se potrudile tudi članice vaškega aktiva podeželskih žena, ki so v krušni peči spekle ocvirkovke. MZ Člani Hišnega ansambla DU Markovci (na posnetku) so prireditev deželi organizirali četrto leto zapovrstjo. Foto: MZ Godemo in pojemo v korantovi Makole • Fotomonografija Milana Sternada Obujene pozabljene podobe Makol Fotograf Milan Sternad iz Makol, ki v objektiv lovi trenutke že več kot 50 let, je v fotomonografiji Makole združil dve ljubezni - zbiranje starih razglednic in fotografij ter fotografiranje. Pri izbiri del, ki so našla prostor v fotomonografiji, ki jo je izdal v samozaložbi, mu je pomagal mojster fotografije Stojan Kerbler. »Projekt Makole je zahtevna stvar, ker združuje stare fotografije in zdajšnje, zato me veseli, da imajo fotografije dovolj prostora in da ta dvojnost ne moti. Ob tem pa se vidi, da je avtor fotograf, saj ga ni zanimalo zgolj zbiranje kot tako, ampak tudi slika,« je povedal Kerbler. Z objavo fotografij je Sternad pred pozabo rešil podobe sicer že pozabljenega obdobja. Najstarejša fotografija sega v leto 1910, leta IMOmsI tjeualeclokalneg ¡d Pohorjem iir H Foto: Mojca Vtič Priznani slovenski fotograf Stojan Kerbler je predstavil fotomono-grafijo Makole fotografa Milana Sternada (levo). najstarejša razglednica pa je iz leta 1898. In zakaj se je Sternad odločil za izdajo fotomonografije v nakladi 600 izvodov? »Odločitev je temeljila na prigovarjanje drugih, ob tem Makole nimajo podobne zbirke,« je odgovoril in dodal, da ga občina pri izdaji ni podprla, tako da je strošek pokril Sternad ob pomoči poljčanskega podjetja Eurel. Mojca Vtič Zadnji lovec na čarovnice Foto: splet Vsebina: Pred davnimi časi nekje daleč stran je pogumni viking Kaulder vodil svojo skupino hrabrih bojevnikov v boj proti vsemogočni Čarovnici sveta. Podvig mu seveda uspe, toda umirajoča zlohota ga tik pred svojim bridkim koncem obsodi na najhujšo možno kazen: življenje. Kaulder namreč postane nesmrten. 800 let pozneje se z bremenom, ki je nesmrtnost, prav fino spopada. Uživa, osvaja ženske drugo za drugo in občasno s sveta spravi kakšno čisto pravo čarovnico. Ob sebi ima zvestega pomočnika Dolana, ki je že 36. Dolan po vrsti. Ko Dolan umre sumljive smrti in mu dodelijo Dolana 37, začne raziskovati nevarno zaroto. Nekdo hoče znova obuditi Čarovnico sveta ... Že vsebina nam da slutiti, da gre za film, ki ga bo najbrž razumela le mladina. In res, podoba, struktura in ritem filma so takšni, da starejše občinstvo najbrž ne bo vedelo, zakaj bi takšen film sploh moral obstajati, kaj šele, da obstaja dovolj gledalcev, ki bi ga šli gledat v tolikšnem številu, da bi pokril svoj proračun. Filmu nikakor ne moremo očitati, da predstavlja enostaven in enoplasten fantazijski svet. Čeprav se zgodba odvija v sedanjosti, je ta prežeta z nadnaravnimi elementi, zato gre za sicer pogumen poskus ekranizacije v književnosti zadnjega časa precej priljubljenega magičnega realizma. Toda takšen svet je še težje predstaviti oz. prodati bralcu in gledalcu, saj bi zgolj filmska ekspozicija trajala en cel film. Pravzaprav je ta film natanko to: ekspozicija enega sveta. Scenaristi so se zato odločili, da ne bodo uporabljali uvodnih napisov za pojasnjevanje gledalcu, niti glasu glavnega junaka, ki bi iz ozadja razlagal, kaj gledamo. Namesto tega so se odločili, da bodo različne elemente vpeljevali lepo po vrsti, drugega za drugim. Zato zgodba, čeprav obarvana detektivsko, deluje kot pot od A bo B, vmes pa junak pridno in v slogu turističnega izleta obišče različne gradnike in osebe. S tem morda ne bi bilo nič narobe, če ne bi zaradi tega trpela zgodba. Ko junak namreč zaide v kakšno godljo ali slepo ulico, pač stopi do nečesa, česar gledalec do tistega trenutka še ni videl ali vedel za to, in ta nova stvar vse postavi na svoje mesto. Takšna metoda neznanih elementov, ki se prikažejo ravno v najhujši stiski in rešijo junaka, se imenuje 'deus ex machina' in v pripovednih zvrsteh velja za nezaželeno, saj kaže na lenobo avtorja. Tako scenaristi razkrivanja sveta niso znali predstaviti tako, da gledalec ne bi imel občutka, da je ob vsaki junakovi zagati prevaran znova in znova. Zato film ne premore niti malo napetosti in vse tiste grozne akcijske norosti so videti le kot kup pocenske računalniške grafike, ki jih je v drugi polovici filma že prav naporno gledati. Ljubezenska zgodba je pravzaprav komična, kar se vidi tudi na obrazih gledalcev, za katere se zdi, da v vsej tej zmešnjavi sploh niso vedeli, kam prizori, ki jih snemajo, v filmu sploh spadajo. K temu pripomorejo seveda tudi precej plitki dialogi. Rezultat je nekakšna naporna in dolgočasna zmešnjava, ki je ne more rešiti niti Michael Caine, ki sicer s svojo izobražensko prisotnostjo zresni še tako neumen film. In več kot očitno je, da Vin Diesel kljub fenomenalnemu uspehu franšize Hitri in drzni izven nje nima karizme, da bi zgolj njegovo ime pritegnilo občinstvo. Matej Frece The Last Witch Hunter Igrajo: Vin Diesel, Elijah Wood, Rose Leslie, Olafur Darri Olafsson, Julie Engelbrecht, Michael Caine Režija: Breck Eisner Scenarij: Cory Goodman, Matt Sazama, Burk Sharpless Žanr: fantazijski akcijski Dolžina: 106 minut Leto: 2015 Država: ZDA Foto: MG Reportaža iz Miamija Zgodba za knjižnico ter novinarka ESPN Strani 12 Dejan Zavec Končal kariero in odšel med legende Stran 13 Boks »Vaše srce vedno bije zame in moje bo vedno bilo za vas« Stran 13 Rokomet Rutinirana zmaga Ormoža Stran 13 Nogomet Fantastičen drugi polčas Aluminija Stran 14 Rokomet Gorišnica v gosteh šokirala vodilni Dol Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 19. krog Velika točka, čeprav je kazalo na tri Dvoboji štajerskih klubov v prvoligaški druščini so vedno zanimivi in napeti, kar sta Maribor in Zavrč dokazala tudi tokrat. Na koncu je bilo 3:3, spet se je zgodil praznik nogometa, ki ga je videlo okrog 2500 gledalcev. Seveda bi bila vsaka ekipa super zadovoljna z osvojeno točko pod Kalva-rijo, toda v vrstah Zavrča je v soboto prav gotovo obstajalo nekaj grenkega priokusa, saj so beli uprizorili popoln preobrat, vodili kar z 1:3 in to slabe pol ure pred koncem tekme. Istočasno je treba dodati, da so bili v sami končnici tekme domačini boljši in so zasluženo izenačili, tako da je delitev točk na koncu pravilna. A vendar ... Maribor bolje začel, beli izenačili Maribor je bil v uvodnih minutah popoln gospodar dogodkov na zelenici, gostom je uspevalo bore malo. Nič ni kazalo na to, da bi beli spet lahko bili neugodni tekmec za vijoličaste, kot to kaže dosedanja statistika medsebojnih dvobojev. Domača vrsta je pletla mrežo okoli kazenskega prostora gostov, toda izrazite nevarnosti za vratarja Picaka ni bilo, kvečjemu bi PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATAI 19. KROGA: Maribor - Zavrč 3:3 (1:1), Rudar - Krka 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Eterovic (16., z 11 m), 1:1 Welbeck (32., z 11 m); rdeči karton: Mitrovic 90. - Krka; Luka Koper - Domžale 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Požeg Vancaš (4.), 0:2 Morel (39.). Olimpija - Gorica 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Džuzdanovic (28.), 0:2 Cvijanovic (90.); Krško - Celje 0:0. lahko Batrovic na drugi strani nekoliko bolje reagiral. Tako je bilo vse do 17. minute, ko so domačini po zelo lepi akciji povedli: Bajde je z leve podal do Ibraimija, ki je s strelom po tleh matiral Pi-caka - 1:0. Tudi po zadetku beli niso prišli do sape, Mariborčani so narekovali tempo igre, poskušala sta še Sallalich in predvsem razpoloženi Baj-de, toda ostalo je pri 1:0. Po približno pol ure igre pa so se gostje otresli pritiska, začeli igrati nekoliko podjetneje v fazi napada, kar se jim je obrestovalo v 37. minuti, ko je po napaki Filipovica žoga prišla do Glavice, ki je po lepi akciji neoviran zadel za izenačenje in izid polčasa - 1:1. 15 minut za anale Prvih petnajst minut nadaljevanja je bilo iz završkega 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 19 13 3 3 50:15 42 2. MARIBOR 19 10 6 3 44:23 36 3. DOMŽALE 19 9 6 4 28:14 33 4. GORICA 19 10 1 8 31:30 31 5. ZAVRČ 19 7 6 6 22:22 27 6. KOPER 19 5 4 10 23:30 19 7. RUDAR VELENJE 19 4 7 8 17:28 19 8. KRKA 19 4 7 8 15:28 19 9. CELJE 19 3 7 9 13:33 16 10. KRŠKO 19 3 7 9 9:29 16 Najboljši strelci: 17 zadetkov: Andraž Šporar (Olimpija); 11 zadetkov: Blessing Eleke (Gorica); 10 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Rok Kronaveter (Olimpija); 8 zadetkov: Agim Ibrai-mi (Maribor); 7 zadetkov: Ezekiel Henty (Olimpija); 6 zadetkov: JeanPhilippe Mendy (Maribor). »Izjemno lepa tekma« Ivica Solomun, trener Zavrča: »Želeli smo si, da zdržimo do konca, bili smo namreč v res lepi prednosti 1:3. Ne morem verjeti, da smo dobili dva zadetka tako hitro in podlegli pritisku. Spet bi se lahko vrnili, toda ko na koncu razmislimo, je ta točka za nas velika stvar in zagotovo smo si jo zaslužili. Čestital bi vsem akterjem, kajti menim, da je bila tekma izjemno lepa in verjamem, da lahko v tem ritmu tudi nadaljujemo.« Aleks Pihler, nogometaš Zavrča: »Seveda nam je malo žal, da smo zapravili veliko priložnost, da bi ugnali Maribor. Imeli smo namreč izjemen rezultat 1:3 in tako seveda ostaja malo grenkega priokusa, da nismo slavili. Če bi nam kdo pred tekmo ponudil 3:3, bi to seveda takoj sprejeli, saj je Maribor v odlični formi. Kljub vsemu se moramo sprijazniti in si po drugi strani priznati, da smo odigrali super tekmo, da smo se pogumno in odprto zoperstavili Mariboru in si to točko povsem zaslužili.« Nogomet • 1. SNL Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča so tudi z drugega gostovanja v tej sezoni iz Maribora prinesli točko. vidika odigranih za anale, saj v tem obdobju vijoličasti niso vedeli, kje so. Zavrč je bil absolutno boljši tekmec in je dvakrat zadel v polno. S čvrsto obrambo beli niso imeli pretiranih težav z vijoličastimi, napadalcem pa je kmalu v nadaljevanju uspel popoln preobrat. Po očitnem prekršku nad Riero v kazenskem prostoru je Žganec pokazal na enajstmetrovko, ki jo je zanesljivo izvedel Španec sam in poskrbel za veliko navdušenje navijačev halo-škega kluba - 1:2. To pa še ni bilo vse, popolno zmedo v mariborski vrsti je že minuto zatem kaznoval Batrovic, ki je prestregel podajo Handa-novica in s takojšnjim poskusom Zavrč pripeljal na rob senzacije - 1:3. Po visokem in na videz varnem vodstvu so gostje vendarle nekoliko padli, vijo- Ze v sredo nov spektakel -prihaja vodilna Olimpija Že sredi tedna se pod haloškimi obronki znova obeta nogometni spektakel, saj v završki Športni park prihaja ljubljanska Olimpija, ki je letos z naskokom najuspešnejša slovenska ekipa, poleg tega pa zmajčki gojijo izjemno atraktiven in napadalen nogomet. Praznik je tako zagotovljen, najboljša možna popotnica pred tekmo pa je odličen rezultat Zavrča v Ljudskem vrtu. Že res, da bo srečanje odigrano na delovni dan, povrh vsega pa še ob 16. uri, toda kljub temu se obeta poln stadion, saj se bosta pomerili dve zelo vroči ekipi. Zavrč se namreč dviguje, Olimpija pa je letos tako ali tako izjemna. Ob tem velja spomniti, da je tako kot za Maribor tudi za Ljubljančane Zavrč pravi »strup«, tekmec, ki zeleno-belim ne ustreza. To bodo varovanci Ivice Solomuna skušali potrditi tudi tokrat. Ekipi sta se letos pomerili že dvakrat, v Zavrču ni bilo golov, v Stožicah pa so beli naravnost šokirali zmaje in slavili 0:2. Seveda Zavrč ne bi imel nič proti, če bi se zgodba tokrat ponovila. Aleks Pihler, vezist Zavrča, je pred derbi-jem z zmaji optimističen: »Pred nami je nova težka tekma, podobna tisti v Mariboru, spet se obeta praznik. Olimpija je letos odlična in tudi na tej tekmi bodo Ljubljančani favoriti, tako da bi za nas bilo sprejemljivo vse razen poraza. Če bomo igrali pametno in podobno dobro kot v Mariboru, pa verjamem, da lahko tudi zmagamo. Verjamem tudi v veliko podporo naših navijačev, ki jih je bilo precej že v Ljudskem vrtu. Tudi sicer je naša publika odlična in številčna, sploh če vemo, za kako malo vas gre v primeru Zavrča. Seveda jih vabim tudi v sredo.« Zavrč proti Olimpiji ne bo nastopil s popolnim kadrom, saj bosta zaradi kartonov manjkala odlični Črnogorec Veljko Ba-trovic ter vezist Aleks Pihler, v moštvo pa se vrača Toni Datko-vic. Nekaj težav s poškodbami imata branilec Davor Rogač, ki je v Ljudskem vrtu moral z igrišča, in Zlatan Muslimovic. Tekma med Zavrčem in Olimpijo se bo začela ob 16. uri. ličasti so se zbrali in počasi na krilih menjav začeli prevzemati pobudo. Tako je po podaji Tavaresa z desne z glavo zadel rezervist Mendy in večne slovenske prvake vrnil med žive - 2:3. Krila, ki so jih s tem golom dobili domačini, so bila zelo široko razprta, beli so se pomaknili nazaj, pritisk Maribora pa se je le še stopnjeval. Končni izid je v 70. minuti s čudovito odmerjenim strelom postavil Izraelec v domači vrstah Kabha, ki je prav tako vstopil s klopi -3:3. Vijoličasti so zatem iskali pot do zmagovitega zadetka, s čimer so puščali ogromno prostora za »kontre« Zavrča, ki pa ga gostom kljub trem 1. SNL, 20. krog: Zavrč - Olimpija, sreda, 2. decembra, ob 16.00 v Zavrču zamenjavam ni uspelo izkoristiti, čeprav je nekaj poskusov bilo. Do konca so gledalci (tudi pred TV-zasloni) tako videli še poskusa Bajdeta na eni in Tahiraja na drugi strani, toda do spremembe ni prišlo. Ostalo je pri 3:3, kar je publika, ki je pesti stiskala za goste, na koncu znala nagraditi z aplavzom, saj je bila tekma res lepa in gledljiva. tp Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 20. KROGA - SREDA ob 13.00: Gorica - Rudar; SREDA ob 16.00: Celje - Krka, Krško - Luka Koper, Zavrč - Olimpija; SREDA ob 18.00: Domžale - Maribor. Rokomet • 1. B DRL (m) 10. KROG: Sviš Ivančna Gorica - Drava Ptuj (SREDA ob 19.00) DB 12 Štajerski Šport torek • 24. novembra 2015 Reportaža s poti v Miami - 2 Zgodba za knjižnico v Miami Beachu ter novinarka ESPN Eni od največjih znamenitosti Miamija sta zagotovo Miami Beach in vzporedna ulica - Ocean Drive. Sama plaža je vsekakor vredna obiska, največja značilnost pa so valovi, ki so zaradi stalnega vetra prisotni praktično cel čas. Neskončna peščena plaža je poligon za številne tekače, surferje, otroci imajo na voljo izjemen peskovnik, številni ležalniki in senčniki (pa tudi prave postelje) povečujejo užitke na plaži... Ni treba posebej razlagati, da je to tudi prizorišče številnih izjemnih pogledov... Glede na druga mesta v ZDA je Miami zagotovo izjemen v tem, da je tukaj moč opaziti najmanj ljudi s prekomerno težo: pri fantih je »6 pack« na plaži obvezen, dekleta pa ... Tukaj stil življenja vključuje fitnes kot nekaj običajnega in nujnega, ponudba na tem področju je izjemna. To je potrdil tudi Da-mir, ki je strokovnjak za fitne-se: »Sem zahteven uporabnik, pa nisem imel nobenih težav pri iskanju dobrega fitnesa. Malce več težav je z zdravo prehrano, a sem našel tudi to. Zame sta ti stvari neločljivi.« Ob plaži teče ulica Ocean Drive, ki je v celoti posejana s hoteli in trgovinami, v spodnjih nadstropjih pa z lokali. In to kakšnimi! Nekateri so spektakularni, v več nadstropjih, glasbeni in plesni nastopi pa prava paša za ušesa in oči. Ena izmed najbolj znanih točk je nekdanja Versachijeca vila. Prav na Ocean Drivu se je odvila zgodba, ki jo je doživel Boštjan. Pravi, da je to »ulica polna nočnih presenečenj . Za zgodbo pa se bojda že zanima knjižnica na Miami Beachu .« Za enega Slovenca pa se je v tem tednu nočni izlet končal precej slabše. K njemu sta pristopili punci in mu kupili pijačo, zbudil pa je naslednji dan . Zdrav in živ, a brez Daljše poti so zanimivejše Z Boštjanom sva v teh dneh postala pravi tandem - voznik in navigator. Ameriške avtoceste so kljub navigaciji neusmiljene: če zgrešiš pravi izvoz, si si zakuhal pravo čorbo . Midva sva jo »jedla« dvakrat, še posebej zaradi tega, ker sva naletela na nore zastoje. »Stranske poti so zanimivejše od glavnih,« je to komentiral Boštjan. Ko sva drugič izhod iz kaše našla nekoliko prej kot en dan prej pa: »Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj in bolj napredujeva .« Zanimivost: ko sva včasih ob cesti spraševala za prave poti, pa nama angleščina ni kaj veliko pomagala - s španščino bi bila veliko hitrejša . Ocean Drive je posejan z raznimi zanimivostmi ... Goran Dragic (Miami Heat) in Saša Vujačič (NY Knicks) iz prvih vrst AA Arene v Miamiju denarja ... Temnejša stran velikih mest, na Floridi menda precej redka. Prav vsi se zavedajo, še posebej številni priseljenci s Kube in Mehike, da en sam prekršek in stik s policijo lahko pomeni vrnitev v državo, od koder so prišli. Heat - Knicks iz prvih vrst Ponedeljek zvečer je bil čas za tekmo Miami Heat - New York Knicksi. V obeh ekipah igrajo kar trije Slovenci, zato je bila tekma za Slovence v Miamiju domala obvezna. Sam sem imel potrjeno akreditaci-jo, zaradi majhne zamude pa sva morala z Boštjanom par- kirati na parkirišču nasproti dvorane. »50 dolarjev,« reče uslužbenka. »Kako 50, pred dvema dnevoma je bilo 40,« se začudim. »Nocoj je velika tekma, zato je parkirišče dražje .« 25 % podražitev v dveh dneh ... Na akreditacijskem seznamu so me našli, prejel sem karto in odšel proti vhodu, ki so mi ga pokazali. V prvem poskusu sem vstopil skozi vrata in prišel do dvigal, ki so vodila v višja nadstropja. Nekako sem si mislil, da to pa ne bo v redu, zato sem se vrnil in poskusil še drugje. Prišel sem do uradnika, ki je samo ošvr-knil mojo akreditacijo in me peljal proti drugemu vhodu. »Tukaj naprej,« mi je pokazal in odšel. Vstopim skozi veliko Navijači od vsepovsod Da je Dejan ambasador celotne Slovenije, najbolje ponazarja sestava navijačev v Miamiju - prišli so od vsepovsod. Največ je razumljivo občanov Juršincev, sledili so Ptujčani in Hajdinčani. Manjše skupine so prišle še iz Koroške (stalnica), Ljubljane ... Pisana druščina pozitivno razmišljajočih, željnih raziskovanja. Veliko jih je prvič sedlo na letalo, zgodb je veliko različnih. »Predlani nisem mogla v New York, ker sem bila brez službe, sedaj jo na srečo imam in sem se odločila za pot, čeprav je bilo težko dobiti dopust. Ko sem se sama odločila, je mož hitro rekel, da 'sama pa že ne boš šla, grem poleg še sam'. Ni minil dan, ko je padla odločitev, da gre zraven še hčera ...« je ena izmed mnogih. Ker je Dejan končal kariero, jih bo odslej manj ... Zanimive so bile tudi letalske povezave vseh teh manjših skupin, bile so res vseh vrst: Dunaj-Carigrad-Miami, Za-greb-Pariz-Miami, Trst-Rim-Miami, Benetke-Madrid-Miami, Gradec-Frankfurt-Miami, Miami-Rim-Zagreb, Miami-Madrid-Benetke, Miami-München-Gradec ... Novinarka televizije ESPN, ki je v Dejanu prepoznala svojo zgodbo poti do uspeha. zaveso in pridem... mimo tribun - tik pred igrišče... »Vau,« si mislim, si najdem mesto ob številnih VIP-ovcih in se tri ure ne premaknem nikamor - da si ne bi kdo premislil in me poslal stran. Vmes pokličem slovenske novinarske kolege in jih vprašam, kje so. Tu zgoraj, v petem nadstropju, tudi ti imaš tukaj rezerviran sedež.« - »Me ne mika tja gor,« se jim nasmejim. Po koncu tekme so na igrišče takoj stopile članice navijaške skupine, obkrožilo pa jih je vsaj 15 varnostnikov. Če bi takoj stekel čez igrišče, bi lahko pocukal za rokav Dragica, Udriha ali Vujačiča, a sem bil malenkost prepozen ... Škoda, a je bilo tekmo spremljati iz prve vrste vseeno poseben občutek, ki mi bo ostal še kar nekaj časa. O samih doživetjih na novinarski konferenci, ura- dnem tehtanju in na samem dvoboju Zavec - Lara je bilo že precej napisanega, tudi o sami organizaciji. Ta je bila res na nizkem nivoju, saj si je nemogoče predstavljati večer z dvobojem za naslov svetovnega prvaka, ki je odvisen od - vremena! Sedem napovedanih borb je bilo na koncu tudi izpeljanih, a v pomešanem vrstnem redu - 1, 2, 3 ... 7 (Zavec - Lara), 4, 5, 6. Darežljiva novinarka ESPN Nekateri navijači so Dejana po tekmi čakali dobri dve uri (moral je na doping kontrolo) samo zato, da mu povejo, da je v njihovih očeh še vedno največji, ne glede na potek dogodkov. Kakšnih 20 se nas je kasneje z Dejanom skupaj odpeljalo proti njegovemu hotelu, od tam pa na »eno« pijačo. V klasičnem ameriškem športnem lokalu je bilo na stenah več kot 30 velikih televizij, z vsemi mogočimi športnimi prenosi in posnetki. Res noro ... Navijačem poraz ni niti malo pokvaril razpoloženja in šale so padale kot za stavo. Za lepo zgodbo pa je poskrbela novinarka slovite ESPN, ki je Dejana srečevala na vseh uradnih dogodkih ob dvoboju z Laro. Prisrčno je z objemom pozdravila De- Navijači (in z njimi Dejan) so bili vedno za šalo ... jana že ob prihodu, na koncu pa je za nameček plačala še celoten račun za našo celotno družbo. Glede na ameriške cene ta zagotovo ni bil majhen . »V tebi vidim tudi mojo zgodbo,« je Dejanu pripovedovala ob izhodu: »Sama sem prišla iz Kube v ZDA revna, pa mi je z leti uspelo. Tudi zate vem, da v mladosti nisi imel na voljo vseh možnosti, pa si vseeno postal svetovni prvak. Čestitam za vse doseženo!« Kljub lepim besedam pa vseh le ni tako navdušila, Nataše namreč . »Toliko se suče okoli mojega Dejana, le kaj si misli . (smeh).« Presegel vsa pričakovanja Proti jutru smo odšli vsak po svoje in za kakšno urico oddremat, že v sredo pa se je Dejan prišel članom Fan cluba v hotel osebno zahvalit za podporo. »Res ne vem, kako naj se vam zahvalim za vso podporo, enkratni ste. Pa oprostite za včeraj, ni šlo, bolečine so bile prehude,« je dejal. Navijači so mu takoj skočili v besedo, češ, ne opravičuj se, ti se ne rabiš nikomur opravičevati. »Dosegel si več, kot je lahko kdorkoli pričakoval od tebe. Ti si in boš ostal naš šampi-on,« je povedal Jože Moho-rič, voda fanovcev. Sledila so številna fotografiranja, stiski rok, prisrčni pogovori . Ko imaš takšne navijače, potem veš, da si v življenju nekaj dosegel in da se lahko vedno na nekoga zaneseš ter da ne boš nikoli sam. Nekaterim to ne uspe v celem življenju, Dejanu je že davno tega, pa čeprav jih še nima niti 40 ... Tudi petkova zgodnja objava o prenehanju boksarske kariere ne spremeni ničesar - Dejan bo v očeh navijačev vedno ostal šampion... Jože Moltorič Zbrani navijači z Dejanom dan po dvoboju pred hotelom Harrison na Miami Beachu torek • 1. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 13 Rutinirana zmaga Ormožu Boks • Dejan Zavec Končal kariero in odšel med legende V petek zjutraj je slovenski boksarski super šampion Dejan Zavec preko družabnih omrežjih sporočil, da zaključuje kariero profesionalnega boksarja. »V boksu ni skrivalnic. Telo borcu pove, kdaj pride čas ... 23 let je bilo dovolj. Čas je za nove zmage, tokrat izven ringa. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste me spremljali na tej poti! Brez vas mi ne bi uspelo priti tako daleč!« je zapisal. Odločitev je bila bolj ali manj pričakovana, nekako sem jo sam pri sebi začutil že v sredo takoj po dvoboju. Takrat smo najprej odšli v hotel, kjer je stanoval v teh dneh, nato je sledilo druženje v bližnjem lokalu. Pri izhodu sem ga vprašal, kaj namerava početi jutri. »Zagotovo bom odšel v hotel, kjer so navijači, da jih osebno pozdravim in se malo družimo. Potem? Ničesar nimam v planu in tudi nočem imeti. Verjetno bova odšla z Natašo po svoje. V zadnjih treh mesecih sem imel natančno začrtan vsak dan: kdaj je trening, kdaj sestanek, kdaj to, kdaj ono ... - po vseh teh letih tega ne morem več. Želim si razporejati čas tako, kot bo meni odgovarjalo,« je odvrnil. Pošteno. V svoji boksarski karieri je dosegel vse, dotaknil se je zvezd: postal svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF (ta naslov je trikrat ubranil) ter svetovni prvak super velterske kategorije po verziji WBF. Ta naslov je kljub porazu proti Lari ostal v njegovi lasti, a ga ne bo branil. Na tem mestu je odšel v legendo, ne samo slovensko, s svojo življenjsko zgodbo Trdobojca je očaral in si pridobil posebno spoštovanje tudi širše, veliko širše. Kot športnik si je želel vedno višje. »Vse se zgodi z razlogom, tudi porazi,« je povedal pogosto. Prav zato se mu na tem mestu ni treba ozirati nazaj in se spraševati 'kaj bi bilo, če ...', kajti večkratno je presegel vsa pričakovanja in vse najbolj drzne sanje, ki si jih je upal sanjati na začetku poti. Vsem svojim navijačem je s svojimi nastopi podaril neskončno veliko lepili trenutkov, neskončno veliko dogodivščin, ki bodo za vedno ostali zapisani globoko v naših srcih. HVALA! Jože Mohorič Boks m Sprejem za Dejana Zavca v Juršincih »Vase srce vedno bije zame in moje bo vedno bilo za vas« Rokomet m 1. A SRL (m) Foto: Mirko Moleh Dejan na sprejemu ni mogel skrivati močnih čustev, ki ga prevevajo ob koncu kariere in ob izjemni podpori navijačev, ki jo dobiva iz vseh strani. Pozitivna energija je v soboto od 13. ure naprej »sevala« iz vseh strani na tradicionalnem sprejemu Fan cluba Dejana Zavca na športnem igrišču v Juršincih. Naš šampion je izgubil zadnji dvoboj z Erislandyjem Laro, hkrati pa je postregel z novico, da končuje aktivno športno pot - vse to je prispevalo dodatno napetost. Ob prihodu so Dejana Zavca najprej dobesedno »okupirali« predstavniki sedme sile, nato pa se je začel njegov pravi pohod po špalirju, ki so mu ga pripravili navijači, sim-patizerji, znanci ... - njegovi prijatelji! Ob zvokih »walk in« komada I Gotta Feeling so se med Dejanom in udeleženci sprejema sproščali neverjetni občutki, saj se je z večino rokoval, fotografiral, na kratko poklepetal ... Po tem prijetnem snidenju je Zavec ob bučnem skandiranju končno skočil tudi na oder, na katerem je prvi v uradnem delu spregovoril župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je poudaril: »Tvoja naslednja zmaga bo ta, da boš lahko sedaj nekaj več časa preživel s svojo zlato družino. Prav tako ti bo nekaj več časa ostajalo tudi za druge stvari, ne samo za boks, za neprestane treninge, za neprestano hujša-nje in za neprestane napore, ki so bili včasih nadčloveški. Slovenija še nikoli ni imela takšnega boksarja, Slovenija še nikoli ni imela svetovnega boksarskega prvaka in vsi mi imamo veliki privilegij, da živimo v času, da smo vse te uspehe doživeli s tabo.« Še bolj čustveno je svoj govorni del povzel predsednik Fan cluba Dejana Zavca Jožef Mohorič, ki je izpostavil: »Težko mi je bilo v Ameriki in še težje mi je sedaj, vendar pošteno povedano Dejan, mi smo te podpirali, te podpiramo in te bom podpirali še naprej. Tudi po tvojem slovesu bo Fan club deloval naprej, saj si v tem času združil veli- ko ljudi. Hvala ti za vse, kar si naredil za nas.« Emocije so na odru dobesedno »zlomile« tudi Dejana, ko je spregovoril 500-glavi množici in je s solzami v očeh povedal: »Ni mi lahko. Dejstvo je, da če ne bi bilo vas, tudi mene ne bi bilo. Velikokrat ste bili tehtnica, jeziček na tehtnici. Skupaj smo se vsa ta leta izjemno veselili. Počaščen sem, da sem lahko bil med vami, da ste mi pravzaprav vsi prijatelji. Izjemen privilegij mi je bil dan, da sem lahko z vami in med vami takšen, kakršen sem. Težko je zbrati vse misli, ki bi vam jih rad predal oziroma zapustil. Pravzaprav pa je drugo dejstvo, da nikamor ne grem in ostajam med vami. Dobršen del moje kariere je tudi vaš, saj ste skupaj z mano trpeli, švicali, se veselili . Na začetku svoje kariere si nikakor nisem mogel misliti, da bo lahko šport, kot je boks, sprostil toliko nekih emocij, spodbudil toliko nekih sprememb, toliko prilagajanj in ne nazadnje, da bom tako dobro sprejet v zelo široki družbi. Vi ste živi dokaz, da je vse mogoče. Sprejeti športnika in šport, ki pravzaprav ni v naši družbi na najvišjem nivoju, je zame čast in tudi zato se vam zares iskreno zahvaljujem ter sem vam neskončno hvaležen.« Sam govor Dejana Zavca je bil nekajkrat prekinjen z bučnim aplavzom, ki je o svojem slovesu, ki ga je objavil na družbenih omrežjih, še povedal: »Po dvoboju sem imel pripravljeno, da bom to povedal tukaj, ampak ni bilo poguma, zato mi je bilo to sporočilo lažje napisati in posneti. V glavnem pa je čisto tako, kot sem zapisal: zaradi čisto preprostega razloga, to je iz spoštovanja do boksa, v katerem se res ne morem skrivati. Res je, 23 let je bilo dovolj. Na koncu bi še enkrat rad povedal to, kar sem povedal na zadnjem dvoboju v Mariboru, ko sem dejal, da vaše srce vedno znova bije zame in moje srce bo vedno bilo za vas.« V sproščenem delu sprejema je Zavec še nazdravil in razrezal torto, nato pa se je poveselil z zbranimi. Vmes je še zaupal, da si bo sedaj vzel malo časa za oddih in da bo v prihodnosti delal različne stvari, povezane s športom. V boksu je definitivno uspel, saj je za njim 40 profesionalnih dvobojev, med katerimi je 35-krat zmagal, štirikrat izgubil, en dvoboj se je končal brez zmagovalca. Svojo aktivno športno pot zaključuje kot svetovni prvak v super-velterski kategoriji po verziji WBF in v karieri je osvojil dva naslova svetovnega prvaka. Dejan Zavec bo za vedno zapisan z zlatimi črkami v zgodovino našega športa, v katero bo v prihodnosti v kakšni drugi vlogi še pridodal kakšno črko. V svoji karieri je z rezultati in predvsem s svojo preprostostjo ter izjemno karizmo navdušil mnoge. Mnoge je s svojo iskrenostjo navdušil tudi na tokratnem sprejemu v Juršincih, na katerem je bilo zelo veselo. V glasbenem delu so nastopili Trubadurji, Ljudska godba Ivanjkovci in mlada pevka Nina Kirič. David Breznik Jeruzalem - IP Izola 32:27 (16:8) JERUZALEM: Balent (3 obrambe), Šutalo (10 obramb); Kavčič 1, Horvat 1, Bogadi 2, Radujkovič 1, Čudič 3 (1), Vesel-ko 3 (2), Žuran 8, Ozmec 1, Gri-zolt, Kocbek 3, Petrovič, Rajšp 3, Cirar 2, Kolmančič 4. Trener: Saša Prapotnik. IP IZOLA: Kmetič (5 obramb), Vončina (2 obrambi); Jurič 5, Čo-lič 2, Gjerek, Božič 3 (1), Žgavec 3, Kecman 3, Vukovič 2, Velka-vrh 8, Konig 1, Madžarevič. Trener: Borut Hren. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; IP Izola 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 16; IP Izola 10 minut. IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož). Ormožani so pred okrog 300 gledalci v l2. krogu zabeležili deveto zmago in ostajajo skupaj s Koprčani na visokem tretjem mestu. Pred Jeruzalemom je klonila Izola, ki je na Hardek prispela brez prvega moža Elvina Čosiča (kazen po rdečem kartonu v 11. krogu), Davida Stepan-čiča in Amela Redžiča (oba poškodba). Zaradi poškodbe za domačo ekipo ni mogel zaigrati Danijel Mesaric in tako je na poziciji krožnega napadalca veliko breme padlo na kadetskega reprezentanta Miha Kavčiča. Gostje so v 6. minuti po golu Andraža Velkavrha po-vedli za gol (2:3), nato pa kar 12 minut niso zatresli mreže Tomislava Balenta in Marina Šutala, ki je že po desetih minutah na golu zamenjal obolelega Balenta. Post gostov so z osmimi goli zapored odlično izkoristili varovanci trenerja Saše Prapotnika, ki so ušli v 18. minuti na prednost sedmih golov (10:3). Polovico zadetkov, kar pet, je do vodstva 10:5 dosegel Rok Žuran. Najvišja prednost Jeruzalema v 1. polčasu je že znašala devet zadetkov (15:6). Domači navijači letos v trdnjavi Hardek niso vajeni tako mirnih tekem, kot je bila ta med Ormožani in Izolča-ni. V 2. polčasu je prednost le naraščala (25:14, 28:17) in priložnost za igro so v ormoškem taboru dobili vsi rokometaši. Tako je mrežo Primorcev zatreslo kar dvanajst Ormožanov. Končnica srečanja je pripadla Izoli, ki je z delnim izidom 1:6 znižala poraz na končnih -5 (32:27). V decembru so pred Or-možani še štiri tekme, tri v državnem prvenstvu (Do-bova, Maribor, Celje PL) in ena v pokalnem tekmovanju (Ribnica). Dominik Ozmec, Jeruzalem: »S pravim pristopom v 1. polčasu smo odločili vprašanje zmagovalca in priložnost za igro smo dobili mladi rokometaši. To so tekme, kjer se mladi lahko dokažemo in vse je odvisno od nas, ali ponujeno minutažo izkoristimo ali ne. V obrambi žal nismo v 2. polčasu dali svojega maksimuma, v napadu pa smo bili mladi nestrpni. To bo treba popraviti, da bomo lahko precej bolje igrali tudi v članski konkurenci.« Borut Hren, trener IP Izola: »Na koncu smo izvlekli še dostojen poraz, čeprav je nekaj časa kazalo na pravo katastrofo. Poznala se nam je odsotnost kaznovanega Čosiča in stebra obrambe Stepančiča. Priložnost za igro so tako dobili nekateri mladi igralci. Zmaga Jeruzalema je več kot zaslužena. Ekipa iz Ormoža je odlično sestavljena in kakovostna, predvsem pa me ob prihodih v Ormož navdušuje, da je v ekipi zmeraj več mladih odličnih igralcev, ki se jim vidi, da so 'material' in bo še nekaj iz njih.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalem: »Tekmo smo res dobili na rutino in zadovoljen sem z vsemi dečki. Mogoče so na koncu tekme mladi preveč želeli pokazati v napadu in premalo v obrambi, ampak s celoto sem zelo zadovoljen. Pred nami je Do bova, ki igra iz kroga v krog bolje in pred nami je težka naloga, da iz vročega gostovanja prinesemo točke.« Uroš Krstič 1. NLB leasing liga 1. CELJE PIVO. LAŠKO 12 ll O l 22 2. GORENJE VELENJE 12 ll O l 22 3. KOPER 2013 12 g O S lB 4. JERUZALEM ORMOŽ12 g O S lB 5. KRKA 12 T l 4 lS 6. URBANSCAPE LOKA12 T l 4 lS 7. MARIBOR BRANIK 12 B l 6 lS 8. RIKO RIBNICA 12 B O B l2 9. TRIMO TREBNJE 12 4 l T g 10. ISTRABENZ IZOLA 11 2 2 T B 11. DOBOVA 12 2 l g S 12. SLOVENJ GRADEC 11 2 l B S 13. SLOVAN (-1) 12 2 O lO S 14. SEVNICA 12 l O ll 2 14 Štajerski Šport torek • 24. novembra 2015 Nogomet • 2. SNL 16. krog: Fantastičen drugi polčas Aluminija Zarica Kranj - Aluminij 0:5 (0:0) STRELCI: 0:1 Petrovič (46.), 0:2 Bizjak (51.), 0:3 Kurež (56.), 0:4 Bizjak (90.), 0:5 Ploj (92.) ALUMINIJ: Janžekovič, To-polovec, Vrbanec, Kozar, Kurež (od 75. Ploj), Bizjak, Vezjak, Turkalj, Škoflek (od 88. Pinta-rič), Čeh (od 46. Petrovič), Da-miš. Trener: Simon Sešlar. Prestavljeno tekmo zadnjega jesenskega kroga na stadionu Športnega centra v Kranju je Aluminij odigral taktično odlično, kar je v drugem delu nadgradil še s kopico zadetkov in je povsem zasluženo ugnal Zarico. Kranjčani so bili enakovreden tekmec le prvih 20 minut, ko je na domači strani z zaključnim strelom poizkusil Robnik, na gostujoči pa je iz prostega strela čez vrata streljal Škoflek. Po polovici prvega dela je igra ekipe iz Kidričevega postajala vedno bolj tekoča, medtem ko so Kranjčani v glavnem igrali s preskok igro in na protinapade. V 26. minuti je po kotu Kozarja z leve strani domača obramba žogo izbila do Kure-ža, ki je sprožil iz dvanajstih metrov, s parado pa se je izkazal mladi vratar Božič. Ista nogometaša sta bila glavna akterja tri minute kasneje, ko je strel Kureža ponovno dobro zaustavil Božič. Menjava Čeh - Petrovič se je trenerju gostov Sešlarju takoj obrestovala, saj je novi igralec po le nekaj sekundah nadaljevanja zadel, potem ko je po odbiti žogi natančno streljal po tleh - 0:1. Nalet Aluminija se je obrestoval z drugim zadetkom, saj je Petrovič izvedel prodor po desni strani in je poslal uporaben predložek do Bizjaka, ki je s strelom »iz prve« v daljši kot premagal nemočnega Božiča - 0:2. Tretji zadetek 2. SNL REZULTATI 16. KROGA: Zarica Kranj - Aluminij 0:5 (0:0), Kalcer Radomlje - Triglav Kranj 0:2 (0:1), Šenčur - Ankaran 3:3 (1:2). Že odigrano: Drava Ptuj -Roltek Dob 2:1 (1:0), Farmtech Veržej - TKK Tolmin 4:1 (2:0) 1. KALCER RADOMLJE 16 9 4 3 30:14 31 2. DRAVA PTUJ 16 8 4 4 24:21 28 3. FARMTECH VERŽEJ 16 6 6 4 29:23 24 4. ROLTEK DOB 16 7 3 6 27:22 24 5. ALUMINIJ 16 6 5 5 26:25 23 6. TRIGLAV KRANJ 16 5 7 4 22:17 22 7. ANKARAN 16 5 5 6 17:26 20 8. ZARICA KRANJ 16 4 5 7 16:29 17 9. TKK TOLMIN 16 3 5 8 25:28 14 10. ŠENČUR 16 2 6 8 22:32 12 v enajstih minutah so gostje dosegli po podaji Bizjaka, ko je bil sam pred vratarjem Kurež, ki je brez težav zadel v polno - 0:3. V nadaljevanju tekme je bil kar trikrat zelo blizu zadetka Škoflek, najbližje v 71. minuti, ko je zadel Simon Sešlar, trener Aluminija: »Na tej tekmi smo, tako kot smo se dogovorili, potrpežljivo čakali na svoje priložnosti. Vedeli smo, da je Zarica nevarna, dokler ne dobi zadetka, medtem ko smo se tudi dobro pripravili na njihov napad, saj smo čvrsto in dobro stali v obrambi. Po zadetkih so se domačini 'razpadli', medtem ko smo mi odigrali tekmo na želenem nivoju. To je bila ena najboljših predstav moje ekipe v tem prvenstvu, ki ga s to visoko zmago zaključujemo na pozitiven način.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so na gostovanju v Kranju pokazali zavidljivo učinkovitost. Lovro Bizjak je dosegel dva zadetka. prečko. Že nekaj minut prej je Zarica imela dve izredni priložnosti, saj je po podaji Kotnika z roba kazenskega prostora žoga prišla do neoviranega Robnika, ki je streljal s peto, odlično pa je obranil Janžekovič, ki je v isti akciji zaustavil še strel Blejdeaje. V Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL, mladinska liga vzhod (ž) Gorišnica v gosteh šokirala vodilni Dol v ■ ■ 1. B.SRL(m): Dol TKI Hrastnik-Moškanjci-Gorišnica 27:27(13:13) RD MOŠKANJCI-GORIŠNI- CA: Žuran, Bratuša; Ranfl, Te-ment 1, Koštomaj 2, Stopar 3, Balas 3, Lozinšek 2, Valenko 3, Bedrač 8, Šandor 1, Kovač 4. Trener: Boštjan Strašek. Kaj pričakovati drugega kot gladko slavje vodilne ekipe lige na tekmi s pred-zadnjeuvrščenim moštvom? Tako so si verjetno pred tekmo z Moškanjci-Gorišnico mislili tudi Dolani in njihovi navijači, saj letos igrajo res odlično in prepričljivo vodijo na prvenstveni letvici. Ru-meno-črnim na drugi strani za zdaj ne gre tako, kot bi si želeli, kljub temu pa se je pri Hrastniku v soboto zvečer zgodila prava mala senzacija. Gostje so odigrali najboljšo tekmo letos in na koncu domačinom povsem zasluženo 1. B SRL (m) REZULTATI 10. KROGA: Alples Železniki - Herz Šmartno 23:28, Dol Tki Hrastnik - Moškanjci Gorišnica 27:27, Mokerc Ig - Brežice 26:26, Škofljica Pekarna Pečjak -Črnomelj 26:35, Radeče Mik Celje - Krim 24:28, Krško -Grosuplje 38:20, Sviš Ivančna Gorica - Drava Ptuj (2. 12.). 1. DOL TKI HRASTNIK 10 9 1 0 19 2. KRIM OLIMPIJA 10 8 1 1 17 3. HERZ ŠMARTNO 10 8 0 2 16 4. BREŽICE 10 6 1 3 13 5. DRAVA PTUJ 9 5 1 3 11 6. KRŠKO 10 5 1 4 11 7. ČRNOMELJ 10 5 0 5 10 8. SVIŠ IVANČNA G. 9 4 2 3 10 9. RADEČE-MIK CELJE 10 4 1 5 9 10. MOKERC-IG 10 4 1 5 9 11. ŠKOFLJICA PEČJAK 10 2 0 8 4 12. MOŠKANJCI-GOR. 9 117 3 13. ALPLES ŽELEZNIKI 10 118 3 14. GROSUPLJE 9 0 18 1 Foto: Črtomir Goznik Nino Bedrač (Moškanjci-Gori-šnica) je bil najboljši strelec svoje ekipe v Dolu. odščipnili sploh prvo točko letos! Gostje so se predstavili kot čvrsta ekipa, ki točno ve, kaj hoče, prvi sadovi dela novega stratega Boštjana Straška pa so že vidni. Moštvo se namreč kondicijsko dviguje, kar je ne nazadnje pokazala tudi sobotna tekma, ko so rumeno-črni zaostajali praktično ves čas, a so se na koncu izognili porazu. Domačini skoraj niso mogli verjeti, da je lahko ekipa Moškanjcev-Go-rišnice tako trd tekmec, toda na koncu so športno priznali, da so si gostje točko še kako zaslužili. Taktično so odigrali odlično, ustavili prvega strelca domačinov Klepeja ter sodelovanje zunanjih igralcev na »pivota« Bauerheima. Ob polčasu je bilo izenačeno na 13. V nadaljevanje so bolje krenili domačini, ki so vseskozi vodili, v 46. minuti +4 (23:19). Toda Štajerci se niso zmedli, igrali so čvrsto ter se na krilih vratarja Žurana (skupaj 15 obramb) vrnili v igro. Zasavci so nekaj minut pred koncem spet povedli za 4 (26:22), toda sledil je fantastičen zaključek rumeno-čr-nih, 10 sekund pred koncem tekme pa je gostom točko zagotovil Kovač. Seveda velika točka prinaša nove obveze, kajti varovanci Boštjana Straška v soboto gostijo Škofljico in glede na prikazano v Dolu sedaj vsi pričakujejo še eno dobro predstavo. tp 2. SRL (m): Velika Nedelja Carrera Optyl - Ajdovščina 23:25 (9:13) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Preac 15 obramb, Zorec 3, Kociper 5, Bombek, Topolovec, Mavrič 8, Bezjak, Hržič, Grabovac, Lukman, Škrjanec, Lorenčič, Žižek Cvetko 2, Vukan 2, Ga-šič, Marin 3. Trener: Matjaž Hanželič. Tekmo proti Ajdovščini so v domačem taboru označili kot tekmo točkovnega približevanja vodilnim ekipam lige, vendar so številne tehnične napake domače ekipe na prvem mestu še učvrstile ekipo Ajdovščine. 2. SRL (m) REZULTATI 8. KROGA: Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Radovljica 30:22 (17:15), Arcont Radgona - Pomurje 27:26 (16:13), Cerklje - Metlika 26:22 (13:8), Velika Nedelja Carrera Optyl - Ajdovščina 23:25 (9:13). 1. AJDOVŠČINA 8 6 1 1 13 2. HRPELJE KOZINA 7 5 0 2 10 3. RUDAR 6 5 0 1 10 4. CERKLJE 7 5 0 2 10 5. ARCONT RADGONA 7 3 1 3 7 6. V. NEDELJA C. OPTYL6 2 13 5 7. METLIKA 7 2 0 5 4 8. POMURJE 7 1 1 5 3 9. RADOVLJICA 7 0 0 7 0 drugem polčasu je v glavnem igrala le ena ekipa, ekipa Aluminija, ki je igrala zrelo, umirjeno in dobro organizirano. Ta premoč se je izkazala še z dvema zadetkoma v končnici, v kateri je najprej Bizjak po hitri akciji prišel na levi strani kazenskega prostora sam pred vratarja in ga je s strelom pod njim premagal - 0:4. Zadnji zadetek je v sodnikovem podaljšku dosegel še Ploj, saj je zatresel mrežo z desne strani z natančnim pol-visokim strelom - 0:5. Nogometaši Aluminija so z visoko zmago v Kranju zaključili jesenski del prvenstva, po katerem zasedajo 5. mesto. David Breznik Domači so sicer dobro začeli ter v 9. minuti povedli s 3:1. Vodstvo so nadzorovali do 19. minute, nato pa so po številnih tehničnih napakah gostje povedli. Izkoristili so popoln padec koncentracije domačih ter si do konca polčasa priigrali prednost štirih zadetkov 9:13. Tako kot v prvem polčasu so domači tudi v drugem dobro začeli ter v 33. minuti zaostanek štirih zadetkov zmanjšali na samo en gol. Ko so vsi v dvorani pričakovali popoln preobrat, se je zgodilo prav nasprotno. Gostje so zopet izkoristili brezmejne tehnične napake domačih ter se v 45. minuti oddaljili na varnih pet zadetkov prednosti (14:19). Prednost so uspešno branili do 58. minute, ko so se domači približali na dva zadetka zaostanka (21:23). Vendar je želja po hitro doseženem zadetku rodila nove napake in gostje so se lahko veselili zmage, ki je samo še potrdila vodilno mesto na lestvici 2. DRL. Če ekipa doživi poraz, igralci običajno ne dobijo pohval, vendar je tokrat treba narediti izjemo in pohvaliti domačega vratarja Tadeja Preaca. V številnih primerih je reševal napake soigralcev in zbral skupno 15 obramb. Konec tedna bodo Velikone-deljčani v domači dvorani odigrali prestavljeno tekmo proti Rudarju. UR Mladinska liga vzhod (ž): Nazarje - ŽRK Ptuj 28:27 (12:14) ŽRK PTUJ: Kolednik 4, Zo-rec 1, Kac 1, Pušnik, Ivančič 4, Ambrož 2, Kopold-Metličar, Selinšek 12, Šrajner 3, Pož-gan, Otič, Ogrizek, Rozman. Trener: Sašo Petek. Po drugem slavju letos so se v 8. krogu mladinske lige vzhod mlade ptujske roko-metašice v gosteh pomerile z ekipo Nazarij. Pravzaprav z B-ekipo Žalca, kajti iz Nazarij prihajata le dve igralki (v klubu je lani prišlo do »razpada sistema«, tako da nosi le še ime, igra pa ekipa v Žalcu, kjer so v ospredju rokometa-šice, ki v prvem moštvu Žalca ne dobijo dovolj priložnosti). Kljub vsemu gre za odlično moštvo, kar je pokazala tudi nedeljska tekma, ki so je Ptuj-čanke na koncu izgubile, čeprav se je težko znebiti občutka, da bi lahko dosegle več, toda spet je zatajila igra v napadu, kjer je preveč zastrelja-nih »zicerjev«, bilo jih je šest ali sedem, odneslo zmago. Tekma je bila od začetka pa do konca izjemno napeta in izenačena, saj v celotnem srečanju nobena ekipa ni po-vedla za več kot dva zadetka. Igralo se je dinamično in hitro, obračun pa je bil za oko res lep. Ptujčanke so ob dobri obrambi prvi polčas dobile z 12:14. Tudi v drugem delu je bilo izenačeno, na koncu so bile srečnejše in spretnejše domačinke, lahko pa bi bil končni izid tudi drugačen, toda gostjam je zmanjkal kanček športne sreče, ki je v športu seveda potrebna. Kljub porazu je bil pristop mladih Ptujčank pravi. Naslednje srečanje bodo varovanke Saša Petka odigrale na miklavževo nedeljo, ko bodo v ptujskem Ljudskem vrtu ob 18.30 gostile ekipo Celja Celjskih mesnin, ki bo na tej tekmi v vlogi absolutnega favorita. tp Šahovski kotiček Šahovski turnirji v društvenih prostorih V prostorih Šahovskega društva Ptuj potekajo redni mesečni šahovski turnirji za društveno prvenstvo v hitropo-teznem in pospešenem šahu. Odigrani so vsak prvi oziroma drugi petek v mesecu s pričet-kom ob 18. uri, vabljeni pa so člani društva in drugi ljubitelji šahovske igre. Na hitropoteznem turnirju v novembru je sodelovalo 16 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. V odsotnosti najboljših domačih igralcev, ki so igrali na moštvenem prvenstvu Slovenije - v prvi državni ligi - je zasluženo zmagal Igor Iljaž pred Brankom Oreškom in Brankom Sedlaškom. Rezultati: Igor Iljaž 13,5 točke, Branko Orešek in Branko Sedlašek po 12 točk, Ciril Kužner in Anton Butolen po 10 točk, Janko Bohak 9,5 točke, Martin Majcenovič, Martin Skledar in Ivan Krajnc po 8,5 točke, Milan Fijan 8 točk itd. Na novembrskem turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarskem sistemu. Zmagal je mojstrski kandidat David Murko pred mojstrskim kandidatom Andražem Šuto in mednarodnim mojstrom Danilom Polajžerjem. Rezultati: David Murko 6 točk, Andraž Šuta 5,5 točke, Danilo Polajžer 5 točk, Igor Iljaž 4,5 točke, Branko Orešek, Boris Žlender, Anton Butolen, Miloš Ličina in Milan Fijan po 4 točke, Martin Majcenovič in Janko Bohak po 3,5 točke, Ciril Kužner in Nika Kralj po 3 točke, Nejc Butolen in Naj Pivec po 2,5 točke itd. Janko Bohak torek • 1. decembra 2015 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Mali nogomet • Zimske lige J Kolesarstvo • Obletnica KK Perutnina Ptuj Rim ze na vrhu rl Trideset uspešnih let na kolesih i i Foto: Črtomir Goznik Uvodni del nove sezone je najbolje uspel igralcem ŠD Rim Pizzeri-ja Špajza, ki so v 2. krogu ugnali ekipo F.C. Trcko. Zimska liga MNZ Ptuj S tekmami 1. in 2. kroga se je minuli konec tedna začela nova sezona Zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj, letos imenovana Zimska liga - Zavarovalnica Tilia. V njej nastopa 11 moštev, že uvodni rezultati pa razkrivajo, da nas čaka nova razburljiva sezona. Prvi favoriti lige so glede na kader in do sedaj prikazano malonogometaši Rima. V soboto so v 1. krogu gladko ugnali Majolko, njihovi tekmeci za vrh, »zimzelena« ekipa Poetovia, pa je nepričakovano klonila proti novincu Trcku. V Dražencih so glavni igralci KMN, aktualni prvaki lige. V nedeljo so »rimljani« ponovili vajo, saj so rutinirano odpravili F.C. Trcko. Ponovno gladko so slavili tudi igralci FC Ptuj. Dabbs SL Tim je slavil še drugič v dveh dneh, tokrat so padli ŠD Draženci. REZULTATI 1. KROGA: Ptujska Gora - Dabbs SL Tim 0:6, ŠD Draženci - KMN Draženci 4:9, EHM Team - FC Ptuj 3:7, KMN Majolka - Rim Picerija Špajza 2:6, F.C. Trcko - Poeto-vio Ptuj 0807300 4:3. Prosta je bila ekipa KPŠ. REZULTATI 2. KROGA: Rim Picerija Špajza - F.C. Trcko 6:1, FC Ptuj - KMN Majolka 4:0, KMN Draženci - EHM Team 3:4, Dabbs SL Tim - ŠD Draženci 3:2, Klub ptujskih študentov - Ptujska Gora 2:4. Prosta je bila ekipa Poetovio Ptuj 0807300. 1. ŠD RIM ŠPAJZA 2 2 0 0 12:3 6 2. FC PTUJ 2 2 0 0 11:3 6 3. DABBS SL TIM 2 2 0 0 :2 9 6 4. KMN DRAŽENCI 2 1 0 1 12:8 3 5. EHM TEAM 2 1 0 1 7:10 3 6. F.C.TRCKO 2 1 0 1 5:9 3 7. ŠD PTUJSKA GORA 2 1 0 1 4:8 3 8. KMN POETOVIO 1 0 0 1 3:4 0 9. KPŠ 1 0 0 1 2:4 0 10. ŠD DRAŽENCI 2 0 0 2 6:12 0 11. KMN MAJOLKA 2 0 0 2 2:10 0 SD RIM PICERIJA SPAJZA - F.C. TRCKO 6:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Škrinjar 11., 2:0 Škrinjar 15., 3:0 Pislak 17., 4:0 Pislak 22., 4:1 Bauman 23., 5:1 Krivec 26., 6:1 Pislak 30. ŠD RIM PICERIJA ŠPAJZA: Fras, Šket, T. Gajser, Pislak, Krivec, M. Gajser, Škrinjar. F.C. TRCKO: Tement, Lah, Bauman, Majerič, Kukovec. Tekma 2. kroga med sinje modrimi in zelenimi je pričakovano pripadla prvim, ki tako potrjujejo, da so verjetno glavni favoriti za končno zmago. Rim je bil boljši v vseh elementih, čeprav so se mladci dobro upirali. V prvem delu je dvakrat zadel Škrinjar in »rimljanom« omogočil mirno nadaljevanje. Takoj v drugem delu je Bauman zapravil idealno priložnost za znižanje izida, sledila je kazen in Pislak je povišal na 3:0. Po nekaj lepih priložnostih na obeh straneh je Pislak po podaji iz kota zabil za 4:0. Igralci F.C. Trcko so v 23. minuti po golu Baumana znižali izid na 4:1, toda Rim je do konca zadel še dvakrat zadel. tp ONL Videm ČLANI REZULTATI 1. KROGA: ŠD As - Joe Fernandes Copy Sitar člani 1:7, ŠD Zg. Pristava Bar Incognito - EHM team 5:2, KMN Majolka člani - ŠD Po-brežje člani 8:3, EHN team 2 - ŠD Selan Krovstvo Petrovič 4:3, NK Tržec R21 - ŠD Lanco-va vas člani - preloženo. VETERANI REZULTATI 1. KROGA: ŠD Pobrežje veterani - ŠD Selan Gostilna Kozel 3:3, ŠD Lanco-va vas veterani - JP team 5:5, Joe Fernandes Copy Sitar veterani - KMN Majolka veterani 1:6. Darko Lah Memorial Janka Makoterja ŠD KMN Makoter Meteorplast iz Ljutomera pripravlja v soboto, 5. decembra, XVI. mednarodni spominski turnir Janka Makoterja v malem nogometu. Tekmovanje se bo v športni dvorani ŠIC Ljutomer začelo ob 9.00. Prijavnina znaša 75 EUR, ki jo ekipe poravnajo do četrtka, 3. 12., ko bo ob 19. uri opravljen tudi žreb skupin. Število sodelujočih ekip je omejeno na 24. Organizator bo podelil pokal za prve tri uvrščene ekipe ter denarne nagrade 1500 evrov (prvi), 750 evrov (drugi), 350 evrov (tretji) in 150 evrov (četrti). Nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar turnirja. Podrobnejše informacije o turnirju na GSM številki: 070 846 965 (Marko) in 041 354 900 (Saša). NŠ Prvi pisni viri o kolesarstvu nas vračajo v leto 1894, ko je bilo na Ptuju ustanovljeno Kolesarsko društvo Zvonček, katerega predsednik je bil Maks Šumenjak. Dobrih trideset let kasneje - točno leta 1926 - je bil Ptujčan Jože Ramšak prvi slovenski kolesarski prvak. V modernejšem obdobju se je zgodba o ptujskem kolesarskem kolektivu začela leta 1985, ko je bil ustanovljen Kolesarski klub Ptuj. Prvi predsednik je bil Franc Polanec in na začetku se je veliko delalo z mladimi kolesarji, ki so dosegali dobre rezultate. Ti rezultati in predvsem dobra organiziranost kluba je leta 1992 prepričala vodilne v Perutnini Ptuj, da so podpisali listino, tako da se je ta športni kolektiv preimenoval v KK Perutnina Ptuj. Z novim generalnim sponzorjem kluba so si postavili višje cilje in so počasi začeli sestavljati zmeraj boljšo člansko ekipo. Ob njej so ves čas veliko dela in truda vlagali v mlad kolesarski rod, iz katerega sta v začetnem obdobju najboljše rezultate dosegala Miran Kelner in Mitja Ma-horič. Slednji je v letih 2003 in 2004 dvakrat osvojil dirko Po Sloveniji. Leta 2004 je ptujski kolesarski klub popolnoma zavil na profesionalno pot in je do leta 2008 tekmoval na različnih mednarodnih dirkah. Na njih so kolesarji, nad katerimi je ves čas v vlogi športnega direktorja bdel neumorni Rene Glavnik, dosegali izjemne uspehe. Vknjižili so zmage za zmago, najbolj je odmevala skupna zmaga Gregorja Gazvode na izredno močni dirki Tour Of Quinhai Lake na Kitajskem. Leto 2008 je bilo zapisano z zlatimi črkami v zgodovino KK Perutnina Ptuj, saj je ekipa zmagala med vsemi svetovnimi ekipami v skupnem seštevku kontinentalnega pokala. A gospodarska kriza je imela posledice tudi za veliko ptujsko prehranjevalno podjetje, kar je pomenilo, da so se odločili za zmanjšano finančno in ostalo pomoč kolesarstvu Foto: Marjan Kelner Vodilni možje KK Perutnina Ptuj (Rene Glavnik, Joco Tarbuk in Roman Glaser) so zadovoljni s prehojeno potjo v dosedanjih 30 letih obstoja kluba. ter so se namensko odločili, da bodo delali na vzgoji mladega kadra. To uspešno počno zadnjih nekaj let, ko dosegajo odmevne rezultate v Sloveniji in tudi tujini. Trenutno je najbolj perspektiven kolesar kluba Luka Sagadin, ki vodi mlado ptujsko generacijo k novim zmagam. KK Perutnina Ptuj je v tridesetih letih svojega delovanja prišel do mnogih pomembnih in odmevnih zmag, za organizacijo kot celoto je bila ena pomembnejših zmag tudi ta, da so si pred nekaj leti na naslovu Ob Dravi 9 uredili lastne klubske prostore. Vzporedno z uspehi v športnem merilu je treba izpostaviti še poseben organizacijski uspeh, saj so v septembru 2003 organizirali 1. Poli maraton. Ta je hitro prerasel v največji rekreacijski kolesarski dogodek v Sloveniji in letos so Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dialog in Radio-Tednik Ptuj uspešno ob 30-letnici ptujskega kolesarskega kluba izvedli že 13. Poli maraton. Dr. Roman Glaser, predsednik KK Perutnina Ptuj: »Mislim, da smo lahko ob jubileju vsi zadovoljni, saj 30 let pomeni res veliko za sam klub, tudi za ptujsko kolesarstvo in ne nazadnje tudi za Perutnino Ptuj. Mi smo sicer v klubu zadnjih sedem let prisotni manj, a v tem skupnem času smo dosegli najrazličnejše uspehe in smo delovali na najrazličnejših nivojih v kolesarstvu ter smo danes zelo zadovoljni, da podpiramo mlado kolesarsko ekipo. To ekipo vzgajamo v duhu športnosti, pripadnosti klubu in pripadnosti tudi naši blagovni znamki, ki jo predstavljajo. Uspel nam je tudi en velik met, za katerega je KK Perutnina Ptuj najbolj zaslužen, in to je Poli maratoni, ki je z leti prerasel v največji kolesarski rekreativni dogodek v Sloveniji. Kolesarstvo je na roko pisano Perutnini Ptuj, saj se sklada z njeno filozofijo v vsakem trenutku, ponazarja zdravo življenje in zdravo prehrano. Ob tem jubileju se želim zahvaliti vsem, ki ste klubu pomagali v teh tridesetih letih. To je za KK Perutnina Ptuj velik jubilej, ob katerem moram povedati, da smo zadovoljni z doseženim in sama Perutnina Ptuj bo tudi v prihodnosti podpirala kolesarski šport.« Svečanost ob jubileju V prostorih Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj je bil svečani dogodek ob 30-letni-ci ustanovitve ptujskega kolesarskega kluba. Zgodovino in delovanje zelo uspešnega športnega kolektiva je predstavil direktor kluba Rene Glavnik, medtem ko je predsednik Roman Glaser spregovoril o razvoju kluba, pomenu kolesarskega športa in sinergijah, ki jih je klub dosegel s pomočjo podjetja. V imenu mestne občine Ptuj je podžupan Gorazd Orešek čestital vsem v klubu za uspešno delo in jim predal protokolarno darilo. Ob obletnici so podelili jubilejne plakete, ki so jih do- Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Prvi niz za uigravanje, potem gladko Kajuh Šoštanj -ŽOK GM mobil Ptuj 0:3 (-23, -12, -22) ZOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Radivoj, Grič-nik, Horvat, Merc A., Čabrijan, Rakuš, Grubišič Čabo. Trener: Darko Zimič. Zdravstveni karton ŽOK GM mobil pred tekmo v Šoštanju je bil dolg, saj trener Darko Zimič ni mogel računati na poškodovano Topo-lovčevo in oboleli Emeršiče-vo ter Drevenškovo. Zaradi izostanka omenjene trojke je moral trener nekoliko prilagoditi pozicije drugim igral- kam, kar je pomenilo, da je Horvatova igrala na poziciji korektorja, medtem ko je Ča-brijanova vso tekmo igrala na poziciji centra. Te spremembe so vplivale na igro gostij v uvodu tekme, saj so bile odbojkarice Kaju-ha v rahli točkovni prednosti do izenačenja na 18:18. Do končnice niza so Ptujčanke stvari počasi spravile »v red« in slavile s 25:23. V drugem nizu so se popolnoma razigrale, saj so jim odlično šli prav vsi elementi igre. Pri visoki prednosti je svojo priložnost namesto kapetanke Cvirnove v končnici dobila mlada Rakuševa. Brez večjih težav in po zares dobri igri se je niz končal s 25:12. Tudi v 3. nizu so bile gostje ves čas v rahli prednosti. Odbojkari-ce Kajuha so se sicer trudile držati stik, a kakovost je bila odločno na ptujski stran, ki ji je pripadla zmaga 25:22. Za zmago je tokrat največ prispevala Gričnikova, ki je po nekaj slabših predstavah tokrat odigrala na visokem nivoju, saj je dobro servirala, v polju je polovila skorajda vse žoge, prav tako pa je tudi uspešno zaključevala napadalne akcije po natančnih podajah Grubišič Čabove. Dobro predstavo iz Šoštanja bodo igralke ŽOK GM mo- bili vodilni člani kluba, bivši in sedanji člani, trenerji in tekmovalci kluba, različne organizacije, sponzorji in posamezniki, ki so v tridesetih letih na kakršenkoli način pomagali klubu pri njegovem uspešnem delovanju. V tem obdobju, ko v klubu obeležujejo okrogli jubilej, lahko govorimo že o dejstvu, da so vzgajali in vzgojili generacije uspešnih kolesarjev - to vzgojo bodo širili tudi naprej. Za vse uspehe skozi prevoženih uspešnih trideset let delovanja si KK Perutnina Ptuj zasluži iskrene čestitke. David Breznik bil poskušale nadgraditi že v naslednjem krogu, ko bodo v petek ob 19.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj igrale s Prevaljčankami. David Breznik 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 6. KROGA: Kostmann Sl. Gradec - Nova KBM Branik II 3:0, Kajuh Šoštanj -ŽOK GM mobil Ptuj 0:3, Preva-Ije - Benedikt 0:3, ŽOK Misli-nja - ŽOK Ljutomer 3:1, Swaty-comet Zreče - Mozirje 3:0. 1. ŽOK MISLINJA 6 6 0 18:4 18 2. KOST. SL. GRADEC 6 5 1 16:7 14 3. NOVA KBM BRANIK II 6 5 1 15:7 14 4. ŽOK GM MOBIL PTUJ 6 4 2 14:8 11 5. ŽOK LJUTOMER 6 3 3 12:10 10 6. SWATYCOMET ZREČE 6 3 3 11:11 9 7. KAJUH ŠOŠTANJ 6 1 5 6:15 4 8. MOZIRJE 6 1 5 6:16 4 9. PREVALJE 6 1 5 6:15 3 10. BENEDIKT 6 1 5 4:15 3 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 1. decembra 2015 Dornava • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo V hudi konkurenci je uspelo Marselu in Nuši Kulturna dvorana v Dornavi je 25. novembra pokala po šivih, toliko je bilo gledalcev, ki so prišli spodbujat mlade pevske talente tamkajšnje osnovne šole. Za izjemno vzdušje pa so že v uvodnem delu prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo poskrbeli najmlajši, zajčki iz dornavskega vrtca. Foto: Črtomir Goznik Marsel Majcen, zmagovalec prve kategorije: „Zelo sem vesel, nisem pričakoval, da bom šel naprej, da bom zmagal. Pesem Modrijanov sem si izbral, ker mi leži, me razveseljuje. Za nastop sem se zelo pripravljal." Vimenu družbe Radio-Tednik Ptuj, ki projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tudi v drugi sezoni pripravlja v sodelovanju z občinami in šolami širšega območja Podravja, je govorila odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek. „V naši družbi nas iz- V Dornavi so peli: Lana Hanželič, Lija Kovačec, Maša Rus, Teo Firbas, Marsel Majcen, Amadeja Dvoršak in Silva Korez (1. do 5. razred) ter Jan Belšak in Leo Belšak, Nuša Bezjak, Nina Kirič, Alina Krušič, Lea Arnejčič, Metod Munda in Vojko Korez (6. do 9. razred). jemno veseli, da se je prireditev Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo tako dobro prijela v podravskih šolah in občinah. Že lani ste se izkazali z veliko talenta." Dornavski župan Rajko Janžekovič pa je vsem zaželel veliko uživanja v pesmi mladih in da bi domov odnesli veliko pozitivne energije. Strokovni komisiji v sestavi Tone Topolovec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik je bilo tokrat izjemno težko izbrati dva polfinalista, iz vsake kategorije Foto: Črtomir Goznik Za polfinale se je potegovalo petnajst pevskih talentov. po enega, toliko je bilo dobrih pevcev. Na dornavskem odru so že v prvi sezoni peli izjemni pevci, tako da je bilo pričakovano, da letos ne bo nič drugače, kvečjemu boljše. Pozna se tudi zavzeto delo učiteljice glasbe- Foto: Črtomir Goznik Nuša Bezjak, zmagovalka druge kategorije: „Zaradi velike konkurence nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Zelo sem presenečena in hkrati izjemno vesela. Za letošnji nastop sem izbrala drugo Ditkino pesem. V polfinalu se bom še bolj potrudila. Rada bi bila pevka in pela na velikih odrih pred veliko ljudmi." ne vzgoje Mete Zagoršek. Na koncu si je polfinale iz prve skupine pripel Marsel Majcen, iz druge pa že lanska polfina-listka in finalistka Nuša Bezjak. MG Ptuj • Budilkarji na delu Kristijan na žagi Voditelj Štajerske budilke Kristijan Šmid se je minuli petek seznanil, kako poteka delo na žagi. Medse so ga sprejeli v podjetju L.K.F., d. o. o., na Rogozniški cesti 33 na Ptuju. Ptuj • Knjižnica Ivana Potrča razstavlja Zapuščina profesorja Iva Arharja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je v začetku novembra končala devetletni projekt strokovne ureditve in katalogizacije treh zasebnih knjižnic, ki jih je pridobila konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Leta 2007 smo uredili in javnosti predstavili zasebno knjižnico pisatelja Ivana Potrča, leta 2012 knjižnico etnologinje in umetnostne zgodovinarke dr. Štefke Cobelj, letos pa knjižno zapuščino Iva Arharja, slavista, profesorja, bibliofila in planinca, ki je poučeval na ptujski gimnaziji in na Ekonomski šoli Ptuj. Arhar, velik ljubitelj knjig, je bil zraven poučevanja zaposlen še s celo vrsto drugih dejavnosti, ki so bile vse po vrsti pove- zane s knjigo. Bil je dober poznavalec knjižnega trga, slovenske in svetovne književnosti in lastnik ene največjih zasebnih knjižnic na Slovenskem. Strastno se je zanimal tudi za gledališko in filmsko umetnost in bil navdušen planinec, ljubitelj gora, narave in botanike. Leta 1993, leto pred smrtjo, je Arhar svojo bogato knjižnico prodal Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Njegova knjižnica, največja od treh zasebnih knjižnic, ki jo v svojih zbirkah hrani ptujska knjižnica, obsega 11.311 enot knjižnega gradiva, predvsem s področja književnosti, literarne teorije in literarne zgodovine, veliko pa je tudi gradiva s področja gledališke in filmske umetnosti, filozofije ... V ptujski knjižnici je shranjena tudi preostala zapuščina profesorja: osebni dokumenti, pisma, zapiski o knjigah, katalogi založb, gledališki listi, planinski in turistični vodniki, zemljevidi, planinske karte in okoli 3.000 razglednic. Profesorjeva zapuščina je velika pridobitev tako za našo knjižnico kot za mesto Ptuj. Je kulturni spomenik, saj izraža duha človeka, ki je vrsto let živel in delal na Ptuju, priča o njegovi intelektualni radovednosti, pa tudi o kulturi časa in prostora, katerega del je bil ustvarjalec. Projekt ureditve Arharjeve zapuščine smo končali z izdajo monografije in pripravo razstave, ki je do 4. decembra na ogled pred študijskim oddelkom knjižnice. Melita Zmazek Delo je Kristijanu predstavil tehnični vodja Dominik Kuko-vec, ki ga je popeljal skozi vse procese dela na žagi - kako iz hloda nastanejo deske in ostrešja, spoznal pa je tudi najnovejšo pridobitev - pridobivanje peletov, pri čemer je tudi sodeloval. Sam postopek ga je navdušil, saj večino dela opravi moderna tehnologija, a kljub temu brez pridnih rok ne gre. To je potrdil tudi Dominik Kukovec: ''Delo na žagi je še vedno deloma fizično, če- prav uvedba sodobnih strojev delavce vedno bolj razbremenjuje. Tako je delavec vedno bolj tisti, ki nadzoruje delovni proces.'' Kristijana je presenetila predvsem velikost celotnega kompleksa - v sezoni podiranja namreč na žago pripeljejo ves les, ki ga v naslednjih mesecih obdelajo. Njegov mentor je pojasnil, da iščejo predvsem strokovnjake s področja lesarstva in strojništva. Kljub temu da delo na žagi na prvi pogled velja za precej moški poklic, pa v podjetju L.K.F. zaposlujejo tudi ženske: ''Predvsem pri sortiranju polizdelkov žensko oko bolje opazi podrobnosti in kakovost,'' pojasni Kukovec. ''Če bi delal na žagi, bi verjetno najprej pakiral pelete, kar je najbolj enostavno delo. Precej zahtevno je tudi sortiranje lesa, ki ga moraš dobro poznati; za upravljanje strojev pa bi zagotovo potreboval veliko šolanja,'' pojasni Kristijan. ns Foto: Melita Zmazek Arharjeva soba z urejeno knjižno zbirko Foto: Črtomir Goznik torek • 8. decembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Markovci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Kaja in Nuša v polfinale s polno podporo Tudi v športni dvorani OŠ v Markovcih se je 26. novembra na prireditvi druge sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zbralo veliko gledalcev, ki so prišli spodbujat mlade pevke in pevce. . I Foto: Črtomir Goznik Kaja Kumer, zmagovalka prve kategorije: „Rada pojem, peti sem začela že v vrtcu. Potrudila se bom, da bom tudi na pol-finalni prireditvi dobro odpela. Rada plešem, obiskujem pa tudi glasbeno šolo." Tokrat se jih je za polfinale potegovalo 22, med njimi tudi šolski ansambel, ki za zdaj nastopa brez imena. O njih bomo zagotovo še slišali, če bodo še tako vztrajni, kot so bili doslej. Dobri pevci so na tem odru peli že lani, letos jih je bilo še več. Mladi talenti imajo v šoli veliko podporo, po besedah ravnatelja Ivana Štrafela se zelo pozna trud Borisa Šegula, vodja celotnega projekta na OŠ Markovci, ki je neumorno vadil z vsemi V Markovcih so peli: Neža Meglic, Jana Kostanjevec, Ana Vugrinec, Lana Kristovič, Mia Pernat, Jan Forštnarič, Kaja Kumer in Maja Čuš (1. do 5. razred) ter Anej Florjanič, Ajda Mikša, Mojca Anžel, Dominika Raušl, šolski ansambel v sestavi Zala Stolec in Eva Kokot (vokali), Niko Kostanjevec (kitara), Matija Fišinger (kahon), Pia Majerič (flavta) in Eva Kuhar (bas), Ana Čuš, Špela Kukovec, Eva Ertl in Nuša Forštnarič. nastopajočimi. Zahvalil pa se je tudi Gregorju Zmazku in Občini Markovci, ki je celoten projekt tudi finančno podprla, prav tako družbi Radio-Tednik, ki pripravlja ta projekt. Za vaje ni bilo nobenih problemov, mladi talenti so ga dobesedno cukali za rokav, kdaj lahko pridejo vadit. V projekt so se vključili polni optimizma in z veliko energije. Čestital je vsem nasto- pajočim, izkazali so se kot izjemni pevci. Vsi so bili najboljši, ne glede na zmagovalca večera. Resnično je potreben velik pogum, da zapoješ pred tako polno dvorano. Mlada markovška zmagovalca imata polno podporo šole, občine, domačih in vseh Markovčanov tudi na pol-finalni in finalni prireditvi letošnjega projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Foto: Črtomir Goznik Na markovskem odru je nastopilo 22 mladih pevcev in glasbenikov. Morda pa ni daleč, ko bo kateri od njih zapel tudi na Evroviziji. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj pa je mladim pevcem nekaj spodbudnih besed namenila tudi odgovorna urednica Radia Ptuj Polona Ambrožič Bombek. Komisija, ki so jo tudi v Mar-kovcih sestavljali Tone Topolo-vec, Borut Horvat in Dalibor Bedenik, ki je tudi vodil prire- Foto: Črtomir Goznik Nuša Forštnarič, zmagovalka druge kategorije: „Peti sem začela s petimi leti v vrtcu. Nadvse rada pojem slovenske pesmi, predvsem pa ljubezenske. Pri petju me spodbuja cela družina, vsi tudi pojejo. Nimam posebnih pričakovanj, od polfi-nala pričakujem, da se bomo vsi skupaj dobro počutili in uživali v petju slovenskih pesmi." ditev, je po kriterijih kakovosti petja v polfinale poslala iz prve kategorije Kajo Kumer, iz druge pa Nušo Forštnarič. Vsi preostali nastopajoči so zasedli drugo mesto. Pevski večer v Markovcih so polepšale tudi mlade nadarjene plesalke, ki nastopajo v šolski plesni skupini. MG Ptuj • Začenja se veseli december Nocoj bomo prižgali praznične luči Z današnjim dnem vstopamo v december, najbolj prazničen mesec leta. Kot po navadi bo dogajanje na Ptuju zabavno, pisano, veselo in prijetno. Praznične luči bodo prižgali danes, ob 17. uri, ko nas bo obiskala tudi teta Zima s svojim spremstvom. Pestro decembrsko dogajanje bo tudi letos potekalo tako na Mestnem trgu kot na tržnici. Začenja se že s prvim decembrskim dnem, torej danes, ko bomo ob 17. uri pred Mestno hišo priča prižigu prazničnih lučk, nastopu otroških pevskih zborov osnovnih šol, nagovoru župana Mirana Senčarja, v naše mesto pa prihaja s svojim spremstvom tudi teta Zima. Za to, da nam bo prijetno toplo, bo poskrbljeno s ponudbo pravljičnega čaja Vrtca Ptuj v ličnih lesenih hišicah. Na Mestnem trgu bo program Ptujske pravljice potekal 17., 18., 21., 22., 23., 28., 29. in 30. decembra od 17.00 do 18.30. „Kulturno-zabavna prireditev s ponudbo domače in umetne obrti ter darilnega programa v ličnih sejemskih hišicah in na stojnicah, predstavitev dobrodelnih in invalidskih organizacij, gostinska ponudba, nastopi osnovnih šol, glasbenih šol, Vrtca Ptuj in kulturno-umetni-ških skupin s širšega ptujskega območja. Program bo popestril prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega navihanega spremstva," so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Program Ptujske pravljice, ki bo v decembru popestrila dogajanje v mestu, pa bodo soustvarjali številni zavodi, društva, javna podjetja in organizacije. Organizatorji in soorganizator-ji prireditev so Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Turistično društvo Ptuj, ZRS Bistra Ptuj - RDO, Vrtec Ptuj, ptujske osnovne šole, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, kultur-no-umetniška društva ter drugi javni zavodi in organizacije. Tudi letos pa bo organizirano tradicionalno silvestrovanje ob zaključku božično-novoletnega sejma z glasbenim programom in novoletno poslanico Mirana Senčarja, župana mestne občine Ptuj. Že čez nekaj dni naj bi bilo postavljeno še drsališče, a lokacija trenutno še ni znana. Kot so pojasnili na občini, bodo zanesljive informacije o drsališču na voljo te dni. Dženana Kmetec Z današnjim dnem se začenjajo veseli decembrski dogodki. Foto: ČG PROGRAM PO DNEVIH Četrtek, 17. december 17.00 Odprtje Ptujske pravljice 17.10 Nastop OŠ dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karala Pahorja 17.30 Prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.00 Zabavno-glasbeni program Petek, 18. december 17.00 Nastop OŠ Ljudski vrt 17.30 Predstava in animacija za otroke 18.00 Zabavno-glasbeni program Ponedeljek, 21. december 17.00 Nastop Oš Olge Meglič 17.30 Prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.00 Zabavno-glasbeni program Torek, 22. december 17.00 Nastop OŠ Mladika 17.30 Prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.00 Zabavno-glasbeni program Sreda, 23. december 17.00 Nastop OŠ Breg 17.30 Predstava in animacija za otroke 18.00 Zabavno-glasbeni program Ponedeljek, 28. december 17.00 Predstava in animacija za otroke 17.30 Prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.00 Zabavno-glasbeni program Torek, 29. december 17.00 Predstava in animacija za otroke 17.30 Prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva 18.00 Zabavno-glasbeni program Sreda, 30. december 17.00 Predstava in animacija za otroke 17.30 Slovo dedka Mraza, tete Zime in navihanega spremstva 18.00 Zabavno-glasbeni program 18 štcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 1. decembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline 2. adventa nedelja - nedelja miru Pred nami je že druga adventna nedelja, ki naj bi po simboliki sveč med drugim prinašala tudi mir. Bog ve, da si ga letos ta naša stara, utrujena Evropa tudi želi. Delo na vrtu je končano, videli smo tudi prvi sneg, zato naj zemlja zdaj počiva. Še vedno pa lahko sadimo drevnino in grmičevje. Sajenje drevnine in grmičevja Pri tem upoštevajte nekaj nasvetov. Jamo skopljemo nekaj dni prej, tako se prezrači. Robovi in stene jame začnejo razpadati in s tem bo koreninam lažje prodreti v zemljo v okolici jame. To pa si želimo čim prej. Včasih ni možno saditi rastlin na isti dan, kot jih kupimo. V tem primeru rastline v loncih postavite kar na mesto, kjer bodo rasle. Rastline z golimi koreninami pa takoj kar v vodoravni legi zakopljite kjer koli na vrtu. večer pred presajanjem pa jih namočite v vodo. Jama naj bo vsaj dvakrat večja, tudi globlja, kakor je koreninska gruda. Na dno jame lahko na-sujemo nekaj čistega komposta, ta bo služil kot rezervna hrana v naslednjih letih. Nato izkopano zemljo pomešamo s kompostom, v primeru težke zemlje predlagam, da substrat raje kar kupimo. Če imamo opravka s kisloljubnimi grmovnicami, kot so ameriške borovnice, hor-tenzije, rododendroni, pa tudi iglavci, predlagam, da zemljo v jami v celoti nadomestite s kupljenim zelo kislim substratom. To mešanico nasujemo na kompost, na vse to pa postavimo rastlino. Če je kupljena rastlina v loncu, jo previdno izlončimo. Tistim brez zemlje pa preglejte korenine. Polomljene, črne in take, ki nimajo zdravega videza, obrežite. Če so korenine v loncu že močno navite v krog, jih poskusite nežno razviti. Če ne bo šlo brez uporabe večje sile in močnih poškodb korenine, jih z nožem nekoliko zarežite v križ. Korenine lepo razporedimo v Tako izenačeno lepo izgleda polje hibridnega zelja. krog v jami. Če potrebujemo oporo, jo že zdaj postavimo zraven v jamo. Zemljo nalagajte tako dolgo, da je jama polna oz. jo naložite okoli drevesa ali grma rahlo na kup. Sorta/hibrid/GSO Zadnjič ste si lahko prebrali nekaj o tem, kaj v resnici sorte. so. Sorte razmnožujemo tako, da pobiramo seme v posevku in ne iščemo posej očetovskih in materinskih rastlin. Kljub temu je potrebnega nekaj znanja, da sorte svoje lastnosti tudi ohranijo. To znanje se na naših domačijah počasi izgublja, zato je doma vedno manj domačega semena. Ko se je poznavanje genetike in načinov žlahtnjenja še bolj razvilo, so ugotovili, da imajo nekatere rastlinske vrste prav posebno lastnost. Nekatere kombinacije neuporabnih starševskih rastlin dajo odličnega December Gruden 2015 1 torek 2 BIANKA 3 četrtek fti S 4 BARBARA 5 ioLa 6 nedella 7 ponedeljek 8 torek 9 "m 10 SHOJAH četrtek 11 ™ HM • 12 sobota * q£ 13 nedelja * 14 ponedeljek ™ «t1 15 torek v <& 16 sredi 1 , i r «rel« J 25l nov - 21 d« Ce zemlja ni oretroa. oar&vimo zimske 24 ceclieie. Sadmo skoraj vse sadne NolMvJtTo gno>la. škropiva m popravim CVETJE in OLJNICE Sončnice, driavnice, vse vrste cvetlic... s PODTALNI PLODOVI jgjM^ Krompir, korenje, pesa, -- česen, tebula, r«iftev,.. 17 18 „.: m 19 sobota 20 21 I «t 22 0$ 23 potomca. Vendar je treba vsako leto ponovno namerno križati prav ta dva starša, da iz takega semena potem zraste nekaj posebnega, zelo dobrega. Da bi seme torej prišlo na police trgovin, je treba v prvem letu razmnožiti izbrana starša iste vrste, ki bi jima lahko rekli dve sorti, a strokovno jim danes rečemo dve liniji. Razmnožimo vsakega posebej, seveda ločeno dovolj daleč narazen, da se lastnosti obeh staršev - linij - ohranijo. V naslednjem letu pa posadimo obe starševski liniji skupaj. Treba je narediti vse, da se materinska linija resnično opraši s cvetnim prahom očetovske linije. Seme poberemo samo z materinske linije. Samo v prvem letu po takem križanju dobimo to, kar pričakujemo, povsem izenačene rastline, ki jim rečemo hibridi, hibridne sorte. Za hibride je značilno, da so genetsko izenačeni, zato so tudi na zunaj rastline skoraj povsem enake, običajno tudi dokaj natančno vemo, kdaj lahko pričakujemo pridelek. Res pa je, da vsi hibridi zahtevajo več nege, namakanje, obilnejše gnojenje, saj so vzgojeni z nameni profesionalne pridelave. Še nekaj je značilno za hibride, njihovega semena seveda ne moremo pobrati, oziroma iz tega semena zraste nekaj dru- 24 «i. 25 „ O 26 STEPAH sobota « s¡ 0 27 JAHE2 nedelja «V* 28 ä/j Si. teden — 29 m 30 - 31 v s. ■e i»-* Crtnje ifi poanoiirrv :a. 80" preveč splošen in bi si želeli natančnejše informacije. Za bivalne prostore, kuhinje in dnevne sobe je priporočljivo, da indeks barvne vernosti presega 80. Visok indeks je še posebno pomemben pri osvetljevanju umetniških predmetov in ob kozmetičnem ogledalu. Za sekundarne prostore - hodnike, garaže, pa visok indeks ni odločujoč in lahko posežemo po cenejših rešitvah. LED-sijalke pa se razlikujejo tudi po oblikah in velikost, kar lahko vpliva na to, kako se bo svetloba razlivala in s tem na videz in funkcionalnost svetilke. Zato na ZPS potrošnikom svetujejo, da so pri nakupu nadomestne sijalke pozorni na podatek o dolžini sijalke od roba grla do temena in na največji premer svetilnega dela. Proizvajalci poskušajo uvesti nekaj reda pri označevanju oblike, žal pa oznake niso standardizirane in obvezujoče, zato se nanje potrošniki ne morejo zanesti. Tudi na embalaži sijalk pogosto ne najdemo uporabnih podatkov o velikosti, je pa zapisan podatek o vrsti in velikosti grla. »Če je v vaši svetilki le malo prostora, je najbolje prinesti staro žarnico s seboj v trgovino. Lahko pa z mobilnim telefonom slikate staro žarnico in si zapišite podatke o dolžini in premeru v milimetrih,« svetuje Črt Breskvar. torek • 1. decembra 2015 Za kratek čas Štajerski TEDNIK 21 Vidi se. ... da je predsednik države popularen tudi med mladimi; ob nedavnem obisku na eni od ptujskih osnovnih šol so se kljub strogim pogledom varnostnikov in protokola sproščeni »selfiji« z visokim gostom kar vrstili. Govori se . ... da preljubi Slovenci še najbolj spoštujemo protika-dilski zakon; drugih menda sploh ne potrebujemo, saj jih le redki spoštujejo. . da se življenja za rešetkami uspešno izogibajo tudi zato, ker se pravnomočnim kaznim izogibajo z zdravniškimi potrdili o tem, da so bolni. Ni čudno, ko pa so se v času tajkunizacije vsi po vrsti prenažrli delavskih žuljev. . da je naš veliki boksar iz Gabrnika kljub porazu na lestvici popularnih še vedno zelo visoko, vsekakor pa daleč pred organizatorji Vroča linija Radia Ptuj Kakšna usoda čaka CERO Gajke? Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek, 3. decembra ob 16. uri z Anemari Kekec. V Vroči liniii boste lahko sodelovali tudi vi! referenduma o družinskemu zakoniku. . da poetovionska vinska klet uvaža svetovalca za šolanje vin z izkušnjami iz Nove Zelandije, Avstralije in celo iz Francije; a se še ne ve, ali zato, ker domačim ne zaupa več, ali zato, da bi potem štajerska vina lažje izvažali v svet. . da zdaj menda vsaj približno že vemo, kakšna je naša šolska prehrana, še vedno pa ne, kakšno čorbo nam bodo skuhali poslanci za naslednji dve leti . Foto: Tajno društvo PGC . da bi nam šlo mnogo bolje, če bi se parlamentarne stranke zgledovale po skromnosti papeža Frančiška. . da je hrvaški tajkun že na prostosti, naši pa v glavnem tudi, pardon, še vedno; saj nekateri Doba od znotraj še videli niso. . da se koncesionar upravljanja kabelske TV v Poe-tovioni rad pohvali s svojimi dosežki, ne pojasni pa, zakaj imajo v svoji pisarni nalepljen plakat z napisom: »Ostani miren in za račune stopi naprej!?« Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Metka Majcenovič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabi-ralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Moja zelo lepa sončnica je nekaj posebnega,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala njena ponosna lastnica in avtorica posnetka Metka Majcenovič iz Stojncev. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 5 4 9 7 3 7 2 4 1 9 6 8 5 2 6 5 4 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV ©©© € ©O Bik V ©© €€€ O Dvojčka VVV ©© € ©O Rak V © €€ ©OO Lev VVV ©© € ©O Devica VV ©©© € OO Tehtnica VVV © €€ OOO Škorpijon V ©© €€€ O Strelec VV ©©© € OO Kozorog VV © €€€ O Vodnar VVV ©© € OOO Ribi VV ©©© €€€ O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 1. do 7. decembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 1. december 9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Veliki pok, ob 9.30 in 10.50 za šole in izven 16:00 Ptuj, CID: Sam svoj mojster, ustvarjalna delavnica za mlade in starejše, Praznična peka, speci in okrasi praznično pecivo, Branko in Matjaž Štumberger 17:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: predavanje Sirija in begunski eksodus, dr. Peter Simonič, Zgodovinsko društvo Ormož 18:00 Ptuj, kavarna Muzikafe: potopisno predavanje Vinar, ki plava z morskimi psi, Boštjan Protner 18:00 Starše, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Sreda, 2. december 13:30 Ormož, Ljudska univerza: ustvarjalna delavnica, dekorativne papirnate torte, učenci OŠ Ormož in Alenka Šalamon 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična urica z ustvarjalno delavnico, zimska pesem 18:00 Ormož, knjižnica Sveti Tomaž: predavanje Igorja Plohla Moja zgodba, predstavitev njegovih literarnih del o posledicah poškodbe hrbtenjače 18:00 Ptuj, Narodni dom: osrednja prireditev območne izpostave JSKD Ptuj, podelitev priznanj sveta območne izpostave JSKD Ptuj 18:00 Vitomarci, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj Četrtek, 3. december 8:00 Ormož, Grajska pristava in grad Velika Nedelja: Ta veseli dan kulture, ogled stalnih zbirk, brezplačno za individualne obiskovalce 9:00 Ptuj, grad: Ta veseli dan kulture, ogled stalnih zbirk, brezplačno za individualne obiskovalce, muzejski sprehod za družine, do 17.00 12:00 Ptuj, Stari zapori, PM Ptuj Ormož: Ta veseli dan kulture, Pogled v konservatorsko-restavratorske delavnice 15:00 Lenart, sedež društva Center Slovenskih goric: 8. občni zbor Društva za razvoj podeželja LAS Ovtar Slovenskih goric 16:00 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica: brezplačna uvodna delavnica kaligrafije 17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju: Arhivi - zakladnice spomina, razstava in predstavitev monografije 18:00 Fram, OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Radio-Tednik Ptuj 18:00 Markovci, poročna dvorana: predavanje o demenci, dr. Jožica Gamse, RK Markovci in Karitas 19:00 Cirkovce, Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, Noč kulture, KD Idila in PD Cirkovce 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: Ta veseli dan kulture, Mizica, pogrni se, zaključek bralne značke za odrasle 19:30 Ptuj, Narodni dom: Ta veseli dan kulture, Igra z besedami, David Matiči, člani literarnega kluba Ptuj, Komorni moški zbor Ptuj, ZKD Petek, 4. december 14:00 Hajdoše, gasilski dom: tradicionalno Miklavževanje društva Sožitje 16:00 Ptuj, CID: odprtje razstave likovnih del učencev OŠ na temo Šport invalidov 17:00 Ptuj, Minoritski samostan: odprtje vseslovenske razstave jaslic 18:00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe: dobrodelna dražba eko kreacij, za socialno ogrožene osebe, humanitarno društvo Soroptimist Ptuj 19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktori-nov večer ob razstavi Slovenskih jaslic, gost p. dr. Leopold Grčar, predsednik društva ljubiteljev jaslic Slovenije 19:00 Vitomarci, Bar Rola: Turnir v šnopsu za prvaka občine, Društvo mladih Vitomarci 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: 20. obletnica ustanovitve gledališča, odprtje razstave in pogovor z ustvarjalci, za izven 20:00 Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: Primuso-ve vinske zgodbe, Mehurčki v kozarcu, šansoni Matije Puža Mestni kino Ptuj Sreda, 2. december: 14:40 31. festival LGBT filma, Poletje s Sangaile. Četrtek, 3. december: 14:40 31. festival LGBT filma, Naz in Malik. Od 4. do 11. decembra je Mestni kino Ptuj zaradi obnove razsvetljave zaprt. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 1. decembra 2015 PREDSTAVITEV IN DEGUSTACIJA MLADIH VIN petek, W. 12. 2015 ino mlado Vabljeni! Welcome! Willkommen! 1 do 20.00 v Q centru na ©„«nur J9L. vS VSTOPNINA! J9_ ^ £ fl poiDvnufinGEncui Agro Zavarovalni VSTOPNICE V PREPRODAJI: ŠTUDENTJE 8€ (10€ V REDNI PRODAJI), ODRASL110€ (12€ V REDNI PRODAJI) ™* PRODAJNA MESTA VSTOPNICININFORMACIJE:KGZS ZAVOD PTUJ DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE SPODNJE PODRA VJE BLAGAJNARADIA TEDNIK PTUJ TICPTUJ TIC MARIBOR Odhod v zgodnjih jutranjih urah z vstopnih postaj: 4.30 PTUJ (avtobusna postaja) in 5.00 MARIBOR (avtobusna postaja). V Berchtesgaden, čudovito bavarsko letovišče, ki je na območju istoimenskega narodnega parka, bomo prispeli v dopoldanskem času. Za začetek se bomo ustavili v destilarni encijana, kjer se bomo v besedi in sliki seznanili s procesom proizvodnje tega zdravilnega likerja. Sledila bo degustacija različnih likerjev, ki jih bomo v prodajalni lahko tudi kupili. Berchtesgadenska pokrajina je, podobno kot sosednje Solnograško, bogata s soljo. Pridobivanje te nekdaj zelo pomembne dobrine ima tukaj zelo dolgo tradicijo, ki jo bomo spoznali ob obisku rudnika. Oblekli se bomo v rudarska oblačila in se podali na odkrivanje podzemnega sveta. Obisk rudnika je prava dogodivščina, polna različnih atrakcij: vožnja z vlakcem, adrenalinski spust po drči, vožnja po podzemnem jezeru s splavom, multimedijske predstavitve itd. Po obisku rudnika se bomo zapeljali še do Berchtesgadna, ki se v predbožičnem času prelevi v čudovito pravljično vasico, kjer vas na vsakem koraku objame toplina adventnega razpoloženja. V popoldanskem času se bomo zapeljali do Salzburga, prestolnice Solnograške. Ob sprehodu skozi mesto si bomo ogledali njegove številne kulturnozgodovinske znamenitosti: park pred dvorcem Mirabell, glavno mestno ulico Getreidegasse, kjer je Mozartova rojstna hiša, staro mestno hišo, trg Residenzplatz, palačo Residenz, stolnico. Salzburg je vedno živahen in vredno ga je spoznati tudi v času adventa. Zato bomo imeli dovolj prostega časa, da se vsak zase podamo po njegovih ozkih ulicah in zavijemo v katero od dišečih slaščičarn ali privlačnih trgovin ter si ogledamo bogato obložene stojnice. Cena: _55€ za poslušalce in bralce 49 € ■ D| r Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk rudnika soli v Berchtesga-dnu, ogled destilarne encijana in degusta- cijo, vstopnino v NP Berchtesgaden, zunanji ogledi po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, vodenje in organizacijo potovanja, DDV. Možna doplačila: vožnja z gondolo na trdnjavo Hohensalzburg - 8 €, notranji ogledi na kraju samem. Opomba: program velja kot končno obvestilo. Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si + Pc^lepo darilo + v Slomškovo knjigarno v Maribor ali na Ptuj! božični 2uči Lf Slomškova knjigarna ognjišče K1 Knjigarna Ognjišče http://knjigarna.ognjisce.si http://knjigarna.slomsek.net MARIBOR Slomškov trg 3 Telefon: 059 080 265 Odprto: pon. - pet.: 8h - 19h; sob.: 8h - 12h PTUJ Slovenski trg 14 Telefon: 059 080 277 Odprto: pon. - pet.: 9h - 16h; sob.: 9h - 12h 08:00 Ljudski pevci v Trnovski vasi 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 10:00 ŠKL 18:30 Destrnik - Iz domače skrinje 20:00 60 let GZ Ptuj 21:00 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja O kulturi 23:00 Video strani SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 09:30 10:00 12:00 18:00 20:00 21:10 22:00 23:00 Kronika iz občine Hajdina ŠKL Kronika iz občine Starše Video strani 25 let ŽPZ KUD Ivan Lončarič Martinova maša na Hajdini Hajdina - \z domače skrinje Polka in Majolka Video strani 08:00 Ljudski pevci v Vitomarcih 10:00 Glasbena oddaja 11:30 Video strani 18:00 Oddaja iz občine Dornava 20:00 Ob dnevu generala Maistra 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite. Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.slptv.sl Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 www.tednik.si Is ■Stajerskitednik I -Stajerskitednik www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 1. decembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Starše vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Starše. Vidimo se v torek, 1. decembra, ob 18.00 v športni dvorani Osnovne šole Starše. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sveti Andraž vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Vitomarci. Vidimo se v sredo, 2. decembra, ob 18.30 v večnamenski dvorani v Vitomarcih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače-Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Fram in otroci vrtca Fram. Vidimo se v četrtek, 3. decembra, ob 18.00 v dvorani DTV Partizan Fram. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. --»».«m^ Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. DOM-STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 031 503 142. NEPREMIČNINE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. V KETTEJEVI ulici na Ptuju prodamo stavbno zemljišče s staro hišo (104 m2), v skupni velikosti 1.825 m2. Cena: 73.000 €. GSM 031 605 685. Nepremičnine Ptuj, d. o. o., Ul. 25. maja 13 a, Ptuj. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780. MOTORNA VOZILA PRODAJAMO bukovo hlodovino za drva. Tel. 059 073 000,www.kloster. sL_ PRODAM cele orehe in vino bele jur- ke. Tel. 031 744 943._ PRODAM odojke ter 150- in 1 70-ki-logramskega prašiča. Tel. 051 219 567._ KUPIM traktor Ferguson, Deutz, Ur-sus, Zetor, Štore, Univerzal ali podobno. Telefon 031 851 485. SHRAMBA, montaža, centriranje, avtooptika in prodaja av-toplaščev. Vulkanizerstvo Lamot, Ulica svobode 1 3, 2204 Miklavž na Dravskem polju. Tel. 02/ 629 62 77. Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si HSAHA ■ fABAVNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Obzornik TV Dravograd, pon. 10:20 SKL, šport mladih, 10:50 SKL, šport mladih, 9. oddaja, pon. 9. oddaja, pon. 10:50 Kuhinjica. pon. 11:20 Utrip Ormoža, pon. 11:15 Z novembrske seje 12:25 Modro mestnega sveta MO Ptuj, pon. 12:50 Info kanal 12:00 Pregled tedna, pon. 17:30 Kuhinjica 12:20 Glasbena osmica (slo), 18:00 Ptujska kronika, pon. 63. oddaja, pon. 18:30 Intervju z 12:50 Info kanal mag. Markom Zidanškom 17:30 Kuhinjica 19:10 Glasba za vse, 23. oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika 20:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Povabilo na ka\ 20:30 Pogovor o(b) filmu maa. Danica S1 Moja sestra suhica 19:20 60 let Območn 21:20 Vox Arsana ob izidu prvega Gasilske zveze samostojnega albuma 19:40 Pogled nazaj, 1 18:30 Povabilo na kavo: mag. Danica Starki 19:20 60 let Območne 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Glasbeni predah 22:45 Info kanal Gasilske zveze Ptuj, pon. 19:40 Pogled nazai, 10. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DORA- nedeljski pogovori: Sašo Hribar, pon. 21:15 Intervju z mag. Markom Zidanškom, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 TVGorišnica 23:30 Glasbeni predah 23:45 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor glasbeni predah 10:20 TV Gorišnica, pon. 23:45 Info kanal 11:20 Kuhinjica, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Sekvenca, 42. oddaja, pon. 12:50 Martinovanje 2015, pon. 13:05 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Intervju z mag. Markom Zidanškom, pon. 19:10 Pogled nazaj. 10. oddaja, pon. 19:25 Vox Arsana ob izidu prvega samostojnega albuma, pon 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Glasbena osmica (slo), 64. oddaja 21:00 Povabilo na kavo: mag. Danica Starki, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Pogovor o(b) filmu Moja sestra suhica, pon. 23:20 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfoepetv.tv, www.petv.tv THE4ŠKt O '4- Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, ki druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. SPOMIN 30. novembra je minilo 20 let, odkar nas je zapustila draga mama Marija Šenkiš IZ ŽABJAKA 15 Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo. Vsi tvoji Je čas, ki da, in je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. A je tudi čas, ki ne mine, ko zasanjaš se v spomine. SPOMIN Alojz Ropič 1929-1995 30. novembra mineva 20 let življenja brez tebe. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki s spominom nanj postojite ob njegovem grobu. Žena Justika, sin Franc in hčerka Anica z družinama www.tednik.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Podravje • Manj nasilja v družini aH le manj prijav? Pretepel jo je, globo za to pa je morala plačati sama 25. november je bil razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. S tem dnem se začnejo 16-dnev-ne akcije, ki so del svetovne kampanje za človekove pravice. Pridružili so se ji tudi na Ptuju, in sicer z okroglo mizo, na kateri so spregovorile socialne delavke, zaposlene v Varni hiši, policisti, odvetnica ... Vsi, ki se z nasiljem srečujejo redno in ki delajo na tem, da bi ga bilo čim manj ter da bi vsaka žrtev nasilje prijavila. „Naše osnovno vodilo pri delu je, da imamo do nasilja ničelno toleranco," je na tokratni okrogli mizi z naslovom Pot žrtve nasilja v družini skozi postopke zakonodaje povedala strokovna delavka Centra za socialno delo Ptuj Jelka Ljubec. 85 odstotkov žrtev dolgotrajnega nasilja je žensk Pojasnila je, na kakšen način pridejo do podatkov o nasilju v družini ter kako ukrepajo. Po statistiki, s katero razpolaga, je kar 85 % žrtev ženskega spola, nasilje nad njimi pa je v večini primerov dolgotrajno. Vsak primer po besedah Ljub-čeve obravnavajo individualno, vsem pa je skupno to, da najprej poskrbijo za varnost, ocenijo tveganje ponovitve in pripravijo načrt, ki je odvisen od situacije. Zmeraj najprej poskrbijo tudi za otroke, ki so še posebej ranljivi, tudi če niso sami žrtev nasilja, ampak so temu priča. Po prijavi se sestane interni krizni tim Centra za socialno delo Ptuj, skupaj naredijo strategijo nadaljnjega ravnanja in podajo prijavo policiji. „Vse z namenom zaščititi žrtev," še pojasnjuje strokovna delavka Centra za socialno delo Ptuj Jelka Ljubec. i A Seveda pa je njihov cilj tudi ta, da se nasilje nemudoma prekine in da je žrtev v varnem okolju. Z njo delajo na opogu-mljanju in ji dajejo potrditev, da je prijava pravilna odločitev. »Če žrtev ne sodeluje, ne moreš nič ...« Pomočnik komandirja Policijske postaje Podlehnik Boštjan Hliš ugotavlja, da obravnavajo precej primerov, ko gre za ponavljajoče nasilje. Torej ko se ženske vrnejo domov in so ponovno žrtve nasilja. „Imeli smo primer, ko je bil storilcu izdan plačilni nalog, pa ga je kasneje žena, torej žrtev nasilja, plačala sama," je še dejal Hliš in pojasnil, da precej primerov, ko žrtev ne razume ali težko dojame, da to ni prav, da je tepena ali psihično ustrahovana. „A če žrtev ne sodeluje, ne moreš nič. Foto: Črtomir Goznik Imamo tudi primere, ko nas kličejo mesečno, celo tedensko, in gredo dva- ali trikrat v varno hišo, potem pa spet nazaj k nasilnemu partnerju," pojasnjuje Hliš. Prepričan je tudi, da je pomembno, da ima policist čut v teh primerih in ve, kako ravnati, ter da vse pomembne zadeve tudi zapiše, saj je to na sodišču zelo pomembno. Kot je pojasnila vodja Varne hiše CSD Ptuj Melita Topolovec, je bilo leto 2008 mejnik, ko je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini. „Po naših podatkih se v nasilne odnose do leta 2008 ni vračalo 57 odstotkov žensk, po letu 2008 pa se jih ne vrne kar 75 odstotkov," je pojasnila Topolovčeva. Še vedno pa je očitno preveč takšnih žensk, ki dajo nasilnim partnerjem „še eno" možnost. Nekatere se v nasilne odnose vrnejo celo sedemkrat. Nad moškimi se pretežno izvaja psihično, nad ženskami fizično nasilje Od julija letos žrtvam nasilja pomagajo tudi v programu Kapljica, ki ga izvaja nevladna organizacija Ars vitae. Kot je pojasnila Nina Koštomaj, ga financirajo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Dijaški dom Ptuj in Mestna občina Ptuj. Obravnavajo vse starostne skupine, v štirih mesecih so imeli 39 uporabnikov, od tega 26 žensk in tri otroke. Zanimivo je tudi, da ugotavljajo, da se nad moškimi povečini izvaja psihično, nad ženskami pa fizično nasilje. Vedno več naj bi bilo tudi spolnega nasilja. Posledica vsega tega pa so zasvojenost, slabo duševno stanje, depresije in poskusi samomorov. Dženana Kmetec Osebna kronika Rojstva: Mojca Kolar, Sto-perce 50, Stoperce - deklica Manca; Andreja Pinotic, Volk-merjeva c. 22, Ptuj - deček Filip, deček Jakob; Sandra Holc, Jelovice 32, Majšperk - deček Matic; Tamara Grmič, Obrež 17, Središče ob Dravi - deček Nejc; Alja Čeh, Janežovci 7 a, Destrnik - deklica Ana; Mojca Pongračič, Jiršovci 38, Destrnik - deček Liam; Simona Bezjak, Zamu-šani 84, Gorišnica - deklica Vanessa; Sanja Pišek, Potrčeva c. 42, Ptuj - deček Sanaj; Monika Gajšek, Koči-ce 59, Žetale - deklica Teja; Mihaela Furek, Vinarski trg 9, Ptuj - deklica Mia; Mojca Zavec, Žgečeva ul. 4, Ptuj -deček Jaša; Mateja Petek, Trubarjeva ul. 9, Ptuj - deček Liam. Umrli so: Katarina Repič, roj. Princl, Ptuj, Brstje 7, roj. 1917 - umrla 15. novembra 2015; Franc Kiseljak, Gere-čja vas 21, roj. 1940 - umrl 17. novembra 2015; Jožefa Bezjak, roj. Obran, Ptuj, Ormoška c. 78, roj. 1923 -umrla 18. novembra 2015; Alojz Kos, Krčevina pri Vur-bergu 59, roj. 1944 - umrl 20. novembra 2015; Ivanka Vobovnik, roj. Pliberšek, Ribnica na Pohorju 100, roj. 1927 - umrla 19. novembra 2015; Bronislava Bogša, roj. Kotnik, Mihalovci 8, roj. 1935 - umrla 21. novembra 2015; Veronika Vidovič, roj. Vogrinec, Stojnci 31, roj. 1930 - umrla 22. novembra 2015; Alojz Fric, Gomilci 5, roj. 1936 - umrl 22. novembra 2015; Bogdan Kancler, Spodnja Gorica 56 b, roj. 1971 - umrl 18. novembra 2015; Vincenc Zver, Maribor, Delavska ul. 61, roj. 1951 -umrl. 20. novembra 2015; Rajmund Pernek, Maribor, Dalmatinska ul. 4, roj. 1945 - umrl 10. novembra 2015; Elizabeta Lozinšek, Gorca 5, roj. 1928 - umrla 23. novembra 2015; Franc Vaupo-tič, Mestni Vrh 17, roj. 1936 - umrl 23. novembra 2015; Marija Štabuc, roj. Plohl, Nova vas pri Ormožu 10, roj. 1928 - umrla 24. novembra 2015; Marija Šijanec, roj. Simonič, Vitomarci 60, roj. 1924 - umrla 23. novembra 2015; Ana Senica, roj. Lah, Senešci 25, roj. 1927 - umrla 25. novembra 2015. Danes bo v jugozahodni in delu osrednje Slovenije pretežno oblačno, drugod sončno z občasno povečano oblačnostjo. Čez dan bo pihal zahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, v alpskih dolinah okrog -3, ob morju do 6, najvišje dnevne od 7 do 13 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ki se bo predvsem v četrtek ponekod lahko zadržala večino dneva. Megleno bo lahko tudi ob morju. V višjih legah bo razmeroma toplo. Vremenska slika Nad jugozahodno Evropo in Sredozemljem se krepi območje visokega zračnega tlaka, nad severno polovico Evrope pa je ciklonsko območje z vremenskimi motnjami. Nasilje v družini največkrat «■V ■ ■■■V fizično in psihično Po podatkih Centra za socialno delo Ptuj je bilo letos zabeleženih nekoliko manj primerov nasilja v družini kot lani. Lani so obravnavali 113 primerov, v 82 primerih je šlo za fizično nasilje, v šestih za spolno, v devetih za ekonomsko nasilje in v štirih primerih za zanemarjanje. Do novembra letos so beležili manj primerov kot v primerljivem obdobju lani, in sicer 85 primerov nasilja v družini, od tega je bilo v 53 primerih fizično nasilje, v 77 primerih psihično, v štirih primerih spolno, v petih primerih ekonomsko nasilje in v dveh primerih zanemarjanje. Tudi pomočnik komandirja Policijske postaje Podlehnik Boštjan Hliš je dejal, da je bilo letos manj posredovanj policije zaradi družinskega nasilja. A meni, da razlog ni v tem, da je dejansko nasilja manj, temveč je manj le prijav. Da se nasilje v družini po navadi začne najprej počasi, s psihičnimi pritiski na žrtev in kasneje preide v fizično, pa je povedala predsednica društva Ars Vitae Daniela Jurgec. Foto: Črtomir Goznik immimimmimmmmmimimmimmtmmtm^ Varna hiša sprejela 137 žensk in 131 otrok Enajsto leto zapored v sklopu CSD Ptuj deluje Varna hiša. Program, ki ga izvajajo, je namenjen žrtvam nasilja, ki so lahko v teh enotah nastanjene do enega leta. Njihove kapacitete so najprej obsegale osem postelj, danes pa imajo že sedem sob in 18 postelj na dveh tajnih lokacijah. Do zdaj so sprejeli že 137 žensk in 131 otrok, Varna hiša pa niti en sam dan ni bila brez stanovalcev. Da je še kako potrebna, kaže tudi podatek, da je zasedenost letos 85-odstotna. V Varnih hišah ženskam pomagajo tudi pri pripravi strategije za naprej, iskanju načinov, kako zagotoviti materialno varnost. Nemalokrat je namreč nasilje posledica ekonomskih težav. Pomagajo pa žrtvam nasilja tudi pri organiziranju vsakodnevnega življenja. Napoved vremena za Slovenijo Ako se grudna bliska in grmi, 2/11