PHIHOHSKI DHEVNIK
GLASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 135
(\	Poštnina plačana v gotovini
^iOZO^ Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, petek 23. junija 1950
Cena 15 lir
Poostritev
dušenja
demokratičnih
svoboščin
V zvezi z načinom odobravanja prošenj za razne manifestacije, verske procesije, konference, zborovanja, plese, kongrese in zborovanja sploh, kakor tudi za športne manifestacije, ki jih društva organizirajo v lastnih sedežih, smo prejeli sinoči poročilo predsedstva cone, v katerem je rečeno, da za vsa takšna zborovanja in prireditve ni potrebno vlagati prošenj za dovoljenje, temveč le sedem dni prej
'— samo glede verskih procesij — javiti ulice, po katerih se bodo kretale. Toda... pod Pogojem...
P°goj pa je tale;
<t...da ne sodelujejo osebe izven cone A».
V tem je torej tisto, s čimer predsedstvo cone vsakokrat lahko dejansko prepove vse — razen verskih procesij seveda, katerim kot sledi iz omenjenega, poročila, lahko prisostvujejo tudi osebe izven cone A ~ vsako prireditev, zborovanje, kongres itd., katerega se udeležijo osebe iz krajev izven cone A. Ker pa v*i zelo dobro vemo, da je v Trstu zelo zelo malo zboro-Vahj, kongresov itd., ki se jih ne bi udeležili delegati, ki Pridejo iz krajev izveh cone A, potem kaj lahko presodi-mi3, kako je pravzaprav na videz demokratični ukrep predsedstva cone enak ničli. Spomnimo se le na pr. zborovanj proti ljudski oblasti Istrskega okrožja in prisotnosti vseh mogočih rimskih poslancev in senatorjev, esulov itd.! Ali jih ni bilo morda precejšnje število? Prav gotove večje kot pa število delegatov na II. mladinskem kongresu, ki ga prof. P.alutan prepoveduje, tistih namreč, ki bodo prišli iz krajev izven cone A. Ali je morda demokristjanski predsednik cone Palutan zaradi tega zborovanja prepovedal? Ravno narobel On je bil tako rekoč med tistimi, lci so jih sklicali, kajti on le vendar prvak demokristjanske strankel
Pa vzemimo na pr. zdravniški nipiološki kongres, kjer je bilo več zdravnikov iz Italije kot pa iz Trsta. Itd. itd. Zato bo kljub vsej tej navidezni «demokratičnosti» ostalo vse pri starem in bo treba za vsa ko zborovanje ali kongres še nadalje vlagati prošnje na predsedstvo cone, ki bo zboro-vanja ali kongrese dovoljevalo ali prepovedovalo in se pri tem ravnalo seveda po svojih simpatijah in mržnjah, ki jih goji do posameznih političnih, kulturnih, športnih in drugih organizacij. ZAM, na primer, je za predsednika cone uorga-nifzazione titina» in zato za n;en kongres dovoljenja enostavno m hotel izdati.
Omenjeni ukrep je torej le krinka, pod katero bi hotel mokristjanski predsednik c°ne skriti tisto poostreno
Protidemokratično politiko, ki jo je uvedel, odkar mu je Vo-]aška uprava dala v kompetenco razna odobravanja zborovanj, letakov itd.. Tako še dogaja, da zadnje čase cenzurira - ne glede na to, da gre. so za komlnformističnc leta-e ~~ stavke, ki govorijo, da ulada i2 Trstu brezposelnost, Prostitucija in druge takšne ”°ffu in demokristjanom očit-no nedopadljive stvari. Iz vse-mora biti namreč 12 Trstu vidno, vsaj iz tistega kar je no zidovih nalepljeno, da vla-v Trstu tako rekoč raj na temiji.
V io poostreno reakcionarno Politiko dušenja demokratičnih svoboščin spada tudi pi-Syno slovenskim županom Q zaničevanju in izrivanju slovenju e. Sem spada torej tudi Prepoved II. kongresa ZAM. Proti tej poostreni reakcio-arn; politiki dušenja demo-^ratičnih. svoboščin ter pr ikri-Jteja tega dušenja z navidez-p demokratičnimi ukrepi, naj-t reje protestiramo in zahte-da s tem kurzom na gtedsedstvu cone. prenehajo! ‘mteuamo pa da prof. Palu-svoje pismo prekliče in ^P-Prej izda dovoljenja za II.
‘gdinski kongres kakor je 1^1 Izdajati dovoljenja kaj 'Un'0 za vsa mogoča zborova-,1® In manifestacije proti Ijud-oblasti Istrskega okrožja, gfbvanja ter druge kongre-j’ konference itd. katerih se ^hdeleiilo vedno veliko in Mo število delegatov iz ij lie, ki je prav gotovo bolj 4 ^ cone A pa je izven cone • na X>r. cona B.
Podrobnosti o zverinskem napadu na tov. G. Bataina pri Šent Petru Slovenov ob Nadiži
„S' ciavo venduto”- pnlilehnL!
Trikoloristični razbojniki so hoteli tovariša Bataina Gvida zadušiti ter so napadli tudi tovarišico Mariničevo, desetletnemu otroku pa divjaško grozili s »Primorskim dnevnikom" v roki
V včerajšnji številki našega I pajdaša spravila nanj in ga pri-dnevnika smo v grobem opisali čela pretepati. Zagrabili so ga napad, katerega žrtev je bil naš | in ga pričeli stiskati za vrat, da tovariš in član odbora Demo-1 bi ga zadušili. V tem trenutku
kratične fronte Slovencev v Benečiji Batain Gvido. Ker dopisnik po telefonu ni utegnil točneje sporočiti, kako se je dogajanje razvijalo, menimo, da je nujno potrebno, da krvoločnost tamkajšnjih trikoloristov ponovno razkrinkamo in prikažemo v pravi luči; to pa je poti ebno toliko bolj, ker si' prišli do /jaza ne vi momenti, ki dajejo teronsučnemu dejanju svojevrsten in značilen okvir.
Kot rečeno se je jeep ustavil pred gostilno Mariniča Romil-da. Vozilo je bilo vojaško in ga je vozil neki vojak. V njem so se peljali Specogna Aldo, j bivši komandant alpinov in ko-! mandant teritorialnih edinic v 1 Čedadu za časa nemške okupa-! cije, Gašperini Silvano,' bivši kapitan artilerije in republikin-ski voditelj v Tolminu; Stanič Alfonz, po poklicu učitelj. Stopili so z vozila ter sedli za mizo. Ker je Stanič poznal Bataina, ga je pozdravil. Pričeli so pogovor, med katerim je Ga. sperini zvedel, da je Batafno med voditelji Fronte. Ker mu je ta ugotovitev razburila kri, je Gašperini navalil na našega tovariša in ga pričel pretepati, zmerjati s «ščavo venduto« ter zahteval, naj poklekne pred Specognp, če ne pa da ga bodo ubili. Te zadnje grožnje je slišala soseda, učiteljica Concetta B. Potem sta se tudi ostala dva
je priskočila na pomoč gostilničarjeva žena. Tudi njo so napadli ter ji med pretepom zvili prst. Batainu je tedaj uspelo, da se je izmotal iz razbojniških krempljev in odšel domov. Pretepači pa so vzeli na mizi Primorski dnevnik ter pričeli strašiti in groziti otroku gostilničarja, desetletni Rosani ter jo tako prestrašili, da so morali biti starši celo noč pri njej, ker je imela živčne napade Ko so domačini ugotovili, da je potrebna zdravniška pomoč,
so štirikrat šli po zdravnika v Sent Peter, vendar se je ta vedno izgovarjal, da ne utegne, da nima časa, ker ima veliko dela in podobno.
Ko je tov. Marinič, ki je šel v Sent Peter po zdravnika, med potjo srečal orožniškega brigadirja, mu je rekel, da bi bil skrajni čas, da bi take bandite aretirali. Brigadir pa mu je odgovoril, da to ni res, ampak «da jih je Bataino prvi napadel in da bo prav zaradi tega dobil slej ali prej zasluženo kazen«. Ljudje sumijo, da bodo dejanski napadalci prijavili pretep sodniji ter po stari navadi, ki je v praksi v Italiji zvrgli krivdo
na svojo žrtev. Oblast pa vse to mirno gleda in bo prav gotovo zaščitila napadalce, ker ro njeni agenti, ki so ji potrebni za borbo proti Slovencem.
Med ljudstvom obstaja mnenje, da so imeli trikoloristi isti dan v Klodiču sestanek in da so se omepjeni trije pretepači z avtom pravkar pripeljali s tega sestanka še polni sovraštva do Slovencev, ki so jim ga plačani podpihovalci na sestanku gotovo vbrizgnili v žile, in ga še isti trenutek stresli nad osamljenega in mirnega človeka. Kakšni junaki!!!
(Nadaljevanje na 3. strani)
Razkrinkana najnovejša laž klerofašistov
Resnica o klerofašističnem »mrtvecu" Bersanu Angelu
Dezerter Bersan Angelo iz Marezig je dezerter in begunec ter je bil zaradi tega 18. t.m. na bloku v Škofijah aretiran ter je v koprskem zaporu
KOBER, 21. — Tretji — najnovejši «mrtvec», odkar so minile volitve v Istrskem okrož-ju, je Angelo Bersan iz Marezig. Kakor za prejšnja dva »mrtveca« je ves tržaški šovinistični tisk objavil predvčerajšnjim z ogromnimi naslovi tudi »nasilno smrt« tega najnovejšega mrtveca, ki so ga «ubili agenti litini« na sami demarkacijski črti nekaj deset metrov od bloka v Škofijah. Kle-rofašisti navajajo celo priče — ta in ta je videl oziroma videla, kako so ga ubili... Skratka; tržaški iredentisti so naravnost žejni krvi in najrajši bi videli, da bi po možnosti vsaj deset ljudi dnevno viselo ali pa se valjalo v krvi. To bi bili namreč argumenti, ki si jih novi fašisti iz CLN-a želi-
Demonstracije of) prihodu
grškega poslanika v ^ew Vork
NEW YORK, 22. — Novi grški poslanik v ZDA Atana-sios Politis je s prekomornikom «Quee<n Mary» prispel v New York. Grškega diplomata so na pomolu sprejeli demonstranti z napisi, naj ukinejo grško .koncentracijsko taborišče na otoku Makronisos, kjer še sedaj trpijo grški demokratični ro. doljubi.
Prva nesoglasja v Parizu
glede francoskega načrta o vrhovnem organu „ p o o I a “
Belgijcem in Holandcem ni vse všeč, medtem ko so Nemci navdušeni - Tudi Acheson je zelo zadovoljen - Attleejev korak nazaj
Središče zanimanja v zapad-nem svetu je konferenca šestih v Parizu, kjer se pogovarjajo o tako imenovanem Schumano-vem načrtu. Mogoče pogajanja ne bodo niti • potekala preveč gladko. Francozi so sicer že vse nekako pripravili, a zdi se, da Belgijci in Holandci ne kažejo prevelikega navdušenja za francoski predlog o ustanovitvi nekega naddržavnega organa, kateremu bi morali žrtvovati del svoje državne vrhovnosti. Ti so mnenja, da je treba v podrobnostih določiti shemo «poola», se preden bi prisiopiii K poupi-su pogodbe o ustanovitvi naddržavnega organa. Vendar pa so Francozi že predlagali tudi u-slanovitev nekega mednarodnega parlamenta, ki bi ga predstavljali predstavniki šestih držav. Ta parlament bi se sestal enkrat na leto, da bi pregledal delo vrhovnega organa «poola» in tako izvajal nadzorstvo.
Prva reakcija na včerajšnjo
Monnetovo poročilo je bila ugodna pri Nemcih, Italijani in Luksembusžani so se pokazali nevtralni, medtem ko so pa Belgijci in Holandci nastopili kože omenjeno, odločno proti nekaterim francoskim predlogom, pa čeprav je govoril Monnet včeraj le v glavnih obrisih. Francija pa baje namerava na vsak način vztrajati pri svojem predlogu da se ustvari vsaj neko ogrodje uprave, preden preidejo na tehnične potankosti.
Ameriški zunanji minister Acheson je danes izjavil, da preustavija konferenca šestih v Parizu za združitev evropskih rezerv premoga in jekla eno izmed zares velikih pobud po vojni. Ta konferenca je baje polna upanja in obljub za Evropo. V podrobnosti se seveda ni spustil, da bi namreč povedal, kaj vse bo dobrega prinesla ta konferenca ubogi Evropi. Konferenc je namreč bilo po tej vojni že mnogo, in sicer na vseh
. a ne pDzaoije mm ne
AMERIŠKO STALIŠČE GLEDE JAPONSKE:
Mir brez mirovne pogodbe
in brez upoštevanja predlogov SZ
la
TOKIO, 22. — Državni kongres japonske KP, ki je bil 18. t. m., je soglasno sprejel poročilo predsednika Etsura Sina.
V tem poročilu izjavlja KP, da se bo uprla fašizmu, kršitvam cotsdamskih izjav in metodam komisije za Daljni vzhod in kolonializmu. Dokument zahteva takojšnjo umaknitev okupacijskih čet, čim bo podpisana mirovna pogodba, ki bo zajamčena s sporazumom med štirimi velesilami. Končno zahteva poročilo, naj izdajalec Jošida in fašistična vlada podata o-stavko.
ICar se tiče notranje politike, zahteva KP ustalitev sredstev za eksistenco delovnega ljudstva. Ne manjka pa v tem poročilu tudi znane informbirojev-ske taktike, ki priporoča borbo proti «titoizmu».
V splošnem pa politični krogi menijo, da pomeni ta proglas partije poskus, da zbere vse svo-ie sile zaradi nedavnega odloka generala Mac Arthurja. Brez-dvomno pa je bil ta proglas objavljen prav sedaj, ker so prišle v Tokio ameriške politične
in vojaške osebnosti, ki razpravljajo o pogojih mirovne pogodbe z japonsko vlado.
Poročajo, da bodo z univerze v Hokajdo in Saporo izključili štiri visokošolce, komuniste zaradi nedavnih demonstracij proti Eelsu. Slednji je Mac Arthurjev svetovalec v šolskih vprašanjih in je np propagandističnem krožnem^ potovanju po Japonski predlagal izključitev profesorjev komunistov z vseh univerz. Pri tem pa je Eels naletel na slab odziv, ker so ga povsod izžvižgali.
Jonh Foster Dulles je danes predstavnikom tiska izjavil, da bodo pri podpisu mirovne pogodbe na vsak način upoštevali japonsko stališče. Kar se tiče drugih pogodb izven mirovne pogodbe, ki bi bile morda sklenjene za ureditev japonskega vprašanja, je svetovalec državnega departmana izjavil, da je na Japonskem teoretično mogo. če uvesti isto proceduro, kakor v Nemčiji. S tem je hotel dopovedati, da je mogoče priti do dejanskega miru brez podpisa mirovne pogodbe. Dulles je
VOJNI INVALIDI DEMONSTRIRAJO
V ITALIJANSKEM SENATU
RIM, 22 — v rimskem senatu se je danes med debato o pokojninah za vojne invalide dogodil incident, kot ga zgodovina italijanskega senata ne pozna. Opozicija je predložila dva amandmanu glede vzvratnega učinka plačil poviškov pokojnin; opozicija je najprej zahtevala, dg se ta vzvratnost določi od julija 1949, potem pa je popustila na januar 1950, medtem ko je vlada vztrajala pri datumu 1. marca 1950. Pri glasovanju sta bila oba amandrna-na zavrnjena z glasovi vladne večine.
Cim je senator Mole, podpredsednik senata, ki je danes
predsedoval seji, razglasil rezultat volitev, se je s tribun za občinstvo oglasil silen hrup; tribune sq bile namreč do zadnjega kotička zasedene po vojnih invalidih in slepcih. Na vlado in njeno večino so letele psovke vseh vrst, senatorji opozicije pa so demonstrantom ploskali. Mole je ukazal, da se tribune izpraznijo, toda ,invalidi so se branili in samo s silo je bilo mogoče odstraniti jih s tribune, medtem ko se je hrup nadaljeval y sami dvorani. Ker ni mogel situacije obvladati, je Molč zapustil predsedstvo ter tako zaključil sejo.
poudaril, da ne bo sprejet noben sklep o mirovni pogodbi, dokler se ne bo vrnil v Wa-shineton in predložil Trumanu rezultate svojega obiska in umeriškega tajnika za državno obrambo Johnsona ter generala Kradlena, načelnika oboroženih siL
Ne da bi pojasnil točno proceduro, katere bi se morda po-služile ZDA pri izdelavi pogodbe, je Dulles izjavil, da bodo slednje še naprej kljubovale proceduri, ki so jo predlagali sovjeti in sicer, da bi vpra-nie mirovne pogodbe obravnavali ministri za zunanje zadeve na posebni konferenci in da bi se na tej poslužili tudi veta.
Dulles se je dotaknil tudi vprašanja odnosov med ZDA in sovjeti. Izjavil je, da so ZDA vselej pripravljene začeti pogajanja s sovjeti in sicer o katerem koli vprašanju. Dulles je nadaljeval, da so ZDA to politiko zasledovale v okviru OZN, dokler niso sovjeti začeli bojkotirati to organizacijo. V zvezi z vprašanjem otoka Formoze se je Dulles omejil na izjavo, da je ameriška zunanja pulitika podvržena stalni reviziji in sicer tudi glede Formoze. Kar se tiče vprašanja ameriških oporišč n.a Japonskem, je Dulles izjavil, da je treba upoštevati dejstvo, da je sedaj Japonska razorožena in da je treba ohra. niti mir in varnost v svetu. Svo jo izjavo je Dulles končal z besedami da optimistično gleda na lokalni razvoj na južni Koreji.
Ameriški državni tajnik za obrambo Johnson je potrdil, da mislijo ZDA spremeniti otok Okinavo, ki je bil težko zavojevan, v nezavzetno ameriško trdnjavo. Johnson je dodal, da bodo zaradi tega na tem oporišču zgradili potrebna poslopja za daljše bivanje ameriških čet in družin vojakov. To izjavo je Johnson dal med obiskbm na Okinavi, ki leži na Tihem Ocea-jnu med Japonsko in Filipini.
koncih sveta, a kakih posebnih ugodnih posledic ni opaziti. Ze sedaj se oglašajo tudi drugi govorniki, ki so drugačnega mnenja kot Acheson. In čeprav ti niso zunanji ministri ZDA, to še ne pomeni, da je njihovo mnenje zato zmotno.
Tako je komunistični poslanec Charles Tillon na nekem zborovanju danes dopoldne izjavil, da je Schumanov pačrt opcija za bonnsko Nemčijo in za vojno proti francoskim delavcem. Ta načrt je določen za izvedbo epe aned odločilnih obdobij v pripravljanju vojne v Evropi. Hoteli so ga najbolj napadalni imperialisti v ZDA Tillon je govoril v zvezi s kam panjo za itdkholmsko resolucijo.
Tudi italijanski sindikalisti so zavzeli stališče glede Schu-manovega načrta. Tako je oj Vittorio izjavil, da je absolutno nasproten teimu, da* Italija pristopi k Schu.manovemu kar-telu, ki ga smatra 2a skrajno škodljivega interesom Italije. Za svojo trditev je podai Di Vittorio tri pojasnila; 1) kartel bo dovedel do ustanovitve nekega naddržavnega organa privatnih kapitalistov; 2) v Schumanovem kartelu tvega italijanska železarska industrija, da se bo morala žrtvovati in da bo eliminirana po močnejših nemških in francoskih trushh; 3) jasno je, da gre za vojni kartel. To ie isti mono-pol, ki ga je hotel izvesti Hit-ler nad Porurjem in Posarjem. »To je dovolj«, je dejal Di Vit-torio«, »da se nele delavci temveč vsi dobri Italijani 'združijo v borbi proti Schumano-vemu načrtu.«
Britanska vlada jg napravila korak nazaj ter sprejela tekst za popravek k Churchillovemu predlogu za pristop Velike Britanije k razgovorom o Schumanovem načrtu in se torej ne namerava direktno upirati predlogu konservativcev in liberalcev.
Sovjetski tisk
o nemškem napadu na SZ
MOSKVA, 22. — Sovjetski tisk je danes proslavil deveto obletnico nacističnega napada na Sovjetsko zvezo s celo vrsto člankov in uvodnikov, v katerih poudarja odločilno vlogo, ki jo je igrala Rdeča armada pri zmagi nad Nemčijo in Japonsko. Pri tem pa sovjetski tisk primerja odkrito zavlačevalno taktiko anglo-ameriških imperialistov, ki so želeli, da bi Sovjetska zveza izkrvavela.
V »Pravdi« pige general Aleksej Pokrovski, da je prva svetovna vojna prinesla Sovjetski zvezi revolucijo, druga zmago vzhodnih demokracij v Vzhodni Evropi in uspeh na Kitajskem, če bodo pa imperialisti povzročili tretjo svetovno vojno, bo ta gotovo prinesla popoln zlom celotnega kapitalističnega sistema.
Športne vesti
Galeatti bo sodil tekmo Jugoslavija:Švica
RIO DE JANEIRO, 22. —
Določeni so bili sodniki za prve tekme na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Tako bo tekmo med Brazilijo in Mehiko sodil Anglež Raeder, tekmo
med Anglijo in Cilejem bo sodil Holandec Van der Meer, Svičar L,utz bo sodil tekmo med Italijo in Švedsko, Brazilec Viana pa tekmo med Španijo in ZDA.
Italijanski sodnik Galeatti, ki je jugoslovanskim tekmovalcem že dobro poznan, bo tudi v Braziliji sodil njih tekmo s Švicarji; stranska sodnika bosta Italijan Dattilo ter Sved Ekling.
e>
HAMBURG, 22. — Zagrebški »Dinamo« je danes premagal moštvo Osnabruecka z 2:1.
LONDON, 22. — Ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo podatke iz katerih je razvidno, da se je kljub hladni vojni po-večala trgovinska izmenjava med Sovjetsko zvezo in Anglijo in sjcer za 300 odst. samo v prvih mesecih t. 1. Sovjetska zveza je povečala uvoz strojev.
jo, da bi z njimi podprli svoje resolucije in spomenice na italijansko vlado, na OZN, na vlade V Londonu, Washingtonu. Parizu itd itd., da bi ponovno sklicevali izredne seje tržaškega občinskega sveta in da bi župan Bartoli prelival krokodilske solze.
Naš dopisnik iz Kopra se je glede te najnovejše «mrtvaške» laži klerofašistov obrnil na odsek za notranje zadeve pri okrožnem ljudskem odboru za Istrsko okrožje, kjer je izvedel:
Bersan Angelo iz Marezig, je bil že več let begunec v Trstu. Proti njemu Je bil izdan odlok za aretacijo leta 1949. Ob 19. uri je bil Bersan 18. t. m. na bloku aretiran iu odveden v Koper v zapor, lejer se sedaj nahaja. To je vse, kar je res. Vse drugo je laž.
Medtem torej, ko javljamo q najnovejšem napadu trikolori-stičnih razbojnikov na tov. Gvida Bataina, člana odbora Demokratične fronte Slovencev za Slovensko Benečijo, medtem ko noče teror in preganjanje Slovencev v Italiji prenehati, ker se razbojniki kot Specogna, Gašperini in arugl zavedajo moralne in dejanske pomoči italijanskih oblasti, si klerofašistično časopisje v Trstu izmišlja noye mrtvece v Istrskem okrožju. Natnen je očiten; z lažmi o razmerah v Istrskem okrožju zakriti raz-bojništva, ki se dogajajo nad našim ljudstvom v Italiji. Ko pa se v .nekaj urah njihove laži in podlosti razkrinkajo po. tem pobalinsko molčijo, češ: cilj je dosežen, saj večina, ki je laž prečitala, ne bo izvedela resnice. Plamenu mržnje proti ljudski oblasti pa je prilita nova mera olja.
Prav tako so delali fašisti, ko so požigali naše vasi in ubijali naše ljudstvo. Tisk je o vsem molčal, pisal je le o »zločinih partizanskih banditov«. Ko Pa je prišla ura maščevanja, tedaj so se mnogi čudili zakaj jn kako. To je torej stari fašistični sistem, kar počenjajo klerofašisti v svojem tisku, zavedajoč se zelo dobro svojega zločinskega početja.
Zato je nujno, da bodo tudi tako končali kakor so končali njihovj predhodniki!
Nadaljnji protesti
proti zatiranju slovenščine
Tudi včeraj in predvčerajšnjim so se .vršili na sedežih Osvobodilne fronte in drugih demokratičnih organizacij sestanki, na katerih so prisotni razpravljali o poniževanju in zapostavljanju slovenskega jezika bodisi s pomočjo uveljavljanja starih fašističnih zakonov, bodisi z ukazi okupacijske vojaške uprave ali pa u-krepi, kakršen je pismo predsednika cone slovenskim županom, ki je bilo najnovejši povod za val ogorčenja med vsem slovenskim prebivalstvom cone A proti nenehnemu sramotenju in zaničevanju našega maternega jezika.
Odborniki I. mestnega okraja Osvobodilne fronte so s svojega sestanka poslali generalnemu ravnatelju vojaške u-prave gen. Eddlemanu protestno pismo, v katerem s» poudarja, da je ysg slovensko ljudstvo cone A trdno odločeno, da se krivičnim in žaljivim ukazom ne bo nikdar uklonilo, da ne bo več prenašalo prepovedi uporabe slovenščine, da ne bo več prenašalo zapostavljanja slovenske šole in slovenskega učiteljstva. V pismu zahtevajo odborniki I. okraja OF, da vojaška u-prava razveljavi vse fašistične zakone in jih nadomesti z zakoni, ki priznavajo Slovencem enakopravnost z Italijani in da se uvede slovenščina kot uradni jezik poleg italijanščine. V pismu se dalje zahteva, da predsednik cone prekliče svoje sramotilno pismo ter da oblasti prenehajo z zapostavljanjem in zapira- j njem slovenske šole, in da se I
slovenskemu šolstvu prizna e-nakopravnost Z italijanskim.
Slovensko prebivalstvo SKEDNJA se je zbralo na sedežu Osvobodilne fronte v Skednju in soglasno sprejelo protestno resolucijo proti zapostavljanju našega jezika ter Jo poslalo generalnemu ravnatelju gen. Eddlemanu. V resoluciji pišejo Skedenjci med drugim:
«Ako se nas priznava za e-nakopravne z Italijani y plačevanju davkov in drugih dajatev, nas morajo oblasti priznati za enakopravne v vseh ozirih! Zato zahtevamo; da ZVU takoj razveljavi u-kaz št. 183 da odpravi vso fašistično zakonodajo ter da predsednik cone svoje pismo slovenskim županom takoj prekliče.
S III. okraja je poslal a: krajni odbor QF protestno resolucijo, ki jo je prav tako poslal gen. Eddlemanu in V kateri postavlja isto zahteve kot že omenjeno protestno pismo Skedenjcev. «Slovenci se takim ukazom, ki teptajo njihovo materinščino ne bodo nikdar uklonili! »se poudarja v resoluciji ter zahteva preklic Palutanovega pisma.
Antifašistične žene sektorja SV. ALOJZIJ so tudi poslale okupacijski vojaški upravi pismo, v katerem med drugim poudarjajo: Dovolj je zasuž-njevanja, raznarodovanja in teptanja našega jezika! Pi-novno pozivamo vojaško u« pravo, naj napravi vsa} po petih letih konec sramotnemu in poniževalnemu preganjanju ter zapostavljanju Slovencev v coni A!
=?
DELEGACIJA ZAM NA PREDSEDSTVU CONG
Mladina zahteva
da se preneha s samovoljnimi ukrepi
—.»»u	—aan	————
Kongres ZAM še vedno prepovedan
Zaradi prepovedi sklicanja II. mladinskega kongresa, so se včeraj dopoldne Sestali članfi mestnega odbora ZAM, da podvzamejo primerne ukrepe proti nezaslišanemu samovoljnemu postopku predsedstva cone. Člani mestnega odbora go soglasno sprejeli sklep, da ise pošlje takoj delegacija k predsedniku corie prof. Paluta-
CAMBRIDGE, 22. — Ko je.
nu, ki je direktno odgovoren za najnovejšo provokacijo ih od njiega zahteva, da navede vzroke prepovedi mladinskega kongresa in zagotovilo, da se bo kongres lahko nemoteno vršil prihodnjo nedeljo.
Okolj enajste ure dopoldine je delegacijo sprejel šef kabineta, ki je vzel pismo naslovljeno na prof. Palutana, v katerem je vodstvo ZAM zahtevalo, da predsednik cone sprejme delegacijo in se g njo pora zgovori o stvari. Sef kabineta je delegaciji izjavil, da prof.
na univerzo v Harwardu, da bi imel važen govor ob zaključku akademskega leta, so ga sprejeli demonstranti z napisi; «proe z atomsko bombo«, »Hočemo delo in ne atomske bombe«, »Ljudstvo hoče mir«, itd. Demonstranti so bili člani, akcijskega odbora za mir v Massachusetts.
Spominska svečanostvBeogradu
ob 9. obletnici hitlerjevskega napada na SZ
BEOGRAD, 22. — Danes so v Beogradu proslavili deveto obletnico napada hitlerjevske Nemčije na Sovjetsko zvezo. Predstavniki zvezne vlade, jugoslovanskih oboroženih sil, srbske republiške vlade ter Ljudske fronte so položili venec na grob rdečearmejča v Beogradu. Med drugimi sta bila navzoča ministra Vukmano-vič in Krstulovič ter gene-rallajtnant Miloje Milojevič.
BEOGRAD, 22. — Današnja «Borba» posveča svoj uvodnik deveti obletnici Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo. Potem ko podčrtava istočas-snost napada na Sovjetsko zvezo z vstajo v Jugoslaviji, izjavlja list; «Z našo trdo borbo, največjo y zgodovini naše domovine, smo se popolnoma oddolžili tako nasproti bodočim rodovom, kakor nasproti sovjetskim narodom, ki so o-mogočili naso borbo in katerim smo dokazali, da je mogoče, da, da je celo dolžnost oslanjati se predvsem na lastne sile- Drugega ne zahtevamo, nadaljuje «Borba», klot priznanje dejstev, resnice in pravice, da si vladamo sami v svoji hiši, da obdržimo odnose na podlagi enakopravnosti z vsemi, ki hočejo biti naši prijatelji«. Za svobodo in neodvisnost smo se borili štiri leta. Danes 22. junija 1950 branimo svojo svobodo in neodvisnost in se borimo za zmago resnice, pravice in enakosti v pravicah«.
«Politika» pravi najprej, da bo datum 22. junija 1941 ostal vedno v spominu jugoslovanskih narodov ne samo zato, ker je dokazal pripravljenost partije pod vodstvom maršala Tita, temveč tudi pravilnost njenega stališča do borbe Sovjetske zveze kot prve socialistične države, ki je bila tedaj na čelu protifašističnih sil sveta. Nato se ustavlja »Politika« pri sedanjih odnosih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo ter piše: »Voditelji sovjetske partije nam z odrekanjem pravice, da si zgradimo socializem g svojimi lastnimi silami, odrekajo ne le priznanje prispevka, ki smo da dali s svojo borbo proti fa-
šizmu, temveč nam odrekajo brigado pri gradnji Novega
tudi vse pridobitve naše narodno osvobodilne vojne. Voditelji boljševiške' komunistične partije, zaključuje list, so se postavili na »tako stališče, ker hočejo z antimarksistično in revizionistično politiko vsiliti svoje hegemonistične težnje v socialističnem svetu«.
Člani delegacije italijanskih delavcev, ki se že nekaj dni mude v Jugoslaviji, so na sprejemu, ki ga je njim na čast priredil glavni odbor hrvatske sindikalne zveze v Zagrebu, izrazili svoje vtise o izvršenih delih v okviru petletnega načrta ter o kmečkih delovnih zadrugah. Federico Bonaudi, delavec v tovarnah FIAT iz Torina, je dejal, da je imel priložnost opazovati, kako je neka mladinska brigada iz jugoslovanske cone STO-ja tekmovala z neko makedonsko
danes zjutraj Acheson prišel Palutan ne sprejema nikogar
do prvih dni avgusta, da mu bo pa čim preje izročil pismo ter je torej odvisno od njega ali bo delegacijo sprejel ali ne. V nadaljnjem razgovoru je šef kabineta dejal, da ne more dati nobene uradne izjave, s kakšno motivacijo je bila odbita prošnja za kongres ZAM, kajti to je stvar «nadrejenih».
Po njegovem osebnem mne. nju, tako je dejal še kabineta se zdi da je bila prošnja odbi. ta, kei«je y prošnji navedena preveliko število oseb, ki bodo prišle na kongres iz cone B, Jugoslavije, Avstrije in Italije, Ko je delegacija, pojasni-la, da se vrši kongres Tržaške ga ozemlja in ne samo cone A, ter da so osebe iz cone B delegati, ki' bodo predstavljal) mladino Istrskega okrožja ostale delegacije pa kot povabljeni gosti, je šef kabineta zmajal z glavo in dejal, da je to stvar višjih forumov. Ker prof. Palutan ni sprejel delegacije včeraj, se bo delegacija podala danes ponovno na predsedstvo cone in zahtevala, da se izda redno dovoljenje za sklicanje kongresa ZAM.
Diskriminacijski in protidemokratični postopek predsedstva cone, v tem primeru samega predsednika prof. Palutana je med demokrati, posebno pa med našo mladino naletel na močan odpor.
Naša mladina zahteva, da ji predsedstvo cone kongres dovoli!
Beograda. Izrazil je svoje Q-gorčenje zaradi kominforroov-skih obtožb in italijanskega reakcionarnega tiska o nekakem «prisilnem delu?) v jugoslovanski coni STO-ja. Jutri bo delegacija italijanskih delavcev odpotovala y Slovenijo, od koder se bo vrnila v Italijo.
Po vsej' Hrvaški hodo 25. junija volitve ljudskih odborov. Izvoljenih bo skupno 9,372 članov podeželskih in mestnih odborov. Število volivcev znaša 2,160.437.
Pri cestnih in gradbenih delih, ki se sedaj opravljajo v Beogradu, sodeluje 7-00Q mladincev, članov prostovoljnih delovnih brigad. Mladinci So zlasti zaposleni pri delih za veliko cesto Rdeče Armadg kakor tudi Pri gradnji študentskega mesta.
Ameriški senat podaljšal zakon
o vojaški obveznosfi
VVASHINGTON, 22. — Ameriški senat je danes odobril ukrep, s katerim je podaljšal še ■ za 15 dni zakon o vojaški obveznosti, ki bi moral poteči ju. tri opolnoči. Predstavniška zbornica je sicer • že odobrila zakonski načrt o vojaški obveznosti, vendar pa je prepustila kongresu odločitev, glede samega vpoklica pod orožje. Na drugi strani pa senat še ni popolnoma proučil drugega načrta, ki bi podaljšal vpoklic pod o-rožje še za tri leta. Ker bi. zbornici do novih volitev ne mogli doseči sporazuma, je demokratski voditelj v senatu Scott Lukas predlagal senatorjem, ngj odobrijo začasni ukrep, da ne bi ovirali sistema vojaškega vpoklica.
Senatna komisija za zunanje zadeve in oborožene sile je pripravila poročilo, v katrrem -vi, da v obrambo Evrope lahko zagotovijo nove vrste orožja. Poročilo pravi, da nekatere
vrste tega novega orožja že izdelujejo, druge pa izpopolnjujejo.
Poročilo samo pa je nekak zagovor PAM.
Senatna komisija za oborožene sile pa je.odobrila zakonski načrt, ki določa 350 milijonov dolarjev kredita, katere je sicer že predstavniška zbornica odobrila za finansiranje gradnje 30 tisoč ton bojnih ladij, 10 tisoč ton pomožnih edinic in 10 tisoč ton poskusnih ladij. S temi kre. diti bi poleg tega še modernizirali 125 tisoč ton bojnih ladij in 75 tisoč ton pomožnih vojnih ladij.
BEOGRAD, 22. — Prihodnji teden bo v Beogradu mednarodna tekma u sabljanju med člani «Crvene zvezden ter sab-Ijaškim društvom iz Rima. Rimski sabljači se bodo pred suojim prihodom v Beograd za trening pomerili z «Mladostjo» iz Zagreba.
Vida lijev «trd oreh»
Pod naslovom eVidali ne pričakuje več skorajšnjega konca Titovega režima« objavlja «New York Herald Tribune« 15. junija t. I. naslednji članek:
«Vittorio Vidali, kominfor-mistični vodja u Trstu, ki je lani napovedal skorajšnji konec maršala Tita, je danes izjavil, da nima več upanja, da bi bil jugoslovanski vodja naglo likvidiran. V nekem intervjuju je Vidali izjavil, da je Prišel do spoznanja, da bo problem Tito trd oreh za Ko-min/orm«.
Mnogo, mnogo sveč kot eno leto je minilo, ko je po Trstu Vidali vpil in «Lavoratore» ter ((l'Unitai> pisaril, da so ((titisti cadaveri politici« in da bo Tito v. par tednih likvidiran...
Kakor vidimo se je komin-formski tržaški mož premislil. Sedaj govori že o ((trdem orehu», da glede ((likvidacije nima več upanja«...
Radovedni smo, prav zares, kakšne bodo Vidalijeve izjave na pr. čez eno leto. Se sedaj mu v Trstu namreč nihče več ne verjame. Zato je odšel — po vzgledu Madonne pellegri-ne — že drugič na romanje v Italijo. To pot v Torino in Bologno. Tam je izjavil: da so tržaški kominformisti danes edini pravi in resnični branitelji italijanstva Trsta. — Bidovec, Gombacci, Košuta in Malalan seveda tega sploh niso slišali in tudi — nočejo slišati. Tudi v «Delu» tega ne bodo pisali, kot niso pisali, kaj je povedal Pajetta v. rimskem parlamentu.
Bivši voditelj
„Lege nazionale" loži naš lisi
Dne 9. t. m. pozno zvečer po 22. uri, t. j. pičli dve uri pred pretekom treti mesecev, odkar jo bilo objavljeno na drugi strani našega dnevnika zadnje poročilo o znamenitem sladkornem procesu «Lege nazionale« pod naslovom «Vsi voditelji «Lege- na-ztonale« iz leta 1948 bi morali priti pred sodišče, da bi se moglo ugotoviti, kdo je kriv tihotapstva sladkorja namenjenega prebivalstvu«, ie proti našemu odgovornemu uredniku na policijski postaji v Istrski ulici vložil tožbo zaradi, razžalitve in obrekovanja bivši voditelj Lege na-alonale dr. Fausto Faraguna, ki v tožbi trdi, da je bil načelnik vzgojnega oddelka Lege in njen ustanovitelj iz leta 1946.
Lega nazionale je tista organizacija, ki bi hotela poitalijančiti »e samo ves Trst in Istro, temveč vso Julijsko krajino in Dalmacijo in še tja naprej, do kamor bi se pač dalo. Zato ni prav
znaku „blaginie“ Marshallovega plana
Sedem delavcev iz ''Cantiere Giidlamf
odpuščenih z delat
Občinska seja
Miljah
Ce vprašanje novih naročil ne bo v kratkem rešeno, se bo položaj v manjših ladjedelnicah še bolj zaostril - Kako je z delom v ladjedelnici Martinuzzi?
DELAVCI!
Poslušajte danes ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Pe-tronia, ki ga bo oddajal Radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4 m.
nič čudno, da nieni bivši ali sedanji voditelji iščejo v našem jjnevniku «dIako v jajcu«, da bi nas tožili in obsodili. To je torej tako rekoč ena izmed prvih svetih dolžnosti «Lege nazionale« In se tožbi s tega vidika ne moremo čuditi.
No čudno se nam le zdi, da jp bila vložena komaj eno uro pred iztekom roka in sicer ponoči in še na policiji, ko je moral uradnik, ki po navadi za takšne reči v evropskih državah ne uradu ie ponoči, tožbo sprejeti če jo ie sploh moral
Zakaj pa je dr. Faraguna. ki Je brez dvoma inteligenten človek, tako dolgo čakal, da mu je skoro rok potekle? Ali niso morda vzrok volitve v Lega nazionale. za katere so pravkar končali vlagati kandidatne liste, ki Jih je nenavadno veliko Število, kar je pač dokaz, da bi vsi hoteli h koritu, v katerega meče — kot vemo z beneškega procesa proti bivšemu upravniku Lege — rimska vlada precej mastne in obilne vsote mili Ionov lir
Ali ni — mi smo prepričani, da je — dr. Faraguna Fausto toliko bister, da ne vidi. da bet sede, ki jih v svoji tožbi navaja kot žaljive, sploh niso žaljive? Kal pomeni: «priti pred sodišče«? Ali ne bo prav zaradi tožbe proti našemu odgovornemu uredniku dr, Faraguna prišel pred sodišče? Brez dvoma — bo! Ali ho to zanj žaljivo? Brez dvoma ne bol Ergo: Ali je naš človek žaljiv in obrekovalen? Očitno ni Zato smo mnenja, da mu organi oblasti prav za prav ne bi smeli niti sprejeti tožbe, ker ne gre za žaljivo in obrekovalno dejanje. Toda, kadar gre za «Primor-ski dnevnik« — «tutto fa brodo«.
Pa tudi če bi bil naslov poročila o procesu proti Leginlm svinjarijam takšen, da bi bil žaljiv, za katerega voditeljev Lege. naš odgovorni urednik ne bi bil zato kriv, ker je omenjen«* besede izrekel na javni razpravi na zadnji dan procesa proti Legi javni' eden Izmed advokatov v sodni dvorani, kar je dolžnost našega dnevnika poročati, To je namreč minimum svobode tiska, gospod dr. Faraguna!
In še nekaj! Zakaj pa se np čutijo užaljeni ostali voditelji Lege nazionale iz leta 1948, temveč samo dr. F.F.? Odgovor na to vprašanje more biti samo ta: Ali smatrajo, da članek ni za nje žaljiv, ali pa se bojijo z glavami na sonce...
Medtem ho lahko »občudujemo« po mestu razne reklamne deske s slikami, ki naj bi nam prikazale «blaginjo» na vseh področjih gospodarstva na našem ozemlju, za katerega gre seveda vsa «zahvala» edinole Marshallovemu planu, moramo z žalostjo ugotavljati, da je resnica kaj daleč od tiste, ki bi nam jo hoteli propagandisti Marshallovih «dobrot» prikazati.
Ni se namreč ie potolažilo razburjenje med delavstvom zaradi usode, ki je doletela ladjedelnico Martinuzzi, ki je morala začasno odpustiti z dela vse svoje uslužbence, ko se je že razširila vest o novih odpustih z dela v ladjedelnici »Giuliano«. Izvedeli smo, da je vodstvo dva dni potem, ko je bila splovljena ladja «Ariel», obvestilo devet svojih uslužbencev, da so zaradi pomanjkanja novih naročil odpuščeni z dela. Takojšnja intervencija odbora v podjetju je imela edinole ta <mspelj», da j c vodstvo preklicalo ukrep o odpustu z dela samo za dva uslužbenca, medtem ko je ostalih sedem dokončno izgubilo svoju zaposlitev.
Torej zcpet sedem delavcev brez dela. Sedem delavcev, ki se pridružujejo že ogromni fronti brezposelnih, katerih število iz dneva v dan z neverjetno naglico narašča. In to še ni vse — če ne ho v kratkem rešeno vprašanje noviii naroči] za manjše ladjedelnice Tržaškega ozemlja, bo število brezposelnih še bolj narastlo. Vod3tvo ladjedelnice «Giuliano» je o tem ie obvestilo svoje uslužbence. Ista usoda čaka seveda tudi delavce tržaškega Arzenala, ladjedelniae Felszegy, če bi tud; te ladljedelnice ne prejele v doglednem času nova naročila. Ladjedelnice Martinuzzi nismo niti omenili, saj je bila ona prva, ki je pokusila »dobrote« Marshallovega plana.
Pravijo, da je odšel predstavnik Vojaške uprave v Rim na pogajanja glede novih naročil, ki naj bi jih prejele manjše ladjedelnice. Želeti bi bilo, da
bi bila ta pogajanja čim bolj uspešna ter da bi prejele naše manjše ladjedelnice zadostno število naročil, s čemer bi bila zagotovljena zaposlitev delavstva, uslužbenega v teh ladjedelnicah.
Ostaja seveda, se nerešeno vprašanje ladjedelnice Martinuzzi. Kot smo že pred približno tednom dn; poročali, je vodstvo sporočilo svojim uslužbencem, ko jih je začasno odpustilo z dela, da bodo vsi dokončno odpuščeni z dela, če bi V enem tednu ne bilo rešeno' vprašanje novih naročil. Lahko si predstavljamo v kakšnem strahu živijo vsi ti delavci, sai je osem dni že poteklo, a vprašanje novih naročil še vedno ni rešeno. Delavci se upravičeno vprašujejo — kakšna bo njihova usoda? Ali bo ladje-
Zakaj zavlačujejo višje oblasti
rešitev predlogov občinskega sveta
delnica Martinuzzi pričela po- lavskega razreda?
novno z normalnim obratovanjem?
Nij bolj «rožnat» ni položaj v tržaškem Arzenalu, kjer dela že večje število delavcev z zmanjšanim delovnim urnikom.
Ce v kratkem tudi ta ladjedelnica ne bo prejela novih naročil, bo vodstvo te primorano prav tako pričeti z odpusti z dela. Sicer so delavci zaenkrat zaposleni pri dograditvi ladje »Australia« ter eri popravljalnih delih na ladji »Remo«, ven- j zadevah, dar bodo ta dela zaključena že qez približno pet do -est mesecev. In potem?
Delavci večjih ladjedelnic spremljajo zaskrbljeni položaj v ladjedeb-« V:nh, ki smo jih zgoraj navedli. Kakšna bo njihova usoda, če ne bo vprašanje novih naročil manjšim ladjedelnicam rešeno v korist de-
V zadnjih dneh je imel občinski svet v Miljah 3ve seji. V torek je kominformistični občinski odbor sklical izredno sejo na kateri je bila predlagana resolucija glede prepovedi a-tomske bombe. Po daljši diskusiji, predvsem svetovalcev opozicije (italijanskih nacionalističnih strank) je bila soglasno sprejeta resolucija, ki se strinja s pozivom iz Stockholma glede prepovedi uporabe atomske bombe.,
Na včerajšnji seji so po preči-tanju zapisnika v glavnem razpravljali o občinskih upravnih o obnovi občinske i klavnice, o odstranitvi napisov z zidov, a tarifah za pogrebne stroške, o imenovanju občinskih zastopnikov pri konzorciju za
zdravstvo in živinozdravstvo, o *
preimenovanju ulic v Miljah in o občinskem proračunu. Občinski . svet. je sprejel sklep na predlog občinskega odbora o imenovanju občinskih zastopnikov v omenjenem konzorciju in
Izvolil 6’ člansko komisijo, ki bo nadzorovala in vodila v občini zdravstveno in živinozdravniško službo. Clan občinskega odbora Prodan je kritiziral višje organe oblasti v Trstu, ki vedno zavlačujejo rešitev predlogov občinskega sveta, tako da ima občinski odbor včasih težave pri reševanju važnih vprašanj, ki se tičejo obče koristi. Clan občinskega odbora Prodan je tudi podal kratko poročilo o obračunu ter javil, da so bili dosedanji dohodki višji od predvidevanih in sporočil, da je občinski odbor sklenil, da te viške 'razdeli na druge člene občinskega proračuna, ki so bili med letom deficitni. Vsi predlogi občinskega odbora so bili na seji sprejeti.
KOLEDAR
^iedaildce - 'fcina - iRadlo-
PETEK 23. Junija
Eberhard, Višeslav Sonce vzide ob 4.16, zatone ob 19.59. Dolž. dneva 15.43. Prvi krajec vzide ob 12.27, zatone ob 24. Jutri sobota 24. junija Janez, Janislav
SPOMINSKI DNEVI
1920 je bil II. kongres Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov), na katerem se je preimenovala v Komunistično partijo Jugoslavije in kjer je bil sprejet «Vukovar-ski programi>.
SLNDIKALNE VESTI
Zveza prosvetnih delavcev ER S priredi v nedeljo 25. t. m. ob 9 v Ulici H- Manna 29 pedagoško predavanje. Na dnevnem redu bo tudi ra^-avlja-nje o naših sindikalnm zadevah. Vabimo članstvo, da se predavanja gotovo udeleži.
URADNE OBJAVE
Denarni zavodi nočejo znižati obrestne mere za posojila
Enosmerni promet so uvedli zaradi cestnih del na cesti Fla-via proti Zavijam. Iz Zavelj je pa preusmerjen Cestni promet (enosmerni) po stari Istrski cesti.
Borba proti muham. Občinski higienski urad ponovno opozarja lastnike javnih lokalov, da morajo opremiti svoje lokale s primernimi zaščitnimi zavesami, ki branijo muham dostop v lokale. Za kršitelje so prepisane kazni.
Članom
Društva slovenskih srednješolcev
Vabimo, vse člane DSS. da
Špekulacije z nepremičninami, ki jih dele v „etažno
Značilni za sedanje tržaške razmere na gospodarskem področju sta dve zgodbi, s katerima se bavijo te dni glasila nekaterih gospodarskih organizacij
Prva zadeva kreditno poslovanje tukajšnjih denarnih zavodov. V skladu z deflacijsko politiko italijanske državne banke, še izpred treh let, so tudi pri nas denarni zavodi zelo omejevali dajanje posojil, o-benem pa uvedli zelo visoko obrestno mero: od 8 do 12 odstotkov. Ker se je pod konec lanskega leta ta praksa pokazala v republiki kot škodljiva in je vzbudila ogorčene proteste trgovcev in industrijcev. je vlada v Rimu pričela počasi popuščati in je znižala diskontno mero državnčrbanke od 4.5 odstotkov na 4 odstotke. Na ta način bj imele banke manj interesa odvajati razpoložljiva
Pozdrav za pozdravom
tov. B. PetroDiu
Na svoji seji je odbor OF JIl. okraja v protestni resoluciji z ogorčenjem obsodil kriminalni napad na tovariša Bartola Petronia s strani kominformističnih zločincev, ki se poslužujejo groženj in zločinov samo zato, da bi odvrnili tržaško demokratično ljudstvo od njegove prave poti. Tov. Petrouiu zeli okrajni odbor OF skorajšnje okrevanje, da bi mogel tudi v bodoče kot doslej voditi dosledno borbo za pravice delavskega razreda, za zmago resnice in Za načela enakopravnosti med narodi.
V svojem solidarnostnem pismu so nameščenci tiskarne ZTT v Ul. sv. Frančiška obsodili brutalni napad na tov. Petronia in obenem potrdili, da mu bodo sledili po Začrtani poti.
Izpred okrožnega sodišča
sredstva v trezorje podružnic pov.ati velike stavbe, zlasti v
Banca dTtalia ter bi dajale denar v obilnejši meri kot doslej kot kredit trgovini in industriji. ZVU je pri nas z ukazom St. 21 z dne 21. aprila t. 1. raztegnila omenjeno znižanje
središču mesta, ki so vedno naprodaj in po razmeroma u-godnih cenah. Kup so izvršili, pogosto celo s posojilom kakega denarnega zavoda, tako da so vložili prav malo svojega
1/0 tisoč lir je izgubil
Crna kronika ie včeraj zabeležila več primerov, ko so raz-tresenci izgubili svoje denarnice, v katerih so imeli večje ali manjše vsote denarja. Največ- j io smolo izmed vseh je imel Ivan Fermeglia iz Ul. Fabio jSevero 86, ki j9 na poti jz svo-j jega stanovanja po Ui. Fabio | Severo, Redi in Rossetti izgu-j bil svojo denarnico, v kateri :je imel čedno vsoto 170.000 lir.
] Dalje so se iz istega razloga
■zglasili na policiji tudi Josip i MNOŽIČNI SESTANEK MLA-loSttllflO*1* ' Dolese iz Ui. Ginnartica 45, ki; DINE II. OKRAJA ' je izgubi) denarnico z manjšo | vsoto denarja ter osebnimi do- j kumentj, Frančiška Perso]a iz Ul. Eccnomo 3, ki je izgubila 3500 lir ter Marcel Cavalieri iz Ul. XX. septembra.
IZLETI
ZVEZA PRIMORSKIH PARTIZANOV I. OKRAJA priredi 9. julija izlet za partizane in aktiviste v Cerkno, združen z obiskom bolnice «Franja». Vpisovanje do 28. junija na sedežu I. okraja, Ul. Machiavelli 13-11. — Vpisnina znaša 1.209 lir.
IZLET članov Prosvetnega društva SKEDENJ v bolnico «FRANJA» bo v nedeljo 25. t. m. Odhod ob 5. uri zjutraj z avtobusom izpred gostilne pri «Belem konjičku« -— Skedenj. Priporočamo točnost. Odbor
IZLET V BOLNICO «FRANJA»
BO V NEDELJO 25. t. m.
Zveza partizanov za nabre-žinski okraj sporoča vsem, prijavljenim za izlet v bolnico «Franja», ki bi se moral vršiti 18. t. m. da ‘je preložen na ne-deljo 25. t. m. Odhod bo iz istih mest in ob isti uri kot je bilo določeno za preteklo nedeljo.
Izlet partizanov iz dolinsko — miljskega okraja, ki bi mo. ral biti v nedeljo 25. t. m., je preložen na nedel-jo 2. julija t. 1. Vpisovanje za ta izlet je do vključno 23. t- m.
SEJA DIJAŠKE MATICE
ki bi morala biti v petek 23. t. m., je zaradi tehničnih ovir
se oglasijo na sedežu društva j Ugodena na petek 30. t. m. v Ulici Machiavelli 13-1*.	1	—
Uradne ure so dnevno od 10 do 12. Člani, ki so že prejeli izkaznico, naj jo prinesejo s seboj.
diskonta tudi na naž£ področje, | denarja, nato pa so naročili zaradi česar so na splošno pri- i soretnemu geometru, da jim cakovali. da se bo položaj na j razdeli poslopje na posamezne kreditnem trgu sprostil Toda, ; dele po načelu »etažne .lastni-pri nas se večina bank ni pri- j ne« (condominio) ali sblastni-
Huda nesreča Koorčana
V pete.-; 24. t. m. ob 20 bo na sedežu mestnega odbora ZAM v Ul. Machiavelli 13-11 množični sestanek mladine II. o-kraja. Volili bomo delegate za II. kongres ZAM Tržaškega o-! zemlja.
Kongres ZAM preložen
II. kongres ZAM Tržaškega ozemlja, ki bi moral biti v nedeljo 25. t. m., je zaradi tehničnih ovir odgoden na prihodnjo nedeljo 2. julija t. 1.
Mestni odbor ZAM za Trst Okrožni odbor ZAM za Istrsko okrožje
lagodila temu ukazu — kar je anketa
Postelja ta eno noč in 182.000 lir
Okrožno sedišče v Trstu pod predsedstvom dr. Picciole, javnim tožilcem Amodeom in za-pisnikarjejn Pivkom je včeraj dopoldne razpravljalo proti 22-letni Del Bello Mariji, ki jo je Cilo Oreste, katerega je zastopal odvetnik dr. Cattalano. obtožil, da mu je ukradla 182.000 lir. Dogodek sega nazaj do letošnjega januarja, kot je izpovedal Cilo, ko se mu je približala obtoženka ter ga naprosila za prenočišče, kar ji je rade volje ustregel ter jo odpeljal na svoj dom v Ul. Ca-nova 25. Po njegovem pripovedovanju se ie obtoženka branila, dg bi spala v njegovem objemu, kar je imelo za posledico, da sta spala ločeno, še prej pa je od njega zahtevala, da je ugasnil luč, da se je lahko slekla. Sam je nato svojo denarnico, v kateri je imel 182 tisoč lir, spravil v žep svojega | suknjiča ter ga nato položil pod svoje zglavje. Drugo jutro je moral oditi iz sobe, ker se obtoženka v njegovi prisotnosti ni hotela obleči. Ko se je vrnil, je odšla, sam Pa ni takoj pogledal v svojo denarnico ter je tako tatvino opazil šele čez 10 dni.
Po tožilčevem pripovedovanju je nato obtoženko Po nekaj dneh srečal na cestj ter jo seveda takoj obtočil, da ga je okradla. Predlagal da ji je, da podpiše izjavo, v kateri prizna svoje dejanje, kar je obtoženka, prestrašena, da ne bi zgu-
Glasbena matica v
priredi danes 23. t. m. ob 20. uri.
PEVSKI KONCERT
sopranistke
Zlate Gjungjenac-Rošove
znane in dolgoletne članice ter primadone jugoslovanskih opernih gledališč, ki je večkrat z velikim uspehom gostovala tudi po inozemskih odrih, in tenorista
Rudolfa Francla
člana ljubljanskega opernega gledališča, ki je na letošnjem pevskem tekmovalnem festivalu v Bruslju zasedel eno prvih mest in bil tudi zato nagrajen med prvimi sedmimi tekmovalci.
Zlato Gjungjenac-Rošovo bo na klavirju spremljal dr. Gojmir Demšar.
Koncert bo v Ul. Galattl 7. Vhod skozi poštni bar. Prodaja vstopnic pri Adria-Express, Ul. F. Severo 5.
bila dela kot gospodinjska pomočnica pri neki ameriški družini v Trstu, res storila ter se poleg tega obvezala, da mu bc vse povrnila v obrokih po 5000 lir mesečno. Cilo Oreste pa jo je aprila letos kljub temu prijavil tukajšnji policiji, ki je uvedla preiskavo, kjer je obtoženka, še vedno v strahu, da ne bi zgubila službe, še enkrat potrdila izjavo, ki jo je že prej podpisala tožitelju. Na zaslišanju pa je pripomnila, da se ni ona približala Cilu Orestu, temveč ji je islednji ponudil prenočišče, zagotavljajoč ji, da spj v isti sobi tudi neka njegova sestrična. Tako je odšla z njim na njegovo stanovanje, ker takrat ni vedela, kam bi šla spat.
Včeraj je obtoženka pred sodniki seveda odločno zanikala, da bi Cilu Orestu tisto noč ukradla 182.000 lir, poudarjajoč, da se je preje — tožitelju in policiji — izjavila v tem smislu samo zaradi tega. ker se je bala, da bi bila aretirana in bi tako izgubila svoje dele. Po kratkem in dobrem obrambnem govoru njenega branilca Batti. na se je sodišče umaknilo v posvetovalno dvorano ter po polurnem zasedanju izreklo sodbo, v kateri je obtoženko oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov
Na klopi pred postajo je spal
Pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov pod predsedstvom maj. Baylissa je včeraj sede] na zatožni klopi bivši italijanski državljan Ka-ris Eugenio, katerega je policija prejšnji večer aretirala, ko je spal na neki klopi v parku pred železniško postajo. Baje je Karis policiji znan kot žepar ter je bil leta 1945 zaprt v nekih zaporih v Istri. Sodišče je odločilo, naj aretiranca še za nadaljnjih 7 dni pridržijo v zaporih Koroneja, nakar bo odločilo o njegovi bodoči usodi.
Danes proces protj kominformi-stičnim razgrajačem
Danes dopoldne bo pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem razprava protj trem kom-informističnim razgrajačem, in sicer Cehu Antonu, Abramu Ivanu in Oblaku Milanu, k! so prejšnjo soboto razgrajali pred poslopjem v Ul. Ruggero vian-na 29, grozili, kalili javni red. metali v poslopje kamenje ter ukradli stol iz nekega bara v Ul. G. Gozzi.
dokazala zbornice — in ni znižala obrestne mere posojil, češ da bi bilo to »antickon-omieuo zaradi velikih upravnih stroškov«. Na ta način bi oblastni ukrep bil zgolj v korist bank. Prizadete gospodarske panoge protestiralo in pozivajo, da denarni zavodi prenehajo z dosedanjo politiko »dragega denarja«. Tembolj, ker je ugotovljeno, da likvidnih sredstev ne odvajajo podružnici Banca dTtalia v j znatnejši meri, marveč jih ima-1 jo v lastnih blagajnah odnosno juh odvajajo centralam v republiki. Nekatere banke so sicer znižale obrestno mero posojil za I odstotek, vse pa še ne. Da le takšno ravnanje škodljivo gospodarskemu življenju, ki še tako nima lanke poti, je na dlani. Na dlani je tudi, čemu «o bila doslej skoraj redno izkoriščena že odobrena posojila le do polovice:	zahtevati
8-12 odst. zg posojilne obresti ter nuditi le 1-2,5 odst. za vloge je pri splošni stagnaciji tržaškega gospodarstva nemogoča stvar, ki terja izpremembe.
Se bolj špekulativna je druga zgodbica. V zadnjem letu, deloma tudi poprej, so pričeli nekateri tržaški kapitalisti ku-
Včersj ob 17.20 so v tržaško bolnišnico sprejeli hudo ranjenega 49-letnega zidarskega delavca Granda M rija iz K Pra, , Ul. Belvedere, ki si je verj« tno _	Pri	tem	računajo,	da	bodo	j zlomil hrbtenico, zaradi česar
rgov in e stanovalci ali najemniki trgov- i zdravniki niso hoteli dati svo.
skih lokalov, v strahu, da jih i je prognoze'. Cesenic. o Emil iz zlepa ali zgrda. ne. spravijo na i Trsta, Ul. dsITEfemo 33, ki ga cesto, pač pripravljeni kakoi | je spremljaj v bolnišnico, je koli juipiti tisti del nepremič ! povedal, da se je Grando Ma. nine, ki ga imajo v najemu in ' rij. ki ie delal na račun kr,prše ved a plačati zahtevano ceno j ske tvrdke Edilii, pones-eul Tak je bil n. pr. kup in proda- j S« delu- ^ -Po -naključju ja palače »Dianami, kjer je s« i P®del z nekega 4 metre viso-
' kegz cdra.
dež Demokracie cristiane. Menda je' podobnih primerov zo pet nekaj «aktualnih». Zaradi tega treba opozoriti morebitne prizadete na sledeče: a.) do 31 12.1951 je po zakonu vsaka prisilna izselitev nemogoča; b.) nakupi lastnine ali solastnine izvršeni po 1947 ne dajejo novim kupcem pravice zahtevati izselitev stranke. Končno je v pripravi poseben ukaz-zakon ki bo uredil vprašanje prisilno izselitve tudi za trgovske lokale. Trgovci naj se tudi spomnijo, da jim daje zakonodaja možnost odškodnine pri prisil ni izselitvi. Seveda bi bilo prav, ako bi se tudi davčna oblast zanimala za takšne mahinacije in tiste, ki jih delajo (tako neznani niso!) prijela zaradi čezmernih dobičkov. N. pr. palačo Diana so skupili menda za 70 milijonov in jo potem razdeljeno razprodali za 150 milijonov lir'
Zsoar v trgovini tat v kuhinji
Na policijski poziv je neka emergenca tukajšnje civilne policije privozila pred Predor Protti št. 4, kjer se je seveda takoj zbrala tudi gruča radovednežev. Poklicala jo je Ines Stefani jz Ul. Machlig 6, kateri je neznan žepar izmaknil iz njene ročne torbice 400 lir. Seveda je takojšnja policijska preiskava ostala brezuspešna, ker je žepar urnih nog že od-kuril na varno.
Neki tat pa je tudi včeraj izrabil ugodno priliko, ko je gospodinja Noriš Carli iz Ul. delFEremo 251 za trenutek odšla iz svojega stanovanja, katerega je pustila odprtega, ta-ko da se je vanj vtihotapil ter ji iz nekega .predala kuhinjske omare izmaknil denarnico, v kateri je imela 4300 lir.
NE UGRABLJENJE, TEMVEČ BOLNA DOMIŠLJIJA
..Skpjuna^ni ugraliljefffic Rili Renato
boluje za duševno omračenostjo
Včeraj dopoldne je šel popolnoma oblečen v morje ob bar-kovljanski obali ter si z rokami vlival na glavo morsko vodo
Pionirji !
Obveščamo vse pionirje in pionirke, ki so se prijavili za drugo pionirsko lahkoatletsko tekmovanje, da bodo druge tekme v nedeljo 25. junija dopoldne na igrišču stadiona «Prvi maj«. Vsi pionirji naj bodo ob 8. uri točno , na stadionu. Tekmujemo v telovadnem kroiu.
Te dni je bilo tukajšnje kom-informistično in demokristjan-sko časopisje, ki vedno hlepi za senzacionalnimi vestmi, posebno še za takimi, ki jih lahko predelajo v blatenje Jugoslavije in našega tukajšnjega demokratičnega gibanja, polno tri in večstolpnih naslovov o skrivnostnem ugrabljenju 46-letnega Ribolija Renata iz Ul. Trento 16, katerega so nekaj dni tega zjutraj našli okrvavljenega pred vhodom v stadion «Prvi maj« pri Sv. Ivanu. Vsi časopisi, od »Unita« do «Ulti-missime« so se kosali med seboj, kdo bo stvar bolj napihnil ter ji dal videz tajinstvenosti, v kateri se je seveda vlekla jasna nit vsakovrstnega nami-gavanja, med katerim je bilo najbolj vidno ono o «agentih OZNE«, ki naj bi Ribolija ugrabili, ga naložili na svoj avtomobil, pretepali ter nato vsega krvavega odvrgli pred vhodom stadiona »Prvi maj«. Kot vedno v podobnih primerih, ki jih ni bilo malo, pa se je tudi tokrat vse njihovo z bolno domišljijo in zlobnostjo prepojeno pisarjenje izkazalo za čisto. navadno laž.
Nekaj dni po dogodku, ki je kroniste «Unitk«, «Giornale di Trieste«, »Ultimisslme« itd. vrgel iz vsakodnevne dremavosti, je imela črna kronika zopet opraviti s »skrivnostnim« u-grabljencem Ribolijem, ki se je sedaj pokazal popolnoma v dru-
gi luči, nič več žrtev neusmiljenih in strašnih ugrabiteljev «agentov OZNE«, temveč žrtev duševne omračenosti. Včeraj ob 11 dopoldne je namreč ne-kj stražnik zagledal v morju ob barkovljanski obali nekega moškega, ko Je popolnoma oblečen stal v morju ter si z rokami vlival na glavo morsko vodo. Takoj je poklical uslužbence Rdečega križa, ki so neznanca, katerega so pozneje identificirali za 46-letnega Ribolija Renata iz Ul. Trento 16. to je prav tistega, katerega naj bi ugrabila «OZNA», prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da boluje za duševno omračenostjo (italijansko: stato crepuscolare. ce-falea).
Kljub temu da policija še ni izdala poročila o njegovem ponovnem zaslišanju, če ga je zaslišala, ni sedaj nobene težave več razložiti si njegovo skrivnostno ugrabitev, ki je po vseh znakih in logiki sodeč Je sad njegove bolne domišljije, za katero so v svojem sovraštvu do nove Jugoslavije in našega tukajšnjega demokratičnega gibanja slepo in s polnimi usti ugriznili tukajšnji kronisti zgoraj omenjenih kominformističnih in ostalih nam nenaklonjenih časopisov. Jabolko pa je biln prekislo ter nas sedaj zanima, kako ga bodo pojedli. Najbrže tako kot je to v njihovi navadi, da bodo na
vse načine poskušali neprijetno zadevo zamolčati ali pa o njej priobčiti le borih nekaj vrstic.
Obvestilo Dijaške matice
Prošnje za sprejem v Dijaški dom y šolskem letu 1950-1951 ter prošnje za hrano in študij v Dijaškem dojnu, za podelitev šolskih potrebščin in knjig, podpore za vožnje itd. morajo prosilci izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, kjer pa tega nj pa domačemu prosvetnemu društvu najkasneje do 20. julija t. 1. Prosilci morajo priložiti prošnji potrdilo o višini mesečnih prejemkov staršev in prepis zadnjega šolskega spričevala. Tiskovine za prošnje dobite pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Trstu.
Krajevni odbori Dijaške matice oziroma prosvetna društva pa morajo prošnje, opremljene s predlog; jn pripombami dostaviti osrednjemu odboru Dijaške matice v Trstu, Ul. Buo-narrolj 31.
Za sprejem v Dijaški dom in za podpore Dijaške matice naj prosijo samo tisti dijaki in dijakinje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so s svojim vedenjem in uspehom med šolskim letom dokazali, da so jo vredni.
Zdravniški pregled otrok
za peDilnlSke kolonije
Podporno društvo za kolonije v Sloveniji javlja staršem otrok, da bo zdravniški pregled vseh otrok, ki potujejo v kolonije, v sledečih vaseh.
PETEK, 23. t. m.;
V Stivanu za Stivan in Medjo vas ob 16.30 v gostilni Kocman.
v Devinu — za Devin ob 17 pri tov. Legiši št. 49.
v Sesljanu — za Sesljan-Vižovlje ob 17.30 pri tov. Gorjan Mariji št. 49;
v Cerovljah — za Cerov-lje in Mavhinje ob 18 v gostilni št. 6;
v Sempolaju za Trnovico, Prečnik, Praprot, Slivno na sedežu v Sempolaju ob 18.30.
SOBOTA, 24. t. m.: Nabrežina — v Nabrežini v Dudkovi hiši ob 16.30;
Sv. Križ — v Križu pri Švabu št. 344 ob 17.30;
Salež, pri tov. Obadu, Sa-lež, Samotorica in Zgonik ob 18. uri.
PONEDELJEK 26. t. m.: za Prosek ih Kontovel pri tov. Kapun Zofij; od 16. ure dalje,
ZA OTROKE IZ MESTA, ki še niso bili pregledani, bo zdravniški pregled danes 23. in jutri 24. t. m. od 10-12 v Ul. R. Manna 29. — Otroci od 12. leta dalje naj si preskrbe potrdilo e istovetnosti (carta d’identita prov-visoria). Dobite j0 na ana-grafskem uradu soba št. 35, I. Prinesite 1 otrokovo sliko.
Sporočamo vsem staršem otrok, ki še niso poskrbeli rojstnega lista za otroka, naj to store do gori določenega dne.
Dijaki, ki ;e niso bili pregledani, naj sc javijo v Ul. R. Manna 29 do 24. t. m. od 9 do 12.
PROSVETNA DRUŠTVA
P. D. «1. CANKAR«. Vpisovanje za clruštveni izlet v Sko-cijansko jamo in Klanec se vrši do vključno 23. t. m- od 18. do 20. ure na sedežu društva v Ul. sv. Marka 21 (gostilna Ciril). S seboj prinesite eno sliko in člansko izkaznico.
PD »Ivan Cankar«. V petek 23. t. m. bo ob 20.30 vaja mešanega zbora v običajnih prostorih. Pridite vsi In ob točni url, ker gre za nastop op društvenem izletu.
Pevski zbor Škamperle - Sv. Ivan. Zaradi koncerta operne sopranistke Zlate Gjungjenac in tenorista Rudolfa Francla odpade danes pevska vaja.
NASTAVITVE V OTROŠKIH VRTCIH
Interesenti za nastavitve v otroških vrtcih morajo vložiti prošnjo na kolkovanem papirju (24 lir) do vključno 20. julija t. 1. Vsa podrobna pojasnila daje tajništvo občinskega šolskega urada v občinski palači soba št. 100, II. nadstropje.
SOLSKA RAZSTAVA
slovenske nižje srednje šole
Starši in prijatelji mladine, obiščite razstavo risarskih in ročnih del dijakov slovenske nižje srednje šole v II. nadstropju, soba št. 18. Razstava je odprta dnevno od 8 do 12 in 16 do 18 do vključno 28. t. m.
SOLSKA RAZSTAVA strokovne šole v Rojanu
Državna slovenska nižja industrijska strokovna šola v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št- 8 vabi na ogled razstave, ki jo priredijo učenci in učenke ob zaključku šolskega leta 1949-50. Razstava bo odprta v soboto 24. t. m. ob 11 in bo trajala do vključno 29. t. m.
Razen deških in dekliških ročnih del ter risarskih izdelkov bo prva dva dni tudi mala kulinarična razstava učenk III raz.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OTROŠKEGA VRTCA V ROCOLU
Otroci iz otroškega vrtca c Rocolu vas vabijo na prireditev, ki jo bodo imeli v soboto 24. t- m. ob 17. uri kot zaključek šolskega leta.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Poročili so se:	motorist Ivan
Jelovčič in gospodinja Romana Jclovčič, pek Vladimir Koščica in gospodinja Olga Gulič, šofer Anton Lanza in pletilja Marija Križmančič, agent CP Tr.emul Bruno in uradnica Kerševani Li-cia, inž. dr. Peter Viola in gospodinja Raffaelina Punzo, industrialec Anton De Cresce-nzo in gospodinja Nerina Conciani, mizar Ivan Rijavec in prodajalka Viktorija Gašperšič, prodajalec F,ttore Valcareggi in gospodinja Leda Giraldi, trgovec Guerrino Peligcetti in gospodinja Ottilia Corrado, biljeter Martin Indeli-cato in bolničarka Edda Onofri, težak Ci-como Riosa in gospodinja Jakob.
Umrli so: 851etna Ivana Caml-cioli, 761f.tna Marija Rolič vd. Sivic, 761etna Annunziata Gct-tard vd. Domingo, 781ctna Matilde Raicich vd. Pieri, Slletnt Ivan Cristiani, 731etna Alba Benvenu-ti, 67Ietni Anton Gropajc, 84ktni Henrik Trampuž, komaj rojen Alojz Brocca, 551e-tna Marija Fi-sretti, 771etna Leonarda Roth vd. Clcin.
ODDAJA DELA ZA PLOVNI KANAL V ZAVLJAH
TRST, 19. (AIS) — Oddelek za Javna dela pri ZVU je pred ratkim sklenil s podjetjem SiLM (Societa ltaliana Lavori Marltti-Iivl) pogodbo v znesku 54,320.000 lir za zgraditev plovnega kanala v žaveljskem Industrijskem pristanišču; s tem je bil storjen nadaljnji korak k uresničenju zelo važnega načrta ZVU za novo industrijsko področje v 2avljah, kjer so že izsušili potrebni prostor.
Omenjena pogodba predvideva, da bodo v prvi etapi zgradili 300 metrov kanala, k.1 bo v celoti U00 m dolg, 200 m širok in 25 m globok.
V ta namen bodo prišli iz Rima strokovnjaki za pomorska čela s potrebno električno opremo za črpanje blata, ki ga bodo črpali iz kanala z močnimi električnimi črpalkami, nato pa odlagali na trda zemljo.
V prvi etapi bodo zgradili 300 m, dolg, 200 m širok In 12 m globok kanal. Pri tern bo zaposlenih 30 večinoma specializiranih delavcev. Dela bodo končana približno v šestih mesecih.
K prednji vesti je treba pripomniti. da prostor v Zavljah še ni izsušen, kakor je bilo razvidno iz fotografije, ki smo io nedavno objavili; dalje, da bodo dela za dokončanje kanala (ki bi bil po prvotnem načrtu 2 km dolg) trajala po zgoraj omenjenem tempu dve leti. Kakor smo pisali, je zadeva torej tipično «dolgoroč-
obiampeh pa ie krevk0 v
Sl,OMSKO [\l A K 0 D Al 0 GLEDALIŠČE
za Tržaško uzcinlje
V nedeljo 25. t. m. ob 20.30 gostovanje na KONTOVELU, na dvorišču pri dvorani X Molierovo komedijo
»
Tartuf fe“
Foiktoristi
pridite v nedeljo 25. t. m. pl> 9.30 na stadion »Prvi maj»-Kdor še ni vrnil oblek, naj jil» prinese s seboj v nedeljo. Prosimo za točnost in polnoštevilno udeležbo, ker bodo fol* kloristi sodelovali pri snemanju kratkega filma.
NOČNA SLUŽBA LEKAH*
Zeleni križ, Ul. Settefontane 39; Gmeiner, Ul. Giulia 14; Lloyd, Ul. deirOrologio 6; AUa Madonna del Mare, Largo Pi»^ ve 2; Signori. Trg Ospedale 8; Harabaglia v Barkovljah i® Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 6600 . 6650, papirnati šterling 1550 - 1580, dolar 624 - 626, dolar (telegrafski) 630 - 631, 100 francoskih frankov 146 . 147, švicarski frank 178 - 182, avstrijski šiling 23 ’ 23,5.
Piere
= KINO =
Rossetti. 16.30:	«Vran»,
Frtsnay, G. Leclerc.
Evcelsior. 16.30: »Greh lady Con* sidine«, Ingrid Bergman, J-
Cotten.
Fenice. 16.30: «Nasilje», Van Hel-fin.
Filodrammatico. 16.30: «Pomlad». Janette Mac Donald, Nelson Eddy.
°
Alabarda. «Usoda», Ronald Col-
man.	,
Garibaldi. 15.30:	«Zena izdajal-
ca«, Dennies Morgan, V. Lind-fors.
Ideale. 16.00:	»Pašniki sovra-
štva«, O. de Havilland, L-Flyn.	>
lmpero. 16.00:	«Zena vsakogar«,
Maria Felix.	....
Italia. 16.00: Operacije največjih kirurgov v filmu.
Viale. 16.00: «Bandit sem jaz«, Jean Kent.	„	_
Vittorio Veneto. 16.00:	«Parada
zvezd«. Gene Kelly.
Adua. 15.00: «Iskalci zlata«, M.
Dietrich, R. Scott Armonija. 15.30: «Volčjak Sila«, S. Mangano.	v
Azzurro. 16.00:	»Dogodivščina v
Wyomingu», Wallace BeCTy. Belvedere. «BeIe dovrske čeri«, f. Dunn.	ja-
»Ob moriun. 16.00: »Možje so sovražniki«, F. Giacchetti. ^ Marconi. 16.00, na prostem 20.45-«Načrt smrti«.
Massimo. 16.00:	«Mož-senca 5e
vrača domov«. Myrna Loy. Novo Cine. 16.00:	«Poštni voz
Silvereda«, W. Bishof.
Odeon. 16.00: «Z mojo ženo Je nekaj drugega«, R, Hayworth m Merle Oberon.
Radio. 16.00: »Srce«, Vittorio de Sica.	_
Savona. 15.30: »Osvajalci«, Dan* Andrevvs.
Vcnezia. <<zorovo zmagoslavje«; Vittoria. 16.00, na prostem 20.30-«RešiJ sem Ameriko«, Bob Ho-
Kino na gradu. 21.00:	»Cudeznt
vrelec«, Gary Cooper.
Ljudski vrt na ' prostem. 20.45-»Čudni gospod Jones«, Jane1
Bla‘r.
Letni kino v Ul. F. Severo. 21.00-
«Tajna misija«, Spencer Tracy-Skoljet. 21.00: «Ma!i pristan«, G-Rogers,	,
Letni kino (Ronko 5). 20.45: «N<P rosti jazza«, Fred Astair.
S! RADIO 110
JUGOSL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovi*' 212.4 m ali 1412 kc) PETEK 23. 6. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila in objava sporeda: 7.0«; Napoved časa - poročila v slov., 7.15: Jutranja glasba.
12.00: Vedra opoldanska Eja*. ba; 12.30:	Klavirske	skladbe-
12.45: Poročila v Ital. In obja** sporeda; 13.00:	Napoved	časa *
poročila v slov. In objava sporje da; 13.15:	Poje zbor tehnične
srednje Sole v Ljubljani; 13-** Ljudska univerza: Boj za antark; tiko In arktlko (slov.):	lj-bjn
Igra vaški kvintet; 14.30:	”rej
E'ed tiska v ital.; 14.45: Pregle0 tiska v slov.	..i
17.30:	Politične aktualno«
(ital.); 17.40:	Filmske	melodije;
18.00:	Soortnl pregled
18.!5:	Komorna glasba:
Poročila v hrv.: 19.00:
(Ital-’: 18.45-
Glasbeij*
medigra: 19,15: Poročila v Jtal2 19.30: Napoved časa - poročil«, slov.:	19.45:	Sindikalna vpras
njn (ita'.>:	20.00:	Uganite K"
inamo (Ital.): 20.30: Slušna '8r' (Ital.): 21.30: Revija plesnih 0 kestrov; 22.00: Novo jugoslov«' sko gospodarstvo (slov.): S, „| carsko jezero; 22.10:	VečeL
koncert: 22.45: 15' znanih ritnL, i,ih melodij; 23.00: Zadn.la P°Ly čila v ital.: 23.05: Zadnja P0.«. čila v slov.: 23.10: Objava dde nega sporeda; 23.15, Serenade
LJUBLJANA. MARIROfljJ rel. postaja NOVA GOBICA
(Oddaja na valili 327,1: *88' 212 4; 202.1 lil.)
PETEK 23. 6. 1959
12.00:	Vedra opoldanska 9*®
ba. 12.30: Napoved časa in P rt; čila:	12.40,	Popularni konc .(q;
14.00: Igra Vaški sekstet; **-‘e. Jezikovni pogovori; 14.40: G .,u. stralne skladbe Griega, s'b•
Sa In Eriesra; 15.00; Napovea R sa In poročila: 15.10 - l5-’ .
II »ar vir -* Paulin Janc. 18.00
Sonata za violo in
izvajata
violinist M.
kl«-
Mak*
Sker-
lgra
in pianist L.
Iz francoskih suit -.0*30; «ici Radia Ljubljana, g'50: sodobne književnosti- ■»-Skladbe- za harfo:	19-00- N«0^
ved časa in poroči a. 19 * „oo0: vosli iz naše diskoteke. Predavanje zaJzobraževalne^^
I/.
Čaje:	20.20:	Poje
zbor iz
Kranja; 20.50: Gospodarsko Pr«J davanje;	21.00:	Bcs*Tr noročd
koncert;	22.00:	Brenos 1	l5;
Zvezne postaje	Beograd. ^.
Zabaven glasbeni spore - .ana. Komorna	ura	- n- „..ribor-
Klavirski trio - Izvaja m J_ ski komorni trio; 23.30. Por
23 junija 1959
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - GL Silvio Pellico 1\U. nadst. - Telefon 11-32
Tovariša Damir Feigel in dr. Andrej Budal oproščena
NALOGA
OBLASTI
BRANITI
NAPADENCA
NAPADALCE ?
Včeraj je bila v Benetkah pred apelacijskim sodiščem razprava proti odgovornemu uredniku Usta «Soča», glasila Demokratične fronte Slovencev k Italiji, pisatelju Damiru F.eiglu in avtorju inkriminiranega članka cPojdite in učite vse narode — v italijanščini.’» pisatelju dr. Andreju Budalu.
V včerajšriji številki našega lista smo objavili v dnevniku Slovencev, v. Italiji pismo dr. Andreja Budala prizivnemu sodišču tl Benetkah, kamer je državni pravdnik vložil priziv. Proti oprostilni sodbi.
Razprava je obtožena teva-r«Sa ponovno spoznala za nedolžna. Zato sta bila odgoverr-ni urednik Damir Feigel in dr. Andrej Budal pred prizivnim sodiščem oproščena.
Tako se je zaključila tudi ta gonja proti slovenskemu tisku. Goriška prefektura, ki je Prva vrglg kamen v «Sočo» in mislila, da je zadela, se je zelo zmotila. Iskali so dlako v jajcu — pa je niso našli.
V NEDELJO OB 18. URI BO V STANDRE2U ponovitev drame Otona Zupančiča •VERONIKA DESENISKAm. Prodaja vstopnic bo danes in Jutri pri urarju Darku Suli-80ju na Travniku poleg Katoliške knjigarne in na dan Predstave v Standrežu od 15. ure dalje.
Vabimo k polnoštevilni u<Jeiežbi.
Papežu za svelo lelo
Predvčerajšnjim sta, se iz Go-rice odpeljala v Rim dva kolesarja, ki nosita papežu pozdrave mladine katoliške akcije in italijanskega športnega centra. v pozdravnem pismu je rečeno, da čutijo mladinci teh dveh organizacij vedno večjo navezanost na sedež svetega očeta, ter poudarjajo, da je Gorica Priča napredka vere in italijanstva.
Nekateri katoliški mladinci, vzgojeni v jezuitskem duhu poslušnosti in discipline, se torej klanjajo svojemu v< d ji. klanjajo se rimski veri, katere razredni bog postaja iz dneva v dan italijanski ministrski predsednik in njegov varuh zaščitnik ameriške plutokracije Tega se ne zavedajo samo zavedni in razgledani ljudje, ki vidijo kako postaja Vatikan vse bolj odvisen od amer škr-ma imperializma ter tako o-orodje za zatiranje katoliških množic ampak postaja to vse bolj jasno tudi vernemu ljudstvu, ki se obrača od politične duhovščine, ki uklepa v spone zdrau duh in svobodo miselno sti.
lorisiične lome aiusaio uDiO uslauenshčrn if odst
nacionalni čnt in človeško dostojanstvo
Po vsej verjetnosti bodo napadalci tov. Bataina vložili prijavo na sodišču,v kateri bodo skušali prikazati sebe, tri ljudi, za žrtev napada, njega pa za nevarnega elementa in napadalca
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slovensko ljudstvo, prav tako pa vse demokratično prebivalstvo, ki vidi nadčloveško borbo, ki po bijejo Slovenci v teh krajih za svoje pravice, se zgraža nad zločinstvom trikoloristič-nih tolp, ki bi se lahko primerjalo samo še z razbojni-štvom fašističnih škvader, ki so jim načelovali patentirani klavci in pretepači iz Mussolinijevih šol. Prav zato pa raste tako v slovenskem ljudstvu ka kot tudi v poštenih in demokratičnih Italijanih prepričanje, da je samo borba množic edino sredstvo, ki bi moglo zagotoviti slovenskemu ljudstvu nemoteno pot razvoja in dosego njegovih upravičenih zahtev.
Ravnanje trikolorističnih tolp, ki po mnenju ljudstva uživajo s strani oblasti najširšo podporo in zaslombo, ima zelo preračunan cilj, preračunan na osnovi dolgoletnih izkušenj fašistične in nacistične strahovlade nad drugimi narodi. Znano je, da so nacistične zveri skušale v slehernem podjarmljenem narodu najprej ubiti človeško dostojanstvo ter ga ponižati na stopnjo živali. Kako je to bilo v praksi, se lahko sleherni prepriča, če vpraša katerega koli, ki je bil v nemškem taborišču. Interniranci, ki so se vrnili iz teh mučilnic vedo povedati, da so Nemci psihološko preračunati, kakšen efekt ima na primer to, da so morali interniranci po dolge ure čakati v vrstah ne da bi imeli na sebi niti najmanjšega kosa obleke. S takim ravnanjem so nacisti skušali ubijati v človeku osebni pmos, človeško dostojanstvo in mu prikazati, da ni nič smet.
Kako naj si torej predstavljamo ravnanje trikolorističnih band ko so hotele prisiliti tovariša Bataina, naj poklekne pred znanim škvadristom, kakršen je bil' po mnenju ljudi Specogna. Mož, ki se je v času nemške okupacije udinjal nemškim nacistom, je po tolikem času dokazal, da je veren naslednik svojega učitelja. Pretepači so skušali spraviti na kolena borca, ki se ni ustrašil vse drugačnih trenutkov, kot je bil ta in ko se mu ni niti koleno niti vrat upognilo pred sovragom, ki je skušal zbrisati slovensko ljudstvo z zemeljske oble.
Taki in njim podobni, ki še ni-sp okusili zavednosti slovenskega naroda in njegove borbeno-
nosti, kadar gre za njegove najosnovnejše pravice, lahko povemo, da je v zadnjih letih koleno slovenskega človeka postalo trdo, prav tako tudi tilnik. Ne eno ne drugo se ne pripogiba, niti ukloni. Postalo je trdo, in slovenski narod, narod junakov in značajnih ljudi, ki ne bodo nikoli prosili odpuščanja za svoja dejanja, ampak bodo vedno ponosni na svoja dejanja, prav tako kakor.je ponosen vsakdo, ki ve da dela prav in v interesu pravične stvari.
To je prisega slovenskih ljudi v Beneški Sloveniji, to je sveta prisega, ki osvobaja misel in odstranja predsodke. Značaj naroda in posameznikov se kuje v nenehni borbi z odločnostjo in nepopustljivostjo do vladajočega razreda in ljudi, ki mislijo, da je večinski narod poklican, da reže kruh drugemu narodu, ki mu je kruta usoda dodelila, da živi v državi, kjer je določenemu krogu ljudi trn v peti. In ta borba, ki je prav tako važna in težka kakor je
bila narodnoosvobodilna borba, je tisti pomembni del junaške epopeje slovenskega zamejskega ljudstva v Italiji, ki dviga v tem ljudstvu neslutene moči.
Naj trikoloristi in fašisti starega in novega kova tolčejo po slovenskem ljudstvu, v vsakem primeru bodo našli slovensko beneško prebivalstvo pripravljeno na kakršen koli boj, boj, ki kali in izoblikuje lik naprednega in borbenega slovenskega človeka v tem delu naše zemlje.
Cene in promet na goriškem trgu sadja in zelenjave
V zadnjih dneh prihajajo iz naše okolice na goriški trg sadja in zelenjave vedno večje količine breskev, hrušk in marelic, ki zavzemajo največ prostora na prodajnih mizah in katerim se polagoma umikajo zadnje češnje. Cena češnjam, med katerimi prevladujejo višnje, se suče okrog 40 do največ 50 lir za kg. Na debelo pa so od 20 do 25 lir za kg in jih je zaradi nizke cene prav malo. S temi zadnjimi košarami višenj se je letos zaključila kriza češenj na našem trgu, kjer so morali kmetje čestokrat oddati stote in stote češenj po sramotno nizki, ceni.
Tudi jabolka in pomaranče so v zatonu. Njihova cena se je v zadnjem mesecu precej dvignila. Jabolka .sedaj lahko dobimo po najmanj 160 lir za
kg, medtem ko so pomaranče po 320 lir za kilogram, limone po 140. Med novo sadje po zmerni ceni lahko prištejemo hruške, ki jih dobimo po 40 do 60 lir kg, slive, ki so najlepše po 90 lir kg in marelice po 70. Precej drage so še breskve, ki so po 160 lir kg. Naravnost nedosegljiva je pa cena smokvam, ki so po 600 lir kg.
Zaradi dolgotrajne suše, ki je bila v zadnjem času, se je precej podražila tudi zelenjava. Prvi radič je po 240 lir drugi pa Po 40. Solato je dobiti po 90 lir, koče po 70, kumarice po 120, fižol v stročju po 140, zeleni fižolček po 140, paradižnike po 120, krompir po 30—45, ohrovt po 50, grah po 100, papriko po 200 in peso po 40.
Med sadjem je bilo iz naše pokrajine v zadnjem času naj-tveč izvoženih hrušk, med zelenjavo pa solate in krom-I pirja.
Ponovitev »Veronike Deseniške"
V nedeljo dne 25. t. .m bodo štandreški igralci na splošno željo ponovili Zupančičevo dramo ((Veronika Deseni-ška», ki je ob krstni predstavi odlično uspela. Ker pa je prva uprizoritev trajala vse do zgodnjega jutra, se bo nedeljska prireditev začela točno cb 18. uri. Delo je zelo obsežno, saj sestoji iz petih dolgih deianj, ki se dogajajo na deseniškem, krškem tn celjskem gradu, zato se pozori-šče menja kar sedemkrat. Zaradi tega je potrebno, da bodo gledalci točni. Ob obletnici smrti našega velikega pesnika Zupančiča ie kulturna dolžnost vsakega Slovenca, da si ogleda njegovo čudovito dramo «Veroniko Deseniško« in s tem dokaže, da se zaveda veličine pesnika in njegovega dela.
Ravno tako naj bi ne bilo med slovenskimi dijaki nikogar, ki ne bi videl tega dela in tako spoznal drobec iz naše zgodovine, ki je dobil v Zupančičevi pesnitvi čudovito obliko. nVeronika Deseniška« je pa tudi v jezikovnem oziru biser, saj se naš jezik, ki so ga naši pradedje v boju, trpljenju in krvi oblikovali dolga stoletja, glasi v tej drami kot čudežen spev.
Prodaja vstopnic bo danes 23. in jutri 24. t. m. na Travniku pri urarju Darku Šuli-
goju, v nedeljo pa v Standrežu od 15. dalje.
Štandreški prosvetarji, ki so z nVeroniko Deseniškon do-segli višek v svojem dramskem udejstvovanju, bodo s svojo igro zadovoljili in navdušili Goričane in okoličane.
VOZNI RED NA GORIŠKEM KOLODVORU Odhodi Proti Trstu:	6.23,	7.25,	8.39,
10.20, 14.07, 15.52, 16.40 (delavski), 19.30, 22.32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07, 5.45, 6,37, 8.11,	12.33,	13.48,	17.26,	18.54,
20.05, 22.50.
Prihodi Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.09, 8.25, 12.31, 13.46, 17.24, 18.49, 20.03, 22.46.
Iz Vidma: 5.01, 619, 7.23, 8.37, ,10.16, 14.04, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29.
KINO
VERDI, 17: nSužnje mesta«, G.
Rogers in R. Milland. VITTORIA, 17: «Roža iz Bagda.
da», risani film.
CENTRALE, 17: «Za vse življe.
nje», C. Morris.
MODERNO, 17: «Cesta brez imena«.
EDEN, 17: »Strela jih je za? dela«.
osem materam!
Oddelek za zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča vse matere, da sprejema SPECIALIST ZDRAVNIK ZA ZENSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO v civilni bolnici v Izoli vsako drugo soboto ves aan.
POSVETOVALNICE ZA MATERE IN OTROKE, ki jih vodi zdravnik specialist pediater, poslujejo v Kopru vsak četrtek od 9 do 11 v Domu dečjib Jasli; v Izoli vsak četrtek od 11 do 13 v hiši Besenghi; v Piranu vsak torek od 9 do 12; v Bujah v javni ambulanti; v Umagu vsak torek od 16 do 17 v zdravniški ambulanti; v Novem gradu vsak petek od 16 do 17 v javni ambulanti.
PORODNIŠKE POSTAJE V BOLNICAH našega okrožja so urejene, in sicer v Kopru (18 postelj, v Piranu (6 postelj), v Bujah (6 postelj).
POSVETOVALNICE ZA NOSEČE ZENE so odprte In sprejemajo v Kopru, v Izoli, v Bujab v ambulanti civilne bolnice; v U-magu vsak petek od 10 do 12 na Domu babice.
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
ŠMARJE
Na razvalinah in ruševinah dediščini nacifašizma, raste
požgane vasi, novo življenje
AVTOBUSNA PROGA
Koper - Divača - Sežana
Darovi
Za Dijaško matico je zbrala vesela družba iz Standreža Gorice in Sovodenj 705 lir. Odbor se zahvaljuje.
Na svoji zadnji seji, ki je bite v sredo 21. t. m. je pokrajinski upravni odbor sprejel in zavrnil sledeče ukrepe:
Občina Gorica: izredna pod-Pera deportirancu Diblasu Alfredu — odobrena; priziv Mia Marina proti zavrnitvi trgovske obrtnice — sprejet; povišek plače organistu v Slandre-šu -e* odobren: dodatek 2 desetin na družinski davek — odobreno; razne potroške za delavne centre — odobreno; priziv Gabrini Karoline zaradi zavrnitve trgovske obrtnice — zavrnjen; priziv tvrdke Tečna lihport Export proti zavrnitvi trgovske obrtnice — zavrnjen; Priziv tvrdke «Traffici» iz Trsta, tvrdke «Radiosa» iz Trsta ter Velikonja por. Pahor Ivan ke proti zavrnitvi trgovske o-brtnice — zavrnjen; vstop v Ente Aeroportuale odobren; Priziv Marvina Stanislava iz ®tandreža proti zavrnitvi trnovske obrtnice - sprejet; raz-hi potroški — odobreni; plače delavcem — odobrene; pogodba z ONAIR za nove otroške vrtce odobrena.
Pokrajinska uprava: Prispevek pokrajinskemu pogozdoval-heinu konzorciju — odobren: Popravek obračuna za leto 1949 T* odobren; doklada ravnatelju aboratoriju za higieno in pro-^■tekso za drugo polletje 1949 odobrena; doklada za analize ^vnatelju mikrografskega od-P|,{a laboratorija za higieno in 'ofiiakso — odobrena.
Občina Tržič:	Priziv	zaradi
^Vrnitve trgovske obrtnice k,abile Elizi in Pescarin Mariju zavrnjen; plače začasnim u-tednikom, kakor po zakonu 12. *P‘ila 1949 št. 149 — odobrene; ^''Pravek pravilnika mestnih — odobren.
Občina Krmin: Nakup orto-pdičnega apara a za Budin Jo-,''o — odobren; popravilo vodnjakov v Bračanu in nakup e-e*trične črpdke -• odobreno. b*oa Turjak: Popravek pro-bha za leto 1950 —; odobren;
plačilo nameščencev kakor po zakonu 11. aprila 1949 št. 149 — odobreno; potrošniški davek za drugo polletje 1950 — odobren
Občina Giadež: Pooblastilo za sodni postopek s tvrdko Brac chin in Manfrin — dodeljeno; transakcija sodnega postopka za vrnitev hotela «Villa Linda« odobrena.
Občina Gramska:	Dok'ada
straži Andrijan Rudolfu — odo. hrena; P' oravljilr.a dela na pokritem tfgu za 1 050.000 - odobrena. predu.em občinskemu turističnemu o boru — odobren.
Občina Doberdob:	Pravilnik
za začasno osebje odobten
Občina Zagraj: Pravilnik za začasno osebje odobren.
Občina Ronke:	Prispevek
šoli za pse, ki vodijo slepce odobren; prispevek zvezi slepcev — odobren; pravilnik za ob. činsko javno službovanje odobren; načrt za občinsko klavnico — odobren; posojilo 10 milijonov 500.000 lir za gradnjo klavnice — odobreno.
Občina Šempeter ob Soči: Posojilo 2.500,000 lir pri mestni hrnnilnici v Gorici — odobreno; nakup pisalnih strojev za - rdobren.
Oučina Sk.rpan ob Soči: Prodaja' občinskega zemljišča Mau-
ri-u Albami ir
Justolin Silvani
- odobrena; plače nameščen-odobrena; plače nameščencem po zakonu 11- 4. 194.
odobrene
Občina Romans: Prispevek za popravilo zvonika v Versi odobren; priziv zaradi zavrnitve trgovske obrtnice Domini Piore Natale iz Verse — odbit; živinski davek za lelo 1951 — odobren, plačilo osebja kakor po zakonu 11. 4. 1949 — odobreno;
Občina Foljan: Popravek proračuna za leto 1950 — odobren.
Industrijska družba mleka in izdelkov Joannis iz Aiella: Priziv proti zavrnitvi trgovske o-brtnice — sprejet.
Odhod		
Koper		15.00
Ankaran -	Križišče	15.10
Dekani		15.15
Rlžana		15.25
Mostič		15.55
Crni kal		16,05
Petrinje		16.25
Klanec		16.35
Kozina		16.50
Kačiče		17.05
Divača		17.20
Divača		17.30
Lokev		17.40
Lipica		17.50
Sežana		18.00
nasprotni leč:	smeri pa	je urnik
Odhod		
Sežana		8.45
Lipica		8.55
Lokev		9.05
Divača		9.15
Kačiče		9.30
Kozina		9.45
Klanec		10.00
Petrinje		10.10
Crni kal		10.30
Mostič		10.40
Rižana		11.10
Dekani		11.20
Ankaran -	Križišče	11.25
Koper		11.35
Ta avtobus ima po prihodu v Divačo zvezo z brzovlakom, ki pripelje iz Trsta za Ljubljano ob 18. uri.
Poleg te zveze pa ostane še nadalje v veljavi dosedanja avtobusna zveza iz Portcroža skozi Koper v Divačo tn Sežano. Ta avtobus odpelje, kot do sedaj, iz Portoroža ob 23.30, iz Kopra ob 0.15, in pride v Divačo ob 2.45, odkoder odpelje ob 7,40 v Sežano, kamor pride ob 8.20. Nato se vrne iz Sežane ob 11.35, odpelje iz Divače ob 12.15 in pride v Koper ob 14.25 ter nadaljuje zvečer po prihodu avtobusa iz Ajdovščine vožnjo dalje v Portorož, kamor prispe ob 20.45
Pri tej progi ima avtobus v Divači zvezo z brzovlakom, ki pride iz Ljubljane.
Veliki uspehi dela in požrtvovalnosti ljudstva pri gradnji dokončanega zadružnega doma
Velike so priprave za slavnostno otvoritev popolnoma dokončanega zadružnega doma in eiektrične luči, ki bo zasve tila v naši vasi po težkem pri čakovanju. Tp bo ne samo za našo vas, ampak tudi za \se o. krožje velik dogodek. Ne Avstrija ne Italija nam nista dali nobene ugodnosti. Se manj pa fašistična Italija, ki je posebn0 zadnja jeta samo podirala in požigala še to kar smo imeli. Sele z nastopom naše ljudske oblasti so se odprle možnosti, da je naše ljudstvo lahko pokazalo svoje zmožnosti.
To pa smo v Šmarjah tudi pokazali. Na ruševinah in raz. valinah požgane vasi smo ostali skoro praznih rok. Vse nas pa Je preveval duh svobode, duh sproščenosti, ki smo jo občutili	povsod.	Ta duh,	ta resničnost	je bila	zavest,	da tu
ni nič več fašistov in nacistov, da smo postali sami gospodarji. Začeli smo z obnovo z malo sred-stvi, ki	smo jih	imeli na razpolago.	Slo je,	četudi	počasi.
V dobrih štirih letih smo obnovili 80% požganih hiš. Ko je bilo še polno ruševin, smo že začeli misliti tudi na gradnjo zadružnega doma. Čutili smo potrebo po tem gospodarskem, kulturnem in političnem središču. Z gradnjo smo začeli prvega junija 1948. Delo je šlo naprej z večjimi in manjšimi težavami. Tako bomo v nedeljo praznovali veliko delovno zmago:	Otvoritev	popolnoma
dograjenega zadružnega doma prvega v vsem okrožju.
Moramo že dar.es povedati nekaj podatkov kako smo gradili.
Prostovoljnih delavcev je bi. lo na delu s?mo iz Šmarij okoli 5000. ki so napravili 30.000 prostovoljnih ur. Zbrali smo o-koli Pol milijona dinarjev pro. stovoljnih prispevkov v obliki posojila in čistih dobičkov raz. nih prireditev.
Pri delu gradnje so se najbolj izkazali tov. Kocjančič Franc in Palčič Avgust, ki sta prejela za to zlate značk? u-darnikov. Savarin Avgust, Mar. kežič Aleksander in Babuder
Željko pa so prejeli srebrne značke udarnikov. Od žen pa so se najbolj izkazale tov. Hrvatin Ana, Palčič Emilija in Pradon Palmira. Med zidarji so bili najboljši tov. Savarin Piero, Glavina Franc, Cergc'1 Ivan, Zupančič Jožko in Lovrečič Andrej.
Zidarskih in tesarskih ur je bilo napravljenih skupno 26. 311.
Na ta naš veliki delovni praznik, ki predstavlja za nas novo razdobje naprej v tzgradrji so-
cializma in izboljšanja življenja vabimo ljudstvo iz vsega okraja. Naj pridejo vsi tisti ljudje, ki občutijo in razumejo gradnjo socializma na vasi in tudi vsi drugi, ki je še ne občutijo. Vabimo tudi tiste iz Trsta, ki so pisali, da pri nas gradimo zadružne domove — iz slame. Prepri.ali se bodo, da je naš iz pravega kamna, pre. pričali se bodo tudi, da tu pri nas ni več mesta za take laži, da si ljudstvo — zares gradi boljše življenje.
Mladina bo Kmalu odšla in prišla v počitniške Kolonije
Pouk se je končal in mladina je prosta. Dijaki in dijakinje, šolarji in šolarke si želijo ((širokega obzorja«. Tistim, ki živijo v obmorskih krajih, se hoče po visokih planinah, da bi strmeli y gorske snežnike, oni iz severa hrepenijo po pogledu na oljke, ciprese, po morju....
Tudi letos bo ugodeno enim in drugim, že prve dni julija bo pričelo pravo preseljevanje narodov. Kmalu bodo odrdrali avtobusi v obe smeri čez mejo med našim okrožjem in Jugoslavijo, kmalu se bo razlegala vedno vesela pesem, oživele bodo obale od neutrudljivega gibanja, čebljanja in radostnih obrazov našega mladega rodu. Mladina naših vasi in mest bo
Pripravimo vse potrebno za mlatev!
Žetev Po nižinskih legah je že skoro dokončana. Zadnje deževje, ki je tako prav prišlo, je zoritev po višjih legah malo zaustavilo. To je kar prav, ker je kazalo, da bo zrnje ostalo precej stisnjeno. Voda. ki je tako lepo in v globino naihoči-la žejno zemljo, je koreninam prinesla tiste svežine, ki je potrebna za. normalno zoritev. Tako ne bodo prizadeti niti višinski kraji.
Tu moramo povedati, da se je žetev po nekaterih krajih izvršila zelo dobro. Tako na bivših koprskih solinah, ko je prišlo na pomoč zadrugarjem iz Babičev 50 vojakov, drugih 50 pa jg pomagalo zadružnikom Kampela. Pučki zadrugarji so posodili svoj žetveni stroj tovarišem iz Babičev, da jc delo šlo še hitreje od rok.
Imeli pa smo primere, da so lastniki imeli žetvene stroje skrite po več let in tudi sami želi s srpom. Tak je bil Del-bello Antonio iz Brtonigle, ki je imel žetveni stroj skrit, da bi mu ne bilo treba pomagati sosedom. Tudi Redente Stefan od istotam je imel skrit žetveni stroj in ga ni niti prijavil ljudski oblasti.
Proti takim, ki na tako grd način sabotirajo naše gospodarstvo, bo naše ljudstvo odločno nastopilo. Njihovo ravnanje
I.
Značaj in naloge sindikalnih kulturno-umetniških društev Istrskega okrožja.
t.) Sindikalna kulturno, umetniška društva (SKUD) so sestavni del Zveze Enotnih sindikatov Istrskega okrožja, ki se bore pod vodstvom Komunistične partije za zgraditev socializma v našem Istrskem okrožju.
2.) Naloga sindikalnih kulturno-umetniških društev je:
a) da vzgajajo nove člane in vse delovne množice po znanstvenih naukih marksizma - leninizma;
b) da posredujejo progresivne stvaritve delavcem in nameščencem;
c) da nudijo vasi še posebno kulturno prosvetno pomoč. *
3.) SKUD-a se ustanavljajo predvsem v industrijskih središčih in v krajih, kjer imajo člani sindikalnih organizacij pogoje za kulturno umetniško delovanje.
II.
Pravice in dolžnosti članov sindikalnih kulturno-umetniških društev.	.
4.) Clan SKUD-a je lahko vsak član Zveze Enotnih sindikatov Istrskega okrožja ali katerekoli druge družbene organizacije, ki dela v okviru Slovansko-italijan-ske ljudske fronte, če priznava pravilnik SKUD-a; so aktivni ali podporni člani.
5.) Vpis v članstvo izvrši vsakokratna uprava SKUD-a na osnovi izpolnjene pristopne Izjave kandidata In z vplačilom članarine.
PRAVILNIK
fiKalmh Hn-umeliii(Ui društev Istrskega okrožja
6.) Dolžnosti članov SKUD-a so:
a) da izvršujejo sklepe in navodila uprave SKUD-a;
b) da aktivno sodelujejo v eni ali več kulturno-umetniških sekcijah v društvu;
c) da se idejno in umetniško vzgajajo;
č) da se strokovno izobražujejo;
d) da vestno izpolnujejo vse obveznosti, ki so jih sprejeli v društvenih sekcijah;
e) da redno plačujejo članarino.
7.) Pravice članov SKUD-a so:
a) da aktivno delujejo v eni ali več sekcijah društva;
b) da se kulturno-umetniško vzgajajo;
c) da stavljajo predloge in sodelujejo pri izdelavi sklepov;
č)<da na sestankih sekcij, odsekov ali na društvenih sestankih kritično ocenjujejo delo društva ali posameznikov ter to delo usmerjajo;
d) da volijo in so voljeni v vodstvo društva, odseka ali sekcije;
e) da se poslužujejo prostorov, naprav rekvizitov itd., ki jih uporablja društvo;
f) da uživajo vse prednosti, ki pripadejo aktivnim ali podpornim članom« društva.
8.) Članstvo v društvu preneha z izstopom ali izključitvijo.
a) Članstvo preneha z istopom, če član društva to pismeno izjavi upravi društva;
b) članstvo preneha z izključitvijo, kadar ga uprava društva izključi, če se je močno pregrešil proti društvenim pravilom: če je izključen iz Zveze Enotnih sindikatov Istrškega okrožja ali katerekoli družbene organizacije, di dela v okviru Slovansko-ita-lijanske ljudske fronte, če tri mesece zaporedoma vkljub opozorilom ne plača društvene članarine.
9.) Komur se odkloni sprejem v društvo ali kdor je iz društva izključen, se ne sme pritožiti proti takim sklepom pri vodstvu sindikalne organizacije, pri kateri je društvo osnovano. Končno veljavno reši pritožbo Zveza E-notnih sindikatov, okrožni odbor.
III.
Organizacijska struktura sindikalnih kulturno-umetniških društev.
10.) SKUD-a se organizirajo na temelju splošnih organizacijskih načel Zveze Enotnih sindikatov Istrskega okrožja predvidenih po statutu Zveze ES STO. Kot osnovni princip organizacije velja načelo demokratičnega centralizma, to se pravi:
a) volivnosti vseh društvenih organov;
b) periodično polaganje računov vseh društvenih organov pred društvenim članstvom;
c) dajanje poročil svojemu sindikalnemu vodstvu in
č) sindikalna disciplina in pokoravanje manjšine večini.
(Nadaljevanje sledi)
je v vsem nasprotju z delom, ki ga vrči vsak pošten človek. Posebno grdo sebičnost je pokazal Delbello, ko je še sam žel s srpom in se mogoče na skrivnem posmehoval, češ: «No, mojega stroja pa le ne boste rabili za vaše gospodarstvo«. To je primer tipičnega sebičneža starega kova, ki vidi samo sebe.
Pred nami je mlatev. Krajevne kmetijske komisije naj dobro pregledajo, koliko mlatilnic je na razpolago tudi pri privatnikih. Lahko bi se dogodilo, da bi kdo poizkušal delati tako kot Delbello v Brto-nigli. Naše zadruge imajo že več ali manj preskrbljene mlatilnice. Tistim, ki jim je zaupana skrb za pripravo vsega potrebnega, naj do časa dobro pregledajo stroje če so v redu. Potrebno je, da pripravijo dovolj žice, olja, nafte in vsega kar je potrebno. Ng bo nič narobe, če bodo imeli t>a razpolago kakšnega izmed tistih nadomestnih delov, ki se radi pokvarijo. Prav tako naj poskrbijo, da bo dovolj potrebnega orodja, privijačev in odvijačev za vijake. Zgodi se, da med delom iz enega ali drugega vzroka odneha vijak na notranji strani bobna. Tedaj lahko hipno nastane velika okvara. Majhen poseg s privijačem, in nevarnost, da bi mlatev zastala tudi za več dni, je odstranjena.
Potrebno je tudi napraviti razporeditveni načrt, da bodo vse mlatilnice pravilno izkoriščane.
Nič manj važno nf vprašanje delovne sile pri mlatilnicah. Tu ne sme biti nikakih ovir ali pomislekov. Kadar gre za, mlatev žita, bodo prav gotovo priskočili na pomoč prostovoljci, mladina, žene in tisti naši tovariši vojaki, ki ob vsaki priliki pokažejo, da so tista vojska. ki je izšla iz ljudstva in hočejo pomagati ljudstvu tudi pri izboljševanju gospodarstva.
Pri mlatvi bo potrebno posebno paziti še na nekaj. Kmetijske komisije sp pregledale tiste posevke, ki so pokazali izredno čistost in jih odločile za seme. Paziti bo treba, da bo vse to žito omlačeno posebej, da se ne bo zmešalo z drugim. To je zelo velike važnosti posebno za bujski okraj, kjer smo skoro po vseh njivah videli za časa rasti precej divjega ovsa med pšenico.
Kruh je osnovna življenjska hrana našega ljudstva. Ni dovolj samo skrb poedinca, da se bo mlatev točno in dobro izvršila. Pri tem naj dajo pomoč vse množične organizacije Prav tako naj se skrbi, da bo odkup žita potekel pravilno in pravočasno. Preprečiti je treba vsak poskus špekulacije na škodo skupnosti. Naj se vsakdo
zaveda, kaj je njegova dolžnost do ljudske oblasti, ki skrbi za vse. Ni mogoče zahtevati, da bi ljudska oblast dala tistemu, ki nič ne prispeva za skupnost od tega kar je za skupnost namenjeno. Novi človek se zaveda, da je izboljšanje življenja odvisno od skupnega sodelovanja. Zato bo pomagal, da se bo mlatev izvršila dobro in da bo odkup žita prav tako dobro potekal.
Izlet v Bohinj in na Črno prst
Planinsko društvo v Kopru naznanja, da je odhod izletni, kov v soboto 24. junija točno ob 12.30 spred ((Taverne«.
prav tako prenesla svoj veder temperament v severne kraje in spremenila za nekaj tednov milje kraja, kjer bo letovala.
Tako bo sprejela v Kopru slovenska gimnazija pod svojo streho 120 šolarjev in šolark iz Slovenije, kakor bodo tudi drugi kolonisti, ki bodo prišli letos k nam izključno samo iz slovenskih krajev. V Izoli bo bivalo v osnovni šoli 60 otrok, v Portorožu bo sprejel pod svojo streho Dijaški dom 90 dijakov, učiteljišče 50, tamkajšnja osnovna šola 30, v Piranu pa Pomorskim tehnikum 120 otrok obojega spola. V bivšem zdravilišču g Valdoltri bo letovalo samo v enem paviljonu 225 vi-sokošolcev iz Ljubljane, sosednji paviljon pa bo prevzel 100 otrok.
Ce seštejemo vsa števila vidimo, da bo prišjo semkaj naj-manje okoli 600 mladincev in mladink. Toda upoštevati je treba, da bo trajalo letovanje v počitniških kolonijah od 3 do 4 tedne, in da bodo izvedene kolonije v dveh skupinah. Glede nato je treba zgornje število podvojiti, kar pomeni, da bo letovalo v navedenih krajih najmanje 1200 dijakov in dijakinj.
Nasprotno pa bo iz našega okraja odpotovalo v Ribnico vsega skupaj 140, v Logatec 120, v Sent Pavel 160, v Gotov-lje 120, v Krško 140, in v še nedoločen kraj nadaljnjih 140 ljudskošolskih otrok. To pomeni skupno nekaj nad 800 mladine.
Značilno je, da so sicer maloštevilni reakcionarni in komin-formistični krogi napeli vse sile, da bi s propagando od družine do družine odvrnili starše od tega, da bi poslali svoje o-
troke v počitniške kolonije. Pri tem strašijo starše, da vla-da v Sloveniji epidemična bolezen med otroki in se s tem V zvezi izmišljujejo neverjetne stvari. Ne zaleže jim prav nič, da je ministrstvo za zdravstvo LR Slovenije zavrnilo podobne vesti kot docela izmišljene.
Kolonije v našem okrožju, kakor tudi počitniške kolonijo v Sloveniji bodo organizirane tako, da si bodo kuhale same zase, kar je važno iz stališča, da bodo otroci dobili takšno hrano na katero so navajeni. Samo ob sebi je umljivo, da bo v kolonijah preskrbljeno za zdravstvo, ker bodo na mestu bolničarke, kolonije same pa bodo nadzirali tudi zdravniki. V času letovanja se bo vsa mladina kopala, telovadite, i-grala. delala skupne izlete, pri tem pa tudi pripravljala za kratke kulturne nastope. Dobro Je urejeno tudi vprašanje stanovanj. V tem oziru bo oprema snažna in higienska.
Do sedaj prijavljeni so večinoma otroci padlih borcev, dalje gospodarsko nepremožnih staršev ter zdravstveno slabotni in šibki dečki in deklice.
Celotno akcijo vodi Centralni odbor za počitniške kolonije pri Poverjeništvu za socialno skrbstvo okrajnega LO v Kopru. Pod nadzorstvom dr. R. Hlavatyja delujeta na tem področju tov. Ljubič Ludvik in tov. Medvešček Maja. Prepričani smo, da bodo tudi letos tako otroci, ki bodo šli oziroma ki bodo prišli v naše počitniške kolonije, kakor tudi njihovi starši zadovoljni nad življenjem v njih. V tem pogledu bo storila ljudska oblast vse, da si bo mladina v času letovanja nabrala čimveč sil
V zadnjem času se uveljavlja pri nas šport, na katerega doslej nismo polagali tolike važnosti. V tem oziru je zasluga Ljudske tehnike, da le dala pobudo za poživl-janje pomorske ga športa. Hkrati pa bomo mo. rali delati na tem, da se bo na. še podežel-je čimbolj spoznalo z morjem.
Tako so se ljubitelji pomorskega športa na iniciativo o-krožnega odbora LT zbrali dne 13. f. m. m ustanovili v Kopru pomorsko-brodarsko društvo z imenom «Velo Klub«. Na tem zborovanju sp poleg drugega sklenili, da bodo že za 18. t. m. to je ob šolskem fizkultumem nastopu organizirali tekmovanje vseh športnih jadrnic. To tekmovanje naj bi bil pregled naših plovnih objektov in posadk, kakor tudi propaganda in spodbuda za nadaljnje delovanje.
Zaradi slabega vremena je bilo tekmovanje dan kasneje, t. j. 19. t. m. Takoj v prvih po. poldanskih urah so se pričeli zbirati tekmovalci, nekateri s svojimi novimi, drugi zopet z obnovljenimi jadrnicami. Za start je bilo pripravljenih 17 plovnih jadrnic različnih gra. denj. Po pregledu šobili objekti razdeljeni po spodaj navedenem redu, po katerem so tudi star-tali. V prvi skupini so bili plovni objekti enotne gradnje dolžine 5,75 m, v drugi skupini so bile sloke (beceaccini) in v tretji skupini so bili objekti preste gradnje.
Potek tekmovanja je bil zelo zanimiv. Skoraj pr} vseh tekmovalcih smo opazili,' da obvladajo tehnično stran jadranja. Prav živahna je bila tudi bor. ba med slokami in plovnimi objekti dolžine 5,75 m. Na cilj so prispeli v sledečem r, du: kot prvi 3 M s krmilarjem Sie-go Viktorjem in pomočnikom Norbedom Josipom, it Kopra; drugi je dospel na cilj «Tina», ki je imel za krmilarja Bussa-nija Bruna in njegov pomočnik
Tekme jadrnic v Kopru
je bil Zucco Ferruccio iz Ko. pra, tretje mesto je zasedel Sgenca, na katerem je krmila-ril Grio Nevio in njegov Pomočnik Lonzar Mario.
V skupini slok srn prva tri mesta zasedli: «Ciči» * krmilarjem Zucco Fr. in pomočnikom Kalendo Nellom, ki sta bila prva, dalje »Bembi« — Ankaran, r.a katerem je bil krmilar Sancin Mario in njegov pomočnik Lonzar Mario, ki sta bila na drugem mestu ter ((Pionir«, na katerem je bil kimi-lar Bussani Fausto in njegov pomočnik Zetto Mario.
V tretji skupini prostih gradenj je prišla prva na cilj »O-limpia »s krmilarjem Gostiš -m Zdenkom in njegovim pomočnikom Lukso Mariom iz Pirana, ki sta zasedla prvo mesto, dalje «Tanla» s Severjem Milošem in njegovim pomočnikom 'Žanom Karlom, isto-tako oba iz Pirana na drugem in »Negra« s krmilarjem Fra. giacomom Fr. in Pugliarnm Gvidom na tr;tjem mestu. ZP te tekme so vzbudila med mla dir.o in ostalim občinstvom veliko zanimanja. . Pripravljalni
odbor jadralnega brodarskega društva v Kopru pa ima v načrtu nadaljnja tekm ivanja ki se bodo vrstila vsako nedeljo skozi vso poletno sezono.
Na zgoraj omenjenem se-tan-ku je bil sprejet tudi sklep, da bo v bodeče mladinske športno telovadne nvstope vključen tu. di jadralni šport. To ne velja samo za mladino iz obmorskih krajev, ampak tudi z mladino s podeželja. Ta šport, ki je bil do nedavnega privilegij tako im:nivaniii boljših ljudi In šport profesionalcev, je Ireba razširiti v mlad.nske vrste tn široke ljudske mm žice, da bo postal kot ostal i športna p,,d. ročja pravi ljudski šport.
Okrajna skupščina Rdečega križa v Kopru
V nedeljo 25. t. m. ob 9. uri bo v mali dvorani koprskega gledališča okrajna skupščina Rdečega križa.
Prosimo tovariše delegate iz vasi, da pridejo pravolas o na določena mesta, kjer jih bodo Čakala . prevozna sredstva zg Koper.
MJ* $3&\<	«
RAZSTAVA SLOVENSKIH
tržaških umetnikov v Ljubljani
Z umetninami je kakor s človekom: spoznaš jih tem bolje, v čini različnejših prilikah in okoliščinah si jih grečal. Tako je bila otvoritev razstave naših umetnikov v Ljubljani tudi za ocenjevalca, ki je že ponovno pisal o razstavljajočih umetnikih in njihovih delih presenečenje in v marsikaterem pogledu tudi odkritje. Nov, velik razstavni prostor, drugi obiskovalci sredi drugačnega ambienta in ne nazadnje tudi večja izbira razstavljenih del ter istočasno nastopanje sedmorice umetnikov, kar olajšuje primerjavo, to učinkovali, da je opazil tudi poznavalec razstavljenih del na teh nove, doslej prezrte odtenke, ter da je mogel oceniti umetnine z nekaterih splošnejših vidikov.
V osrednji dvorani so razo-bešene grafike Lojzeta Spacala in Avgusta Černigoja. Spacalov« risba je čista in jasna. Tako v črno-beli grafiki, kakor v večbarvnih lesorezih ostaja slikar zvest svojemu osnovnemu umetniškemu principu: dvodimenzionalnosti ali ploskovitosti in podajanju bistva predmetov s poenostavljanjem in opuščanjem slučajnih detajlov. V tem se približuje i naši narodni ornamentiki i južnoslovanski ikono-(traflji, o čemer pričajo zlasti nekatera večbarvna tihožitja in druge grafike. V tem tiči tudi dobršen del Spacalo-pe izvirnosti, čigar umetniška, fiziognomija, se izraža v subtilnem lirizmu, v tihi zamišljenosti vase in v nekakšnem kontemplativno filozofskem gledanja na predmete.
V
Avgust Černigoj
Tudi Avgust Černigoj je nadarjen grafik z veliko tehnično zmogljivostjo, toda bistveno drugačnega značaja. Medtem ko vse kaže, da dela Spacal izredno smotrno in premišljeno, da zajema svojo tematiko skoraj izključno iz lastnih intimnih doživetij, da, skratka, rešuje »svoje« probleme, je Černigoj vse mnogo-ličnejši, impulzivnajši in ne-enotnejši. Njegovo, razstavljena. grafika v obeh sobah (lesorezi, suha igla in risbe s tušem) izpričuje, da se loteva najrazličnejših tem in predmetov, od portretov do ilustracij k tekstom, od kompozicij s socialnimi motivi do krajin in tihožitij. Tudi razvojno in stilno ni enoten. Mnogokje se kažejo vplivi njegovih prejšnjih razvojnih faz, zlasti konstruktivizma in kubizma. Najbolj čist in preprost je v novejših risbah s tušem, ki smo jih že videli na njegovi zadnji razstavi v Trstu.
Da ostanemo pri Černigoju. V dveh razstavnih prostorih se še srečamo z njim. Svojih najstarejših del nam sicer ni prikazal, pač pa nam je predstavil več slik', ki izpričujejo njegov skokoviti, ne povsem logični in koherentni razvoj, ki ga je privedel v stik z različnimi modernimi umetniškimi strujami in smer. ■ mi Zapada. Pri Černigoju ne smemo prezreti, da je kot nestor naših tržaških slikarjev imel znaten pedagoški vpliv na naše mlajše talente, zlasti na Cesarja in Lukežiča.
Ce smo rekli o Spacalu, da je lirično razpoložen slikarski filozof, tedaj se nam Cerni-
V tovarni Ivo Lola Ribar
izdelujejo velike gradbene stroje
V strojni dvorani velike tovarne težkih orodnih str o-jev Ivo Lola Ribar v Železniku obdelujejo sedaj dele velikih gradbenih strojev za gradbišče hidrocentrale P Zvorniku na Drini. Prva serija teh strojev bo izdelana sredi junija. Ta serija obsega več strojev skreperjev, dva velika bagra in mogočni žerjav za največja gradbišča. Takih strojev doslej še niso izdeloval) v Jugoslaviji. Celotna teža strojev prve serije je okrog 110.000 kilogramov. Za obdelavo posameznih delov za nove velike stroje so morali v tovarni preurediti nekatere obdelovalne stroje.
g oj prikazuje kot intelektualističen slikarski eksperimentator. Poglejmo n. pr. njegove starejše portrete (n. pr. »Kmetica«) ki nosijo letnice okrog 1938 in 1939. Barve so tu drzno postavljene druga ob drugo. T.u se je Černigoj očitno poizkusil v ekspresionistični ali celo surrealistični smeri. Njegova istočasna tihožitja pa vsebujejo precej očitne kubistične elemente. Toda te kubistične elemente bomo srečali še pozneje n. pr. pri tihožitju z letnicb 1947 poleg istočasnih slik v rahlo poim-presionističnem slogu. Zdi se skoraj, da je postalo Černigoju iskanje in eksperimentiranje zlasti v oljih samo sebi namen. Tudi ni vselej prost neke umetniške poze, o čemer priča n■ pr. njegov umetniško dobro izvedeni a precej patetični avtoportret. A da zna biti tudi prisrčno intimen, kaže njegova slika »Otrok na konjičus.
V svoji mnogo str ano st i se je Černigoj zadnje čase posvetil tudi akvarelu, od katerih smo nekatere videli na njegovi zadnji razstavi v Trstu. Motivi teh akvarelov so barvita istrska mesteca, morje in obalno življenje. V njih se v virtuozni tehniki izraža Černigojev živahni, mnogolični in estetsko občutljivi temperament. Zdi sč mi, da se Černigojeva umetniška natura razen v grafiki še najmočneje in najčišteje uveljavlja prav v akvarelu.
Černigoj je zanimiva, mno-ostranska in dinamična umetniška osebnost, ki se z zmerom novim elanom poizkuša v novih umetniških tehnikah in smereh. Za zdaj se je, zlasti v akvarelih in risbah, pa tudi v nekaterih oljih (istrskih in obmorskih motivih), ustavil v nekakem poim-presionistično nadahnjenem zmernem realizmu, sem pa tja izkoriščajoč izkušnje, ki so mu jih dali prejšnji poizkusi v različnih modernističnih strujah.
Lojze Spacal
Spacalov razvoj se nam prikazuje v delih, ki so razstavljena v veliki, s španskimi stenami v več predelov razdeljeni dvorani, veliko bolj enotno in koherentno. Tu vidimo slike iz njegovih slikarskih začetkov, v katerih so in nuce že vidng nekatere poznejše značilnosti njegove umetnosti. Linije in tudi barve še niso tako trdne, čiste in izrazite, kot v njegovih poznejših delih. Toda že ču-tiš v njegovih pokrajinah tisto zatopljenost vase, ki je tako karakteristična za Spacala, obenem pn tudi že nagnjenje k poenostavljanju. Zdi se, kot da se je začetni Spacal rahlo nagibal k ekspresionizmu, simbolizmu in morda celo k surrealizmu.
Toda v poznejših delih so se kmalu uveljavile njegove izrazito osebne lastnosti: poenostavljanje, oslonitev na nekatere elemente narodne umetnosti, dvodimenzional-nost (ploskovitost) in lirična zamišljenost, ki meji če na filozofsko kontemplacijo o predmetih. V izbiri' barv je zmerom bolj samosvoj in zmerom bolj trden. Tu srečujemo slike, ki smo jih opazili že na raznih razstavah v Trstu. Tipičen zanj je «Praznik predmetov», tih pogovor mrtvih stvari, komponiranih v stilu, ki rahlo spominja na ikone, in razkošen v svojem barvnem bogastvu. Nič manj značilen ni njegov »Variete«, bogat v barvah in zanimiv v kompoziciji. Ti harlekini in ljudje iz varieteja so v svoji pozi prav tako mrtvi in to-gif kot so stvari v »Prazniku predmetov)) žive. Slikar je i
prve i druge zagrabil z istim umetniškim prijemom ter jim vdihnil neko svojstveno litje, ki so ga prav tako deležni realno živi, kot realno mrtvi predmeti. Z istim svojstvenim prijemom se loteva tudi tematike, ki. je vse bližja konkretnim zahtevam časa. Mislim tu na nam že znane slike, kot so «Kmetica« pri ličkanju koruze,, »Perica«, «Ko-stanjar», »Motiv iz Prage», ali »Talci« in »Kraški junak)). Proti surrealističnim sferam 'nas vodijo njegove «Mesečnice» in «Matere z vozički»t Toda Spacal ni ostal na tej Poti, marveč je obdržal svojo srednjo, že v pi-vih početkih svojega razvoja nakazano smer. Ustvaril si je tehnični in idejno umetniški aparat, s katerim se loteva svojih snovi in svojih doživetij, ter ga venomer izpopolnjuje. Izredno tenkoslušen umetnik je in zdrav čut Za mero ga je obvaroval, da ni obtičal na stran-
skih poteh, katerih se je pri prodiranju v svoj umetniški delokrog dotaknil. Taki stranski poti nista bili samo ekspresionizem in surrealizem, marveč v. še večji rnpri tako imenovana «abstraktna umetnost«, s katero se je moral na svoji poti zaradi svojega nagnjenja k poenostavljanju in opuščanju postranskih detajlov nujno nekoč srečati. Rezultate tega srečanja opažamo pri nekaterih njegovih novejših slikah, predvsem pri nekaterih tihožitjih, ki so v resnici samo še abstrakcije konkretnih predmetov. Toda v svojih najnovejših delih, ki jih je prikazal že na svoji zadnji razstavi v Trstu, zlasti pri kraških pokrajinah, motivih iz tržaškega predmestja, obalnih motivih s čolni (olja in monotipije), je ostal zvest Svoji osrednji liniji, ki se približuje nekakšnemu rahlo stiliziranemu realizmu. To stili-ziranost obvaruje pred golo dekorativnostjo Spacalova umetniška teža in njegov poglobljen študij umetniškega motiva.
Spacal se korak za korakom in od motiva do motiva z veliko smotrnostjo in premočrtnostjo približuje zastavljenemu cilju. Dejal bi, da skuša Z vsalco novoKsliko rešiti neki specifični, slikarsko tehnični in umetniško idejni problem. Spacal je rešen ustvarjalec in iskalec izrazito svojskega umetnostnega koncepta, o katerem nam je podal že jasno in močno doživeto predstavo.
(Se nadaljuje)
KAKŠNO BO RIBIŠKO NASELJE OB TIMAVU
Letos so regulacijo Timava, kolikor je potrebna za ribogoj-stvo, že končali.
Že dve leti trajajo dela za ribiško naselje in ribogojnico na mesta, kjer se mešata sladka vo-daTimava in morje. Konzorcij za zaščito ribolova izvaja dela z Jndustrij-skegavidika“. Dela bodo končana v 1952, ribji zarod pa se bo ustalil še pozneje.
Pogled od kolena kanala-podaljška zatoke (y njem bo pristajalo in ev. prezimovalo novo ribiško ladjevje za velelo v) na ribje skladišče, opremljeno s hladilnikom, in na stanovanjsko hišo za tehnično osebje za njim.
Pogled na tri zatoke ribogojnice. Za vhod ribam in ladjam bo odprt le skrajni levi rokav. Zatoka se podaljšuje y obliki rokava še par sto metrov
proti notranjosti, vzporedno (pa ločeno z nasipom) s strugo Timava.
ČSR TER **ENAKOPRAVNOST** CEHOV IN SLOVAKOV
Na Češkoslovaškem bi radi prikrili
nerešeno nacionalno vprašanje
Na kongresu KP Slovaške je podpredsednik vlade in član Politbiroja KP Slovaške Siroky ostro kritiziral člane vodstva KP Slovaške Husaka, Novomje-skega in Clementisa.
Siroky m drugi govorniki so se na kongresu omejili na ugotovitev, da so obtoženci ((buržoazni nacionalisti«. Skrbno so pazili, da niso niti površno zašli v analizo ((buržoaznega nacionalizma« v slovaški Partiji in upravnem aparatu. Iz vsega, kar so govorili o tem pojavu na kongresu, pa je videti, da je to problem, ki dela vodstvu KP Slovaške hude skrbi. Vsa ta diskusija ha kongresu kaže, kakšno je bistvo sproženega problema:	nerešeno	nacionalno
vprašanje na Češkoslovaškem.
Siroky je omenil, da »buržoazna reakcija zbira svoje sile«, da se pripravlja »on-nmgočiti nadaljnji razvoj ljudskndemo k -lične revolucije«, da rta bili slovaška Komunistična partija in Demokratska stranka na isti liniji odpora proti Komunistični partiji Češkoslovaške itd. In medtem ko se je, kakor pravi Siroky, liudskodemokratič-no gibanje na Ceškom od dne do dne krepilo in ko je naraščal vpliv KP Češke, je na Slovaškem ((nastala stagnacija v naprednem taboru«, ((šovinistični in Hlinkovi elementi pa so nemoteno delali v Partiji in izven nje«.
Ce si ogledamo položaj Slovakov in Slovaške v predvojni in povojni Češkoslovaški, bomo kaj kmalu odkrili vzroke tistega, kar imenuje Siroky ((buržoazni nacionalizem«.
»Češkoslovaška je skupna država dveh enakopravnih slo-
vanskih narodov, Cehov jn Slovakov«. Tako pravi nov,a češkoslovaška ustava (čl. 2.). Toda ta dva »enakopravna naroda« nimata enakopravnega položaja P.o deklaraciji o enakopravnosti bi morala ustava svojo enakopravnost nekako natančneje določiti in zajamčiti-Toda ustava ni predvidevala takšne državne skupnosti, v kateri bi 3e enakopravnost teh narodov res tudi zrcalila. Namesto federacije, konfederacije ali dvojne države, v kateri bi slovaški narod dobil svojo avtonomijo in se zavaroval pred velikočeškimi težnjami, ki so v minulosti ogrožale enakopravnost slovaškega naroda, so dobili Slovaki z ustavo takšno avtonomijo (ki je ustava izrecno niti ne omenja), ki jim dovoljuje samo, da lahko volijo sto poslancev v slovaški Narodni svet. Ta svet pa ima tako okrnjene prerogative, da ne more iz svojih vrst imenovati niti poverjenikov v Svet poverjenikov, marveč stori to češkoslovaška vlada, ki lahko te po-verjenike 'menuje in i.'menja brez slehernega posvetovanja s Slovaškim narodnim svetom Predsednik če’ko-’ovaške vlade (ne republike) lahko: skliče, odgodi in razpusti Slovaški narodni svet; odkloni zakone, ki jih sprejme in o-dobri Slovaški narodni svet; sprejme ali odkloni tolmačenje zakonov, ki ga izreče poverjeništvo ali Narodni svet. Svet poverjenikov je odgovoren samo vladi; Svet se jnora ravnati po navodilih in pokoriti na-redbam vlade, posamezni poverjeniki pa se morajo ravnati po navodilih in pokoriti nared-bam vladnih ministrov. Slova-
ško poverjeništvo celo nima pravice imenovati profesorje višjih šol, višje sodnike in u-radnike na Slovaškem, ker sodi to v pristojnost predsednika republike. Takšna je na temelju ustave slovaška »samouprava«.
Čeprav ustava pripoznava, da so Cehi in Slovaki posebna naroda, je njihov položaj vsekakor zelo čuden. Predvsem človeka preseneti, da Češka riima svojega narodnega sveta ali kake' druge vrste svojega predstavništva, čeprav jfi, kakor Slovaška ustavno pripozna-na za poseben in enakopraven narod. Človek bi torej lahko napačno mislil, da so Slovaki po ustavi na boljšem kakor Cehi. V resnici pa je to hinavščina in cinično norčevanje iz slovaškega nacionalnega vprašanja. Ustava ne predvideva za Češko nobene samouprave, ker so Velikočehi zadovoljni s svojim enakopravnim položajem, ki jim garantira dominanten položaj v republiki in omogoča vpliv na notranje posle Slovaške; Slovaško lahko kontrolirajo. po svoji vladi, ki ji ustreza Slovaški narodni svet oziroma Svet poverjenikov, ki ga imenuje in odstavlja izključno češkoslovaška vlada.
O kaki enakopravnosti in avtonomiji Slovaške torej ni mogoče govoriti.
Način, kako so Siroky jn drugi govorniki na kongresu slovaške. Partije sprožili in pojasnjevali vprašanje »buržoaznega nacionalizma«, dokazuje, da nezadovoljstva zaradi nerešenega nacionalnega vprašanja na Češkoslovaškem niso več mogli prikrivati. S tem da so češkoslovaški informbirojevcl napadali Husaka Novomjeskega in
Clementisa, so skušali vzbuditi vtis, da gre samo za tri slovaške voditelje, ki so zastrupili slovaško partijo in državni aparat z buržoaznim nacionalizmom in se povezali s šovinističnimi in ultranacionalistični-mi elementi na Slovaškem.
Ni dvoma, da se slovaška reakcija upira (djudskodemokra-tični revoluciii, ki se razvija v socializem« (kakor pravi Si-roky) in da pri tem izkorišča razpoloženje ljudskih množic, ki so nezadovoljne zaradi nerešenega nacionalnega vprašanja v republiki Češkoslovaški. Na drugi strani pa vidimo tudi ne-razpoloženje komunistov, delavskega razreda, naprednih ljudi in poštenih patriotov, ki so nezadovoljni tako s položajem Slovaške v sistemu vzhodnoevropskih držav, ki jim načeluje ZSSR, katere vodstvo je inaugurator takšnih odnosov med narodi, državami in partijami.
Češkoslovaški informbirojev-ci skušajo iz teh dveh vzporednih pojavov, iz poizkusa ultra-nacionalističnih elementov, da bi izkoristili nerazpoloženje ljudskih množic, in odpora naprednih sil proti takšni rešitvi nacionalnega vprašanja zamesiti testo in prilepiti nanj etiketo «buržoazni nacionalizem«, da bi tako laže obračunali (ne govorimo o Husaku, Clementi-su in Novomjeskem, katerih odnos nasproti prvemu in drugemu pojavu nam ni znan) z vsemi tistimi, ki nasprotujejo takšni «rešitvi» nacionalnega vprašanja na Češkoslovaškem in takšnemu položaju Češkoslovaške nasproti ZSSR.
B. P.
Slika je bila posneta lani, ko so še trajala regulacijska in zajezitvena dela ob izviru-izli-vu Timava pri Stivanu. V ozadju stara, med prvo vojno porušena cerkev, ki jo obnavljajo
Pred letom dni so bila dela za izkop zatok in kanala ter gradnja skladišča za ribe, o-premljenega z napravami za zamrzlitev, v polnem teku. Cez leto dni sc nudi cčejn Za vhodom v naselje, ki bo zaprto in ograjeno, pogled najprej na stanovanjsko hišo ta tehnično osebje (električarja, specialista za hladilnike itd.), nato na veliko, hangarju podobno skladišče, ki bo sprejelo do 12 vagonov rib. Na obsežni ravnini, ki se razteza od teh objektov do kanala, so posejali in posadili letos prve pridelke, tudi nekaj trte, in kaže, da bo obrodilo, čeprav je zemlja-blalo, lani nakopano in nasuto-že polna morske soli. Ob kolenu rokava stoji že od lani mala čolnarna, poleg nje na robu skal pa stanovanjska hiša za vodjo vsega naselja, s prostori za kuhinjo, urad ter nekaj sobami za potrebe ribiškega ladjevja, v času postanka.
Na tej osrednji točki si videl lani dva ropotajoča bagra za izkop globinq zatok in kanala.
Letos ju ni, ker sta lažje delo že opravila, pri rokavu, kjer bo vhod od morske strani, pa se je delo zaradi kamnitega terena. ustavilo in bo morala priti na pomoč druga tvrdka s specialnimi bagri. Po trezni presoji bodo dela končana morda ood konec 1951 — ako bodo na 'razpolago finančna sredstva — v tej obliki, da bodo zatoke rn kanal poglobljeni do 6 metrov. AV bo to dovolj, je težko reči, ker se ribe drste najraje v globini 8-10 metrov (čiflt-cevoli). Doslej so jih opazili za največ 2-3 vagone, večidel mlado ribo. Normalno se računa dober lov na 8-12 vagonov. Ribo zajamejo jeseni in pomladi, ugodnejši je pomladni lov, ker so samice tedaj že odložile jajca. Memjo, da je kraj, ki so ga izbrali, zelo primeren. Doslej seveda še niso zapirali rib.
Razen lova — i zajetjem rib, za kar ni potrebno dosti ljudi — računajo štiri ribiške družine, od katerih so tri že na mestu odn. v bližini — j g prvotno načrt napovedoval malo
Naslov temule spisu bi moral biti bolj romantičen, sod pluga do krone« na primer, ali pa «z morišča na prestol» ali kaj sličnega. Danes so pa taki časi, da to ne; gre več v denar. Skromnost se zahteva povsod. Bahatih in našopirjenih ljudi — razen davkarije — nihče več ne mara.
Bilo bi zanimivo in poučno, ko bi nekdo z znanstveno točnostjo povedal, kako se porajajo uredniki — ta čudovita bitja, ki#znajo vse. Knjiga s tako vsebino bo nekega dne tudi nam zasijala in v njej bo moj današnji prispevek dobil častno mesto. Saj bo.m pisal v prvi osebi, torej o človeku, kj tiči v moji koži in ki je meni bolj poznan kot vsi drugi ljudje na svetu.
Za uvod le to dovolj. Treba je. da gremo k stvari.
Osnovno šolo V Vremskem Britofu sem dovršil s precej dobrim uspehom. Gospod učitelj Rajko Justin me je pohvalil 'm rekel, da sem edini od vse-
FRANCE MAGAJNA i—
ga razreda, ki bo nekega lepega jutra bingljal na vešalih. Dobro! Moj telesni in duševni razvoj se je tudi po šoli nadaljeval in skoraj zmeraj v zadovoljivi smeri. Začela me je mikati literatura. Kajpada, sladkal sem se samo z izbranimi deli svetovnega slovesa. Rinal-do Rinaldini, Fra Diavolo, Mu-solino — predhodnik poznejšega Mussolinija —, Mrtvi gostač itd. — to so bila dela, ki so kovala mo) značaj in dvigala mojo moralno vrednost do ne-slutenih višin. V kasnejših letih mi to ni več zadoščalo. Poglabljal sem se v bolj globoke umetnine. Grofica beračica, Skrivnosti Pariza, Beračeve skrivnosti. Kletev nezvestobe in Zevaccovi romani — to je bila dušna paša, ki je bistrila moj um in gradila v meni srčno
kulturo in plemenite misli. Tudi Karel May mi je mnogo pripomogel v to smer.
'Na grmski kmetijski šoli, kamor me je oče po petnajstem letu poslal, sem skoval prvo pesmico, ki je bila priobčena na šolski tabli. Priobčil sem jo s kredo sam. Opilil jo je p meje učitelj z mokro gobo. Njegove kritike ne bom tu ponavljal. Od takrat dalje sem vedel, da otepem Prešerna, tud* če bi imel eno roko zvezano k hlačam. Žerjal, moj sošolec, doma iz Bol junca pri Trfitu, se je postavljal nad druge. Pravil nam je, da ima pesništvo nekaka pravila, ki jih ne smemo prezreti; da se ne smejo vsi verzi rimati z «ali» in do rime niti niso vselej potrebne. Preden je prišel na kmetijsko šolo, je napravil par gimnazij in
je menil, da zna vse. Priporočal nam je, naj beremo komaj porajajočega se Zupančiča in že zelo znanega Cankarja; priporočilo smo pa sprejeli le z bučnim smehom. Take puščobne stvari da bomo brali? Nikoli!
«Se vidi, da Žerjal ni bral še nič lepega«, je rekel Kosmač iz Kamnika. »Ne pozna »Žive
pokopane« m niti »Preklete« $
ne!«
To je bila moja literarna vzgoja do takrat.
Par let pozneje, ko so preplavljale deželo melodije iz Vesele vdove in Valčkovega Čara, sem odpotoval V Ameriko. Nesel sem s seboj obširen kovček, ki sem ga nameraval napolniti z dolarji in se potem vrniti, ttuo mi je osemnajst
let. Potoval sem tako, kakor
potuje poštni paket: iz rok v roke so me podajali, dokler ne niso na končni postaji postavili iz vlaka na tla. Od tega dne dalje sem bil samosvoj. Moja neomejena svoboda je Pa trajala le dva dni. Zvečer drugega dne je mož moje tete, ki me je sprejel na grbo, povzdignil svoj glas in rekel:
«Od danes dalje nisi več France, ampak Frenk. Delo sem ti že dobil. Jutri zjutraj boš vstal ob štirih, pa bova šla v jamo!«
Postal sem premogar in bil v začetku preziran od vseh sodelavcev, kakor je povsod po svetu preziran vsak rekrut.
Takrat je v Zedinjenih državah izhajalo kakih deset ali
dvanajst listov. Najbolj razširjen meči vsem ije bil «Glas naroda«, ki ga je izdajal njujor-
ški bankir Frank Sakser, urejeval pa Janez Trček. Sakser je bil Ljubljančan švicarskega porekla (po očetu), Trček je pa bil doma v Horjulu ali tam v bližini. Trčka omenjam, ker mi je prav on v poznejših letih tolmačil Zupančičeve pesmi. Eno celo nedeljsko popoldne sva študirala samo Dumo, ki sem jo odtlej sto in stokrat ponovno prebral. Ostalih listov ne bom4 vseh omenjal. Najboljši med vsemi, a le malo razširjen, je bil «Proletarec», ki ga je urejeval Etbin Kristan. Ta je prinašal sicer krasne a za nas preučene socialne članke in e,-seje. Le najimeiigentnejsi so
jih brali. Vzrok majhne naklade je bil tudi v tem, ker ni hotel priobčevati dopisov oi či-tateljev, če niso bili zares stvarni in brezhibni. Da je bil
«Proletarec» glasilo slov. socialistične stranke v Ameriki, bi mi skoro ne bilo treba poudarjati. Tednik »Glasilo SNPJ» — (Slovenske narodne podporne jednote) je bil tudi pisan v socialističnem duhu. Urejeval ga je Ljubljančan Jože Zavrt-nik, pomagal pa mu je Ivan Molek, izobražen fant iz Bele Krajine, ki sem ga štel za najboljšega pesnika in pisatelja med vsemi ameriškimi Slovenci. On je bil tisti, ki mi je v Poznejših letih dal osnovne pojme o jambih in trohejih. Lista «Amerikanski Slovenec« in mesečnik «Ave Marija« sta životarila pod vodstvom patra Kazimirja Zakrajška, se. nazipala, da sta katoliška lista, pa sta v resnici bila le klerikalska, kar je vse nekaj drugega. Njuna razširjenost je bila malenkostna in sta bila pomembna le zelo ozkemu krogu naših naseljencev.
(Nadaljevanje sledi)
tvornico ribjih mrež in tvorni-co za. konzerviranje rib. Pri tem bi -bilo zaposlenih več žena in mlajših fantov.
Kakor vidimo, zahteva načrt velikanske investicije in je računan na vrsto let. Poudarja in krepi ribolov V. «industrijskem merilu«. Ribiškim družinam v bližini bodo prepustili »mali« lov.
Doslej je bilo pri delih zaposleno delavstvo z vseh strani, nekaj tudi domačinov, največ pa iz Furlanije. Tudi vodja ribogojnice je prišel iz Tržiča, kjer je prej bil na enakem položaju. Vso stvar vodi »Con-sorzio per la tutela della pešca« v Trstu, ki bo lastnik vseh naprav, finansiranih iz državnih sredstev. Ta konzorcij bo potem dajal v*najem razile naprave, skladišča itd. ter celoten obrat v «zakup» za določeno dobo določenim ribiškim zadrugam, kakor je rečeno. Mišljena je pri tem verjetno «Coopzra-tiva fra pescatori della zona d‘ Trieste«, ki ima sedež prav tam, kjer konzorcij. Konzorcij haj bi le nadziral delo zakupnika. Nekateri menijo, da bo ribogojnica, skupno s skladiščem ih ribiško mornarico prip;mogla k uravnavanju cen našega •ibjpgo trga, ker bo lahko vreči iz skladišča na trg ribe po potrebi, da se prepreči špekulacija, ki je zaenkrat absoluten gospodar ribje tržnice. Vse to in pa vloga novih naprav do domačega ribištva vzbuja nešteto vprašanj O priliki bomo o njih podrobneje razpravljali.
VODA UMETNEGA JEZERA
na Mavrovem bo gnala tri elektrarne
Na Mavrovem, planoti v
kedoniji, so začeli nasipavati
zemeljski jez. Z njim bo do zaprli odtok vode gorskih rek, tako da bo nastalo veliko umetno jezero, katerega voda bo gnala tri elektrarne.
To bo drugi jez te vrste v Jugoslaviji. Na vlasinski piano, ti, kjer so tudi ustvarili umetno jezero za zgraditev hidrocen-tral, so že nasuli prvi zemeljski jez. Za jez na Mavrovem bodo potrebovali 560.000 kubičnih metrov gradiva. To k® največje delo te vrste v Jugoslaviji.
, .loM-rvrrHi « « m nart — Telefon Stev. »3-808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska St. 73-38 UREDNIŠTVO: ULICA MONItCCHI b ia nad.	Telefon	j5ine	v slrlnl , 5tol irgovsKl 60, f
OGLASI: Od 8.30-12 In od 15-18 . Tel.^9-47^ Cene oglasov^Za^vsak	^	^ ^	pQ	J0	_dln.
finančno-upravnl 100, osrprtnice 30 lir.
Od*, urednik STANISLAV RENKO. - Tiska TržaSkl
U^ar™ zavod'. L7ošruž.7GorW. Ul. ž. piTuco 1-IL. Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: izvod 4.50, mesečno 90 din PoStnl tekoči račun za STO-ZVU: Založniško tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST