UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska nlica St. 8 ltiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke bo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 8. popoldne vsak dan razen nedel) In praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefiankirana pisma se ne sprejemajo NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom sta Avstr o-Ogrsko in Bosno K 21-60, poUetna K 10 80, čelrUetna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40, za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K M - ^ . 5 Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ *. • UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici Stev. 6, n., in oraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od a do /. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: In reklame 40 vin. - i.io.iai. mejeraa upravništvo. Netrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■.... Reklamacije lista so poStnine proste. ............... — Stev. 464. Obstrukcija. V proračunskem odseku obstrukcija, v zbornici obstrukcija, češkoradikalna obstrukcija, • slovenskoklerikalna obstrukcija rusin-ska obstrukcija — kamor se človek v Avstriji ozre, povsod je obstrukcija, Koliko je la »bojne, metoda« vredna in kai pomeni, je pač ‘dovolj znano. Zlasti obstrukcija slovenskih klerikalcev je smešna in zoprna, kajti ne le da je brez cilja, ker gospodje sami ne vedo, kaj bi pravzaprav radi, ampak tudi v svojih oblikah ie tako komedijantovska, kakor da producirajo slabo našminkani klovni najstarejše, stokrat ponavljane in vsled tega dolgočasne in moreče dovtipe. • Ravno sedanja . obstrukcija v državnem zboru je s stališča ljudskih interesov skrajno škodljiva. Vlada je predložila parlamentu.zakon o vojni tlaki, zakon, katerega bi moral državni zbor z indignacijo odkloniti, če bi se zavedal svoje naloge in če bi bil to res ljudski parlament. Zakaj bremena, ki bi jih vlada rada naložila ljudstvu s tem zakonom, so nezaslišana, ne le zaradi njihove velikosti, ampak tudi zato, ker bi načrt iz širokih ljudskih krogov rad napravil prave duševne in telesne' tlačane militarizma. Žal, da avstrijski državni zbor še davno ni pravi ljudski parlament, to se j:ravi, da stranke, ki imajo v njem večino, niti v sanjah ne zastopajo ljudskih interesov. Ni se torej zgodilo, kar bi bilo prav, namreč da bi bil ves državni zbor gospodu grofu Stiirgkhu glasno, možato povedal. naj odnese svoj načrt tja. odkoder ga je prinesel, in naj gre eventualno ?e sam za njim. Pasi se lahko pravi, da ni v parlamentu ne ene stranke, ki bi smela biti zadovoljna s Stlirg-khom, mu vendar večina tlačani, kakor da je s kontraktom najeta za to. V takem slučaju je za manjšino, č zadovoljno režal. Zapazil je, da je naju iznenadil in da sva se ga prestrašila. »Sluga tovarne — nočni čuvaj,« se je jel nekako opravičevati in skrival lice v kožuh. »Toda ne bojta se... delajta dalje, hehe! razumem vaju... Drugi pulijo vaju, vidva druge. — Dobro srečo, bratca!« In zavivši obraz popolnoma v lesovino je odšel po dvorišču. ^Oddahnila sva se. »Čuden čuvaj ta starček!« sva si mislila takoj in se ozirala za njim, ko je že izginil med barakami. Dedec je najbrž razumel celo mize-rijo sveta. Odslej sva nemoteno vršila delo in mnogo, mnogo pred polnočjo sva že hrlila na najinih posteljah. Drugo jutro smo zabrisali sled, preden je prišel mojster in tako se najina zvijača ni izvedela. Sobota, zadnja v mesecu. »Plačilo danes! Popoldne dobim denar... Denar... denar... denar!« se je razlegalo po prostorih, odmevalo iz tovarne na cesto in ulice in klicalo vsevprek Obrazi delavcev so pričeli kazati nekoliko več življenja, posebno oni mlajših in bilo je, kakor da bi vlil v jetičnega človeka sveže, zdrave krvi. Opoldne med prosto uro, so se sestajale po dvorišču posamezne delavske gruče, V Ljubljani, v četrtek ne pa nekoliko dni pred božičem. Opisuje se kritični svetovni položaj, resna situacija, v kateri se baje nahaja Avstrija, namiguje se na zunanje nevarnosti, na zapletljaje, in naposled prihaja tragično vprašanje: Kakšno sliko daje v tem prevažnem trenotku Avstrija? Kakšen vtisk delajo naše nesložnosti na inozemstvo? Kje je patriotizem, če se v takem momentu ne zataje strasti? ... In na ta »vprašanja usode« bi bilo treba nekoliko odgovoriti. Mi nismo voditelji zunanjega ministrstva, nismo merodajni diplomatje, niti člani tajnih misij nismo, pa zato ne vemo, kje in kakšne so tiste velikanske nevarnosti, ki baje ta hip groze Avstriji. Zlasti odkar smo potolaženi zaradi gospoda Prochaske. Ali vdajmo se v to. da ima diplomacija boljše oči, več pameti, več proračunskega daru in vseh mogočih talentov; verjemimo trobilom Berchtoldovega tiskovnega oddelka, da je Avstrija res v kritičnem zunanjepolitičnem položaju. Potem pa se nam ne sme zameriti, če vprašamo: Kdo pa je kriv, da ne utihnejo notranje strasti niti v takih trenotkih? Kdo je kriv, da tudi v taki dobi Avstrija ne podaja slike idealne sloge? Kdo je kriv, da gleda ves svet našo razdrtost, naša sovraštva, naše besne notranje boje? Ej, cela država se ne da izpremeniti v Potemkinovo vas, celi Avstriji se ne more natakniti krinke, katero naj bi tujina smatrala za naše pravo lice. Zunanjemu svetu se kažemo pač take, kakršni smo, ker je drugače enostavno nemogoče. Žalostno je, da živimo kakor pes in mačka, ne pa da vidi svet to dejstvo. In glavni grešnik ni tisti, ki razodeva dejstvo, ampak tisti, ki jo je zakrivil. V pretveze, ki jih rabijo stranke za svoje obstrukcije, tudi mi ne verujemo. Ne le smešno, ampak nesramno je, če govoričijo Gostinčarji in Korošci,, da hočejo s svojo obstrukcijo odpraviti Čuvajev režim na Hrvaškem, proti kateremu niso storili vse leto nobenega resnega koraka. Naivno je, ako mislijo Rusini, da se z obstrukcijo v državnem zboru popravlja volilna reforma za deželni zbor. Ali resnica je, da vlada na Hrvaškem še vedno absolutistična infamija, resnica, da je ljudstvo v vseh deželnih zborih brezpravno, resnica da so prevažne kulturne zahteve narodov neizpolnjene, resnica, da je plašč reakcije razširjen preko vse države, resnica, da je med narodi sam boj in sovraštvo. Resnica je, da v Avstriji ni ne sloge, ne vzajemnega zaupanja, kaj še vzajemne ljubezni. To je dejanski položaj v Avstriji in zato tudi slika ne more biti drugačna. Če je to zlo, ni zanj odgovoren tisti, ki nima dovolj velikega pokrova, da bi ga skril. Da je zlo, o tem ni dvomiti. Če pa preiskujemo njegove vzroke, tedaj najdemo mnogo krivcev; največji pa so tisti, ki so vsa desetletja vodili usodo narodov v Avstriji, in zdaj stoji na njihovem mestu grof Stiirgkh s svojimi tovariši. Če bi bila Avstrija zveza svobodnih narodov, ki bi se lahko prosto razvijali gospodarsko, kulturno in socialno, bi se bila sloga in enotnost že davno sama od sebe razvila. Gospodarski položaj vseh bi se bil dvignil, vsi bi stali na višjem kulturnem stališču* socialni napredek ne bi bil oviran pri vsakem koraku, marsikatera opravičena zahteva bi bila že lahko izpolnjena, in zavest skupnosti bi bila po naravnem procesu okrepčana. Ali ravno tega niso hoteli go-podje, ki so vladali v Avstriji, zakaj vsa njih že- grele se na solncu in se razgovarjale, kar prej nisem zapazil. Pomešal sem se med nje. Tam se je zbralo več starejših mož, vsi v enaki obleki, kakor vojaki na paradi. Poslušajte, kakšni pomenki! Droben možiček je govoril: »Nekako strahoma prejemam vedno plačilo, možje... In zakaj? Neumno se mi zdi vse skupaj. Pa vidim, da nekateri vriskaje gredo od blagajne. Kaj bodo tisti krajcarji, saj mi jih gospod samo pokaže... da pokaže, takoj jih moram izročiti trgovcu, gospodarju in že prve dni po plačilu beračim pri tovariših tobak. Ne vem, kako nekateri ravnajo, da ob enakem plačilu izhajajo in jim ostane še za tobak«, in pri tem se je namenoma obrnil do možaka s suhim obrazom, slonečega na zid, ki se je očividno nemirno zgenil. »Ti imaš denar, Vohnet!« ie spet pričel oni možiček in iztegni! vrat proti nagovorjenemu. »Povej, kako delaš, da ti ostane še po vrhu?« »Kako!« se je nasmehnil ta zlobno. »...Ne zapravljam po nepotrebnem. Ali si me videl kdaj kaditi ali cikati ali pijančevati?« Sledilo je vobče mrmranje in skozi stisnjene zobe je siknila pol šepetajoča beseda: »Skopuh!« Možiček se je razsrdil in ko je videl v očeh tovarišev tiho odobravanje, se je razkoračil in zavpil: »Zakaj zbadaš, prasec.! Če mi ne moreš odgovoriti dostojno, kar sem te vprašal — ne pikaj in prihrani si nauke.« »Kaj rohniš!« je rekel Vohnet prezirljivo, stresel z glavo in z ramama in z zaničljivim nasmehom na ustnih zapustil družbo. »Petolizec! Hinavec! Skopuh! Z gospodo držiš!« Taki in enaki klici so se slišali po njegovem odhodu med gručo. »Qrd je ta Vohnet!« je dejal eden ostro. »Mogočen je kakor grof in nas vidoma pre- 19. decembra 1912. nialnost je bila vedno osredotočena le v zaverovanosti v stari nepošteni nauk »Divide et im-pera!« In danes je tako, kakor je. Pogled v državni zbor kaže mizerijo, ki je nujna posledica stare avstrijske vladne politike, kaže bedo države, katere krmarji niso imeli nikoli resnične državne ideje kaže neslogo, katero so visoki gospodje v svojem lastnem interesu sejali, kaže Avstrijo, kakor jo poznamo že ves čas. Tako so hoteli imeti, in tako je. Zdaj so moralne pridige deplasirane. Kdor je nahujskal peteline drugega proti drugemu, je smešna figura, če začne naenkrat apelirati na njih skupno petelinstvo. Ali če je sedanja doba res tako resno kritična, kakor nam pojo. tedaj bi bila vsaj primerna, da bi se iz nje in iz slike, ki se kaže, kaj naučili za bodočnost. Če hoče biti Avstrija velika skupnost, ki se more predvsem svetom oostaviti s svojo notranjo silo, tedaj mora izvršiti predpogoj; Postati mora dom enakopravnih narodov, dom enakopravnih slojev, izvršiti mora delo, na katero so io socialisti vedno gonili. Zakaj ljubezen ne prihaja od pridig, ampak raste le tedaj, če uspevajo njene korenine v dejanskih razmerah. Obstrukcija je simptom; bolezen tiči bolj globoko. Če se zlo odpravi, izginejo simptomi sami. po sebi; zamazavanje simptomov pa ne ozdravi bolezni. Vprašanje je torej, če dobe avstrijski narodi namesto mazačev — zdravnike. DR. OTON BAUER: Boi za Albanijo.* Desetletja je avstrijska balkanska politika iUpala da se Avstrija enkrat oglasi kot dedič Turčije v zahodni polovici balkanskega polotoka. Da bodo nekdaj avstrijske čete marši-rale skozi sandžak Novipazar in Staro Srbijo in razobesile v velikem solunskem pristanišču črno-žolto zastavo. Ti upi so strti. Na kumanovskem in bitolj-skem bojišču se je stara avstrijska balkanska politika podrla. Pot do Soluna je zasuta. Pot se da izkopati le v krvavi svetovni vojni. Odkar se je morala Avstrija odreči nadvladi v Nemčiji in v Italiji, se je trudila njena zimnnia politika, da razširi obseg svoje moči na Balkanu. Ta politika je izgubila svoj cilj, odkar si je Srbija osvojila Sandžak in Macedo-ttijo. Avstriiska politika je izgubila jedro svojega življenja. Tako se oklepa zadnjega rogljička starih balkanskih vprašanj: Albanije. Vsaj tam naj še ostane nerešen problem — zadnji up avstrijske politike na Balkanu. Srbija in Grška hočeta deliti Albanijo. V severnem delu naj gospodari Belgrad, v južnem pa Atene. Ali Avstrija ne pripusti tega. Albanija naj ostane avtonomna. Avtonomna Albanija kot zadnii predmet avstrijskih upov na Balkanu. Avstrija moli Italiji pod nos staro pogodbo, v kateri sta se te dve velevlasti zedinili, da naj ostane Albanija avtonomna, če bi se podrlo turško gosnndstvo. To pogodbo sta sklenili iz medsebojnega nezaupanja. Danes pa gre proti Srbiji. Italija mora, hočeš nočeš, podpirati Avstrijo. če noče prelomiti pogodbe. Srbija se umika. Hoče pristati na avtonomijo Albanije. Samo severni rogljiček dežele hoče za svoj >■ koridor <- k morju: svoj dohod k * Tz revije: »Kam-pf.« Dunaj, VI. I., štev. 3 od 1. decembra 1912, stran: 107, 108, 109. žira. Vračajmo mu tudi mi in ne trpimo ga med seboj. Dajmo mu pokazati, da ga zaničujemo.« »Da! Človek ni!« je pritrdil oni mali možiček. »Ampak vseeno čudno je, da nekateri ljudje shajajo z zaslužkom,« je hitel brbljati dalje, spomnivši se svojega neugodnega stanja. Biti je moral v silno slabem denarnem položaju. »In jaz ne shajam, za silo ne! Plačam naj-prvo stanovanje, potem plačam trgovcu za živež, nekaj gre za kurjavo, nekaj za obleko in druge potrebščine in pri koncu srno — z denarjem. In mižati moram ko vidim druge vesele in tiščim si ušesa, da ne slišim njih petja.« »To je resnica!« je pritrdil drugi. »Ko bi videl povsod enako revščino, se mi zdi da bi lažje pretrpel, ker pa vidim tudi druge ljudi med nami, hihitajoče, tolste in lene... lene vrage, me grabi jeza. V rožnatih ušesih jim bingljajo dragoceni zvončki in na lepih rokah se jim bliskajo demanti... Demanti... fej! Gabi se mi, da bi se raztrgal, kadar vidim na mastnem prstu dragulj in vselej se mi hoče. da bi ga strgal... zgrizel bi ga raz meso, zdrobil ga in ga poteptal v blato. Potem bi se pa smejal. — Če je kaj greh na svetu, je greh, da moramo lačni in slabo oblečeni gledati, kako se drugi valjajo v izobilju. Vidimo, kažejo nam, kako dobro se godi sitemu človeku, a vzeti, poskusiti — Bog ob-vari! Vnebovpijoč greh je, neodpustljiv.« In okoreli razkopani prsti na rokah so se mu stisnili v krčevito pest. »Da, da, greh je, greh!« je ponavljal, mlad delavec, z lepo brado. » Ampak oni se ga ne bojijo, smehljajo se mu in če se vidva,« — obrnil s je k predgovorniku in k malemu možičku, — »še tako rotita, oni se vseeno smehljajo. Greha se bojimo le mi — greha in gospode.« »Kdo pravi, da se bojim gospode?« se je razburil možiček. »Jaz se ne bojim, v obraz mu Leto II. Adriji. Ali Avstrija noče o tem nič slišati. Albanija mora ostati prosta! Niti rogljička si ne sme podjarmiti tuj narod. Razpor zaradi albanskih luk, katere terja Srbija, je danes vzrok vojne nevarnosti. In hkrati hite misli v bodočnost. Danes se kaže, da se ujemata Avstrija in Italija, da naj ostane Albanija avtonomna. Ampak pojde zaj uredbo uprave avtonomne Albanije, potem oži- vi ljubosumnost. Tako ostane Albanija predmet naše skrbi in naše pazljivosti. Zategadelj moramo obračati pozornost bal-kanskemu problemu. Sledeča izvajanja naj ponče naše čitateljG o vprašanju. ROD IN DRŽAVA. Boj za Albanijo ima čisto druge socialne vzroke nego boj za Macedonijo. Med tem ko sc uničuje na bojnih poljih Macedonije fevdalizem z orodjem meščanskega pravnega reda, se vrši v albanskih planinah šele sedaj boj med samoraslo sestavo plemena in rodu na eni in sestava novodobne države na drugi strani. Macedoniji doživlja sedaj že svoje leto 1789. Albanske plS* njne imajo danes še socialno sestavo, ki je po-dobnejša oni germanskih narodov, katere je opisal Tacit pred 18 stoletji, nego družabnem* redu modernih kapitalističnih držav. Podlaga severoalbanskega gospodarstva je živinoreja in sicer primitivno planinsko gospo« darstvo. Poljedelstvo je dosti manjše važnosti, Polje se obdeluje na zelo zaostali način: menja* va setve je nepoznana, polje se po navadi niti ne gnoji; važne koristne rastline — na prime« krompir — niso še prodrle v deželo. Proizvaj« se ne za trg, temveč Ie za lastno potrebo. Dena« je v deželi redek. Obrestna mera je strašno visoka: za posojila v denarju se plačujejo 40 dqi 60 odstotne obresti. Razredna delitev prebivalstva je malo razvita. Kdor ima 500 ovac, velja za premožnega. Najbogatejši Malisor (prebivalec hribovite Albanije) nima več nego 200d ovac. V svojih hribih zagrajeni so si Malisori ohranili samoraslo, predavno sestavo plemen til rodov. Prebivalstvo se deli v rodove (fis). Rod je skupnost sorodnih rodbin. Ni drugega negoi rod (gens), katerega sta opisala Morgan in Engels. Rod (gens) Je eksogamen, to se pravi, ženitev istega rodu ie prepovedana. Rod se deli v župe (bajrake). Na čelu župe stoji (bajraktorV, Bajraktor je vodja na bojišču; zbere vsako let«* župo k shodu, ki sklepa zakone. Čast bajrakterja je dedna. Žune se razdele v kraje in selišča. Združujejo se v plemena, katerim stoji na čeli vojvoda, ki jih vodi v boju. Tako sestoja narod Mirditov iz pet bajrakov: Dibri, Kušmeni, Oro ši. Spači in Fani. Prvi trije izmed teh baj rakovi, so eksogamen rod; smatrajo se za sorodnike, se ne ženijo med seboj, ampak si jemljejo žene is drugih dveh bajrakov. Na čelu celokupnega naroda stoji kot njihov vojvoda kapetan«. Za varnost osebe in lastnine ne skrbe sodišča, Edino varstvo je krvna osveta. Če kdo ubije Malisora, je najbližji moški sorodnik umorjenega zavezan, da usmrti morilca ali enega izmed njegovih sorodnikov, usmrtiti morilca. Mnogokrat se osveta ne izvrši le nad enim. Albanec pravi: »Vsak izmed mojih sorodnikov je vreden šesterih moških.« Vsak tak umor, ki ga izvrši »krvni gospod« nad tistim, kateri ie zakrivil prelivanje krvi, kliče zopet tega sorodnike na maščevanje. Tako postane iz krvne osve« te krvav prepir dveh rodov. Ampak ne le umor« sledi krvna osveta; odklonitev snubača, ugrabitev dekleta, prešestvo, prepir zaradi vode in pašnikov imajo enako posledico. Od časa uved- pljunem — vsakemu,« je gobezdal in se delal smešno jeznega. »Odkrijem se pa res ne nikomur,« je rekel, a takoj utihnil. »Imaš prav!« mu je ustavil nekdo drug. »Kaj bi se jim morali priklanjati mi, zakaj? Oni naj nas pozdravljajo. Tudi jaz se ne bom odkrival več. ne delovodji, ne poslovodji, ne ravnatelju ...« »Tako je — oni nam in ne^ mi njim!« so z nestalnimi pogledi pokimali možje. »... Oni živilo od nas — ne mi od njih. Gospod se ne bo odkrival hlapcu.« Po licu mladega delavca je šinil lahen, pomilovalen nasmeh in izraz obraza se je izprc-menil v otožne poteze ... »Pst!« Možje, vznemirjeni vsled svarečega glasu so vztrepetali: »Kaj je?« »Tiho... ravnatelj gre. —« Po dvorišču Je prihajal visoko vzravnan mož, z mladim, lepim in obritim obrazom. Samosvojih. elastičnih korakov je stopal po shojeni zemlii kakor komtesa, kadar gre na ples, ne oziraje se ne na J£vo ne na desno. Na obeh straneh so frčala pokrivala z glav in hinavski pckloni so se mu zgibali na ča? Globoko, kakor daleč so segle njih zdelane roke so se odkrivali naši možje in strahoma držali klobuke v rokah še, ko Je bil ravnateli že mimo. Ko so se pokrili, so zardeli in pobesili oči. Malenkostni hinavci, podli Iažnjivci in grešniki so se zdeK sami in na tihem so si očitali zlobno izdajstva Molče z mračnimi obrazi, so se razgubili. (Dalje.) be strelnega orožja terja krvna osveta ogromno žrtev. Neki ogrski preiskovalec pravi, da umre 19 odstotkov /seh moških Malisorov vsled nasilne smrti tver mu preti vedno krvna osveta in krvava pravda, ne hodi Malisor nikoli brez orožja. Čuti se poklicanega za bojevanje; delo prepušča ženi. Krvava pravda konča po prelitju celih potokov krvi s poravnavo, v kateri se zaveže žlahta morilca, plačati žlahti ubitega ceno. Kakor pri vseh bojevitih pastirjih žive tudi pri Malisorih žene v sužnosti. Poroka se sklene s kupom neveste. Mož kupi ženo od njene žlahte za 1000 do 3000 piastrov. Mnogokrat zaroče otroke že v zibeli. Mnogoženstvo obstoji celo pri katoliških rodovih. Ce umre eden izmed poročenih bratov, prevzame drugi vdovo kot stransko ženo. Če ni imel mož nobenega brata, se mora žena po smrti sv( 'ega moža vrniti na rdotn svojega očeta. Nima dedinske pravice po svojem možu. če hoče dekle uiti suženstvu ženitve, mora cerkvi zaobljubiti, da se nikoli ne omoži; nosi moško obleko in orožje; uživa vse pravice moškega. Imenujejo se »Virdže«. Turčija ni nikoli poskusila, podjarmiti si te gorske rodove. Malisori niso nikoli plačevali davkov, nikoli niso dajali vojaških novincev, nikoli niso trpeli v svoji deželi turških čet, oblasti, sodišč. V Malciji ne velja turško pravo, temveč »Kanum Lek Dukadžin« staro običajno pravo hribov. Razmerje gorskih rodov k turški vladi je obstajalo v tem, da se je vsak rod pustil zastopati na sedežu vlade v Skadru po odposlancu takozvanega »bllliikbašijše«, in da so sledili v vojnem času kot neredna vojska turškim četam. Abdul Hamid je Albancem pustil njihovo svobodo. Njemu so bili dobrodošli proti sosednjim narodom slovanskim. Srbski kmetje se boje divjih albanskih rodov in jih sovražijo, ker prihajajo neredko v ravnine ropat živino. - Sovraštvo med Srbi in Albanci je Turčija iarabljala. Če so se Srbi na Kosovem polju repenčili, je Turčija napodila nanje divje Albance. iV tem je obstajala albanska samouprava. Ni pomenjala samovlado vsega albanskega naroda, temveč prvoten divji demokratizem vsakega posameznega bajraka. Med seboj nimajo bajraki nikake zveze. Vsak okraj živi za se, se ne ozira na druge bajrake, če jim -ni stal nasproti v krvavem prepiru. šele turška revolucija je Albance iztrgala iz samote njih gora. Vse revolucije orienta so se posluževale v boju proti državni oblasti vojaške moči divjih gorskih rodov in njihovega prvotnega sovraštva proti državi. Kakor je divje gorsko pleme Bahtjarov postavilo svojo vojaško moč v službo perzijskih revolucionarjev, tako se je poslužila mladoturška revolucija rodov Mal-cije Julija 1908 leta se je posrečila mladoturkom ustanovitev »ferizoviške bese«: zveza rodov albanskih, ki se je združila z mladoturki in zahtevala grozeča z orožjem od sultana ustavo. To pridruženje Albancev k mladoturkom ni malo pripomoglo k uničenju hamidskega absolutizma. Ampak komaj so dosegli moč, so se rnlado-turki sprli z zaveznikom iz leta 1908. Mladoturki so hoteli preustrojiti Turčijo v moderno kapitalistično državo. Taka država ne more dopuščati, da ne veljajo v velike™ delu njenega ozemlja njeni zakoni, da se ne plačujejo Krojaški davki, da se ne dajejo vojaški novinci, Ida obstoja krvna osveta in krvavi prepiri med plemeni. V vseh deželah Evrope se je v staletja trajajočih krvnih bojih prvotna sestava rodu frafcdrla od strani kapitalistične državne oblasti. tTa zgodovinski razvoj se mora izvršiti tudi v Malciji. V MacedonIH so mladoturki zastopali socialno reakcijo: fevdalizem proti meščanski revoluciji. V Albaniji so zastopali mladoturki zgodovinski napredek: kapitalistično enoto države proti zastarelemu, razvoj proizvajalnih sil ovirajočemu, divjemu partikulammu rodov. Ko se je Malcija zoperstavila mladoturški vladi, da $e ubrani podjarmljenju pod pomlajeno Turčijo, Je postala Vandeja turške revolucije. V treh vojnih pohodih Je mladoturška vlada poskušala podjarmiti si albansko gorovje. Njen prvi cilj je bil ražorožitev gorskih rodov. Dokler tw5l vsak Albanec puško na rami, se ne da iztrebiti krvna osveta In tudi ne uveljaviti moč oblasti proti gorskim rodovom. S krvavo silo so turške oblasti izsilile izročitev orožja. Ali Turčija je bila ukanjena za uspeh svojega truda. Njeni plenaželjni sosedje so skrbeli za to, da se je albanski upor vselej z nova razvnel. Od leta 1910 so hodile turške čete vsako poletje v hribe, da vzamejo Albancem orožje; v sledeči zimi so se vselej vtihotapljale nove puške iz Črnegore. Ko se je končno v poletju 1. 1912 boj v Albaniji začel z nova, ko je Črnagora podpirala upornike in ko se je Avstrija zavzela za katoliške Ma-lisore, so postale težave nepremagljive. Sedaj pa se je poslužila turška protirevolucija Albancev: vojska, ki se je uprla proti mladoturkom, se je združila z Albanci proti mladoturški vladi. Mladoturki so morali odstopiti.Protirevolucija je opustila poskus, Malisore podvreči turški državi. Boj državne oblasti proti divjim rodovom je končal z občutnim oslabljenjem Turčije. Ljubljana in Kranjsko. — Izredna seja občinskega sveta Ljubljanskega je v pondeljek 23. decembra. Prva točka dnevnega reda je zvišanje obrestne mere za vloge pri mestni hranilnici ljubljanski od 4,!*% na 4,/2%. — Obstructio pathologica. Početje slovenskih klerikalcev v dunajskem parlamentu je prav izrecno pobalinstvo in zvrhana malopridnost. Kaj hočejo parlamentarni banditje s svojo razbejno obstrukcijo, tega sami ne znajo, ali pa imajo preslabo vest, da bi povedali. S tem, da s svojimi vodenimi govorancami preplavljajo proračunski odsek in da zanašajo svoje prazno klepetanje tudi v plenum, ovirajo parlament v izvrševanju resnih in velikih dolžnosti. ki jih ima napram prebivalstvu, in hranijo vladi lep izgovor, da vsak hip, kedar ji postane parlamentarna kontrola neprijetna, pošlje Iehko poslance domov. Češko radikalna ob-stukcija proti vojaški predlogi je jako neumna in skrajno školjiva ker jemlje poslanski zbornici edino priliko, da se v zakonodajstvu uveljavi. Ampak češko radikalna obstrukcija je za sto procentov pametnejša od klerikalne: češki radikalci odklanjajo vojaško predlogo, naši klerikalni patriotje, naši c. kr. obštrukcionisti, pokorni Stiirgkhovi strežaji pa glasujejo za vojaško predlogo in jo obenem obštruirajo. Obnašanje klerikalne delegacije na Dunaju je naj-ostudnejša prostitucija, brezvestna norost, ki se da meriti le s patološkim merilom. — Zvišanje obrestne mere. Mestna hranilnica ljubljanska zviša s 1. januarjem 1913 obrestno mero za vse vloge na 4,/a%. — Deželna vlada kranjska je podelila ing. g. Dragotinu Gustinčiču, deželnemu stavbnemu adjunktu, avtorizacijo za civilnega zemljemerca. — Poštni promet za Božič in Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile pri ljubljanski glavni pošti te-le odredbe: Dne 18. do 24. decembra se bodo raztegnile uradne ure pri predaji poši-ljatev vozne pošte od 8. zjutraj do 7. zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da oddaja pošiljatve kolikor mogoče že v dopoldanskem času ali vsal kmalu popoldan. da se bodo odpravile Še tisti dan. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno in trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če Je treba, ime ulice, hišna številka, nadstropje, Številka vrat). Naslov bodi zapisan neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošiljatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še en, popolnoma enak naslov, ker je tako omogo-gočeno, da se odpošlje na svoj cilj tja, kamor je namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel, ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi. da stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam. Posebno se opozarja na pošiljatve, ki so podvržene užitni-ni. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd., je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same in na spremnici označi vsebina v tistih množinah, (kilogram, litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve točneje na dom dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje in brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z drobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavljalca silno zamudi, najmanjša zamuda pa neugodno vpliva na splošni promet. Za pošiljatve do 5 kg je dostavine 10 v, za težje 20 v. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se opozarja občinstvo še na to, da ne gre pri-lepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolkov na prostor, ki je odmerjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje naslovnik plačati naknadno poštnino. — Umrli so v Ljubljani: Edvard Mulej, rejenec, 3 mesece. — Marija Hrastar, zasebnica, 75 let. — Matija Fabjan, poljski dninar, 68 let. — Frančiška Grošelj, posestnikova žena, .36 let. — Josip Vončina, tovarniški delavec, 30 let. — Društvo nižjih mestnih uslužbencev naznanja, da priredi dne 5. januarja 1913 svojo prvo predpustno veselico v Mestnem domu, na katero naj se blagovolijo cenjena društva ozirati. Odbor. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 28 Slovencev, nazaj je prišlo pa 110 Hrvatov in 150 Bolgarov in Macedoncev, 160 Lahov je prišlo z Ogrskega, 30 Hrvatov se je povrnilo iz Novega mesta, 15 Kočevarjev je prišlo iz Zgornje Avstrije, 14 pa z Dunaja. Nesreča na železnici. V torek zvečer je šel preko železniške proge na Lazah 45 let stari delavec Janez Makovec. V tem trenotku je privozil na postajo brzovlak. Stroj brzovlaka je Makovca zgrabil ter ga vrgel z vso silo na tla. Makovec je poškodovan na levi roki, nogi in na glavi. — Zemlja se je podsula v rudniku v Zagorju ob Savi na delavca Lovrenca Borštnerja. Borštner ima zlomljen križ ter bo skoro gotovo umrl. — Zaradi prepovedanega povratka je bil včeraj aretiran leta 1866. v Šmartnem rojeni in v Moste pristojni delavec Ivan Presetnik. Oddali so ga sodišču. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, je zvišala obrestno mero za hranilne vloge s 1. januarjem 1913 na čistih 43^ brez odbitka rentnega davka. — Našel je hlapec Fran Ergar balo blaga. — Najdena je poselska knjižica služkinje Marije Krošljevc, katero dobi lastnica na osrednji policijski stražnici. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnjikrat senzacijska drama »Večne priče«, ki je vsled presenetljivega dejania povzročila* naisclobHi vtisk. — Poleg čudovitih naravnih prlzorOv je videti porabo kinematografskih žarkov pri umobolnih. kateri žarki tako učinkujejo na očesne živce, da se občutki preneso na možgane. s čimer se zbudi spomin na preteklost in tako doseže ozdravljenje. V petek »Pravica pr-vorojenstva,« drama v II. dejanjih.____________ Štajersko. — Trbovlje. V četrtek, dne 19. t. m. se vrši ob pol 7. zvečer v »Delavskem doinu« zelo važna diskuzija. Delavstvo vabimo na čim večjo udeležbo. — Trbovlje. Vse one člane »Občnega kon-sumnega društva« in »Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom« v Trbovljah, ki imajo članske knjige doma, prosimo, naj prinesejo iste v svrho vpisave obresti gotovo do novega leta v društveno pisarno. Ig. Sltter. — Sijajna zmaga socialnih demokratov pri občinski volitvi. Pri volitvi tretjega razreda v studenški občini pri Mariboru je na vsej črti sijajno zmagala socialna demokratična volilna lista. Volitve se je udeležilo okrog 90 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Socialni demokrat-je so dobili 227 do 253 glasov, nemški nacionalci so podlegli s 182 do 199 glasovi. Vsled socialno demokratične zmage nad nemško nacionalno kliko vlada po vsej občini- nepopisno navdu šenje. — Nesreča na železniški progi. Iz Dornber-ga poročajo: Tu se je zgodila na železniškem mostu velika nesreča. Proga je zastražena po vojakih in tako tudi most ki pa je tako ozek, da je prostora komaj za vlak. Most je stražil vojak, ki pa se ni pravočasno umaknil pred vlakom z mesta. Vlak ga je prijel in povozil. — Konj ga je ubil. V Trbovljah je konj hlapca Antona Barliča tako močno udaril v obraz, da je Barlič vsled poškodb umrl. — Mrtvo so našli v Spodnjem Jakobskem dolu pri Št. Jakobu v Slovenskih goricah v njeni koči 681etno viničarko Jožefo Štiftar. Kako je storila smrt, se ne ve. — Trileten otrok zažgal. V Št. Petru na Medvedovem selu so te dni zgorela vsa poslopja posestnika Gregorja Škorca. Zažgal je triletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Koroško. — Izpred celovške porote. Dva nezakonska otroka je že imela 251etna dekla Terezija Trunkova, doma iz Mozirja, sedaj na Jezerskem. In prišel je tretji. Slabo življenje, beda in revščina sta jo prisilili, da Je začela misliti, kako bi se ubranila otroka. Prišla je do sklepa, da otroka umori in žal ji je bilo, da tega ni storila že pri prvih dveh otrocih. Poleg tega pravi sama pred porotnild, sem se bala, da bi kovač Marka Hribar ne odrekal očetovstva, in ker sem bila v župnišču, sem sklenila, da ne pokličem pomoči k porodu tudi če izkrvavim. Kovač Hribar je priznal očetovstvo. Prišel je čas poroda, obležala je Trunkova, — bilo je ponoči — porodila je zdravo dete in ni izkrvavela. Deset minut ix) porodu Je stisnila otroka k sebi in zaspala. Ko se Je prebudila je bilo dete mrtvo. Vstala je mati, šla je na delo, dete pa je zakopala. Da vidijo ženske vse, je gotovo, in tudi v tem slučaju so uvidele, da je Trunkova blizu katastrofe. Ko le ni nič bilo, zašumelo je po vasi, kaj je ž njo in skrivnostne govorice so se širile in širile, dokler niso dospele do oblasti. Sledila je preiskava. Trunkova se je udala in našli so truplo na mestu, ki je je označila Trunkova. Končno je vse priznala. Porotniki so glavno vprašanje glede detomora zanikali, s tem je odpadlo vprašanje glede zmedenosti misli, potrdili so pa vprašanje glede krivde, ker ni poklicala Trunkova k porodu pomoči. Trunkova je bila obsojena na 1 mesec strogega zapora. Ker pa se je obtoženki vštel v kazen preiskovalni zapor, so Trunkovo 'takoj izpustili. — Zagoneten napad. V Celovcu so našli v nekem parku poleg deželnobrambne vojašnice delavca Franca Franketa nezavestnega. Franke ima več težkih poškodb na glavi. Ko se je malo zavedel ie govoril v odlomljenih stavkih, da ga je napadel mlad fant vsled ljubosumnosti. ' Tržaška deželna konferenca. (Dalje.) O organizaciji in agitaciji je poročal sodrug . Mihevc sledeče: . Da govorimo tudi na letošnji konferenci o organizaciji in agitaciji, ni nič nenavadnega. Organizacija tvori stavbo naše stranke; agitacija je pa delo na tej stavbi. Ni. da bi tudi letos označeval važnost prve in druge. Rajši bom povedal, v koliko se je in v koliko se ni obnesla politična organizacija na podlagi opra-vilnika, ki je bil sklenjen na lanski konferenci in bom tudi povedal, zakaj se ni obnesla povsod tako, kakor bi se bilo smelo pričakovati. S poslovnikom, ki je bil sklenjen lani, se Je bilo naložilo novemu političnemu odboru naj ustanovi povsod okrajne in krajevne organizacije. Posrečilo se nam je ustanoviti le dve MAKSIM OORKIJ: Jemeljan Piljaj. -. (Konec.) Umolknil je in si počasi zvijal cigareto. Ve-Cerna zarja je že skoraj ugasnila, le še ozka, vedno bolj bledeča proga le rahlo barvala rob nežnega oblaka, ki je tičal nepremično na zatem-najočem se nebu, kakor bi bil utrujen. Tako tiho in žalostno je bilo v stepi. Neprestano ljubko-|o£e šepetanje valov je s svojim enakomernim, milim glasom še poglobilo to žalost. Od vseh strani so se vzdigovale čudovite, dolge, sive Sence, ki so plule brezslišno čez piano, od dnev- rie sopare izmučeno, skoraj spečo stepo k nama. n nad morjem so se užigale druga za drugo svetle zvezdice, tako jasne in nove so bile, kakor bi bile ustvarjene šele včeraj v kras temu globokemu, baržunastemu južnemu nebu. »No, premislil sem stvar in še tisto noč sem ležal v grmovju ob Vorskli in imel s seboj dvanajst funtov težko železno palico. Dobro še vem, bilo Je proti koncu oktobra in noč zelo pripravna; temno je bilo kakor v človeški duši. Pripravnejšega prostora si nisem mogel izbrati. Tesno ob meni je bil most, kateremu je manjkalo na drugem koncu nekaj desk — to se pravi, voziti Je bilo treba počasi čezenj. Ležim in čakam. Brat, toliko srda je bilo v meni, da bi zadoščal za deset trgovcev. In tako enostavno sem si predstavljal vso stvar, enostavnejša bi ne mogla biti: tresk! — in konec!...« Jemeljan je vstat. »No!... JLežim in vse Je pripravljeno. Udarec in denar Je moj. Tako pojde. Tresk! in končano bo! Morda misliš, da Je človek v sebi svobo-'den? Larifari, brat! Povej, če moreš, kaj boš Jutri storil. Neumnost! Ne moreš povedati, če boš Šel Jutri na desno ali levo. No dal... Ležal sem in pričakoval nekoga, in vendar se je zgodilo vse drugače. Nekaj popolnoma nasprotnega se je zgodilo! Vidim: nekdo prihaja iz mesta, zibajoč se kakor pijanec... v roki palico. Nekaj mrmra, mrmra In Joka... poslušam ... ihtenje... Pride še bliže in vidim — žensko. Vrag te vzemi, prokleta baba! Le pridi bliže — tako mislim --pobijem te. Naravnost na most gre in naenkrat zavpije: »Dragec, zakaj?!« Oh, brat, kako je vzkriknila! — Ves sem se stresel. Kaj naj to pomeni? In zdaj gre naravnost proti meni. Ležim, stiskam se k tlom in tresem se po vsem životu ... kam je izginila tnoja jeza? Čisto blizu je že, takoj mora stopiti name! A zdaj je začela zopet glasno stokati: »Zakaj?! Zakaj?!...« in kakor je stala, tako pade na tla. skorj tik mene. In pričela je ihteti, o brat, tako. da ti tega ne morem povedati. Meni se je trgalo srce. Ležal sem. ne da bi se le malo zgenil. Tako tesno mi je prihajalo. Zbežim, mislim sam pri sebi. A v tem trenutku je posvetil mesec izza oblakov — čez vse svetlo in jasno. Nekoliko sem se vzravnal in jo pogledal... In sedaj, brat, se je končalo vse, vse moje načrte je vzel vrag. Vidim — in srce mi utriplje: majhno dekletce, na pol otrok, tako bela je, kodri okolu obraza in oči tako velike •— rame se stresajo in stresajo in iz oči se usipljejo velike solze, druga za drugo. Brat, usmiljenje me je obšlo. Zakašljal sem. Kako je zakričala: -Kdo je tukaj? Kdo? Kdo je tukaj?!« Prestrašena je bila. No, vstal sem takoj in dejal: Jaz sem. »Kdo ste Vi«, je vprašala. O, kakšne so bile njene oči in kako se je tresla od mraza. »Kdo ste?« je dejala.« »Kdo da sem? Pred vsem, gospodična, ne bojte se, nič žalega Vam ne storim. Jaz sem čisto dober človek, od polka bosonogcev. Da. Nekaj sem lagal, to se pravi: ti čuden človek. Jaz ji vendar nisem mogel povedati, da zato tu ležim, 'da ubijem trgovca. In odgovorila je: »Me- ni je vse eno, utopiti sem se hotela tukaj.* To je izgovorila tako, da me je preletel mraz — s tako resnobo. No, kaj naj bi storil?« Jemeljan je mahal z rokami, ves skesan in gledal me je, zadovoljno in široko se smejoč. »In zdaj sem začel govoriti, brat. Kaj sem govoril, tega ne vem; ali govoril sem tako, da sem se sam opajal nad besedami, največ sem govoril o tem, da je tako mlada in lepa. In lepa je bila — čudovito lepa. No, dovolj! Liza ji le bilo ime. Govoril sem torej, ali kaj — kdo ve — kaj? Srce je govorilo. Da. Venomer me gleda, tako resno in nepremično, in hipoma se zasmeje!...« Jemeljan je to zaklical glasno, čez vso stepo, v glasu in v očeh solze s stisnjenimi pestmi je mahal po zraku. »Ko se je nasmehnila sem bil popolnoma iz sebe. Pokleknil sem pred njo in dejal: Gospodična, gospodična... in venomer tako! Brat, in s svojima rokama me prime za glavo, gleda mi v obraz in se smehlja; giblje z ustmi, nekaj hoče reči. Potem se ojunači in reče: »Moj dragi, Vi ste tudi nesrečni kakor jaz! Da? Le povejte, Vi, ljubi!« No, prijatelj vidiš, tako je bilo! A to še ni bilo vse — poljubila me je semkaj na čelo, brat... Ali si lehko to misliš? Resnično! Oh, golobičica! Veš lepšega še ni bilo v mojem življenju, v vseh sedemštiridesetih letih. Ah! Da, da! In kaj sem imel v mislih, ko sem odšel? Ah ti, življenje!...« Molčal je in stisnil glavo med roke. čudovita zgodba me je prevzela tako, da sem molčal in gledal na morje, na to krasno morje, ki je liki orjaškim prsim dihalo globoko in mirno v trdem spanju. »No, potem je vstala in mi dejala: »Spre-, mite me domov.« Šla sva. Nisem čutil nog in ona mi je pripovedovala vse. kako in kaj. Njeni starši, veš, so bili trgovci, ona — edina razvajena hčerka; potem je prišel dijak ki jo je poučeval in zaljubila sta se. On se je odpeljal in ona je čakala nanj; ko bo dokončal študije, je hotel priti ponjo in se poročiti z njo. Tako sta se dogovorila. Ali on ni prišel, temveč ji poslal pismo, v katerem je bilo: Ti nisi zame primerna žena. To jo je seveda užalostilo. Zaradi tega je hotela v smrt, No. to mi je pripovedovala in tako sva prišla do njenega stanovanja »Zdravstvujte, moj dragi«, mi je dejala. »Jutri se odpeljem. Morda potrebujete denar? Le povejte, ne sramujte se!« -—»Ne, gospodična,« sem odgovoril, »ne potre-bujrn ničesar zahvaljujem se Vam.« — »Nikar se ne sramujte, Vi dobri, le recite, vzemite,« ni odnehala s svojo prošnjo. Bil sem ves prevzet, ali vendar sem dejal: »Ne potrebujem ničesar, gospodična.« Veš brat, ni mi bilo do denarja. Poslovila sva se. Tako prijazno je dejala: »Nikdar te ne bom pozabila, ti si mi takorekoč popolnoma tuj človek in vendar tako...« »No, to nima nič na sebi —« je prekinil Jemeljan in zopet pričel kaditi. »Odšla je. Sedel sem na klop»ob vratih. 1 a-ko žalosten sem postal. Nočni čuvaj je prišel. »Čemu sediš tukaj, krasti hočeš?« Besede so mi silno segle v srce. Poskočim in ga udarim’-Vpitje, žvižg... Odvedejo me na stražnico! No, pa na stražnico, meni je vseeno. Sedel^sem na klopico in nisem hotel oditi. Ostal sem ^ez noč, zjutraj so me izpustili. Grem k Pavlu Petiovu: »Kje si se potepal?« me vpraša m se muza. Pogledal sem ga, a bil je isti kakor včeraj. Seveda sem mu povedal vse, kako m kaj. Resno je poslušal in dejal potem: »Vi ste norec In neumnež Jemeljan Nikitič; ali se blagovolite pobratil« No, ali ni imel prav? Odšel sem in pri tem je ostalo. To je povest, bratec!« Molčal Je in se iztegnil po zemlji, roke je položil pod glavo in strmel v baržunasto, zvez-dojasno nebo. Vsenaokolo je vladala tišina. Šepetanje valov je postalo še tišje in rahlejše in [c. prihajalo k nama kakor zaspano, slabotno v?-' hovanje. okrajni, in sicer eno zao kraj Rojan. Greto in Novo mesto s sedežem v rojanskem okraju in za ostale mestne okraje s sedežem v del. domu. Krajevnih imamo več. Delali bi brez druzega krivičo članom političnega odbora, ako bi dejali, da se oni niso potrudili pri tem delu. Tajniško poročilo, ki smo ga slišali, nam pove, da je bil politični odbor resnično delaven. Bolj je vsemu vzrok dejstvo, da imajo še vse premalo inteligentnih sodrugov, ki bi bili sposobni in voljni prevzeti vodstvo okrajnih ali krajevnih organizacij, kakor tudi dejstvo, da imamo med slovenskimi delavci še vse premalo zanimanja za politično organizacijo. Tudi je res, da se strokovne organizacije ali njihovi voditelji premalo zanimajo v:\ politično organizacijo in da nikakor ne vrše med svojimi člani potrebne politične agitacije. Včasih se človeku zdi, kakor da bi se hotelo odtujiti strokovne organizacije vplivu politične stranke. Pravim, da se zdi, zakaj žalostno bi bilo, ako bi bilo to res. Razredni boj je politični boj. Tako pravi Marx vsvoji knjigi »Elend der Philosophie«. Tega bi se morali zavedati vsi, ki jim je naloga delati v delavskih organizacijah bodisi gospodarskih, kulturnih, strokovnih ali političnih. V modernem socialnem boju zavzema važno mesto vprašanje o razmerju med strokovno politično organizacijo. V zadnjem času se je vnela v tem notranjem problemu socialistične stranke živahna razprava. Kongres fran-skili sodrugov, ki se je vršil meseca septembra 1912 v Havru, je posvetil največjo pozornost tej točki dnevnega reda. Razmerje med strokovnimi in političnimi organizacijami je bilo tudi na dnevnem redu zbora nemške socialne demokracije v Avstriji’ Sklepi mednarodnega biroja glede čeških separatistov dajejo razpravi pa še poseben pomen. Stvar toraj zasluži našo pozornost. Strokovna organizacija ima svoj natančno označen smoter in delokrog. Načeluje in vodi delavstvo v boju zoper podjetnike, bodisi privatne ali državi sami. Toda to ni še vse. Omalovaževali bi pomen strokovne organizacije če bi dejali da je cilj organizacije zboljšanje razmer delavstva na podlagi sedanjega državnega in gospodarskega reda. Težnje strokovne organizacije segajo preko sedanjih gospodarskih in političnih odnošajev. Strokovni organizaciji je cilj, ojačenje In Izpopolnitev bojne zmošnosti proLetarljata, Organizacija vodi boj zoper kapitalizem zato, da vrne delavstvu čim-več vrednosti njegove produkcije, da tako gospodarsko in bojno ojači delavski razred na škodo omahujočega kapitalizma. Organizacija ustvarja razredni značaj delavskega gibanja, ker kaže in razjasnuje pojem razrednih nasprotij. Proletariatu tovarne vodi razredni boj. Pridobitev višje plače in boli človeških delovnih pogojev je organizaciji Le sredstvo do cilja. Splošno delavsko gibanje je združiti in usposobiti za socialno osvoboditev človeštva. V spoznanju končnega cilja organizacije Je akutna važnost problema. Razredna organizacija ne more biti enostranska in ne imeti le bližnji cJIJ. Boj se ima biti na vse} črti in z ysemi sredstvi. Zato je nujna m neizogibna spojitev obeh faktorjev razrednega boja: politične organizacije in strokovne organizacije. iTreba je biti v popolni zavesti enakosti pomena strokovnega in političnega gibanja. Stiki, ki vežejo obe organizaciji, so nerazrušljivi gospodarski boj, ki ga provzroča strokovna organizacija je boj razreda proti razredu in tak boj |e hkrati političen boj. Politična organizacija od druge strani ustvarja z uplivanjem na državo, na zakonodajo in na javnost, pogoje uspešnemu delu in zmagi strokovne organizacije. Obe formi organizacije sta druga na drugo navezanli. Olajšati in pospeševati si imata »kupno delo. Interesi stranke in predvsem interesi delavstva so smoter in navodilo takemu delu Na Francoskem ni harmonskega razmerja med organizacijami. Zato ni doslednih uspehov. iV razpravi na zadnjem kongresu v Havru se Je zrcalila neenotnost namenov in ciljev. Neki 'delegat je trdil, »da le strokovna organizacija zamore koristiti interesom delavstva; politični boji odvračajo proletariat iz ravne in neposredne poti«. Griffnelhes je bil pa ravno nasprotnega mnenja, »Politični boji samo izpre-minjajo temelje in stike razredov. Gospodarsko Organizacijo razumemo v teoriji; v praksi se ?ie more obnesti, ker ne pobija državnega poli-ičnega zistema.« Niso razumeli zmisla razrednega boja, ki ne more biti enostranski, zato se principi kosajo in njih ideje gredo tako očitno navskriž. Nočemo globlje razmotrivati razmere bratske stranke na Francoskem. Nas zanimajo le Stiki med strokovno in politično organizacijo. Skušnja nam pravi, da ni v nobenem slučaju ena organizacija oškodovala samostojnost dru-e. Politični boj se razvija vzporedno s stro-ovnim bojem. Ze ta naravni po socialnem zakonu se izvršujoči proces izključuje vsako prednost v boju in razvoju. Splošni razvoj označuje moč in pomen obeh organizacij. /e Internacionala se je zavedala teh reči. Na prvem kongresu internacionale je bila spreleta resolucija, ki določa, da je kapitalizem pobijati ne le na političnem ampak tudi na gospodarskem polju. Ali absurdno in pogubonosno bi bilo zavreči politični boj. Snuvati je zato Strokovne organizacije, ki naj podpirajo politični boj v javnih zastopstvih. Sistem modernega dela in kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se da boju delavstva obenem gospodarski značaj. Tem organizacijam naj bo cilj politična izprememba sistema. Torej vsestranski; konsekventni in smo-treni boj na razredno gospodarski in politično razredni podlagi. Najvitalnejši Interes strokovne organizacije pa Je, da svoje člane tudi politično organizira. Močna politična organizacija ustvarja pogoje zmagi in pridobitvam strokovne organizacije. Harmonizirano sodelovanje obeh faktorjev, političnega in gospodarskega, je pogoj uveljavljenju delavskega razreda nad premočjo kapitala. V skupnosti borbe je gotovost zmage. Zadnje vesti. OBSTRUKCIJA V POSLANSKI ZBORNICI. Seja brez konca. Dunaj, 19. decembra. Okolo poldne je češki poslanec Fresl po 16urnem šepetanju s povzdignjenim glasom protestiral proti zatiranju češkega šolstva na Dunaju in končal ob odobravanju svojih pajdašev obstrukcijsko »govoranco«. Nato je bil sprejet konec debate. Češko-radikalna obstrukcija — konkurenčni manever. Kot generalni contra-govornik je češki separatist dr. VVinter pokazal češko-radikalno obstrukcijo v vsej nagoti. Češki radikalci ne obstruirajo proti vladi, zakaj dobro vedo, da jo z obstrukcijo ne podro. Tudi proti parlamentu ni naperjena njih obstrukcija — parlament je češkim radikalcem prav tako potreben kakor drugim strankam. Tudi proti vojaški predlogi ne obstruirajo, pač pa obstruirajo iz demagogije: Volilci, ki se nanje radikalna stranka opira. vidijo še vedno v obstrukciji vsemogočno formulo; zato obstruirajo, da dobe z obstrukcijo agitacijsko orožje proti socialnim demokratom. Ampak socialnim demokratom to orožje ne bo prav nič škodovalo, ker je delavstvo poučeno o nezmiselnosti obstrukcijske taktike. Po dolgi vrsti stvarnih popravkov in po zaključni besedi poročevalca dr. Stolzla je bil odklonjen sodrug dr. Liebermanna predlog, da gre zbonica preko vojaške predloge na dnevni red v poimenskem glasovanju z 263 proti 131 glasovom Nato se je začela podrobna razprava, ki se bo izvršila po predlogu krščanskega so-cialca Finka v eni sami skupini, češki radikalci imajo enega manjšinskega poročevalca (Hiibschmanna) in enega govornika (Stribr-nyja), vsled česar bo trajala seja še vso noč' Ako ne nastanejo nepričakovane eksplozije, bo vojaška predloga rešena v četrtek dopoldne. Manjšinski poročevalec dr. Renner naglasa v podrobni razpravi, a obstrukcija ni naperjena proti vladni večini, temveč proti opozicijskim strankam, ki so s stvarno kritiko opozorile javnost na nevarnosti vladne predloge. Govornik je obširno utemeljeval od socialnih demokratov predlagane izpremembe, predvsem izpremembo § 4. v tem zmislu, da se vojna tlaka in kontribucije nalože predvsem občinam in deželam, in ne poedincem, dalje da je na osebno tlako poklicati le osebe iz črne vojske. Socialni demokratje bodo zahtevali o §§ 6. in 9. poimensko glasovanje, ker stoje na stališču, da je treba za ta paragrafa dvetretjin-ske večine. Skrajni čas je, da se ta vojna demonstracija — in vladna predloga ni drugega — spravi z dnevnega reda. Češki obstrukcionist. . . °«-u zlvečer je dobil besedo češki radikalec Hubschinann, ki o polnoči še vedno govori. Za njim pride kot prvi govornik na vrsto češki radikalec Strlbmy, o katerem gre glas, da bo govoril osem ur. * Delovni program. Dunaj, 19. decembra. Današnja seja se bo nadaljevala brez pavze, da bo rešen zakon o vojni tlaki in o vojnih dajatvah, kar se zgodi najbrž v dopoldanskih urah; potem bo zbornica v naglici rešila še nekaj imunitetnih zadev. Popoldne bo seja proračunskega odseka, kjer ima momentano besedo klerikalni dr. Korošec. Upati je, da zbornica z dolgo sejo ubije tudi klerikalno obstukcijo. Na petkovi plenarni seji so na vrsti službena pragmatika, provi-zorni poslovnik in nekaj drobnejših postavic. RUSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O EVROPSKEM POLOŽAJU. Petrograd. 18. decembra. Danes je bila otvoritvena seja četrte dume, katere so se udeležili vsi poslanci. Vse je nestrpno pričakovalo ekspozeja ministrskega predsed. Kokovceva o evropskem položaju in stališču Rusije. Ministrski predsednik Kokovcev je začetkom svojega govora napovedal celo vrsto novih zakonskih predlog in reform, nakar je prešel na internacionalni položaj in izvajal: Sijajne zmage balkanskih Slovanov so nehote vzbudile v našem narodu neizmerne simpatije. Kot slovanski in pravoslavni velesili, ki je žrtvovala velikanske žrtve za osvoboditev balkanskih Slovanov, Rusiji ne more biti vseeno, ako bi sedaj balkanskim državam, ki so prelile s svojo krvjo vso Turčijo, skušal kdo iztrgati sadove njih uspehov. Na ta način bi namreč čisto gotovo v bodočnosti zopet nastale komplikacije na Balkanu. V svesti sl naših tradicij in javnega mnenja, ki je odločno na strani balkanskih držav, bomo znali ceniti balkanske dogodke, ne da bi pri tem spreminjal! svojega stališča. Zvesti zaveznici Franciji in antanti bomo delovali na to, da se evropski spor reši mirnim potom v vsestransko zadovoljstvo Od londonske poslanlške konfe* renče pričakujemo najboljših vspehov. Vlada ne bo spremenila stališča, ki ga ie zavzemala od vsega začetka In ki stremi po miru. Nikdar ni dala povoda za sumničenje, da hoče Iz sebičnih razlogov poostriti konflikt. Velesile vodijo prav tehtni vzroki, da ne tirajo sedanjih za-pletljajev do one meje, ki bi ogrožala evropski mir. Ruska vlada upa, da bo solidarno postopanje, ki ga goje vse velesile, privedlo do rešitve, ki bo odgovarjala njenim interesom in opravičenim zahtevam balkanskih držav. Rn-ska^ vlada je prežeta z odkritosrčno željo delovati z vsemi sredstvi za ohranitev miru in upa, da bo njeno delovanje uspešno in da bodoči do- godki ne bodo zadeli žlvijenskih interesov Rusije. ki jih moramo z vsemi močmi braniti. — Govor ministrskega predsednika je trajal skoraj eno uro in večkrat je zbornica prekinila njegova izvajanja z burnim odobravanjem, zlasti pri točkah, ko je govoril o Rusiji in balkanskih Slovanih. Duma je bila nato odgodena do petka. Dl SAN GIULIANO O TROZVEZI. Rim, 19. decembra. V italijanski zbornici je vnanji minister di San Giuliano odgovarjal na interpelacijo republikanca Barzilaja o obnovitvi trozveze. Dejal je: Mednarodni položaj Italije je zasnovan na trozvezi, ki je omogočila našo lansko akcijo, združeno z velikimi težkočami in nevarnostmi. Trozveza, sloneča na medsebojnem zaupanju, donaša vsem zaveznikom najlepše sadove. SRBSKI DUNAJSKI POSLANIK PRI BERCH-TOLDU. Dunaj, 19. decembra. Novi srbski poslanik ie bil včeraj pri Berchtoldu nad poldrugo uro. Jovanovič se je izrazil zelo zadovoljno o sprejemu. Upa, da se bodo vse težkoče rešile mirnim potom. Dogovor med Avstrijsko-Ogrsko in Srbijo se bo pričel čimpreje, a prej mora sprejeti cesar Jovanoviča v avdijenci. KONFERENCA VELEPOSLANIKOV RAZPRAVLJA O ALBANIJI. Pariz, 19. decembra. Poseben dopisnik »Matina« v Londonu poroča: Sodi se, da so razpravljali poslaniki na svoji prvi seji o albanskem vprašanju. MIROVNA POGAJANJA V LONDONU. Turki ne dovolijo udeležbe Grkom. Carigrad, 18. decembra. Snoči so dobili turški pooblaščenci v Londonu nalogo, da prenehajo takoj pogajanja, ako bodo balkanski pooblaščenci zahtevli udeležbo grških delegatov, ne da bi Grška podpisala premirje. Porta je poslala v London svojega finančnega konzulenta Craw-forda, da pomaga turškim delegatom pri finančnih vprašanjih. Grški pooblaščenci in nadaljevanje vojne. Pariz, 18. decembra. Izredni londonski dopisnik »Matina« Hedeman je imel pogovor z bolgarskim pooblaščencem Danevom. Na vprašanje, kaj da bodo naredili balkanski pooblaščenci ako izjavijo turški delegatje v četrtek, se ne morejo pogajati z Grško, je Danev odgovoril: Skupaj smo se bili in skupaj hočemo skleniti mir. Ako bo porta vstrajala na dosedanjem stališču, tem slabše zanjo. Tedaj nam ne preostaja drugega, kakor da se poslovimo: Na svidenje pri Gataldži! Prišli smo v London, da storimo, kar je v naši moči za mir. Ako se ne mara pogajati Turčija z Grško, dokler ta ne podpiše premirja, tedaj opravi Turčija lahko tudi brez nas. Ampak hudo bi bilo, ako bi si delala Turčija posebne iluzije. Dokler smo v Lqndonu, smo pripravljeni prepustiti Turčiji Carigrad in del Tracije. Tako ostane Turčija lahko še nadalje evropska velevlast. Ako nas pa prisili, da se vrnemo pred Čataldžo. tedaj bo odbilo Turčiji za vedno v Evropi. Dopisnik je dejal na to: Ako bodo izjavili turški delegatje na prihodnji seji, da porta ne more izpremeniti svojih navodil, bodete razbili pogajanja? Da! Nedvomno! — je izjavil odločno Danev. Toda ne verjamem, da bo Turčija odklonila naše želje glede novih navodil svojim pooblaščencem. Dopisnik poroča nadalje, da bodo balkanski pooblaščenci naprosili angleško vlado, naj imenuje angleškega uradnika na čelo konferenčnega tajništva. Turško-avstrijski dogovor? Rim, 18. decembra. »Massaggero« piše. da bi se bilo lahko preprečilo zavlačevanje mirovnih'pogajanj do četrtka. Ta podaljšani rok da mnogo misliti. Govori se, da sta se Turčija in Avstrija v zadnjem trenotku dogovorili. Turčija naj nadalje vstraja proti Bolgarom in proti Grkom, med tem bi pa Avstrija obdelovala Srbijo. Nihče pa ne verjame, da bi zavezniki pustili Grško osamljeno. Turška zavlačuje. London, 18. decembra. Ko so pri včerajšnji mirovni konferenci delegati prebrali svoja pooblastila, je Rešid paša prebral pooblastilo, v katerem je bil samo pasus, da se turški delegati pogajajo z Srbsko, Bolgarsko in črno goro. Danev, ki je imel ravno predsedstvo je takoj izjavil, da je pooblastilo nepopolno. Rešid paša je odgovoril, da se Turčija tako dolgo z Grško ne more pogajati, dokler je Turčija z Grško v vojnem stanju. Danev je na to izjavil, da ta izgovor ne sme in ne more obveljati. Osman Ni-zami paša je predlagal, naj se prično razprave z Bolgarsko, Srbsko in črno goro, med tem pa naj da turška vlada svojim delegatom novo izjavo. Danev se je temu protivil, ter je izjavil, dn se bodo vršila pogajanja skupno in da se preloži seja na četrtek, da izpopolne turški delegati pooblastila, ali pa se pogajanja ne vrše. TURČIJA SE PRIPRAVLJA ZA NADALJEVANJE VOJNE. Kelinorajn. 19. decembra. Iz Carigrada poročajo: V vojnem ministrstvu so trdno prepričani. da se bo vojna nadaljevala. Iz Konstance prihajajo vedno novi transporti konj in vojnega materilala. Iz Trapecunta je prišlo 1600 redifov. POMORSKA BITKA PRED DARDANELAMI. Pretirane vesti. London, 18. decembra. »Times« je dobil iz Carigrada brzojavko, ki pravi, da od vse bitke pred Dardanelami ni res nič drugega kot to, da sta eskadri oddali nekoliko strelov iz topov in sicer v oddaljenosti 7 morskih milj. Turki sicer trde, da so pokvarili grško križarko »Averov«. Toda ne morejo tega dokazati. Grki so pa pora- bili veliko sUeliva in so končno ubili turškega pomorščaka. Grki govore o zmagi. Atene, 18. decembra. Mornariški minister ju izdal dnevno povelje v katerem izreka svoje veselje nad zmago rgškega brodovja v bitki pred Dardanelami. Ta pomorska grška zmaga da pomeni zmago balkanske zveze. Listi slavijo zmago in pravijo, da sta bili turški križarki »Barbarossa« in »Torgut Šefket« močno pokvarjeni. Turki se vesele svoje zmage. Carigrad, 18. decembra. »Alendu« poroča o pomorski bitki pred Dardanelami, o kateri pravi, da je douesla popolno zmago turškemu brodovju. Pravi, da bo ta zmaga močno vplivala na tok mirovnih razprav v Londonu. PADEC JANINE. London, 19. decembra. »Daily Telegraph« poročajo iz Carigrada: Včeraj je dospela sem vest, da se je Janina vdala. Vest ni bila uradno potrjena. Pričakuje se spopad grških čet s četami Džavid paše. ki je okupiral močne pozicije pri Gramosu. KOLERA. Carigrad, 19. decembra. Včeraj in predvčerajšnjim se je izvedelo za 80 novih slučajev kolere. Umrlo jih je včeraj 95. V Gedi pa je bilo od 26. novembra do včeraj 395 slučajev in 393 mrtvih. IZREDNO BOLGARSKO POSOJILO. Sofija, 19. decembra. Bolgarska vlada je vložila na prihodnjem zasedanju sobranja predlogo glede izrednega posojila v znesku 6 miljo-nov za uvedbo administracije, pošte in telegrafa v okupiranih pokrajinah. RUDARSKA NEZGODA. Dortmund, 18. decembra. V rovu »Minister Achenbach« je bila eksplozija ob 8. zjutraj. Do sedmih zvečer so dobili iz rova 43 mrtvih In 13 ranjenih. VELIKA NESREČA NA KRIŽARKI. Karlskrone, 19. decembra. Danes se je zgodila na križarki »Thule« velika nesreča, ker se je izprožil na vajah strel iz topa pred časom, En vojak je bil ubit. dva pa težko ranjena. Druga dva sta dobila nevarne opekline. Ob priliki odhoda sodrugov Slesingerja in Zupana v Ame riko nabrano v gostilni Vergles na Savi 545 vin., vesela družba v gostilni pri Jelenu na Savi po sodrugu Zugwitiu 98 vin., Miloš ObiliC 30 vin., A. Pertot nabral v gostilni Pertot v Nabrežini 380 vin., A. Jerkič Dobravlje 100 vin.. D. K. mesto pijače 100 vin.. Judnič Metlika, zato ker jc vzel samo en koledar 120 vin., na vcsalicl v Hrastniku 1174 vin., N. i. C. v Trstu 100 vin., nabrano v gostilni Im ternational v Trstu 1. dec. 750 vin., Šancer 20 vin., na shodu kamnoseških delavcev v Sovodnjah: Molič 20 vin.. Leston 30 vin., P. Tomšič 20 vin., Cijan 20 vin., Taboj 30 vin., Nanut 32 vin., Ožkoh 40 vin., Devetak 22 vin., Zavadlin 10 vin., Brojnlk 20 vin., Cotič 40 vin., Pr. Tomfflč 40 vin, Ivačan 100 vin., Vuk 20 vin., Uršič 20 vin., Bergamoš 30 v. Skupaj 233256 + 3901 — 237157 vin. Trst. — Tržaško narodnjaško gobezdalo. ki se piše »Edinost« nadaljuje s priobčevanjem naj-neumnejših laži o socialnih demokratih. Pa£ vemo, da so uredniki tržaške »Edinosti« nesposobni baviti se z resnimi vprašanji in vzgoje-vainJmi predmeti. Razumeti pa moramo, Čemu neki stremi vodstvo »Edinosti« po teni, da ohrani svojemu listu prvenstvo glede gluposti m čemu izdaja list v sramoto slovenskemu narodu. V včerajšnji številki pripoveduje to narodnjaško gobezdalo, da so vpili nekateri socialni demekratje »Živel socializem in afobasso s ščavi«. Edan da je celo dejal drugemu, ki Je bil pozvan pod orožje, glei, da prineseš s seboj vsaj nekaj glav tistih prokletlh ščavov. Nadalje pripoveduje, da uganjajo socialni demokratje enake reči na Proseku, Kontovelju, Barkov-ljah, Sv. Ivanu in Skednju, Za vsem tem se obrača »Edinost« do slovenskih intelektualcev v socialni demokraciji z vprašanjem, ali se jim še ne oglaša vest, da bi z energično besedo napravili konec takemu nesocialističnemu početju od strani socialnih demokratov. Ne vemo, ako socialistični intelektualci sploh čitajo »Edinost«. Gotovi smo pa, da se onim našim intelektualcem, ki še čitajo »Edinost« obrača želodec vsikdar, kadar jo vzamejo v roke. In čudimo se, kako je mogoče, da še niso vzeli resnični narodni intelektualci šibe v roke in zapodili iz svojih vrst vso tisto duševno revščino, ki vsiljuje potom »Edinosti« v svet svoje oslarije. Ali si mislijo gospodje pri »Edinosti«. da bodo z gonjo proti socialnim demokratom pokrili krizo v svojih finančnih zavodih? Ni treba, da bi še »Edinost« jokala, češ da znamo operirati le s psovkami. Z njo se ne da drugače polemizirati in nobena psovka ne more biti tako ostudna kakor so njene laži in njena obrekovanja. — Tržaški »Edinosti«, ki se tako rada baha s svojo lojalnostjo in poštenostjo in ki očita tako rada vsem različne hibe, bi priporočali, naj objavi popravek, ki ji ga je poslalo vodstvo naše zidarske organizacije glede na očitke nekega zidarja iz Bazovice. Vemo, da ni prijetno objavljati popravkov, ampak obrekovalci bi morali biti vedno na to pripravljeni. — Napredek N. D. O. Narodna delavska organizacija se tako lepo razvija in je njen napredek tako velik, da hodi njena takozvana narodna godba gost celo k veterajnarjem in se je v to svrho naučila znano »O du mein Oster-reich«. To gre vkup, kakor člani narodnega odbora za volitve v zavarovalnico zoper nezgode, kj je sestavljen iz liberalnih, klerikalnih in 1,000.000 vinarjev :: za tiskovni sklad „Zarje“ :: =———— 52. izUl\Z..........l) »narodnadelavskih« elementov. Vsem komandirajo seveda klerikalci. — Naše tržaške konzumne zadruge nadaljujejo svojo pot naprej v največjo korist našega delavstva. V četrtek 12. t. m. so otvorile svoje XVIII. skladišče in sicer v občinskih hišah na Vrdeli št. 11 serije b. Kakor vsa druga, tako je preskrbljeno tudi to skladišče s popolnoma svežim blagom. In kakor v vseh drugih, tako se dobe tudi v tem skladišču jedila, kolo-nijalno blago, kuhinjske priprave, kruh, pečen v zadružni pekarni, mleko i vino, delavske obleke, mirodila. zdravila itd. Cene so enake kakor v vseh drugih skladiščih. Skladišče je prav lično urejeno in je preskrbljeno z vsemi higijenič-nimi napravami. Odprto bo vsak dan od 7. zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah pa do 9. zvečer. Novi člani se sprejemajo tudi v tem skladišču kakor v drugih. Sodrugom iz Vrdele priporočamo, da postanejo člani naših zadrug v kolikor mogoče največjem številu. Ne bi smelo biti ene delavske družine, ki bi ne bila učlanjena pri naših zadrugah in ki ne b kupovala blaga v zadružnih skladiščih. Delavci, pridružite se tudi delu na zadružnem polju! — Silverstrov večer pevskega odseka dru-društva »Ljudski oder«, Kakor smo že včeraj poročali, nahaja se. na sporedu veselice na Silvestrovo tudi točka: srečolov. Ker ima odbor že itak velike stroške za prireditev te veselice, vabimo tem potom sodruge in prija-tlje najvljudneje, da se nas spomnijo s kakim darilom. Vsako, tudi najmanjše darilce je dobrodošlo. Darila sprejema odbor in sodrug Vrabec Drago, Via Miramar št. 7. — Odkritje spomenika cesarice Elizabete se je izvršilo v nedeljo mirno in v redu ob navzočnosti nadvojvode Franca Salvatorja, princese Elizabete Windisch-Gaetz, tržaškega namestnika, župana Valeria, italijanskih nacionalističnih državnozborskih poslancev Gas-sceja in Pitacca in zastopnikov raznih drugih oblastij. korporacij in veterancev. Škof Karlin je pa prečita! mašo. Z umetniške strani je spomenik precej lepo delo dunajskega kiparja Seiferta. — Mlad zločinček. V nedeljo popoldne okolu pol 4. je desetleten pobalin ranil z nožem desetletnega vajenca Julija Simonoto, ki je na nauku v neki mlekarni. Pred dvemi dnevi j,e peljal svoj vožiček po ulici Čampo S. Giacomo. Mlad pobalin ga je najprej obmetaval s kamenjem in mu potem nagajal pred vozom, da ni mogel naprej. Ko se je vsled tega razjezil, je privoščil mlademu zaušnico. Pobalin se je maščeval in ranil včeraj Julija v spodnji del trebuha in sicer zelo težko. Julija so peljali takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali in upajo, da mu ohranijo življenje. Nesrečnež je živel s petnajstletno sestro Artemizijo. Mati jima je umrla pred leti, ko se je vsa družina vrnila iz Amerike v Trst. Oče se je pa pred mesci zopet povrnil y Ameriko in pustil Julija in Artemizo usodi. Zgodbe vsakdanjega življenja revnega ljudstva. — Ranjen kmet. Včeraj zjutraj je bil sprejet v tržaško bolnišnico kmetovalec Josip Križman iz Saleža, katerega je kmetovalec Josip Grilanc tudi iz Saleža ustrelil trikrat z revolverjem. Stanje Križmanovo je nevarno. — Smrtna nezgoda vojaka na straži. Vojaka, ki je stal na straži na železniškem mostu blizo Prvačine je zadel brzovlak in ga popolnoma razmesaril. — Tatvina v tehničnem zavodu v Trstu. Na tem zavodu opažajo že več mesecev velike tatvine železa posebno pa brona in kositarja. Skupna škoda znaša do sedaj že čez 10.000 K. Končno se je vendar le posrečilo, da so tatove zasledili. Metali so namreč delavcj livarji ukradene dele čez zid, na drugi strani pa so njihovi tovariši pobirali ukradeno blago. Aretirali so 7 livarjev, ki so tatvino priznali. Obdržali so vse v preiskovalnem zaporu. Delavsko gibanje. = Pekovska stavka v Zagrebu. V zagrebški delniški pekarni so pekovski delavci stopili v stavko. Vodstvo pekarne je razposlalo tudi v slovenske kraje agente, ki naj nabero stavkokazov. Pekovskim delavcem se je Zagreba strogo Izogibati! = V tovarni koles »HeLical Premier« v Hebu na Češkem stavkajo kovinski delavci že 8 tednov in kakor kaže, bo stavka še dalje' trajala; delavci so vsi organizirani, zatorej ni misliti, da bi se delavstvo vdalo podjetniškemu terorizmu. Proti stavkujočim se bojuje vse; župan, politična oblast, policija, klerikalni delavci, liberalno in klerikalno časopisje, skratka vsa meščanska garda, a kljub temu organizirano delavstvo ne bo klonilo tilnika, delavci so solidarni in nobenemu ne prihaja na misel, da bi se vrnil na delo pod starimi pogoji. Tovarna si hoče na zvit način pomagati, dobiti hoče kolesa od drugih tovarn in jih prodajati pod lastnim imenom svojim odjemalcem; na- jela je tudi nekaj. stavkokazom* katerih pa ni mogla uporabiti, ker niso zmožni za dobro delo, zatorej jih je tudi že O.dslovila. Delavci so danes glavni konsument koles, kdo se pa danes drugi vozi kot delavci! Zatorej se obračamo do Vas s prošnjo, ne prosimo Vas denarja, temveč delavske solidarnosti. Tovarna ima za svoja kolesa več znamk zatorej jih Varn tu objavimo in sicer so: Alfa, Start, Rival, Torpedo, Attila, Jakobi, Regent, Bitt, Hellcal-Premier, Premier, Sun, Imperial, Juno, Kei-serburg, Briania, Arozad, Orel, Postillon, Wandel, Turni, Tevtonia, Wolf-Rad, Venus, Zeman, Kontreck, Gengl, Merkus, Sultan, Zug-vogel, Olocknerer in Gebirgsrad, kolesa, ki so debelo natisnjena, so tudi v naših krajih zelo razširjena, kar navajamo v orientacijo delavstva. Na zavednost slovenskih kovinarjev apeliramo, da nihče pri tej tvrdki ne išče dela. Prodajalce koles pa prosimo, da ne prodajajo teh koles, dokler stavka ni končana. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Globoko užaloščeni ob nenadni in pre-britki izgubi predragega sina, oziroma brata, nečaka in bratranca, gospoda Ivana Zupančiča c. kr. mašinlsta smo dobili toliko tolažilnih znakov sočutja, da se nam ni moči vsem ustmeno zahvaliti. Zatorej se zahvaljujemo tem potom prečastiti duhovščini, slav. godbenemu društvu za darovani venec in prekrasne žalostinke, vsem tovarišem predragega pokojnika za venec in vsem, ki so nas tolažili in izkazali nepozabnemu zadnjo čast. Idrija, 12. grudna 1912. Rodbine Zupančič, Blažič, Štajer. Iščemo učitelja Bolgarščine Fismene ponud e pod V. W. poštni predal štev. 26 Ljubljana. ::: Lepa in dobra jabolka razpošilja proti povzetju od 20 kg naprej, po 12—30 vin. kg ANDREJ OSET, posestnik Tolsti vrh, pošta Guštanj, Koroško. Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franck“,= ki se spozna po tvomični znamki, t. j, kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. Bioglobin zdravniško priporočeno dlje ttično sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. S Moderna veda in 3= socializem === Napisal Enrico Ferri. Poslovenit M. J-č. To knjigo toplo priporočamo. Cena 1*20 K. Dobi se v vseh knjigarnah in v založbi ,Zarje.‘ -WArW- Žepni ts> koledar za ^el^vce spl >h in prometne uslužbence za navadno leto 1913. Ta žepni koledai jc obsežnejši od dosedanjih in je jako primeren za vsakdanjo rabo. Razpošiljati se začne najkasneje 15. novembra. — Vsebina: Koledar. — Dohodki in stroški. — Kolkovnc lestvice. — Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi. — Množi Ina razpredelnica. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Poštni in brzojavni tarif. — Dr Viktor Adler. — Demon alkohol. — Dolžina železnic in brzojavnih naprav cele zemlje. — Priporočljive knjige založbe Zarje*. — Najvažnejše določbe v zavarovalnici proti nezgodam. — Novi mezdni zakon za rudništvo. — Stavke v Avstriji leta 1911. - Dolžine raznih železnic na zemlji. — Tri Aškerčeve pesmi: Poslednji akord, Svetnica, Karnevalska balada. — Za .Zarjo*. — Najvcčia mesta na zemlji. — Obrtna sodišča v južnih avstrijskih deželah. — Obrtna nadzorništva v južnih avstrijskih deželah. — Pisatelj Ivan Cankar (slika). Pomen nekaterih parlamentarnih besed. — Napoleon Bonaparte (aforizmi ob stoletnici). — Beležke za vsak dan : v letu. — Oglasi. - Cena posameznim izvodom i K, po pošti 10 vinarjev več. Z naročilom po pošti je najbolje poslati tudi denar, da se ne povečajo (s priporočilom) poštni stroški. Dobival se bo pri upravi :: .Zarje* v Ljubljani po zaupnikih. :: 0-— OTROŠKA Najnovejše! Nafnovejše Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi »Zarje" v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Važno za vsakega delavca! Izšlo je že vseh 5 zvezkov dela Temeljna načela socialne = demokracije ===== (Erfurtski program) Napisal Karol Kautsky. — Poslovenil Anton Kristan (1-4) in F. P. (zvezek). Cena vsem zvezkom K 1 '70. — Posameznj zvezki imajo naslove: 1. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin. II. Proletarijat. Cena vin. III. Kapitalistični razred. Cena 30 vin. IV. Država prihodnjosti. Cena 40 vin. V, Razredni boj. Cena 40 vin. Dobi se v vseh knjigarnah kakor tudi v valožbi „Zarje". m Anton Bajec umetni tn trgovski vrtnar naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaia njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. OJstasno delo in zmerne cene. • ’ ‘ ' Zunanja, naročila se točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34., St. 919/pr. Razglas. Podpisani mestni magistrat daje v smislu razpisa c. kr. deželnega predsedstva z dne 14. t. m. št. 3905|pr. občinstvu nastopno na znanje: Vse železniške proge so zasedle vojaške straže. Le-te imajo povelje, da ustavijo in aretujejo vsakogar, kdor bi se potikal v«bližini železniške proge, odnosno po njej hodil, ne da bi se zamori zadostno izkazati, ter da rabijo orožje proti vsakomur, ki bi vi|svrho preprecenja aretacije hotel pobegniti, odnosno ne bi obstal na!prvi poziv: „Halt! wer da?“. aadsk'ristarat v XjjULloljSL2^.i, dito 14. decembra 1912. Zupan; Dr. Ivan Tavčar 1. r. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo V Ljublj3.ni Rezervni zaklad nad K 700.000. obrestuje hranilne vloge od 1, januarja 1013 naprej po čistih 411 brez odbitka rentnega davka.