URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE Leto VI l8. maj 1961 st. 25 V s e b i n a OBCINSKI LJUDSKI ODBOR SOSTANJ 217. Perspektivni program raz-voja obcine Sostanj v razdobju od 1961. do 1965. leta. 218. Odlok o druzbenem planu obcine Sostanj za leto 1961. 219. Odlok o ustanovitvi Komu nalne banke Sostanj. 217. Obcinski 1judski odbor Sostanj j e po 4. clenu zakona o pristojnosti obcinskih in okrajnih 1judskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, st. 52-644/57 in 27-492/59/ in 5o. clenu zakona o obcinskih 1judskih odborih /Uradni list LRS, st. 19-88/52/ na seji obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2o. marea 1961 sprejel PERSPEKTIVNI PROGRAM RAZVOJA OBCINE SOSTANJ V RAZDOBJU OD 1961. DO 1965. LETA P R V I DEL SPLOSNI PREGLED RAZVOJA I UVOD Na podlagi ekonomsko-politicnih ciljev druzbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije in LR Slovenije za razdobje od 1961. do 1965. leta ter ob upostevanju dosezene stopnje gospodarskega in druzbenega razvoja, se postavljajo za razdobje od 196l. do 1965. leta obeini Sostanj nasled-nji ekonomsko-politioni cilji in naloge: 1, V prvi vrsti bo treba nadalje dvigati stopnjo porasta celotne proizvodnje, ki je bila dosezena v preteklem obdobju ter pri tem nada-Ije razvijati zlasti tiste dejavnosti, ki imajo v obcini posebno ugod-ne pogoje in omogocajo skladen razvoj gospodarstva v tem in v nasled-njih razdobjih. V ta namen bo treba se nadalje hitro razvijati celotno industrij-sko proizvodnjo tako z boljsim izkoriscanjem* z rekonstrukcijami in modernizacijo obstojecih kapacitet, najvec pa z novogradnjami, kjer so za to podani ugodni ekonomski pogoji, Industrijska proizvodnja se bo morala se bolj kot doslej usmerjati v izdelavo visokovrednih koncnih izdelkov. Kmetijska proizvodnja se bo morala hitreje razvijati in usmerjati predvsem v dejavnosti, ki najbolj ustrezajo naravnim pogojem v obcini in ki odgovarjajo tudi potrebam nasega trga. Prihodnji razvoj kmetij-stva bo teraeljil na intezivnejsem razvijanju proizvodnega sodelovanja in na vecjih socialisticnih proizvodnih enotah, ki bodo sposobne, da s sodobno tehniko in znanstvenimi dognanji organizirajo druzbeni proces dela. V gradbenistvu je treba doseci odlocilno tehnicno rekonstrukcijo s hitrim uvajanjem mehanizacije in zagotoviti industrijski nacin izvaja-nja gradbenih dei z uporabo sodobnejsih metod gradenj ob uporabi in razvoju obrata za izdelavo gradbenih elementov. Gradbeno dejavnost je treba zdruziti in razvijati v okviru enega mocnega podjetja v obcini. Promet bi moral zagotoviti predvsem hitrejsi in ucinkovitejsi pre-voz potnikov za razvoj turizma in urediti prevozne moznosti obcanov med posameznimi dostopnimi kraji. V trgovini, gostinstvu in obrti je treba nadalje vecati in moderni-zirati kapacitete ter izboljsevati kvaliteto uslug skladno z narasca- jocimi potrebami prebivalstva in gospodarstva. Posebno pozornost je treba posvetiti hitri dograditvi objekta za druzbeno prehrano s sam-skimi sobami v Velenju. 2. Predvideni gospodarski razvoj bo terjal v prihodnjem obdobju na-daljnje mocno povecanje investicij. Njihovo strukturo bo treba usmerjati tako, da bo ustrezala politiki skladnega razvoja proizvodnje in druzbenega standarda. Da bi ustvarili pogoje za hitro povecanje produktivnosti dela, bo potrebno usmerjati nalozbe zlasti za pospeseno mehaniziranj e in avto-matiziranje proizvodnih procesov. Posebno skrb bo treba posvecati po-vecanju uSinkovitosti investicij ter skrajsevanju rokov izgradnje. Pri izbiri investicijskih objektov v okviru panoge naj imajo prednost objekti, ki zagotavljajo ob manjsih nalozbah hitrejsi in vecji uci-nek. To nacelo je treba na temelju smernic za investicijsko politiko dosledno upostevati tako pri razporejanju sredstev gospodarskih orga-nizacij, kot tudi v pogojih svobodnega konkuriranja pri razporeja-nju investicijskih sredstev obcine. 3» Osnova za hitrejsi razvoj proizvajalnih sil mora biti v prihod-nje narascanje produktivnosti dela in izgradnja novih kapacitet. Pro-duktivnost dela v narascanju je tudi pogoj za povecanje osebne potros-nje in druzbenega standarda ter za stabilnost osebnih dohodkov. Za uvajanje moderne tehnike bo potrebnO usposabljanje strokovnih kadrov. Predvidena stopnja porasta proizvodnje in razvo j druzbenih sluzb bosta zahtevala nadaljnje povecanje stevila zaposlenih tako, da se bo socialno-ekonomska struktura prebivalstva se naprej spreminjala v smeri zmanjsevanja krneckega prebivalstva. 4. Predvideno povecanj e proizvodnj e in narodnega dohodka bo omogo-cilo tudi hiter porast osebne potrosnj e in druzbenega standarda. Porast osebne potrosnje se mora vezati na narascanje proizvodnje in produktivnosti dela, kar bo treba upostevati pri razdeljevanju osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah. Pomembna materialna osnova za dvig zivljenjske ravni bo razvijanje in izboljsevanje trgovine, gostinstva, druzbene prehrane, obrti in dru-gih dejavnosti, ki so v neposredni povezavi z osebno potrosnjo prebivalstva. Za izboljsanje osebnega in druzbenega standarda bo posebno pomembna tudi povecana aktivnost stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. Druzbeni Standard se bo razvijal v okvirih in z dosezeno stopnjo razvoja v letih 1957 - 196o. Pretezni dei razpolozljivih sredstev bo treba se vedno vlagati za razvoj stanovanjske 4n komunalne dejavnosti ter solstva in zdravstva. 5. Prihodnji gospodarski razvoj bo zagotovil nadaljnjo krepitev socialis ticnih druzbenih in proizvodnih odnosov in socialisticnih oblik gospodarjenja. Vzpodbudnejsi in svobodnejsi odnosi v razdelitvi dohodka gospodarskih organizacij, ki so predvideni v zveznem perspektivnem planu, bodo povecali materialno zainteresiranost proizvajalcev in ob-cine za hitrejsi razvoj gospodarstva. Razsirjati in krepiti bo treba delavsko samoupravljanje in druzbeno upravij anj e tako, da bodo organi delavskega in druzbenega upravljanja lahko cim popolneje in neposredneje odlocali o ustvarjanju sredstev in o njihovi uporabi za osebno potrosnjo ter za investicije v proizvajal-na sredstva ozirdma za druzbeni Standard. S tem se bosta povacala neposredni interes pa tudi odgovornost delovnih Ijudi, da bo proizvodnja stalno napredovala in da se bodo izboljsevale zivljenjske razmere. Za celotni gospodarski razvoj bo tako izredno pomemben nadaljnji razvoj socialisticnih proizvodnih odnosov, ki se mora kazati v vse vec-ji udelezbi proizvajalcev pri gospodarjenju s podjetji in pri razdelje-vanju ustvarjenih sredstev ter s tem tudi v njihovem vecjem pomenu v komuni. Komuna bo morala postajati vse bolj teritorialno-druzbena skup-nost, kj er bo treba konkretno in v skladu z neposrednimi potrebami splos- nega pomena in z individualnimi interesi odlocati o razdelitvi razpo-lozljivih sredstev na osebno, splosno in investicijsko potrosnjo. V kmetijstvu je treba razvijati nadalje druzbeno proizvodnjo in so-cialisticne druzbene odnose ter s tem krepiti navezovanje zasebnega sektorja na druzbeni sektor. V urbanisticnem pogle{Ju je treba voditi smotrno in ekonomsko poli-tiko celotne bodoce kapitaliie izgradnje in druzbenega standarda v skladu z objektivnimi zno^noetmi. Celotno Salesko dolino je treba enotno urbanisticno urejevati. II. DRUZBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Na temelju dosezenih materialnih in druzbenih pogojev in v skladu z osnovnimi smernicami dyuzbenega plana gospodarskega razvoja FLRJ ter LR Slovenije za razdobje od I96I. do 1965. leta, se v obcini So-stanj predvideva naslednje povecanje druzbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: - v tekocih cenah - v railijonih dinarjev Povprecni porast v % ' 196o_______1965 Indeks 1957-196o 1961-1965 Druzbeni bruto proizvod l4.o44,7 27.949,4 199,o 12,2 19,8 Narodni dohodek 6.385,8 12.771,8 2oo,o 11,1 2o,o Tako povecanje skupne proizvodnje je mogoce predvidevati na podlagi ze dosezene materialne osnove ter stopnje razvoja druzbenih odnosov. Pri tem se racuna, da se bo povecala produktivnost dela predvsem zara-di vzpodbudnega nacina razdeljevanja osebnih dohodkov po ucinku in da bo se nadalje bistvena za bodoci razvoj splosna rast zivljenjske ravni. Poleg tega pa bo v skladu z dosezeno stopnjo gospodarskega razvoja pove-cevanje proizvodnje vse bolj odvisno tudi od obsega in od strukture investici j. Na povecanje druzbenega proizvoda in narodnega dohodka bo vplivala predvsem povecana industrijska proizvodnja. Povprecna letna stopnja porasta druzbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo dosegla skoraj se enkratno povecanje napram doseze-ni stopnji v preteklem obdobju. Zaradi visj e izhodiscne osnove pa bo porast proizvodnje v absolutnem znesku se mnogo vecji. 2. Vzporedno s porastom druzbenega bruto proizvoda se bo tudi narodni dohodek podvojil v primerjavi s prejsnjijn obdobjem. Glede na povecanje stevila prebivalstva od 22.000 v letu 1960 na 27.7oo v letu 1965 bi dosegli naslednje povecanje druzbenega proizvoda in narodnega dohod- ka na prebivalca: Na prebivalca v dinarjih 1960 1965 Indeks Povprecni v % 1957-196o porast 1961-1965 Druzbeni bruto proizvod 638.000 1,000.000 156,4 12,2 12,9 Narodni dohodek 289.000 448,ooo 155,2 7,4 11,4 V prihodnjem obdobju se bo darstva tako, da bi se v letu proizvodu in narodnem dohodku se nadalje 1965 njegov povecal od krepil druzbeni sektor gospo-delez v skupnem druzbenem okoli 93,-2 % na okoli 95 %'• - v tekocih cenah v milijonih dinarjev 196o 1965 Indeks Struktura 196o v % 1965 Druzbeni bruto proizvod l4fo44,7 27.949,4 199,o loo,o loo, 0 druzbeni sektor 13.268,9 26.854,5 2o2,2 94,5 96,1 zasebni sektor 775,8 1.094,9 l4o ,6 5,5 3,9 Narodni dohodek skupaj 6.385,8 12.771,8 2oo,o loo,o loo,o druzbeni sektor 5.933,4 12.119,1 2o5,o 92,9 94,9 zasebni sektor 452,4 652,7 144,4 7,1 5,1 Na povecanje deleza druzbenega sektorja gospodarstva bo vplival pred-vsem porast industrije kot absolutno prevladujoce gospodarske panoge. - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev Struktura v % 196o 1965 Indeks 1960 1965 Narodni dohodek iz kmetijstva skupaj 493,9 745,9 151,2 loo,o loo,o V tem: druzbeni sektor lol,6 175,8 172,6 2o ,6 23,5 zasebni sektor 392,3 57o,l 145,5 79,4 76,5 4. Po posameznih gospodarskih panogah je predviden naslednji porast druzbenega bruto proizvoda: - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev Povprecni porast v % 1960_______1965______Indeks_______I96I-I965_____ Gospodarstvo skupaj 14.o44,7 27.949,4 199,o 19,8 Industrija 11.981,4 24.376,1 2o3,5 2o ,7 Kmetijstvo 773,3 l.l6o,o 15o,o lo ,0 Gradbenistvo 145,2 600,0 413,3 62,6 Trgovina 193,3 295,8 153,o lo ,6 Gostinstvo in turizem 195,6 3H,o 159,3 lo,9 Obrt 6o2,6 922,o 153,o lo,6 Komunalna dejavnost 153,2 284,5 185,7 17,1 Na podlagi takega povecanja proizvodnje in uslug bi se spremenila delezba posameznih gospodarskih panog v skupnem druzbenem bruto proiz-vodu takole /struktura v %/: 1960 1965 Gospodarstvo skupaj loo ,0 loo,o Industrija 85,0 87,0 Kmetijstvo 5,4 Gozdarstvo - - Gradbenistvo 1,3 2,1 Promet - - Trgovina 1,2 Gostinstvo M 1,2 Obrt 4,2 3,3 Ostalo 1,3 1,1 III. INVESTICIJE 1. Temeljna nacela za vlaganje investicijskih sredstev Obseg in struktura investicij sta v obdobju preteklega perspektiv-nega plana vplivala na odpravljanje neskladnosti v gospodarskem in druzbenem razvoju, ki so se pojavljala v prejsnjih letih. Omogocen je bolj skladen in ugoden razvoj vseh gospodarskih dejavnosti, poleg tega pa se je bistveno povecala tudi materialna osnova za napredek druzbenega standarda. Izboljsani sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij ter vse vecji vpliv organov delavskega samoupravljanja na gospodarski razvoj sta ugodno vplivala na obseg in strukturo investicij, kar se je med dru-gim pokazalo v bistvenem izboljsanju ucinkovitosti nalozb. Z zdruzenimi sredstvi gospodarskih organizacij in sredstvi, s katerimi je razpolagal obcinski Ijudski odbor, ceravno so bila ta sredstva minimaIna, se je bistveno vplivalo na skladnejsi razvoj tudi vseh drugih panog izven in-dustrij e. Dosezeni rezultati in pogoji, ki so jih omogocali ter predvideni razvoj proizvodnje in druzbenega standarda, nakazujejo za prihodnj e obdob-je naslednje znacilnosti investicijske dejavnosti: - Predvideni razvoj gospodarstva in druzbenega standarda v obdobju 1961 do 1965 narekuj e ustrezno povecanje investicij, kar pa je utemelje-no samo do tiste mere, ki jo predvideva republiski perspektivni program in skladno s smernicami, s katerimi se zagotavlja nemoten razvoj osebne potrosnje. Glede na neposredno povezanost ter odvisnost gospodarskega razvoja od razvoja druzbenega standarda je potrebno usmerjati investicije tako, da bodo po svoji strukturi ustrezale politiki skladnega razvoja proiz-vodnje in druzbenega standarda. Pri investicijah za nove objekte lahke industri j e, kakor prq, pejcq^trukci ji in pazsiritvi dosedanjih kapacitet je teziti izkljucno aa teti^ da se bo v 1^-teh lahko zaposlila slabsa mos-ka in zenska delovna sila. Z investiranj em v gospodarske panoge bo treba zagotoviti se vecjo skladnost gospodarskega razvoja tako, da zacstajanje posameznih dejavnosti ne bo negativno vplivalo np. razvoj drugih de javnosti in zivljenjske ravni delovnega cloveka. Investicije za druzbeni Standard je treba tudi v bodoce usmerjati predvsem v podrocja, ki so bistvena za zivljenjske pogoje prebivalstva, to je v stanovanjsko in komunalno izgradnjo, za solstvo in zdravstvo. Poleg tega pa se bodo povedala tudi vlaganja v druge dejavnosti druzbe» nega standarda, zlasti tiste, ki so pomembne za nadaljnji gospodarski in druzbeni razvoj , kot so pospeseno usposabljanje strokovnih kadrov, kultura, socialno varstvo in telesna kultura. - Rastoca proizvodnja in pazvoj gospodarskega sistema predvidevata v druzbenem ppogramu LR Slov^nije nadaljnje povecanje sredstev gospodarskih organizacij in komun. Z vecjimi moznostmi bo Ijudski odbor se bolje vplival na skladen razvoj yseh panog in druzbeni Standard. Samostojnost delovnih kolektivov pri odlocanju o uporabi skladov gospodarskih organi zacij je treba nadalje krepiti, da se tako zagotovi cim ucinkovitej-se nalaganje sredstev. Z zdruzevanjem sredstev naj bi se omogocila tudi izvrsitev necjih nalog,, ki so predvidene v perspektivnem programu. Pri zdruSevanju sredstev, ki mora temeljiti samo na neposrednem ekonom-skem interesu gospodarskih. organizacij, je treba zagotoviti, da delovni kolektivi popolnoma samostojno odlocajo. - Da bo zagotovlj ena cim vecja ucinkovitost investicij je potrebno skrbeti v prvi vrsti tako kot doslej, za pripravo dobro proucenih ter ekonomsko in ijehnicno dokumentiranih programov, ki bodo omogocili naj-smotrnejso upobabo razpolozljivih investicijskih sredstev. Prav tako pa bo treba skrbeti za cim hitrejse roke graditve in najhitrejse aktivi-ranje vlozenih sredstev» - Pri izbiri investicijskih objektov je treba dajati prednost tistim, ki zagotavljajo ob manjsih nalozbah hitrejsi in vecji ucinek. V ta namem bo treba dajati prednost rekonstrukcijam in razsiritvam obstojecih podje tij. Pri odlocanju o investiranju je treba upostevati tako potrebe domace-ga trga, kakor tudi moznosti za vecje vkljucevanje nasega gospodarstva v izvoz. - V prihodnje bo tudi treba bolj kot doslej ustvarjati take pogoje, ki naj bi omogocili hitro narascanje produktivnosti dela, Zato bo treba mehanizirati in avtomatizirati proizvodne procese ter uvajati najsodob-nejse dosezke znanosti in tehniKe. Zlasti pri takih investicijah pa bo treba razvijati proizvodne kapacitete tako, da se bo razsirjala koopera-cija in specializacija proizvodnje. - Uspesno nalaganje druzbenih investicijskih sredstev bo mozno le te-daj, ce bodo pri odlocitvah o posameznih nalozbah odlocilni praviloma le ekonomski cinitelji in ce se bo odpravilo vsako nepotrebno administra tivno poseganje v izvajanje investicijske politike. Zato je treba pri od locanju o odobritvi investicijslcih sredstev dosledno upostevati nacela svobodnega konkuriranja. 2. Gbseg in struktura investicij Za predvideni razvoj gospodarstva in druzbenega standarda v letih 1961 do 1965 bi bile potrebne priblizno naslednje investicije v osnovna sredstva: - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev Skupno Povprecno letno 1961-1965 1997-196o 1961-1965 Indeks Skupne investicije 58.061,7 5.660,5 7«6l2,3 2o7,9 - gospodarstvo 52.426,7 2.627,2 6.485,3 246,7 - druzbeni Standard 5.635.0 l.o33,3 1.127,o lo9,l Skupne investicije v osnovna sredstva naj bi se v bodocem obdobju povecale za I06 %, Pri tem naj bi bil porast gospodarskih investicij se skoraj enkrat hitrejsi od porasta investicij za druzbeni Standard. Taksen odnos med vlaganjem v gospodarske in negospodarske investicije je opravicljiv glede na to, ker se predvideva razvoj industrije z vi-sokim organskim sestavom, stevilo zaposlenih pa se bo z novimi kapaci-tetami susilnice in veleplinarne le minimalno povecalo. Fa podlagi predvidevanj zveznega perspektivnega plana bo potrebno v prihodnjem obdobju bistveno povecati vlaganja v obratna sredstva iz skladov gospodarskih organizacij, prav tako pa tudi iz skladov republi-ke, okrajev in obcin. Z ustrezno politiko razporejanja razpolozljivih sredstev na investicij e za osnovna in obratna sredstva naj si gospodar-ske organizacije zagotovijo moznosti zadostne preskrbe proizvodnje z re-produkcijskim materialem oziroma vec jo zalogo in boljsi asortiment bla-ga v trgovini. S smotrnejso uporabo razpolozljivih obratnih sredstev naj bi se pospesilo njihovo obracanje in tudi na tej podlagi omogocil nemo-ten razvoj proizvodnje in blagovnega prometa. Struktura investicij v osnovna sredstva je naslednja: Skupne investicije - gospodarstvo - druzbeni Standard 1957-196o 1961-1965 loo,o loo,o 72,2 85,2 27,8 14,8 V primerjavi z investicijsko potrosnjo v preteklih letih bi se pove-cala vlaganja v vseh gospodarskih panogah, razeti v trgovini in gostin-stvu in sicer: Industrija Kmetijstvo Gradbenistvo Trgovina Gostinstvo Obrt Gospodarske panoge skupaj Struktura investicij pa bi se v menila takole /v odstotkih/: Industrija Kmetijstvo Gradbenistvo Trgovina Gostinstvo Obrt Gospodarske panoge skupaj - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev Povprecno letno 1957-196o 1961-1965 Indeks 2,434,0 6.265,3 257 52,9 72,o 138 2,0 lo ,0 5oo 44,7 38,o 85 72,o 5o,o 7o 21,6 5o,o 232 2.627,2 6.485,3 246,7 primerjavi s prejsnjim obdobjem spre- I957-I960 1961-1965 92,7 96,6 2,o 1,1 0,0 0,1 1,8 0,6 2,7 0,8 0,8 0,8 loo,o loo,o V okviru takega obsega in strukture naj bi se investicijska sredstva v posameznih panogah vlagala predvsem za sledece namene: - V industriji se bodo razpolozljiva sredstva uporabila predvsem za I. fazo izgradnje Energo-kemicnega kombinata, nadaljnjo izgradnjo RLV, re~ konstrukcijo TUS itd. V posamezne industrijske objekte bodo vlozena naslednja sredstva: - v milijonih dinarjev - Povecanje kapacitet RLV od lt5 na 3 milijone ton 5^3»o - Gradnja novega rudnika v Sostanju 3»832,7 - Razvoj dnevnega kopa RLV 3«o99«8 - Gradnja susilnice premoga 3*117*8 - I. faza Energo-kemicnega kombinata 18.000,0 - Rekonstrukcija Tovarne usnja 452,1 - Razsiritev Tovarne gospodinjske opreme "Gorenje" 117*4 - Rekonstrukcija in novogradnja LIK lo2,o - Ostalo 61,9 S k u p a j 31*326,7 - V kmetijstvu so investicije predvidene zlasti za tiste namene in objekte, ki naj bi izboljsali oskrbo potrosniskega sredisca s kmetij-skimi pridelki. Skladno s tem se predvidevajo investicije na Kmetijskem posestvuvSaleku ter za razvoj zivinorej e v okviru kmetijske zadruge. Predvidena je tudi izgradnja vrtnarije s toplovodnim ogrevanjem, za kar bo potrebno 60 milijonov dinarjev. Na Kmetijskem posestvu Salek se v perspektivnem obdobju predvideva sledeca glavna dela: dograditev hleva za 184 glav zivine in ureditev mlekarne, adaptacija hlevov in gospodarskih poslopij, nabava strojev in naprav, nabava 5o glav krav mlekaric, hidromelioracije in ostalo. Kmetijska zadruga bo vlagala svoja sredstva v nabavo strojev in opreme, grad-nj0 in adaptacijo ze zacetih objektov kot so susilnica za hmelj, upravno poslopje v Smartnem ob Paki, garazo itd. S terni nalozbami se bo v glavnem nadaljeval zaceti proces moderniza-cije in nitrejsega povecevanja kmetijske proizvodnje, zlasti v zivinore ji ter pri pridelovanju krme in povrtnin. Poleg tega bodo na razvoj kraetijstva vplivala tudi sredstva, ki bodo vlozena v vodno gospodarstvo in v ostale gospodarske panoge, ki so neposredno pcvezane s kmetijstvom* - V gradoenititvu se predvidevajo povecane investicij e, zlasti za meha-nizacijo gradbenega podjetja tako, da se bo izboljsala njegova tehnicna opremljenost in za razvoj obrata za izdelovanje polraontaznih in montaz-nih elementov iz pepela* - Organizirati j e treoa prevozno podj et je ter vzpostaviti prometne zveze z odaaljenimi dostopnimi kraji v obcini, zgraditi bencinsko cr-palko v Veienju zer urediti sefvisno delavnico za raanjsa popravila mo-tornih vozil. Dokoncati je treba zaceta dela na cesti Velenje-Celje. - Vecja pozornost je potrebna za razvoj ptt prometa, predvsem za sir-j en je avtociatske telefoni je in za modernizaci jo oprerae. V centru Vele- nja je treba urediti prostore za posto in avtomatsko telefonsko centralo. Z investicijami v trgovini bo treba za potrebe trgovine na drobno nadalje graditi nove lokale in urejevati obstojece, da bi tako vskladili trgovinske kapacitete z narascajocim prometom. Hkrati bo treba zgraditi tudi skladisca za potrosno blago♦ V Veienju je treba urediti v centru od-govarjajoco samopostrezno trgovino. - V gostinstvu bo treba nadaljevati z rekonstrukcijo in modernizacijo obstojecih obratov, Vecji gostinski objekt se bo dogradil v Veienju. V njem bo treba urediti prostore za druzbeno prehrano in pa samske sobe. Dokoncalo se bo z nacrtovanj em okolice Velenjskega jezera ter pricelo z izgradnjo objektov, ki bodo v skladu z razmerami v obcini ter v korist razvoja turizma* Adaptacije se bodo izvrsile v Kolodvorski restavraciji v Veienju, ki se bo preuredila v bife, prav tako pa se bodo uredila go-stisca v Sostanju. - V obrti je treba teziti za izgradnjo sodobnih obrtnih obratov, kjer* se bo lahko z boljso mehanizacijo uveljavil industrijski nacin oprav-Ijanja storitev. Povecati bo treba mehanizacijo in razsiriti omrezje specializiranih storitvenih obratov ter povecati kapacitete proizvodne obrti. V to svrho je predvidena ureditev lokalov v Veienju za frizersko in krojasko obrt, pa tudi cevljarska obrt bo uredila za svojo dejavnost soaobne prostore. Nadalje pa je treba razvijati tiste obrtne obrate druzbenega sektor-ja, ki imaj o za to dane pogoje. Da bo mogoce naloge na podrocju obrti izvrsiti, se predvideva 132 >6 povecan j e vlaganj investici j skih sredstev za to panogo. Vzporedno z investicijami za razvoj gospodarstva se bodo povecale tudi investicij e za druzbeni Standard. Pretezni dei razpolozljivih sredstev, to je okoli 75 /° bi se uporabil za stanovanjsko in komunalno dejavnost, pri cemer bo treba dati odgovarjajoc poudarek izgradnji ko-munalnih objektov in naprav» Investicije za razvoj solstva, zdravstva ter telesne kulture bi se nekoliko povecale napram prejsnjemu obdobju. Edino na podrocju kulture bodo znasala sredstva za investicije manj kot v preteklem obdobju. To pa iz razloga, ker je bil v Veienju zgra-jen kulturni dom, za katerega so bila vlozena znatna sredstva. Glede na to naj bi se zlasti povecala vlaganja v objekte„ potrebne za osnovnosolsko izobrazevanje in za strokovno uspcsabljanje kadrov v gospodarstvu kakor tudi vlaganja za dejavnosti, ki so namenj ena mnozic-ni kulturi in prosveti. Na porast negospodarskih investicij znatno vplivajo investicije za drzavno upravo. Tu j e predvidena novogradnja upravne zgradbe cbcine v Velenju. V okviru teh inveisticij se predvidevajo tudi prostori za druz-bene organizacije, banko in zavod za socialno zavarovanje. Za to gradnjo je potrebne cimprej e izdelati investicijski program in potrebne naerte. H gradnji sami pa se bo pristopilo sele takrat, ko se bo nasia moz-r nost koristne uporabe seda-ftje upravne zgradbe v Sostanju in ko se bodo lahko za to gradnjo zagotovila potrebna denarna sredstva brez skode za ostale investicije in za kritje drugih potreb, ki so za druzbeni Standard prebivalcev cbcine veti jega pomena kot pa ta gradnja. Za osnovne dejavnosti druzbenega standarda so predvidena naslednja vlaganja: - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev Skupno Povprecno letno 1961-1965 1^57-1960 1961-1965 Indeks Stancvanjsko-komu-nalna dejavnost 4.25o,o 690,2 850,0 95,5 Kulturno-socialna dejavnost 1.585,0 143,1 277,o 193,6 Druzbeni Standard skupaj 5.635,0 l.o33,3 1.127,o lo9,l Ob upostevanju predvidenega razvoja proizvodnje ter s tem povezanega porasta sredstev gospodarskih organizacij in moznosti uporabe celotne amortizacije, je mogoce pricakovati„ da se bo udelezba sredstev gospodarskih organizacij v skupnih investicijah v osnovna sredstva povecala. Prav tako se bo povecala udelezba gospodarskih organizacij pri investi-ranju v obratna sredstva. • IV. OSEBNA POTROSNJA IN DRUZBENI STANDARD Osebna potrosnja 1. V skladu s predvidenim povecanjem druzbenega proizvoda in na-rodnega dohodka bi se osebna potrosnja povecala skupno za preko 65 na prebivalca pa za 42,5 %■« Skupna osebna potrosnja bi se tako povecala povprecno letno za 13 %, osebna potrosnja na prebivalca pa za 8,5 %. Tako se bo nadalj evala se vedno tendenca hitrega narascanja osebne po-trosnje, ki je bila dosezena v preteklem razdobju s 13,2 %. Ce se uposte-va dosezeno povecanje osebne potrosnje v zadnjih stirih letih ter predvi-deni porast v prihodnjem obdobju, bi v devetih letih dosegli porast osebne potrosnje za 117,8 % oziroma povprecno letno narascanj e za 13,1 %» 2. Realni osebni dohodki v gospodarstvu se bodo povecevali skladno s splosnim porastom produktivnosti dela. Gospodarske organizacije bodo morale v ta namen zagotoviti tako razdelitev ustvarjenih dohodkov, da bo osebni dohodek vsakega posameznika odvisen neposredno od njegovega ucinka pri delu« Tako bo razdeljevanje osebnih dohodkov vzpodbujalo pro-izvajalce k vecji produktivnosti dela in boljsi strokovnosti, kar bo po-goj za predvideni razvoj realnih osebnih dohodkov. Glede na to in v skladu s predvidenim povecanjem proizvodnje ia produktivnosti dela, bi se povprecni realni osebni dohodki v gospodarstvu povecevali povprecno letno za okoli 7,5 %• Ob takem gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu se racuna z ustreznim povecanjem plac tudi v dr-zavni upravi in javnih sluzbah, zlasti ob upostevanju uvajanja nagraje-vanja po ucinku tudi v teh dejavnostih. Porast osebnih dohodkov bo v posamezni gospodarski organizaciji odvisen od dejansko doseze^fa ucinka ter bo lahko tudi vis ji od predvidene-ga povprecja. Prav tako bo vzpodbudnejsi nacin nagrajevanja, ki bo uve-den v drzavni upravi in javnih sluzbah, omogocal vecje razlike v ravni plac v sorazmerju z dosezenimi uspehi pri delu. 3. Tudi osebni dohodki zasebnih proizvajalcev se bodo morali povecati v sorazmerju z dosezenim porastom proizvodnje. V zasebnem sektorju kmetijstva bi se osebna potrosnja na prebivalca povecala s porastom proizvodnje. Povecevanje osebne potrosnje bo odvisno v glavnem od uspehov in obsega kooperacije zasebnih proizvajalcev s socialisticnimi gospo-darskimi organizacijami. 4. Vzporedno z narascanjem osebne potrosnje se bo spreminjala tudi njena struktura. Pricakuje se, da se bo v skupni potrosnji zmanjsal delez prehrambenih proizvodov ob izboljsanju njihove kvalitete, povecal pa se bo delez industrijskih proizvodov, zlasti trajnih potrosnih dobrin ter izdatkov za kulturne potrebe in podobno. 5. Za realizacijo predvidenega razvoja osebne potrosnje in izboljsa-nja zivIjenjskih razmer delovnih Ijudi je potrebno se posebej stremeti za ustreznim razporejanjem razpolozljivih sredstev za osebno potrosnjo in druzbeni Standard v gospodarskih organizacijah. Skrbeti in razvijati je treba tiste dejavnosti, ki neposredno vplivajo na zivljenjske razme-re prebivalstvaJ to so predvsem trgovina, gostinstvo, mnozicna prehrana ter komunalne, prometne in podobne dejavnosti. Velikega pomena pri izboljsevanju zivljenjske ravni bodo tudi stano-vanjske skupnosti in krajevni odbori, ki naj z ustanavljanjem raznih usluznostnih obratov omogocajo racionalnejse izvrsevanje gospodarskih dei ter s tem predvsem razbremenijo zaposlene zene. Druzbeni Standard V razdobju 1961 do 1965 se bo druzbeni Standard se nadalje hitro raz-vijal v skladu s splosnim gospodarskim razvojemo K hitrejsernu, nacrtnej-serau in smotrnejsemu razvoju druzbenega standarda bo bistveno pripomogel nadaljnji proces decentralizacije sredstev, s cimer se bo okrepila ma-terialna osnova komunee Pri vsestranskem in splosnem razvijanju druzbenega standarda je treba se posebej podpirati tiste dejavnostio pri katerih so problemi najbolj pereci. Zato je predvideno najvec sredstev za povecanje solskih prosto-rov, za stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter za zdravstvo» Pri vseh drugih dejavnostiho razen drzavne uprave, ki izjemno zavzema znatna inve-sticijska sredstva, se predvideva taksno vlaganje investicij, ki bo od-govarjalo skladnemu razvoju ostalih panog in omogocalo normalno delova-nje. Za razvoj druzbenega standarda se predvidevajo naslednje investicij-ske nalozbe: - v tekocih cenah - v milijcnih dinarjev Povprecni porast v 1957-1960 1960-1965 Indeks % Stanovanjska dejavnost 2e682cO 3,000,0 118,8 2,4 Komunalna dejavnost 878,8 lo25o ,0 142,6 Solstvo 281,3 5oo,o 178,o 15,6 Kultura 224,5 l6o,o 71,5 3,5 Sport 13o,o - Zdravstvo 66,5 145,o 2l8,o 23,6 Drzavna uprava <*, 45o,o - - S k u p a j 4.133,1 5.635,0 136,6 7,3 V primerjavi z narodnim 2o,0 % , se bodo izdatki za dohodkom, druzbeni ki bo narascal povprecno Standard povecali letno letno za za 5,1 %• Druzbene sluzbe 1» Solstvo Z boljsimi ucnimi metodami, z uporabo sodobnih ucnih sredstev in z zagotovitvijo potrebnih ucnih moci je treba doseci, da bo vecje stevilo ucencev uspesno opravilo osnovno solo. Prav tako bo treba izboljsati po-goje za izvajanje gospodarsko-tehnicne.ga pouka in za izvajanje svobodnih aktivnosti, ki so sestavni dei pouka, s cimer bodo ucenci pridobili vse-stransko, danasnjemu razvoju druzbe ustrezno osnovno izobrazbo. Z>a predvideni prirastek ucencev za priblizno 9oo v petih letih ali okrog l8o letno ter za adaptacijo sol in za zmanjsanje pouka v dveh ozi-roma treh izmenah, bo treba zagotoviti ustrezen solski prostor. V ta na-men je potrebno zgraditi osnovno solo v Velenju, dokoncati osnovno solo v Belih vodah in Smartnem ob Paki, priceti z adaptacijami II. osejnletke v Sostanju, dokoncati I. osnovno solo v Sostanju, sole v Plesivcu, Cir-kovcah, Sentilju in Zavodnji. Potrebno bo poleg tega urediti primerng prostore za sportno dejavnost in prakticni pouk v Ravnah. Pristopiti je potrebno h gradnji pomozne sole za defektno mladino z internatogu Po-sebno skrb je treba posvetiti ureditvi otroskih vrtcev in to v Velenju in Sostanju. Nadoknaditi je treba zamujeno redno vzdrzevanje tudi v vseh ostalih solah /Topolsica, Skorno, Pesje/ in otroskih vrtcih. Za tak razvoj predvsem osnovnih sol so predvidena v razdobju 1961 do 1965 naslednja sredstva: - v railijonih dinaur jev Povprecno letno I957-196o 1961-1965 Indeks Tekoci proracunski izdatki 65.250 149,7 228 Od tega: - osebni 5^.95o 12 0,0 218 - materialni lo .500 21,7 211 - funkcionalni 3.000 8,0 267 Investicije 7o,3oo loo,o 142,8 S k u p a j 138,55o 249,7 l8o Posebno pozornost bo treba v naslednjem obdobju posvecati izvajanju reforme strokovnega izobrazevanja, ki se glede predizobrazbe na$lanja na uspesno dovrseno osnovno solo. V ta namen je treba sedanjo vajensko solo reformirati v strokovno solo, ki bo ustrezala potrebam gospodarskih orga-nizacij in vzporedno potrebnemu razvoju obrti. Solo je treba urediti, da bo strokovno usposabljala poleg rednega narascaja tudi delavce, ki nimajo kvalifikacij, pa so v delovnem razmerju. Resiti je treba tudi vprasanje prostorov za normalno delovanje. V teh solah bo treba v skladu s smernicami resolucije Zvezne Ijudske skupscine o izobrazevanju strokovnih kadrov prilagoditi programe teo-reticnega in prakticnega znanja in dobo trajanja studija potrebam de-lovnega mesta, pri cemer bodo imele velik pomen gospodarske organizaci-je in javne sluzbe. V skladu z razvoj em osnovnih sol in sol druge stopnje bo treba posvetiti vecjo pozornost tudi solam za telesno in dusevno prizadeto mladino. V tem obdobju bo treba v smislu zakona o posebnih solah zajeti cim vecje stevilo prizadete mladine v obvezno osemletno solanje» Potrebna sredstva za razvoj solstva bo treba zagotoviti iz dotacij obcinskega 1judskega odbora, iz obcinskih druzbenih skladov za solstvo in iz dotacij gospodarskih organizacij = V ta namen bo treba iskati tudi krediteo Nagel razvoj gospodarstva in javnih sluzb, razvoj tehnike in uvajanje novih tehnoloskih procesov v proizvodnjo, bodo zahtevali cedalje vec viso-ko kvalificiranih in specializiranih strokovnjakov» Zato bo treba v pri-hodnjem obdobju pospeseno razvijati visoko, visje in srednje solanje„ Predvideva se ustanovitev srednje tehnicne sole z rudarskim, kemijskim elektro in strojnim oddelkom ter fakulteto za rudarstvo in kemijo» Investicijska sredstva, ki so predvidena za solstvo, bodo nalozena predvsem v osnovne sole in sicer: - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev - osemletna sola v ¥elenju 25o - dograditev sole Bele vode lo - dograditev sole Smartno ob Paki 35 - adaptacija sole v Sostanju 45 - ostale sole, adaptacije in oprema l6o S k u p a j 5oo Med solami, ki so nujno potrebne adaptacije, so v prvi vrsti sole v Sostanju, Plesivcu, Cirkovcah, Sentilju, Zavodnji, Pesju, Skornem, Skalah in Topolsicio Prioritetni red adaptacij doloci Svet za solstvo obcinskega 1judskega odbora0 2o KuItura Sredstva na podrocju kulture se bodo vlozila v glavnem za gradnjo kinodvorane v Sostanju in v srediscu Velenja0 Objekt naj bo zasnovan tako, da bo lahko sluzil potrebam vec dejavnostio Poleg t^h dveh glavnih objektov pa se mora dokoncati prosvetni dom v Zavodnji in v Topolsicio Izvrsila se bo adaptacija dvorane za kino-predstave v Smartnem ob Pakie Redno delovan j e in enakomeren razro j je treba zagotoviti vsem obsto-jecim kulturnim ustanovam /zlasti se knjiznicam/o Doseci je treba ustanovitev republiskega rudarskega muzeja v Velenju„ Za razvoj kulturnih dejavnosti se predvidevaj o naslednja sredstva: - v milijonih dinarjev Povprecno 1957-196o letno 1961-1965 Indeks Tekoci proracunski izdatki 0,800 6.000 748 Od tega: - osebni 0,000 2.loo - materialni 0.800 3.9oo 488 Investicije 36.loo 32.ooo 89 S k u p a j 36 0 9oo 44.000 118, Visok porast proracunskih izdatkov za kulturo temelji na vzdrzeva-nju kulturno-prosvetnih objektov. Izdatki se bistveno povecajo za vzdrie-vanje novega kulturnega doma v Velenju in zaradi vzdrzevanja ostalih kul-turnih domov v obcini. 3. Socialno varstvo Socialne sluzbe v komuni je treba se nadalj e razvijati. Pripraviti je potrebno vse za uspesnejse in bolj poglobljeno delo na podrocju social-nega varstva, ker se predvideva nadaljnji prenos zadev strokovnega zna-caja na posebne centre za socialno delo v komunah. Hkrati naj se razvi-jajo tudi socialne sluzbe v stanovanjskih skupnostih in izven ozjega podroc ja socialnega varstva, v solstvu, zdravstvu, sodstvu, socialnem zava-rovanju in v gospodarskih organizacijah. Posebno druzbeno skrb je treba posvetiti preventivni dejavnosti, zla-sti hitrejsemu razvoju varstveno-vzgojnih ustanov v stanovanjskih skupnostih in razvijanju novih oblik za varstvo otrok in mladine. Razen tega bo treba ustanavljati in razvijati socialne servise pri stanovanjskih skupnostih za pomoc druzini» Glede na novi zakon o osnovni soli, ki nalaga solskim odborom skrb za zboljsanje materialnih in drugih pogojev za delo in zivljenje solo-obveznih otrok, je treba se nadalj e skrbeti za poslovanje solskih kuhinj. Solske mlecne kuhinje morajo biti uvedene v vseh solah, stevilo koristni-kov pa naj bo cim vecje. Poleg pravic, ki jih uzivajo borei in invalidi narodnoosvobodilne vojne po zakonitih predpisih, je potrebno razvijati zanje najsirso skrb. Posebne druzbene skrbi naj bodo delezni tisti borei in invalidi narodnoosvobodilne vojne, ki zaradi starosti, slabega zdravja in drugih razlo-gov nimajo dovolj sredstev ali urejenih pogojev za zivljenje /zdravstveno varstvo, stanovanjsko vprasanje in druzbena denarna pomoc/. Borcem in in-validom NOV, ki so zaposleni v gospodarskih organizacijah, se mora v teku petletnega obdobja re siti vprasanje primernega stanovanja in kvalifikacij s strani gospodarskih organizacij. Za cim boljso izvrsitev postavljenih nalog na podrocju socialnega skrb- stva je potrebno: - Ustanoviti v podjetjih sluzbe socialnih delavcev, vkljuciti v ak-tivno delo cim sirsi krog drzavljanov9 ki ze doslej delajo ali pa imajo veselje do dela na tem podrocjuo - Ustanavlj ati taksne obrate industrije6 kjer se bodo lahko zaposle-vale zenske in invalidi» - Urediti sirso re jnisko sluzbOo - Povprecne podpore socialnim podpirancem v obcini je treta zvisati in izplacevati v okviru sprejetega odloka» - V naslednjem planskem razdobju naj bi se pri stalnih podporah in podporah zrtvam fasisticnega nasiija povecal povprecni znesek podpore, - Onemoglim je potrebno v bodoce posvetiti vecjo skrb» Prouciti in urediti je treba Dom pocitka tako9 da bo dejansko sluzil svojemu namenu» Za tako predvideni razvoj socialnega varstva se predvidevajo nasled-nji izdatki: “ v milijonih dinarjev Povprecno letno 1957-196o 1961-1965 Indeks Tekoci proracunski izdatki 14,2 17o3 122 Od tega: - osebni 12 „2 14,5 117 9 7 = materialni 2oO 2,8 l40g0 Investicije - - - S k u p a j 14,2 17o3 122 kc Zdravstvo Glede na dosedanji razvoj zdravstva in glede na potrebe, ki jih na-rekuje izboljsanje zdravstvene sluzbe, posebno pa hitro narascanje pre-bivalstva v industrijskem srediscue bo na podrocju zdravstva v prihod-nj em obdobju tezisce na hitri dograditvi zdravstvenega doma v Velenju, nato pa se novogradnji zdravstvenega doma v Sostanju, Predvideno je» da bodo investicije za gradnjo zdravstvenih domov znasale okoli 145 milijonov dinarjev, Pri gradnji teh objektov se racuna na porast vsega prebivalstva, ker so z razsiritvijo zdravstvenega zavarovanja na kmetij-sko prebivalstvo ter na zasebne poklice zainteresirani pac vsi prebi-valci na dograditvi teh objektov, V Smartnem ob Paki je potrebno ustanoviti sektorsko ambulanto s stal-nim zdravnikom, Za njega je potrebno zagotoviti stanovanje v stavbi, ki se zgradi za potrebe prosvetnih delavcevc. V okviru Bolnice za TBC v Topolsici je dograditi objekt nPlanikan, Za razvoj zdravstvene zascite so predvideni naslednji izdatki: - v milijonih dinarjev Povprecno letno Indeks Tekoci proracunski izdatki 1957-196o 12 o2 1961-1965 12 08 lo5 Od tega: - osebni kok 4A loo - materialni 7 08 8.4 lo7,5 Investicije 22o3 29oO 13 0 S k u p a j 54,5 41,8 121 5« Telesna kultura Telesna kultura postaja vedno vaznejsi in neogibnejsi element re-kreacije in razvedrila prebivalstvao Dobiva pa vedno vecji pomen tudi kot vazno dopolnilo in sredstvo za dviganje delovne storilnosti s temf da krepi telesno pripravljenost in spretnost drzavljanov, 2a nadaljnji razvoj telesne kuIture je treba utrditi delo Sveta za telesno kulturo in posvetiti posebno skrb razvoju telesne vzgoje v so-lah, stanovanjskih skupnostih in gospodarskih organizacijah, Telesno-vzgojne organizacije naj pritegnejo v svoje vrste kar najvecje stevilo mladine in delovnih Ijudio Osnovno telesnovzgojno delo z mladino mora biti zlasti v osnovnih solah, Zato naj se preko Sveta za telesno vzgojo ob sodelovanju s telesnovzgo jnimi cinitelji zagotovijo potrebni gmotni in ostali pogoji za ucinkovitejsi pouk telesne vzgoje v proracuniho Za predvideni razvoj telesne kulture bo potrebno zgraditi se nove ob-jekte, predvsem solska igrisca, ki naj sluzijo solam in telesnovzgojnim organizacijam zlasti za dosego mnozicnosti» Igrisca se naj uredijo pri naslednjih solah: I» in II» osemletni soli v Velenju, skupno solsko ig-risce za obe soli v Sostanju* v Zavodnji, Ravnah, Sentilju, Topolsici, Belih vodah0 Smartnem ob Paki in Pesju; nujno je treba zgraditi telovad-nico pri osnovni soli Smartno ob Paki,pri Ic osnovni soli v Sostanju in Ravnah» V okviru obstojecih sportnih objektov za mnozicen sport v Velenju je treba razvijati izkoriscanj e Velenjskega jezera. Poleg teh objektov bodo zgrajeni tudi nekateri specialni objekti, potrebni za kva-litetne dosezke v telesni kuIturi, zlasti v sportu» Izgradnjo telesnovzgojnih objektov in sredisc je treba tesno poveza-ti s turisticnimi interesi nasega podrocja in s tem ustvarjati vsaj del-no ekonomsko osnovo za njihovo izkoriscan je <> Pristopiti je treba h gradnji letnega kopaluspa v Sosta&ju in h -graslnji zimskega plavalnega bazena s te-lovadnico v Velenju» Z>a predvideni razvoj telesne kulture bo potrebno vloziti v razdobju 1961 do 1965 okoli 13o milijonov dinarjev investicijskih sredstev0 Pri tem se racuna v najvecji meri na delovne akcije predvsem mladineo Stanovanjska izgradnja in komunalna dejavnost 10 Stanovan.jska izgradn.ja Skladno z razvojem gospodarstva v prihodnjem obdobju bo treba se na-prej intenzivno razvijati stanovanjsko izgradnjo e da bo omogocen nadalj-nji vzpon proizvodnje 0 V glavnem se predvideva stanovanjska izgradnja ob objektivni in realni orientaclji v Velenju, kjer se naj urejuje cim hi-treje komunikacije za vsestransko druzbeno zivljenje prebivalcev nase komune» V srediscu Velenja je treba zgraditi upravno-politioni centera ki bo sluzil za bodoci teritorialno-komunalni razvoj® Poleg druzbenih sred-stev za stanovanjsko izgradnjo se predvideva, da se bodo v tem obdobju sredstva drzavljanov najmanj podvojilag ker so se v stanovanjsko reformo povecali interesi in moznosti delovnih Ijudi za vecjo sodelovanje pri stanovanjski izgradnji0 Da se stanovanjsko vprasanje ne bi se bolj poostrilo9 bi se moraio zgraditi v naslednjih petih letib najmanj l03oo stanovanj9 za kar bo potrebno vloziti preko 3oOOO milijonov dinarjev0 Da bi racionalizirali stanovanjsko graditev, je treba cimprej modernizirati in usposobiti obrat za izdelavo gradbenih elementov iz pepela in osvojiti tipizacijo in standardizacij 0 gradbenih elementov0 To bo pospesevalo stanovanjsko graditev in znizalo gradbene stroske0 Investitorji in projektanske orga-nizacije moraj0 posvetiti poeebno skrb izdelavi racionalnih projektov, pri katerih je treba predvidevati uporabo tipiziranih in prefabricira-nih gradbenih elementov, ki se naj izdelajo v domacem obratu„ Pri pro-jektiranju v novih stanovanjskih objektih je treba upostevati predpise o modularni koordinaciji ter uporabljati osvojene standarde za posamez-ne gradbene elemente» Upostevati je treba vse izkusnje, pridobljene v dosedanji izgradnji Velenja, Stanovanjsko izgradnjo je treba izvajati na vecjem gradbiscu po racionalnih zazidalnih nacrtih, izvajanje dei pa je treba casovno vsklaje-vati z razpolozljivimi gradbenimi in obrtniSkimi kapacitetami. Stremeti je treba za tem, da se vsa obrtna dela izvrsijo po obrtnih podjetjih iz tukajsnjega obmocja, le-ta pa morajo bitisposobna, da bodo ta dela 0pravi la v rokih in ob konkurencnih cenah, V okviru sklada za zidanje stanovanjskih his naj se osnuje zavod, ki bo v bodoce skrbel za najracionalnejse trosenje sredstev v stanovanjski izgradnji in posloval v okvim zakona, V obcinskem merilu je treba spri-co izredno intenzivne izgradnje zaceti formirati tudi projektantsko organizacijo, ki bi irnela predvsem nalogo, da ob uporabi gradbenega ma-' teriala, ki ga proizvajajo obcinska podjetja, projektira in skrbi za cim cenejso stanovanjsko, komunalno in kapitalno gradnjo. 2. Komunalna de.javaost Za izgradnjo in dopolnitev potrebnih komunalnih naprav„ ki jik terja hiter razvoj mesta Velenja, pa tudi Sostanja, predvsem pa stanovanjska izgradnja, se predvidevajo za razdobje 1961 do 1965 pove cana investicij-ska vlaganja, ki naj bi znasala okoli 1.2oo milijonov dinarj ev, Vlaganja v komunalno dejavnost naj se usmerjajo predvsem v izgradnjo vodovodnih, kanalizacijskih in cistilnih naprav0 v sodobno ureditev mest-nega cestnega omrezja, v razsiritev razdelilnega elektricnega omrezja, v javno razsvetljavo in zelenice* Potrebno je zgraditi zimski bazen v Velenju, v Sostanju pa letni kopalni bazen. V Velenju je treba nadalje razsiriti mrezo toplovodnega ogrevanja tudi na gornji predel, kjer ta mreza se ni razvita. V naslednjih letih je treba priceti z gradnjo nove toplarne v okviru Energo-kemicnega kombinata, ki bi s toplovodno energijo v celoti oskrbo-val industrijski bazen. Za vzdrzevanje in upravljanje komunalnih naprav je treba ustanoviti komunalno podjetje ali zavod za komunalno dejavnost„ ki bo imel status upravljalca vseh komunalnih objektov v obcini. Preko tega zavoda ali pod-jetja bo obcinski Hjudski odbor upravljal z vsemi komunalnimi objekti. V ta namen se naj izdela podrobni program razvoja skupno s podjetji, ki opravljajo naloge na podrocju komunalne dejavnosti„ s stanovanjskimi skupnostmi, krajevnimi odbori in drzavljani. Ta program je treba potem tudi dosledno izvajati. Komunalne organizacije bodo za svoje usluge in proizvode postopoma uvajale eene na ekonomskin osnovah in po nacelih s amo finan ciran j a tako* da se bodo, kjer je to utemeljeno, stroski prenasali na koristnike uslug. Razvoj ekonomskih odnosov med komunalnimi podjetji in potrosniki bo kre-pil delavsko samoupravljanje ter prispeval k hitrejsi izgradnji komunalnih naprav v skladu s potrebami prebivalstva. Izboljsati je treba stanje pozarne varnosti v obcini tako, da se bo za gasilska drustva v vec jih naseljih nabavila vsa potrebna oprema, tako da bodo lahko ucinkovito posredovala v slucaju potrebe. Drzavna uprava V skladu z nasim druzbenim razvoj em se bo tudi v prihodnje vecal po-men obcinskih Ijudskih odborov. Posvecati je treba skrb strokovnemu us-posabljanju usluzbencev obcinskega 1judskega odbora in skrbeti za dober usluzbenski kader. Za opravljanje dela je treba uvesti boljso organiza-cijo dela in mehanizacijo ter razvijati vzpodbudni nacin nagrajevanja. V zvezi s tem je treba skrbeti tudi za boljso prostorno razmestitev sluzb in organov Ijudskega odbora. V ta namen je treba pristopiti k projektiranju in gradnji upravne zgradbe, ki bo odgovarjala prihodnjemu razvoju komunalnega sistema. Vzpo-redno s tem je potrebno resevati tudi prostore za druzbene organizacije, V perspektivnem obdobju se predvideva tudi financiranje sodisca in katastra iz obcinskega proracuna» Stevilno stanje sistemiziranih mest se v merilu obcinskega Ijudskega odbora ne bo povecalog razen v primeru prenosa novih pristojnosti na komu no in eventualnega povecanja zaradi porasta stevila prebivalstva« Vse operativne posle je treba prenesti na ze obstoje ce ustanove oziro-ma ustanoviti je treba zavode„ ki bodo vodili politiko na podrocju stano-vanjske izgradnje, komunalnih dejavnostih in slicno0 Teziti je k temu9 da se operativne strokovne sluzbe v bodoce organizirajo v samostojne za-vode o Vo ZAPOSIiENOST0 PRODUKTIVNOST IN KADRI Zaposlenost Na podlagi predvidenega porasta proizvodnje in razvoja druzbenih sluzb ter drzavne uprave in ob upostevanju nadaljnjega narascanja produktivno- sti dela0 bi se stevilo zaposlenih v druzbenem sektorju v letih 1961 do 1965 povecaic skupno za okoli 2<> 44o oseb ali povprecno za 488 na leto. Ta ko bi se skupno stevilo zaposlenih povecalo povprecno letno zs. 8 „3 % letno„ Za dos ego te proizvodnje je potrebno vloziti se 3^692,8 milijonov din, od tega 3»o9998 milijonov din za povecanje proizvodnje iz dnevnega kopa. Da bo v prihodnjih letih omogoceno kontinuirano narascanje proizvod-nje v skladu z narascajocimi potrebami in ker so investicijska dela za odpiranje novih proizvodnih kapacitet dolgotrajna9 je predviden zacetek gradnje novega rudnika v Sostanju s koncno kapaciteto 2,5 milijona ton. Ta objekt bo predvideno dograjen v naslednjih 12 letih„ Za izgradnjo novega rudnika se predvideva v tem petletnem obdobju 5.832,7 milijonov dinarjev» Za tako obsezno povecanje proizvodn je in nadaljnje kapitalne izgrad- nje je potrebno zgraditi samo za potrebe RL Velenje okrog 800 stanovaaj v prihodnjih petih letih0 ker v nasprotnem primeru ne bo zagotovljeno potrebno stevilo zaposleniho Da bo mogoce opraviti naloge na podrocju stanovanjske graditve„ bo mo-ral Rudnik lignita Velenje skupno z obcinskim 1judskim odborom urediti vse potrebno, da bo stanovanjska izgradnja cim cenejsa, pri tem pa upostevati objektivne potrebe prihodnjega razvoja in potrebe prebivalstva» Povecevanje proizvodnje premoga in njegovo nadaljnjo predelavo omogo-cajo zaloge lignita, ki so ocenjene okrog 7oo milijonov ton. Na osnovi objektivnih pogojev in glede na dosedanje zaostajanje razvoja kemicne industrije v Jugoslaviji kakor tudi V Sloveniji, je razvoj te in-dustrije v zveznem in republiskem perspektivnem programu mocno poudarj en. V okviru nase obcine se predvideva izgradnja Energo-kemicnega kombinata, ki bo najmodernejsi objekt bodoce industrijske izgradnje v Sloveniji. Su-sil in vplinjeval bo lignit ter dobavljal plin po piinovodih v industrij-ska sredisca Slovenije9 strajiski proizvodi pa se bodo uporabljali za sin-tezo dusicnih gnojil s skupno kolicino 187.000 ton apnenega amonijevega so litra, 36.000 ton amonsulfata in 29.000 ton secnine. Secnina bo tudi ena od osnovnih surovin za sintezo umetnih smol in lepil. V obdobju do leta 1965 so predvidena dela na izgradnji susilnice lignita, plinarne in plino-vodov. Za izgradnjo teh objektcv bo potrebno V tem petletnem obdobju investi-rati 21.117g8 milijonov dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena z inozem-skim kreditom, znaten delez pa bodo morali prispevati nasi kolektivi RL7, TES in TEV, ki so se kot investitorji posiovnega zdruzenja pristopili k iz vajanju t'e velike naloge. Naloga, ki jo bo med drugimi resevalo to zdruzenje skupno z ostalimi soinvestitorji, je napeljava plinovodov do potrosnikov po vsej Sloveniji. Prvi plin se predvideva iz dveh generatorjev v jeseni leta 1964, med-tem ko bo spomladi leta 1965 veleplinarna ze v polnem pogonu. Susilnica premoga bo v prvi fazi izgradnje tega kombinata delala za potrebe vplinjevanja premoga. Rekonstruirana Termoelektrarna Velenje bo sluzila za razvoj Energo-kemicnega kombinata in za ogrevanje vseh drugih objektov in stanovanj v koncentriranem industrijskem bazenu. Termoelektrarna Sostani je v letu 1960 koncala z izgradnjo II. faze, s cimer se je njena zmogljivost povecala na 135 MW. V obdobju I96I-I965 ni predvidenih vecjih investicijskih vlaganj. Proizvodnja TE Sostanj bo v naslednjih letih znasala okrog 74o.ooo MWh, pri cemer bo zaposlenih okrog 24o delavcev in usluzbeneev. Predvideno je, da bi se produktivnost v tem podjetju povecala za 36,7 % oziroma za 7,3 % povprecno letno. V tem obdobju je treba pripraviti studije za nadaljnje povecanje proizvodn je elektricne energije z izgradnjo novih ene do dveh faz, ki bi namesto premoga uporabljale plin kot pogonsko sredstvo. Tovarna gospodin.iske opreme "Goren.je" predvideva, da se bo vrednost proizvodnje do leta 1965 povecala od 735 milijonov na okrog 2eooo mili-jonov ali za 172 %0 V okviru tega podjetja se razvija tudi obrat orod-jarne„ ki bo v svoji prvi fazi sluzil izkljucno za potrebe tovarne, v perspektivi pa bo sluzil mnogo sirsemu podrocju» Izkoriscanje zelenega kamna kot okrasnega kamna e e bo se nadalje po-vecevaloo Potrebno je izvrsiti raziskave zalog in moznosti blokovnega pridobivanja. Izkoristiti je treba v najvecji meri moznost izvozao Prizadevati si je treba za zdruzitev obrata Tovarne gospodinjske o-preme "Gorenje" in Apnenice v Smartnem ob Paki9 ki pridobivata z-elen kamen in apnenec o Glede na sedanje potrebe po gradbenem materialu je treba ugotoviti najboljse pogoje y obcini za pridobivanje in predelavo apnenca» Po obsto jecih trenutnih in perspektivnih potrebah se za nadaljnjo izgradnjo v okviru obcine predvideva okrog 60 ton zganega in hidriranega apna dnevnoo S tem bi bile krite potrebe v industriji gradbenega materiala in v gradbenistvuo Predvideva se potreba po zgraditvi apnenice z napravami za hidriranje. "Galanterija!> v Sostanju predvideva, da se bo prcizvodnja povecala od sedanjih '193 milijonov vrednosti druzbenega bruto proizvoda na 646 milijonov din v letu 1965» Proizvoda j a bi se s tem povecala za 234- % glede na leto 19600 To pevecanje predvideva podjetje doseci v obstojecem. obra-tu gumbarne in v o.bratu za izdelovanje pohistvenega okovja0 Predvsem v gumbarni je mozno preiti8 kar se tudi predvideva^ na avtomatizacijo pro-izvodnje, Podjetje ima predvideno nabavo strojev za izdelovanje pohistvenega okovjao Narodni dohodek na enega zaposlenega se bo dvignil od 73ooOOo v letu 1960 na 19755oOOO« Stevilo zaposlenih se bo dvignilo le za 22 novih delavcev» Tu bi bilo mogoce zaposliti tudi vecje stevilo de-lovnih invalidov ob manjsih investicijskih nalozbah« StoriInost dela se bo s terni rezultati znatno povecala in sic er kar za l4o % v petih letih. Poleg teh nalog, ki jih je kolektiv prevzel in za katere realizacijo je potrebno okrog 25 milijonov din investicijske nalozbe9 bo podjetje izdelalo program za nove proizvode iz kemicne industrijSp ki bodo mnogo hitreje dvignili realizacijo in dohodek v tem podjetjuo Z izvrsitvijo teh dodatnih nalog9 bo mogoce povecati stevilo zaposlenih6 predvsem zensk, kar bo ugodno vpiivalo na ta perec problemc Predvsem pa je treba z razvojem pohitetic ker so sedaj najbolj ugodni pogoji za razvoj te industri je » Prihodnji razvoj je vezati na predvidene polproizvode in stran-ske produkte Veleplinarne in kemicne industrije v okviru Energo-kemicne-ga kombinata» Tudi Lesno industrijski kornbinat v Sostanju predvideva znatno poveca-nje industrijske proizvodnj 6« Povecanje v 5 letih bo doseglo 78 %° Vrednost bruto proizvoda se bo s tem povzpela na okrog 600 milijonov dinar-jev, stevilo zaposlenih pa se bo povecalo za 3o <> Dosezene proizvodne re-zultate bo podjetje doseglo predvsem z izvrsenimi rekonstrukcijami ob- ratov lesne volne osiroma z novogradnjo obrata za izdelovanje gradbenih montaznih plosc. Za izvedbo tega programa so potrebna investicijska vlaganja v visini lo2 milijonov dinarjev. V prihodnjem razvoju tega podjetja si je treba prizadevati, da se vsi obrati zdruzijo na enem prostoru, kakor tudi, da se zdruzijo obstojece kapaditete lesne predelave v obcini - predvsem Sostanja in Velenja, ker bd le tako omogocen hitrejsi napredek. Tovarna usn.ja v Sostan.jvt je v rekonstrukciji kromovega oddelka. Dela namerava pospesiti in delno nadoknaditi zamujeno ter omogociti hitrej-si razvoj tega podjetja v prihodnje. V dosedanjih prostorih kromovega oddelka pa nameravajo urediti obrat usnjarske konfekcije in zgraditi oziroma adaptirati potrebne skladiscne prostore. Z izvrsenimi investicijami se bo druzbeni bruto proizvod povecal od 2.676 milijonov leta 1960 na 3=662 milijonov leta 1965 ali za 35 % v petih letih, narodni dohodek na enega zaposlenega pa od 769.453 v letu 1960 na 1,161.737 din. Storilnost dela se bi povecala za okrog lo % letno. Za predvidena dela bo potrebno se 452 milijonov dinarjev investicij-skih sredstev. Sredstva za adaptacijo kromovega oddelka so bila ze odo-brena v letu I960, medtem ko racuna kolektiv pri ostalih delih na last-na sredstva. Za predvideno povecanje proizvodnje so potrebna mnogo vecja obratna sredstva zaradi specificnih pogojev pri nabavljanju koz iz uvoza in proizvodnega procesa samega. V kolikor podjetje ne bi uspelo povecati obratnih sredstev za cca 5do milijonov din, bo to povecanje proizvodnje ostalo v vecji meri nerealizirano. Kolektiv Tovarne usnja v Sostanju bo poleg zacetih in predvidenih rekonstrukcij ter novogradgnj moral pohiteti tudi z rekonstrukcijo vseh ostalih obratov. Mnogo vecjo skrb bo moral kolektiv v prihodnje posvecati tudi rese-vanju stanovanjskega vprasanja ter pomagati komuni pri resevanju ostalih potreb. 4. Zaposlenost in produktivnost_dela Stevilo zaposlenih bi se povecalo od 4.196 v letu 1960 na 6.127 v letu 1965, odnosno za 46 %. Povprecno bi naras calo stevilo zaposlenih v tem obdobju za 9»2 % na leto, medtem ko se je v obdobju 1957 do 1960 povecevalo za 6,1 % na leto. Forast stevila zaposlenih bi bil v prihodnjem obdobju se hitrejsi vkljub hitrejsemu povecevanju produktivnosti dela. V letih i957 do 1960 je narascala produktivnost dela povprecno za 6,2 % na leto, v razdobju 1961 do 1965 pa bi se lahko doseglo povecanje za 8,2 % na leto. zagotovitev nadaljnjega hitrega razvoja industrijske proizvodnje ter skladnega razvoja ostalih gospodarskih panog pa bo potrebno posve-cati usposablj anju strokovnega kadra a e vec skrbi kot doslej. Rastoce kapacitete vseh vrst strokovnih sol bodo v pogojih spremenje-nega sistema vzgoje strokovnih. kadrov sic er omogocil.e priliv strokovne-ga kadra, vendar bodo morale za pridobivanje novega strokovne ,a kadra se naualje skrbeti gospodarske organizacije same. Poleg predvidenih rekonstrukcij in novogradenj, ki bodo z moderniza-cijo tehnoloskih procesov znatno vplivale na povecanje produktivnosti dela, bo tudi izboljsanje strokovne usposobljenosti v odlocilni meri vplivalo na nadaljnji porast produktivnosti. V zvezi s tem bo treba se nadalje razvijati nagrajevanje po ucinku in obracunavanje po ekonomskih enotah, ki je zlasti v zadnjih letih mnogo prispevalo k povecevanju pro-duktivnosti dela. Stimulativnejse oblike nagraj evanja ne bodo vzpodbu-jale samo neposrednih proizvajalcev, temvec .bodo vplivale tudi na boljso organizacxjo', boljse izkoriscanje proizvajalnih zmogljivosti ter smotr-nejse izkoriscanje casa in materiala. Za razvoj produktivnosti dela bi morali se posebno skrbeti organi de-lavskega samoupravljanja, ker sta od tega neposredno odvisna tako porast osebne potrosnje proizvajalcev kot tudi hitrejsi razvoj gospodarstva in druzbenega standarda na podrocju komune. IX. PIEXIJSTVO 1. _Razyo^ne smernice Ultri razvoj induatrije v obbini in v ; orednu izredno i ita o nmv •:«-nje prebivnlstva predveem v industrijskem Rredinru tei nalog-a, da iz-boljsamo preskrbo teh prebivalcev e kmetijskimi ppidelki, v kolikor so dani objektivni ppgoji na teritor ju nase obline, |oetavljajo I mtijotvu zelo reahe naloge. Dosedanj e izkusnje kazejo, da se lahko tudi kmetij-ska proizvodnja pospeseno razvija. Razvoj krnetijstva bo v prihodnje temeljil na zdruzeni velik.i kmeti j -ski zadrugi in Kmetijskem gospodarstvu Salek. Te moene kmetijske organizacije bodo morale prizadevati, da bodo sposobne s sodobno thniko in znanstvenimi dognanji or- mizirati druibeui proces dela in cia bodo z intenzivnejsim razvijanjem proizvodnega sodelov .nja zasgbnei i sektorja z uruzhenirc sektorjem kmetijske proizvodnje doeegle hitro nar. caaje proizvodnje. - Kraetijako posestvo in zadruzna organizacija naj bi «postsia odlo-cilen faktor v kmetij ski proizvodnji in na trgu. Za to je potrebno iz~ , o;j olnjevati organizacijo dela, po spes e vati proizvodn jo , povecevati produkfcivnost dela ter skrbeti za zaanjsanje proizvodnih stroskov. - Z investicijsko politiko in drugimi ukrepi bo treba zagotoviti tak razvoj socialisticnih gospodarstev, da bodo mogla cimbolj uspesno in racionalno izkoriscati vse rezerve za povecanje proizvodnje. - Kmetijsko posestvo in kmetijska zadruga naj postaneta sredisce za zbiranje zemljiscki prihaja jo v promet „ zaradi spreminjan ja socialno-ekonomske strukture na vasic Med Socialisticnimi proizvodnimi organizacijami in zasebnimi kmecki-mi gospodarstvi je treba razvijati take ekonomske odnose, ki bodo usmer-jali zasebne proizvajalce k moderni proizvodnji„ V ta namen je treba razvijati kooperacijc kot sestavni dei naporov za vecjo proizvodnjo s vecje donose in vecjo produktivnost dela. Kmetu je treba pomagati, da dosezd na svbjem gospodarstvu v danih pogojih kar najvecjo proizvodnjo in si zagotovi primeren zivljenjski Standard. Zato je treba skrbeti, da bodo tu di zasebna gospodarstva proizva jala za trg vec kakor do seda j*. - Nagre. j evan j e po ucinku bo treba razvijati v vseh kmetijskih organi zacijah ter ga vezati na dosezene donose in na skupen uspeh poslova-nja in tako doseci, da se sedanji, razmeroma nizek osebni doliodek na kmetijskih posestvih cimbolj pribliza ravni osebnega dohodka, ki ga do-sega industrijski deiavec. - Da se bo kmetijstvo hitro razvijalo, bo treba skrbeti za^.izobraze-vanje kadrov ter pri tem se naprej uvajati in izpopolnjevati razne obli-ke izvensolskega izobrazevanja4 ki bodo z modernizacijo proizvodnj e ved-no bolj prerascale v stalen sistem. 20 tiocialisticna preobrazba v kmetijstvu Moderna kmetijska proizvodnja se lahko razvija le v oblikah soci-alisticno organizirane velike proizvodnje, ki temelji na sodobnih proizva jalnih sredstvih. Ha malih in razdrobljenih parcelah ni mogoce pol-no izKoriscati teh sredstev niti ni mogoce ekonomicno obdelovati zemlje in racionalno organizirati proizvodnje. Zato je zdruzevanje kmetijskih zemljisc, ki je pogoj za uporaoo sodobne tehnike, eno osrednjih vpra-sanj razvoja socialisticnih druzbenih odnosov na vasi. Zaradi tega bo v naslednjem obdobju posebno pomembno nadaljnje razsirjanj e zemljiskih kapacitet kmetijskega posestva in kmetij ske zadruge s kar bi lahko do-segli predvsem z dolgorocnim zakupom privatnih zemljisc. Druzbena zemljisca '00 ponekod mozno siriti tudi na ravninskih zamo-cvirjenih povrsinah» ki bi jih bilo mogoce s hidro ~ in agromeliora-cijami spremeniti v obdelovalne povrsine. Kmetijsko gospodarstvo ima okrog So ha zamocvirjenih povrsin, ta bi se lahko hitro osusila v glavnem z razmeroma majhnimi sredstvi in tako prispevala k razsiritvi in intenzifikaciji krmne osnove . Z najemanjem in odkupom zemlje se predvideva, da bi se lahko poveca-le zemljiske povrsine na druzbenem posestvu in na ekonomijah kmetijske zadruge za okoli loo ha obdelovalne povrsine. Rovozajetih zemljisc v druzbenem sektorju pa ne bo mogoce v celoti prikljucitA obstojecim kmetijskim organizacijam« Zato bi se morali usta-navljati novi gospodarski obrati, ki bodo temeljili na ekstenzivni, to-da rentabilni proizvodnji. V zvezi s tem se predvideva, da bo irnela kmetijska zadruga vec obratov, ki bodo vezani na zadrugo ali na poslov-no enoto. Poleg tega se racuna tudi z delnim povecanj em obsega zadruznega so-delovanja z individualnimi proizvajalci8 in to v vseh mogocih oblikah v zivinoreji in poljedelstvuv Tako bi do leta 1965 zajeli v kooperaciji okoli 1.55o ha obdelovalne zemlje, to je 31<.2 % skupne obdelovalne zem-1j e v obcini. Kljub temu, da so dosedanj e izkusnj e pokazale, da je v kooperacijsiii proizvodnji dala nova tehnologija pomembne proizvodne ucinke, predvsem v poljedelstvu, pa se v prihodnj e manjsajo kooperacij-aske povrsine. Vzrok je predvsem v intenzivni stanovanjski in industrij-ski gradnji v ravninskem podrocju in v ugrezanju zemljisc po odkopu premoga. Se bolj kot doslej pa bo treba upostevati v kooperaciji ekonom-ske interese in izboljsevati strokovnost pri izvajanju tehnicnih ukrepov Da bi uveljavili na zakljucenih podrocjih, kjer so ze dani materialni in organizacijski pogoji„ posamezne ali kompleksnejse agrotehnicne ukre-pe na visji ravni, naj se strogo izvaja odlok o minima!nih agrotehnic-nih ukrepih, ki ga je sprejel Obcinski Ijudski odbor Sostanj« Tako bo mogoce izpolniti v kmetijstvu dve osnovni nalogi: podpreti zivinorejsko proizvodnjo in dati kar najvec poljskih pridelkov za nepo-sredno potrosnjo. V proizvodnem sodelovanju naj bo v tesni povezavi s poljedelstvom tezisce na zivinorejski proizvodnji8 kj er bo treba s so-dobnimi nacini reje ter z boljsimi nacini krmljenja izkoristi velike moznosti za povecanje proizvodnje mesa, mleka, jajc „ plemenske zivine in podobno, Uvajanje dobrih pasemskih zivali, osemenjevanje, selekci-ja, doba kakovostnih mocnih krmil in posredovanj e zootehnicne strokov-ne sluzbe naj postanejo osnovni nacini za vkljucitev rejcev v zadruzno proizvodnjoc Programi za kooperacije pa bi morali biti izdelani tako„ da bodo ustrezali krajevnim razmeram. V sadjarstvu bi se proizvodno sodelovanje vezalo zlasti na programe asanacij, ki jih bo potrebno dosledno izvajati, da bi se izboljsale se= danje razmere in da bi se dosegel z razmeroma majhnimi sredstvi znatno vecji in stalnejsi prideldc sadja. Kmetijska zadruga in kmetijsko gospo-darstvo morata pri tem aktivno sodelovati v procesu proizvodnje. Kmetijske organizacij e bodo morale imeti sposobne strokovne kadre„ da bodo dosegle vecj e uspehe pri lastni proizvodnji in v kooperaciji. Na kmetijskem gospodarstvu bo treba povecati skrb za stanovanja, s cimer bo mozno doseci vecjo stalnost strokovne delovne sile. Kmetijsko gospodarstvo bo lazje resevalo stanovanjske probieme, ce bo pridobivalo delavce iz neposredne okolice, razen tega pa se bo z uvajanjem mehani-zacije in avtomatizacije sorazmerno zmanjsevalo stevilo zaposlenih« 3. Razvoj kmetijske_proizvodnje Pricakuje se, da se '00 v letih 1960 do 1965 fizicni obseg skupne kmetijske proizvodnje povecal za 52,7 % ali povprecno letno za lo,5 %• Po posameznih sektorjih bi se razvijala proizvodnja takole: Indeks 1965/196o Povprecni porast v % Kmetijstvo skupaj 152,7 lo,5 V tem: organizirana proizvodnja l84,o 16,8 - kmetijska posestva 2oo, 0 2o ,0 - kooperacija 1^0,0 8,0 Tezisce razvoja kmetijske proizvodnje bo na druzbenem posestvu in na proizvodnji v kooperaciji. Predvideva se predvsem hiter razvoj zivinore je, ki ga narekuj ej 0 ugodni naravni pogoji ter potrebe po preskrbi z mlekom in mesnimi izdelki na nasem podrocju ob upostevanju sprememb, ki se pricakuj ej 0 v strukturi prehrane prebivalstvao Po posameznih stro kah bi se fizicni obseg proizvodnje poveceval takole: Indeks 1965/196o Povprecni porast v % Poljedelstvo 155,0 7 Sadjarstvo 142,5 8,5 Zivinoreja l6o,o 12 Kmetijstvo skupaj 152,7 lo,5 Pol.jedelstvo 1. Glede na to, da se bo spremenila tehnicna opremlj enost in da se bo uporaba sodobnih sredstev osredotocila v druzbenem sektorju, bi se morala pospesiti poljedelska proizvodnja, zlasti kvalitetne krme, ki je osnova za veliko povecanje zivinorejske proizvodnje c 2. Intenzivna zivinorejska proizvodnja zahteva, da se poljedelska proizvodnja preusmeri v pridelovanje vec jih kolicin voluminozne krme, v potrebne kolicine stelje in v kar naj vec skrobnih in beljakovinskih koncentr^tov. Razen tega je treba obdrzati tudi proizvodnjo industrij-skih rastlin. Povrsine pod krmilnih rastlin se bodo povecale in bo zato treba neko-liko zmanjsati delez strnih zit in koruze, medtem ko bi pridelovanje krompirja ostalo priblizno na enakih povrsinah kot sedaj« Pri zitu bi se mocno zmanjsale povrsine rzi in sorzic zaradi pre- usmeritve v zivinorejo» Zaradi velikih potreb v zivinoreji je treba pove-cati predvsem setvene povrsine ozimnega krmnega jecmena; sedanji, raz-meroma slab pridelek, pa je treba izboljsati. Za pridelovanje koruznega zrnja zahtevajo manj ugodni ekoioski pogoji zmanjsanje povrsin koruze. Med krmnimi rastlinazai, ki na j bi zavzemale cetrtino vseh n jiv-skih povrsin, na druzbenih posestvih pa celo bo %, oodo najbolj razsirje-ne razne vrste detelje in travno-deteljne mesanice. Pomemono Di se v druzbenem seKtorju povecale setvene povrsine Koruze za silazo. Pri industrijskih rastxxnah bo najvecji poudarek na pridelovanju hmelja. Pri bmelju bi zadrzalx obseg povrsin, ki so bile dosexene v letu 1959, nasade pa bi oonavljali samo v obsegu amortiziranih hmeljisc. Proizvodnjo vrtnin bo potrebno povecati tako, da do prilagojena po-trebam domacega trga. Pridelovati bo treba zlasti razlicne vrste zgodnje zelenjave. V druzbenem sektorju naj bi se hitreje razvijala tudi vrtnar-ska proizvodnja. Za realizacijo teh nalog se predvideva izgradnja vrtnarije s toplovod-nim ogrevanjem v Velenju na povrsini 5•000 m2 v prvi fazi. Tu bi se pri-delovala tista vrsta zelenjave, kateri je potreben tako urejen objekt. Poleg rastlinjakov se predvideva v okviru vrtnarije tudi razvoj sistema toplih gred za proizvodnjo zgodnje zelenjave in sadik /solata, paprika, zelje, itd./ V rastlinjaku se predvideva proizvodnja zlasti paradiznika in kumar. Vrednost te proizvodnje se racuna na 24- milijonov dinarjev letno. Za izgradn jo je potrebno 60 milijonov dinarjev, kar bo mozno zagotoviti na natecaju s ko % lastno udelezbo. Na okoli 600 ha njiv je predvideno pridelovanje strniscnih posevkov, kar pomeni, da bo na priblizno 3° % njivskih povrsin poleg glavnega po-sevka se drugi kasnejsi pridelek. V strukturi strniscnih posevkov naj bi se zmanjsal delez ajde in strniscne repe, povecal pa delez strniscnih krmnih rastlin ter prezimnih krmnih dosevkov. ¥ poljedelski proizvodnji naj bi v naslednjem obdobju razvijali viso-korodne vrste psenice ter uvajali nove in donosnejse sorte jecmena. 3. Da bi se dosegel predvideni obseg organizirane proizvodnje bi se moral se nadalje povecevati povprecni hektarski pridelek pri pomembnej-sih kmetijskih proizvodih. Pricakujemo, da bodo hektarski donosi v koo-peraciji znasali leta 19^5: krompir 23o mtc, psenica 39 mtc in seno 65 mtc. Najpomembnejsi porast je predviden pri pridobivanju krrne. Proizvodnja bel jalzovinskih krmil bo dosezena z intenzLvne jsim pridelovan jem lucerne, detelj ter travno-deteljnih mesanic, medtem ko bo proizvodnja skrobnate krme dosezena z znatno povecanimi pridelki silazne koruze, krmnih mesanic itd. 4. Za predvideno prolzvodnjo vseh poljskih pridelkov bo treoa zagoto-viti zadostno kolicino kakovostnega semena vseh pomenionejslh rastlin tam, kjer so najprimernejsi proizvodni pogoji. Aer je od uporabe kakovostnega semena v znatni meri odvxsno povecanje proizvodnje, bo treba zagotoviti redno letno izmenjavo semena, kar naj se po zakonu o izicoriscanju zemljisc uredi s predpisi ouuxnsnega 1judskega odoora. Izrnenjava psenice naj bi potekala vsako cetrto leto, xzmenjava jecme-na in ovsa pa vsako peto leto. Aer se bodo druzbena posestva ob povecanem stevxlu zxvine morala prven-stveno ukvarjati s pridelovanjem krme, do semenska proxzvoanja v prvi vrsti naloga kzaetijske zadruge, ki bo organizirala to proizvodnjo v koo-peraciji z xndividualnimi proizvajalci. 5. Pri poljscinah bo v druzbenem sektorju in v kooperaciji treba uva-jati tudi vse ostale agrotehnicne ukrepe, kot so zlasti pravilno obdelova-nje zemlje s postopnim poglabljanjem ornice, povecana in skladna uporaba gnojil in zascitnih sredstev, izboljsana oskrba .posevkov in podobno. Za gnojenje na laetijskih posestvih in v zadruzni kooperaciji je pred-videna znatno vecja uporaba gnojil; pricakuje se, da bo industrija zago-tovila kvalitetna umetna gnojila. 6. Varstvo rastlin bo prav tako kot uporaba gnojil, izbira semen in drugi agrotehnicni ukrepi, vplivalo na porast rastlinske proizvodnje. Za realizacijo cim vecjih pridelkov bo treba izpopolniti varstvene ukrepe, da bi preprecevali vecje gospodarske skode, ki so jih doslej povzroca-le bolezni in skodljivci, Varstvo krompirja pred koloradskim hroscem in krompirjevo plesnijo bo leta 1965 zajelo vsa krompirisca. S herbicidnimi sredstvi naj bi se zatiral plevel vsaj na 65 >0 povr-sin, posejanih z zitom. Z razkuzevanjem in ciscenjem zitnega semena naj bi se zajela vsa kolicina zita, ki se letno poseje. 7. Da bi predvidene agrotehnicne ukrepe lahko pravocasno izvajali, bo treba v znatni meri povecati mehanizacijo. Zagotoviti je treba tudi' rezervne dele za stroje. V strojno obdelavo na druzbenih posestvih in v kooperaciji bo zaje-to okoli 837 ha obdelovalne zemlje, kar pomeni» da bi v letu 1965 na en traktor prislo okoli 49 ha obdelovalne zemlje. Sortiment prikljucnih strojev, ki bo rnnogo bolj raznovrsten kot je bil doslej, bo omogocil kompleksnejse uveljavljanje mehanizacije pri posameznih kulturah® Zivalska proizvodn.ja 1. Razvoj kmetijstva se bo v bodoce se bolj kot doslej usmerjal na zivi- norejo, saj se predvideva, bo skupna realizacija v zivinorejski pro- izvodnji povecala za okoli Sd'4'1#'SAgret^-h letih.Pri tem je najmocnejsi po-rast proizvodnje predviden v govedoreji. Za predvideno proizvodnjo v zivinore ji ni tehnoloskih ovir, ki bi zavirale izpolnjevanje postcvljenih nalogo Prouciti pa je potrebno tudi razvijanje perutninarstva s posebnim ozirom na kokosi nesnice in na kriticnost ter nestabilnost trga z jajci. To nalogo naj prcvzame kmetijska zadruga. 2. Govedorejska proizvodnja temelji na povecanih pridelkih vjluminozne krme, s katero bi morali kriti okoli tio % vseh potrebnih hranilnih snovi. Stalez govedi bi v letu 1965 znasal okoli 5»^oo glav, od tega 2.7oo kraV in bi se s tem v primerjavi z letom 1960 stevilo govedi povecalo za 17«5 /0. Delez druzbenega sektorja bi ob koncu petletnega obdobja dosegel pri-blizno ll,o % vsega staleza govedi v osnovni credi. Predvideno povecanje stevila govedi bo mozno doseci s kooperacijo pri vzreji mlade plemenske zivine in zivine za pitalisca, z izboljsano zivinore jsko sluzbot z organizacijo prometa z zivino, z razsiritvijo selekci-je in podobno. Umetno osemen jevan je na j bi zajelo v zasebnem sektorju okoli tio /o vseh krav, medtem, ko bodo na druzbenem posestvu umetno osemenjevane vse krave. Stevilo krav pri individualnih rejcih bi se v veliki meri povecalo za 11 %, Kljub temu bo preskrbo z mlekom zagotovilo KG Salek. Belovni in eko-nomski pogoji bodo usmerjali zasebne proizvajalce v visjih predelih vedno bolj v pitanje mlade govedi, mesnatih prasicev in k vzreji mlade plemenske zivine s posnetim mlekom, medtem ko bodo v nizinskih predelih pred-vsem usmerjeni na proizvodnjo mleka. Proizvodnja govedi za zakol bo usmerjena na tezje kategorije zivali. V druzbenem sektorju se predvideva proizvodnja mleka in plemenskih zivali v okviru lastne proizvodnje kmetijske zadruge za pitanje govedi. Stevilo pitane zivine se bo povecalo do leta 1965 za loo %, Druzbeni sektor 'bo kupoval vso mlado zivino za kvalitetno pitanje v svojih pitaliscih. Pri skupnem stevilu 2.7oo krav bi znasala v letu 1965 kolicina mleka 5»5 milijonov litrov ali povprecno na kravo okrog 2.000 litrov mleka letno. V primerjavi z letom 1960 se bo povecala kolicina mleka za 55 %• Na di-uzbenih posestvih se predvideva povprecna molznost na kravo 3ooo litrov oziroma okrog miiijon litrov skupne proizvodnje mleka. Pasemska struktura goveje zivine se bo spreminjala tako, da se bo vecalo stevilo sivorjavega goveda na racun starega belega slovenskega goveda. Strokovna pospesevalna sluzba, ki bo zajela govedorejo na druzbenih posestvih in na privatnem sektorju, se bo oprla na pospesevalne zivinorej-sko-veterinarske zavode. Zavodi morajo zajeti podrocje selekcije, organi-zacije, vzreje in prometa plemenske zivine, kontrolo proizvodnosti z rodov nistvom ter kmetijskim organizacijam strokovno pomagati pri organizira-nju blagovne proizvodnje. Skrbeti morajo za zdravstveno zascito vseh vrst zivali, posebno pred kuznimi, zajedavskimi in vzrejnimi boleznimi. Se v vecji meri kot doslej pa bodo morali preprecevati in zatirati zivalske kuzne bolezni, to je zlasti tuberkulozo, brucelozo, mastitis, itd. J. V prasicereji se predvideva zaceti z blagovno proizvodnjo v manjsem obsegu. Doslej so se z vzrejo prasicev krile predvsem lastne potrebe pro-izvajalcev. Tezisce trzne proizvodnje bo v mesnatih prasicih tipa loo do 12o kg tezkega prsutarja in v reji bekonov. Po pasemskem sestavu se predvideva, da bo leta 1965 2e okoli 90 % prasicev belih pasem mesnatega tipa, ki so najbolj produktivni. Ea zadostno stevilo dobrih merjascev bo morala skrbeti plemenilna postaja kmetijske zadruge in zasebni rejci le-teh, 4. Predvideva se, da bo v privatnem sektorju stevilo kokosi v letu 1965 nekoliko vis je kot ob koncu leta 1960 in bi znasalo 15»000. Proizvodnja jajc na kokos bi znasala pri privatnih rejcih okrog 12o kosov. Na prebivaica bi odpadlo okoli 166 jajc letno. Ta proizvodnja bo dosezena v privatnem sektorju. Da bi laze obvladali sezonsko nihanje proizvodnje in dobave konsumnih jajc iz kmecke reje in s tem izboljsali oskrbo potrosnikov, bo treba cim-prej zgraditi v neposredni bo.izini potrosnega sredisca perutninarsko farmo ki bo s proizvodnjo jajc lahko uspesno odpravila motnje v preskrbi„ V le-tih do 1965 se kaze potreba po razvoju farme za preko lOoOOO kokosi nesnic 5. Da bi dosegli cim vecjo proizvodnjo v sadjarstvu in semenarstvu, bi bilo treba pospeseno razvijati cebelarstvo, ki ima velik pomen pri pravil-nem oprasevanju rastlin. Cebelarstvo v zascbnem sektorju bo porastlo od 749 panjev v letu lybO na tiOO panjev v letu 1965» Sadjarska proizvodnja V naslednjem obdobju je treba povecati in izboljsati pridelovanje v obstojecih nasadih, ker daje sedanja ekstenzivna proizvodnja poleg nizke kolicine pridelkov se izredno nizek odstotek prvorazrednega sadja. Taka proizvodnja povzroca visoke stroske in zavira trgovino s sadjem, hkrati pa negativno deluje na razvoj predelovalne industrije, ki zahteva kva-litetnejse sadje plemenitih sadnih vrst in se vse manj zadovoljuje z odpadnim sadjem. Vecje kolicine sortiranega zlahtnega sadja bodo omogo- cile ustreznejse cene, kar bo spodbujalo k nadaljnjemu urejanju novih nasadov ter k rekonstrukcijam erednje starih sadovnjakov. Predvideva se, da se bodo na kmetijskem posestvu povrsine sadne plantaze zmanjsale na polovico zaradi odkopavanja premoga z dnevnim ko-pom. Da se ne bi s tem povrsine pod sadjarstvom zmanjsale, je treba poiskati ustrezno resitev za nadomestilo tega zemljisca. Da bi dosegli doloceno raven sadjarske proizvodnje, je predvidena ustrez-na agrotehnika v organizirani proizvodnji. Pri tem se posebej poudarja iz-vajanje varstvenih ukrepov. Predvideva se, da bi v letu 1965 zimsko skrop-Ijenje zajelo v organizirani proizvodnji vse sadno drevje, v privatnem sektorju pa vsaj 85 % sadnega drevja, ki ga napada kapar, Poleg zim-skega skropljenja je treba uveljavljati vedno bolj tudi varstvene ukrepe v casu vegetacije, ker bo le tako mozno obvarovati pridelek sadja pred stevilnimi boleznimi in skodljivci,ki so se vedno vzrok slabe kakovosti sadja. Vinogradniska proizvodnja Vinogradniska proizvodnja ne zavzema bistvenega pomena na nasem po-drocju. Poleg tega zavzema okrog polovico povrsin samorodnica, le-ta pa je v glavnem na terenih, ki niso sposobni za drugo kmetijsko pro-izvodnjo. Za razvoj zlahtnejsih vinskih trt pa niso dani klimatski pogoji. Zaradi tega se v vinogradnistvu ne postavljajo neke posebne naloge v perspektivnem obdobju. 4. Investicije Predvideno povecanje kmetijske proizvodnje in spremembe, ki nasta-jajo v njeni strukturi, zahtevajo znatno povecanje investicij. Vlaga-nja bi bila prvenstveno usmerjena v tiste narnene, ki omogocajo hitro povecanje obsega blagovne proizvodnje, deloma pa tudi v namene, katerih ucinek se bo pokazal sele po letu 1965« Predvideva se, da bi se investicijska sredstva prvenstveno osredoto-cila v objekte, ki bi izboljsali oskrbo potrosnega sredisca s kmetijski-mi pridelki. Za razvoj kmetijstva je predvideno v razdobju 1961 do 1965 skupno 4oo milijonov dinarjev investicij oziroma 80 milijonov dinarjev povprec-no letno. Pri tem niso upostevana sredstva, ki jih bodo individualni proizvajalci vlozili preko zadruge za razvoj zadruznega sodelovanja. Od skupno predvidenih investicij v visini 4oo milijonov dinarjev bi bilo okoli 95 % sredstev uporabljenih za neposredno kmetijsko proizvodnjo, ostalo pa za druzbeni Standard. V skladu s potrebami razvoja posameznih kmetijskih strok in v skladu s krepitvijo socialisticnih druzbenih odnosov v kmetijstvu, se predvideva okrog 21 % sredstev za zivinorejske objekte, ostala investicijska sredstva pa za opremo, zivino, nasade, vrtnarijo in perutninarsko farmo. Po posameznih kmetijskih strokah bi znasale nalozbe: za poljedelstvo 32,5 %■» za zivinorejo pa 67.5 %« Predvideva se, da bo vodno gospodarstvo izvrsilo nekaj agromelioracij na podrocju obcine Sostanj. V poljedelstvu bo najvec sredstev vlozenih za izgradnjo vrtnarije, osta-lo pa za nabavo kmetijskih strojev in opreme„ Racuna se, da bi bilo v letu 1965 na razpolago okoli 22 traktorjev s povprecno stirimi prikljucnimi stroji. Da bi dosegli navedeno stevilo osnovne crede bo treba vzrediti iz lastne re je v petih letih na druzbenem posestvu 5oo glav zivine. V skladu s predvideno nabavo zivine in najracionalne jsim izkorisca-njem obstojecih kapacitet je treba zagotoviti izgradnjo hieva za 184- krav molznic in urediti 560 stojisc za mlado plemensko in pitano zivino<> Pri perutninarski farmi je predvidena izgradnja objektov za lo.ooo kokosi nesnic. Druga sredstva so namenjena za izgradnjo intenzivnega vrtnarskega obrata, predvsem za rastlinjak in zaprte grede s top3.ovod.nim ogrevanjem, V hmeljiscih se predvideva redna obnova skrcenih starih nasadov v skladu z amortizacijo. V drugih investicijah so zajete hidro in agromelioracije na povrsini okoli 50 ha, odkup ali najem zemljisc ter najnujnejso izgradnjo poti na druzbenem posestvu» Poleg tega se predvideva zagotoviti kmetijskemu gospodarstvu tudi po-trebna sredstva za graditev stanovanj v visini 18 milijo.nov dinarjev. 5» Strokovni kadri in zaposlenost Specializirana rastiinska proizvodnja in delo v zivinorejskih obratih terjata strokovno usposobljene in specializirane delavce ter strokovne kadre s srednjo in visjo izobrazbo. V prihodnje bo potrebno posvecati vzgoji strokovnega kadra posebno pozornost, ker je sedanje stanje ze pri nizji ravni proizvodnje nezadovoljivo. Za izobrazevanje in usposabljanje delavcev za sp.ecializirano delo in za industrijski nacin proizvodnje v kmetijstvu bo treba ustanavljati centre za izobrazevanje delavcev na delovnem mestu, izobrazevanje mladine v rednih kmetijskih solah pa se bo moralo prilagoditi zahtevam prakse. 6. Usmerjevalni ukrepi socialisticnega razvoja na vasi Poleg razvijanja ekonomskega interesa delovnih kolektivov za uspes-nejse poslovanje kmetijskih organizacij bo treba spodbujati tudi interes privatnih kmeckih proizvajalcev tako, da se bodo iz lastnega nagiba cimbolj vkljucevali v proizvodno sodelovanje» V naslednjem obdobju bi se morala kmetijsko posestvo in zadruga uspo-sqbiti, da bi obvladala sodobne proizvodne procese na svojih obratih in da bi vkljucevala v proizvodno sodelovanje cim sirso okolico. Sato naj bi se razpolozljivi krediti uporabljali tudi za razvoj proiz-vqdnega sodelovanja z individualnimi proizvajalci. Proizvodno sodelovanje bo treba pospesevati tudi z ustrezno davcno politiko. Poleg tega bo treba diferencirati obdavcitev zasebnih proizvajalcev iz okolice potrosnih sredisc ter iz hribovskih in pasivnih podrocij. Vkljucevanje kmetijskih proizvajalcev v organizirano proizvodnjo bo omogocilo narascanje dohodka in s tem tudi kritje izdatkov za izpopol-njeno zdravstveno zavarovanje. 7. Nekateri ucinki razvoja kmetijske proizvodnje V prihodnjem obdobju bo treba ob povecanju druzbenega posestva in pospeseni modernizaciji proizvodnje nadaljevati preobrazbo zaostale, drobnolastniske kmetijske proizvodnje. V novih druzbedo-ekonomskih odnosih bo proizvodnja z visokimi pri-delki ob razmeroma nizkih proizvodnih stroskih stimulirala hitrejsi razvoj celotnega gospodarstva in omogocala postopno zmanjsevanje razlik med mestom in vasjo* Ob povprecnem letnem povecanju narodnega dohodka iz kmetijstva za lot2 % bo taka proizvodnja hkrati omogocila financi-ranje razsirjene reprodukcije iz lastnih sredstev gospodarskih organiza-cij v znatno vec jem obsegu kot doslej. Spremembe v strukturi in obsegu kmetijske proizvodnje bodo omogocile boljso preskrbo nasega trzisca in delno prispe.vale k naporom, ki jih pred-vj-deva republiski program za blagovno menjavo s tujino. Bistvene spremembe se pricakujejo v odnosih med posameznimi sektorji lastnistva. V tem razdobju bo ze skoraj polovico kmetijske proizvodnje druzbeno organizirane. Z realizacijo tega programa bo druzbeno organizirana proizvodnja zaje-la ze ko % celotne obdelovalne zemlje v obcini. Z nadaljnjim zmanjsanjem udelezbe kmeckega prebivalstva v skupnem prebivalstvu ob istocasnem porastu delavcev in strokovnih kadrov na druzbenih posestvih in v kmetijskih zadrugah, se bodo krepile subjektivne sile, ki bodo v vec ji meri sodelovale v procesu socialisticne preobrazbe kmetijstva. III. GOZDAESTVO 1» Osnove za dolgorocni razvoj gozdarstva Trenutne razmer.e in sedahj"i nacin izkorlscanja gozdov ne dovoljuj^jo bi-stvenega povecanja secnje pt-eko dosedanjega obsega. Ker potrebe nadaljnje-ga razvoja gospodarstva narekujejo vecjo potrosnjo lesa, bo potrebno pove-cati secnjo, vzporedno s telli pa po^spesiti proizvodnjo lesa. 2» GlaVne razvojne smeri za obdobje 1961 do_1965 Za razvoj gozdarstva v obdobju 1961 do 1965 se postavljajo naslednji osnovni cilji in naloge: - Druzbeni sektor gozdarstva je treba se naprej organizacijsko krepiti ter razvijati gospodarjenje z gozdovi v velikih socialisticnih proizvodnih enotah, ki bodo sposobne ob uporabi sodobne tehnike organizirati druzbeni proces dela ter pospesevati socialisticne druzbene odnose na tem podroc ju. Vzporedno s tem je treba razvijati tudi gozdarstvo zasebnega sektor-ja v ustanovljeni vecji gozcjnogospodarski enoti pri KZ ter pri tem krepiti oblike, ki ob upostevanju ekonomske zainteresiranosti vodijo k skup-nemu gospodarjenju z gozdovi. - Za uspesnejsi razvoj gozdarstva je treba odpravljati administrativae posege v gospodarjenje z gozdovi ter omogociti, da se tudi na tem podroc» ju v celoti uveIjavi sistern delavskega samoupravljanja. - Povezanost gozdarstva Z gospodarskim razvojem ter njegova neposredna teritorialna povezanost s podrocji politicno-teritorialne enoto zahteva, da se v njegov razvoj v kar najvecji meri vkljuci obcina, ki bo morala prevzeti glavno skrb za uresnicitev predvidenega razvoja gozdarstva. - Obseg secnje je treba usmerjati tako, ua se bo vzporedno z zadovolje-vanjem povecanih potreb trzisca pospesevala tudi obnova in proizvodna zmogljivost gozdov. S secnjo ter gojitvijo bo treba izboljoevati strukturo gozdov tako, da se bo povecevala udelezba iglavcev kot kvalitetnejse drevesne vrste. Se nadalje je treba zrqan jse Vati odpadek in proizvesti cici vec tehnicnega lesa. - Pospeseno je treba uvajati mehanizacijo za potrebe izkoriscanja in go jen ja gozdov. Fr.av tako je treba mehanizirati dela na gradnji gozdnih cest. - Zaradi ureditve gozdnega gospodarstva je treba izboljsati gozdno urejevalno sluzbo in statisticno sluzbo tako, da bo dajala zanesljivejse podatke. 3* Secnja gozdov Skupna secnja bi se v obdobju iy6l do 1965 povecala od 21*15© m3 v letu 1960 na 22*65o v letu 1965 in bi se gibala po posameznih vrstah lesa in sektorjih lastnistva takole /v bruto m3/: 196o 1965 Intieks Skupna secnja 21.8oo 22.650 lo3,3 - iglavci 18,25o 17.8oo 97,6 - iistavci 3«55o 4.85o 136,6 - osnovna secnja 21.8oo 22.65o lo3,3 - secnja s krcenjem - - - Druzbeni gozuovi 6,250 5.15o 62,3 - osnovna secnja 6.250 5.15o 62,3 - secnja s krcenjem - - - Sasebni gozdovi 15.55o 17.5oo 112,8 - osnovna secnja 15.55o 17.5oo 112,8 - secnja s krcenjem - - - Na podlagi takega razvoja secnje bi sekali v osnovnih gozdovih v letu 1965 7b,7 % iglavcev in 21,3 /» listavcev. V prihodnjih petuh ietih se pred' videva povecanje secnje v zasebnih gozaovih, v gozdovih SLP I pa z;uanjsa-nje glede na nizko zalogo v teh gozdovih. Po glavnih sortimentih bi se gibala proizvodnja takole /v neto m3/: 196c 1965 Indeks Struktura v /0 1960 1965 - hiodi 5.2oo 7.000 134,6 26,1 36,4 - jamski les 3.815 4.ooo 1o5,4 2o,6 2o, 6 - celulozni les 3.35o 3«5oo I06,0 18,1 18,2 - ostali sortiraenti 6,165 4.74o 75,8 33,2 24,6 Skupaj 18,530 19»24o 1o3,8 loo, 0 loo, 0 Na podlagi mcrepov racionalno potrosn jo lesa in na pocli agi potreb trzisca predvidevamot da se bo pro izvedlo v letu 1965 od skucne kolicine posekanega lesa 36,4 >0 hlodovine, 2o,6 yo jaiaskega lesa, 16,2 % celulozne-ga lesa ter ostalih sortimentov vkljucno drva 24,6 ti tako struKturo proizvodnje se bodo delno zagotovile surovine za predvidcne potrebe rud-nika in lesne industrije. Povecanje kolicin tehnicnega lesa se bo v naj-vecji meri doseglo z manjso uporabo drv za kurjavo. Drva naj bi se v vecji meri nadomescala s premogom, plinom in elektriko. 4. Obnova in pospesevanje gozdov Spdanje razmere v gozdovi^i in naloge, ki jih narekuje dolgorocna obnova gozdov, zahtevajo, da se dosezejo v gozdovih cimprej tcdisne razmere, ki bodo omogocile najvecji donos gozdnega zemljisca po kolicini, kvaliteti in vrstah lesa. Ppleg pizje secnje od prirastka bo treba v ta namen se nadalje pospe^evati gojenje gozdov ter ustvarjati najustrez nejse pogoje za njihovo smo^rno izkoriscanje. Ti cilji bodo dosezeni: a/ z dvigom strokovnega znanja odkazovalcev ter odkazovanja po nace-lih pozitivne selekcije v vseh gozdovih. Pri odkazovanju in secnji gozdov je treba cuvati prirodne lepote okrog nekaterih objektov. Objekte, ki jih je treba scititi z obstojecimi gozdnimi kulturami, je treba prouciti in proglasiti za parke. b/ v obdobju naslednjih petih let bo potrebno izvrsiti melioracije v predelih Velunje, Bele vode ter delno v Cirkovcah. c/ zaradi intenzivnega razvoja lovnega gospodarstva. bo potrebno novo osnovane in obstojece gozdne nasade in kulture zasciti od divjadi. Za-scita od divjadi mora postati sestavni dei celokupne dejavnosti na vzdrze vanju in zasciti gozdov. V okviru povecanih vlaganj za 'gojenje gozdov bo treba posvecati naj-vecjo pozornost obnovi obstojecih gozdov, ki so osnova za gozdno proiz-vodnjo na nasem podrocju» Zaradi povecanja proizvodne zmogljivosti tal pa bo treba priceti tudi intenzivneje obnavljati degradirane gozdove na Paskem kozjaku. V ta namen bo trebn izdelati ustrezne melioracijske naerte in prouciti tehnoloske in ekonomske elemente za izboljsanje gozdov, ■ k V predvidenem okviru gojenja obstojecih gozdov se predvidevajo nasled-nja dela /v ha/: 1960 . •"1965 Indeks Pogozdovanje 8,5 lo.l 119,o Melioracije 51,9 19,1 59,7 Nega gozdov 242,8 2o7,7 82,2 Urejanje gozdov /v tisocih dinarjev/ 8.000,0 - - VarstVo gozdov /v tisocih dinarjev/ 25o 1 ,,4oo 56l,o Nego gozdov je treba izvaj&ti e ciscenjem kultur» z redcenji ter z drugimi deli. Z naortnim redcenjem bo treba pridobivati tuui aodatne koli-cine lesa, ki so doslej v gozdu cesto propaiale. kogozdovanje se je v Xetv X960 v prirnerjavi s prejsnjimi Xeti zmanj-saXo, To je ustrezaXo dosedadjerau nacinyfgospodarjenja v gozdovih, v katerih se secnja na goXo praviXom^‘ni dovoXjevaXa. Zaradi obnove nekaterih gozdov, ki se prirodno ne pomXajujejo, predvsem v Xogarskem okoXisu Smartno ob Paki in Paka pri Veienju; bi biXo treba v bodoce posamezne sestoje posekati na goXo in jib pog^diti aii pa uporabiti sistet: skupinske postop-ne secnja, bo zahtevalo ^.nabXednjih Xetih povecanje obsega pogozdo-van j. Vecji dei grmisc bo trebfc'6iatematicno meiiorirati , V letu 1960 eo biia izvrSena terenska deia za ureditev gozdov v zaseb-nem sektorju, wed tem ko so deia za gozdove, s katerirni gospodari gozdno gospodarstvo, predvidena v nasXednjih Xetih. Vzdrzevanje gozdnih cest bo treba resevati sistematicno po katastru gozdni cest. Investicije v osnovne komunikacijske objekte predvsem v gozdne poti se bodo v prihodnjih Xetih povecaie. Predvidena je graanja ceste Sianica -KXose in nadaijevanje rekonstrukcije ceste Veiunja* Nujno potrebno je urediti tudi vozno cesto iz PXesivca in Cirkovc. Giede na novo organizacijo gozdarske sluzbe v zasebnih gozdovih je potrebno, da kmetijska zadruga nabavi potrebno mehanizacijo za gozdarska deia, s cimer se bodo pocenj.ii proizvodni stroski, dosegia pa se bo vecja stainost zaposieniho Hkrati z mehanizacijo, ki jo je treba povecati ze v prvih Xetih tega obdobja, je treba skrbeti tudi za to, da se bo obstojeca in nova mehanizaci ja maksimaino izkoriscaia skozi vse ieto. Gradnjo gozdnih cest je treba pospesiti ziasti v novih in siabo odprtih gozdnih obmoc jih. S tem bi se tudi v teh gozdovih omogociia §irsa uporaba mehanizacije pri izkoriscenju gozdov. 5. Kadri Pri novo ustanovijeni ktaetijski zadrugi je treba skrbeti, da zagotovi zadostno stevilo srednjega in visokega gozdarskega in logarskega kadra, s katerim bo mogoce zahtevane naioge strokovno in pravocasno izvrsevati, Pri kmetijski zadrugi je, treba ustanoviti posebno deiovno skupino, ki bo strokovno sposobna in tehnicnoopremijena opravijati ekspioatacij-ska in gojitvena deia v zasebnem sektorju. Pri KZ se predvideva ustanovitev gozdarsko-Xesnega odseka kot ekonom— ske enote s samostojnim obracunom. IVc GRADBENISTVO 1. Vzporedno s hitrim razyojem gospodarstva in druzbenega standarda, ki se predvideva v prihodnjem obdobju v nasi obcini5 bo treba razvijati tudi gradbenistvOo Osnovna pomanjkljivost dosedanjega razvoja v gradbeni dejavnosti je bila v tem, da smo imeli v obcini Gradbeno podjetje "Grad-benik" v Sostanju, poleg tega ^a so se vzporedno razvijale se gradbene de-javnosti v okviru Mizarstva v Smartnem ob Paki in "Veko" Velenje, Najvecji razvoj pa je dosegla rezijska skupina pri Rudniku lignita Velenje» Zaradi taksnih razmer in zaradi poidan jkl jivost i iniciative v gradbenem podjetju, je realizacija pri "Graddehiku" opadala ter je dosegla le okrog 2o % vred-nosti izvrsenih gradbenih dei po omenjenih podjetjih. Roleg tega so na obmocju obcine gradili v veliki meri se "Gradis" ter delno "Ingrad" in Gradbeno podjetje iz Dravograda, Upostevajoc tudi realizacijo teh pod-jetij je delez dei, ki jih je opravilo domace podjetje, minimalen» S tako razdrobljemmi kapacitetami v obcini razumljivo ni bilo mogoce doseci pomembnejsih uspehov v tehniki in modernem nacinu gradnje => V nasiednjem obdobju je potrebno ukreniti vse, da se bo dosegel moderne jsi in oene jsi nacin gradn je. tJvesti je treba obsto jece tehnicne dosezke in izvesti organizacijo dela tako, da bo mogoce povecevati produktivnost dela ter zmanjsati proizvodne stroske. Da bi dosegli zeljene rezultate tudi na tem podrocju, je treba v osnovi reorganizirati oziroma na novo ustanoviti gradbeno podjetje, ki bo zdru-zilo v glavnem vse dosedanje gradbene kapacitete v eno podjetje» V bodo-ce je treba voditi taksno gospodarsko politiko, ki bo onemogocala ponov-no ozivljanje razdrobitve gradbene operative. Tovarna zidakov, ki je v poizkusni proizvodnji od julija 19bo dalje, je potrebna nadaljnje modernizacije in avtomatizacije v nekaterih fazah proizvodnega procesa» Predvidene investicije bodo znasale okrog 40 mili-jonov dinarjev. Da bo mogoce iz te, v Jugoslaviji prve tovarne opecnih izdelkov iz pepela, pridobiti cenen, dober in uporabljiv material za moderen nacin gradnje, bodo potrebne se vecje dodatne investicije = Za cim hitrejso realizacijo te naloge se predvideva nadaljnji razvoj te industrije v okviru Rudnika lignita Velenje. V perspektivnem obdobju sb predvideva se vedno obstoj rezijske skupi-ne Rudnika lignita Velenje, ki bo delala izkljucno za potrebe tega pod-jetja. Novo organiziranemu gradbenemu podjetju, domacim obrtnim podjetjem ter RLV z obratom za izdelavo zidakov oziroma montaznih elementov se priporo-ca tesno sodelovanje» Temeljni pogoj za taksen razvo j in racionalizacijo gradbenistva v obcini je organizacija in prilagoditev projektantske dejavnosti, ki se bo morala razviti v obcinskem merilu. To organizacijo pa je treba prilagoditi tako, da bq usposobljena za kompleksno projektiranje investicijskih ob-jektov kapitalne izgradnje in druzbenega standarda. V nadaljnjem razvoju bo treba dati projektantski dejavnosti taksen pomen, da se bo vkljucila posebno pri stanovanjski izgradnji neposredno v proizvodni proces, kar pomeni, da mora postati vmesni clen med zahtqva-mi trzisca in moznostmi proizvodnje. Ta naloga se postavlja kot dei nalog, ki jih nalaga pro grani LE Slove-nije obcinskim 1judskim odborom glede na obseg in pomembnost stanovanjske izgradnje za hitrejsi in raciobalnejsi nacin izvajanje gradenj. S tem bodo dani osnovni pogoji za diontazno izgradn jo stanovan jskih his in za prehod na industrijski nacin dela'. Da bi se orttogocilo izvajanje gradbenih dei predvseru v stanovan jski izgradn ji bolj organizirano, se predvideva nadaljnji razvoj v forznaciji zavo-dh za stanovanjsko in eventualno tudi komunalno dejavnost. Pocenitev in hitrejso izgradnjo stanovanj bo mogoce doseci tako, da bo zavod ali pa gradbeno podjetje postajal neposredni graditelj stanovanj in da bo gra-dil stanovanja tudi za prodajo. Tudi to bo vplivalo na hitrejso uvedbo sodobnih nacinov gradnje, ker bodo projekti v celoti prilagojeni moznostim in zahtevam gradnjes Investitorji morajo skrbeti za dobro proucene osnove za tehnicno doku-mentacijo, kar bo omogocalo kvalitetnejso in pravocasnejso izdelavo pro-jektov. Obenem naj bi investitorji v vecji meri sodelovali s projektant-sko organizacijo in izvajalci dei ter skrbeli, da se bo gradnja izvajala sodobno in ekonomicno0 Izdelati je treba smernice in jih upostevati pri nadaljnji stanovanj-ski izgradnji. Pospeseno bo treba razvijati kapacitete za zakljucna dela in ustvarja-ti pogoje, da se bodo tudi zakljucna dela izvajala na industrijski nacin, bodisi na osnovi uporabe industrijsko izdelanih standardnih elementov ali pa z vgrajevanjem zakljucnih dei v nontazne elemente. Nevsklajenost med kapacitetami za gradbena in zakljucna dela bo treba odpravljati tudi z enakomerno proizvodnjo preko vsega leta. 2. Na osnovi predvidene investicijske dejavnosti v obcini v letih 1961 do 1965 se predvideva, da bi odpadlo na gradbenistvo okrog 600 milijonov realizacije. titevilo zaposlenih bi se povecalo za okrog 2ko. Ob takem gi-banju zaposlenosti bi se mogel doseci porast produktivnosti dela za okoli 35 % oziroma povprecnd letno za 71o %. Preusmeritev gradbenistva na sodobne nacine izvajanja dei bo zahtevala vecje spremembe v strukturi in strokovni usposobljenosti zaposlenih. Povecati bo treba stcvilo tehni-kov in inzenirjev, ki bodo sposobni organizirati industrijski nacin gradenj. liontazna in polmontazna gradnja bo omogocila za dolocene delovne operacije priucevanje nekvalificiranega kadra. Zato bo mogoce usposabljati delavce tudi z mnozicnim in hitrim poucevanjem na delovnem mestu ali na ustreznih tecajih. 3« V okviru aplosnih s.nernic za razvoj .jradbeniutva bodo za hitrejai in cikl&unejsi razvoj investicijske izyradnje usucrjale c-on_vodv.rslce orga-nizacije napore preclvneia v sledece: a/za skrajtianje caca pri gradnji objektov naj si sagotovi gradbeno pod-jetje pravocasno zadostne kapacitete za zakljucna obrtniJka deia .ter po-trebni material» Tq oo mogoce doeeci tako, da bo aoaalovalo z vec jimi ppdjotji in s proiavujalci gradbencga matcriala? b/ vecjo racion-lizacijo gradenj je treba doeeci proaveem z ..odcrnizi-ranim nacinom .radnje stanovanjskih zgradb tako, da se uporabijajo tipizi-rani elementi in vecji zidni bloki, induetrijsko izdelana oima in vrata, monti;.uiii stropni clementi, montazne stopnice in preklale, canitarni voziii in podobno. - Pol e g codobne jsega aateriala in eleuentov, ki jiU grav.bcna pod jet ja delno ze uporabijajo^ bo potrebno v prihodnjem obdo...ju uporabo takega material a in ele.aentov povecati tako po kolicini kot po sortiuientu. Ud no-vaga materiala bi pi'isla v postev predvsem uporaba elementov iz elektro-filtrskega pepela in iahkega Detona, raznih vrst izolacaj kih plosc, podov in drugxii izaoj.aov iz plasticnih mas, tapet, asiaitnih, ultrapas in drugih plosc, raznih premazov itd. Vzporoc.no z uvajanjou monte .nega in polmontaznega nacina gradenj, zlasti pri stanove njiii, jx se uorala tudi podjetja za montazna in zakljucna dela se naaalje preusmerjati in prehaja-ti na nove met ode dela tako’, da bodo montirala industrxjsxo pripravi jene elemente. V ta namen do treba pospeseno uvajatx txpiziranc elcmonte, ki jih pro-zvajajo inuustrijcki obrati arx vecje obrtnu aelavnxee. io je iz-vedljivo zlasti pri mizarskih iztielkih,xljucavuicarskxh xzuexicih, izdelkih iz umetnega kamna, pri pecarstvu in tapetnistvu, pri steklarstvu, kleparstvu itd. V, RROHtii Osnovnx cilji in naioge prometa Hi ter razvoj gospodarstva in zivijenjske ravni bo zaliteval v bododem obdooju povecano ;krb za razvoj pro-.eta, ki se zlasti v ho.n.tcrih prome tniii ..icjaviiostili doslej ni razvijal vzporedno- z ostalim goi.-.yods.rstvom ter je postajal ovxra za njegov razvoj. Uspesnejsi razvoj prometa zagotavljajo novi zakon o organizaciji ju-goslovanskih zeleznic in o organizaciji jugosiovanskih post, telegrafov in telefonov ter predvideni zakoni o cestah, lukah in o letnlotvu. Tako bodo iahko poslovala vsa prometna podjetja na isti osnovi kot druge gospodarske orga,..izacije ter bo ustvar jena moznost za polho uvcljavlja-nje delavskcga samoupravljanja. Povecan vpliv organov dolnvckega uprav-ijanja eo omogocil racionalnejse obratovanje prometnili podjetij, smotr-nejse koriscenje lastnih sredstev ter vec je zanimunje koloktivdv za ekonomieno gospodarjenje, Decentralizacija, izvrsena na podrocju prometa, bo v prihodnjem obdobju om050cala poleg vecjega uveljavljanja delavskega samoupravljanja tudi vecje vkljucevanje komun v resevanje prometnih probleciov, v poveza-vi s celotnim razvojern gospodarstva in zivljenjskega standarda na njihovem obmocju. Glede na postavljene naloge, ki jih predvideva perspektivni prograra gospodarskega razvoja LB Slovenije, je potrebno na obmoc ju nase obcine urediti naslednje« - za boljsi in ekonomicnejsi razvoj prevoza v perspektivnem obdobju je treba ustanoviti prevozniuko podjetje za potniski in tovorni promet. Omo-gociti je treba pronet ne zveze z dostopnirci oddal jenimi, gosteje naselje-nimi kraji v obcini. V Velenju je treba zgraditi bencinsko crpalko in dopolniti bencxnsko crpalko v oostanju se z eno elektricno crpalko. Urediti je treba tudi servisno delavnico za manjsa popravila motornih vozil. - za izboljsanje kvalitete prevoza predvsem zveze s Ceijern in Ljubija-no, za boljsi razvoj turizma v obcini in boljse cuvanje motornih vozil,si je treba prizadcvati za dograditev ceste, ki pelje skozi Sentjanz in k ux^editvi ter asfaltiranju ceste proti Topolsici. - med poraembne objekte proneta sodi tudi novogradnja ceste Sostanj -Velenje, ki bo zdruzila ta dva kraja v eno celoto. - v perspektivnem obdobju 196l-19b5 se predvideva gradnja zelezniske-ga postajalisca v omartnem ob Paki. Izboljsati je treba medkrajevno telefonsko zvezo s polozitvijo medkra-jevnega kabla Ceije - Velenje.Poleg tega je treba razsiriti medkrajevno vezo Velenje - Sostanj z vec kabli. VI. TRGOVINA 1» Hitrp narascanje proizvodnje in osebne potrosnje bo v prihodnjem oodobju se nadalje zahtevalo pospesen razvoj trgovine. Pri tem bo po-sebno vazen razvoj specializirane trgovine in trgovine na drobno ter organizacija odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov, ki se vedno zaosta-jajo za splosnim razvojem gospodarstva in za potrebami prebivalstva. Osnovna odgovornost za uspesnejsi razvoj trgovinske rnreze bo v okviru sxxlosne skrbi za izbol jsavanje zivl jen jskih razmer prebivalstva pripa-dal komuni, zaradi tega pa je potrebno z izvajanjem kcnkretne politike skrbeti za snladno delovanje blagovnega prometa. V naslednjih pctih letih bo predvidoma narascal skupni obseg blagovnega prometa za 15 % na leto. Poleg obstojecega trgovskega podjetja "Vino" Smartno ob Pax'i je treba razvijati tudi druge tovrstne trgovine, v ko-likor so podane objektivne potrebe in ekonomska upravicenost, Da bo trgovina. lahko uspesno opravljala svoje osnovne naloge in s tem pospesevala nadaijnji razvoj gospodarstva in osebne potrosnje, mora 1judski odbor pbvecati napore'aa njen pospesen razvoj, tijegovo prizadeva-nje naj bi se usmerjalo ob tesnein sodelovanju s trgovinsko zbornico in gospodarskini organizacijami zlasti na: - povecanje zmogljivosti -trgovine z modernizacijo obstojecih in gradit vi jo novih trgovinsxih objektov, kar na j zagotovi praviJ.no razuier je med predvldenim proiaetou in kapacitetami trgovinej - prilagajanje organizaci jskih oblik trgovine zahteva.n _ otrosn je in proizvodnje ter - uvajanje takih oblik izudevanja in nagrajevanja trgovxnskih deiavcev ki najbolj ustrezajo potrebpm posameznih gospodarskih organizacij in spremenjeni tehniki trgovine« 2. Modernizacija trgovine na drobno bi morala sloneti na uvajanju so-dobnega poslovanja, ki se kaze v novih nacinih prodaje, v podaljsevanju obratovalnega casa, v uvajanju ambulantnih in sezonskih trgovxn, v ao-stavi biaga na dom in v drugih oblikah. S tem, da je intiustrija ze v veliki meri pricela s pakiranjem biaga vnaprej, bo omogoceno, da se pri prometu s prehrambenimi proizvodi na drobno uveljavi v sirokem obsegu samopostrezna trgovina. V drugih stro-kati trgovine bo prav tako treba teziti za tem, da se uvedejo tabi naoini prod je, ki oniogocajo kupcem boljso izbiro biaga in zagotavl ja jo vecjo zmogijivost pro dajaln» V rednem trgovsjcem omrezju je treba po potrebi godaljsati obratovalni cas z razsirjanjern omrezja trgovin z neprekinjenim poslovanjem» Ta obiika povecanja kapacitet trgovine na drobno, Ki zableva le manjse organizaci jsxe spremeube, ustreza zeljarn potrosnikov, ob.enem pa omogoca eoijse izkoricanje osnovnih sredstev ins tem tudi znizanje stroukov poslovanja na enoto proizvoda» koleg tega, da oodo povecanc kapacitete trgovinsKega omrezja na drobno, bo treba zagotoviti tudi graditev sklaaiscnih prostorov» Graditev novih trgovinskih lokalov in sklauisc ter uvajanje sodobne opreme zahteva tudi v bodoce znatne investicije, Eaeuna se, aa do po-treonih povprecno letno okoli 4o milijonov dinarjev , kar pa je neko-iiko manj kot v ietih 1V57 do 1960» Pretezni dei predvidenih investici jskih sreastev za razvoj trgovskega omrezja bodo priepevale gospodar-ske organizaci je o 'i e do treoa v primenh, ko do gradnja posameznih objektov povezana s sirsimi interesi komunalne skupnosti, usmerjati z zdru-ze.vanjem. Poleg tega pa bo vlagal sredstva za razvoj trgovine tudi 1judski odbor iz investicijskih skladov ter v te namene usmerjal tudi vsa sredstva iz suanovanjskih skladov, ki izvirajo iz najemnin za trgovinske lokale» 3. Pri rednem trgovinskem omrezju se bodo uveljavijala mocna pod-jetja z velikim stevilom prodajaln. Taka podjetja bodo lahko izkoriscala ugodnosti neposrednega nakupa pri proizvajalcih, uporabljala enotno tehniko pri manipulaciji z blagom, smotrno izkoi4.seala obratna in osnovna sredstva, zlasti skladisca in prevozna sredstva, uveljavijala moderne metode pri upravijanju podjetij in proucevanju trzisca ter smotrno vzgajala trgovinske delavce. Pri tem naj 1judski odbor pospesuje sirjenje podjetij ne glede na politicno-teritorialne meje» Omogoca se naj odpiranje prodajaln na teritoriju obcine, tudi proizvodnim in trgovinskin podjetjem z drugih obmocij, s diitier bi se povecala konkurenca in izboljsa-la preskrba. Za tak razvoj trgovinskega omrezja je treba pritegr.iti tudi trgovinsko zbornico, ki naj bi se hkrati zavzemala za spremembo prodajnih pogojev pri proizvajalcih. Namesto nacela ugodnosti pri nakupu, ki se ravna po regi-straciji kupca, bi se moralo v skladu s teznjami po cimbolj neposrednem povezoVanju trgovme na tirobno s proizvodnjo, uveljavxti doiodanje prodajnih pogojev po icolicini ptodanega blaga. Osnovno odkupno nrezo za kmetijske pridelke tvori kmetijska zadruga» S povecanjem in organizacijsko utrditvijo kmetijske zadruge do omogocen odkup Vedno vecjega dela trznih presezkov. Kmetijska zadruga s svojimi obrati na j se kozaercialno in tehnicno qpremi ter usposobi za Scuaosto jno prodajo v potrosnem srediscu ali pa za prodajo trgovinskim organizacijam. Razviti je treba tudi obliko prodeije kmetijskih pridelkov na urejenih ttznih prostorih» V ta namen je potrebno urediti in opremiti souobne trzne prostore v Velenju in v Sostanju. Za redno vzdrzevanje teh objektov je dolzno skrbeti komunalno podjetje» Speoializirahe prodajalne za prodajo kmetijskih pridelkov bo usposobilo KG Salek v potrosnih srediscih. Kot potrosna sredisca v tem primeru sta misijena Velenje in Sostanj0 4. Spremenjeni sistem prodajne tehnike bo zahteval ustrezne spremembe pri strokovnem usposabljanju trgovinskih delavcev. Enostransko usmerje-nost pri izucevanju delavcev, ki je doslej slonela na sistemu vajencev, bo treba zamenjati z raznimi oblikami izobrazevanja, od priucevanja na de-lovnem mestu do rednega ucenja» 0 oblikah izucevanja naj bi samostojno odlocali delavski sveti gospodarskih organizacij, pri tem pa upostevali obseg poslov in strokovnost posameznega delovnega mesta» Poleg rednih sol bo treba organizirati tecaje in vecerne sole za izpo-polnjevanje splosne izobrazbe priucenih delavcev in tecaje za dopolnilno strokovno izobrazbo zaposlenih v trgovini. Za prilagoditev ucnega progra-ma v vajeniski vecerni soli in tecajih potrebam trgovine in enotnemu sistemu strokovnega izobrazevanja, bo morala skrbeti trgovinska zbornica. S potrebami trgovine vsklajeni sistem izobrazevanja bo omogocil pravil-nejso porazdelitev zaposlenih v trgovini. Stevilo delavcev v prometu na drobno bo narascalo za okoli 7,5 % na leto tako, da bo hlcrati z uva jan jem sodobne tehnike v prodaji zagbtovljena tudi vis ja raven trgovinskih sto-ritev. K temu bo pripomoglO tudi nadaljnje izpopolnjevanje sistema na-grajevanja po udinlcu» Za vse doslej navedene naloge.so v obdobju perspektivnega programa na obmocju nase obcine predvidene sledece investicijske nalozbe: 1. dograditev in oprema samopostrezne trgovine v Velenju z razstavnim prostorom za razlicnepraktidne in sodobne stanovanjske oprerae» Za iz-vraitev te naloge so potrebna sredstva v visini okrog ?0 milijonov dinur-jev. 2. nadalje se predvideva ustanovitev vec specialisiranih trgovin kot so: prodaja uraetniskih izdelkov, prodaja sportnih potrebscin, prodaja stekla in porcelaiia, prodaja gumijastih izdelkov, itd. 3. v Sostanju se predvideva opreuiti prodajalno s sadjem in zelenjavo1 dexikatesno prodajalno, slascicarno in prodajalno mesa. 4. poiskati je treba moznosti ter ugotoviti potrebo sa razvoj sodobnega nacina proaaje v bostanju, V ta namen je treba pristopiti k ur edit vi prostora za samopostrezno trgova.no. Prihodn ji razvoj trgovine v Sostanju je treoa vsxlajati s potrebami, sedanje trgovske loK-ale pa ure-diti v mejah ekonomicnosti. 3* V Smartnem ob Paki je predvidena obnova kleti piri paodjetju "Vino" in oprema obstojccega trgovskega podjetja. 6. Urediti je treba trgovske lokale tudi v vseh drugih icrajih, zlasti v Skalah. V posebno oddaljenih in gosteje naseljenih krajiii je treba or-ganizirati preskrbo prebivalstva na razlicne nacine /ambulantna prodaja, prednarocila in dostava blaga, odpiranje trgovin dvakrat tedensko itd./. V11. GObrlbiSrVO, TURIZEH IK uRUzBENA PREHRARA Razvoju turizma in gostinstva je treba posvecati potrcbnc skrb zaradi ugodnih naravnih in drugih pogojev, ki jih ima nasa obcina in upostevati pri tern tudi njegov druzbeni, zlasti pa ekonomski pomen. Osnovni cilji turizma in gostinstva morajo biti rekreaciju, oddih in razvedrilo delovnih Ijudi. Zato je treba s sodelovanjem vseh gospodar-skih in druzbenih organizacij ter ustanov, interesiranih v turismu in gostinstvu, teziti k tezau, da bodo zadovoljene raznovrstne potrebe tu-ristov in gostov in da se pri tem doseze ustrezen ekonomski uspeh. Obsto jece pogoje je treba izkoristiti za razvoj domacega in inozemskega turizma, ki bi moral v celoti temeljiti na doseganju cim vec jih ekonom-skih ucinkov. Da bi se povecala materialna osnova razvoja turizma je treba razooloz-Ijiva sredstva usuierxti pjredvsem v dograditev gostinskega objekta za druzbeno prehrano in s sarnskimi sobami v Velenju, s cimer se bodo nasta-nitvene kapacitete povecale za 60 lezisc. Urediti je treba tudi celotno o...olico jezera z odgovarjajocimi objekti. Za razvoj turizma je posebno vazno vzporedno urejanje komunalnih na-prav /kanalizacija, javna razsvetljava, parki, nasaai, sprehajalisca in podobno/. V turisticno dejav.ost bi se morali aktivneje vkljuciti tudi trgo-vina in obrt, kar bi omogocilo vecji ekonomski ucinek turisticnega prome ta. Zaradi povezovanja tistih, ki se zanimajo za ustanavijanje pocitniskih doinov, njihovo;ooljse izKoriscanje in racionalno upravljanje, naj se v okviru komune ustanoyi pocitniska skupnost, ki jo ustanovi obcinski sindi' kalni svet* Posebno-popornost je treba posvetiti izdelovanju spominskili predmetpv^ znacilnih za naso obcino* po katerih' pdjsebno povprasuje jo turisti, S tebi bi lahlco zaposlili gostinske delavce v icasu izven sezone. Poleg krepitve materiaine osnove za razvoj turizma se tudi za nadaijnji porast osebne potrosnje zahteva od gostinstva, da doseze bistvene spre-mernbe pri poslovanju z boljso kvaiiteto in kulturnejso postrezbo gostov te-z boljsim izkoriscanjem obstojecih kapacitet. V ta namen naj bi gostinska podjetja in obrati v tesni. povczavi s komu' no usmerjali prizadevanja zlasti v naslednje: - modernizirati obstojece zmogljivosti /Kolodvorska restavraeija Veienjf GostiSce "Sloga" bostanj in ostala gostisca/ in graditi take nove objektbf ki ustrezajo zahtevarn sodobnega turizma ter potrebam in moznostim delov-nega cloveka /bife, slascicarna, zajtrkovalnica v Velenju/, Koristneje je treba uporabiti tudi vilo v Bavnah; - izboljsevati pogoje gospodarjenja z ustrezno organizacijo in boljsim izkoriscanjem notranjih rezerv ter s tem ustvarjati vecja lastna sredstva* ia bodo omogocala boljse pogoje za nadaljnji razvojj - izboljsati raven potrezbe in povecati izbiro ter kvaiiteto storitev; - z ustrezno delitvijo dohodka omogociti spodbuden nacin razdeijevanja osebnih dohodkov po ucinku ter omogociti ustvar janje lastnih skladov,- - z uspesnejsini naeini priucevanja in usposabljanja /seminarjit te-cajit predavanja, redno solanje/ zagotoviti potrebno stro.zovno delovno silo. Do leta 1^65 bi se povecal promet v gostinstvu za okrog ti5 % ter bi narascal povprecno za 1? % letno. Pri tem se bo se naprej krepila vlo-ga druzbenega sektorja tako, da bo v letu 1965 na druzbeni sektor od-padlo okrog 90 /3 vsega gostinskega prometa. Zasebna gostisca naj bodo samo nujno dopolnilo tam, kjer ni eko-nomskih pogojev za razvoj druzbenih gostisc, 0 nacinu placevanja druzbenih dajatev naj odloca Ijudski odbor. Stre-rui naj se za tem, da bodo dajatve v pavsalnem znesku dolocene za daljse obdobje vnaprej« Sredstva» pridobljena iz pavsalnih obveznosti gOstin^-skih gospodarskih organizacij, naj sluzijo za izvedbo postavljcnega pro-grama za razvoj turizma in gostinstva. V gostinske obrate je treba dosledno uvajati hladilno tehniko in druge sodobne naprave, ki bodo omogocale boljso kvaiiteto storitev. Za predvideni razvoj gostinstva in turizma bo potrebno vloziti v prihodnjem petletnem obdobju okoli 250 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, kar bo omogocilo mocno okrepitev njegove materialne osnove« Sredstva gospodarskih organizacij se bodo uporabila za modernizacijo in rekonstrukcijo obstojecih obratov ter za udelezbe na natecajih» Za predvideni porast prometa bo potrebno v gostinsbvu povecati stevilo zaposlenih za okoli 4-0 oseb ali za %„ Sistem nagrajevanja po delovnem ucinku je treba izpopolnjevati in uva-jati sistem postreznine9 ki naj bo locena od dejanske cene za gostinske storitve in se ne bi obracunavala v celotnem dohodku0 Odlocanje o oblikah in nacinu uvajanja postreznine ter njeno visino je treba prepustiti delov-nim kolektivom, gostinska zbornica in sindikalne organizacije pa naj jim pri tem nudijo strokovno in tehnicno pomoc. Za izboljsanje preskrbe gostinstva naj bi skrbele predvsem trgovinske organizacije, ki bi se morale prilagoditi potrebam turisticnega prometa, zlasti glede preskrbe s kvalitetnimi prehrambenimi artikli. Gostinskim gospodarskira orgamizacijam naj se omogoci tudi neposreden nakup drobnih kmetijskih proizvodov. Druzbeno prehrano je treba obravnavati kot sestavnx dei naporov, da bi se povecala delovna storilnost9 zmanjsala fluktuacija in izboljsala zivlje-njska raven. Za hitrejsi, organizacijsko skladnejsi in gospodarsko smotrnejsi raz— voj druzbene prehrane naj se nadalje ustanavljajo in razvxjajo obrati ali servisi. za druzbeno prehrano. Obrati druzbene prehrane ali servisi se lahko ustanavljajo tudi pri stanovanjski skupnosti. Pristopiti je potrebno k izgradnji objekta za druzbeno prehrano s kapaciteto l.ooo obrokov. v kolikor tega vprasanja ne bo mogoce zadovoljivo resevati v obstojecih obratih oziroma z novozgrajenim gostinskim objektom v Velenju. Vprasanje druzbene prehrane je treba primerno urediti tudi v Sostanju. V okviru stanovanjske skupnosti je treba najti za te namene ekonom-sko ustrezne resitve z najsirso mobilizacijo sredstev gospodarskih organizaci j in komune. Tudi obrati te vrste morajo poslovati na samostoj~ nem gospodarskem racunU, ki bo ustvaril temelje za druzbeno upravljanje. Dotacije in druge vrste pomoci gospodarskih organizacij in komun naj se dajejo tem obratom le v sorazmerju s stevilom interesentov9 ki pripadajo tem organizacijam ali zavodom. Delovni kolektivi naj bodo zadostno stimulirani0 da bodo stalno izboljsevali kvalitetc storitev. Zato je treba postopoma preiti na obrate odprtega tipa, kjer bo kvaliteta storitev omogocila dotok novih gostov in s tem ugodnejsi razvoj obratov za druzbeno prehrano. Solske kuhinje je treba se nadalje razvijati ter zagotoviti redno preskrbo in prispevke starsev za kritje izdatkov. Organizacijsko naj se solske kuhinje prilagodijo krajevnim potrebam, Ijudski odbor pa naj v proracunu zagotovi sredstva za njihovo redno poslovanje» Pri 1judskem odboru naj se ustanovi komisija za druzbeno prehrano, ki bo urejala vprasanja s tega podrocja v sporazumu s prizadeticii organi in organizacijarni. IX. OBRT 1. Hitri razvoj gospodarstva, porast osebne potrosnje in izboljsanje zivljenjskih razmer prebivalstva bodo zahtevali v prihodnjem obdobju predvsem hiter porast storitvene obrti. Dosedanje zaostajanje te dejav-nosti je vplivalo na nezadovoljivo kritje potreb prebivalstva. Zato bo treba zagotoviti hitrejsi razvoj storitvenih obrtnih obratov, poleg tega pa razvijati tudi storitvene kapacitete v okviru ostalih dejavnosti, zlasti industrije, trgovine in gradbenistva ter v okviru stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov. V prihodnjem obdobju je mogoce pricakovati, da bo narastel obseg proizvodnje in storitev v obrtnistvu povprecno za lo,6 % na leto. Razvoj obrtnistva bo se nadalje temeljil na krepitvi druzbenega sektorja, kjer naj bi se povecal obseg proizvodnje in storitev za 15 % na leto. Povecanje kapacitet v storitvenih dejavnostih bo treba zagotoviti: - z organizacijo obrtnega centra v potrosnem srediscu Velenja in Sostanja z nadaljnjim razvijanjem in modernizacijo specializiranih storitv nih obratov; - z ustanavljanjem omrezja servisnih delavnic industrijskih in trgovin-skih podjetij ter servisnih delavnic pri stanovanjskih skupnostih in krajevnih odborih, kjer je to potrebno. V proizvodni obrti, kjer bi se moral uveljavljati industrijski nacin dela, je treba razvijati zlasti obrate, ki s svojimi izdelki razsirjajo sortiment blaga za siroko potrosnjo, ter obrate, ki proizvajajo v koope-raciji z industrijo ali pa so vazni za vsakdanjo preskrbo potrosnikov. Da bi zagotovili tak razvoj obrtnistva, ki bo omogocil postopno vskla-jevanje kapacitet s potrebami prebivalstva in ostalih dejavnosti, bo treba povecati investicije, Obseg investicij bi znasal v povprecju 5° milijonov dinarjev letno, kar je za 138 % vec kot so znasala povprecna vlaganja v letih 1957 do 196o. Investicijska sredstva so predvidena za proizvodnjo obrt v visini 2oo milijonov, za storitveno obrt pa v visini 5° milijonov dinarjev. V proizvodni obrti se racuna predvsem na izgradnjo pekarne, ki bo slu-zila potrebam sirsega obmocja, poleg tega pa tudi na nadaljnji razvoj podjetij Krommetal, Izdelovalnice gumiranega papirja, Mizarstva in vodovoda. Investicije za storitveno obrt so namenjene za ureditev krojastva in siviljstva, brivsko-frizerskega salona in cevljarstva v Velenju in ustanovitev potrebnih tovrstnih obratov v Sostanju ter za razsiritev in izboljsanje opreme v sedanjih storitvenih obratih. Na novo je treba uva j at i obrtne stroke, ki jih seda j spicii ni, in ran-vijati tiste, ki ne krijejo potreb, Najbolj pomanjkljivo kritje potreb je v naslednjih obrtnih strokah: podkovstvo, kovastvo, sodarstvo, krojastvo, siviljstvo, avtomctianika, elektroinstalaterstvo8 soboslikarstvo in pleskarstvo, Glecie na to, da je okrog 70 /o obrtnih obratov v zasebnem sektorju, je treba v bodoce streme-ti za tem, da se doseze vecji razvoj v druzbenem sektorju. Hkrati z uveljavitvijo sodobnejsih proizvodnih procesov v vscj obrti, bo treba sistem izucevan ja in strokovnega usposabl jan ja priiagoditi no vira potrebam; Steviio zaposlenih v druzbeni obrti naj bi se povecalo za okoli 6,3 % na leto. 2. l)a bi omogocili sirse uva jan j e mehanizaci je in veejo delitev dela v storitveni obrti, bi se moral usiaerjuti nadaljnji razvoj v sostanju in Velenju v organizacijo in usposabljanje obrtnega sredisca, ki naj bi zdruzeval izkljucno storitvene dejavnosti. Te centre je treba ustanavlja-ti v okviru stanovanjskih skupnosti. Z zdruzevanjem storitvenih obrti raznih strok in ustreznih kapacitet naj bx vsak obrtni center tvorxl za-okrozeno organsKo celoto, ki z minimaino udelezbo rocnega dela opravlja storitve prebivalstvu. Talio organizacijo storitvene obrti na j bi se nadalje dopolnjevali specializirani obrtni obrati, ki bi si morali zago-toviti boljso mehanizacijo in prehod na industrijski nacin dela» Zaradi narascajoce motorizacije je treba omogociti razvoj scrvisne sluzbe za tekoce vzdrzevanje motornih vozil» V okviru tega obruta je treba urediti tudi pralnico za motorna vozila» Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori naj se usmerjajo predvsem v ustanavljanje obratov za vzdrzevanje stanovanjskih zgradu in obratov za pomoc gospodinjstvoai. Da bi zagotovili hitrejso gradnjo stanovanjskih in podobnih objektov, naj bi gradoeno podjetje organiziralo lastne delavnice v takem obsegu, da bodo njihove kapacitete v cim vecji meri vsklajene s kapacitetami osnovne dejavnosti. 3» Razvoj obrtnih obratov, ki proizvajajo v kooperaciji z industri-jo, naj bi pospesevala tudi industrijska podjetja. Tako bi omogocili hitrejse povecanje kapacitet druzbene obrti ter bi odpadla potreba po kooperaciji industrije z zasebno obrtjo. Druzbeni obrtni obrati naj bi v sirsem obsegu prevzemali tudi organizacijo dela na donm in za-menjali dejavnost zasebne obrti. Drugi proizvodni obrtni obrati, ki so se usmerili na proizvodnjo stan-dardnih izdelkov za trg, naj bi postopoma prehajali v industrijo. Z uvaja-n j em industrijskega nacina dela bo vedno bolj izginjala razlika med pro-izvodno obrtjo in industrijo» 4-. Sredstva obrtnih gospodarskih organizacij bo treba usmerjati predvsem v modernizaci jo in mehanizaci jo proizvodn jeDoleg gospodarskih organizaci j bo skrbela za izboljsanje opreme tud.i obrtna zbornicao 5. Bolgsa organizacija dela in mod.ernizi.cija proizvodnje oosta zahte-vali tudi spremeabe y sistemu izucevanja delavcev. S tera bo omogoceno nji-hovo vecje vkljuocvanje v obrt in sirse uveljavljahje priucevanja na delov nih mestih* Zlasti v iriticnih strokah bo s tem omiljen problem pridobiva-nja novih strokovnih delavcev* Vzporedno s tem bo zagdtovljena vec ja stal-nost zaposlenih, kcr bodo priuceni delavci v vecji meri vesani na odreje-na delovna mesta» Spremembam v sistemu isticevanja obrtnih delavcev bo treba priiagoditi tudi strokovno solstvo» V skiadu z osnovnimi naceli o isobrasevanju zapo-slemh v obrti, ici xzhajajo iz Hesolucije o izobrazevanju stroicovnih kadrov v gospodarstvu$ bo treba razviti tak sistem strokovnega izobrazevan ja, ki ustreza potrebam obrti glede na strokovnost in kvaliiikacijski sestav zaposlenih» Zato bo treba organizirati omrezje izobrazevalnih src-disc, ki se lahko razvijejo iz obsto jecih stroicovnih sol pa usposo- bijo na novo v snlaau s krajevnimi potrebami, Ta sredisca bodo inorala biti nosilci vseh oblik izobrazevanja in pobudniki za vnasanje novih mctoU dela v posamezne pokxice, Ta vprasanja naj bi pomagala rescvati v prvi vrsti obrtna zbornica v tesnem sodelovanju z Ijudskim odoorem in gospodar sicimi o r ganiz acijami. ilkrati z izbol jsau j'o:z si steina izobrazevan ja delavcev in uvel javl janjem souoonejuega nauino. 'ici bo treba izpopolnjevati tudi sistem razdeljeva-nja osebnih doliod-ov* occbno v novousposobljenih obrtnih srediscih bo treba Uvel j aviti talea elconoinska razmerja, ki bodo posamesniai obratom za-gotavljala cim y-ee jo saaostojnost in delitev ustvarjenih sredstev po delu» Z ustreznim sistemom nagrajevanja je treba zagotovxti tudi prido-bivanje strokovnega cscoja* ki bo z delora zagotovilo hitrejsi razvoj obrt-nih poajetij* X. XOmUN/iLNA DEU/iVIIOST IN KRAJEVNA RROBLEl-LVTIkA Na osnovi uspehov, ici so bili dosezeni na podrocju kouunalne dejavno-sti v preteklem obdobju, v sicladu s celotnim razvojem gospodarstva in sxladno z nalogami za izboljsanje sivijenjske ravni, je potrebnc v per-spektivnem obdooju ipol - 1965 ravno temu podrocju posvetxtx posouno skrb o Za cim boljse rescvanje komunalne problematike je treba raavijati vse oolike sodelovanja preoivalstva in gospodarskih ter druzbenih organiza-cij, ker je lo od daipnih naporov odvisen uspeh prx re.ievcnju komunalne dejavnosti v oheini, Organizirati je treba gospodarsko organisacijo ali zavod, ki bi se ukvurjax izkl jucno s komunalnimi de j-avnost.ui* luet i mora status upravljalca vseh xomunalnih objektov, Zagotovxti si mora dober stroicovni kader in izboljsati operativno sluzbo tako, da bo to delo raz-mejeno z delorn obcinskih upravnih organov. S sredstvi gospodarskih organizacij in s prispevki drzavljanov je treba zagotovxti cim uspes-nejse delovanje te dejavnosti, v proracunu ObLO pa potrebna finanena sredstva za redno poslovanje, Komunalno dejavnost na podrocju obeine bo izvrsevalo in rasvxjalo za te narnene ustanovijeno podjetje* medtem ko se za resevanje krajevne probiematiice predvidevajo vecja materialna sredstva v proraounu obcine» S terni sredstvi bx razpolagali Krajevax odbori in stanovanjske skupnasti. Arajevni odbori douo Morali s sodelovanjeai drzavljanov ta sredstva cxm Koristne jse uporabiti xn uspesno resevati loicaine probi eme.» Pri nakazova-nju nalog v perspektivnem programu so kot izhodisce sxuailx predlogi kra-jevnili odborov in stanovanjsicih skupnosti, ki so oxxx sesuavx^eni v sode-iovanju z organizacijciax SZDL. V perspektivnein obdooju 1961-1965 je predvxdeno, da se dokoncno elek-trificira ceiotno podrocje obcine in da se ureSx vprasanje pitne voae, Posebno skrb je "ureoa posvetxti nadaljnji izgradnjx komunalnxh objeii-tov pri izgradnji Velenja in koffiunalnira ureditvam na podroc ju SostanjaJ prav posebno pa se osnovnima komunainima objektcma - regulaciji Pake in novogradnji ceste nied Sostanjem in Velenjem. Komunalno podjetje bo taoralo bol je izvrsevati naloge na podroc ju ob-cinskih cest, kanalizacije, ciscenja in vzdrzevanja mestnih podrocij in parkov ter prevzeti nalogo za popolno oskrbo s pitno vodOo Cestno raz-svetijavo, ceiotno nizkonapetostno omrezje ter vse ostale komunalne objekte je treba prenesti na komunalne operativne organizacije /DES, Komunalno podjetje,, servi se stanovan jskih skupnosti itd»/<> S prenosom osnovnih sredstev se predvideva tudi izboljsanje rednega vzdrzevanja in racionalnejse izkoriscanje sredstev za vzdrzevanje in razsiritev navedenih objektov» Za regulacijo Pake in izgradnjo ceste meti Sostanjem. in Velenjem je treba zdruziti cim vec materiainih sredstev v cbcini. da bi v cim krajsem casu ob izvedbi prostovoljne delovne akcije in sodelovanjem Vodne skupnosti zgradili oba objekta. Uspesna izvedba te akcije bo zago-tovila nemoten razvoj vlaganj investicij v izgradnjo Energo-kemicnega kombinata. Vec skrbi je treba posvetiti bolj sistematicni obdelavi urbanisticnih osnov, ki naj bi zagotovila pravocasno in skladno resevanje komunalnih problemov z ostalim razvojem. Perspektivni program predvideva, da bo za komunalno dejavnost vlozeno okrog 1 = 25o milijonov dinarjev, za resevanje krajevnih problemov pa je tudi predvideno znatno vec sredstev kot v prejsnjih letih» V investicijah za komunalno dejavnost so predvidena predvsem sredstva za regulacijo Pake in izgradn jo ceste ned Sostanjem in Velenjenij elektriiikaci jo, javno razsvetljavo, toplovodno ogrevanje itd. Predvideno je tudi asfaltiranje ceste Sostanj - Topolsica in pa ceste Smartno ob Paki - Letus» Predvideno je nadaijevanje urejanja kanalizacije s cistilnimi napravami v Velenju in Sostanju. Pristopiti je treba tudi k ureditvi kanalizacije v Smartnem ob Paki. Omrezje s topiovodnim ogrevanjem v Velenju je treba razsxriti tako, da bo zajelo ceiotno strnjeno naselje. Z gradnjo stanovanjskih objektov v Velenju je predvideno vzporedno resevanje vseh drugih problemov t„ j. ureditev cest, ulicne razsvetljave, urejanje parkov in okolice his itd. V Sostanju pa je treba dokoncati dela pri zalivanju kock, asfaltirati in urediti je treba nekatere bolj prometne ulice in urediti zelezniske prehode itd. Na ostalem obmocju obcine pa je treba po predlogih krajevnih odborov urediti naslednje: Smartno ob Topolsica Skorno Bele vode Zavodnje Ravne Skale Plesivec Paka Cirkovce Paki - ureditev novega pokopalisca - gradnja transformatorja v Recici ob Paki - ureditev telovadnice pri novozgrajeni soli - popravilo krajevne ceste od Pirnata do Pusnika in od Kotnika do Marolta - regulacija potoka Toplice - ureditev prostora za druzbene organizacije s telovadnico - gradnja bazena z bifejem - ureditev sportnega igrisca - ureditev krajevne ambulante - dograditev in vzdrzevanje cest Penk - Skorno Sv. Florjan - dograditev elektricnega omrezja Skorno -Penk - ureditev zelezniskega postajalisca v Penku - ureditev obcinske ceste do Belih vod* ceste Grebesek - Homec - Luka ter ceste Stakne - Enci -Sp. Berloznik - Zaloka povezati s pasnim obratom Bele vode - ureditev trgovine ali ambulantne prodaje - ureditev pokopaliskega obzidja - dograditev prosvetnega doma - ureditev trgovine ali ambulantne prodaje, gostilne in trafike - popravilo pokopaliskega obzidja - obnova mostov na krajevnih cestah ter ureditev mostu pri Koncu - ureditev solskega igrisca in solskega zemljisca - popravilo krajevnih cest /Lazise-Berghaus, Brezovo, sola-Jan, Uranjek-Donik, Podlubela/ - dograditev gasilskega doma - ureditev mrtvasnice in ograje okrog pokopalisca - melioracija zamocvirjenih zemljisc - napeljava vodovoda do Sole in po naselju - ureditev ceste Skale - Plesivec in ceste sola Graska gora - ureditev pokopalisca in mrtvasnice - popravilo treh vecjih mostov - ureditev trgovine ali ambulantne prodaje - ureditev ceste Cujez - Loke - ureditev parkirnega prostora pri Sovineku - dograditev vodovoda - ureditev perisca v Cirkovcah - ureditev Vovkovega klanca Pes je Sentilj Gorenje Lokovica Kavce-Podkraj Druzmirje ureditev ceste Podgorje - Preloge prikljucitev vodovoda na glavni vodovod ureditev doma Svobode ureditev kina popravilo solskega vodovoda izboljsati vzdrzevanje krajevnih cest melioracija zamocvirjenih zemljisc v Sentilju gradnja pozarno-varnostnih bazenov v krajih, kjer ni vode ureditev prostora za potrebe krajevnega odbora in mnozicnih organizacij ureditev javne razsvetljave v Gorenju in Paski vasi vzdrzevanje in popravilo krajevnih cest obnova pokopaliskega obzidja v Gorenju ureditev ceste talcev proti Lokovici in ureditev ceste Mraz - Zadruzni dom, Oroznov Kriz - TE Scstan.i in Zadruzni dom - Blagotinsek ter popravilo mostov popravilo odra v zadruznem domu popravilo ceste od Zadruznega doma do Penka in od Draja do Sentandraza drnaza travnikov dograditev ceste Velenje - Podkraj - Pesje zgraditev betonskega rezervoarja v Kavcah in Podkraju popravilo ceste od Hrvata preko Kavc do Loznice popravilo obcinske ceste, ki je porusena od piazov vzdrzevanje cest in kanalizacij popravilo skarp v Velunji popravilo mostov vzdrzevanje gasilskih domov vodovod ureditev sejne sobe - javna rasvetljava regulacija Velunje - ureditev perisc XI. PERSPEKTIVNI IN TEKOCI PLANI ZA IZVAJANJE TEGA PROGRAMA 1. Obcinski 1judski odbor ter gospodarske organizacije so dolzne na svojem podrocju pri sprejemanju svojih druzbenih planov in drugih odlokov drzati se osnovnih smernic in ciljev druzbenega yrograma gospodarskega razvoja FLRJ od 1961-19^5» druzbenega programa perspektivnega gospodarske ga razvoja LRS kakor tudi smernic in ciljev v tem perspektivnem programu. 2. Za dosego ciljev in smernic tega perspektivnega programa, bo obcinski 1judski odbor izdal poleg odgovarjajocih odlokov in predpisov vsako leto letni druzbeni plan. Gospodarske organizacije so pri sestavljanju svojih planov dolzne upo-stevati cilje in smernice, postavljene v perspektivnem planu in letnih di-uzbenik planih federacije, republike in obcine. 3. Organi drzavne uprave so dolzni sprernljati izvajanje druzbenega pro-graiua gosoodarskega raavoja na obmocju obcine za leto 1961 - 1965 ter pred-lagati pristojniiu svetou potrcbne ukrepe za izvajanje tega programa. 4. Svet za druzbeni pio.n xn f inane e, kakor tudi erugi sveti, mora jo redno obvescati obcinski Ijuuski odbor oostanj o izvajanju tega perspek-tivnega programa in vsakoletnih druzbenih planov ter prediagati ukrepe, ki so potrebni za njihovo izpolnitev. XII. KONCNE DOLOCBE 1. Dokumentacija k perspektivnem programu gospodarskega razvoja obcine tiostanj za razdobje 1961 - 1965 je sestavni dei tega programa. 2. Ta program velja od 1. januarja 1961 dalje. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Ceije. st. 01/1-51-5/1-61 Sostanj, dne 20. marea 1961 Predsednik Obcinskega 1judskega odbora Sostanj Peter Sprajc 218, Obcinski 1 judski odbor Sostan j je po 4» clenu z aleo na o prisbo jnosti obcinskih in okrajnih 1judskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, st. 52-644/57 in 27-492/59/ in 5o, clenu zakona o obcinskih 1judskih odborih /Uradni list LRS, st. 19-88/52/ na se ii obcinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2o. marca 1961 sprejel 0 D L 0 K 0 DRUZBENEM PLANU OBCINE SOSTANJ ZA LETO 1961 P R V I DEL SPLOSNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1961 I, POGLAVJE TEHSLJHE NALOGE DRUZBENEGA PLANA ZA LETO 1961 Na podlagi dosezenega razvoja v letu 196o in ob upostevanju progra-ma perspektivnega razvoja obeine Sostanj v razdobju od 1961. do 1965. leta ter zveznega in republiskega druzbenega plana za leto 1961 se postavljajo za leto 1961 v obeini Sostanj naslednje temeljne naloge: 1. povecati je treba obseg proizvodnje in storitev v vseh gospo-darskih panogah in doseci visoko stopnjo izkoriscanja obstojecih proizvodnih zraogljivostij 2. ustvariti je treba pogoje za nadaljnje narascanje produktivnosti dela kot osnove za hiter porast proizvodnje in za izboljsevanje zivljenj-skih razmer prebivalstva. Zato je treba izpopolnjevati vzpodbudne naci-ne delitve osebnih dohodkov po ucinku ter uvajati spodbudnejse oblike nagrajevanjaj poleg tega je treba uvajati v proizvodne procese sedobne naprave in metode dela* izboljsevati organizacijo dela* skrbeti za ra-cionalno zaposlovanje delovne sile ter za pospeseno izobrazevanje kad-rov; 5. skladno s povecanjem produktivnosti dela in proizvodnje je treba zagotoviti narascanje osebne potrosnje in druzbenega standarda, zlasti delavcev in usluzbencev. Vecanje dohodkov posaraeznikov in kolektivov naj bo odvisno od porasta produktivnosti de] Da se zagotovi nadaljnji razvoj osebne potrosnje, je treba skrbeti za izboljsanje preskrbe Indus trijskega sredisca z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, pc.spe-sevati razvoj storitvenih obrtnih obratov in servisov za opravljanje storitev v gospodinjstvu ter razvijati obrate za druzbeno prehranc» Razvoj druzbenega standarda zahteva se nadaljnje povecanje vlaganj za stanovanjsko in komunalno dejavnost, za gradnjo sol in zdravstvenih objektov ter za razvoj drugih dejavnosti druzbenega standarda, ki vpli-vajo na gospodarski razvoj ter na izboljsanje zivljenjskih razmer pre-bivalstvaj 4» pri investicijski gradnji je treba pospesiti dovrsitev objektov v gradnji in adaptaciji6 Nadaljfe investicije naj se vloze v rekonstruk-cije, razsiritve in izpopolnitve kapacitet, Ici bodo z najmanjsirni vla-ganji dale vecje proizvodne ucinke ze v letu 1961 1x1 v naslednjih letih. Rekonstrukcije» razsiritve in izpopolnitve morajo upostevati zaposlova-nje zenske delovne sile» V vseh gospodarskih dejavnostih je treba usmer-jati vlaganja v uvajanje sodobnih tehnoloskih postopkov, zlasti pa v mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov» Skladno z nalogami programa perspektivnega razvoja obcine Sostanj v razdobju od 1961. do 1965. leta je treba pospesiti priprave ter izdelavo programov in projek-tov, ki ustrezajo politiki nadaljnjega razvoja» Za financiranje takega razvoja je treba razsiriti zdruzevanje sredstev ter pri tem iskati take oblike, ki bodo zagotavljale samostojnost gospodarskih organizacxj pri odlocanju ter njihov neposredni ekonomski interes; 5» v okviru splosne ekonomske politike ter gospodarskega sistema je treba skrbeti za nadaljnje razvijanje socialisticnih druzbenih od-nosov in povecevati interes gospodarskih organizacij ter kolektivov za doseganje cim boljsih rezultatov» Nadalje je treba razvijati delavsko ssunoupravljanje in druzbeno upravljanje, da bi s smotrnejsim nalaganjem sredstev ter z racionalnejsim izkoriscanjem proizvajalnih sredstev do-segli hitrejsi razvoj proizvodnjes druzbenega standarda in osebne po-trosnje; 6. v kmetijstvu je treba podpirati hiter razvoj socialisticnega sek-torja in razvijati trzno proizvodnjo v kooperaciji. Zlasti vazna je naloga» da se povecajo povrsine in proizvodnja socialisticnega sektorja, ker bo le na ta nacin zagotovljena povecana trznost proizvodnje in ure-jena preskrba potrosnikov s kmetijskimi proizvodi; 7» socialisticni sektor kmetijstva je treba obravnavati enotno ne glede na to» kdo ga upravlja in zagotoviti skladen in optimalen razvoj proizvodnje na teh podrocjih» Izdelati je treba program za razvoj socialisticnega sektorja ter izvajati investicijsko gradnjo le skladno z izdelanimi programi; 8. investicije v kmetijstvu morajo biti namenjene predvsem za dvig zivinoreje in vrtnarstva, da bodo prebivalci preskrbljeni z mesom, mle-kom in zelenjavo; 9. v gozdarstvu je treba zagotoviti tak sistem gospodarjenja, ki bo zagotavljal iz druzbenega gledisca najbolj smotrni nacin gospodarjenja z gozdovi. V gozdovih SLP I. se delno zmanjsa secnja» Io» v trgovini je treba naualje razvijati specializacijo, tehniko prodaje pa je razvijati v smeri hitre postrezbe in samoizbire. Trgo-vina s tehnicnim blagom naj v cim vecji meri poskrbi za ustanovitcv servisnih delavnic ter za garancijska in izven garancijska popravila» 11» v gostinstvu je treba dokoncati z zacetimi gradnjami ter pristo-piti k adaptacijam obstojecih lokalov. Sindikalne organizacije naj krepijo in razvijajo obcinsko pocitnisko skupnost, pri tem pa streme za racionalno izrabo razpolozljivih ter ustanavljanje novih pocitniskih kapacitet; 12. doseci je treba hitrejsi razvoj usluznostne obrti» Skrbeti je treba za cim vecjo mehanizacijo in sodobno organizacijo dela v teh, obratih. Industrijska podjetja pa naj prouce moznost nudenja nslug svo-jih obrtnih delavnic tudi zunanjim koristnikom. Posebno pozornost je treba posvetiti razvoju servisnih delavnic v okviru stanovanjskih skup-nosti; 13. v prihodnji izgradnji doline je treba izhajati iz enotne urba-nisticne obdelave tako za razvoj industrije kakor tudi za razvoj vseh ostalih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. II. POGLAVJE DRUZBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Upostevajoc dosezene uspehe v proizvodnji leta 1960, pricakovani porast proizvodnje in povecanje dejavnosti v vseh gospodarskih panogah in v skladu s programom perspektivnega razvoja obcine Sostanj v razdobju od 1961. do 1965. leta je mogoce racunati, da bo v letu 1961 dosezen naslednji porast druzbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev 1959 1960 1961 1960 1959 1961 1960 druzbeni bruto proizvod 12.427,3 14.o44,7 17-973,4 112,8 127,9 narodni dohodek 5-630,7 6.385,8 8.185,0 113,4 128,1 2. Gibanje druzbenega bruto proizvoda bo po posameznih gospodarskih panogah glede na splosni porast in obseg proizvodnje naslednji: - v tekocih cenah - v milijonih dinarjev 1959 1960 1961 196o 1961 1959 1960 gospodarstvo skupaj 12.427,2 14.o44,7 17 ,973,4 112,8 127,9 industrija lo.55o,9 11.981,4 15 .515,5 114,2 129,2 kmetijstvo 868,4 773,3 938,4 189,2 121,6 gradbenistvo 181,4 145,2 2oo, 0 80,2 137,8 trgovina 116,9 193,3 22o, 4i 165,0 113,9 gostinstvo 158,o 195,6 215,6 123,5 119,3 obrt 45o,9 6o2,6 7oo,o 133,4 116,1 komunala loo,7 153,2 183,9 151,6 12o,l Porast druzbenega bruto proizvoda, druzbenega proizvoda in narodnega dohodka, kot se predvideva za leto 1961, zagotavija materialno struktu-ro proizvodnje za ustvaritev nalog in ciljev druzbenega plana za leto 1961. Predvidena stopnja porasta je v skladu z dinamiko, ki sledi iz osnovnih nalog in ciijev druzbenega programa gospodarskega razvoja ob-cine Sostanj za razdobje 1961 - 1965» III. POGLAVJE INVESTICI JE 1. Skludno z nalogami perspektivnega razvoja v obcini Sostanj se v letu 1961 predvidevajo vlaganja razpolozljivih investicijskih sredstev za izgradnjo ze zacetih objektov in rekonstrukcij ter za pripravljal-na dela za novogradnje. V letu 1961 je treba naciai jevati z izgradn jo objektov za druzoeni Standard, zlasti stanovanj, sol, zdravstvenega doma v Velenju in komunalnih naprav. 2. Na podiagi predvidenih in razpolozljivih sredstev se pricakuje, da bo znasal obseg investicij v osnovna sredstva v letu 1961 skupno okoli 4.ooo milijonov dinarjev. V strukturi skupnih investicij se bo se naprej poveceval delez gospodarskih organizacij. Te naj bi v skladu s splosno gospodarsko politiko v tem letu povecale zlasti vlaganja v obrat' na sredstva ter s tem omogocile skladnejsi razvoj proizvodnje. 3. V druzbenem sektorju gospodarstva se racuna v letu 1961 z nasied-njimi investicijskirni vlaganji v osnovna sredstva /v milijonih dinarjev/'< 19bo 1961 Indeks Struktura v % 196o 1961 gospodarske panoge 4,564,9 2,734,9 60,0 76,5 56,3 negospodarske panoge 1,056,5 1,179,5 111,4 23,5 43,7 - druzbeni Standard 1,058,5 1,174,5 111,0 23,5 43,5 - drzavna uprava - 5,0 - - o,2 S k u p a j 5*623*4 3*914,4 69,4 loo,o loo, 0 Predvideni obseg investicij temeiji na posojilih in sreastvih gospodarskih organizacij, ki se bodo povecale zaradi uporabe celotne amorti-zacije ter na yodiagi dosezenega porasta proizvodnje v preteklem letu. 4. Po posameznih gospodarskih panogah naj bi oil v letu 1961 obseg investicij v osnovna sredstva naslednji /v milijonih dinarjev/: 196o 1961 Indeks Znesek Struk- Znesek Struk- 1961 tura tura 196o industrija 4.38o$1 96,2 2.28o,2 83,4 52,2 kmetijstvo 76,6 l,6u 153,1 5,6 199,0 gradbenistvo - » 48,5 1,8 - trgovina 31,5 0,6 94,6 3,4 3o3,o gostinstvo 46,8 1,0 lol, 0 3,7 2l4,o obrt 29,9 0,6 57,6 2,1 193,3 gospodarstvo skupaj 4.564,9 loo, O 2.734,8 loo, 0 60,0 Predvidena sredstva naj bi se po posameznih panogah vlagala pred' vsem za nasledn je naniene: - v industriji in rudarstvu se bo nadaljevalo z izgradnjo Rudnika lignita Velenje, pristopilo se bo k gradnji novega rudnika v Sostanju in odpiranju dnevnega kopa ter k izgradnji susilnice za premog. Natiaijevalo se bo z rekonstrukcijo kromovega oddelka v Tovarni usnja v Sostanju in zgradilo skladisce za surove koze. V "Galanteriji" Sostanj je predvi-dena nabava strojev{ - v kmetijstvu so predvidena investicijska sredstva predvsem za pos-peseni razvoj poljedelstva in zivinoreje. Na Kmetijskem posestvu v Sa-leku se bo zgradil hlev za 184 krav, pri kmetijski zadrugi pa bodo sredstva uporabljena predvsem za ureditev obratov in nabavo opreme. Predvidena so sredstva v visini 60 milijonov dinarjev za izgradnjo vrt-narije s toplovodnim ogrevanjem; - v gradbemstvu se bo uporabilo razpolozljiva sredstva za izpopolni-tev opreme in izpopolnitev obrtnih delavnic pri gradbenem podj et ju; - v trgovini bodo predvidena sredstva uporabljena za izgradnjo bencinske crpalke v Velenju, za izgradnjo samopostrezne trgovine v Velen ju, za ureditev in nabavo opreme prodajalne za zelenjavo v Sostanju, za adaptacijo vinske kleti v Smartnem ob Paki ter za modernizacijo in povecanje kapacitet obstojecih trgovskih lokalov; - za gostinstvo predvidena sredstva se morajo uporabiti predvsem za dograditev gostinskega objekta za druzbeno prehrano s samskimi so-bami, za ureditev slascicarne, bifeja in zajtrkovalnice ter adaptaci-jo Gostinskega podjetja "Pod gradom" v Velenju in za adaptacijo Gostinskega podjetja "Sloga" v Sostanju; - v obrti predvidena sredstva se bodo uporabila za ureditev in izboljsanje opreme v obstojecih obrtnih obratih, poleg tega pa za ureditev in opremo brivsko-frizerskega in krojaskega lokala v Velenj'a ter za ureditev slascicarne v Sostanju. 5. Obseg negospodarskih investicij bi se povecal v letu I9bl za 11,4 %. Po posameznih dejavnostih se predvidevajo nasleanja vlaganja /v milijonih dinarjev/: 19bo I9bi Indeks stanovanjsica dejavnost komunalna dejavnost kulturno-prosvetna dejavnost socialna dejavnost druzbeni Standard skupaj drzavna uprava in ostalo 552,4 6oo,o io8,4 316.0 31^,o loo,4 190.1 ld9fo 99,5 67,5 1« 058,5 1.174,5 lll,o 5,o negospodarske panoge skupaj 1oo58,5 1.179,5 111,4 Pretezni dei predvidenih investicijskih sredstev za druzbeni standa ard, to je okoli 78 '-/o bi se porabil za stanovanjsko in kornunalno iz-gradnjo. Prav taico se predvidevajo povecana vlaganja za obvezno sol-stvo in za zdravctvc* Sredstva za drzavno upr-vo so predvidena za iz-delavo nacrtoV. V letu 1961 se bo stanovanjska izgradnja financirala v pretezni meri iz sredstev gospodarskih organizacij in sklada za zidanje stanovan jskih his, delno pa tudi iz drugih virov. V kornunalno dejavnost vlozena sredstva so namenjena predvsem za regulacijo Pake in izgradnjo cest, gradnjo vodovodov, kanalizacij in elektrifikacije. . V solstvu naj bi se s predvidenimi sredstvi dogradilo solo Bele vode, solo Smartno ob Paki, zacelo z gradnjo sole v Velenju in pri-stopilo k adaptaciji sole v Cirkovcah. V zdravstvu predvidena sredstva se bodo uporabila za dograditev zdravstvenega doma v Velenju in za izdelavo nacrtov za zdravstveni doni v Sostanju. Investicijske nalozbe za kulturo so predvidene za ureditev kulturnega doma v Zavodnji in kulturnega doma v Topolsici, sredstva za socialno varstvo pa za ureditev Doma pocitka v Saleku. Investicije za telesno kulturo so predvidene za nadaljnjo izgrad-njo sportnih objalctov. 6. Sredstva obcinskega investicijskega sklaoa znasajo v letu 1961 53.015.000 din* Po odbitku 8,530.000 din za obveznosti v preteklem letu je mogoce najvec 75 % vlagati v osnovna sredstva, kar znasa 32.961.000 din. Razpolozljiva sredstva se bodo uporabila po panogah 'takole: - kmetijstVs l4,96l.ooo din - gostinstvo lo,ooo.ooo din - obrt 8,000.000 din Sredstva komunalncga sklada bodo znasala predvidoma okrog 63,000.000 dinarjev. Od teh sredstev. se bo uporabilo za razvoj trgovine okrog lo,ooo.ooo dinarjev, za elektrifikacijo 7,000.000 dinarjev, ostalo pa je narnenjeno za razvoj komunalnih objektov v sirsem pomenus Hazpolo^ljiva sredstva sklada za zidanje stanovanjskih his bodo zna-sala okrog 165,^3^0000 dinarjev. Poleg tega pa so predvidena sredstva iz republiskega sklada v Visini 32,9oo.ooo dinarjev. 7. Da bi se dosegle osndvtie naloge investicijeke graditve bo treba v letu 1961: - nadaljevati s phipravatoi in izvajanjem programov za mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodftih procesov ter v ta namen upostevati so-dobne dosezke znanosti in tehnike. V zvezi s tem je treba prehajati na vecjo delitev dela ter pri tem razvijati proizvajalne kapacitete tako, da se bo razsirjala kooperacija in specializacija proizvodnje; - ucinkovitost investifcij je treba povecati s pripravo dobro prone e nih ter ekonomsko in tehnicno dokumentiranih programov; - pospesiti je treba invegticijska dela in uvajati sodobno proiz-vodnjo gradbenega materiala ter gradbenih elementov, da bi omogocili izvrsitev predvidenega obsega gradbenih dei in modernizacijo gradbe-nistva. 8. Zaradi velikih potreb bo treba se nadalje zdruzevati sredstva za financiranje gradnje pdSatfteZnih gospodarskih objektov ali objektov druzbenega standarda, ki presegajo moznosti posameznega podjetja. Pri zdruzevanju sredstev je treba iskati take oblike, s katerimi bo za-gotovljena pri odlocanju popolna samostojnost gospodarskih organiza-cij in njihov ekonomski interes. Zato se je pri zdruzevanju sredstev treba posluzevati predvsem banenega in kreditnega sistema. IV. POGLAVJE ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST DELA Nadaljnji gospodarski razvoj ter vzporedno narascanje zivljenjske-ga standarda prebivalstva zahteva hitro narascanje produktivnosti dela. Ob upostevanju spodbudnejsih nacinov nagrajevanja, izpopolnitve sistema delitve dohodka gospodarskih organizacij, ki je predvideno z zveznim in republiskim druzbenim planom, ter na podlagi uvajanja sodobnejsih proizvodnih procesov in izboljSevanja organizacije dela, je mogoce ra-cunati v letu 1961 s porastoffi produktivnosti dela v druzbenem sektorju gospodarstva za 17i5 %, od t'6ga v industriji okoli 21 %. Na tak porast produktivnosti dela bo vplivala proizvodnja v Termo-elektrarni Sostapj, ki bo v letu 1961 obratovala s kapaciteto 135 MW ob neznatnem povecanju stevila zaposlenih. Proizvodne kapacitete v TES so povecane za 125 %■> Na podlagi takega gibanja produktivnosti dela ter predvidenega po-rasta proizvodnje bi se povecalo skupno stevilo zaposlenih v gospodar-stvu za okoli 48o oseb odnosno za 9 %° x)a bl se doae^el predvideni porast produKtivnosti delu, bi aiorale gospoaarskc organi.;-. cije se napre j izpopoln jevati si st eu delitve oseb-nega dohocuia ter dosiedno uvajati nagrajevanje po uspehu ceiotne gospo-darske organizacije in po dosezenem ucinku pri delu, titevilo delovnih mest, ki se obrueunavajo po dosezenem ucinku, bo treba s'calno povece-vati ter ciiubolj siroko uporabl jati tudi precii jski si st eu s takiini premijskimi osnovaui, ki zagotavljajo oojektivno ocenjevanje doseze-nih uspehov. Kagrajevanje posameznikov bo treba kar najbclj vezati na ucinek organis cijskrn enot. To bo vplivalo na hitrejsi in enakoiaer-nejsi poiast delovne storilnosti na delovnih mestih, v organizacij*-skih enot ah in v vdjot ju kot celoti. Uvesti je treba nagra jevanje po ucinnu tuai v voeh bstalih aejavnostih. Izkcriscanje razpoiozijivega casovnega skla.-.a je treba rzboijse-vati z zi.ianjaanjeu xzostankov in fluktuacije deiovne sile* V ta numen je treba izvajati vucrepe za izboljsanje delovne disci line, prav tano pa skrbeti za izooijsevanje zivljenjskih pogojev zaposienih. Na povecevanje delovne storilnosti bo v znatni meri vplivalo tudi uva j an j e soc.oonc jse opreme in sodobne jsih proizvodnih procesov, zlasti pa mehaniz...ci je in avtoruatizaci je, kar na j bi gospodarsne organizaci-je upostovc.ie pri svojem natialjnjem razvoju, V si-iaciu z resolucijo zvezne Ijudske skupscine o izobrazevanju strokovnih kaarov do treba naaaljevati s hitrim izobrazevanjem madrov, predvsem v duaninu lignita Velenje in skladno s potrebaaii ostalega gospodarstva in druzoeriih sluzb. Temu bi morale posvetiti posebno skrb gospoaarske organizacije, prav tako pa tudi vsi tirugi organi, ni so doizxii siero e ti za izobrazbo stronovnih kadrov» Vr zvezi s tem je treoa boijsari ..:a"ceriaino osnovo za izobrazbo stronovnih kaarov. Posebno skru oo treoa se nauaije posvecati svrokovnemu usposabija-nju uelavcev na delovnem mestu. Gospoaarske organizacije bodo viagaie razpoiozijiva sredstva pred-vsem za hirrejso rast produktivnosti deia. V. POGLAVJE OGEBln POlkOSNJA IN DHUZBENI STANDARD Osebna potrosnja 1. Na poulagi predvidenega razvoja proizvodnje ter porasta plac v javni up_ avi bi se v ietu 1961 povecal skupni obseg osebne _.'Oti'osn je za okoli 22,9 r/o odnosno na prebivalca za okoli 16,4 %» Ob upostevanju vzporednega porasta osebnih dohodkov s porastora produktivnosti dela se predvideva, da se bo povecaia povprecna placa v gospotiarstvu za lo do 11 %. Zaradi v.sklajevanja plac zaposlenih v dr-zavnih organih in javnih sluzbah z osebnimi dohodki v gospotiarstvu, se predvideva pri drzavnih organih in javnih sluzbah v letu 1961 nekoliko hitrejsi porast. Hitrejsi porast plac v drzavni upravi in javnih sluzbah bo omogocil postopno uvajanje stimulativne jsega sistema nagrajevanja tudi pri teh dejavnostih» 2. Prejemki prebivalcev na podiagi socialnega zavarovanja se bodo povecali v letu 1961. S tepi se bo ojnogocilo vsklajevanje visine pokojnin s porastom realnih plac delavcev in usluzbencev. 3. Osebna potrosnja ostalega, predvsem kmeckega prebivalstva, naj bi se razvijala v skladu z razvojem kmetijske proizvodnje, na katero bo v najvecji meri vplivalo razsirjeno sodelovanje med kmetijsko zadrugo in zasebnimi proizvajalci. k. Za predvideni porast realne osebne potrosnje prebivalstva bo potrebno: - zagotoviti predvideni porast proizvodnje, zlasti industrijskih in kmetijskih proizvodov, ki so namenjeni osebni potrosnji; - skrbeti za boljso zalozenost trga ter ustaljenost cen,- Poleg tega bo za izboljsanje zivljenjskih pogojev in realne osebne potrosnje delavcev in usluzbencev potrebno: - da se produktivnost dela cimbolj poveca ter da se osebni dohodki v gospodarskih organizacijah oblikujejo skladno s povecanjem produk-tivnosti delaj - prometu s lemetijskimi pridelki je treba posvetiti posebno skrb; - skrbeti je treba za nadaljnji razvoj tistih dejavnosti, ki vpli-vajo na porast zivljenjskega standarda kot so druzbena prehrana, sto-ritvene obrti, servisi za pomoc gospodinjstvom in drugo» Druzbeni Standard 1. V letu 19S1 je treba se nadalje izboljsevati in razvijati sluzbe in dejavnosti druzbenega standarda, zlasti tiste, ki prispevajo k hitrejsemu razvoju gospodarstva, in od katerih so v najvecji meri od-visni zivljenjski pogoji prebivalstva. V ta namen je treba vlagati sredstva tako za tekoce izdatke kakor tudi za investicije zlasti na podrocju stanovanjske in komunalne dejavnosti ter solstva in zdravstva. Na podlagi predvidenih sredstev bi znasale investicije za razvoj druzbenega standarda v letu 1961 okoli 1.17^ milijonov dinarjev ali 11 % vec kot v letu 1960. Da bi se dosegel z razpolozljivimi sredstvi cim vec ji ucinek, bo treba skrbeti za njihovo racionalno izkorisca-nje. Za gradnjo pomembnejsih ob jektov. bo treba iskati ustrezne oblike zdruzevanja sredstev ter se posluzevati tudi najemanja posojil. Pri objektih, ki so v neposredni povezavi z vsakodnevnimi potrebami orebi-valstva, je treba vk!jucevati tudi sredstva drzavljanov. Posebno pozornost je treba posvecati gradnji objektov druzbenega standarda na poarocju industrijskega sredisca, kjer so potrebe najvec-je in kjer je nadaijnji razvoj gospodarstva neposredno odvisen od ustreznega razvoja druzbenega standarda. 2. Sredstva sklaua za zidanje stanovanjskih his se v letu lyGl zai^adi izvrsenih spreraemb v pretekxera letu ne bodo povecala. Predvi-deva pa se, da dov.o na p odi agi vecjih sredstev, ici so bila ustvar jena v letu 19Sot povecale svoja vlaganja gospodarske organizacije tako, da bi skupen ooseg sredstev za stanovanjsko izgranjo porastel v letu lybi za onoxi o,4 >0. Hazpolozljiva sredstva stanovanjske,a sklada je treba usmerjati v gradnjo cimbolj racionalnih stanovanj ter pri tem upostevati potrebe in finacno ziaogljivost delovnega cloveka. Da bi se stanovanjski objekti hitreje dograjevali, je treba uvajati tipizacijo in standardizacijo gradbenih eiementov, s cimer bodo ustvarjeni pogoji za znizanje grad-bemh strooicov. Da se zagotovi hitrejsa in smotrnejsa izgradnja stanovanj ob uporabi gradbenih eiementov, ni naj jih izdeluje obrat opebnih izdelkov, je treba ustano^xti projektantsko organizacijo. S sredstvi obcinsicega stanovan jskega sklada se bo podpirala gradn ja stanovanj na zazidalnih podroc jih predvsem v industrijskern srediscu z namenom, da se ouogocx hitrejsi razvoj in da se zagotovi cimooij ra-cxonalna graditav stanovanj. Skrbeti bo treba za gradnjo stanovanj za boree, ki so stopili v NOV do leta 1943« Za zaposlene boree so dolzne skrbeti gospouarske orga-nx,-,acije, za tiste, ki iz upravicenih razlogov niso v delovnem razmerju, pa mora skrbeti obcinski Ijudski odbor. 3. V letu lybl se bo se naaalje posvecala posebna pozornost razvoju solstva, ki mora skladno z gospodarskim razvojem vzgajati ustrezen strokovni kader za potrebe gospodarskega in druzbenega razvoja. S spremembami v sisteiau financiranja bodo solstvu zagotovijenx trdnejsi materi alni pogoji, icar bo omogocilo izboljsanje delovanja sol. ti.conom-sica samosuojnost sol bo ustvarila temelje za naaaljnje razvxjanje druzbenega upravxjanja in povecala interes prebivalcev, druzbenih in gospodarskih organizaci j za njihovo razvi.jan je in uspesno tielovan je. V osnovnem aoxstvu bo treba v letu lybl usmerjati xnvcsticijsna sred-stva, ki se oocio stekala v druzbeni investicijski skxad za solstvo, za rovecanje soxsi-cega prostora. V ta namen naj se pritegnejo poleg sreastev» ki so namen jena izici jucno za gradn jo osnovnih sol, tudi druga sredstva druzbenih investicijskih sklauov za solstvo. Za i'azvoj solstva se predvideva v letu 1961 oicoli itib,5 milijonov dinarjev inv^stxcxj odnosno 143 % vec kot v letu lybo. 4, Investicije za i^azvoj zdravstva bodo znasale v letu lyoi OKOli 62,5 milijonov din, rjev, Giede na dosedanji razvoj in oououe potrebe zdravstvene sluzoe bi se v letosiijem letu morala sredstva uporaoxti za dograditev zdravstvenega doma v Veienju, z zdruzenlmi sredstva. prizadetih obcin pa se predvideva naaaljevati z graunjo "Plana.Ke" v Topolsici. Za zdravstveni dom v Sostanju so predvitiena sredstva za nacrte. 5« Hitro narascanje stanovanjsKe xzgradnje in staxno povecevanje mestnega preoxvaxstva terja, da se vzporedno razvija Komunaxna dejav-nost. Giede na to oi bilo potrebno vloziti v komunalno dejavnost v letu 1961 okoli 318 mili jonov dinarjev sredstev. Ta sredstva na j bi se upo>-rabila predvsem za regulacijo Pake in gradnjo ceste» za urejevanje vo-dovodnih, toplovodnih, kanalizacijskih in cistilnih naprav, za ure-ditev cestnega in ulicnega omrezja ter za razsiritev in izboljsanje nizkonapetostnih elektricnih naprav« Ureditev komunalnih naprav je predvidena ob sodelovanju gospodarskih, druzbenih in polxticnih organi-zacij ter prizadetega prebivalstva. 60 Stanovanjske skupnosti in krajevni odbori naj se nadalje povecu-jejo svojo aktivnost pri ustanavljanju institucij za pomoc druzini v gospodinjstvu ter pri resevanju komunalnih problemov, ki so neposredno vezani za njihovo podrocje. Za pospesevanje takih dejavnosti stanovanj-skih skupnosti in krajevnih odborov so namenjena vecja sredstva, ki bodo obenem spodbujala tudi drzavljane k prispevanju lastnih sredstev, Med otroskimi ustanovami so posebno vazne nove oblike varstveno-vzgojnega dela v stanovan jskih skupnostih. Z razvi jan jein takih ustanov se bodo pridobile nove zmogljivosti za sistematicno vzgojno delo z otroki in mladino» kar je posebno pomembno za Velenje in Sostanj, kjer je veliko zaposlenih zena, Organizirano varstveno-vzgojno delo v stanovanjskih skupnostih postaja vazen cinitelj za razbremenitev dru-zine in dvig delovne storilnosti. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VIIo POGLAVJE INDUSTRIJA 1. Predvidevamo, da bo v letu 1961 fizicni obseg indusurijske proiz-vodnje za 46,8 % vecji od dosezene ravni v letu 1960.2 Po posameznih industrijskih strokah je predvideno tole gibanje fi-zicnega obsega proizvodnje: Stroka proizvodnja elektricne energije proizvodnja premoga kovinska inductrija kemicna industrija industrija gradbenega materiala lesna industrija usnjarska industrija industrija skupaj Indeksi 1960 1961 1959 19bo 59,7 3oti, 0 111,1 113,7 159,2 2o3,5 139,o 156,o 134,0 loo lob,7 112,0 loo,5 146,0 V tem okviru se predvideva naslednji porast proizvodnje 1)0 posamez nih proizvodih: Enota 1960 1961 Indeks elektricna energija mere MWh 25o.l8l 765.000 3o8,o lignit 000 ton 2.2oo 2.5oo 113,4 peci stedilniki tone 2.551 4.312 168,9 plinski kuhalniki tone - 56 - zeleni kamen tone 177 1.725 974,o beli lapor tone 1.288 l*3oo loo, 6 zelene barve tone 574 5oo 87,2 pohistveno okovje kom 349.442 4lo.000 117,4 pisarniski pribor kom 1.501 4.2oo 266,0 ostali galalitni izdel-ki kom 1,143.335 1 ,25o«ooo 1o9,6 galalitni gumbi 000 kom 6.306 15.420 244,o modre perle 000 kom 3.335 5.4oo 160,8 gremo perle 000 kom 5.543 4.52o 155,3 pleksi gumbi 000 kom 175 - - izdelki iz lurgi pepela 000 enot l.ooo 2o.ooo 2.ooo,o zagan les iglavcev m3 6.145 6.145 loo, 0 drug zagan les m3 66 66 •loo, 0 stavbeno mizarstvo m3 438 430 loo, 0 spodnje usnje tone 988 1. loo 111,4 spodnje usnje tezkih koz m2 2o4.344 201.000 138,o zgornje in galant. usnje m2 27-467 25.000 9o,9 cepljenec iz usnja m2 9.118 5.000 54,9 ostalo zgornje usnje za podloge m2 11.913 60.000 5o3,o tehnicno usnje tone 690 595 86,3 2. Za predvideno povecanje proizvodnje bi se smelo povecati ste-vilo zaposlenih v industriji najvec za 3oo. Na tej podlagi se prica-ku je povecan je delovne storilnosti za okoli 21 /6. Tako povecanje stevila zaposlenih je utemeljeno v povecanju proizvod-nje premoga, razsiritvi Tovarne gospodinjske opreme in deIno v razoirit-vah drugih podjetije 3o Skupne nalozbe v osnovna sredstva v industriji bi znasale v letu 1961 2<.280 milijonbv dinarjev» Predvideni razvoj proizvodnje zahteva, da gospodarske organizacije cimbolj smotrno razporedijo lastna sredstva tako, da bo mogoce uresniciti smernice perspektivnega razvoja. Vedno vecji dei investio!j bo izviral iz skladov gospodarskih organizacij, ki bodo razpolagale v tem letu ze s celotno vplacano amortizacijo0 V letu 1961 naj bi se razpolozljiva sredstva vlagala predvsem za dovrsitev izgradnje ze zacetih objektov, za nadaljevanje rekonstrukcij in razsiritev podjetij, za modernizacijo tehnolosKih postopnov in za uva j an j e avtomatizaci je« Pncelo pa se bo tudi z gradnjo susilnice za premog, ki je zelo pomembna za perspektivni razvoj intiusbrije in za katero so izvrsene ze vse ustrezne priprave. Pripravljali se bodo tudi nacrti za nadaljnji razvoj lesne predelovalne, usnjarske in druge inuu-strije» Pri razporejanju lastnih sredstev naj bi gospodarske organizacije upostevale tudi potrebe za povecanje skladov obratnih sredstev, da bi se proizvodnja lahko gibala v predvidenem povecanem obsegUo 4o Predvidenc gibanje industrijske proizvodnje bo zahtevalo vsestran-ske napoi'e gospodarskih organizaci jo Napore je treba usmeriti predvsem v sledece; - da se bodo razpolozljive proizvodne kapacitete cimbolje izkoristi-le tudi z deloia v izmenah; - da se bodo racionaiizirali proizvodni procesi; v ta namen bo treba pospesno nadaljevati z izboljsevanjem organizacije dela in z mehaniza-cijo tehnoloskih procesov; - da se bosta razvijala specializacija podjetij in sodelovanje med podjetji na podlagi dolgorocnejsih dogovorov, ki naj temeljijo na eko-nomskih interesih gospodarskih organizacijj - da se do pospesila izdelava programov in projektov ob upostovanju sodobnih tehnolosAcih procesov za rekonstrukci j e in nove objekte, ki naj bi se gradili v letih 1961 do 1965 in zagotcvil s tem predvideni perspektivni razvoj celotnega gospodarstva. Pri tem je treoa prouciti razvojne moznosti v vseh tistih podjetjih, ki aosiej se nimajo izdeia-nih perspektivnih programov razvoja; - da se bodo za zagotovitev potrebnega strokovnega katira izkoristi-le vse moznosti strokovne vzgoje in da se bo pospeseno organiziralo poucevanje na delovnern mestu; - da se bo nadaljevalo s stimulativno delitvijo osebnih dohodkov po ucinku in z obracunavanjem po ekonomskih enotah. - Najvecji voliv na dvig proizvodnje in storxinosti aeia bo irnela v ietu 1961 TE Sootanj z doxoncano II. fazo in skupno ic .paciteto 155 i‘iW. Proizvodnja se bo v primerjavi z letom 19bo povecaia za 2o& pri tempa se bo steviio zaposlenih le neznatno povecalo, zaradi cesar se zelo dvxgne narodni doliodek na enega zaposlenega» Izvrsitev postav-1 jenega plana pa je odvisna od vreinenskih razrner. - Pri Ruamncu ixgnxta Vexenje je treba dolconcati z izgtadnjo rudni-ka s kapaciteto 5 uxiijone ton. Zaceti je treba z udpiianjem dnevnega kopa in prxpravxjalniai deli za gradnjo novega jaska v Sostanju. S povecanjem proxzvodnje se predvideva povecanje stevxia zaposlenih za okoli 2oo, pri tem pa se racuna 7i2 % povecan je produktiviiosti dela* Nadaijevalo se bo z uvajanjem jeklene tesarbe v jamif s cimer se bo potrosnja jamskega lesa se naualje manjsala. Za drobne vxrste premoga je potrebno skupno s termoelektrarno priskrbeti zadostne deponijske prostore. Za tako povecan je stevila zaposlenih je potrebno zgr^.diti okrog 2oo novih stanovanj. - Poslovno zdruzenje za izgradnjo Energo-kemicnega kombinata pa naj izvrsi prxprvivxjalna dela za bodoco gradnjo. V teku leta 1961 se mora priceti z gradnjo susilnice za premog, s cimer bo vrednost lignita postala enakovrcdna rjavemu premogu. Izgradnja susilnice je zacetek izgradnje I. faze Energo-kemicnega kombinata. - V letu 1961 je treba izdelati nacrte za rekonstrukcijo TE Ve-lenje. - V Tovarni gospodinjske 0preme "Gorenje" je treba dokoncati inve-sticije v iakirnici in nadaije razvijati orodjarno. Proizvodnja se bo povecaia za 1o2i5 %. Za to proizvodnjo se bo stcvilo zaposlenih pove-calo za okrog loot stcrilnost pa se bo s tem povecaia za 33*6 76. - V "Galanteriji" Sostanj je predvideno povecanje proizvodnje za 56 ob istem stevilu zaposlenih. To bo mogoce doseci z vlozenimi inve-sticijskimi sredstvi za nabavo strojev v visini lo milijonov dinarjev. - V Lesno industrijskera kombinatu ostane proizvodnja na ravni leta 19bo zaradi dolocenih kolicin lesne mase. Stremeti je treba za visjo stopnjo predeiave lesa in pripraviti nacrte za tovarno lesnih plosc. - V Tovarni usnja v Sostanju je treba dokoncati rekonstrukcijo kromovega oddelka in pripraviti naqrte za nadaijnjo rekonstrukcijo. V letu 1961 je predvidena izgradnja skladisca za surove koze. Proizvodnja se bo povecaia za % ob povebani storilnosti dela. - V industri ji gradbeij-ega materiala bp treba predvsem stremeti k izpo polnitvi novega obrata» T-o bo omogp4ilQ. redne jso oskrbovanje gradbisc z gradbenim materialem in.olajSaio gradbenim podjetjem uvajanje industri jskega nacina gradnje. VIII. POGLAVJE KMETIJSTVO 1. V kmetijstvu se pricakuje v letu 1961 povecanje fizicnega obsega kmeti jske proizvodn je za 12,9 °/°* Tako povecan je ustreza dinamiki per-spektivnega razvoja za obdobje od 1961. do 1965. leta. V posamezmh kmetijskih sLrokah ?e pricakuje naslednji porast proizvodn je /v indeksiti/: - v tekocih cenah - v 000 dinarjev 196o 1961 1961 1960 poljedelstvo 328.756 351.878 lo7,0 - zita 53.481 57.368 1o7,6 - indus urijske rastline loo.77o I05.870 1o4,9 - vrtnine 58.285 65.412 112,1 - krmne rastxine 116.220 128.o74 lio, 2 sadjarstvo 11.895 27.215 24o, 0 vinogradnistvo 1.664 3.000 176,2 zivinoreja 16o.472 203.031 112,5 zivalski proizvodi /jajca, mleko, vosek, med/ 86.365 99.63o 116,2 kmetijska proizvodnja skupaj 609.152 689.600 112,9 Najpoinembnejsi bo porast v zivinoreji pri krmnih rastlinah in vrt-ninah, ce ne upostevamo vinogradnistva in sadjarstva, kjer je povecan je izredno visoko zaradi nizkega pridelka v letu 19bo. Kiter razvoj zivinoreje bo pomemben za nadaljnjo intenzifikacijo in stabxlizacijo skupne kmetijske proizvodnje. Doseci ga bo mogoce, ker se je v prej-snjih letih stalno vecalo stevilo zivine, ker je bila zboljsana in razsirjena krmna baza ter vovecana proizvodna sposobnost zivine. Glede na predvideno povecanje bi bil obseg proizvodnje zivalskih proizvodov za okoli 1$ % vecji kot v letu 1960, zlasti pri mesu in mleku. S tem bo zboljsana preskrba prebivalstva. 2o Predvideni porast poljedelske proizvodnje temelji na povecanem obsegu organizirane proizvodnje v zadruzni kooperaciji. V Ictu I96I naj bi bilo zajetih v organizirani proizvodnji okoli 645 ha njiv ali 42,7 % skupnih njivskih povrsin in 115o ha travnikov ali 44,6 % vseh travniskih zemljisc* Itmetijska posestva Kooperacija % povrsin ha pridel. v mtc/ha ha pridel. v mte/ha v organis proizvod* od vseh; povrsin psenica 3 36 2oo 55 54 •crmna zita 3 36 loo 2o 33 hmel j 5 16 12o 16 loo ierompir 7 19o 15o 17o 48 vrtnine detelje in trav. 5 5o tietelj. - - - - - me sanice Koruza za 5o 7o loo o2 68 siiazo 15 48o 2o ^•5© 89 travniki 250 45 880 46 41 Zarabi izreano dezevnega vreraena, Ki je oviraio setvena deia na posestvih, ni bixo mogoce sejati strojno nljub temu pa so Daia dela opr vijenat cetuai rocno, ob pravem casu ter z zadostno noiicino kaico— vostnega secena m gnojil. Zato lahko pricaKujeao icijuo n&vedenim objektivniu tezavaa v letu 1961 norualno, to je /ovprecno dobro letino» Obseg organizirane setve bo v letu 1961 za 18,3 /° vecjl v primeru z letom 1960. To 00 dosezeno z izredno dobrim prizadevanjem KZ in nje-nih proizvodnah onoiisev. Nova zdruzena zadruga bo morala delati na sedanjih in na novih obiaod*. jih ter se guctxvneje posegati v organizirano proizvodnjo, njena alecij*-sna sposobnost mora biti se vecja. Organi upravijanja kiaetijske zadruge naj bi kar najoolj vplivali na povecanje storixnosti dela, na najbolj smotrno investiranje in na tekoce izpolnjevanje pogodb. To bo najboljsa pot, aa 00 nuietijska zadruga v celoti poscala uocna gospodarska organizacija, aa bo znala uspesno gosooaarxti z druzbenimi sredstvi in aa 00 storila cim vec za izboljsanje zavijenjsKih razmer Kmeckega prebivalstva. 3. ZivinorejsKa proizvodnja bi se povecala za oicoii 12*5 /6. Povecanje pridelica krme za okoli lo bi omogocilo razsiritev obsega sta-leza zivme na kmetijsnem posestvu in v kooperaci jie Predviden je na-slednji obseg organizirane reje zivine: Organizirana proxzvoanja giav ton Govedo; - piiana ueieta 4oo 60 - mlado piiano govedo 35o 130 - piiano goveao 2-3 iet 50 23 - drugo picano govedo 24o 12o - plemensmo goveao za prodajo 67o - Prasici: - mesnati prasici prsutarji 2oo 2o - ostaii klavni prasici 3oo 42 Zivaxs:.^ a—u..u ui se najooxj poveGai na druncei^e-a .csestvu* icx naj di. ob- KoneU _j.e.':>cx ineio okolx 231 gluv goVecto,9 oc. toga 1?2 nr,.. v, i .eu letOiu "00 in.cti;,o.-0 losectvo luexo ay- raspoxagd- za, uroaajo oncli loo gl&v pitanih gbiredS.* Druzbeno nosestvo naj usaerja svcjo proizvodnjo se nauaXje v kakovost-no nlecno alvinoo Za nadal jnjo nizsiritev osemen jevan ja* ki na j v letu 1961 zajatae oko-li 80 /o vaeh plenenxe9 to je za 5 >o vec kot v letu 1980, bo treba razbx-riti o s eme n j evalno axuzbo» Glede na skupno steviTo nolznih krav, ki bo ob koncu leta 1981 zna-aalo okoli 2«loo glav-» bo skupna proizvodnja mleka dosegla okoli 3»?6o»000 lievov nli no. .:olzno kravo okoli 1,?94 litrov» V izgi ; dn,ji nlcva za ld4 krav mtilznic na KG Salek je tx-aba brezpo-gojno urediti ustrezno mlekarno in potrebne prbstore s napravami na predelavo nioka* Cbganizirati je treba tudi prodajo mleka* Hmeljarstvo je za nase obmocje vazno, ker je izkljuono blagovna prolevocaja« Jronnost proizvodnje znasa okrog Ipo nilijonov dinarjev. Cd skupnih l*9‘8o ha njivskih povrsin zavzeraa povrsina pod hmeljem 136 ha» V letu Ijol se bodo hmeljske povrsine nekoliko zmanjsale zarali kr-citve nasadov na nanjsih parcelah. Delni vzrok krcitve nasadov je pa tudi slabcx ...onjuntura v zadnjih letih. 4. V sat.jnrstvu se pricakuje v letu 1961 povprecno roana sadna retina» Skupna proizvodnja sadja bi dosegla okoli l.poo fcon» Da bi dosegli predvideni pridelek sadja bo treba izvesti ukrepe za asanacijo ter rokonstrukcijo starejsih nasadov» Okrepiti bo treba stro-kovno operativno sluzbo pri krnetijski zadrugi za izvedbo proizvodnega programa in koristiti tudi odloke o agrotehnienem minimumu» Hkrati z asanaci jskini in rekonst rukci j skimi ukrepi na j bi se closledne je krcila nerodovitna, sbara in oslabljena drevesa, gnojilo naj bi se z zauost-nimi kolicincuui hranilnih snovi, pornlajevalo in precepljalo nasade na primernejse sorte ter redno zatiralo bolezni in skodljivee tudi z uvedbo poletnega skropljenja. Ti ukrepi so potrebni, da bi se zaianj-sala oziroaa odpr&vila izmenicna rodnost sadnega drevja, ki ovira nacrtno trgovino s sadjem» 3« Vinogradniska proizvodnja ni pomembna za nase podroeje. Poiovico povrsin zavzeua sa..iorodriicat le-ta pa je na terenih, Ici niso sposobni za drugo ki.;etijsko proizvodnjo» Za razvoj zlahtnejsih vinskih trt niso dani potrebni klinatski pogoji ter se zato vinogradnistvu ne postav-Ijajo kaksne posobne naloge v letu 1981» 6. Pri povecanju kmetijske proizvodnje bo irnela najpomembnejse mesto druzbeno organizirana proizvodnja. V skladu s perspektivnim povecanjem obsega zemijisc druzbenega sek-torja se predvideva, da bi v letu 1961 vkljucili okoli 6o ha zemljisc, ki naj bi se prvenstveno pridobila z nakupom na daljso dobo. Tako pri-dobljena zemljisca je treba usposobiti ze v letu 1961 v proizvodne na~ mene. Druzbeni vpliv je treba se nadalje siriti na tista kmetijska zem-1jisca, ki doslej se niso bila zajeta s sodobnejsim obdelovanjem. Hkrati je treba odpravljati pomanjkljivo znanje organizatorjev pride-lovanja in vzroke preslabega zanimanja pridelovalcev za tako obdelova-nje, s katerim bi se lahko dosegli veliki pridelki. Povecanje pridel-kov ne sme biti odvisno le od vlozenih sredstev, bemvec bi moiali pri tem bolj odlocati pridelovalci in strokovni kadri s primernejsimi, sodobnimi nacini obdelovanja. Da bodo kos vsera tem nalogam, pa morajo biti strokovno dobro usposobljeni ter stimulirani s primernim nagra-jevanjem, id. naj bi slonelo na dosezenem ucinku. Tako bi moralo pri-ti do bistvene razlike med druzbenim in zasebnim nacinom pridelovanja. Prav ta raziika pa bo odlocilnega pomena za nadaljnji razvoj zadruznega sodelovanja in rasti socialisticnih druzbenih odnosov na vasi. 7« Da bi se ustvaril predvideni obseg rastiinske proizvodnje bo treba povecati tuai uporabo umetnik gnojil na hektar obdelovalne povrsine. Ta upox-aba na j bi v povprec ju znasala okoli 2oo kg, v organizirani proizvodn ji pa OKoli boo kg. Tudi poraba zascitnih sredstev se bo pove-cala v glavnem na sodobnejsih sredstvih, ki naj bi zagotovila primerne rezultate v zatiranju bolezni, skodljivcev in plevela. ti. V letu 1961 se bo vlozilo v kmetijstvo okrog 153 milijonov dinar-jev ali za 99 70 vec Kot v letu 1960, Velik dei vlozenih mvesticij od-pade na lastna sredstva. Za vrtnarijo pa bo najeto posojilo s 4o % lastne udelezbe, Sredstva bodo vlozena za; - Kmeti jsko gospodarstvo Salek 41^6 mili jonov. - kmetijsko zadrugo 51,2 " - vrtnari jo 60,0 "l Z razpolozljivimi sredstvi se bo na kmetijskem posestvu dogradil hlev za lti4 /glav/ krav mlekaric, uredilo in opremilo manipulacijski prostor za mleko, nabavilo nekatere stroje, uredilo 2o ha pregonskih pasnikov, adaptiraio in popravilo stara gospodarska poslopja in izvr-silo manjsa melioracijska dela. Priceti je treba tudi tako j z gradnjo stanovan j za kaieti jske proiz-vajalce na kmetijskih obratih. Sredstva, Id. jih ima na razpolago kjnetijska zadruga, se bodo pora-bila predvsem za nabavo strojev in opreme, nekaj pa se za adaptacije in dograditve nekaterih objektov /garazo, susilnice za hmelj, ureditev prodajalne mesa v tiostanju, bunker za gorivo, upravno zgradbo v Smart-nem ob Paki, opremo mehanicne delavnice itd./. S sredstvi za vrtnarijo se bo objekt na povrsini 3«'ooo m2 dokoncal ze v letu 1961 in bo v zimskem casu 1961/62 ze opravljal svojo nalogoe V vrtnariji se predvideva gojxtev paradiznika in kumaric. Ogrevanje objekta se bo urediio s toplovodnim ogrevanjem» 9. Za iz-obrazevanje kraetijskih strokovnih kadrov, ki so potrebnx za lonetijsko proizvodnjo na nas em terenu, na j se naual.je razvi ja jo kmetijsko-gospodarske sole. IX. POGLAVJE GOZBAXSTVO V letu 1961 je potrebno gozdarsko sluzbo organizirati tako, da do mogla uspesno izpolniti postavljene naloge. 'lem nalogam primerno bo treba prilagoditi tudi druge ukrepe ob upostevanju ekonomske zainte-resiranosti proizvajaicevs Gozdarsko sluzbo pri kmetijski zadrugi je treba organizacijsko in strokovno izboljsati tako, da bo sposobna kar najbolje opravljati na-loge v gozdarstvu zasebnega sektorja» Skupna secnja bi se povecala v letu 1961 od 21»boo mp v letu 1960 na okoli 24»5oo m3 ali za 12 Secinja v druzbenih gozdovih se bo gi-bala kot leta 1.960, secnja v zasebnih gozdovih pa bi se morala v tem letu povecati od okoli 15o55o m3 v letu 196o na 17°opo nip v letu 1961 ali za Io %>e Secnja igiavcev bi se povecala za okoli l«5oo mp ali za ti ?o, secnja listavcev pa se do gibala na raviri leta 1960» Od skupne kolicine lesa igiavcev za zasebni sektor v visini 13°^00 m3 je kmetijska zadruga obvezna dobaviti sledece kolicine kljucnih sortimentov igiavcev v neto m3s hlodovine 9-» 600 jamski les 2»3oo ceiulozni les 2. loo k u p a j 9°ooo Od skupne hlodovine se odda izven obmocja obcine 600 m3? ostalih 000 m3 pa ostane za potrebe domace industrije, Razen kljucnih sortimentov igiavcev se predvideva proizvodnja se 9oo neto m3 hlodovine listavcev» Da bi se zagotovila navedena secnja v obeh sektorjih in ustrezno okrepila proizvodna zmogljivost goztiov, bo potrebno izvrsiti v letu 1961 sledeca gozdno gojitvena dela: - obnova gozdov - melioracije - nega gozdov - varstvo gozdov - urejanje gozdov - odkazovanje - pozarno varnostne steze 7,9 ha 32,3 ha 199,9 ha 260.000 din 4,ooo.coo din 5.48o,5oo din 376.000 din Skupni stroski gojitve gozdov in vzdrzevanja gozdnih komunikacij bodo predvidoma znabaii 21,5o3.ooo dinar jev. Alco z ■ druzbenim pianom predvidena sredstva za vzdrzevanje zasebnih gozdov ne bi zadostovala za stroske odkazovanja v zneeku 5,l8l.5oo dinarjev, mora kmetijska zadruga kriti razliko iz dohodka od prodaje lesa. Hkrati z ustrezno secnjo je treba pri gojitvenih delih pospeaevati iglavce. S pogozdovanjem in setvijo jih je treba se nauaije vnasati v ciste sestoje listavcev ter izvajati ukrepe, da jih ne izpodrine bukev ali ne poskoduje divjad in drugi skodljivci» V letu 1961 je treba dovrsiti urejanje zasebnih in druzbenih gozdov in izdelane ureditvene nacrte predloziti v potrditev» Glede na gradnje gozdnih komunikacij na obmocju obcine je potrebno se naaalje skrbeti za dograditev gozdne ceste Velunja. To zadevo je treba urediti sporazumno z okrajema Ceije in Maribor. One dejavnosti v zasebnih gozdovih, ki so pridrzane za gozdna gospo-darstva /urejanje gozdov, proizvodnja sadik in gradnja gozdnih komu-niicacij/, opravlja na obmocju obcine Sostanj GG Nazarje, nedovrsene gozdno gospodarske nacrte za gospodarsko enoto Sostanj pa dovrsi GG Ceije. Izdelane gozdne sortimente odkupuje od zasebnih lastnikov gozdov le kmetijska zadruga, ki je obvezna oskrbovati z gozdnimi sortimenti v prvi vrsti lesno industrijo na obmocju obcine in ostale potrosnike. Zadruga je torej nosilec druzbenih obveznosti v zasebnih gozdovih in odgovorna za reaixzacijo oddaje kljucnih sortimentov lesm industriji in ostalim potrosnikom. Les na panju lahko odkupuje od zasebnih gozdnih posestniKov kmetijska zadruga in gozdno gospodarstvo» Gozdno gospoaarstvo je obvezno prevzeti za odlcupljeni les tudi vse druzbene obveznosti, to je proizvodn jo in oddajo kljucnih sortimentov iglavcev, ki so sestavni dei obve-ze zadruge. Gozdne komunikacije v zasebnih gozdovih izvrsuje kmetijska zadruga na podlagi katastra gozdnih komunikacij v zasebnih gozdovih iz leta 1959» Med te komunikacije se stejejo tudi one gozdne komuni-kacije5 ki so od leta 1954 dalje zgrajene v zasebnih gozdovih iz sredstev gozdarstva» Da bi se zagotovila cim intenzivne jsa gozdna proizvodnja v vseh gozdovih na obmocju obcine je treba doseci potom okrajne in obcinske gozdarske inspekcije, da bodo gozdno gospodarstvo, druzoena posestva in kmetijska zadruga izvrsevali predpise uredbe o secnjah gozdnega drevja ter pravilnike o gozdnem redu. Gozdno gospodarstvo in kmetijska zadruga naj zaradi racionalnega izkoriscanja stojece lesne mase, znizanja proizvodnih stroskov, pove-canja produKtivnosti, pomanjkanja delovne sile in Doije oskrbe potros-nikov z industrijskimi proizvodi cim bolj mehanizirajo izkoriscanje gozdovo Pri tem je predvsem vazna mehanizacija za kketijsko zadrugo, kjer se vrsa izkoriscanje zasebnih gozdov se vedno neracionaino in brez mehamzacije» Poraanjkanje mehanizacije pri kmetijski zadrugi lahKo ta deIonia obiazi s kooperacijskimi in drugimi pogodbenimi ouno~ si z gozdniLi gospodarstyom» Pri vseh gozdna gojitvenih delih je ireba. osyajati nove nacine m metode deia» Z uvajah jem mehanizaci je in z iz-bol joan-jeai stroicovnosti ter kvalirete deia je treba zmanjsati strti§ke proizvounjc in povecati produktivnopt deia» Soaoone jsi nae i ni deia bod-o obenem vpiivali na izboljaaaje zivijenjske ravni gozdnxh delavcev ter jih v vecji meri povezovali s skupnimi interesi gozdno gospodarskih organizacij ter vpiivali na vecjo stalnost delovne sile» Posebno skrb je treoa posvetiti kmetijski zaarugi, da ustanovi potrebne delovne sKupine za izva-janje gozeino gojitvenih dei in secnjo ter da bodo te skupme primerno usposobljene m opremljene s potrebnim orodjem, ner je v letu l^ibo dovrsena razme jitev gozdov in kmetijskih povrsin /grmisc in novm/ je treba posvetiti posebno pozornost melioraciji grmisc= ner li.hno po skiepu okiajnega 1 judskega odbora prevzame jo kmeti jske zadruge izvrscvanje gozdno gojitvenih dei v zasebnih gozaovih le, ce se za ta deia strdkovno usposobijo, je potrebno, da se kmetijska zadruga cim prej osxroi s potrebnim gozdarskim strokovnim kadrom. X. POGLjiVJE GRAPBENISTVO I» V gradoenistvu bi se v letu i%l povecal obseg gradoenih dei za 37»b /o v primerjavi z letom 1960» Tako povecanje oodo narekovala predvsem viaganja za gradnjo objektov druzbenega standarda. 2= V letu i9ol do za razvoj gradbenistva vlozenih priolizno 4-0,5 milijonov. dxnarjev sredstev0 Ta sredstva naj bi se uporabila zlasti za nabavo nove mehanizacije in opreme, s cimer se bodo povecaie zmoglji-vosti gradpenega podjetja in moderniziral proizvodni postopek v grad-beni industriji» 3o Skladno s perspektivnim razvo-jem gi'adbenistva, ki r ac una s povecan jem mehanizaci je, z uva jan jem moderniziran.ega nacma gradnje objektov ter s preusmerjanjem na induscrijsko proizvodnjo raznin elementov in gradbenih dei» kar vse bo vplivalo na porast produictivnosti deia, se pricakuje, aa bo predvideno povecanje gradbenih dei dosezeno z manjsim porastom aelovne sileo Skupno stevilo zaposlenin naj bi se povecalo za produktivnost deia pa naj bi porasia za onrog 14 /0 o K temu bo prispevalo tudi nadaljnje izpopolnj;vanje in uvajanje vzpod-budnih nacinov razdeljevanja osebnih dohodkov po delu in po ekonomskih enotah. 4. Pri gradbenem podjetju je treba xazvijati potrebne obrute za zakljucna obrtniska dela, pri katerih je treba razvijati ruontazni nacin izvrsevanja dei. Za zboljsanje preskrbe z gradbenim materialem je treba ucinkovito ukrepati, da se uim hitreje uvede izdelava polmontaznih in montaznih elementov v obratu za izdelovanje opecnih izdelkov. 5. Pospesevati je treba uveljavljanje novih sodobnih aetod v grad-benistvu ob uporabi priznanih gradbenih in obrtnih elementov. V ta namen se naj ustanovi projektantska organizacija, ki naj ji bo predvsem naloga ob neposredni povezavi raed gradbeno industrijo in gradbeno operativo izdelovati taksne projekte, ki bodo omogocili izvrsitev nalog za 19bi. leto in nalog, ki jih postavlja perspektivni program. V ta namen je potrebno, da gradbeni inspekcijski organ pri 1judskem odboru prepreci zacetek dei na objektih, ki nimajo predpisane dokumentacije, da Ijudski odbor pospesi izdelavo enotno obdelanega urbanistienega naerta za Salesko dolino, kar bi oraogocilo organizacijo gradnje v siraea obsegu. Poleg tega bo treba se nadalje skrbeti za vecjo ustalitev delovne sile ter graditi stanovanja in samske domove za gradoene delavce. Za povecanje delovne storilnosti bo treba izboljsati strokovno us-posobljenost zaposlenih. Zato naj gradbeno podjetje razvija vse oblike sodobnih metod priucevanja delavcev ter naj ucvrsti svojo kadrovsko sluzbo. XI. POGLAVJE PKOI-iET 1. V skladu z nadaljnjim razvojem gospodarstva in zivljenjskega standarda se zahteva povecana skrb za razvoj promet a., Ici se doslej skoraj ni obravnaval v obcinskem merilu. V letu 1901 je potrebno: 1. Na cestnem omrezju je treba nadaljevati z ze zaceto moderniza-cijo republiske ceste na odseku skozi Sentjanz v dolzini 4,5 krn in zaceti posebej piripravljeno akcijo za zgraditev ceste med Sostanjem in Velenje:a ob regulirani Paki. Izgradnja ceste bo povezala v eno celoto vse naseljene kraje od Sostanja do Velenja. Izboljsati je treba vzdrzevanje obcinskih in krajevnih cest in tb z namenom koraunalno sluzbo odgovar ja joce organizirati. Dokoncati je treba z zalivanjem kock v Sostanju in priceti z gradnjo ceste skozi Sostanj. 2o Organizirati je treba prevoznisko pcdjetje s posebnim poudarkom na lokalni potniski promet in vzpost&viti prometne zveze z oddaljenimi, vendar dostopnimi kraji kot n0 pr» Velenje-Sent.ilj, Sostanj-Zavodnje, Velenje-Sostanj-Smartno ob Paki itd,, ki nimajo nobenih moznosti za izkoriscanje javnih prometnih sredstevu Pristopiti je treba tudi k urejanju avtobusnih postaj» ) Pri blagovnem prevozu v javnem cestnem prometu bc potrebno posvetiti vec skrbi lokalnemu razvoju. Zaradi vedno vecjih potreb mctornega cestnega prometa bo potrebno v letu 1961 pristopiti h gradnji bencinske crpalke in servisne delav-nice za manjsa popraviia» V sklopu teh objektov je treba omogociti tudi pranje motornih vozil« Zaradi izredno hitrega narascanja stevila motornih voz.il je potrebno cdrediti lokacijo za organizirano gradnjo garaz; le-te naj se cimbolj priblizajo koristnikom. 3. Hitri razvoj industrije in s tem vzporedno izredno hitro nara-scanje stevila prebi.valcev, predvsem pa izgradnja novega mestnega sre-disca, nalaga posebne naloge tudi PTT sluzbio Pristopiti je treba k ureditvi prostorov za posto in opremiti avto-matsko telefonsko centralo„ ki bo zadcvoljivo opravljala prihodnji promet v telefonijio Izvrsiti je treba priprave za izboljsanje medkra-jevne telefonije predvsem med Velenjem in Sostanjem in povezavo na med-narodno kabelsko vezo, ki bo speijana iz Ljubljane preko Ceija in Mari-borao XII o POGLAVJE. TRC-OVINA I» V letu 1961 bi se povecal promet v trgovini na drobno za l8 Na tak porast bo vplivala povecana osebna potrosnja prebivalstva, poleg tega pa tudi povecana zmogljivost trgovine z mesanim blagom in novo ustanovljene specializiiane trgovine v Velenju» Da bo zagotovljeno kontimirano izboljsevanje preskrbe prebivalstva, je potrebno nadalje siriti specializirano trgovino v Velenju, v obsto-jecih trgovskih lokalih pa je uvajati sodobne nacine prodaje e 2» Hitro povecanje zmogljivosti y prometu je treba doseci s podalj-sevanjem obratovalnega casa kakor tudi z uvc.janjem ambulantne trgovine, sezonskih prodajaln in prodaje na sejmih, upostevajoc nihanje v blagovnem prometu in krajevne prilike ter potrebe® Pripraviti je treba nacrte za ureditev saraopostrezne trgovine z razstavnim prostorom sodobne in prakticne opreme stanovanj v Velenju in odpreti je nove specializirane trgovine /izdelkov domace obrti, gumirani.h proizvodov/» V Sostanju je treba dokoncati trgovino z zelenjavo in sadjem ter deli» katesno trgovino, prodajalno mesa in slascicarno s prodajo mleka in kru~ ha. V Skalah je treba pristopiti k izgradnji trgovskega lokala za zivila, V Zavodnji, Belih vodah in Paki pri Velenju je treba organizirati ambulanten nacin prodaje ali organizirati dostavljanje po prednarocilu, Povecanje neposrednih nabav trgovine na drobno pri proizvodnji bo stimuliralo tudi sirse uveljavljanje rabatnega sistema, za kar priprav-Ijajo pristojni organi ustrezne predloge. Pri tem bi morala visina raba» ta ustrezati stroskom trgovine in potrebam njenega nadaljnjega razvoja* Pricakuje se, da bodo industrijska podjetja pri nakupu dajala enake po-puste trgovini na debelo in trgovini na drobno. Neprekinjeno obratovanje se predvideva uvesti v Trznici v Velenju, ravno tako je treba razrnisliti tudi o neprekin jeni proda j i tudi v sre-discu samega Velenja ter v Sostanju. Za boljso preskrbo s kmetijskimi pridelki je treba odgovarjajoce urediti trzni prostor v Velenju in Sostanju. V slogu trznega prostora je treba urediti lokal, ki bo sluzil prodaji kmetijskih pridelkov /pred-vsem zelenjave, mleka in mlecnih proizvodov/ iz kmetijskega posestva. Kmetijska zadruga pa bi morala odkupovati trzne presezke od individual-nih proizvajalcev, katere bi organizirano prodajale tudi na trznem pro-storu. Omogociti je treba dovolj trznega prostora tudi za individualno prodajo zasebnim proizvajalcem. Inspekcijski organi obcinskega 1judskega odbora pa morajo skrbeti za skrajno higieno ter preganjati vsako prodajo izven trznega prostora* Komunalna organizacija mora skrbeti za redno vzdrzevanje in cistoco trznih prostorov* Pozivi naj se delo potrosniskih svetov, ki morajo posvecati vecjo skrb kot doslej ugotavljanju in odstranjevanju pomanjkljivosti trgov-skih podjetij. Potrosniski sveti morajo tesno sodelovati s svetom za blagovni promet. Za pozivitev dela potrosniskih svetov naj skrbijo v Velenju in Sostanju predvsem stanovanjske skupnosti, v Smartnem ob Paki pa krajevni odbor * 4. Za razvoj trgovine bo vlozeno okoli 9^- milijonov dinarjev sredstev, kar j e znatno vec kot leta 1960. Da bi lahko v tem okviru izvrsili po-stavljene naloge za povecanje kapacitet, se predvideva vlaganje sredstev predvsem trgovskih organizacij, investitorjev stanovanjske izgrati-nje in sredstev iz obcinskih virov. Prouciti je treba organiziranje obcinskega sklada, ki bi mu pripa-dala razpolaganje z lokali in pobiranje najemnine, s katero se bi nadal j e razvilo trgovino in ostalo. XIIIo POGLAVJE GOSTINSTVO IN TURIZEM I» Zaradi narascanja osebne porabe in turisticnega prometa bi se predvidoma povecal promet r gostinstvu v ietu 196j, za okoli 2o %« Na taksen porast prometa v gostinstvu bo vplival predvsem promet v novem gostiaskem objektug bifeju„ slascicarni in zajtrkovalnici v 7e-lenju in promet v obnovljenem hotelu "Kajuhov dom" v dostanju, Poleg tega pa je potrebno bistveno izboljsati kvaliteto storitev in izko-riscanje vseh ostalih gostinskih objektovo Dograditi je potrebno gostinski objekt za druzbeno prehrano s sam-skimi sobami v Velenjue s katerim bo dosezeno bistveno izboljsanje v pogledu prehrane in nastanitve<, V er edis cu novega. Velen,ja je predvidena ureditev slascicarne^ bi-feja in zajtrkovalnice» Obnoviti in preurediti pa je treba tudi resta-vracijo Gostinskega podjetja '!Pod gradom" v Velenju» Pri Gostinskem pod-jetju "tlezero” se predvideva rassiritev kuhinje, pripraviti pa je treba nacrte za kompletno ureditev jezera in okolxce z gostinskimi objekti, ki bodo sluzili razvoju domacega in tujega turizma» Za cimboljso zadovoljitev potreb prebivalstva in za uspesen razvoj turizma je potrebno nadaljevati s komunalnimi ureditvami in skrbeti za redno vzdrzevanje komunalnih objektov kot so; parki, nasadi, sportni objektip ceste8 cestna razsvetljava itd0/0 Pristopiti je treba tudi k ureditvi kraske jame Huda iuknja, ki bo kot znamenitost nase doline prispevala k se uspesnejsemu razvoju turizma o Poleg tega morajo trgovske organizacije skrbeti za dobro zalozenost trgovin in urejenost izlozb in lokalov0 Gostinske organizacij e naj v casu izven sezone organizirajo izdelavo spom,inckov? ki so znacilni za nase kraje» V zadostnl meri je potrebno zagotoviti tudi raznovrstne razglednice, ki prikazujejo lepote nase doline o Zainteresirati je treba za izdelavo spominckov tudi kaksno obrtno podjetje lesne in galanterijske stroke = V Sostanju na j se obnovi gestisce ''Pri posti" v okviru Gostinskega podjetja "Sloga" Sostanj e Obstojece obrate za druzbeno prehrano je treba izboljsati, v Sostanju pa pristopiti k organizaciji in ureditvi odgovarjajocega obrata za druzbeno prehranoo 2 0 Da bi se zagotovii tak razvoj bo v letu 1961 treba nadaljevati z investicijskimi vlaganji» Predvidoma bodo investicije za razvoj gostin-stva znasale okoli loo milijonov dinarjev to je za 114 % vec kot v letu 196o o Sredstva bodo zagotovljena iz investicijskih skladov 1judskega odbora, iz skladov gostinskih gospodarskih organizacij in investitor-jev stanovanjske izgradnje kot prispevek za komunalno dejavnost. Racuna se tudi na sredstva iz republiskega investicijskega sklada. Druzbene obveznosti naj bi se gostinskim podjetjem dolocale pav-salno s pogodbo za nekoliko let naprej. Pri tem naj bi se upostevala objektivna ekonomska raerila tako, da druzbene obveznosti ne bi otezko-cale poslovanja podjetij in jim onemogocile ustvarjanje lastnih skladov. Pri nadaljnjem izpopolnjevanju sisteraa nagraj evanj a po delovnem ucinku in uvajanju sistema postreznin je zagotoviti boljso in solid-nejso postrezbo gostov. Za strokovno vzgojo delavcev naj poskrbijo gostinske in gospodarske organizacije skupno z gostinsko zbornico. V mnogo vecji meri se je treba posluzevati /vzgajanje mlajse/ Nizje gostinske sole v Ceiju. Gostinska podjetja naj zagotovijo potrebna sredstva tudi za stipen-dije. Za obstojeci gostinski kader pa je treba organizirati obcasne dopolnilne seminarje v obcini, Za vzgajanje mlajse delovne sile na delovnih mestih naj se dolocijo izkuseni strokovni delavci, Poleg povecane izbire, hrane in pijac v vseh vrstah obratov naj se pri oblikovanju cen upostevaj o tudi vsi drugi ustrezni elementi in s tem ustvarijo vecji razponi v cenah za istovrstne storitve v razlicnih obratih. Prav tako je treba se nadalje izpopolnjevati solske kuhinje v skladu s krajevnimi potrebami in povecati stevilo koristnikov» XIVe POGLAVJE OBRT 1. Predvidevamo, da se bo vrednost druzbenega bruto proizvoda v letu 1961 povecala za 16,1 %, od tega v druzbenem sektorju za 19*8 %t v zasebnem sektorju pa za 6,8 %. Tak razvoj bo zagotovlj en z boljeim izkoriscanj em kapacitet in s povecanjem investicij, ki jih bodo omogo-cila vecja sredstva obrtnih podjetij. Za usluznostno obrt se predvide-vajo vecje investicije obcinskega Ijudskega odbora. Investicijska sredstva v visini 57 milijonov dinarjev se bodo vla-gala v proizvodnjo in usluznostno obrt« V proizvodni obrti se predvideva vlaganje sredstev za nadaljnji razvoj "Khrommetala" in Mizarstva Velenje, v usluznostni obrti pa za ure-ditev Brivsko-frizerskega salona v Velenju in Krojasko-siviljskega obrata v Velenjj. Lastna sredstva gospodarskih organizacij bodo v prvi vrsti vlozena za i.iodernizaci jo in nabavo opreme. V Sostanju se bo uredila in opremila slascicarna® Povecati je treba kapacitete obstojecih obrtnih delavnic z uvajanjem druge izmene in z organizacijo dela po fazaho Nezadovoljivo kritje povprasevanja po obrtnih storitvah v gradbenih, kovinskih in elektrotehnicnih strokah, zlasti za stanovanjsko graditev in narascajoco motorizacijo, narekuje potrebo, da se v vecjih obratih teh in drugih strok prouSi moznost uvajanja druge izmene. Zato bo treba pospesiti tudi proces uvajanja dela po fazah in na ta nacin omogociti prehod na priucevanje delavcev na delovnih mestih. To bo lahko dalo osnovo za hitro povecanj e zaposlenih in za uvajanj e druge izmene, hkrati pa se bo zmanjsala potreba po izucevanju vajencev, kar ustreza dosezenemu tehnicnemu napredku na podrocju druzbene obrti. Da bi modernizacija druzbene obrti potekala cim bolj nemoteno, se morajo obrtne gospodarske organizacije v vecji meri posluzevati obrtne zbornice, ki naj po svojih strokovnih sekcijah sistematicno proucuje izsledke s podrocja tehnicnega napredka in daje podjetjem nasvete pri nabavah strojev iz domace proizvodnje in uvoza. Zbornica naj bo tudi nosilec akcij za zdruzevanje sredstev, potrebnih za pomembnejse objekte, kar bo zagotovilo hitrejsi razvbj kriticnih storitvenih obrti, namenje-nih prebivalstvu, stanovanjski graditvi in kooperaciji z industrijo. TRETJI DEL EKONOMSKI UKEEPI ZA IZPOLNITEV DEUZBEMEGA PLANA OBCINE SOSTANJ XV. POGLAVJE AMOPTIZnCIJA Vee gospodarske organizacije morajo placevati polni zneseK amortiza-cije z izjemami: Hotel "Kajuhov dom" Sostanj placuje za gradbene objekte amortizacijo v visini 6o % od polne amortizacije, obracunane po stopnjah, ki jih do-locajo zvezni predpisio XVI, POGLAVJE OBRESTI GD POSLOVNEGA SKLADA Obrtne, gostinske in komunalne gospodarske organizacije placujejo v letu 1961 obresti od poslovnega sklada po stopnjah, ki jih dolocajo zvezni predpisi. Obrtne, komunalne in gostinske gospociarske organizacije s pavsalnim obraciunom placujejo obresti od poslovnega sklada v enem samem pavsal-nem znesku, ki zajema pavsalni prispevek iz dohodka in obresti od poslovnega sklada» XVII. POGLAVJE PRISPEVEK IZ DOHODKA Obrtne, komunalne in gostinske gospodarske organizacije s pavsalnim obracunom placujejo prispevek iz dohodka v pavsalnem znesku. XVIII. POGLAVJE OBCINSKA DCKLADA NA DOHODEK OD KMETIJSTVA Stopnje obcinske doklade na dohodek od kmetijstva se dolocijo progre-sivno po katastrskih obcinah s posebnim odlokom obcinskega 1judskega odbora. XIX. POGLAVJE OBCINSKE DOKLADE NA DOHODEK OD OSiALIH POKLICEV IN PREMOZENJA Stopnje obcinskih doklad od dohodkov ostalih poklicev in premozenja se dolocijo progresivno s posebnim odlokom obcinskega 1judskega odbora. XX. POGLAVJE 0BCINSK1 PROMETNI DAVEK Obcinski prometni davek od proizvodov in storitev ter od prometa na drobno od industrijskih artiklov se placuje po posebnem odloku obcinskega 1judskega odbora. XXI. POGLAVJE DOLOCITEV OBRTNIH, KOMUNALInJIH IN G03TIH5KIH GQSPCDaRSKIH ORGANIZACIJ S PAVSALNIM OBRACUNOM Na podrocju obcine Sostanj se lahko pavsalizirajo naslednje gospodarske organizacije: a/ gostisca in gostinska podjetja, b/ obrtna podjetja in delavnice, ki so placevale obveznosti do druz-bene skupnosti v pavsalu za leto 1960, c/ komunalna podjetja. XXII. POGLAVJE CBCINSKI INVESTIOIJSKI SKLAD Sredstva obcinskega investicijskega sklada, ki se po dolocilih zveznega druzbenega plana za leto 1961 lahko koristijo v tem letu, znasajo 53»cl5«ooo din Od tega: 75 % za osnovna sredstva 399761.000 din 25 % za obratna sredstva 139254.000 din Angazirana sredstva za neizkoriscena odobrena investicijska posojila v letu 1960 4$6o5«000 din Obveznosti za poso.jila /odplacevanje posojil/ 8,53o.000 din V obcinski investicijski sklad se stekajo naslednja sredstva: 1. dei prispevka druzbenim investicijskim skladom /6 %/ 2. 15 % rente Hudnika lignita Velenje 3. dei prispevka iz dohodka komunalnih organizacij /loo %/ 4. dei prispevka iz dohodka gostinskih in obrtnih podjetij s pav- salnim obracunoto /60 %/ 5. obresti na poslovni sklad gostinskih in obrtnih podjetij s pavsalnim obracunom /60 %/ 6. obresti na poslovni sklad komunalnih podjetij /loo %/ 7. 45 % taks na proizvodnjo 8. 45 % taks na hibridno trto 9. ostanek dohodka likvidiranih gospodarskih organizacij 10. obresti oddanih posojii 11. sredstva turisticnega prometa 12. ostali dohodki, anuitete - odplacila XXIII. POGLAVJE CBCINSKI KOMUNALNI SKLnD Sredstva obcinskega komunalnega sklada se predvidevajo za leto 1961 po odbitku obvezne rezerve v visini 63$ooo.ooo din V komunalni sklad se stekajo naslednja sredstva: 1. dotacije gospodarskih organizacij 2.1% prometnega davka od maloprodaje 3= najemnine lokalov /ki niso vkljuceni v stanovanjsko skupnost, to je poslovnih zgradb/ 4» najemnina za posojena csnovna sredstva 5. darila in drugi dohodki XXIVc POGLAVJE CESTNI SKLAD Skupna sredstva obcinskega eestnega sklada, ki se bodo po dolocl» lih zvezaaga druzbenega plana za leto .1961 lahko uporabila v ten letiir, znasa j® 6,096-.357 dAm. V teh sredstTfih je zajeta tndi dotacija is obcinskega proracuna v znesks 5$ooo.ooo d.v'j0 V eestni sklad se v letm 1961 stekajo naslednja sredstva: Is 3o % taks na i^preina vozila 2, prometni davek od prevoznih uslug zasebnih lastnikov oestnih vosil 3- dokodki prodaje trave t sadja in drevja 4. denarne kazni zaradi krsitre prometnih predpisov 5c dotacije XXVe POGLAVJE OBCINSKI KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE SrANOVaNJSKXH HIS Skupna sredstva obcinskega kreditnega sklada, ki se bodo po dolo-cilih zveznih predpisov za leto 1961 lahko uporabila v tem letue zaa^ sajo po odbitka prispevka v republiski sklad 165»434c000 diM» V sklad za zidanje stanovanjskih his se stekajo naslednja sredstva $ 1„ 75 % stanovanjskega prispevka gospodarskih organizacij 20 75 % stanovanjskega prispevka kmetijskih gospodarskih organizacij 3 o 75 % stanovan jskega prispevka drzavnih organov, zavodov .in tirugih. druzbenih organizacij k hisnina 5» obresti od posojil v koriscenju 6» obresti od posojil v odplacilu po dospelih obveznostih 7» dohodkl od prodaje zgradb SLP 8y dei zakupnine in amortizacija 9* dei najemnine od poslovnih lokalov lo ■> os tali dohodki - anui te te XXVI„ PCGLaVJE SREDSTVA ZA PHORACUN Sredstva obcinskega proracuna bodo znasala za leto 1961 2ti8,;3l8«oo6i din. -jretistva, ivi pripa-ajo obeiaskemu proracunu, se razdelijo takolei - na skupne doliodke, od katerih odpade po dolocilih repubiiskega in akrajaega pr.oracvna 3.6 S aa obcinski proracun#. Io SKUPdl POdOflKii /36 % udelezba r 000/ proraounski -pi-iapev.ek ia osdbne^a dohodka v gosp* 157 >95o proracunski prispevok iz. oseonega douodka izven gospoaarstva 26 prispevek sklaua skupne poraba ledo$> dohodnina od icnieti„ • 8ydb4 ostala donoduina 5 »580 obcinsive dekiade' oq kmeii jstva - deljive 5$76b prometni davelc zasobni-^ov ?.«o2o promet ni aavek davcnili rr.ednotnic lo 8 obcinski prometni aavek od maloprddaje 12,808 obcinski promet» davek od alivonojinih pijac do 5 in lo % 2*376 lo % prometni davek od alkonolnih pijac 2,592 administrativne takse 2„268 zyezyai prometni .davek od vina in zganja 72 skupaj•dormivi donodki 231o968 II». 1/iJL - ».voki3nl npiiOJiJL *- w..k.iJLdIVI l oocinske taicse 800 doL olnilni prx>r6lcunski pris.-.-evek iz oseb... dohodka 21,000 doklaae in o.stula- dohodnina 3,90-9 obcinske doklade. od kmietijstva - nedeljive ■ - 9i3oo obcinski prometni.davek splosni l3*oo« davek od osebnega dohodka l,2oo obcinski prometni davek od alkonolnih pijac nad 5 % in nad lo % 4e4oo obcinski prometni davek od maloprodaje nad 3 % r* skupaj nedeljivi dbhcdki 53„600 III, BkL - BOnvUKI DBLn-VNIH OltGAHOV 2.5o IV» DiL Woii-iLI BOHOBKl 2*5°® SKUJmJ DOdGdKi I - IV 288,33.8 Sredstva proracuna se boao koristila takole: v 000 1» prosveta in kultUra 4,198 2, socialna zascita 15*159 3. zdravstvena zascita l3,5°o 4» drzavna uprava 51.->779 v''1 V ooo 5. komunalna dejavnost 6. dotacije 7. anuitete 8. proracunska reserva: 14,5o2 134,5^0 26,7o7 a/ za porabnavo obveznosti b/ za povecanje plac c/ redna rezerva 3,5oo 7,433 17,ooo SKUPAJ 288.31.8 XXVII. POGLAVJE UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKL^DNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA ?0 PREDVIDEVANJIH PERSPEKTIVNEGA PROGRAMA OBCINE SOSTANJ V LEIU'19^1 1. Pristojni obcinski upravni organi morajo skrbeti, da bodo druz-beni plani gospodarskih organizacij glede osnovn^h smernic vsklajeni z obcinskim druzbenim planom in plani visjih teritorialnih enot. Prav tako morajo stalno spremljati izvajanje tega plana. Obcinskemu 1jud-skernu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev planov in njihovo izvrsevanje. 2. Da se bodo sredstva obcinskih skladov cim smotrneje uporabljala, je treba predloziti obcinskemu 1judskemu odboru programe druzbenih skladov v obravnavo» 3. Skupno z zbornicami je treba izdelati investicijske plane za tr-govino, gostinstvo, turizem, obrt in kmetijstvo, da se zagotovi tak razvoj kot ga predvideva perspektivni program obcine Sostanj. Izdelati je treba tudi program najbolj ekonomlcne izgradnje stanovanj. 4. Organi drzavne uprave so dolzni predlagati pristojnim svetom ukrepe za izvajanje tega plana. 5. Svet za finance in druzbeni plan, prav tako pa tudi ostali sveti pri Oucinskem 1judskem odboru Sostanj,so dolzni obvescati o akcijah, ki jih podvzamejo za izvrsevanje tega plana obcinskemu 1judskemu odboru, prav tako pa so tudi dolzni, da predlagajo obem zborom obcinskega 1judskega odbora ukrepe, ki jih je potrebno podvzeti za pravilno izvajanje tega nacrta. 6. Svet za druzbeni plan in finance Obcinskega 1judskega odbora Sostanj je pooblascen razlagati ta druzbeni plan. 7. Ta druzbeni plan velja od 1. januarja 1961. Objavi se v Uradnem vestniku oki‘a ja Cei j e. Straa <^5 =5 GBCINSKI INVESTICIJSKI SKLAD Tekoci priliv: v 000 din 1. Del prispevka druzbenim investicijskim skladom 31»2oo 2. 15 % renbe Rudnika lignita Velenje lo8tooo 3. Del prispevka iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij 2 t2oo 4. Del prispevka iz dohodka gostinskih in obrtnih podjetij s pavsalnim obracunom 4,800 5. Obresti na poslovni sklad gostinskih in obrtnih podjetij s pavsalnim obracunom l,2oo 6. Obresti na poslovni sklad komunalnih podjetij 800 7» 45 % taks na proizvodnjo 43o 8. 45 % taks na hibridno truo 15o 9. Ostanek dohodkov likvidiranih gospod. organizacij Eoo 10. Obresti oddanih posojil 3»ooo 11. Sredstva turisticnega prometa 12o 12« Ostali dohodki /anuitete - odplacila/ 8,500 SKUPAJ PRILIV I60.000 0BC1NSKI CESTNI SKLAD 1. 3° % taks na vprezna vozila 4l8 2. Prometni davek od prevozenih uslug privatnih lastnikov cestnih vozil 45o 3« Dohodki prodaje trave in sadja - 4. Denarne kazni za krsitve prometnih predpisov, 25o Skupaj 1,118 Omejitev 80 % 895 Prosta sredstva v letu 1961 223 Prenos sredstev iz omejitev leta 1960 872 Predvidena sredstva za koriscenje v letu 1961 l,o95 Dotacija iz obcinskega proracuna 5»000 SKUPAJ SREDSTVA ZA KORISCENJE V LETU 1961 6,o95 KOMUNALNI SKLAD 1. Dotacija gospodarskih organizacij 2. l/o pro met nega davka od maloproda je 3. Naj emnina lokalov 4. Najemnine za posojena osnovna sredstva 5» Vracila posojil in drugi dohodki Skupaj dohodki Prenesena sredstva iz leta 1960 SKUPAJ v 000 din 22.000 8.000 5.000 12.000 17.586 64,386 5.614 7o,ooo SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIS Tekoci priliv: 1* 75 a> stanovanjskega prispevka gospodarskih organizacij 94,35o 2. 75L/o stanovan jskega prispevka kmeti jskih organizacij 3,15o 3* 75 /b stanovan jskega prispevka prorae unskih ustanov in organizacij l6,llo 4. Hisnina 6,5oo 5» Obresti od posojil v koriscenju 2,000 6. Obresti od posojil v odplacilu po dospelih obveznostih lo,ooo 7• Dohodki od prodaje zgradb SLP boo 8. Del zakupnine in amortizacija 3,000 9• Del najemnine od poslovnih lokalov 3,528 lo. Ostali dohodki /anuitete - vracila/ 26,000 SKUPAJ SREDSTVA ZA KORISCENJE 165,438 Sz. ol/2-31-6/1-61 Predsednik Sostanj, dne 2o. marea 1961 Obcinskega 1judskega odbora Sostanj Peter Sprajc l.r. 219. Obcinski Ijudski odbor Sostanj je po 5o. clenu zakona 0 obcinskih 1judskih odborih /Uradni list LRS, st. 19-88/52/, 113. in 151. clenu zakona o banKah /Uradni list FLRJ, st. I0-H8/61/ na seji obcinskega zbo-ra in na seji zbora proizvajalcev dne 4. maja I96I sprejel 0 D L 0 K o ustanovitvi Komunalne banke Sostanj 1. clen Dosedanj a podruznica Komunalne banke Ceij e v Sostanju nadaljuje z de lom kot Komunalna banka Sostanj. 2» clen Ime banke je Komunalna banka. Sostanj. Sedez banke j e v Sostanju. Ustanovitelj banke je Obcinski Ijudski odbor Sostanj. 3. clen Komunalna banka Sostanj opravlja vse bancne posle, ki spadajo po za-konu o bankah in po zakonu o kreditnih in drugih bancnih poslih v njen poslovni predrnet. k. clen Komunalna banka Sostanj je pravna oseba. Njeno poslovno obmocje obse ga obmocje obcine Sostanj <. Za obveznosti Komunalne banke jamci obcina Sostanj ter gospodarske organizacije, zavodi in druge druzbene pravne osebe na obmocju obcine. 5» clen Komunalno banko Sostanj upravljata upravni odbor in direktor banke. 6. clen Upravni odbor Komunalne banke sestav'1 jajo predsednik, podpredsednik in 11 clanov. Obcinski Ijudski odbor imenuje na skupni seji obeh zborov tretjino clanov upravnega od^ora izmed svojih odbornikov, predstavnikov organov druzbenega upravljanja samostojnih zavodov ter predstavnikov druzbenihcrganizacij in drugih druzbenih pravnih oseb, izvzemsi gospodarske organizacij e in izmed posameznikovj dve tretjini clanov upravnega odbora pa imenuje izmed oseb, ki jih predlagajo delavski sveti gospo darskih organizacij z obmocja obcine Sostanj. Direktor banke in predsednik areta delovnega kolektiva banke sta po svojem polozaju clana njenega upravnega odbora. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo clani upravnega odbora izmed sebe, vendar ne izmed tistih clanov, ki so v uprav-nem odboru po svojem polozaju. 7. clen Direktorja komunalne banke postavlja in razresuje obcinski Ijudski odbor Sostanj na skupni seji obeh zborov. 8. clen Komunalna banka Sostanj ima svoj statut. Statut doloca med drugim na-tancnejsi poslovni predmet komunalne banke, delovno podrocje njenih or-ganov in njihova medsebojna razmerja ter notranjo organizacijo in poslo-vanje banke, Statut komunalne banke sprejme njen upravni odbor, potrdi pa ga obcinski Ijudski odbor na sejah obeh zborov, 9* clen Podruznica mestne hranilnice Celje v Velenju se prikljuci Komunalni banki Sostanj in to najpozneje v roku, ki je dolocen v drugem odstavku 162. clena zakona o bankah. Io. clen Ta oolok zacne veljati takoj, obj avi pa se v Uradnera vestniku okraja Celje. Z uveljavitvijo tega odloka zacne prevzemati Komunalna banka Sostan j posle, ki jih opravlja po dolocbah zakona o bankah in zakona o kreditnih in drugih bancnih poslih. St. ol-3o-7/1-61 Predsednik Sostanj, dne 4, maja I96I Obcinskega 1judskega odbora Sostanj Peter Sprajc l.r. Izdaja samostojni zavod "Uradni vestnik okraja Celje" v Celju -Ureja uredniski odbor - Cdgovorni urednik Stane Selih - Uredni-stvo in uprava je v Celju, Trg svobode stev. 9 - Tei. stev. 39-11 do 39-15* interna stev. urednistvo 12, uprava 22 - Narocnina zna-sa letno 1.2oo din, cena posamezni stevilki 5o din - Tekoci racun 6o3-7o/2-599. STUDUSKA V C i uu