Pavšalni franko v državi SHS. Posamazr 310. Itev. izhaja razen nedelj In araz^ikov vsak dan ®b ‘30. url elosjoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Uglasi: Prostor i mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter no-p® Is« prostor K 2‘—. ri veejem naročilu popust. V Ljubljani, v pondellek 12. septembra 1920. Diesli« lugesiov. socgalito - dtmokrattin« slrsnito. štev. 1 krčno. Leto IV. Telefenika št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt ieto K GO, za mesec K 20. Za Nemčijo celo loto K 312, za ostalo tujino in Amerika K SCO. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravnistvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. po tržaških cestah pretakajo kri. Kosec stavke v Trstu. V četrtek ponoči in v soboto so nastali no znanem dogodku v Trstu nravi pocestni boii. V Drcdmestiu Sv. Jakoba so zgradili prebivalci no nekaterih ulicah barikade iz preobrnjenih voz. kamenia in drugih medmetov ter iih okrasili z rdečici zastavami, da orenečiio po ulicah v°znio z vojaškimi avtomobili ter 'janade s strani redarstva ali voia-s?VPa. Boii no posameznih ulicah in streli so potihnili šele okclo štirih ziutral. V petek okolo 11 dopoldne s? ;e zbralo m novo liudi okolo barikad. kamor ie prišel Pasisrli in drugi delavski voditelji, da bi ore-jfovorili liudstvo. da preneha s stavko. toda uspeh so imeli šele. ko so obljubili, da bodo posredovali el c de aretirancev da se iznuste na svobodo. V Trstu namreč niso aretirali samo tiste, ki so bili v boiih. marveč tudi liudi no zasebnih stanovanjih. V boiih je bilo večie Število clvilnilih oseb ter iavnih organov rauienih in ustrclienib. Oblasti so končno sklenile do daljšem posvetovaniu zasedbo Sv jakoba. Utaborili so se na hribu. Ob 5. uri 40 min. popoldne so razstrelili barikade pri Sv. Jakobu s tremi tonovskim streli in potem so streliali S* q stroinicami. Ta korak oblasti ie napravil v Trstu silno razburie-tiie pa tudi ogromen vtisk. Množice so se poskrile no hišah. Poleg teh boiev so se na vršili po ulicah razni zavratni napadi na oseb. zlasti ob temi. ker ie bilo mesto ponoči brez luči. Delavstvo ie iziavlialo še v zad-niem trenutku pred koncem stavke, da ie pripravlieno stavkati še dalje, če sc ne uvodi opravičenim zahtevam niegovim. V tem opravičenem bom proletariiata proti grozovitemu terorizmu italijanske uprave tn fašistov ie delavstvo siiaino dokazalo. da se tudi pušk in topov ne boii. kadar gre za očitne človeške pravice. Nedvomno pa ie. da. če se unrava ne prilagodi zahtevi proletariiata. se bo boi še nadatieval. Trst, 11. »Edinost« poroča: Vskd dogodkov včerajšnjega dne 3e generalni civilni komisar za zasedeno ozemlje ukazal, da se morajo vsi javni lokaU zapreti ob 21: url. — Po 22. uri je prepovedano meščanom bodili po javnih ulicali In trgih. Prestopki naredbe se bodo kaznovali po zakonu. Ta naredba stopi v veljavo tako!. Trst, 11. Agcnzia Stefani javlja: Pri spopadih tekom včerajšnjega popoldneva sta bila ubita 1 policist in 1 civilist, 1 kor-poral in 10 civilnih oseb pa ranjenih. Revolucionarno gibanje v Italiji se širi. Vlada se pogaja. . Pariz. 11. Po zadnjih vesteh iz Rima so naracij delavski nemiri zlasti v Genovi in okolici. Delavci s« se oolastili še neka! tvornic. Dblastva v Genovi- v Turinu in nekaterih drugih mestih so izdala vojaške odredbe r.roti vsem eventual-nostfm. Za sedai ni moecč reči. kako se bodo razvili dogodki nadalje — IDU. Milan. 11. Prefekt ie imel s tajnikom splošne delavske zveze raz- govor. Seie odbora občne delavske zveze še traiaio. Kakor noroe"4o 11-sti se člani odbora prizadevalo, za gotovitl produkcijo. Govorniki so coudnriali. da se mora za rešitev dc-žefe namnožiti orodukclia. Ker se ie pokazalo, da ustroj delodajalcev ne more rešiti tega problema se tnora nroletarUat odlnčltl. da nrevzame odgovornost in oblast — LDU. TRUMBIČ V BELGRABU. t Belgrad, 12. Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je danes dopoldne dospel semkai. — LDU. POKRET JAVNIH NAMEŠČENCEV. Split, 12. Širši osrednji odbor državnih nameščencev je imel včeraj sejo, kateri so prisostvovali odposlanci strokovnih organizacij. Na seji so navzoči ostro grajali postopanje vlade, ker uradniško vprašanje še ni rešeno. — LDU. DALMATINSKI UČITELJI. Split, 12. Zveza učiteljskih društev le imela včeraj zborovanje, na katerem se je sklenilo, da se zveza kot taka razpusti in da društva pristopijo k Udruženju jugoslovanskih učiteljskih društev. — LDU. REŠKI CONSIGLIO NAZIONALE. Pariz, 11. »Gazetta del Popolo« javlja, da je Consiglio Nazionale na Reki sklenil, da ne sprejme proklatnacije neodvisnosti Reke, in sicer zato, ker meni, da je bil D Annunzio Izvoljen z mandatom, da izvede aneksijo Reke po Italiji in ne, da se doseže neodvisnost Reke. Consiglio Nczionale se pripravlja vpoklicati konsti-tuanto. — Vest omenjenega lista je treba sprejeti r. reservo, ker ni mogoče, da bi bilo danes došlo do takega razpora med Consiglio Nazionale in D’ Annunzijem, ko sta tako dolgo delovala skupaj. Nasprotno Pa je mogoče, da sta si razdelila vloge, da bi na ta način bolje Izigravala javno mnenje v zavezniških državah. — LDU. SPOR V KOVINSKI STROKI V ITALIJI. London, 11. (Brezžično.) Po poročilu 'z Milana gine poslednje upanje, da se c°nča zbor med kovinskimi delavci in to- varnarji. Tovarnarji so izdali razglas, v katerem vele, da so zahteve delavcev neizvedne, ter obsojajo vlado zaradi njene nedelavnosti. Položaj je jako resen. Gio-lltti je, kakor poročajo iz Rima, naznanil neva pogajanja na podstavi koneesij stavkajočim. — LDU. UPOR ROMUNIJE, Pariz, 11. »Temps« doznava iz Bukarešte, da je Romunija izjavila vrhovnemu svetu, da noče sprejeti odškodnine 1%, in da protestira proti temu, da so manj oškodovane dežele dobile več odškodnine. GLEDALIŠKA STAVKA NA DUNAJU. Dunaj, 11. Gledališka stavka še ni končana. Na seji zveze ravnateljev se ie sklenilo, da se prekinjenje stavke ne vzame na znanje, preden ne bodo sprejete zahteve zveze ravnateljev. — LDU. RUSKO - POLJSKA VOJNA. Moskva, 11. (Brezžično.) Vojno poročilo od 10. t. m. (deloma potvorjeno). — Vzdolž Buga poizvedovalni boji, v bojih pri Busku smo ujeli mnogo nasprotnikov i in zaplenili 2 topova. Pri Rohatynu se i vrše neodločeni boji. Na Krimu so zavzelo naše čete po srditem boju več krajev, kakih 30 vrst južno od Orjehova. Varšava, 11. Poljska brzojavna agentura. Vojna poročila z dne 10. t. m.: V odseku Suvalki so naši oddelki zopet zasedli Krasnopol in Sijcnno. Med Kamion-ko, Strumiloivo in Buskom se je posrečilo sovražniku po trdovratnem boju prekoračiti Bug. Sovražnik je napadel Busk od za-pada in mostišče od vzhoda, pa se je moral kmalu umakniti. Naši oddelki so po ljutem boju zasedli Rohatyn in so dosegli pred nekaj dnevi zapuščeno obrambno črto' ob Gnili Lipi. Ob Dnjestru ml» Boj uredništva. Iz Belgrada poročajo. da se bavi klerikalno-liberalna vlada z Izboljšanjem ob umit sr a uradniškega stanja. Poročilo nravi končno: ....upati ie da se bo to nuino vpraŠanie v kratkem n'.rodno rešilo.« Kar počnejo naše meščanske stranice z uradništvoni. presega že prav vse meie. Znano ie. da era ni danes slabše olnčanesra delavca, kakor le to državni uradnik. Tega so si krivi sicer deloma tudi sami. ker so se smatral*-do nainoveiše dobe velike gospode za koia bi bila krepka bolna organizacij poniževalna, poniževalna tudi naslonitev na ostalo mezdno delavstvo. a o tem drugič. Za enkrat kon-sta tiramo le vol fakt. da današnja buržoazna država z buržuisko vlado na čelu ne izrabita nobenega stanu v večii meri nego uradništvo. Mi sociialni demokratie stoiimo na stališču, da se mora vsakega mezdnega delavca, in uradnik vendar ni nrav nič druseea nego mezdni delavec v službi države, pošteno plačati, in sicer tako. da bo lahko živel človeško živlienie. To velia še v nrav posebni meri za uradništvo. Zakal zahtevamo mi sociiaiisti to še prav posebno za uradništvo? Iz prav enostavnega vzroka, ker vemo. da se bomo v sedahii meščanski družbi obvarovali le z dobro plačanim- uradmštvom — kbrunci.ie v državni upravi ki bi naibolj teol a ravno revno liudstvo. Kal se more morda uboga uradniška Dara s konico stradajočih otrok ob sedan.fi olačl obvarovali podkupiievania? Težko PredstavHaimo si na sedai državno upravo v kateri bi se to razpaslo. Naša stranka spremlia zato boi uradništva z vso simnatiio In ie to tudii že v neštetih slučajih deiansko dokazala, čeprav imamo baš med državnim uradništvom. ki ie bilo .vzgojeno doslei v liberalnih tradiciiah. tako malo nriiateliev. Mi v ubogem uradniku ne vidimo danes drugega. neeo navadnega mezdnega delavca, ki va izžema kapitalistična država na vse kriplie. kakor izžema privatni kapitalist ostalo mezdno delavstvo. Nikakor ne moremo zato razumevati čudnih predsodkov ki vladaio še v veliki večini uradništva proti niihovim sotrpinom, to ie proti ostalemu mezdnemu delavstvu. ko bi moralo to vendarle uvidevati. da sta oba v istem noložaiu in bi moral iti zato tudi no isti poti boi obeli. Boi uradništva ie danes na vrhuncu. Gre za plačo in ere za prag-matiko. V naši državi ie toliko prag- matik. kolikor ie Dokraiin. Reči pa moramo, da ie glede pragmatike slovensko uradništvo še na najboljšem, kaiti čim boJ.i proti iueu srremo. tem večin anarhiia vlada v tem pogledu. V Srbiii ie bil uveden sistem, da ie z ministrom odšel tudi uradnik. Prišel ie nov minister, pripeljal !e s selu* vso žlalito do desetega kolena in celo tropo svoiih politični pristašev. Teea ie postavil za »načelnika«, oneea za inšpektorja, tretjega za »Pisaria prve klase« itd. Vsi ti so vedeli, da bodo uradovali le toliko časa dokler bo sede! na ministrskem stolčku niihov zaščitnik, ko na nridc drugi. iih požene in prinelie s seboi svolo žlahto in svoie politične prii.atelle. Iz testa se ie razvila strahotna korunciia. ki ie nekai samoobsebi umevneara. Posledica takesra sistema ie bila seveda anarhiia v nora vi. popolna nezmožnost v uradovanin itd. Na tucate nai boliših zakonov le ostalo zato samo na uaniriu. Slovenski uradnik doslei teea balkanizma ni bil vaien in naneti moramo vse moči. da se ea ne navadi tudi v bodoče. To bo v veliki meri odvisno od bodoče uradniške praematike. kateri mora dati bazo brezpogojno avtriiska pragmatika primerno preurejena in modernizirana, da bo od-eovariala potrebam in duhu časa. Enako ie s plačami kakor smo že omenili. Uradnik s svoiimi prejemki danes ne more živeti, zato ie PUisi-lien spreiemati »bakšiše« In »anonimne« nagrade. To se mora prenehati. sicer bomo kmalu orišll do tetra, da bo sme! v urad le oni. ki ho stisnil stotak že sluei pri vratih. Kdo bo mi tem naiveč trpel, ie očlvidno in iasno. Boi uradništva zato nikakor ni več vprašanje uradništva samega. ampak eminentno državno in sociialno vprašanje. Vladajoča klerikalno-liberalna vospoda tetra seveda ne razume in noče razumevati le od časa do časa zaiavka po svoiem časopisju. da ne odbiie prav zadnieea volivca iz uradniških vrst. Razumevamo na ta uradniški boi tem boli mi. zato le organizirano delavstvo z vsemi simpatijami na strani bojujočega se uradništva. Mi nrav dobro vemo. da imamo med liberalno vztroienim uradjništvom nrav redke pristaše, a kliub temu povemo svoie mnenic odkrito. Upamo pa. da se tudi uradništvo vedno boli zaveda, kie ima iskati opore in nriiateliev. Imamo istega sovražnika, živimo isto proletarsko živlienie ali nai korakamo zato ločeni na vse večne čase? S-a. Komunisti in Moskva. V Nemčiji se ie. kakor smo že poročali. razcepila komunistična stranka Druga si nadeva ime komunistična delavska stranka. Ta le poslala na Moskovski kongres tretie. inter-nnciionale dva delegata (Riihle in Mertres). O svoiih izkušniah v Moskvi ie poročal eden voditeljev na komunističnem shodu v cirkusu Busc.h v Berlinu naslednje podrobnosti: Delegate ie že pred konvresom Radek intenzivno obdeloval. Radek ie izjavil, da se ie vršil v Nemčiji kongres komunistične delavske stranke in sklenil, da nai se oba delegata podvržeta izvršilnemu odboru Merges in Riihle pa sta se branila, hotela sta se Ie kongresu podvreči. Radek iima ie rekel na to. potem smo edini, zakai izvršilni edber ima kongres popolnoma v žepu. Merce s in Riihle sta v Moskvi zaman iskala sporazum z Nemčiio. Vsakršno poštno zvezo so iim preprečili. V Moskvi se ne morete, tako ie rekel govornik, s čimer ie seveda zbudil veliko nejevoljo pri .oficiielnih* komunistih, gibati kakor v Berlinu. Tudi ne morete legalno delati, zakal popolnoma ste izročeni izvršilnemu odboru. Nihče ne more napraviti na cesti koraka, če ni odboru všeč ter da ne bi komunisti vedeli... Glasilo komunistične delavske stranke v Berlinu presoia režim v Moskvi takole: Pojasniti hočemo stvari prav tako. kakršne so v resnici, in nezmisel-no bi bilo zagriniati s plaščem komunističnega bratstva nrepad. ki eksistira nuino med ruskim lit zahodno evropskim komunizmom. Naši ruski priiatelii so znameniti teoretičar-ii. dnsi močno doktrinarno nadarjeni kar iih pa ne ovira, da so znameniti politiki. Hvala niih zmožnosti in vo-lii. ki so znali rusko sovietsko republiko kliub vsem nevarnostim in izrednim težkočam obvarovati do danes nred poginom in to svetovnozgodovinsko delo iim zaeotavlia ne-omeieno občudovanje in hvalo vsega mednarodnega proletariiata. Toda kliub vsemu priznanju mora objektivno presoianie toliko priznati, da ie v^ Rusiji pojmovanje o diktaturi voditeljev in praktična poraba nie v veliavi. k! se ne more nikdar in nikoli strinjati s pojmom množico in vodi- teiiev mi nas. Tukaj sta si nasproti dva različna svetova in svetovni nazori. V Rusiii ni diktature proletark iata nego diktatura komunist, voditeljev nad nroletaj-ci. Naelašali smo že. da ne maramo o tem kritizirati ker ne ugovariamo. da ie ta politika v Rusiii potrebna. Toda sumimo. da naši ruski sndrugi pod vtiskom ruskih razmer in izkušeni smatralo. da ie tudi v zahodni Evropi diktatura voditeljev potrebna ter nri-čakufeio. da priznamo to potrebo. Nf bi! brez vzroka nolee drugih pogojev spreiet glede sprejema v komunistično internaciionalo obenem tudi’ ta: »Vsi skleni kongresov komunistične internaciionale kakor tudi skleni nie izvršilnega odbora so obvezni za vse komunistični internaci-ionali pripadajoče stranke. Komunistična internaciionala. ki deluje v razmerah tiaiostreiše meščanske vojne, mora biti organizirana mnogo bolf centralistično, kakor ie bilo to pri drugi internaciionali. Pri tem mora seveda komunistična internaciionala in nie izvršilni odbor v svojem delovanju upoštevati različne razmere, v katerih se moralo posamezne stranke bofevati in delati, ter napravljati sklene samo splošne veljavnosti in le v takih vnrašanfih. v katerih so talci sklepi mogoči.« Da se ie kongres mogel (odločiti, da da izvršilnemu odboru desetih mož silno velikanska pooblastila, kaže iasno bolazen. ki to ie povzročila kongresu ta tako nevarna nasprotnica komunistična delavska stranka v Nemčili. Ni nam treba Sele zagotavljati, da ti do-gob samf zadoščalo, da ne orlstool-itio IntertiMclIonali. v kateri ima tu-cat voditeljev in če bi bili nalhobšj. koiim ne prištevamo Radeka ali Le-viia — nekako svetovno diktaturo. Tako se nam ne predstavila ta tret-fa internaciionala kot komunistična nroWarska organizacija, marveč Tot Uničiti strankarski stvor stare hrže. v kateri vlada neka! neodgovornih, z diktatorskimi pooblastili ooverienfh' voditeljev, katerim sn množice brez-DD! politična, ali gospodarska, jc nasilna in vi- j ditno, da so earinarji samo zato tu, da praznijo državljanom žepe, dočim so žrtve vsled kaosa v politiki v uradih brez vsake zaščite in pravice. Občinski svet ljubljanski bo imel redno sejo v torek dne 14. t. m. ob petih popoldne v mestni dvorani. Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani sc prične šolsko leto 1920/1921 dne 20. septembra s sv. mašo ob S. url zjutraj v trnovski župni ccrkvi. Po sv. maši sc podajo učenci v svoje razrede na Kongresnem trgu št. 2. Učenke se zbero v svojih razredih na Kongresnem trgu št. 2. ob io uri dopoldne. Za učence se prične j redni pouk dne 21. sept. ob 8. uri zjutraj, I za ueenke pa ob 2. uri popoldne. Ponav-j liani! izpiti sc bedo vršili dne 16. sept. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Sprejemni izpiti za 1. trgovski letnik se bodo vrMll dne 17. ! I iti IS. sept. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Učen- 1 I ci in učenke, ki so določen! za sprejemni oddelek In H. letnik dekliškega oddelka sc vrši, v kolikor dopuščajo šc prostori, dne 17. in 18. sept. od 9. do 11. ure dopoldne. V I. dekliški letnik se nc sprejema več. — Ravnateljstvo. Na ljubljanski univerzi Je bilo v prvem letu njenega obstoja vpisanih 741 slušateljev in 26 slušateljie, In siccr na tehniški .fakultet! 257, na pravni 234, na filozofski .96, na bogoslovni 90 in na medicinski 63. Cene šolskih knjig. Poverjeništvo za uk in bogočastje je izdalo naredbo o cenah šolskih knjig. Po tej naredbi morajo založniki odslej dajali knjigotržcem-prodajalcem na drobno vsem enak popust, in sicer 25 % od odobrene cene dotične šolske knjige. Cene morajo biti na naslovnem listu vsake knjige v tisku razvidne. Razen odobrene cene is sme zaračunati tisti, ki trpi odpravnino in poštnino še v to svrho 10 % prodajne cene. Knjigotržcu, ki prestopi to naredbo, sc odtegne prodaja šolskih knjig za dobo dveh let, v ponovnem slučaju pa za vedno. Popis in žigosanje konj in vozil je ustavljeno. »Slov. dlj. zadruga v Pragi« in »Slov. dli. zadruga v Brnu« naznanjata, da sc bo okoli 20. t. m. sestavil železniški transport za tamošnje dijake. Transport bo šel H Ljubljane preko Dunaja v Brno in Prago. Vsi tozadevni reflektanti imajo poslati svoje priglase najkasneje do 15. t. m. Računat! je's tem, da bo transport vozil 6 dni do Prage. Obenem nai pošljejo prijave vsi oni, ki sc nameravajo udeležiti transporta, ki se ima sestaviti okoli 1. oktobra, toda le v slučaju zadostnega števila reflcktantov >n zadovoljivih poročil iz Prage ozir. Brna na naslov: Mavricij Ncubcrgcr, abs. med, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. V priglasili }c navesti postajo, na kateri se namerava vsak priključiti transportu. Moka za lep. Obrati, Ki rabijo pokvarjeno pšenično moko št. 0 za lep, nai laviJo to takoj z navedbo množine mestnemu tržnemu nadzorstvu. Aretiran. Organi kolodvorske policij- ske ekspoziture so aretirali v Spodnji Šišk! natega« (skupaj!). Na koncu izostalo po »Tribuni« in Pravo Lidu*. — Uvodni telegram naslov naj bo: DAnnunzio proglasil neodvisnos-t Reke (nc pa proglasil odvisnost). — Manjše spake tiskarskega škrata lahko čitatelji popravijo sami. S€uKurni vestnik. Umetnostne razstave v Zagrebti. Po dolgem prestanku bo koncem tega meseca v umetnostnem paviljonu v Zagrebu priredil Ivan Meširovič kot prvi razstavo svojih metniškeh del. Razstava »Proljetno? salona« skupno z belgrajsko skupino umetnikov in nekaterih Slovencev bo otver-jena sredi oktobra. Zatem bodo sledile kolektivne izložbe Mirka Račkega, Emanuela Vidoviča, a drugo poletje bodo priredili veliko Izložbo najboljši angleški umetniki. P® svetu. — Cerkev češkoslovaška se po poročilu sčasa* pogaja z raznimi cerkvami za zbližanje, predvsem z episkopalno anglo-ameriško in s pravoslavno cerkvijo. Tudi starokatoliška švicarska in holadska ccr-kev se pogajajo. Češkoslovaška cerkev naj bo po članku dr. Farskega naraven most med zahodnim in vzhodnim ■ krščanskim svetom. — Židovsko univerzo bodo odprli v Budimpešti. Financirali io bodo delno ogrski, delno ameriški židje. — Nov denar je izdala sovjetska Rusija. So to bankovci po tisoč rubljev z napisi v ruskem, nemškem, francoskem in židovskem jeziku, (Vperod). — V zemljo se pogreza mesto Corinto v Nicaragui. Morje polagoma poplavila ljiesfo. Med prebivalstvom vlada velika panika In beži vse prestrašeno Iz mesta. Pod zemljo sc čuje neprestano bobnenle. Morska voda ima ob kraju 50 stopinj vročine. ~ Promet na Koroško.-V zmlslu odredbe plebiscitne delegacije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v. Celovcu veljajo do preklica za blagovni promet na Koroško sledeča določila: I. Dosedanja demarkacijska meja med kraljevino SI1S In Avstrijsko republiko t. j. med conama A in B plebiscitnega ozemlja na Koroškem se kot carinska meja opusti ter ostane samo kot upravna in kontrolna meja. II. Carinska meja sc pomakne na mejo med kraljevino SHS in cono A na Koroškem t. j na črto Jescnice-Ljubelj-Jezerski vrh-Spodnjl Dravograd. III. Ker je kraljevini SHS po St. Germainski mirovni pogodbi poverjeno uprava cone A in tedaj tudi preskrba i vsemi življenskimi in gospodarskimi potrebščinami, jc treba, da se promet med SHS in cono A vrši nemoteno kakor doslej. Da se prepreči škoda, ki bi lahko nastala državi pri carinjenju, se je določilo: L Blago, ki se izvaža iz SHS v cono A na Koroškem in ki ie krito z odpremno izkaznico odseka za prehrano v Ljubljani, je carine prosto in se mora propustiti. 2. Blago, k! se uvaža iz cone A v kraljevino SHS in ki je krito z odpremno izkaznico plebiscitno delegacije kraljevine SHS v Celovcu, oziroma odpremne izkaznice okrajnega glavarstva v Borovljah ali Velikovcu, Je istotako carinc prosto in se mora propustiti. 3. Promet z valutami uravna delegacija ministrstva financ. 4. Za blago, ki nima ped- točko 1. in 2. omenjenih odpremnih izkaznic, veljajo carinski predpisi. & Domači sladkor. V preteklem Icitf sc je v naših sladkornih tovarnah izdelala samo 1000 železniških voz sladkorja, medtem ko bodo letos producirale okoli 3500 voz sladkorja. Toda ta množin a je za iia£e potrebe veliko premajhna, ker potrebujemo najmanj S500 voz sladkorja. Ako bi imele nase tovarne dovolj surovin in bi obrstc-\alc kar najbolj intenzivno, bi mogle proizvesti letno 6000 voz sladkorja,' tako da bi bili prisiljeni uvoziti letno največ 2500 voz sladkorja. — Nemška izložba v Beisradti. Nemški trgovci hočejo čim preje vzpostaviti ukinjene trgovske zveze1 z Balkanom, speei-jelno z Jugoslavijo. Zato je sklenilo društvo vcleindustrijcev iz južne Nemčije, da čim preje priredi v Belgradu izložbo vseh oniii proizvodov, katere najbolj potrebujemo. Ni ta način žele nemški trgovci vzpostaviti dobre odnošaje z našimi poljedelskimi krogi. — Mesto Moravska Ostrava PO poročilu »Bohemie« nc more vsled dolgov več izplačevati. Moravska hipotečna banka mu je dala posojilo 20 milijonov čk„ ko !e ocenila vsa mestna posestva na 42 milijonov čk. *' — Trgovska pogodba med Francijo 1» Poljsko. Listi poročajo, da sta Francija In Poljska sklenili trgovsko pogodbo. Poljska bo dobavljala Franciji posebno les, sladkor in predivo, dobivala' pa bo od Francilc tekstilno blago,- metalurgi-člie proizvode in gnojila. ' Izdaiatell: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec. c hrann 23 diia,ta trgovske _______________... s illdllu šole se Išče. Cenjene ponudbe na upravo, Naprej”,pod .stanovanje* Tečla množin iisopega... se proda. Poizve se v upravi .Napteja*. UILJIS, MKUSKAhEHA MU \m S ===== INBttttM MEHOM MUHO ZiSEZO. ==» TISKOV IKE 2A SOLE, ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMCDER. KEJSE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESF1I« LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANiE ČASOPISOV, KNJIG, BROŠUR ITD. STEREOTIPUA. .LITOGRAFIJA. Po zelo znižani ceni noya Dvokolesa, plašči, zračnice, Šivalni stroji in vsakovrstni deli, karbitiie Svetlike, gorilci itd. Sprejmejo sc v popravilo dVok'olesa in razni stroji. F. SflliEL, LJIUffl. Stali lig šl. 28. KAVARNA „LEON“ Bati tul D n a D Kavarno sva na novo elegantno opremila ter se priporočava za obilen poset. - - Na razpolago električen klavir. " Z velespoštovanem Leo in Fani Po03>*n ‘ Iščemo v Ljubljani kiubovo *©tv P0^1 sobl gostilne. Odškodnina glasom dogovora. Ponudbe na upravo pod »klubova soba". Oswalda, ki jc na CrosupHern imrauel nekemu trgovcu manufaktiirno biago v vrednosti 18.000 K. O. je dejanje priznal. Popravki. Notica »Oambettova urna v Pantheonu« nai se glasi. O priliki 50letnice proglasitve tretje francoske republike (ne pa Internacijonalc!) so prenesli žaro (ne žiro!) s srcem Leona Gambette v Pan-theon. — V notici ullllnkovo delo« naj se glasi zadnji stavek: Hiinko pa bodo izvolili —t kaker pišejo za nadškofa v Olcmoucu. — V notici -Nogometna tekma za svetov- izpit, SC morajo javiti !7. sept. ob 8. uri v | no prvenstvo« v 11. vrsti naj bo 10 (ne 40!) ravnateljski pisarni. Vpisovanje za deški meterskl strel in v 16. vrsti pa »halfa kole- —11 Wowa partija gonilnih Jermenov dosSa. EJobavli-a: DRAVA i iiitii ■SugSaBBBEGSSSOgaM* JUitJiMO trpentinovo žistEB« sa razpošilja lovarnsS^-a 20Bega M. TREBAR« Lin Sv. Pet?a gesta št. TeBefoH $39. Tisk sUčlteljvke tiskarne« v Ljubljani*