Za tvojo
reklamo
M at ai
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di I dine
TAXE PERETE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
St. 9 (899) Čedad, Četrtek, 5. marca 1998
Mostra e concerto a S. Pietro nella “Giornata della cultura slovena”
La cultura come forza
Inaugurata nella Beneška galerija la personale di Vladimir Klanjšček Applaudito il duo formato dal pianista Rucli e dal violinista Šiškovič
La “Giornata della cultura slovena” è stata celebrata lo scorso fine settimana anche nella Benecia, così come in Valcanale. A Malborghetto l’incontro è servito soprattutto a sottolineare gli ottimi risultati che stanno ottenendo i corsi di sloveno nelle scuole elementari di Ugovizza, Camporosso e Fusine.
A S. Pietro al Natisone l’iniziativa del Centro studi Nediža, svoltasi sabato, passando anche attraverso l’esperienza della scuola bilingue ha voluto porre l’accento sulla necessità di una legge di tutela per gli sloveni, come ha ricordato il vicesindaco di S. Pietro Bruna Dorbolò.
Il suo breve ma incisivo discorso ha introdotto il concerto del pianista Andrea Rudi e del violinista Črtomir Siskovic, che hanno eseguito sonate di Mozart, Schumann, First, Chopin e Prokofiev, con un crescendo applaudito dal numeroso pubblico e culminato in un bis.
In precedenza nella Beneška galerija era stata i-naugurata la mostra personale di Vladimir Klanjšček, pittore di S. Floriano del Collio. I soggetti rappresentati dall’artista, che ha insegnato per molti anni e-ducazione artistica alla scuola media slovena di Gorizia, sono i paesaggi, gli uomini, i particolari più espressivi del Collio goriziano. All’inaugurazione sono intervenuti Michele Obit a nome degli organizzatori e l’assessore alla cultura della Comunità montana Valli del Natisone Beppino Crisetig, che ha ricordato l’impegno dell’ente per il mantenimento della cultura slovena. Obit ha sottolineato come negli ultimi anni le varie iniziative legate alla comunità slovena siano accolte con maggiore attenzione rispetto ad un tempo, ricordando però che i successi di adesso ripagano in qualche modo tutte le sofferenze patite da coloro che in passato hanno lottato per conservare e diffondere la cultura slovena nella Benecia.
beri na strani 6
Alla
vernice
della
mostra di
Klanjšček
nella
Beneška
galerija
1
Il violinista Črtomir Šiškovič ed il pianista Andrea Rucli
Attacco del Ppi in Comunità
A grande maggioranza (24 sì, 3 no, 4 astensioni) il bilancio di previsione 1998 della Comunità montana Valli del Natisone è stato approvato, venerdì scorso, lasciando però spazio, durante l’assemblea, a più di qualche spunto polemico. Ha iniziato il sindaco di Pulfero Nicola Marseglia, chiedendo di rinviare l’approvazione del documento perché "le informazioni inviate ai consiglieri sono insufficienti per una valutazione”. Un intoppo formale inesistente per il presidente Giuseppe Mari-nig secondo cui "tutte le procedure sono state eseguite in modo corretto”.
Marseglia a nome del Ppi ha anche punzecchiato la maggioranza che “nell’ultimo triennio ha demolito quanto di buono era stato
realizzato”, ha giudicato negativamente la gestione dei progetti comunitari ed il regolamento per la raccolta dei funghi. Per un altro membro dell’opposizione, Giuseppe Chiuch, "risalta il fatto che per il 1998 l’ente abbia un bilancio di 10 miliardi contro i 27 dell'anno precedente. Il miracolo che doveva avvenire con questa maggioranza è ormai difficile da realizzare". Il consigliere di S. Leonardo ha rimarcato poi come i progetti del suo comune per i 5B siano stati tutti bocciati ed ha sminuito l’importanza dell’impegno per la cultura dato dall’esecutivo. Gli ha risposto l’assessore Beppino Crisetig: “La cultura è alla base della civiltà di un popolo".
Michele Obit segue u pagina 6
Mateucig
zapušča
Spietar
2e nieki cajta se je pod glasam guorilo, de monši-njor Dionisio Mateucig, fa-moštar v Spietre an dekan Nadiskih dolin se parpravja za iti opravjat njega duhovniško službo drugam. V nediejo je on sam potrudiu novico, ki jo je napisu tudi v boletinu “In cammino insieme - Hodimo usi kupe”, s katerim njega besieda gre v vse družine pastoralne cone Spietra an Podbuniesca.
Videmski nadškof mu je zaupu drugo veliko odgovornost: Zabnisko faro an Svetišče Svetih Višarji, kjer se zbierajo romarji iz vseh sosednjih držav an potrebujejo duhovnika, ki pozna niemski an slovienski izik. Ku mons. Mateucig. Nam pa se zdi pru škoda, da odhaja od tu.
beri na strani 6
Ima še kak pomien praznik žen?
Ima Se kak pomien praznovat današnji dan, na pragu lieta 2000 praznik Zen? An ima Se pomien tle par nas , kjer muormo reč, de se je Življenje zbuojSalo za vse, de je buj lahko ku ankrat an za žene? Če osmi marec je parlo-žnost za se ustavit no malo cajta an pomislit na nase življenje, na Sibkuosti človieske družbe an na karvice, ki se dielajo Šibkejšim, na nasilje kateremu so previčkrat po-dvaržene žene an čičice Se v gniezdu svoje družine, potle ima osmi marec Sele njega pomien.
Lietos mislim, de bi muor-le vse mi posvetit naS praznik tisti veliki igrauki, kije Franca Rame an je parva 20 liet od tega imiela kuražo nest na oder sceno posilstva. Bluo je takuo pretresljivo, de so možje an žene fizično tarpiel, so utiekal uon iz gledališča, ker jim je ratavaio slavo an niso mogli udaržat tiste brutalnosti. Franca Rame pa je takuo močnuo znala predstaviti tolo viol eneo, ker jo je sama doži-viela na svoji koži. Skupina neofaSistov jo je v Milanu kako lieto priet ugrabila an ji storia plačat, ker je bla politično na levici an kupe z mo-žam Dario F o se je z besiedo, z umetnostjo zaganjala proti avtoritarizmu an konzervativnosti oblasti. Guorila sta nevSečne resnice o italijanski družbi an državi tistega cajta. Ker ji niso mogli zatakniti ust. so ji jo storli plačat s ponižanjem. s posilstvom.
Sada smo pa zaviedeli. de general Palumbo, ki je ko-mandieru kasžrmo karabinie-rjev Pastrengo v Milanu, kadar je 25 liet od tega zaviedu za grozno novico se je strašno veseliu. Se vič. Biu je evforičen an je pravu "Je bluo cajtl". Tuole po besiedah drugega generala karabinjerjev. Po besiedah nieke priče
pa iz vesokih sfer kažerme Pastrengo je paršlo tudi naročilo za tisto svinjsko dejanje. Zgodilo se je 9. marca 1973 v demokratični an civilni Italiji.
Potle bi bluo pru posvetit naS praznik ženam v Alžiriji. To parvo tistim, ki so žartve islamskih teroristov, najprej ugrabjene, posiljene an ponižane, potlé pa ubite ku žvina. Nasa solidarnost naj gre tudi tistim kuražnim, inteligentim, Suolanim ženam iz Alžirije, ki se borijo proti oskurantizmu an barbarst\’u islamskih teroristov pa tudi nazadnjaStvu tiste družbe, ki se tučejo za svojo frajnost an pravičnost njih daržave v odnosu do zenske. Se pitno je žen, ki turpe po vsem svietu an so urie-dne nase solidarnosti, naSe simpatije an puno krat tudi molitve. Pa želimo posvetit posebno miseu ženam Afganistana, ki so jih tamkajšnjimi ekstremisti, talibani potisnili za kakih 500 ali pa vič liet nazaj. Muorajo bit vse pokrite, se skrivat pred son-cam an svetlobo an Se posebej pred očmi možkih. Brez obraza so, brez identitete an brez pravic. Ni prostora za nje ankoder, če ne za zaparti-mi ziduovi njih hiš. Niemajo obedne minimalne pravice, Se tiste do zdravja an življenja ne. Same se na strnejo vič Suolai, možje pa naj so zdravniki ali ne jih na smiejo Se od deleča videt, kaj se prevzi-tat an se jih dotaknit. Tuole dielajo - pravijo - v imenu vi-ere an tradicije. Najta viervat tistim, ki takuo guore. Jo ni vicre, ki bi opravičila tako ponižanje an civilno smart živega človieka. Tradicija, ki ne spoštuje fizične an duhovne integritete žene (an vsakega človieka) pa je znamenje primitivnosti nieke družbe an jo je treba zbrisat iz življenja an tudi iz spomina, (jn)
novi
■■■■■■■
tednik Slovencev videmske pokrajine
'Opariti
četrtek, 5. marca 1998
2
L’imposta nel comune di S. Pietro al Natisone rimarrà al 4,5 per mille
L’Ici non si tocca
Il consiglio ha preso atto della decisione della giunta - Unico contrario Renato Osgnach (Lega) - Approvato il bilancio preventivo per il 1998
Rimarrà invariata rispetto al 1997 l’aliquota lei nel comune di S. Pietro al Natisone. La decisione, assunta dalla giunta, è stata ratificata dal consiglio comunale durante la seduta di giovedì scorso.
E’ una delle aliquote più basse della regione, ha ricordato il sindaco Giuseppe Marinig. I proprietari di abitazioni pa-
L'ex sede dell’istituto alberghiero di S. Pietro
PisiTLO
iz R
Stojan SpetiC
a
■bi
Volk menja dlako, ne pa svojih navad. Tako pravi stari pregovor in jaz verjamem, da je v glavnem pač tako, da ljudje redko spremenimo svoj pristop do temeljnih problemov življenja in odnosa z drugimi.
Včasih pa se vendar zgodi. Minule dni sem se udeležil okrogle mize v kraju Mereto di Tomba pri Spilimbergu. Posvečena je bila problemom zaščite jezikovnih skupnosti, Furlanov še posebej. Razprava soupada s končno fazo snovanja okvirnega zakona o pravicah jezikovnih skupnosti na italijanskem polotoku in z začetkom volilne kampanije v naši deželi. 2al je pri večini razpravljalcev prevladal drugi aspekt. Furlanski politiki bi radi nabirali politične točke, zato ni bil nihče proti, za mizo smo se ločevali po odtenkih.
Svojevrstno novost je predstavljal deželni poslanec Nacionalnega zavezništva Casula, ki se je izrekel celo za zaščito Slovencev, češ da je nasprotovanje našim pravicam nesmiselno sedaj, ko ni več komunisti-
čne Jugoslavije, češ da smo bili njena prednja straža. Casula tudi ni sam. Trbiški Zupan je na špetrskem posvetu povedal še bolj odprte misli.
Čeprav se s Casulovim izhodiščem ne strinjam, moram priznati, da je vendar korak naprej glede na togost in naravnost divjaški pristop tržaških in goriških postfašistov, ki se iz ščurkov še niso prelevili v bolj simpatične pikapolonice.
Zadostuje podatek, da je njihov poslanec Menia v ustavni komisiji poslanske zbornice že napovedal filibustering proti vsem zakonom, ki bi kakorkoli priznali manjšinam njihove pravice.
Nekateri si, najbrž tudi med nami, delajo velike utvare v možnost, da bo Gianfranco Fini sredi marca, med tržaškim soočenjem z Lucianom Violantejem na temo narodnostne identitete in zgodovinskega spomina, tako ali drugače omilil ta stališča. Osebno v to ne verjamem preveč. Tudi zato, ker sem prebral programski dokument njihove veronske
konference, ki v bistvu levi nekdanje fašiste v “nacionalistične liberalce”. Liberalce na področju gospodarstva in družbenih odnosov, nacionaliste pa v odnosu do drugih narodov Evrope. Hvala Bogu, da nam na pragu leta 2000 pišejo o vzajemnem spoštovanju, hkrati pa napovedujejo odkrit boj proti multietnične-mu dviganju prahu brez diskriminacije” in proti “nedostojnemu večkulturnemu Babilonu”.
Skratka, italijanska višja kultura v okviru evropske civilizacije proti vsem poskusom kontaminacije “od zunaj". V tolikšni meri, da je Gianfranco Fini celo narodne manjšine vpregel v boj proti neevropskim priseljencem.
Kako se bo liberalni nacionalizem odražal v parlamentarni debati o manjšinskih normah? Bo Fini nadel masko strpnosti in razumevanja ali pa bo Se naprej jahal tigra nacionalne nestrpnosti, ki mu je v Trstu, Gorici in v drugih obmejnih krajih prinašal politične točke?
Skratka, ali je volk menjal dlako, bomo izvedeli Sele tistega dne, ko bo v avli Montecitoria na dnevnem redu zakon o zaščiti Slovencev v Italiji. Vse prej je lahko samo sprenevedanje, prodaja starega strupa v novi steklenički.
gheranno infatti il 4,5 per mille. Unico contrario a questa decisione è stato il consigliere della Lega Nord Renato Osgnach, secondo cui “si poteva diminuire l’aliquota soprattutto per la prima casa e per le categorie meno abbienti”.
Osgnach non si è detto d’accordo nemmeno sulle tariffe della tassa per la raccolta ed il trasporto dei rifiuti solidi urbani, che vede da qualche mese collegati i comuni delle valli, escluso Pulfero, con una convenzione. Per il sindaco Marinig “in futuro avremo sicuramente un servizio migliore sul territorio”.
L'assemblea ha anche approvato, astenuti i tre consiglieri della minoranza, il bilancio preventivo per il 1998. Tra le preoccupazioni evidenziate nella sua relazione dal sindaco figurano la minore entrata nel 1997 del contributo ordinario da parte dello Stato, l'istituzione di sempre nuovi oneri a carico deH'amministrazione comunale, un costo ulteriore con l'istituzione del tempo prolungato e del tempo pieno nelle scuole elementari e medie, il problema dei dipendenti comunali in servizio presso l’irfop.
A proposito della scuola alberghiera, chiusa lo scorso autunno, Marinig ha chiarito che “chiudendo a S. Pietro, la Regione ha però aperto delle scuole simili a Tignano, ed ora la situazione dovrà essere valutata dal nostro avvocato”. Altro argomento affrontato brevemente è stata la situazione della Hobles, l’azienda dichiarata fallita. Marinig ha incontrato di recente i dirigenti della Nuova Hobles e della Panto. (m.o.)
Hud problem brezposelnosti v Sloveniji
Konec tedna je generalni sekretar zveze Nato Ja-vier Solana končal dvodnevni obisk v Sloveniji, ki je sluzil predvsem za to, da preveri, kako se Ljubljana pripravlja na možen vstop v evro-atlantsko partnerstvo. Oceno obiska in samih razgovor je ob odhodu Solane podal sam premier Janez Drnovšek, ki je dejal, da je usoda slovenskega članstva v zvezi Nato odvisna predvsem od interesov članic Nato.
Mi bi k temu dodali, da je usoda Slovenije odvisna predvsem od volje ZDA, ki so že lani na madridskem vrhu črtale Slovenijo iz skupine možnih kandidatk za vstop v Nato.
Washingtonska administracija je namreč Slovenijo vključila med balkanske države, z vsemi posledicami, ki jih taka kategorizacija ima. Cez leto dni bo prav v Washingtonu naslednji vrh Nata in tam bodo odločali tudi o usodi Slovenije. V tem času pa je nujno, da se slovenska diplomacija maksimalno aktivizira in da prepriča najmočnejše članice pakta, predvsem pa ZDA, da sodi med najresnejše kandidatke za vstop v zvezo.
Sicer diplomacija ni dovolj. Nato je namreč dal jasno vedeti, da od prihodnjih članic pričakuje konkreten prispevek k povečanju kolektivne varnosti. Taksen prispevek so nekatere vzhodne države (Češka, Madžarska, Poljska) imele možnost izkazati v procesu umirjanja razmer v Bosni. Ob tej priložnosti je Slovenija izkazala premalo samoiniciativnosti in zamudila prvo. pomembnejšo mednarodno sodelovanje Nata v Bosni, Ifor, medtem ko je druga akcija, pri kateri je sodelovala tudi Slovenija, Sfor, potekala v druga-
čnih, bolj umerjenih razmerah.
* * *
Brezposelnost je hud problem, ki pesti vso Evropo. Ne povsod enako, saj v nekaterih državah imajo zelo nizko stopnjo brezposelnosti, ki jo lahko imamo za funkcionalno določeni družbeno-gospo-darski ureditvi. So pa druge države, kjer je ta stopnja veliko višja in zaskr-blja celotno gospodarsko in družbeno strukturiranost.
V Sloveniji, kljub naporom, niso še dosegli tistih odstotkov brezposelnosti, ki smo jih rekli, da so funkcionalni nekemu sistemu. Januarja letos so namreč našteli 130 tisoč ljudi brez stalne zaposlitve, kar v absolutnih številkah pomeni 14,8% vseh državljanov. Gornji podatek pomeni 3% več kot januarja lanskega leta in 1,3% več od decembra 1997. Januarski podatek se približuje najbolj črni točki brezposelnosti, ki so jo v Sloveniji zabeležili konec leta 1993, ko so našteli 137 tisoč ljudi brez dela. Na zavodu za zaposlovanje sicer ugotavljajo, da bo v naslednjih mesecih negativni trend upadel in da bo število državljanov brez službe nižje.
Med nezaposlenimi prijavljenimi na republiškem zavodu je bilo januarja letos 48,7% žensk, 43,6% starih več kot 40 let, 28% starih do 26 let. Od 130 tisoč prijavljenih jih je več kot 60% takih, ki čakajo na zaposlitev že več kot leto dni.
V primerjavi z lanskim januarjem je brezposelnost porasla kar v sedmih ob-močinh enotah, najbolj na Celjskem (12,4) in v Velenju (9,2). Najbolj pa se je znižala na območju Novega mesta ( 11,3). (r.p.)
Il segretario generale della NATO Javier Solana mentre fa jogging la mattina con il premier sloveno Janez Drnovšek. Nel corso degli incontri ufficiali Solana ha affermato che le porte della Nato sono aperte a nuovi membri
Piccolo non sempre è bello
Turnšek se ne va
Venerdì 25 febbraio il ministro della difesa sloveno Tit Turnšek ha consegnato al capo del governo sloveno Janez Drnovšek le proprie dimissioni. Questi le ha accolte, dichiarando di non volersi intromettere in questioni interne del partito popolare, suo partner di governo, che aveva preteso le dimissioni di Turnšek.
Drnovšek ha anche dichiarato di non ritenere il ministro della difesa re-
sponsabile della vicenda di Zavrč.
Védrine a Lubiana
Hubert Védrine è il primo ministro degli esteri francesi a visitare la repubblica di Slovenia. Al centro dei colloqui con i più alti e-sponenti politici della Slovenia la situazione nell’area sudorientale dell’Europa e soprattutto nel Kossovo.
Attenzione è stata posta naturalmente anche ai rapporti bilaterali tra Francia e Slovenia sia sul piano poli-
tico ed economico che culturale.
Sciopero interrotto
Ci è voluto l’intervento del ministro del lavoro Tone Rop affinchè, dopo ben 18 giorni di sciopero, 170 operaie dell’industria tessile Delta tornassero al lavoro.
Le operaie hanno ottenuto la sostituzione del direttore che dovrà essere un membro esterno, il pagamento di un’integrazione arretrata sia pure in due rate e soprattutto la possibilità
di aderire ad un programma governativo per la ristrutturazione del l'azienda.
Enti locali da fare
Ben il 40 % degli sloveni non concorda con la proposta di istituire altri 28 nuovi comuni. E quanto emerge da un’inchiesta del quotidiano Deio dalla quale e-tnerge anche che la maggioranza è a favore di comuni di maggiori dimensioni. La metà degli interpellati inoltre è a favore della costituzione delle Province.
Četrtek, 5. marca 1998
Julijan
Strajnar,
Valter
Colle in
Sergio
Faleschini
Rezijanska glasba bo še dolgo živela
Menda je lahko vsakomur vnaprej jasno, da je vzeti v roke in posluSati zgoščenko (compact disc) o Reziji nekaj povsem drugega, kot poslušati kakšen hit, katerikoli že. Toda vsakdo, ki ima količkaj smisla in občutljivosti za rezijansko ljudsko izročilo, bo spoznal, da ima pred seboj nevsakdanjo dragocenost.
Zgoščenko Rezija-pesmi in glasba Rezijanske doline je založil furlanski raziskovalec ljudskega izročila Valter Colle v okviru zbirke Geos-Sounds of the earth (glasovi sveta) s sodelovanjem katedre za etnomuzikologijo univerze v Bologni. Uresničitev pobude je omogočila Gorska skupnost Kanalske doline, predstavitev pa je bila prejšnjo soboto v Beneški hisi v Naborjetu. Gre za izbor iz arhivskega gradiva Glasbe-nonarodopisnega instituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane, ki so ga preko trideset let zbirali raziskovalci, med temi akademik Julijan Strajnar, ki je bil tudi dejanski protagonist sobotne predstavitve. Strajnar je eden tistih znanstvenikov (Maticetov, Merku, Krek), za katere je mogoCe reci, da so očarani od Rezije in njenega edinstvenega izročila, posvetili tej dolini dobršen del svojega življenja in raziskovalnega dela.
Julijan Strajnar je na predstavitvi v Naborjetu dejal, da sc ima za srečnega, ker se je seznanil z Rezijo pred potresom in pred odločilnim prodorom televizije, ki težko posega v življenje ljudi in spreminja njihove navade.
VcCer je uvedel predsednik Gorske skupnosti Kanalske doline Faleschini s poudarkom na potrebi, da se v procesu velikih družbenih transformacij ohrani človeška identiteta in njene zgodovinsko-kulturne značilnosti. Iz istega stalisca je izhajal tudi odbornik za kulturo Vanni Treu, ko je govoril o načrtih in pobudah muzeja Beneške palače
v Naborjetu, ki ima namen ustvariti v Reziji dokumentacijski center.
Založnik Colle je pohva-lil občutljivost kanalske gorske skupnosti, da se je zavzela za organiziranje zvočnega arhiva, ki ga doslej Se ni nikjer v deželi. Profesor Leydi iz Bologne je s svoje strani podčrtal pomen ovrednotenja in sožitja različnih kultur ob nasi meji, kot receno pa je bil protagonist večera profesor Julijan Strajnar, ki je svoja izvajanja dopolnjeval s pre-
pevanjem drobcev rezijanskih motivov in udarjanjem s peto ob tla, v stilu citirav-cev in bunkulavcev.
Strajnar je dejal, daje bil veselo presenečen, ko se je v Rezijo vrnil po letu 90, kajti odkril je sveže glasbene motive mlajših rezijanskih godcev. Zaradi tega je prepričan, da bo rezijansko glasbeno izročilo živelo, dokler bodo obstajali vsaj Štirje Rezijani: eden s citiro, drugi z bunkulo in dva plesalca.
D. U.
3
Na proslavi dneva slovenske kulture v Naborjetu
Bartaloth: odprli bomo knjižnico
Scuola e cultura al secondo ciclo
Slovenci iz Kanalske doline so se za obeležitev dneva slovenske kulture zbrali v Beneški palaci v Naborjetu, ki že par let nudi za javne pobude in nastope veC kot primerno okolje.
Po nekajletnih nihanjih in težavah je dan kulture tudi v Kanalski dolini postal tradicionalen, saj poteka že šesto leto zapored. Ob priložnosti za srečanje slovenskih ljudi iz najsevernejšega konca zamejstva pa je to hkrati neke vrste obračun in prikaz rezultatov celoletnih dejavnosti, kot so teCaji slovenskega jezika, glasbenega pouka in drugega.
Tega dne je možno neposredno ugotoviti, da se znanje jezika otrok, ki obiskujejo tečaje, znatno izboljšuje, kar je razveseljivo in sploh predpogoj za bodoče utrjevanje slovenske prisotnosti.
Domačinom in gostom, ki so bili prisotni na letošnjem kanalskem dnevu kulture, je spregovoril predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth. Med gosti so bili prisotni odbornik za kulturo Občine Trbiž Carlantoni, predstavnica didaktičnega ravnateljstva iz Trbiža De Martin, direktor letovicar-ske ustanove Favi, iz Slovenije pa predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Schiffrer ter slovenski konzul v Trstu Zorko Pelikan, za Krščansko kulturno zvezo iz Celovca pa NuZej Tolmajer.
Iz govora predsednika Bartalotha je bilo razbrati zadoščenje in optimizem glede na dobre rezultate,
Potekal bo v Gregorčičevi dvorani v petek 6. jnarca
Tudi Bordon na posvetu Skgz o kulturnih
Tudi Willer Bordon, podsekretar na Ministrstvu za kulturo v Rimu, bo sodeloval na posvetu, ki ga je sklicala Slovenska kulturno-gospodarska zveza v petek 6. marca v Trstu na temo “Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov v Italiji”. Kot smo že poro-cali bodo v središču pozornosti pomembne kulturne ustanove vsemanjsin-skega pomena kot so Glasbena matica, Slovensko stalno gledališče, Narodna in studijska knjižnica ter Slovenski raziskovalni institut Slori,
Na posvetu bodo same ustanove, preko svojih predsednikov povedale, kako si predstavljajo svoje delovanje v
tretjem tisočletju. Nastopili bodo namreč Drago Stoka, JoZe Pirjevec, Rafko Dolhar in Emidij Susic. Vse pa bo uokvirjeno v širši vsemanjsinski okvir, saj bodo spregovorili tudi drugi predstavniki kulturne in politične sfere. Uvodoma bo posegel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, spregovoril bo tudi predsednik SSO Sergij Pahor. Predvideni so še posegi Milana Bufona, Aceta Mermolje, Nives Košute, Marija Cuka in Jole Namor. Slovensko in italijansko institucionalno raven bodo ob Bordonu zastopali še Miloš Budin za Dezelo in Jure Zmauc za Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prima conferenza venerdì sulla slavistica
Sotto l’ala protettrice dell’Associazione degli studi storici e artistici di Cividale, i club di servizio ducali organizzano, a partire da venerdì 6 marzo, il secondo ciclo di conferenze pubbliche denominate “Scuola e cultura”.
II primo incontro avrà luogo appunto venerdì, alle 18, nell’aula magna della scuola media De Rubeis. Protagonista sarà il professor Gianfranco Giraudo, dell’Università di Venezia, che terrà una conferenza dal tema “Introduzione alia slavistica”.
Venerdì 15 marzo, sempre alle 18 presso la De Rubeis, il filosofo Alessandro Tiberini parlerà sugli “Appunti freudiani”. L’appuntamento di venerdì 27 marzo è particolarmente dedicato al mondo della scuola. L’incontro su Caterina Per-coto, relatrice la professoressa Mirella Lirussi, si terrà infatti al teatro Ristori alle 11.15. Infine il naturalista Carlo Genzo venerdì 3 aprile, alle 18, presso la De Rubeis, terrà una conferenza su “Ambienti del Friuli-Venezia Giulia”.
jo šest skupin tečajnikov, začel pa se je tudi tečaj za odrasle, ki vzbuja nepričakovano veliko zanimanja. Bartaloth je povedal, da se je 19. januarja letos zaCel pouk slovenščine tudi v ja-vnih osnovnih šolah v Ukvah, Zabnicah in Beli peci, Čemur je prispevalo tudi kulturno središče, ki je seveda pripravljeno pomagati tudi v prihodnje.
"Vse to pomeni, da je v Kanalski dolini počasi, vendar z gotovim korakom napredovalo ozračje strpnosti in sožitja, s tem pa se uresničuje osnovni smoter našega delovanja. Naše sodelovanje z obema občinskima upravama, Tr-bisko in Naborješko ter z Gorsko skupnostjo, je zgledno in bogato", je želel podčrtati predsednik Planike in je dodal, da sega sodelovanje središča tudi v druge zamejske prostore, od Koroške do Madžarske.
Rudi Bartaloth se je v govoru spomnil tudi na pokojnega senatorja Darka Bratino, ki je bil v Kanalski dolini pogost in dobrodošel gost, sodeloval pa je tudi pri pobudah središča.
V kulturnem programu so nato nastopili igralka in pevka Jerca Mrzel, komorna pevska skupina Inke iz Poljubinja in številni otroci, obiskovalci teCajev slovenščine. Tem so bili namenjeni najtoplejši aplavzi, saj je njihovo čedalje boljše znanje jezika najboljše potrdilo o uspehu dela v Kulturnem središču Planika. (D. U.)
Rudi Bartaloth
ki jih je delovanje središča Planika doseglo v lanskem letu. Bartaloth je dejal, da je prišlo do občutnih korakov naprej, odkar so se pred enim letom društva v Kanalski dolini združila v skupno središCe.
Napovedal je, da bodo vrata centra s prihodnjim 9. marcem odprta javnosti, kajti urejena je bila majhna knjižnica za otroke in odrasle, ki bo poimenovana po zaslužnem, pred nedavno preminulem kulturnem delavcu Salvatoreju Venosiju. SredišCe se je opremilo z zbirko videokaset in ustrezno aparaturo za predvajanje, v kratkem pa naj bi bilo opremljeno še z računalniki, tako da bo ponudba za mlajše in starejše obiskovalce znatno izboljšana.
Predsednik Planike je zlasti izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da se je krepko razširilo tudi poučevanje slovenščine. Trije visoko usposobljeni učitelji vodi-
zadevanji z.a vključitev v Evropsko unijo. Po drugi strani kot receno bi se z regionalizacijo povečale možnosti za prenose finančnih sredstev na regionalno raven, ki so jih za ta namen oblikovali različni skladi evropskih institucij.
Najvecje pričakovanje je seveda okrog predloga o številu pokrajin oziroma regij. Ni Se padla namreC odločitev ali bodo v Slove-nij dati prednost regionalizacij z manjšini ali večjimi regijami. V prvem primeru bi bilo njihovo število,od 17 do 25, v drugem 14, 8 ali celo 7. Pozitivne karakteristike majhnih regij so večja prilagoditev lokalnim in inikroregionalnim potrebam in interesom, navezava na tradicijo, veCji posluh za lokalne interese ter uveljavitev večjega števila upravnih centrov.
Argumenti proti taki členitvi pa so dražja in Številčnejša uprava ali birokracija, marsikdaj premajhno število prebivalcev in torej uporabnikov storitev, kar prinaSa potrebo |x> subvencioniranju, težje načrtovanje in urejanje prostora. VeCje regije nudijo možnost večje možnosti vode-
nja regionalne politike, urejanja prostora, ekologije, oblikovanje mrež infrastruktur.
Minister Božo Grafenauer se zavzema za osem centrov najširšega regionalnega pomena, na katere naj se navezujejo nižja regionalna in druga sredisca. Tudi javni upravi odgovarja manjše število regij, v nekaterih političnih krogih in predvsem na podeželju se ogre-
vajo za manjSe regije. Priporočila in merila Evropske zveze pa naj bi bila v sos-zvoeju s predlogom osmih pokrajin oziroma regij.
VeC kot očitno je, da je vprašanje kompleksno, da se interesi križajo in da bo potrebno Se nekaj Casa in precej razprave zato, da pride do rešitve oz. Členitve, ki bo politično prevladala in predvsem da bo upravno in strokovno utemeljena, (jn)
Nekatere mestne občine so zelo velike in vključujejo tudi precejšen del podeželja, kjer je večkrat bila izražena zelja po lastni občini ob prepričanju, da mestna občina skrbi najprej za svoje sredisce. Odgovori na anketo pa kažejo, da so Slovenci proti izločanju podeželja iz mestnih občin. Taki možnosti je nasprotovalo 55,6 odstotka, za jih je bilo 22,3 odst., neopredeljenih pa jih je blo kar 23,1 odst. Takih občin, so bili mnenja tako prebivalci mestnih kot nemestnih občin, ne gre “popravljati” pa Čeprav niso v celoti v skladu z zakonodajo oz. z ustavo. Velika večina vprašanih pa (53,2 odstotka) je bila za ustanovitev pokrajin.
Postavljeno je bilo tudi vprašanje o možnosti spremembe volilnega sistema. Tudi glede tega so Slovenci “konzervativni” v smislu, da je kar 76,6 vprašanih za ohranitev direktne volitve župana, možnost, da bi ga volil občinski ali mestni svet je podprlo komaj 15,2 odstotka.
Sakralna znamenja
Od 20. februarja do 15. aprila je na gradu Kromberk odprta umetnostno
zgodovinska razstava z naslovom “Sakralna znamenja. Lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso”. Gre za obsežno predstavitev, ki sodi v program sodelovanja med občino Nova Gorica in občino Gorica v okviru proslavljanja bližajoče se tisočletnice prve omembe mesta Gorice (1001 -2001).
Razstava Sakralna znamenja obsega 34 kipov, nastalih od srede 14. do prve polovice 16. stoletja od katerih je 24 iz ozemlja republike Slovenije. Na ogled je torej pomemben del hranjenega poznogotskega kiparstva oz. rezbarstva, pri Čemer se načrtovalci razstave niso
ozirali na sedanje politične meje, pac pa so upoštevali Goriško v njenih nekdanjih zgodovinskih mejah. Razstavljeni eksponati so v veliki meri "poljudnega" značaja, a med njimi nekateri izstopajo z visoko kvaliteto, ki jo lahko postavimo ob bok pomembnim dosežkom pro-/nogotske umetnosti tudi v SirSem evropskem merilu. Razstava pomeni tudi važen strokovni dosežek, saj skupaj s spremljajočim katalogom (v italijanščini in slovenščini) trajno dokumentira pomembno število gotskih kipov z ozemlja Goriške.
Razstava je odprta po naslednjem urniku: ob delavnikih od 10. do 17. ure, ob nedeljah od 13. do 17. ure, ob ponedeljkih in sobotah zaprto.
Primer sakralne umetnosti iz Benečije
4 novi matajur_____________________________________
Četrtek, 5. marca 1998
V Sloveniji se je začela razprava o vlogi in številu pokrajin
Koliko pokrajin bo?
Merilom, ki jih priporoča Evropska unija se najbolj približuje predlog o ustanovili osmih pokrajin - Členitev važna tudi za odnose med sosedi
— Slovenija —
V Sloveniji ne želijo novih občin
Sistem občinske mreže ni v Sloveniji Se dokončen, kot potrjuje dejstvo, da je v parlamentarnem postopku predlog za ustanovitev 28 novih občin, kar je seveda v skladu z slovensko ustavo in zakonodajo. Pri tem pa je treba povedati, da ne prihaja do tega zgolj iz želje občanov. Pogosteje se dogaja prav nasprotno. Slovenska vlada recimo predlaga ustanovitev občine Ankaran-Skofije proti kateri so se izrekli tako mestni svet Koper kot zbori krajanov.
O vprašanju ustanovitve novih občin je ljubljanski dnevnik Delo naročil raziskavo, ki je precej zanimiva in v glavnem kaže, da so slovenski državljani v bistvu zadovoljni s sedanjo Členitvijo po občinah. Velika veCina vprašanih (42,5 odstotka) se je izrekla proti ustanovitvi novih občin, pobudo odločno podpira 14 odst., medtem ko 35,5 odstotka anketirancev sprejema nove občine, a pod pogojem, da si občino želijo prebivalci. Zanimivo je, da ni razlik v odgovorih med prebivalci mestnih in nemestnih občin.
VeC kot dve tretjini vprašanih (68,4 odstotka) je na vprašanje, Ce so zadovoljni z delovanjem občine, v kateri živijo zadovoljni, odgovorilo pritrdilno. In na vprašanje, kdo je zaslužen za zadovoljstvo - župan ali občinski svet - so vprašani pozitivno ocenili delo obeh. Samo 17 odsto-ka je izrazilo negativno mnenje o županu in občinskem svetu.
Ze večkrat smo se na naših straneh ukvarjali z vprašanjem lokalne samouprave ali, kot pravimo mi, sistema krajevnih uprav v sosednji republiki Sloveniji, kjer je z ustanovitvijo novih občin -iz nekdanje Tolminske so nastale tri: Bovec, Kobarid in Tolmin - prišlo do velikega drobljenja oblasti in do objektivne veCje centralizacije v državi. To vprašanje nas seveda ne zanima samo zaradi neke radovednosti, ki je sicer sama po sebi umevna, saj je logično, da vsakogar zanima, kaj se dogaja pri sosedih. In v Sloveniji se sedaj gradi nov sistem regionalnih povezav, oz. prenosa odločanja in oblasti iz centra na periferijo, kar seveda vzbuja zanimanje tudi pri nas v Italiji, kjer na osnovi krize in Šibkosti dosedanjega regionalnega sistema iščemo nove oblike avtonomije in hkratnega povezovanja.
Od novega sistema samouprave v Sloveniji pa je odvisna tudi naša možnost dialoga in sodelovanja, oziroma njegova intenzivnost in vsebina. Sistem krajevnih uprav v Italiji se ne ujema s slovenskim, kjer ni trenutno med državo in občino umesnih Členov. To včasih ustvarja nemajhne težave, saj na upravni ravni manjkajo ustrezni sogovorniki. Na vseh srečanjih krajevnih upraviteljev Na-diskih in Terskih dolin s političnimi predstavniki iz Slovenije prihaja tako v ospredje prav ta problem se zlasti glede evropskih instrumentov, ki jih ne moremo ali pa tudi ne znamo izkoristiti s skupnimi močmi in skupnimi projekti interregionalnega pomena v interesu ljudi, ki na tem območju živijo. Večje prepletanje na obmejnem pasu tudi na ravni krajevnih uprav bi seveda blagodejno vplivalo tudi na slovensko manjšino v F-JK, ki je naseljena vzdolž vsega obmejnega pasu.
Razprava o oblikovanju pokrajin oz. regij je v Sloveniji precej živahna, vendar komaj na začetku in niso Se opredeljeni kriterji na osnovi katerih bodo nastale nove krajevne uprave. O tem vprašanju se ukvarja tudi slovenska vlada, ki mora obravnavati gradivo za pripravo zakona o pokrajinah. Pripravila ga je pristojna vladna služba v sodelovanju s pravnimi strokovnjaki in izvedenci posameznih ministorstev. To seveda odgovarja notranjim potrebam, obenem pa se ujema s slovenskimi pri-
Pogled
na
Škofjo
Loko
Členitev Slovenije (zgoraj) v 8 ali (spodaj) v 20 pokrajin
Ed a Resia apre anche una banca
Na pobudo ovčerejca Giancarla Morandi iz Monselice pri Padovi
Gorske pašne planine so v Reziji spet oživele
Madžarske. ON jih proda mesni industriji. Ne ukvarja se niti s sirarstvom niti s striženjem volne.
Morandi je sklenil z občino Rezijo leta 1995 petletno pogodbo, s katero si je pridobil pravico pasti ovce na srenjskih (občinskih) pašnikih. Od vsake popasene planine je dolžan plačat občini simboličen znesek
100.000 italijanskih lir. Občina pa je predvsem zadovoljna zato, ker ovce s paSo vendarle vzdržujejo določeno ravnotežje v naravi, gnojijo in obnavljajo travnato ruSo. Živa priro-dba pa krajem v Reziji pomaga oživljati tako Zelen turizem. Morandi je pasel ovce tudi v dolini Dunje (-furi. Dogna) in v dolini Re-klanice (furi. Raccolana). V Ravanci, na trgu Tiglio, si je Morandi najel stanovanje, kjer tri mesece prebiva z družino in od tod usmerja pašo svojih ovac. Ima terenski avto, s katerim dnevno oskrbuje pastirja s hrano in z drugimi potrebščinami. Nadzoruje zdravstveno stanje Crede in ostalih spremljajočih živali; prav v Casu našega obiska je obležala ena izmed mul, ki je potrebovala veterinarjevo pomoč (ognojejo kopito).
Pri ovcah na planini ima Morandi za vseh 1200 ovac samo enega pastirja, ki obvlada celotno tehnologijo pase ovac, ravnanja s psi Čuvarji in z mulami. Tokrat je imel svoje taborišče na koncu ceste tik nad planino Nizki vrh (1996 m); mali tovorni avto in v njem sestavljive ograje, košare za prenos jagenjčkov itd, za avtom pa pripeto počitniško prikolico za prebivanje. Mesečno zasluzi
1.200.000 italijanskih lir in hrano.
Ob povedanem je težko razumeti, da v Reziji ni mogoCe najti podjetnega zasebnika, ki bi se ponovno in postopoma lotil reje ovac na nekdanji način, to je vključno s predelavo sira in skute. Po takem načinu danes uspešno pase Karlo Zanutini okoli 700 ovac na VremSCici (Slovenija -Kras) v tesnem sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane. V Reziji bi lahko ovce redili zgolj za zakol kot to dela Giancarlo Morandi iz Monselice. Ponovna vpeljava ovčereje na pasnih planinah Rezije bi bila atrakcja, k bi pospeševala turizem, pastirji bi skrbeli za postopno čiščenje pasnih planin ter za obnovo travnate ruSe.
Marijan Masterl
Ovce na pašniku v Reziji, stanje okoli 11. ure
ze od leta 1996 dalje spet prosto (brez pregrad) pasejo ovce.
Ovce je v Rezijo prignal Giancarlo Morandi (roj. 1954) iz Monselice pri Padovi. Z ovčjerejo se družina Morandi ukvarja Ze veC generacij. Sedanji ovcjere-jec Morandi je tehnologijo reje ovac razvil do visoke stopnje. Se posebno kar zadeva vlogo pastirja, psov gonjačev pri paši in zaSCiti jagnjet ob selitvi z ene na drugo oddaljeno pašno planino. Ze na prvi pogled je razvidno, da deluje stoletna utečena tradicija nomadskega načina paše ovac.
Dne 7. julija 1997 smo si trije zanesenjaki (tolmaC, arhitekt krajinar in jaz) ogledali množično pašo ovac na obsežni pašni planini Nizki vrh, 1182 m nad dolino Ucje v Reziji, ki spada v naravni park Julijskih Predalp. Do nje vodi 4 km dolga in z avtomobilom prevozna cesta s prevala Karnica (rez. Slimancice), 1087 m. Ze ob prihodu iz Ucje na Kamico so bili na planini Njivici pašniki, ki so jih popasle ovce, videti kot da je travo uničilo močno neurje s toCo.
Credo 1200 ovac smo zatekli na južnih pobočjih Nizkega vrha, visoko nad zaselkom Ucja, kjer sta na dnu planine dva zidana objekta nekdanje sirarne.
V stalež za pašo potrebne pomožne živine spadajo štirje mali belgijski ovčarji ter 20 oslov in mul. Pse že od tretjega meseca dalje šolajo za gonjače. Njihova naloga je, da
usmerjajo ovce na paši. Na pastirjev žvižg psi v minuti obkrožijo Credo in jo usmerijo na zaželen prostor. Mule pa v casu selitve Crede z ene na drugo oddaljenejšo planino ali pri vračanju domov v Monsenico prenašajo jagenjčke v košarah, ki jih nosijo na vsaki strani hrbta. Ovcam, ki bodo povrgle jagenjčke, pravočasno namestijo okoli vratu zvončke in ko se same od sebe izločijo iz crede v gozd, lahko po zvončkljanju odkrijejo kraj, kjer je ovca s skotenim jagnjetom.
Ovce pricno pasti ob vznožju planine na prostoru, ki ga omejujejo psi ovčarji. Ti preprečujejo ovcam, da bi se razkropile po celotni površini. Izkušnje kažejo, da pri neusmerjeni paši pride do zelo slabega izkoristka razpoložljive trave, ker je ovce velik del pomečkajo. Ovce se dnevno pasejo 16 ur, medtem ko med 12. in 14. uro počivajo. Za počitek si običajno izberejo ravna mesta. Planino Njivico, ki je ena največ jih v Reziji, so ovce popasle v desetih dneh, planino Nizki vrh pa bodo popasle v treh dneh.
Na gorskih pašnikih se bodo ovce pasle dobre tri mesece. Po tem casu bodo tehtale okoli 70 kg, ovni pa cez 100 kg. Pasejo samo velike ovce znane berga-maške pasme. Morandi nam je povedal, da je ovce zelo lahko prodati, saj v Italiji primanjkuje mesa. Ovce in drugo živino mora Italija se dodatno uvažati iz
‘Ti condanniamo al rogo ’
"Dopo averci vuotato il portafoglio, fatto consumare la suola delle scarpe, diviso dalle nostre famiglie, distratto dal lavoro quotidiano noi, oggi, ti condanniamo al rogo”. Questa è stata la sentenza, nel recente mercoledì delle ceneri, degli avvocati accusatori e dei giudici dopo una lunga arringa accusatoria avvenuta tra danze e grida di gioia. Nulla hanno potuto fare i pochi difensori e le rare vedove “nere” che non hanno intenerito il cuore del piromane che, tra applausi e consensi della numerosissima folla presente, ha defi-
nitivamente condannato il “babaz” resiano. E mentre si consumava il rito le belle maschere bianche, girando in cerchio attorno al rogo, cantavano e annunciavano con gioia l'arrivo della primavera e il risveglio della natura. Questo rito pagano ultracentenario è stato per i Resiani la conclusione del lungo ciclo di giornate organizzate dalla “Associazione Sangiorgina” del "Pust” resiano che ha richiamato tanta gente e apprezzato una delle tante tradizioni u-niche nel suo genere in Friuli.
Antonio Lunghino
Due momenti dell’inaugurazione della banca sabato 28 febbraio a Prato di Resia
Ovce ob 12. uri pomikajo na ravna mesta za počivanje in
prežvekovanje
Pred štiridesetimi leti je bilo v Reziji okoli 140 pasnih planin z obsežnimi pašniki nad gozdno mejo. Bili so znani po izdatni in sočni travi, se posebej na južnih in zahodnih gorskih pobočjih. V preteklosti so bili za te dobre pašnike Rezijani v stalnih sporih s Furlani, to je z občino Na Bili (furi. Resiutta) in z Bovčani. Iz uradnega popisa, ki ga je izvedla italijanska država leta 1930, je razvidno, da je tedaj Rezija redila 1200 glav goveje živine, danes pa število govedi lahko prešteješ na prste. PaSniki so prazni, narava pa si hitro jemlje nazaj, kar ji je bilo skozi stoletja iztrgano iz divjine.
Vendar doživljajo dandanes pašne planine v Reziji svojo renesanso, saj oživijo za cas od sredine junija do jesenske ohladitve. Na pašnikih, ki so dosegljivi z avtomobilom, se
Da sabato scorso anche la Val Resia ha la sua banca. Alla presenza di numerosi valligiani, autorità ed ospiti illustri é stata infatti i-naugurata a Prato di Resia una filiale della Banca di credito cooperativo Alto Friuli. Dopo un periodo di prova con uno sportello automatico, è stata allestita una vera e propria sede, capace di assolvere a numerose operazioni bancarie.
Viene spontaneo pensare che una banca, o anche soltanto una sua filiale, si fa dove ci sono reali esigenze per un servizio del genere e, perchè no, anche prospettive di crescita economica. Inoltre è la banca stessa a fungere da stimolo e servizio essenziale per le attività produttive. Quando poi si tratta, come in Val Resia, di un comune montano con tutte le difficoltà di sopravvivenza annesse e connesse, l’apertura di un istituto di credito significa anche una cospicua i-niezione di ottimismo e di fiducia. E appunto all’ottimismo e alla fiducia erano improntati i
discorsi inaugurali di quanti hanno preso la parola sabato a Prato di Rcsia: Italo Del Negro, presidente della federazione regionale delle Banche di credito cooperativo, Giorgio Tosolini, presidente della Banca di credito cooperativo Alto Friuli, Carlo Emanuele Mclzi, presidente onorario della Banca ed il sindaco di Resia Luigi Paletti.
Il sindaco di Resia ha ringraziato vivamente tutti coloro che hanno creduto in questa iniziativa, che darà un apporto notevole alla qualità della vita degli abitanti del comune.
Četrtek, 5. marca 1998
6
Mateucig
'Uojde na Iv. Višarje
“Vam beneški Slovenci, ki ste upali puno na me, da se bo tudi vas glas posluSu u naših cerkvah, želim da Buog osvetli tiste, ki na zastopejo kako bogatijo imajo in da ta luC, ki je pravična, bo svetila po useh naših dolinah”.
S telimi besiedami, napisanimi na boletinu “In cammino insieme - Hodimo usi kupe” nas monSi-njor Dionisio Mateucig pozdravlja, Ceglih ostane tle med nami Se kak mie-sac. S telimi besiedami je verjetno želeu tudi potro-stat vse tiste, ki kadar so zaviedel za novico, de za-puSCa Spietar, so se počutili zapuSCeni an so tolo odločitev videmskega Škofa uzel an doživiel ku veliko karvico, ki se spet diela beneškim viernikam. Ne samuo v Spietre an Po-dbonescu, v vseh Nadiskih dolinah so Čutil an v resnici imiel v MateuCicu veliko opuoro an podpuoro v teli preprosti želji an po-triebi: moliti an častiti Boga v svojem jeziku, takuo ku so nas nasi te stari učili, ko so nas Sele v naruo-Cju varval.
V boletinu mons. Mateucig je tudi jasno napisu, kakuo je parSlo do njega premestitve. Potriebe naSe škofije so velike, duhovnikov pa se posebno za nekatere kraje ni veliko. Vsi poznata, je napisu, Svete Visarje, kjer se vsako lieto zbiera vic taužentu vierni-ku slovienskega an niem-Skega jezika. Trieba je bluo poskarbiet an za nje. An tuole lahko naredijo le beneški duhovniki, ki poznajo almanjku slovienski jezik, Ce že ne se meniškega. Svoj cajt - je napisu Mateucig - sem poviedu škofu, da sem pripravljen vzel tisto odgovornost, pa tuole samuo Ce on uSafa za Spietar drugega duhovnika iz naSih dolin. Takuo je ratalo an sada, v sintoniji s škofam an s programi škofije, odha-
jam. Tistim, ki na zastopejo moje odločitve pravim, de se božje kraljestvo gradi povsierode. Na Visarjah bom sreCal ljudi an narode drugačnih jezikov, ki se gor zbierajo za Častiti Mater božjo vsak v svojem jeziku, brez predsodkov an brez tistih “filo...”, ki nam nieso pustil kupe moliti an miemo dielat v naši skupnosti. S telim boleti-nam, ki nie te zadnji, je doluožu Mateucig, želim pozdraviti vse, takuo tiste ki so hodili kupe z mano ko tiste, ki so se uperjal teli skupni poti, tiste, ki so zastopil an tiste, ki niso zastopil, da sem se trudiu dielat z vsiemi, brez obe-dnega ločevanja.
Pru je tudi poviedat, de je že znano ime gaspuoda, ki bo prevzeu mesto an nelahko dielo MateuCiCa v Spietre an ne samuo. Duhovnik je Mario Qualizza, naš domačin iz Kravarja, ki pa je že puno liet ga-spuod v Kanalski dolini, pruzapru v Pontablju (Pontebba) an se sada rad vraCa damu.
V galeriji razstava, v občinski sali pa koncert
Kulturni praznik v saboto v Špietre
“Lepuo je se ušafat an lietos kupe za se poveselit za tel naš guod, guod naše besiede, guod nase zemlje an nje glasu, zak tala naša besieda je glas nase zemlje an Ze vic ku an taužent liet teCe od ust do ust, od ušesa do ušesa, od sarca do dušice po naših dolinah”. Takuo je v soboto v Spietre Bruna Dorbolò, odbornica za kulturo špietarske Občine, zaCela suoj govor za Dan slovenske kulture.
“Mi sami vemo - je po-viedla - dost su ju ljubil naši te starši, ma samuo od njih ust smu se ju navadli an vsak BeneCan, ki prave, de ju ljube bi meu parpri-Cat, ka’ je nardiu za ju branit, kar je vidu, de je bla zaniCana an zapuSCena an strah je biu za nje konac. De bi miela jest pričat, za kar se je zgodilo v telih zadnjih trideset liet, po naših dolinah, bi jala: jest san miela sreCu spoznat tiste judi, ki su naše navade an našu besiedu branil, z njim san parpomala, z mojo šibko močjo obranit moju zemljo an nje glas, z njim san vidla v Spietru se rodit Studijski center Nediža an potlè Glasbenu Suolu an tud’ tel dan slovienske kulture, ki priCa, de Sele smu an Sele bomu!”.
Po govoru Brune Dorbolò sta Andrea Rudi, pianist, an Črtomir Siško-vic, violinist, zaCela liep koncert, ki se je začel z glasbo Mozarta (Sonata in si bemolle maggiore K 378, Allegro moderato, Andantino sostenuto e cantabile, Rondeau allegro) an nadaljeval s Schumannom (Sonata in la minore op.
V imenu študijskega centra Nediža an občine Spietar je pozdravila Bruna Dorbolò
105, Mit leidenschaftlic-hem ausdruck, Allegretto, Lebhaft). V drugem delu koncerta je priet SiškoviC sam godu (First: Nekaj divjega), potlè je pa pustil prestor Rudiju (Chopin: 4e Scherzo: op. 54). Na koncu sta oba igrala glasbo Prokofjeva (Sonata in re maggiore, Moderato, Scherzo, Andante, Allegro con brio). Publiko je takuo puno tuku na moke, da Rudi an SiškoviC sta muorla Se ankrat pridit na oder za bis.
Slovenski kulturni praznik se je v saboto, takuo ku po navadi, odparu v Beneški galeriji, kjer razstavlja svoja dela Vladimir Klanjšček iz Steverjana. V imenu Studijskega centra Nediža je pozdravu Miha Obit. "V Benečiji slovenska kultura je vedno bila in je prisotna. V zadnjih letih se mi zdi pa, da vse tiste, kar se dogaja tukaj je bolje sprejeto kot nekoC in Ce pomislimo, da je kultura tudi izobraževanje torej tudi Sola, lahko rcemo, da tisti uspehi, ki ga imamo do-
nas - z dvojezično Solo ampak ne samo - nam nomalo poplačajo za vse tiste, kar so naši starsi trpeli za ohraniti in Siriti slovensko kulturo v Benečiji.” Drugo miseu, ki jo je Obit povedu je povezana z našim demografskim stanjem, kjer tendenca ni vec negativna. “A nas je vedno malo. In Ce hočemo en dan biti poznani ne samo kot zanimivost v kakšnem etnološkem muzeju se moramo bolj odpreti do zunanjega sveta.” Pozdravu je tudi odbornik za kulturo na gorski skupnosti Nadiskih dolin Beppino Crisetig, ki je govoru o vsem, kar diela za kulturo an posebno beneško kulturo tista ustanova.
Potle pa smo si ogledali razstavo goriškega slikarja Klanjščka, ki je doslej sodeloval na veC kot 40 sku-pinskih razstavah, samostojno pa je razstavljal še kakih tridesetkrat. Protagonist na njegovih slikah so Brda z njih tipično pokrajino.
Incontro
conia
cultura
slovena
Si intitola “E tu concili l’italo e lo slavo...” e prosegue il ciclo di incontri denominati “Spoznajmo se - Conosciamoci” organizzati dai circoli culturali sloveni della provincia di Udine, in particolare dal circolo Ivan Trinko.
L’iniziativa questa volta si tiene a Udine e, attraverso due incontri, vuole far conoscere al pubblico la produzione letteraria slovena in Italia ed i rapporti tra le letteratura italiana e slovena.
Presso l’istituto tecnico industriale “Malignani” (che organizza gli incontri con l’Accademia europeistica di Gorizia, il Centro studi Nediža, il circolo culturale Ivan Trinko di Cividale ed il Dipartimento di lingue e civiltà dell’Europa Centro-orientale dell’Università di U-dine) lo scrittore, critico e traduttore Miran KoSuta giovedì 12 marzo, alle 18, presenterà la sua ultima fatica “Scritture parallele”, viaggio sui rapporti tra le due letterature di frontiera. Giovedì 19 marzo, sempre alle 18, Marko Kravos parlerà invece di poesia e prosa slovena nel Friuli-Venezia Giulia. Durante l’incontro si terrà anche una lettura di alcuni brani e di alcune poesie tradotte in italiano.
Durante il mese di marzo alcune pubblicazioni che riguardano la letteratura slovena in Italia saranno in visione ed in vendita presso la libreria “Il compralibro”, in via Vittorio Veneto, ad Udine.
Attacco del Ppi in Comunità
Approvato il bilancio di previsione 1998
dalla prima pagina
Crisetig ha poi respinto un’altra accusa di Chiudi (per altro u-scito dall’aula quando si trattava di ascoltare le repliche), quella di dare troppo spazio “a determinati circoli culturali”. “Noi diamo una mano - ha risposto - a tutti coloro che ce la chiedono, privilegiando chi ha iniziativa e voglia di lavorare, senza escludere nessuno”. Il responsabile del settore turistico Nino Ciccone ha difeso il suo operato dicendo che "il progetto turistico va nella direzione della riscoperta delle tradizioni e dei valori, il turista che cerchiamo si interessa ai luoghi che frequenta". Dubbi sulla costituzione della società Gal Nator, che interessa le comunità montane delle Valli del Natisone e del Torre per i programmi Leader, sono giunti dal cividalese Silvano Domeniš (Lega Nord). Secondo l’assessore Fabio Bollini non sarà possibile costituire la società senza la certezza dei finanziamenti. Dopo una risposta del presidente Marinig, che ha ricordato come per la prima volta lo scorso suino in molti comuni ci sia stata un’inversione di tendenza demografica, elogi al lavoro del direttivo sono ;ir-rivati dal sindaco di Prepotto Gianpiero Cevolatti e dal vicesin-ilaco di Torreano Cristian Vida, (m.o.)
V špietarskem farovžu
Spet večerna srečanja
l’o kratki, pustni pavzi se v petek 6. marca spet začnejo večerna srečanja, ki jih v špietarskem farovžu organizirata Planinska družina Benečije in združenje don Evgen Blankin.
Srečanje “Skrite lepote Nadiskih dolin” se zaCne ob 20. 30. uri an protagonist bo Walter Coren. Pokazal bo izbor njegovih najlepših diapozitivov o malo poznanih krajih v Benečiji-
Drugo an zadnje srečanje bo v petek 13. marca ob 20.30 uri le v spie-tarskem farovžu z znanim an priljubljenim PonediSCakom. “Srečanje z življenjem in kulturnim dielani pesnika, pisatelja in kabaretista iz Scigli”: tak je naslov večera. Oba veCe-ra, namen katerih je valorizirati naše ljudi, sta uriedna obiska.
Minoranze in pentola
In un libro della de Concini
“Le minoranze in pentola” è il titolo del libro di Wolftraud de Concini, già autrice della mostra e del libro “Gli altri delle Alpi” apprezzati anche a S. Pietro al Natisone c a Cividale, che verrà presentato oggi, alle 18.30, nella libreria internazionale “Transalpina” di Trieste.
La pubblicazione comprende la storia c la gastronomia delle dieci minoranze linguistiche presenti sulle Alpi italiane.
Si va dagli occitani ai franco-provenzali, ai walser, sudtirolesi, ladini, mocheni e cimbri fino ad arrivare alle realtà della nostra regione: i carinzia-ni presenti tra Sappada e Sauris, i friulani e gli sloveni delle province di Udine, Gorizia e Trieste.
Aktualno
V petek 27. februarja je bil v Podvarščah občni zbor PDB
Za beneške planince
pozitiven obračun
Un concerto in grotta a Villanova
w
Romina Cencig in Igor Tuli
“MecL grebani te zavar-ške Cujemo žejo duše naših koranin. Njimamo bo-astva, a božamo Ijepo, sveto našo zemljo, ke so nam jo pustili v doreak ti starci, zrasli smo s pari-SCem njiv, senožet, z diša-njem skal, ke so nam dajale piti anu jesti, vlivale nove moči (fuarče) anu besjedo božjo. Nas - ukup zbrani - pravimo, da čemo živjeti na našem svetu, braniti kišo očjov, obvar-vati besjedo mater, ke nam je bla dana s kar-stom.
Buoh Ioni vsjem vam, ke branite s sarcan očevi-no, šumjenje naših vod. rastje trav, bukev od Muz-ea , Velike Lave do Berna-dije. Stara lipa, ke merka naša jutra pred cerkvijo, je simbol naše zemlje, simbol truda bratov! Je Ijepost besiede izpite od sarca matere. Buoh Ioni ža poživitev našnjaa due kulture v Zavarški jami".
Con queste parole nella lingua del cuore e dei padri, che sono un’accorata e profonda manifestazione di amore per la propria terra, il prof. Guglielmo Cerno ha portato domenica 1 marzo il saluto della Comunità montana delle Valli del Torre al concerto del Quartetto d'archi Aura nella grotta di Villanova, seguito da un folto pubblico. Un’iniziativa di grande e rara suggestione dove si Unisce "il silenzio dell’origine, la creazione che sembra emergere con le gocce delle pareti” al suono ed alle armonie di violini, viola e violoncello sulle note di Mozart. Dove si crea sintonia tra la musica, la poesia e le “bianche colate e luci che dipingono la pietra”, le formazioni cristalline che si condensano “come in una cattedrale” . Dove il patri-
monio ambientale e manifestazione culturale creano incanto e bellezza e si abbinano per attrarre con maggior forza il visitatore ed il turista.
E quella turistica è una carta importante sulla quale il Comune di Lusevera intende puntare, come ha sottolineato il sindaco Maurizio Mizza. Senza coltivare pericolose illusioni ma nella consapevolezza che tutta la valle all’ombra dei Musi e soprattutto le Grotte di Villanova possono offrire al turista sensibile ed attento, alla ricerca di itinerari meno convenzionali e frequentati grande bellezza e suggestione.
Il Concerto in grotta di domenica, organizzato dal Gruppo esploratori e lavoratori delle Grotte di Villanova con il patrocinio del Comune, riprende un’iniziativa realizzata per la prima volta l’anno scorso per avviare, come quest'anno, la stagione turistica. Quella dell’anno scorso è stata fortunata, sono state infatti superate le più rosee aspettative degli o-peratori turistici locali. Circa 10 mila sono stati infatti i visitatori. Un traguardo che a Villanova si cercherà di eguagliare, se non superare.
11 Quartetto d’archi Aura che ha dato vita alla bella manifestazione, composto da giovani strumentisti della regione (Ingrid Shllaku, Alessandro Zilli, Elena Allegretto e Luisa Peresson) è di recente costituzione ma ha al suo attivo diversi concerti. E dopo il successo dei concerti tra i boschi e le doline del monte Berna-dia, quello molto apprezzato in grotta. In programma brani di Mozart e We-bern.
Ce je res, kot je tudi prav, da se rezultate neke organizirane dejavnosti ocenjuje po konkretnem delu, potem zasluži Planinska družina Benečije zelo visoko oceno.
Tak vtis se je ustvaril kronistu ob poteku občnega zbora Planinske družine Benečije, ki je bil minuli petek zvečer v gostilni "Alla trota" v Podvarščah. Beneški planinci so se v nekaj letih razvili v množično organizacijo s pestrim in raznolikim programom dejavnosti, ki so na razpolago mladim in starejšim. Dovolj je pogledati podatke iz bogate minule sezone, o kateri je na občnem zboru podal zaokroženo sliko predsednik Igor Tuli.
Res je, kot je podčrtal sam predsednik, da je k uspešni sezoni prispevalo svoje tudi izredno ugodno vreme, kar je za planince bistveno, toda dejstvo je, da so bili beneški planinci predvsem zelo aktivni in so izpeljali celo vrsto pobud. Od manj zahtevnih izletov in planinskih tur v domačih in bližnjih gorah, do težjih izletov v bolj oddaljena gorovja (Adamel-lo). Zraven je planinska družina organizirala tudi tečaje plavanja, plezanja in predsmučarske telovadbe. Tuli je v svojem poročilu podčrtal tudi pomen uspeha planinskega tabora za mlade na planini Razor, ki ga je družina priredila s sodelovanjem planinskega društva iz Tolmina.
Predsednik se je kot enega najlepših trenutkov spomnil obnovitve slovenskega napisa v kapelici na Matajurju, velik uspeh in množično udeležbo pa je doživel tradicionalni Bur-njak. TV Slovenija je posnela videokaseto Svet pod Matajurjem, h kateri je odločilno prispeval veliki prijatelj planinske družine Zdravko Likar,
“Il baule del diavolo”, ne avete sentito parlare? Pensiamo di si e forse qualcuno di voi ha anche partecipato a questa manifestazione fieristica organizzata dalla Pro loco di Cividale. Per chi non lo sapesse ancora, “Il baule” è una fiera di cose usate e vecchie che ha luogo in piazza del duomo a Cividale e viene ripetuta la quarta domenica di ogni mese. L’orario di a-
kateremu se je predsednik zahvalil za stalno in dragoceno sodelovanje. Tuli se je v poročilu zaustavil ob načrtih za gradnjo koče na Matajurju, ki so že dalj časa v rokah (prepočasne) birokracije. Kljub temu pa je predsednik izrazil Zeljo, da bi že letos mogli skuhati na Matajurju paštašu-to, seveda če ne bo nadaljnjih zapletov, do katerih prav lahko pride.
Predsednik je nato obrazložil predlog za vpis družine v Planinsko zvezo Slovenije. O njem se je že pozitivno izrazil glavni odbor planinske družine, predsednik pa je dejal, da je prav, da se o tako pomembnem koraku izrečejo vsi člani. Predlog je bil tudi na obenem zboru z zadovoljstvom in soglasno sprejet.
Igor Tuli je pri svojem poročanju podčrtal, da je dejavnost Planinske družine pomembna ne le za planinarjenje kot tako, ampak tudi za ohranitev in utrditev slovenskega jezika in kulture. Zahvalil se je planincem iz Slovenije, s katerimi družina plodno sodeluje, za pozornost pa se je zahvalil tudi Združe-
pertura al pubblico è previsto per le 8.30, mentre l’insediamento degli espositori dalle 7. La fiera termina al tramonto. La partecipazione è aperta a tutti coloro che vogliono esporre c vendere merci e prodotti u-sati e vecchi.
Per ulteriori informazioni ed eventuali adesioni telefonate a Raffaella Maz-zurco (701030) o a Piero Satriano (700261).
nju slovenskih športnih društev v Italiji, ki ga je na občnem zboru predstavljal predsednik Jurij Ku-ferzin.
Poročilu predsednika je sledilo poročilo blagajničarke Romine Cenčič, ki je doživela dva aplavza. Prvega, ko je povedala, da je saldo družine pozitiven in drugega, ker je prav na dan občnega zbora postala doktorica v tujih jezikih.
O tem, da so stiki beneških planincev resnično plodni, so pričali pozdravi predstavnikov sorodnih društev iz Kobarida, Tolmina, Brd, Nove Gorice, Bovca, Kanala, Gorice in Trsta. Nekateri so s seboj prinesli tudi darove, da bo z njimi opremljena koča na Matajurju. Zdravko Likar je za konec maja kar vse povabil na otvoritev obnovljene koče na planini Kuhinja, predstavnik iz Nove Gorice pa je za pomoč pri gradnji matajur-ske koče obljubil nič manj kot dva avtobusa prostovoljcev za en delovni dan. V potrditev dejstvu, da be-neškim planincem ne manjka prijateljev. Saj si jih ob takih rezultatih tudi zasluzijo. (D. U.)
Bogat program za 1998
Zelo bogat je tudi letos program dejavnosti Planinske družine Benečije. Poglejmo, kaj nam ponuja Februar - april Tečaj telovadbe in tečaj plavanja.
IZLETI
1. marca
Gradiška tura
21./22. marca Krn iz Lepene (dva dni)
29. marca Sabotin
Družinski pohod 5. aprila Svinjak 19. aprila
Svet Martin (Grmek)
I. maja
Slavnik (Koper)
31. maja
Grauzaria: anello del Monte Flop 14. junija
Srečanje planincev v Trstu
28. junija
Vrh nad Škrbino
II./12. julija Grossglockner (dva dni)
26. julija Kobariški stol
24./25./2Ó. julija Dolomiti (tri dni) skupaj s PD Kobarid 8. avgusta
Sveta maša na vrhu Matajurja
30. avgusta
Korada - Sv. Henderca 13. septembra Bavški Grintovec September
Izlet z avtobusom na Bled
27. septembra Peralba
18.oktobra Rodica - Orna prst
25. oktobra Burnjak
Oktober - december Predsmučarska telovadba. Tečaj plavanja.
A Cividale la quarta domenica di ogni mese
lì baule del diavolo
Per appassionati di sci con il CAI “Valnatisone”
Gita in vai Zoldana
La sottosezione Cai “Valnatisone” organizza per i propri soci e simpatizzanti una gita sciistica per domenica 8 marzo in vai Zoldana, nel comprensorio del monte Civetta.
La partenza avverrà dal piazzale antistante l’albergo Belvedere di San Pietro al Natisone, alle ore 6.30. Il ritorno è previsto per le ore 20.30 circa.
il costo di partecipazione e di L. 20.(XK) per i soci e L. 22.(XX) per i non soci.
L’iscrizione è libera fino a che ci sono posti disponibili.
Per le adesioni rivolgersi ai seguenti numeri telefonici: 723373, 727047, 723205 e 0338/8563672.
Pust
Tle na varhu vidimo nase beneške puste, ki jih je fotograf ujel, ko počivajo pred sfilato na velikem pustovanju na Ptuju v Sloveniji. Na drugi fotografiji so se pa le-puo parstavli za spominsko sliko.
Na Ptuj so sli blumarji iz Cenavarha, pustje i/. Mažeruol an tudi nekateri pustiči od moškega pevskega zbora Matajur. Mario Gosgnach, ki je biu vodja skupine nam je poviedu, de so bli beneški pustje lepuo
sparjeti. 2e v soboto 21. februarja so nastopili pod velikanskim Sotoram, tendo-nam, pod katerim je bluo zbranih kakih 5 tauZent ljudi. V nediejo 22. februarja je biu pa sprevod sfilata, kjer so se /biali vsi sio-
venski tradicionalni pustuovi, ki so bli tudi sprejeti na ptujskem županstvu. Ocenili so, da je bluo v nediejo kakih 50 tauZent gle-daucu. Nasi pustje so se imiel lepuo, bli pa so se ankrat nasi dobri ambasadorji.
Gor po podu sam se lovu gor po hesu sam se pliezu
Takuo začne obliška maša za konac pusta, ki je lietos biu v Gniduci
Blumarji	an	drugi	“naši”
Pust znorieva an na pusti obednega par mieru
Narbuj intenzivno so lietos pustoval po vaseh sriedenjskega kamuna, smo prepričani. Po drugi strani oni se niso zmislili na Pust zadnji moment. Lietos, na iniciativo domače Polisportive Gorenj, Tarbi so se že za cajtam zaceli parpravjat. Kuo? To parvo so vprašal vse starejše lju-
di, kakuo so pustoval ankrat, kake njakere (takuo ki jim pravijo v Srednjem) so imiel, kuo so bli naStima-ni, kake “molitve” so piel na pustnem pogrebu. An takuo so dielal, se parpravjal an šival vic cajta priet, ku se je Pust začel. Vse tuole je bluo povezano z zeljo se veselit an znore-
vat takuo, ki je trieba, pa tudi z močno voljo nazaj oživiet stare pustne navade, ki imajo zlo globoke in močne korenine, se iz cajtov ko je Pust oznanju konac zime an mraza an začetek pomladi an novega Življenja.
NaSa bogata pustna tradicija je
Pustni pogreb an martu pust na pepeunico, tri tradicionalne “njakere" iz Sriednjega an godac, kije dajau ritem pustovanju
privilegij, ki ga niemajo povsod, zatuo jo je trieba z ljubeznijo varvat an obdarzat.
Na vsako vižo v Srie-dnjem so lietos uganjal Pusta zaries na duzim, brez sparat ne na neprespanih urah, ne na energiji. An ljudje, obliečeni an tudi ne, so bli z njim. Zbral smo tele fotografije za dat čast tistim, ki so Pust napravli pa tudi za pokazat parblizno, kaka je bla atmosfera po vaseh an posebno v Gniduci, k jer je biu pogreb.
Kronaka
jih prave
“V Sauodnji smo pustinal tudi mi”
Dvie zlate poroke v družini
Mila Rutar an Stie-fan Podobnik praznujejo petdeset liet njih poroke. Oženila sta se na 7. februarja 1947, praznoval pa bojo v saboto 7. marca. V cierkvi svetega Lienarta v Ucji ponovijo njih “ja”. Kupe z njim se bojo veselil njih pet otroc, zeti an nevie-ste, navuodi an prana-vuodi. Mila an Stiefan potlè, ki sta se poročila sta šla živet v Kamenco kupe z mamo od Mile. Le tiste lieto, ntiesca obrila, se je oženu tudi brat od Mile, Pepo Rutar. Oženu je Stefanio Perse v cierkvi Device Marije na Krasu an potlè sta šla v Ameriko. Seda živta v Limi (v Perù).
Mili an Stiefnu, Pe-pu an Štefaniji želmo še puno srečnih an veselih dnevu.
Sergio
Kar smo se vraCal od diela v torak 24. febrarja, zadnji dan pusta, je bluo v Sauodnji vse puno makin, pod velikim bielim tendo-nam se je Culo ramoniko an puno glasuov: pustoval so-naši noni.
Fešto jim jo je organi-zala Gorska skupnost Ne-
diških dolin s pomočjo sa-uonjskega kamuna an pro-loco VartaCa, le iz Sauo-dnje.
Za zaCet so jim Bruna Chiueh, Lidia Zabries-zach, Loredana Drecogna an Anna lussa od Beneškega gledališča predsta-vle igro “Buogi možje”, an
že par tem so se vsi tisti pod tendonam puno pre-smejal. An tisti, ki so jo bli že vidli kje drugod.
Potlè so vsi igral tombolo an tisti buj sreCni so tudi udobil kiek dobrega. Za zaključit, za zarobit li-ep popudan, kjer so se srecali naši ljudje buj par lie-
teh iz vsieh Nediških dolin an tisti, ki žive v rikoverje, so jim jo zagodli Ližo an Gusto.
Tisti buj kuražni so začel hitro plesat, poCaso so se jim parložli an drugi an tuo je šlo napri do viCera. Sevieda, nie manjkalo tudi za pit an za jest.
Marsincipustim/jo
Marsinci so med tistimi po Nediških dolinah, ki spoštujejo pust takuo, ki gre. An ga spoštujejo brez zapustit te prave, stare navade.
Smo jih vidli v Sauodnji, kjer so se zbrali vsi naši pustje, ”... pa niesmo znoreval samuo tisti dan” -nam je jau adan Marsinac - “šli smo po špietarskem kamunu an po Marsine.
Kar smo paršli v Spie-tar niesmo mogli preskočit rikovero, kjer živi puno naših judi an takuo smo pokukal an gor h njim. Sparjel so nas zaries le-puo, smo zaplesal z njim an se kupe veselil.
V rikovero smo sli tudi za pozdravit adnega našega vasnjana, Virgilja, ki
go par nas ga vsi kličejo Verza. Kar je Ziveu šele v Marsine je on nimar nosu našega petelina, tistega pe-
telina, ki je simbol marsin-sega pusta.
Se ’no rieC bi doluožu: -je šu napri naš Marsinac -
zahvalemo tudi vse tiste družine, ki so nas takuo le-puo sparjele po njih hišah.”
Tu saboto je biu v Spietre Dan slovenske kulture. V Beneški galeriji je imeu razstavo Vladimir KlanišCek, v občinski dvorani sta imiela koncert pa dva znana artista, poznani po vsim svietu: Andrea Rudi na klavir an Črtomir Siškovic z znanim violinam “Stradi-varius”, zatuo sem se pobrau zvestuo ga poslušat.
- Kam greš Gui-dac? - so me vprašali parjatelji.
- Grem gor v Spie-tar, bojo godli Rucli an Siškovic.
- Vic al manj?
- Ah, me ne briga, bašta de je! - sem hitro odguoriu!!!
***
Kaplan pre Pieri je vsako viCer rad kiek zagodu na organo v cierkvi. An dan je ušafu gor na taštier an preservativ šele impa-ketan.
- Paš duo mi runa tele škerce? - je pogo-dernju kaplan.
Drugi dan je za-merku, de tiste škerce mu jih je runu njega mežnar. Nicku parjeu ga je za uha an ga hu-duo pokregu.
- Na zamierte go-spuod, sa’ je kauža farmacist.
- Zaki farmacist? -ga je vprašu kaplan pre Pieri.
- Zatuo, ki imam že pet otruok an sem ga šu vprašat ka’ imam narest za na imiet te šestega. Mi je dau tel paketič an mi je jau: Vsaki krat, ki imaš iti spat s tojo ženo, loti adan gor na organo!!!
***
MužiCist so aspar-tjeni tu štier kategorije: 1) NiC mogočni, 2) malo mogočni, 3) zlo mogočni, 4) super mogočni.
Tu ti parvi kategoriji so tisti od “Bach”, ki je naredu glasbo “Toccatina e fuga”; tu ti drugi so tisti od “Schubert”, ki je naredu glasbo “L’incompiuta”; tu te treti ji so tisti od “Beethoven”, ki je naredu glasbo “La nona” an tu te Cetarti pa tisti od “Stravinski”, ki je naredu glasbo “L’uccello di fuoco"!!!
Ka’ bojo dielal v Ažli telo lieto?
Program diela od komitata vasnjanu
V Ažli na spijejo. Misle-mo na tiste od komitata za vas. Smo na zaCetku lieta 1998 an oni so že napravli program diela, ki gre do di-Cemberja.
Na 14. febrarja so imiel njih senjam, svet Valentin. Na 31. maja bo senjam al-pinu an za telo parložnost pride gost banda dol z Or-zana. Na 20. junija bojo igral na balon puobje an možje od vasi arzpartjeni v dvie ekipe, skuadre: Ažla nord an Ažla sud. Po partiti bo vicerja an tombola za vse tiste, ki bojo tiel. Na
25.	luja bo senjam za va-snjane. Od 5. do 11. vošta
bo peti torneo od balinanja med vasnjani. 5. setembe-rja bo poseban dan za otroke, sa’ bo 3. “Crono baby mountain bike” Nediških dolin. V nediejo 13. setem-berja se puode na izlet, na gito. Se na vie še za sigurno kam, mislejo v Salzburg. Diceniberja našti-majo vas z luCmi za božične praznike, pokličejo “Babbo Natale” v ažilo. Na 24. dicemberja le Babbo Natale pamese šenke otro-kam, ki žive v vasi.
Se 'no rieC: tisti od komitata pravejo, de se lahko parbližajo vsi tisti judje, ki morejo dat ’no roko.
Malomanj tu vsaki vasi bojo imiel njih senjam
V dreSkcin ka-ntunu imajo lepo navado, de v polletnem cajtu se po vaseh organizava-jo vaški sejmi, kjer se srečajo vsi vasnjani kupe, tisti doma an tisti, ki so zapustil rojstno vas.
Takuo bo an li-etos. Za program je poskarbiela domača pro-loko.
Rada bojo tele srečanja? Se zaCne v nediejo ?■ luja, kar bo senjam na Solarjeh; v nediejo 12. luja bo go par Svetim
Stuoblanke; v nediejo 19. na Kolovratu; v saboto I. vosta go par Pe-tarnielc; v saboto 8. vošta v Debenijem; v saboto 15. vošta bo K'<žinca
par Devici Mariji na Krasu; v nediejo 16. bo spet senjam na Solarjeh; v saboto 22. vošta pa na »»rte,mi (na sliki tle na
Četrtek, 5. marca 1998
Nel 1993 fu scoperto un insediamento preromano
• v
Aquileia antica di Roma
Aquileia: bassorilievo raffigurante l’officina del fabbro
Tutti gli storici concordano sul fatto che, a causa delle incursioni dei Carni, degli Istri e di altri 'barbari’, il Friuli rimase abbandonato ed i confini rimasero indefiniti. L’intervento romano ebbe lo scopo di anticipare la annessione romana della Venezia e di creare un avamposto verso le Alpi orientali.
Ecco la ragione dell’occupazione di questo territorio strategico. Ora il problema di Giacomo Filiasi, traboccante di amore filiale per la sua Venezia, vuole dimostrare che i Veneti ottennero questo riconoscimento: il Friuli continuò ad appartenere a loro, cosa che sarà certificata, oltre un secolo più tardi da Augusto con la creazione dalla X regione. Di fatto con la fondazione di A-quileia, poi di Forum lulii e Iulium Carnicum, cominciò la romanizzazione dell’Italia nord-orientale e per i Veneti antichi cominciò l’assimilazione. Filiasi racconta:
«Certo che in due volte molta gente i Romani inviarono in Aquileja, e sarà da vedersi nella storia, che tutto, o quasi tutto lo spazio indicato, più de' Veneti non era, quando ciò successe, ma presso che disertato aveanlo i Carni, gl’Istri, ed Barbari... Ma il fatto si è, che a’ Veneti ritornò quel tratto di paese, cioè tornò a comprendersi nella Venezia, dicendo Livio, che poco innanzi alla fondazione di Aquileja discese una truppa di Galli Alpini nella Venezia, e si pose poco lungi dal sito, dove poi Aquileja fu fabbricata. Aggiunge inoltre che que’ barbari inviarono a Roma alcuni legati chiedendo che una terra trovata vuota di abitatori ad essi fosse concessa.
Ne ebbero però in risposta, che Roma solita non era di spogliare delle proprie terre que’ popoli, che spontaneamente eransl a lei dati, per concederle a stranieri, e che eglino [es-
si] male avean fatto a stabilirsi ne’ campi altrui senza il permesso in prima del Magistrato, che presiedeva a que’ luoghi». Tuttavia Filiasi deve amaramente riconoscere che «i Veneti erano già, allora, Alleati non solo, ma senz’apparirlo Sudditi in sostanza de’ Romani, onde dovean starsene zitti».
«Divenne poi questa Città [Aquileia] ricca e popolatissima, e fu da tutti gli Storici, e geografi lodata, e celebrata. Alcuni e-saltano la bellezza del suo porto, altri la solidità, e l’altezza delle sue mura, beata e florida chiamandola per l’abbondanza di o-gni cosa al vitto necessaria, ed al lusso. Altri la dissero felice per l’amenità del suo territorio, e per gli abbondanti prodotti, che ne riceveva, non che per il tlusso, e riflusso degli stranieri, che per mare, e per terra vi accorrevano, e per la qualità delle merci, che spediva per mare e per terra in lontani paesi».
Ci ricordiamo il discorso di Filiasi sulle ‘eresie’ riguardanti Aquileia preromana? Eresie che oggi acquisiscono fondamento di verità. Leggo nella rivista “Archeo” di gennaio 1998: «Recenti scavi fanno risalire la fondazione della città al 1 ’ V111 secolo a.C.. La scoperta di un villaggio protostorico, con tracce di frequentazione fino all’età romana e i cui materiali, sottoposti all’esame del CI4, sono databili al IX-VIII secolo a.C., ha retrodatato di almeno sei secoli la nascita di A-quileia». La notizia è stata data dalla direttrice del locale Museo Nazionale di Aquileia, dott. Franca Scotti.
Alcuni ritrovamenti preromani, illustrati dalla dott. Serena Vitri, avevano fornito indizi della presenza preromana. Eccone alcuni: a) una lama di pugnale del bronzo antico, riprodotta in un disegno
all’inizio dello scorso secolo dallo studioso L. Zuccolo, lama lunga in o-rigine 32 centimetri e larga 8; b) un secondo pugnale, di dimensioni molto più ridotte lungo 12 centi-metri, ascritto al bronzo medio (XIII sec. a.C.) di tipo adriatico; c) una lama di coltello di ferro di tipo serpeggiante della prima età del ferro (Vili - VII sec. a.C.) di un tipo riferito all’area di Este, ossia venetica.
L’articolo cita anche testimonianze di abitanti del posto: durante l’aratura dei campi hanno visto affiorare molti oggetti di bronzo poi dispersi, forse asce, punte di lancia, falci ed altri; avrebbero notato anche macchie nerastre e verdastre con frammisti frammenti di bronzo e pezzi di bronzo di qualche chilogrammo, che potevano essere pani o lingotti. Aquileia preromana fu scoperta infine nel corso degli scavi fatti a partire dal 1993. Quando gli scavi scesero alla profondità di 3-4 metri, il sito mise in luce resti di capanne costruite su pali di legno forse sul tipo delle ‘terramare’ padane.
Rimangono gli interrogativi sull'appartenenza etnica degli antichi colonizzatori che precedettero i Romani. Andare ad A-quileia (a quanto leggo sullo “speciale Aquileia” di un quotidiano) significa compiere un tuffo nel passato dal neolitico e dal periodo del bronzo. Duecento anni fa il nostro Filiasi sarebbe stato giustamente orgoglioso di sapere che Aquileia protostorica, probabilmente venetica, è molto più antica di Roma.
(Venezia, 20)
Paolo Petricig
S.Vitri - La raccolta preistorica del Museo di Aquileia, 1983
M.Buora, A.Candussio, M.Lavarono -Tre lame protostoriche in bronzo, in Aquileia nostra - IX, 1989
Učenci dvojezične Suole so se na tečaju Lipe z Luiso učil, kuo se runajo pustni klabuki an Se ki...
An otroški Pust je biu lietos tradicionalen
Otroci, ki hodijo na tečaj Lipe v Spetru, so se pru lepuo, po starih navadah, napravli za lie-tošnji pust. Giovanni Coren ne samuo jih je navadu vse kar zna o beneškem pustu, poma-gu jim je tudi se napravt an oblieč . Tu lahko videmo anjulca an zluodja, te liepe an te garde, pusta an blumarja...
Lipa, Suola an vartac iz Sauodnje so kupe pustoval, šli so po hišah an vsi so jih pru lepuo sparjel an jim vsega ponudli
NaSi otroci so lietos buj ku kada priet pustoval v znamenju beneške pustne tradicije. Lepuo jih je bluo videt na tradicionalnem pustu v Savuodnji pa tudi po Spietre an po drugih vaseh.
Na tečajih, ki jih parpra-vja Lipa po naSih Suolah so puno zaviedli o domačih tradicijah, ki so nieki zari-es posebnega. Se niso pa zadovoljili an omejili samuo na teorijo, so se tudi obliekli an se obnašal ta-kuo ku naši tipični pustje. Z njih klieSCami, recimo, al pa zluodji z vilami, ki ga pa anjulac ahta, de na naredi previe škode.
Za otroke je bluo lepuo an veselo, za nas te velike
še puno liet živeu.
Tudi Elisa je hodila na tečaj Lipe an tle jo videmo obliečeno v ‘te liepo'
pa trošt, de bo beneški pust
Risultati
1. Categoria
Tarcentina - Valnatisone
3. Categoria
Savognese - Serenissima
JUNIORES
Valnatisone - Fortissimi
Giovanissimi
Audace - Gaglianese
Amatori
Real Filpa - S. Daniele Bar Corrado - Valli Natisone	1 -0
Bar Roma - Red Box Val Torre 2-2 Effe emme - Pub da Sonia	0-1
Nat. Suisse - Poi. Valnatisone 2-2 Psm sedie - Al saraceno	2-0
Calcetto
Pv2 Rualis - Merenderos	8-8
Bar Crisnaro - Lo spaghetto 4-11
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Latte Carso
3. Categoria
Lumignacco - Savognese
JUNIORES
Valnatisone - Buonacquisto
Giovanissimi
Majanese - Audace
Esordienti
Cussignacco - Audace
Pulcini
Audace - Nimis
Amatori
Reai Filpa - Warriors Fant moda - Valli Natisone Pub da Sonia - Red Box Val Torre Poi. Valnatisone - Bar Roma
Classifiche
1. Categoria
Cividalese 45; Tarcentina 38; Venzo-ne, Domio 37; Latte Carso, Reanese 36; Costalunga 32; Torreanese, Union 91, Bujese 31; Corno 30; Riviera 29; Valnatisone 28; Tavagnacco 16; Cussignacco 14; Ancona 10.
3. Categoria
Lumignacco 53; Paviese 48; Comunale Faedis 42; Fulgor 36; Stella Azzurra 33; Gaglianese 30; Serenissima 28; Savognese 27; Buttrio 22; Moimacco 19; Nimis 18; Chiavris 14; Cormor 9; Fortissimi Udine 8.
JUNIORES
Valnatisone 43; Cividalese 42; Bres-sa/Campoformido 40; Comunale Faedis, Natisone 36; Lestizza 35; Union 91 33; Azzurra, Lavarianese 31; Cus-
signacco 30; Buonacquisto 21; San-giorgina Udine 16; Fortissimi 15; Flu-mignano 11; Mereto/Don Bosco 5.
Giovanissimi
Pagnacco, Audace 42; Sangiorgina Udine 37; Gaglianese 35; Biauzzo/A 31; Savorgnanese 29; Majanese 26; Natisone 21 ; Arcobaleno/Pro Osoppo 17; Bressa/Campoformido 12; Astra 92 11 ; Basaldella 10; Cussignacco 2.
Amatori (Eccellenza)
Reai Filpa Pulfero 29; Termokey Rivarotta 23; Chiopris 21; S. Daniele, Warriors 20; Coopca Tolmezzo 18; Bar Corrado, Fant Moda Treppo Grande, Mereto Capitolo 17; Anni 80, Fa-gagna 16; Valli del Natisone 14.
Amatori (2. Categoria)
Polisportiva Valnatisone, Rojalese 26; Pub da Sonia Drenchia 25; National Suisse 24; Grigioneri 22; Red Box
Val Torre, Sedilis 21; Moulin rouge 18; Effe emme, Bar Roma 12; Piaino 11; Borgo Aquileia 10.
Amatori (Over 35)
Costantini 28; Pasian di Prato, Conta-rena 25; Fagagna 23; Free energy 22; Al saraceno 20; Asaf 19; Remanzacco 18; S. Daniele, Joker club 17; Passons 14; Axo club 13; Psm sedie Cividale 12; Autotua' 9; Autosofia* 7; La bettola 6: Billerio 4; Borgo Aquileia 2.
Calcetto
Lo spaghetto 26; Merenderos. Lega Punto 19; Hydroclima 18; Bar Crisnaro 14; Pv2 Rualis 8; Millenium 4; Al caminetto 3.
Le classifiche dei campionati giovanili e o-ver 35 sono aggiornate alla settimana precedente.
‘ Una partita in meno
0-0
1-1
3-2
2-2
6-0
Il Pub da Sonia con la vittoria a Savorgnano si avvicina a Polisportiva Valnatisone e Rojalese
Drenchia, balzo verso la vetta
Il Reai Filpa a tre giornate dal termine si è praticamente aggiudicato il campionato - Tornano a vincere gli Junior e s - Pareggi per Valnatisone, Savognese e Giovanissimi dell’Audace - Over 35, via ai play-off
Pari equo tra Nationale Suisse e Polisportiva
Bucovaz ipnotizza Puppin
NATIONALE SUISSE 2 POL. VALNATISONE 2
Purgessimo, l marzo - Equo pareggio tra la squadra locale e la capolista. 1 ducali hanno segnato per primi con un forte tiro in diagonale di Olivier Cantoni, raddoppiando alcuni minuti più tardi grazie ad una prodezza di Nigro, andando al riposo sul doppio van-
taggio. La rimonta dei locali giungeva dopo pochi minuti dall’inizio della ripresa su calcio piazzato.
Grazie ad un’astuta giocata, arrivava poi il pareggio. In seguito veniva espulso Lavaroni e gli ospiti rischiavano la capitolazione su calcio di rigore. 11 bravo Bucovaz neutralizzava la conclusione di Puppin.
viszach. Per i rosanero le restanti tre giornate di campionato non dovrebbero presentare sorprese.
Brutta sconfitta, di misura, per la Valli del Natiso-
ne impegnata in trasferta a Tolmezzo contro il Bar Corrado. Per i valligiani le ultime gare saranno decisive per evitare la retrocessione.
Con una rete di Andrea Scuderin il Pub da Sonia ha espugnato il campo dell’Effe emme portandosi ad un solo punto dalla coppia di testa.
11 pareggio ottenuto a Povoletto toglie dalla corsa per la promozione la Red Box Val Torre.
Inizieranno nel prossimo week-end i play-off degli o-ver 35, ai quali parteciperanno i cividalesi del Psm sedie che nell’ultima gara si sono imposti, grazie a due reti di Pantaleone, agli ospiti del Saraceno.
Nel calcetto Lo spaghetto ed i Merenderos sono in attesa di sapere quali saranno gli avversari nei play-off.
Tolmin bo prvič igral na turnirju v Buttriu
Ekipa Esordienti” bo začela 12. marca
Ekipa "Esordienti" nogometnega kluba Tolmin, ki bo prvič prisotna na turnirju v Buttriu. Igrala bo 12. marca proti Tiliventini in 1. aprila proti Nimisu. Stoijio z leve proti desni: Boris Tonkli, Luka Kavčič, Nejc Rutar, Jani Ručna, Tim Loduca, Sanel Kalakovič, Milenko Petrovič, trener in mentor Marko Pitamic. Sedijo z leve proti desni: Milandin Lazarevič, Marko Sokič, Andraž Gregorčič, Edi Baloh, Samir Kalakovič, Dejan Marjanovič in Darko Jagodič
Uspeh kolesarske dirke kluba Adria
V nedeljo je bila v Trstu
22.	tradicionalna dirka Kolesarskega kluba Adria iz Lonjerja za pokal Združenja slovenskih Športnih društev v Italiji. Na dirki, ki je iz leta v leto uspešnejša in predstavlja dejansko otvoritev amaterske kolesarske sezone v Italiji, je zmagal 23-le-tni kolesar iz Padove Flavio Zandrin, elan kolesarskega društva Trevigiani in nekdanji mladinski svetovni prvak na razdalji 70 km.
Zandrin je silovito potegnil kakih 600 metrov pred
ciljem in pustil za seboj skupino vodilnih. Slovenca Hauptman (Radenska Rog) in Petek (Sava Kranj) sta zasedla 4. oziroma 7. mesto. Dirke se je letos udeležilo 200 kolesarjev iz 10 evropskih držav. Prijavljenih je bilo sicer precej veC, vendar je federacija omejila število nastopajočih. Lonjerci so sc tudi letos izkazali z odlično organizacijo dirke, ki jo z izkušeno roko vodi direktor Radivoj PcCar, pri njej pa požrtvovalno sodeluje veliko število vaščanov.
Numerosi soci hanno preso parte alla "Serata nerazzurra 1998" dell'lnter club di Cividale.
Nella foto da sinistra Blasigh, presidente onorario, Giuseppe Paussa, Luisa, la miss Tania, Romina
ed il presidente laconcigh
Da sinistra gli esordienti del l'Udinese Michele lussa,
Gabriele Miano assieme a Fabio Valentinuzzi, seguito dal team bianconero
bene la sfera, che si perdeva di poco a lato.
Ricominciano sabato il loro cammino gli Esordienti ed i Pulcini dell'Audace. Prende il via intanto il torneo giovanile notturno di Buttrio che vedrà impegnati, il 12 marzo ed il 1° aprile, i Giovanissimi dell’Audace e gli Esordienti di Tolmino.
Con un risultato tennistico il Reai Filpa di Pulfero ha praticamente conquistato per la settima volta la vittoria nel campionato a-matoriale di Eccellenza. I ragazzi allenati da Severino Cedarmas hanno realizzato due doppiette con Flavio Chiacig e Antonio Dugaro, arrotondando il bottino con Stefano Dugaro e Vanni O-
Come all’andata, è finita in pareggio la gara tra Tarcentina e Valnatisone. Gli azzurri hanno giocato dal 17' della ripresa in superiorità numerica in seguito all’espulsione di due giocatori gialloblu.
La Savognese ha continuato la sua serie positiva impattando con la Serenissima di Pradamano. Il gol messo a segno a 10’ dal termine da Roberto Meneghin ha consentito ai ragazzi allenati da Mesaglio di recuperare l’iniziale svantaggio.
Gli Juniores della Valnatisone sono ritornati alla vittoria nell’incontro casa-
lingo con i Fortissimi. Una doppietta di Marco Domeniš e la rete di Cristian Fa-cin (la diciannovesima messa a segno dalla punta azzurra) hanno permesso di contenere la rimonta finale degli udinesi.
L’atteso derby tra i Giovanissimi dell’Audace e della Gaglianese è terminato in parità. Gli ospiti si sono portati in vantaggio già al 1’, raddoppiando al 20’. Gli azzurri hanno iniziato alla grande il secondo tempo andando in gol al 10’ con Suber, che siglava quindi al 18’ la rete del pareggio. A 5’ dalla fine Filippo Rucchin aveva sui piedi il pallone del successo, ma un maligno rimbalzo non consentiva di colpire
Četrtek, 5. marca 1998
SPETER
Barnas Se je rodila Vanessa
V mladi družini, ki živi tle v Barnase, se je rodila adna cicica. Vanessa, ta-kuo so ji diel ime, se je rodila na 16. februarja v Vidme.
Nje mama je Rina Pi-natto tle z naše vasi, nje tata je pa Alessandro Zo-gani iz Manzana. Alessandro je igru tu domaci ekipi Valnatisone an ta-kuo je zapoznu Rino, jo poroCiu an se ustavu tle. Seda, ki na igra vic na balon je pa med dirigenti tele škuadre.
Vanessi, ki je parvi otrok para, Zelmo vse nar-buojSe v življenju, ki ga ima pred sabo.
SVET LENART
Kravar Maša v cierkvi svete Lucije
V nediejo 15. febrarja so se spet odparle vrata preliepe cierkvice Svete Lucije v Kravarje an ga-spuod Jaculin je mu spet mašavat.
Parložnost je biu praznik Marije iz Lourdesa. Judje, ki so parsli h mas v ries liepem Številu, so mogli takuo videt tudi zlati utar, ki so ga malo cajta od tega lepuo po-strojil.
Judje se troštajo, de od seda napri bojo mogli hodit h maš v telo zlo karakteristično cierku, ki je na sred vasi, manjku kar so kake posebne parložnosti an de se na bo gajalo, ku miesca diCemberja takuo, ki smo bli napisal na Novem Matajurju, kar je biu
senjam svete Lucije, nieso mogli počastit njih sveCe-nice v postrojem cierkvi.
SOVODNJE
Matajur
Novici
Zadnji dan ženarja, sta se na kamune v Sauodnji poročila Sabrina Crestani an Aridrea Tavaglione.
Sabrina se je rodila v Zviceri, nje mama pa je tle z naSega kamuna, je Giovanna Podorieszach -Ta zat tih iz Matajura. V Zviceri je Sabrina zapo-znala Andrea an sta paršla živet v Matajur. Vsi se troštamo, de mladi par ostane tle par nas an vsi jim želmo sreCno skupno življenje.
Pečnije Našemu tatu v spomin
Miesca februarja nas je zapustu Umberto Cocea-nig - Berto Cjužacu iz Pe-Cnijega. Novico smo zapisal na zadnjem Novem Matajurju. Telekrat pu-blikamo njega fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so ga poznal an imiel radi.
NEDISKI ZVON Vsako saboto oh 14.10 na Rai - Radio Trst A
Sodelujejo: Ezio Gosgnach, Flavia l ure ti g, Michele Coren, Toninac an Ponedisčak.
Oni vam bojo pravli novice iz naših vasi, pravce, novice o Športu an posl usai bota domačo muziko
novi matajur
Odgovorna urednica: JOLE NA MOR
Izdaja:
Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavck in tisk
Včlanjen v USH/Associato alFUSPl
Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale I8726331
/.a Slovenijo DISTRJEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT
OGLASI: 1 modulo 20 mm x 1 col Komercialni L 25.000 + IVA 19%
V Čedadu dajemo v najem prostore za urade ali stanovanje: 72 m2.
Telefonirati v uradnih urah na telefonsko Številko 0481/535713
v parvi varsti hCere, zeti, navuodi an vsa žlahta.
Berto je biu že od ni-mar naročen, abonan na Novi Matajur, zvestuo ga je prebieru. Potlè, ki je biu šu živet h hčeri Anni blizu Padove ga je pni te-žkuo Caku, da mu je par-našu novice iz domačih kraju, na katere nie biu nikdar pozabu.
Naj v mieru počiva.
PODBONESEC
Kras Žalostna novica
V Spietarskem rikove-rje, kjer je živeu zadnje cajte, je umaru nas va-snjan Ermanno Cernoia. Imeu je 70 liet.
Na telim svietu je zapustu brata, kunjado, na-vuode an žlahto.
Njega pogreb je biu v Landarje v petak 27. febrarja popudan.
Arbeč Hitra smart
Na naglim je umaru nas vasnjan Aldo Battistig. Imeu je 76 liet. Aldo je Su po pot, kar na naglim ga je parielo slavo an na mestu ostu martu.
Njega hitra an nepričakovana smart je v žalost pustila sestre Gidlo an Marijo, zeta Tita an vso žlahto.
Zadnji krat smo ga pozdravili v saboto 28. febrarja popudan par svetim Standreže v ArbeCu. kjer so ga podkopal.
^TIPANA^
Argentina Žalostna novica
Taz Argentine je parSla
Vendiamo trattore e falciatrice in ottimo stato.
Se davvero interessati telefonare allo 0432/725154
tele dni žalostna novica. Na 22. februarja je v Villa Gobernador Galvez, blizu Rosaria, umarla Maria Tomasa Frogel uduova Noacco.
Maria Tomasa je bla mama od Maria Valentina, ki je od nimar predsednik, president naših emigrantu v okolici Rosaria.
Njemu an vsi družini naj gredo kondoljance vsieh nas, pru takuo od Zveze Slovienju po svie-te.
NEDISKE DOLINE
Drievja cvedejo
Tel februar je pru Cu-dan: naši te stari so pravli, de je te narbuj marzu miesac v liete. Se vam pari, de lietos je takuo? Take temperature, ki smo jih imiel okuole pu februarja (Se do dvajst gradu!) so te prave za april, maj.
An tala posebna gorku-ota je zmotila an naravo: nie težkuo videt okuole drievja od sadja, ki že cvedejo. Seda se naši ki-met bojio, de partisne spet velik mraz. Ce rata takuo, je nagobarno de cvetje zmarzne an takuo ne bo sadja.
An an kratak prelom telih liepih sončnih dnevu smo ga imiel na parvo nediejo marca: cieu dan je deževalo an v pandiejak smo vidli na Matajurju an po vaseh, ki stoijo pod anj davje dol nizko, sni-eg-
Ragazza diplomata impartisce lezioni di tedesco e inglese sia a bambini della scuola dell’obbligo che a studenti delle superiori e universitari. Inoltre è disponibile per traduzioni nelle due lingue anche di carattere tecnico e scientifico.
Tel. 0432/727893
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 9. DO 15. MARCA SkrutDve tel. 723008 OD 7. DO 13. MARCA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, ce ricela ima napisano »urgente«.
Caro abbonato,
se non hai ancora provveduto a rinnovare l’abbonamento al Novi Matajur per l’anno 1998, ti ricordiamo che hai ancora poco tempo per farlo.
Per il rinnovo puoi rivolgerti presso il nostro ufficio oppure effettuare un pagamento tramite conto corrente postale, intestato a “Novi Matajur - Cedad/ Cividale - n. 18726331».
Se risiedi all’estero puoi utilizzare il vaglia internazionale. Ti ricordiamo che il costo è di L. 50.000 per l’Italia e L. 65.000 per l’Europa e Americhe per via normale. Per via aerea il costo è di L. 110.000 per le Americhe e Canada, L. 115.000 per l’Australia.
Miedihi v Benečiji
DREKA
doh. Lorenza Giuricin
Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00
GRMEK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje:
v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30
doh. Lorenza Giuricin Hlocje:
v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00
PODBONESEC
doh. Vito Cavallaro Podbuniesac:
v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce)
Carnivarh:
v torak od 9.00 do 11.00 Marsin:
v četartak od 15.00 do 16.00
SREDNJE
doh. Lucio Quargnolo
Sriednje:
v torak ob 10.30 v petak ob 9.00
doh. Lorenza Giuricin
Sriednje:
v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegriti Sauodnja:
v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30
SPETER
doh. Tullio Valentino Spietar:
v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10.
doh. Pietro Pellegriti Spietar:
v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00
PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar:
v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795
SVET LENART
doh. Lucio Quargnolo
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00
doh. Lorenza Giuricin
Gorenja Miersa:
v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00
Guardia medica
Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak.
Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081.
Za Manzan: tel. 750771.
Informacije za vse
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni
v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Ostetricia/Ginecologia
v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556)
Psicologo: dr. Bolzon
v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565)
Kada vozi litorina
iž Čedada v Videm:
ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22,10.(od pand do čet. an ob praznikih)
Iz Vidma v Cedad:	
ob 6.35 7.29, 8.*, 8.32,	
9.32 *, 10.32,	11.30,
12.32, 12.57 *,	13.30,
14.08 *, 14.40,	16.37,
17.30, 18.30,	19.40,
21.50 (od pand.	do čet.
an ob praznikih), 22.40	
* čez tiedan	
	
Bolnica Cedad .	.... 7081
Bolnica Videm	5521
Policija - Prva pomoč ....113	
Komisarjat Cedad...	.731142
Karabinjerji		112
Ufficio del lavoro	.731451
INPS Cedad		.700961
URES - INAC	.730153
ENEL	167-845097	
ACI Cedad		.731987
Ronke Letališče. .0481-773224	
Muzej Cedad		.700700
Cedajska knjižnica.	.732444
Dvojezična Sola		.727490
K.D. Ivan Trinko	.731386
Zveza slov. izseljencev...732231	
	
Dreka		.721021
Grmek		.725006
Srednje		.724094
Sv. Lenart		.723028
Speter		.727272
Sovodnje		.714007
Podbonesec		.726017
Tavorjana		.712028
Prapotno		.713003
Tipana		.788020
Bardo		.787032
Rezija 0433-53001/2	
Gorska skupnost...	.727281