Unšaiški ta apnTDiikl pmtoeli MTT 8. Lawn4ak Ave. Subicripi STEV.—NUMBER 75 LETO—YEAR XXV. Spianlndno pjšlvljanje Indus-(Hjt M U J« I« vilo. Ekonom napoveduj« Aa večjo brespo- Amhemt, Maaa^-(FP)—Armada braapoaelnlh bo v prihodnjem poletu naraatla najmanj aa en milijon In aituaclja j« dana* resnejše kot kdaj tokom krito. T< tm mnenja je profesor ekonomije na Amherst kolegiju Cols-ton Warne. To iajavo opira na dejstvo, ker ni prišlo do pričakovanega «pomladnega pošlvljenja industrij in na gospodarsko situacijo taka kot jo. Sirom dešele je v teku gibanje aa reduciranje isdatkpv mestnih, občinskih ln driavnt) vlad. Radi snišanja javnih del ln števila vladnih nameščanoov bo ob delo okrog en milijon ljudi, kar bo snišaio davke ia približno eno milijardo. Reflakelje te politike bodo vidno v Jeklarski in gradbeni industriji, kjer ae, bo sastonj še povečal. Kkspansijskl program v avtomobilski Industriji, katerega je napovedal Ford, Je ostal večinoma lo na paplrjp; vsaj Jeklarska Industrija ns saenamuje s višanja naročil. Finančne aituaclja je še vodno akutna, ravno tako tudi sunanja trgovina. Kampanja proti "hoarderjem" ae ja večinoma ponesrečila. Bankroti so v Januarju dosegli nov rekord v sgodovlnl dešele, kb je saprlo vrata 8498 podjetij, ka-terlh obveznosti mešajo 100 ml* 11 Jonov, PeedukelJ* manufakturnega blaga Je bile konoem januarje 88% nitja kot 1888 i surovega šelesa 68% nlftja; cinka «8% manjša; premoga In leaa 44% nlšja. Gradbenih dovoljenj je bilo v 87 dršavah oddanih la sa 86 milijonov, kar Je dve tretjini manj kot pred onim letom In po« meni, da sa bo paraliia v taj Industriji še povečala. Ka drtigi strani ao bila skladišča konoem leta bolj napolnjena s blagom kot kdaj prej tekom depresijo. Resultat tega je, da ao osne ns debelo dossgle novo nlšino. Cene farmskih produktov so 48% nlšjs kot 1096, ma-nufakturnega blaga 88% ln surovega materiala 40%, Isplačane mesde v menufak-turnih industrijah so v dsosm-bru tnašale 49% manj kot 1996, v premogovni Jeklarski, Issnl in cementni pe snaše redukcija Is-plačanih mesd sdatno več kot polovica. -fr lato tendenco pokaaujo sunanja trgovina, Lansko leto je A-merlka eksportlrela blaga v januarju sa 260 milijonov, letošnji is vos v januarju Je snešel Is 16<> milijonov, ker Je nov rekord padanja sunenje trgovina. Nov rekord je bil doeešen tudi pri padanju blagovnega prome-te na želetnlcah. Slaba situacije na Ielesnlcah je rasvldno tudi Is toge, da ao lansko leto vee ftelss-nlške družbe naročile le 70 novih vosov ss osebni promet, produkcija novih in popravljanje eta-rih lokomotiv pe je domalega prenehalo, V zadnjem decembru so lokomotlvne družbe obratovale le t%. To ao suha dejstva, kl neusmiljeno tirajo deželo v svojem toku, ksterf drli še vedno navzdol kljub gobeadavim kampanjam Bele hiše. Vaa prtsadevs-Sjs Wi.ll stroeta In Wsshingto-ne so šle do sedaj se tem, de ta-slgursjo industrijskim ln finančnim ko r porabljam sredstva sa kritje obligacij dslnlčsrjem in lastnikom bondov, Te pclltl-ks je podobns molsenju krsve, ns ds bi jo krmili. 108 eblllh v new>oršklh Industrijah v februarja Albeny, N. Y. — V Industri-jeh države New York je bilo v februarju »mrtao ponesrečenih 108 delavcev, ker Je najnižje število od Julije 198«. Spanec izumil novo letale London, 28. marca.—Juan de Cierva, španski izumitelj avtogi-ra, je itumll novo letalo, sllčno avtogiru, ki pa nima krfl. Napravil je že več poskusnU poletov, ki so uspeli. Ta izum, ki oe oedaj nahaja es letališču Hamble. Anglija. Je pni tip brezkrilnegz letela, katero razvija silovito brzino in se lahko spušča na zemljo kot pa-rašut. . • f - Kovjetl slutijo ss^rHko-Japonske vojno Moskvs. 28. msrcs. — "Kra-snaja Zvezda", glssllo rdeče sr-msde, prerokuje, ds oe t krotki dobi razvije vojna med Združ*. nimi državami In Japooako it sedanjega japon.ko-kltajskeg* konflikta. Tekmovanje ta g*> n podat vo nad Pacifičnlm oceanom porine obe aili v vojno. r PROSVETA THE ENLIGHTBfHENT Qlr4«n/> Of LASTNIM A lUiraSn MABODNB WCfOI-Ml JKOMOTS Hfmtmlmat m Untm dršmm (Imtmm Olr—■> to K***-MM M Uto. MM a* »al M*. »IM M Mirt faM! M tli CiM»» fT4* M Mto tato. M 9* WUJ M u*. IHKB OT IM* r*I>KIATXD Glasovi iz naselbin PfcOBVBTZ m tHlnm » IMW M —i*, mi 9*mm ur*, m, tesat. p*tm w ,»■»!, U na k • Um iaf — p* Hm b ......... Si m NMI» Mkte M» ti Irska opereta Japonska bsndltska ' ofenziva na KiUjzkem js nekoliko ponehala (vaaj v časopisju), fašizem v Nemčiji je dobil po črnem nosu (vssj začasno) in pravkar zaključena zima (v koledarju) ni videla nobene revolucije v Južni in Centralo! Ameriki, završalo pa je v Svobodni irski državi. Nekje mora biti kave. Na Irsko smo skoro pozabili v teh povojnih letih. Med vojno je bila Irsks precej v ospredju. Ssj smo bili tudi Jufoslovsni v ospredju (takrat je svet izvedel naša pravo ime) — kakor sploh vzi mali, potlačeni narodi, katere so imeli zavezniki osvoboditi. Bil pa je velik križ a to savcsniško svobodo. Med zavezniki je bila tudi Anglija (kakor je bila tudi carzka Rusija), katero so Irci bolj fovražili kot Nemčijo. Irci, dasi naivni in prasnovem i kot masa, so imeli dovolj vsrokov sa to sovraštvo; vsa stoletja, ko so bili Irci direktni podložniki Anglije, so angležki vladarji postopali z njimi kakor z živino. In ko je prišla velika vojna za "demokracijo in svobodo malih narodov", ao bili Irci raztrgani na dva dela. Eden del je pomagal Angliji na fronti in doma, drugi del je pa vodil civilno vojno z Anglijo za neodvisno irsko republiko. Vodja irakih republikancev, ki ao se imenovali 8(nn Fein, je bil in je še danes jEamon De Valera, rojen v Ameriki in sin španskega očeta ln Irske matere. Po zadušeni republlkanzki revoluciji v velikonočnem tednu v Dubllnu leta 101* Je bil De Valera ebsojen na smrt, toda pobegnil ja v Ameriko in tu je potem vodil med Irci silno kampanjo sa Irsko republiko. Med ameriškimi Irci je nabral čas pat milijonov dolarjev ss republiko — republike pa še danae ni. Po vojni, leta 1922, ee Je pa angleška vlada, kateri je takrat načelovsi Llojrd George, pomirila s rebelnlml Irci. Dala jim ja domini Jon, to je popolno notranjo avtonomijo. Irska je dobila Ime Svobodna irska država, a ne vaa; la Južni del. Severni del, kjer žive irski protestanti, takozvani "oranžarjl", noče imeti nobe-niu opravkov a južno Irsko, kjer žive katoli-čanl. Pravzaprav Ja vez Irski kavs v glavnem verskega snačaja, kolikor nI ekonomskega. Angleži, ki imajo svojo samostojno cerkev (an-gličansko), sovražijo katoliške Irce, dočlm ima protsstantovskl dal Irske v Angliji svojega največjega prijatelja in aaščitnlka; enako mršijo katoliški Irei angleška protestante la angllča-ne. Ta verski konfHkt traja že stoletja. Odkar je Južna Iraka svobodna v svojih notranjih rasmerah, je De Valera s svojimi republikanci prenehal s bojem s Anglijo, vodil pa je boj s zmerno Irsko vlado, ki je sklenila domlnljonsko pogodbo v Anglijo. Kljub "svobodi" nI bilo miru na Irskem — ln Irska vlada je tlranlslrala republikance s nič manj ostrlmf zakoni ln naredbam! kakor prej Anglija. Zadnji mesec Je pa prišel konec tega tlranstva. De Valerova stranka ja strmoglavila vlado pri volitvah ln s pomočjo Irskih katoliških laborltov ja vsela vlado v svoje roke. De Valera, ki ja bil pred šestnajstimi leti obsojen na smrt, Je dame predsednikitrsko vlade. In zdaj je završalo. Pogodba med Anglijo ln SvotKMlno Irsko državo določa, da mora vsak irski parlament priseči zvestobo angleškemu kralju. Dalje je v pogodbi, da mora Iraka plačevati odškodnino sa angleška velepoaestva na otoku; doslej Je plačala deset milijonov dolarjev ln še mora plačati tri milijone funtov. Kar se tiče prisege, Je prejšnja irska vlada smatra* la, da je to formalnost, ki nič ne pomeni. De Valera je pa drugega mnenja, Zanj je ta prisega ponižanje, ki pomeni, da Je Irska še vedno podložna snjrteškemu kralju, pa pravi, da mora prisega zavreči. Obenem groel, da bo o-stavil nadaljnja Izplačevanja semljlška odškodnine. V l/)ndonu pravijo, da še bodo nič popustili. Vse, kar Je v pogodbi, se mora Uvajati. Mac-Donald. ki še vedno načeluje angleški vladi — In ki je na svoja rtars leta postal "Junak dosegljivih ciljev" (kakor je bil pokojni AH stld Brland v Franciji) — Ima dovolj sitnosti s uportio Indijo, ds ne omenjamo ekonomske krize doma, zato mu De Valerov upor nič ne ugaja. Mac Donald drži veliko na formallsem — nataknil bo naae dokolenk. In ae poklonil kralju, ker je to v stari formuli — ps hoče, da Iraka lspolnjuje vee črke pogodbe. De Valera Je dosleden In to je njegova vrli ns. vprašanje pa Ja. MJ bo mogel narediti, če mu Anglija pokaže sobe Dokler ul Imel odgo-■ »^bodo 1 Na aoge Mlltraukee, Wls. — Delavci Mihvaukee! Se samo neka smo do 6. aprila, ko se vršile končne volitve v mestne u-rade. Na glasovni«J>omo Imeli zopet sedanjega sadatističnega župana Danlel W. Hoana, 20. socialističnih aidertagnov in U county eupervlzorjev. Delavci, ako hočete imeti pogfene mestne o okrajne uradnike** faodo ovšli po očetovsko an naše inte-«, volite socialistične kandidate. ker le od njih moremo de-avci pričakovati izboljšanje našega položaja. ■Dolga so 4 leta, ko mora delavstvo ječati pod peto krutega kapitalizma, ki ime že tako svo-e zmajeve glave razprežene po naši in tudi drugih državah. Te glave nas žre j o neprenehoma. Če ; im pa še damo politično moč v njihove roke, ns* pa še očitno trgajo na kose, Uko da gorje nam toliko časa, dofcler nam bodo te zmajeve glave v podobi kapitalizma vladale, živimo v strašni depresiji. Delavstvo, pri tolikem živežu, strsds. Hodi nago fn boso pri to-lki obleki, ki jo ja aamo produ-clralo, mora spati pod prostim nebom pri tolikih stanovanjih, ki jih je samo zgradilo, mora ho-itl po železniških progah in ae voziti sa delom iz dežele v deže-o — na strehah žflaanlšklh vozov, kljub totmi, da jih je samo zgradOo. Zakaj tako? Zato, ker e ukradel kapitalizem vze pro-duclrane dobrine izdelane z naivni krvavimi rokami. Potem, ko pa ima kapitalizem vae naše dobrina, katere smo ml izdelali n producirali a krvavimi žulji, toncentrlrane v svojih shrambah, poiem jih pa prodaja nam nasaj za dve tretjini višjo ceno kakor stana produkcija. Bilo j« leta 1901. Takrat sem cupil fod jabolk, ki so srastla v državi Washington. Ko odprem sad, sem našel listek pod pokrovom vrhu jabolk ta na lietku čl-am takole: "Jaa, farmar v Washlngtonu, sem prodal ta sod jabolk sa $1.50, koliko si H pla-< al sanj, ne vam. Prosim, sporo* či mi*" — Jas sam pa plačal sa omenjeni' sod jabolk 18.00, kar sam tudi sporočil farmarju. Kakšen vtis j* dobil fsrf—r, nI mi snano. TorsJ če hočemo odpraviti to alo, ki nas tladi kot mora, voli > za socialistične kandidate v vse javna urade po vseh Zjedi-njenlh državah. Joaopli Ule. izgovarjanja, je najlepše, da se vsak član veselice udeleži. Torej stari in mladi, na svidenje dne 9. aprila v Domu na Franklinu!—VaseMčnl odbor. Chfeogo, III. — V dvorci ve-ikega YMCA hotela eednevno vrše razna predavanja. Oni dan je nekdo predaval o predmetu ugrsbljenja, ki da je v givezi z butlegarskimi gangeži. Nekdo drugi je predaval o Rusi j K kate-obUkaV Hvttlil J« ru' | kajti tam ni bfazde-ja; Imajo obilo dela in jela. Razume se, da pride na vrsto če*to tudi versko vprašanje. Ruska vlada da ne podpira nobene vere in vsakdo lahko veruje kar koče. Govorniki so dobro podkovani v govoru in imajo svoja predavanja dobro zamišljena, njihovi predsodki pa ao tako jasni, da prekipevajo na dan v vseh njihovih izvajanjih. Tako e izvajala oni dan neka ameriška Italijanka, ki je pred krat-dm obiskala Jugoslavijo, svoj "govor" in skušala osramotiti Srbe in Črnogorce. Navzoči so videli, da govori iz maščevanja. Njen govor je bil maščeva-en ln šovinističen. Na takih "predavanjih" se križajo različna mnenja, kajti to je nekak "open forum" za ljudi, ki domu-ejo v tem hotelu na južni strani člkaškega downtowna, kjer pridejo skupaj različni tipi. in vorijo pravo mešanico narodov. Poročevalec. / .ji . /i-'. ..„ Conemaugh, Pa. — Društvi Frlendly City, Danica ln soc klub prirada na aprila akupno plesno veselico, katere čisti dobiček Ja namer jen v. podporo Slov. izobrasba domu na Fran tita,'T; m - Dom je bH pred par leti predelan in f tam v zvezi so sedaj ova obveznosti, katera je tra-vršlti. Radi slabih delavskih razmer, v katerih *e delavstvo te okolice nshsjs že nekaj let ln to poaabno te premogarji, Dom na prejema dofeodkov, ki bi jih Dom ao poetavHa društva naprednega mišljenja leta mi ln je sedaj laat prej imenovanih or. ganlsadj. Od ustanovitve do današnjega dna ja bil Dom vedno na razpolago rasredno zavednemu delavstvu. Je bil in je še sedaj srodišše9aoeialtsttčnega gibanja v johnsMMrnskl okolici. Marsikateri rojak, ki so ga rs mere pri morale preseliti se v drugi kraj aa kruhom se sporni njji veselih tienulkov. ki jih Je geživel v družbi trn srišev v tem "Gotovo, razmere ee spreminjajo In po rszmsaah naša Življenja. Mogoče, da življenje v Domu nI več tako bajno kot Je M-lo nekdaj, ostalo pa Je nekaj, kar Ima dober pom«»nt Dom je ostal sredtšOe. I* to edino zredi-šče zavednega delavstva ne samo za Johastasrnsko okolico, temveč za Caasbris okraj! Radltega Je doltnost delsv-stvs. ds se Doma oklepa, ga iMMipirs kot avoje lastno hišo, sčojo lastno nafra\o. katera je s nami v tesni gvesl s našim t£kdanjlm življenjem. *Veeelics v podporo Domu ae v rži dne t. aprila ob g. zvečer. Vstopnina 26c Sklep društev je. da bo moral vsok «Msn pUčsti x stopnico, neglede če se Je udeleži aH ne. ker Dom je Ust vseh članov. Ds na bo nepotrebnega Konferenca bo na 1. asaja * Cleveland, O. — Klubom, društvom in organizacijam Prosvetne matice J&Z, ki spadajo h konferenčni organizaciji št. 2, se neznanja, da se vrši prihodnje conferenčno zborovanje V nede-jo 1. maja, in sicer v Slov. nar. domu na 0t. Clair ave., Clev<*i Und, 0. Pričetek točno o*> 9. zjutraj. Ker bo to zborovanje naše konferenčne organizacije zadnje pred devetim rednim/ zbo^J rom J. S. Z„ se apelira na vse organizacije, spadajoče v naše okrožje, da zsgotovo Izvolijo e-nega ali več zastopnikov in da se gotovo udeležijo omenjenega zborovanja. Pred nami je ogromno dela; čega ne bomo mi deUvci IzVršHi, ga ne bo nihče drugi v prid nas. Nahajamo se v volilnem letu in naša moralna dolžnost je, da se Že sedaj pripravljamo za volilni boj. Ce ne, se zna zgoditi, da naši delavski kandidatje ne pride-jo na volilno listo, ker v državi Ohlo potrebujemo 35,(KK) podpisov od registriranih volUoev. (Državni tajnik stranke že razpošilja peticije za nabiranje podpisov. Kdor želi sodelovati pri nabiranju podpisov, naj se obrne name in mu bom z veseljem poslal lUtlne). Na omenjenemu zborovanju se bo volilo tudi delegata sa 9. redni zbor JSZ, ki se vrši 28.49.-80. maja v Milwaukeeju, Wis. Zato je potrebno, da trezno razpravljamo o naših delavskih in kulturnih problemih ter damo dobra navodila našemu konf renčnamu dflegstu. Na društva in organizacije, ki niso včlanjena pri Prosvetni matici, se tndi apelira, da pošljejo enega člana kot opazovalca, da se prepričajo o koristnem delu, kVga ta orga-nfeMtUa ggU* .« .. 1 * Popoldne in zvečer istega dne, to je v nedeljo 1. maja, bo pa proeUva Delavskega praznika v avditoriju Slov. nar. doma, katere se udeležijo vsi zavedeni da-lavcnCfeveUnda in okoim-Louis Zcrko, konferenčni tajnik, »t. CUir ave., CleveUng, O. Vabilo na slav je Milwaukee, Wle. — Sem večletna naročnica na dnevnik Pae-sveto, ali z dopisom se oglaŠkm prvič. Delavskih razmer ne bom opisovala, saj so rtam vsem pre-dobro znane, ker ta blažena lA ver jeva proeperiteta nas vse jsše kakor mora. Naši možje so že toliko srečni, da jim ni treba delati in garati kakor črna živina, sedaj pa pridemo tudi mi Žene nato, da tudi nam ne bo treba si toliko gUvne beliti, kaj bomo kuhale, ker ne bomo l-mele kaj. Za nas deUvce bi bilo najboljše, da bi napravili kakor jazbec po zimi, potem bi mogoče la?je izhajali. Društvo Napredna Slovenka št.; 6 JPZS slavnostno praznuje 20-letnico obstanka na 10. aprila. Uprizorile bomo igro "Prise-gam", katero bodo igrale ČUnida. Vabimo vse prijatelje in znance od tu in iz bližnjih naselbin, da nas zagotovo posetite na o-menjenl dan. V enakem slučaju smo tudi me pripravljene se odzvati. Upravičeno pričakujemo, da nas poseti celokupni glavni odbor ln s tem nam pokaže svojo naklonjenost ob priliki dvajsetletnice obstanka našega društva. Naše ČUnice so se zavezale, da bodo kar največ mogoče postregle vsem poset-nikom naše veselice in hočejo pokazati, da so v resnici napredne Slovenke. Vabimo tudi vsa podporna in izobraževalna društva. Pruštvo "Napredna Slovenka" AjL6 SNPJ je največje žen. društvo v Milwaukee ln njega članice so se vedno zavedala imena '^Napredna Slovenka" in so se radevolje odzvale, sodelovati in ► tudi pripMvijane v bodoče, ■ičakujemo, da nas posetite vsi mi Jugoslovanske podporne zveze "Sloga" dne 10. aprila v S. 3. Turn dvorani.—Josephine Tramte, za pripravljalni odbor. Vaaelica jugoslovanske cije Duluth, Mlnn. — Jugoslovanska federacija za Duluth bo imele svojo drugo veselico v soboto dne 9. aprila v International Institute dvorani v Gary na Com-monwealth ln Gary streets. Občinstvo se uljudno vabi, da to veselico poseti, kajti dobiček bo porabljen za koristi vseh Jugoslovanov. Ta organisacija se je ustanovila iz potrebe sa dobrobit nas vseh ln zato je dolžnost nas vseh, da jo podpiramo po naših najboljših močeh, da bo potem toliko ložje izvajala svoj program in delo v korist nas vseh. Vstopnice Uhko dobite pri odboru, katere stanejo1 samo 26c sa osebo. Jugoslovani Imamo še dosti dela tukaj v Mlnnasotl, da bomo prišli do priznanja ln svo- jih pravic, zato je pričakovati, da bomo skusili val priskočiti na pmooč in stfrili našo dolžnost napram samim aebi/ Slovenci moramo pokazati ostalim Jugoslovanom da smo pripravljeni dslovsti za pravice, katerih do sedaj nismo bili deležni v polni meri. Jugoslovanska federacija al je nadela nalogo, da nam pribori, kar nam po vseh pravicah fii; v koliko bomo uspeli je pa leteče na nas vseh. Ce bomo vsi delovali na to, bomo uepeii, če bomo pustili samo nekaterim članom vse delo, bedo pa gotovo opevali in naša organisacija bo zaspala kot so druge pred njo. Nič se vam 0* treba bati da je to kaka rfoeUHstična ali komunistična ali pa "Kobijeva" organizacija; to je organizacija nas vseh za pravice nas vseh kot čknov človeške družbe gledajoč za naše pravice v mejah zakonov dežele. Zato upamo, da se veselice polnoštevilno udeležimo na omenjeni večer in pokažemo, da smo za delo, ki je početo za naše prisnanje- Torej na svidenje 9. aprila zvečer na omenje-prostoru.—Q. TOREK, 29. MAHca. Detrottake žrtve Detroit, Mieh. — Prosveta je že parkrat poročala o žrtvah, ki so padle pred Fordovo tovarno ko je policija napadla pohod brezposelnih. Pogreb žtirih žrtev je bil nekaj veličastnega; tri žrtve so ležali na mrtvaškem o-dru v Radničkem domu na 1<343 B. Ferry ave. Preko 26 tUoč ljudi Km Je is kazalo zadnjo čast s tam, da so prišli v dom, medtem ko je bilo na tisoče delavcev v pogrebnem sprevodu padlih žrtev. Slovo od padlih ao vseli razni govorniki, ki so v jasnih govorih orisali pomen tega krutega dejanja, ki se je odigralo pred Fordovo tovarno blizu De-troita. Slava nažim padlim borcem !—Poročevalec. ; Pred votttvami MUw*ukee, Wls.—V tukajšnji zvezni palači je deUVka, zaposlena pri čiščenju, porodila med delom, sredi .noči. Do zadnjega trenutka je junaška žena, ena ifr med onih junakinj, katerim ne poeta v j la jo spomenikov, vztrajala pri težkem delu, dokler nI o-magala in se zgrudUa. ' Doma brezposeln mož, krdeiio otrok—vsi so Živeli od njenega skromnega zafhižka. Tako je prišel na svet novi državljan te velike demokracije . . . Kapitalistični časopisi so tem poročali s par suhoparnimi vrstami. Ko pa so poročali o ruskih Ženskah, katere so zaposlene pri težkih gradbenih delih, so kolone tifl rabili cele kolone in se zgražali, toda poročali niso, da je v tej brezverski dežeh ženskam prepovedano delati dva meseca pred porodom ln dva po porodu, da so vas ta čas deležne vse svojo pol ne plače, brezplačne zdravniške oskrbe, vešče postrežnlce in bolniške oskrbe. Dvojno smolo so imeli "nestrankarski" kamtidsftl zadnji teden, kar dve smoli nsenkrat. Prva smola je prišla, ko je žu pan Hoan razkrinkal njih prote-ž i ran je pri dobivanju mestnega dela. Več teh gospodov alderma nov ja namreč poskrbelo, da so dale dobili samo njih osebni pri jstatji ali tal$ ki so bili priporočani kot "dobri" od njih znancev aH sorodnikov. Vsak brezposeln delavec namreč Uhko regi strira svoje ime v mestni hižl ln kadar pride vrata nanj, dobi dalo sa deset dni, sa kar se mu pla la 48 doUrjev. Zupanova določba je blU: da ae mora deliti delo nepristransko, upoštevajoč one, ki se najbolj potrebni, to je družinske očete. Vsak tak deUvec Je dobil zadevno karto, in ko je Ifrišla nanj vrsta, ga je policist dbttenega okrožja obvestil, naj pride na delo. Gotovi aldermanl pa so to določbo enostavno kršili in pošiljali svoje snance in prijatelje s posebnimi ksrtami do delovodij. Ko aa Je pred par dnevi rabilo stotine P"*< bnih deUvcev sa odstranitev snega, je prišla zadeva na dan in z njo emoU sa ts gospode Ndkaterim aldermanom. kateri uAlvajo posebno prijateljstvo v "višjih" krnich. pa je zagodel naš socialistični dnevnik Mttwau-kee Leeder. Ta nebodigstrebe je priobčil posnetek podobnega pisma,-katerega Je poelaU organizacijo mihraoških openšsparjev votlleem v nekih arardih s pri-paročilom. da delu jejo sa tega In tega sidennana pri volitvah (Dalja as Z. strsaL) Nestanovitnost na zemlji Geološki razvoj našega planeta ie davno zaključen. Neprestano ao na delu sile ki 8I minjajo obraz zemeljeke površine. Solnte po dnevi na skale, nekoliko ur pozneje se h dijo v nočnem mrazu - to trajno spremi«i!" nje temperature jih pretresa v na.^lahit strukturi. Nekoliko gramov dlnamita bi oDr. vilo to hitreje — a narava uničuje svoj, tul istotako gotovo. ure Rastlinske korenine grebejo po .skalah dei niča jih izpira in izjeda, peščena zrnu m * vetru brusijo, led jim veča razpoke - «to il vw»jkov deltfje uničevalno na "večni" kam« Prepereli in uničeni material pa neprest^ odnašajo. Rekam pripada tu glavna vloga h. računali so, da odnaša vodovje Mississippjj. vsak dan ogromno maso semeljskega materij* la, da bi bilo sa isto delo potnsbnih okrog aoo vlakov po 50 vagonov in vsak vagon bi naj bil natovorjen z 20 tonami! In tako delujcj,, vsa teko< a vodovja tega sveta. Človek bi mislil, da se mora podoba zemlje že radi tega v najbližjem čaau vidno sprem« niti. A ni tako. Izračunali so tudi, da bo Ro-dan s svojimi naplavinami napolnil ženevsko jezero v 48,000 letih, kitajske reke pa bodo zasule vse Rumeno morje v 100,000 Jot i h. Ven. dar se da ta prooes opazovati zelo' dobro ob ustjih rek že v kratki dobi človeškega življenji Ustje Pada se pomika vsako leto za 70 m proti morji/. AdrU, mesto, ki je dalo Jadranskemu morju ime ln ki je bilo v Kristusovem času nje-govo pristanišče, leži danes 35 km daleč od brega. Tako se širi po eni strani površina kopne zemlje. Na drugih mestih pa se manjša. V za. padni Angliji odnaša bibavica do 10Q ton težke grariitne klade. Na severni francoski obali izgine vsako leto v morje 10 m visok in poldrug meter JUrok pas kopne zemlje. Tudi v zemeljski notranjosti delujejo sile, ki spreminjajo obličje zemlje. Vsako uro razsaja nekje na zemlji potres, približno trideset na leto jih je med njimi katastrofalnih. Delujočih ognjenikov poznamo na zemlji še 400 do 500. Marsikatero sprtemembo zemeljsks povriine povzroči tudi človek. Opozoriti je tu zlasti na spremembe, ki izvirajo od dela v njegovih rudnikih, dalje na dolinske pregrade, ki spreminjajo prijazne rečne doline v jezera, in na nasipe, s katerimi dviga cele nove pokrajine ix morja.' Vprašanje spolov . i, .i i Publicist Otfrled Eberz razvija zanimive misli o vprašanju spolov. Problem dveh spolov so šmatrali najgloblji misleci vedno za pojav raacepljenja celega Človeka v dve, sami zase nepopolni polovici in tudi po Kantovem nazira-nju tvorita šele mož ln žena akupaj pravega človeka. Namestu anarhije spolov postavlja Eberz spoznanje skupnosti. Nagon samoohra-ne in sebičnost posameznika ugovarjata temelj, nemu tekonu življenja, nagonu celotne človeška dvospolnosti, nagonu ljubezni. Ce se proti naravni svrhi ljubezni eden izmed spolov oprosti drugega, tedaj bo spol skušal prevladati drugi spol, namesto da bi ga ljubil. Prevladovanje moškega spola Je odvisno od treh pogojev; od obstoja patriarhalne aristokracije, najvišje moške verske hierarhije in od moške du-hovnosti. Po Eberzu živimo danes v stadiju propadanja moških predpravlc. T® po noči in zjutraj Eksperimentalno je dokazano, da je zdravih ljudi povsem drugačno nego nervoznih ljudi. Zdra* človek gre ob 9. v posteljo in takoj zaspi. 2e po eni uri je dosegel najgloblji nec, potem spi nekaj časa manj globoko, okoli polnoči doseže drugI maksimum spanja in do 6. zjutraj spi čim dalje bolj rahlo. Ob 10. dopoldne je takšen človek že v polni ponesti v«* svojih sil, ki potem do večera enakomerno popuščajo. Drugače je to pri nervoznih ljudeh Ti ležejo ob 11. ali 12. zvečer in še dolgo i» morejo zaspati. Sele po treh urah do«tW® prvi maksimum spanja, ki potem le polagoma popušča. Kratko preden se zbude, se jim »ps-nje znova poglobi. Krivulja bdenja se jim ns» zelo počasi dvig* in doseže šele v popoldan«*« urah svoj maksimum. V trenutku nsjveejf budnosti lahko najmočneje Izkoristimo s«* duševne ln fizične žile. To pomeni, da bi morata prva kategorija ljudi najvažnejše opravljati zjutraj, druga pa popoldne in rvecer. Kaj je aolnce? naie Po naziranju modernih astrofizikov J< solnce plinasto telo ln sicer sestoji iz ndwj zelo kompliciranega plina, čegsr £ oeem in dvajsetkrat večja od gostot« vode. plin, ki je dvakrat težji od živegs erebrs. i v jedru solnca po sedanjih računih temperst«* 28 milijonov stopinj. Zaradi izžarevanja^ zmanjšuje gmota solnca vsako sekundo mi ^ lično štiri ln četrt milijona ton. kar je p primeri s njega celotno maso tako maio, » zadostovala zaloga sotnče energije lijonov let. (NadsUevsajs s ----- ^ vornosti, je lahko rogovIlU, kolikor je M«. ^ sdaj i ms odgovornost do volllcev ln kajti Irska je še vednp del brij£ga Anglija, kakršna Je. ne bo nikdsr dsU republike. De Valera nI neumen, ds ne vedel. Ali si jo Irci morejo vzeti v kakršne so? V tem Je zadevs ^ na. ^^ „ L J Ift J«. . . .it >:* ..... .A - i-jM TOREK. 29. MAKCA. fflOBTBTk Vesti iz Jugoslavije Clsrifaa por*£ila is Jugoslavije.) i>ked ihjhodom brezposelnih Odpuščene jeaenmao delavetvo namerava pohod v Radovljico pred okrajnega poglavarja Ljubljana, 2. marca 1982. odpoved jeseniškemu delavstvu je razburila delavstvo tako zelo, da se ne bi bilo čuditi nika-kim korakom, ki bi jih delavstvo podvzelo, da si zasigura eksistenco. Tovarne Kranjske industrijske družbe so svoj sklep javile delavstvu z letaki, ki so jih prilepili na stene ob vhodih v tovarne. Delavstvo je razburjeno potrgalo te letake ter se dejansko lolilo tudi dveh višjih uradnikov: nekega Nemca in nekega nadzornika. Oba je delavstvo odneslo iz tovarne na cesto, Češ, Nemci imajo pri nas kruh, za Slovctace ga nfmajo. Generalni ravnatelj je nato izdal sklep, da zapre takoj tovarne, če se delavstvo s tema dvema človekoma ne sprijazni. Obenem je velel pogasiti dve peči. Delavstvo pa je zagrozilo, da preneha takoj z vsem delom,/ če pogašenih dveh peči ne zakurijo. Ravnateljstvo je moralo odnehati. ' Sicer pa se delavstvo kljub u-pravičenemu hudemu razburjanju zanaša na organizacijo in njeno vodstvo. Delavstvo namerava v četrtek 10. t. m. prirediti pohod vsega delavstva proti Radovljici, kjer bodo pred okrajnim glavarstvom izkričali svoje zahteve in pokazali svojo moč in organiziranost. Z ukrepom vodstva tovarn je vrženih na cesto 2150 delavcev in krog 100 pisarniških moči, s sezonskimi delavci vred pa krog 8000. Ce prištejemo še družinske člane, vidimo, da je z ukrepom tovarne prizadetih krog 10,000 o-»eb. Deset tisoč eksistenc je o-groženih! v*. * »»• • " -»»■ Odkrit slovenski poslanec V sedanjih skupščini v Beogradu sedi kot posUnec tudi posestnik Urck, tam nekje od Brežic doma. Bil je svoj čas kme-tijec-pucljevec ln demokrat, bil pa je tudi že proglašen za sla-boumnega. Toda ta Urek sedi v skupščini. In te dni je celo govoril. Njegov govor je ttll sicer sila preprost, kar preveč preprost, ker je naravnost povedal, da bi i il rad bolj papeški od papeža samega. Govoril je proti tistim županom in občinskim odbornikom, ki so bili is vol jeni pred leti na klerikalni listi in so še zdaj na svojih meltih. Obtoževal je prav vlado, češ, tri mesece je že »d volitev, a je vse ostalo pri starem. Vsi ljudje, ki jih je postavil dr. Korošec, so Še na svojem mestu. In potem prizna svojo denuiicijantsko-nizko du-s»: "Četudi so ti ljudje mogoče najbolj sposobni, vendar mislim, da se mora to popraviti in drugi.', ki so bili od njih preganjani, postaviti na njihova mests. Mi že tri mesece trudimo, ds to i « pravimo, hodimo naprlstojns '»< sta in razlagamo, kakšen je Položaj pri nas v Sloveniji . . . •N'aj ne torej z nsmi računa in " 'j gospodje uvažujejo ono, kar "a rod potrebuje in kar narod zahteva," I'a ni sam Urek tak. On je le M i ko neroden, da javno pove t", kar drugi njegovi ekupščin m poslanci mislijo na tihem. ' »i očali smo Že pred mesecem, očetovi smrti Je Anton tiskar prevzel gospodarstvo, r *t«*ri pa j« moral odstopiti ' "»ovanje v hiši poleg domači ter plačevati prevžitek. Mati 10 »m »ta se nekaj čaaa dobrp raiutnela, ko pa ae je sin M 1 »e Je rszmerje i krjo la se je nazadnje začel braniti plačevati Nprevžitek, tako da ga je letos mati morala tožiti. Dne 1 marca je bila na sodišču v Konjicah razprava, na kateri je bil sin seveda obsojen na redno plačevanje in dajanje prevžitka. Sin se je vrnil domov ves divji. Mati je slutila, da bo sin divjal ter je odšla v svojo sobo ter imela pri sebi 10-letno hčerko. Sin Anton pa je vzel v hiši kuhinjski nož ter stopil v hišico, kjer je stanovala mati. Matj se je sina prestrašila, a mu stopila nasproti in sta se nekaj časa rvala, nakar je sin mater trikrat sunil z nožem v srce, da ae je zgrudila na tla in umrla. Sin je odšel ven ter si pred hišo v samomorilnem namenu porinil nož v prsi. Na kričanje 10-letnc morilčeve sestre so prihiteli sosedje, ki so našli mater mrtvo. Poklicani zdravnik je ugotovil materino smrt, sin pa ima smrtno nevarne poškodbe in jim bo najbrž podlegel. Na Jesenicah žandarjl Delavstvo na Jesenicah je vrženo na cesto. Ženske jokajo, moški bentijo. Dva višja uradnika so delavci že vrgli iz tovarne na cesto. Vse strokovne organizacije pripravljajo shode. Nameravani pohod v Radovljico so odložili za teden dni, da se čim bolj pripravijo zanj. V načrtu imajo, da korakajo najprej ženske, potem delavci in nazadnje bodo na vozovih otroci. Ali bo do pohoda prišlo, še ni gotovo. Jeseniški župan je izdal proglas na javnost, kjer prosi za podporo. ; Kot prva se je oglssila država n poslala na Jesenice večje število orožnikov ln detektivov .. . Napad Japonske n% Mandžurijo in Kitajsko je vsor moderne imperialistične vojne. Tu ne gre za duha, kri, raso ali druge take idealne vojne vzroke, gre za železnice, rudnike, banke, mand-žuraki fižol, torej za prave otipljive stvari. "Dokler se je akcija japonske vojske omejevala le na Mandžurijo, ni bilo dvoma, da so gospodarski razlogi gonilna sila japonskega pohoda. Toda kaj naj pomeni bombardiranje San-ghaja, kakšen namen ima metanje bomb na ženske in otroke v Sapaju, kakšno zvezo z Mandžurijo ima obstreljevanje Nankin-ga? Ali hoče morda Japonska danes več, hego je hotela pred nekaj meseci? Bombardiranje Sanghaja , so Japonci ofidielno opravičevali s tem, da morajo napraviti konec kitajskemu bojkotiranju japonskega blaga. V ultimatu, ki so ga izročili kitajskemu županu, je prva zahteva: prepoved vseh protijsponskih bojkotnih organizacij. Brez dvotAa čuti japonska trgovin* kitajski bojkot. Samo v Sanghaju in Hongkon-gu je japonska trgovina Izgubila lani okrotf 11 milijonov funtov šterllngov. Morda so izgube še večje. Kitajci so izvedli bojkot jsponskegs blsgs tako, da so gs nehali kupovati, da so že naročeno blago vračali, naročila stor-nlrall ln da ao kitajske banke dvignile svoje naložbe Iz Japonskih. In to ne samo v Kitajski. V vseh deželah okrog Tihega O-ceana se uveljavlja kitajske trgovina. V nizozemski Indiji je skoraj vsa drobna trgovina v rokah Kitajcev in tudi znaten del veletrgovine. Tudi tam izvajajo bojkot po vseh prsvllib. Jspon-ska mora rift uvažati. 2e nekaj tednov pa nI dobila Japonska nobenega ritU več iz Slama. Posestniki riževih mlinov In pero-plovnih družb, ki prevažajo riš, so — Kitajci! Kar velja sa Siam, velja tudi Ha fllngapore, za fran-cosko Indijo In vse malajske države. Bojkot Je teko učinkovit, da sega tudi v Ameriko. Japon alta trgovina * Mehiko Je t krizi. V Kaliforniji so propadle največje Japonske banke, ker ao Kitajci uprizorili organiziran run na nje. KKaJri * inozemstvu ne-čelujejo bč j kotnemu gibanju. Jasno je. da pod takimi oko-I iščem 1 Japonsko bombardiranje kltsjskih pristanišč ne bo u-ničllo bojkota Prav nasprotno, lot se bo še poostril. Vsi to-sveta ne morejo prisiliti ki- tajskega kupca, da kupuje japonsko blago. In japonske letalske bombe gotovo niso prava reklama za japonske vžigalice in naramnice. Ce je torej ofkielni izgovor napačen, katere ao potem glavne gonilne sile za japonske vojaške operacije v kitajskih pristaniščih? Dogodke na dalj njem vzhodu razumemo le deloma, če vidimo samo gospodarske interese Japonske. Gotovo: zasedba Mandžurije je v interesu japonske industrije, jsponskegs kapitala. Toda način, ki se uporablja za dosego namena, moremo razumeti le, če vemo, kako močan je japonski militarizem. Japonska je v vseh leksikonih zapisana kot ustavna monarhija. Vae je tako kot v Evropi, I-majo parlament, volitve, poslance. V resnici je vse to fasada, za katero se skriva nekaj popolnoma drugega. Na Japonakem vlada nekaj plemenitaških rodbin. Ze sama današnja japonska vlada kaže,, da imajo te plemenita-ške rodbine vso moč v svojih rokah. Ministzpki predsednik Jun-kaj ima sinove, ki so t- državni podtajniki; ima tudi hčerko, ki je žena zunanjega ministra Jo-šisave. Njegov Mžpji sorodnik Suzuki je minister.pravde. Njegov tast Hatajoma je minister pr os vete. Vsa vlada je med seboj družinsko in sorodniško zvezana. Vladajoče politične stranke so organizacije te ilahte. Od 1. 1922 dšlje vladajo "meščanske" stranke, ki le deloma zaslužijo ime "meščanske". Nekaj plemenitaških rodbin je znalo najti pot do industrije. Zar muraji so ae hitro znali izpreme-nlti v moderne kapitaliste. O-stala pa je tradicija vezi velike azijatske družine. Rod živi dalje, samo da njegov poglavar ne noši več meča, temveč telefonira bankirjem v Londonu in New Yorku. Vojaško plemstvo je polagoma izpodrinilo pomeščanje-no plemstvo. Najbolj pod vlado minsajto-stranke, ki ji je nsče-loval Hgmagučl. Do londonske pomorske rszorožitvene konference. "Poraz" Japonske v Londonu je bil hud. Hamaguči je "izdaJ domovino". Pristal je namreč na omejitev v pomorskem oboroževanju. Generali so proti njemu razvneli najhujši šovinistični vihar. PatrijotlČne nagone so ras-bičali do besnosti. Takoj Je prišel v vlado, general Minami, tipičen "močan mož starega fo? va". Od pomladi 1080 dalje je japonski generalni štsb pripra-vljsl spopad s Kitajsko. Izzival je konflikte, vlada je dajala pomirjevalne izjave. Generalni štab je pa hotel vojao, Nr rejfc pero, meč naj govori! M Konflikt v Mandžuriji se ie začel "radi umora,? Nakamure", Izbruhnil Je seveda iz popolnoma drugih ratlogov, ta umor je bil le zaželjen povod za vojaško 4-kupacijo Mandžurije. Nlkamu ra Je bil špijon, ki ie kot retfen učitelj vohunil po Mandžuriji za Japonce. Zunanji japonski minister je sprctfej vest o njegetf smrti na znanje. Končano. Psu-gače genferalni štab. Zahteval rje da se nsrodu objavi, da je padel japonski junak. In narodu je treba reči, da so Kitajci ubili japonskega »častnika, ker za učitelja se ne mora toliko ogreti. In veja-ški letalci so metali na mesta letake. ki se pozivali narod, da «c maščuje nad kitajskimi morilci. In začela se je vojns brez vej-ne napovedi. In to na vseh stre-neb. Kjer ni bilo sovražnika, so gsnaprav*C^ posorišče, tem bolje za vojno stranko. Mandžurija sama je oremajhna. Udarimo torej na Sanghaj I Na Nanking! Japonski militarizem je alt mirovnih in razorožitvenih konferenc. Mir? Evo odgovora: Bombe na Sanghaj 1 Nova vlada je ujetnica vojne atranke, ki ae ravna po paroli: Cim večje je bojno posorišče na Kitajskem, tem večje je moč vojne strsnke na Japonakem. >< Kaj pa iveza narodov v ženevi? Kaj briga japonske generale Ženevp I Poanajo le eno pro-tisHo: nasprotno vojno moč. Zar to postaja stvar ob Tihem oceanu vedno resnejša. "Svoboda", RAZNE VESTI Zamorci preeedajo a slona na lit,i,, oela Nevv York. — Republikanska atranka je dolga desetletja imela monopol na ameriške zamorce, ki so jo smatrali za* "osvoboditelj ico" iz telesne sužnosti. Slamnato glasovanje zamorskega tednika "Opportunity" pa pokazuje, da so črnci pričeli zapuščati republikansko stranko v večjem številu. Prvi resultati tega glasovanja pokazujejo sledefce razmerje političnega pripadanja zamorcev: Demokratov je 1844, republikancev 1168, socialistov ^..komunistov 82 ln Štirje pripadajo drugim strankam. Glasovi iz naselbin (Nadaljavanjs s 2. atrant.) "Milwaukee Employers Coun-cilM je organizacija velekaplta* listov tega mesta, ki ima nalogo, da se bori proti delavskim or-ganisacijam, posebno pa. da or-gaiiietra sa lOSa stavke; tK>boi-niške čete, dobiva v mesto atav-kokaze in financira vae boje proti stavkujočim delavcem. Ta skebska organizacija je torej direktno delovala za izvolitev gotovih aldermanov, da tako prepreči zmago sociallatov. , Poslana pisma niso bila za javnost, bila ao toroj zaupna, toda neki l^eaderjev poročevalec je enega Utaknll in zadevo obelodanil. Dotični aldermani ao seveda kričali na pomoč in se svljali v hudih krčih, ker stvar jim u strašansko škodovalo, namesto, da bi jim pomagala. Delavstvo pa je le aprevidelo kje imu tvoje prijatelje. Voditelji demonstracij obsojeni Chfcago. — Tri ženake in dva na jat moških, ki so vodili ali pa sodelovali pri demonstracijah pred uradom mestne dobro-tvorne organizacije v Humboldt parku, so bili obsojeni od pet do deset dni zapora. Obtofteni so bili nespodobnega obnašanja in kaljenja javnega miru. Obsodbo je iqr$kel ipdnik Thomas Green. Ta sodnik je tudi zagrozil odvetniku Albert Goldmanu, da ga bo poalal v upor, ker Je augeati-ral, naj Mllciji prepove pretepanje l^e^poselnih delavcev. Green JeMszval velik vihar, .ko je lansko, Jato poslsl mehiškega konzula v ChlcagU v Ječo, ker Je slednji p,rqtestirsl proti načinu sodnikovega postopanja napram mehiški rq.fM)ikom so ruski polje-deljskl delsvei videti ladovoljnl, ker ne kižsjo nobenega navdušenja za izselitev vdndustrljska mesta, kjer delavgfv- primanjkuje. "Na dnu" v Penni (enoneburg, Pa—"Na dnu." drama v štirih dejanjih, katere avtor Je alavnl ruski pisatelj Gorkij, bo uprisorjena dne 17. s prila po delavskem odru iz Cle-velanda v zapadnl Penni In sicer v Cenonaburgu, Pa. To je ena največjih iger, kar amo Jih imeli na canonaburškem odru. V nji nastopa dvajset ossb. tr ' Prijatelji dramatike v *apad-ni Penni, ne zamudite redfce prilike! Napolnite dvorano dne 17. aprila do zadnjega kotlčkg. Zapomnimo si, ds dramatika Je u-| metnos« in s tega vidika bi jo morati ml tudi gledati in podpirati na vseh koncih in krajih. Dramatika Je eden prvih |><>go Jev za Izobrazbo naroda kulturnem kot prosvetnem polju. Drama "Na dnu" Je pretresi j i-va, pokazuje nam pretresljiv ložaj ruskegs delavea v ko jr vladala na Ruskem kruta btir toazlja ter Je ratlrsla ubogo db lavstvo, ki se je borilo za boljii košček kruha. Slovenfccm po zapadnl Penni kličem in jih prav prijazno vabim: Ne zamudite te pretresljive dramf, ki prikazuje duševni boj teptanega delavstva is socialnega življenja. Dne 2/aprila bo tukajšnje društvo št. m J8KJ priredilo plesno veselico v prostorih John Pod-boja. na katero vabi vse rojake in rojakinje is bližnje ln daljne okolice. Za prijetno sabavo in postrežbo bo dobro preskrbljeno. John Kokllch. Se ne laplača Cleveland. Ohb.—Kriza je, to moramo priznati. Kar je delavskega ljudstva, jo gotovo vaak občuti, eni več, drugLmanj, toda občuti jo vsaky*Tčeprav Je še kateri, med nami toliko srečen, da ima delo. Saj nima drugega kotilo. Gospodje delodajalci znajo poskrbeti, da ubogi delavec garu le za njih proflt. Kaj jim drugo. No pa vendar sedeli, doma za pečjo ae ne izplača, j Tako ae pqgovarjall člani pevskegs zbora ^Delavec," odsek soc. Upba št. 28 JSZ, ln prišli do zajčka, da od samih misli ns aiato* razmere se ne ds oksistlraMifin tako smo pričeli ugibati, kavo bi ae dalo napraviti, da bl.se nekoliko rasvesellll ln tsko pozabili ns to nesašelje-no kriso.Jtei tem se oglasi nekdo ln pravi: ?J8aJ to se ne iaplsča.M Pa ss ogl**( drugi in pravi: "»s-veda se n* isplača, mlalltl ved no na to psokjeto krlso— laplsča pa ae in Jas predlagam, da naše društvo ppirodi avoj prvi kon oert In fe is mogoče tudi kakšno Igro." Predlog sprejet brce ugovori. tmi h i l In takd.se Je naše društvo od ločilo, da prlrtdl svoj prvi veli ki koncert dne 8. aprila, začetek ob 8, popoldne v SD dvorani na e. 100 10'»Prince ave. Pri tem koncertu sodeluje tudi najboljši slovenski pevski zbor "Zarja," odsek seo. klubs št, *7 JSZ, So-deluje tudi Češki soc. sbor "Vo-Jan." Po koncertu bo pa uprizorjene igra "Rudarji," katero u prizori dramski odsek soc, klu ba št. 28 JSZ. iPp tej Igri ps »e pripravite aa smeh, k*r "KrsnJ-ski Janez v New Vorku" je poln smeha i« Uko ga bo obilo tudi za udelešence. Po končanem programu prosta zsbava in ples. Upoštevajoč * slabe delavske razmere, je članstvo določilo vstopnino Ie Me. Otroci pod 10, letom v spremstvu staršev so vstopnlns prosti, od 10. do li leta plačajo ttc, Za ples'bo skrbel naš domač orlmet«. 9* okrepčlla bo pa skrbel najboljše za to postavljeni odborL. ls čitalnice — Slov. narod-vae prijatelje mu preostaja časa, je edino knjiga, ki nas nekoliko rasvodri. Saj knjiga, pisana v materinem jeziku, je kakor posdrav iz domovine, kakor klic ljube matere I Pomni tudi, da od vsake preči-tane knjige imaš gotovo kaj koristi. Dolžnost vsakega pa je, da pazi na izposojene knjige in da h vrne vsaj po dveh tednih. Kdor drži knjige dalje, plača za vsako knjigo odškodnino. Slov. nar. čitalnica vabi nada-o vse prijstelje, Slovence, ds »ristopijo kot člsni s mesečni no ;& centov. Čitalnica nudi avojim anom dnevno vae alovenake časopise. ki Uhajajo v USA. kakor tudi mesečnik "Žena in Dom" is starega kraja. Slov. nar. čitalnica aporoča tudi. da kdor nI vrnH ključa od čl-talnlške aobe. da ae ključi več ne sprejemajo, ker si je čitalnica nabavila novo ključavnico in nove ključe, tako da so sedaj sts-ri ključi sploh nerabni. Aktivni člani slov. nar, čitalnice dobe nove ključe v zameno prejšnjih na redni mesečni aejl, ki bo v soboto 0, aprila ob pol 8. zvečer. Po ji bo v čltalnllkl sobi domača članska zabava ter nekoliko kuska ln pijače. Iskreno ste jeni vsi čltslničsrji! Ns nje! < Mary Oiarec, knjižničarka. Wauke)ft*n. III. — I čltalnfca vabi va< i ne ln nrtMane, da MM člane ln ittfelane, da se poslušu jejo knjljf, ki Jih Jim nudi bres-plsčno vsak torek večer od 7, do 9. Cltelnlfca ima bogato zalogo knjigi Zdstopani so domalegs vsi slov,;jiMaatelJl, romanoplacl novelisti in pesniki. Utos si Je čitalnica''Vmbavila lepo iblrko M/« novih znanatveno-kultur h knJTl nlh ln W0oalovnlh, katere bodo zanimale frotov o vsakega ia\ed-nega Mmmmm V teh težkih časih, ko tarejo delavca dhevoe skrbifki vsake- o IK ivide- Mala sprememba Detroit, Mleh,—Ker je bila v mojem sadnjem dopisu potnots, da se vrši veselica Šenskega odseka SDD, bi ae moralo glaaitl. da priredi ženakl odaek SND na 28. aprila, a ae drugI dan vrši koncert skupne federacije, smo Jtenske dan preložile, da fe vršila 6. aprila, to Je en teden prej. ter Je prestopno leto, bo tudi "prestopnegs leta ples," ds bodo šensks moške vprašale za pAes; ako se odpove, Je pod kaznijo 10 centov, 2enake in dekleta, kat< re hočete, prinesite "boskete" s seboj in za 2 osebi lunčs notri ln svoje Ime. Godba bo "Homets Trlo,** na Si* Mile oesti. V soboto 2. aprila bo veselles aU večerlnka pevskega društva "Svobode." Ker Je sadnje čase veliko mladine pristopilo k "Svobodi," se še veliko obeta. Ste prošenl mladi ln starejši, pristopite k Svobodi. Večerlnka se vrši na Viktor ave. Oodba v zgornji dvorani—Hometzev orkester— lo v spodnji pa Nogra-Šek s harmoniko. Anna Travnik, članica št. 121. '"•jpnnaks muha" Harberton, O—Ker so delavske rasmere pod ničlo In mnogo družin prisadetlh radi brespoael-nosti. Je dram, društvo "Slove-nije" a Menilo, da uprisor! dne 2. aprila ob 7, »večer v dvorani Domovine na 14. cesti šaljivo tri-dejanko španska muha." Od cisttiia preostanka od vstopnic Im društvo nakupilo živeža sa slovenske brezposelne družine v naselbini, neozlrajc se na miš«, Jenja, Vsebina Igrei Bogat tovarnar s Ljubljane Je imel razmerje v mladosti s plesalko aenorlto Ro-sito sU "špansko muho." Posledica Uge razmerja je bil sinček. Tods med tsm se Je zabavala tudi z drugimi, Kar tri si Je is-tirala In vsakemu posebej zatrjevala, da je oče njenega otro-ka In končno Mrisllila vse tri, da so plačevali skozi 24 let za njenega otroka. Vel trije ao plače-vali, samo da nI prišla skrivnost Is mlsdih let na dsn. Ns neki seji se je tovsrnarje-va žena spoznala s špansko muho, ne vedoč, da Je bila nekdaj ljubica njenega možaki n končno skleneti, da sin španska muha poroči -tifMniarjevo hčer.—Ko pride fant k tovarnarju prosit za roko njegove hčerke—se Je tam ob Istem času nahajal G., odvetnik, ki Je tudi ljubi! tovar-narjevo hčerko. Med pogovorom fant potoži odvetniku, da ne ve kako se pride do mlade goapodlč. en In ne ve kako se Jo ljubi. Odvetnik f» UkoJ razume in ga U-koj nauči, kako ae ljubi mlade goeiNKilčne — In sedaj — Kakšen bo konec igre. boste videli potem, ako poaetlte prireditev. Ker gre to sa tako blago idejo, za pomoč brezposelnim, se prosi občinstvo Iz Rarbertona in okoller. da pride omenjeni,veter na prireditev. Vatopnlna za odrasle |e samo Me. Po Igri bo Igra Tomšičev orkeater. Pridite, ne bo vam žal, nasmejali se boste od srca. I« A« Si oa n Is Liniment JuhU Ivan IZGUBLJENCEV DOLINI V "Tako čudno govorU, Muatafs," je uprl svoje i« kalne oči Albert vanj. "Skoro te ne razumem. Tako učene ee mi sde tvoje-beaede — kaj ai pa prav za prav? Kskien študiran človek?" ... Mustafa ae je zasmejal, d« ao ae zablestell v migotajoči svetlobi alabe žarnice njegovi krepki. porjaveli zobje in oči ao ae mu nekam izgubile. • . . • Faliran študent, kaniš reči? Ne, to niaem. Ampak bili ao čaai, ko aem •! domišljal, da nem bil zelo učen, da sem ie vae vedel, kar čk>-vek lahko ve; in da bi svet brez mene ne bil mogel izhajati. Takrat sem bil še spoštovan človek, ki ae mu je obetala lepa bodočnost, ne ušiva baraba, človek brez imena kakor sem zdaj. Fa to je bilo in več ne bo — ni vredno, da bi obujal te mrtve spomine. Pijva, Albert! To je še najbolj pametno." Albert je pa bil radoveden. Kako je mogoče, da študiran človek tako zavozi, bi bil rad vedel. f "Prav tsko lshko kskor človek s kmetov, Al- < bert, ki zns ssmo grsblje in vile sukati ln plug voditi. IzguM se. Preveč se zsneseš nase, misliš, da si glavna oa, krog katere as vse suče,v resnici si pa le zrnce peska v blatu, kl te potre. Nekoč sem poznal mladega uradnika, kl se je imel za strašno učenega in zmožnega in js bil prepričan, ds noben ellj ni previsok zsnj. Ker v resnici ni bil neumen in je imel vplivne sorodnike, je ksj naglo plesal po lestvi čaati in prj tem je bil elep ln gluh, da nI ničesar slišal niti videl. Nekegs dne pa so ss mu oči odprle in sluh se mu je povrnil. Tods prepozno je bilo, ker to se je zgodilo v ječi. Lepe kača, pokvarjena hči vplivnega in nič manj pokvarjenega mota, kl jo Je klical svojo zsročsnko, in tfovf prijatelji so mu spodnssli lestvd. On, ki j» mislil, ds vse ve, ds ims svet pod drobnogledom, ds njegov oster pogled psrs človeške duše in prodre v njihove nsjskrivnejše kotičke, Je nensdoms morsl spoznati, ds Je bil prsv za prav zgolj bedaček, ki ao gs prevejsne svinje izbrsle za svojo žrtev. Od takrst tisti človek vidi v tsko imenovsnih spoštovsnlh, boljših ljudeh zgolj svinje. Bolj ko Je kdo spoštovan, večja svinj* js." "Kaj pa ss je zgodilo s tistim tvojim insn-cem, Mustafs?" "Nič posebne gs. Zaprli so gs in ko je čet leta prišel Iz ječe, je nsstopll svojo pot nsvzdol. Hicer je hotel začeti novo življenje, toda preveč ovir mu je bilo postavljenih ns tem potu, zsto je začel padati. Danes je naš. Baraba." "Da, Albert, Isgubljenec, baraba, kakor ssm jsz. Pljvs, dečko moj! Hej, punca, še eno steklenico zelenegs ns mizo I Dsnes obujamo mrtve k ti vi jen j o .. Dva dni pozneje ss je Mustafs izgubil neznano kam in Albert je bil spet asm. In nje-• gov položaj ss js tiste dni še pogoršal. Hlapec Matevt je odpovedal svojo službo ln njsgov ns-slednik Je Alberte sirovo nsgnsl ns cesto, čsš, da ns more trpeti v svoji bližini takih ušivih barsb. Albert se je napotil v Zsvstlšče, tods tudi tsm so gs tisto noč odgnsli, ksr so nsšll na nJem uši. Jetičnl gospod mu Je avetoval, nsj gre prihodnji dan v državni desinfekcljski zavod, ds'prekuhsjo njegovo golszen, potem se lahko spet oglssl zs prenočiščs., Albert si je našel zsvetje v nspol podrti šupi ns živinskem ssjmu in tsm trepetsl do jutra. Ds bi spal, Je bilo premrsz. Sneg je škrlpsl pod koraki. DrugI dan popoldne je šel v desinfekcljski zavod, kjer so ga ostrlgll do kože, okopall ln njegovo obleko vrgli v paro, ki je borne cape še bolj uničila. Ko ss Je vrsčsl po Lepi ulici (kjer stoje lepe hiše, v ksterih ss prodajs lju- bezen) v mesto, je pred vrsti neke hiše zadel ob jnlsdo, lepo dekle, ki je bsš stopilo akozi vrata ns eesto. Albert in dekle sts se spogledale in obe sta ostrmela. Nekdsnjs sopotnika! — —"Vi?" ae je začudila mladenka in presenečeno ogledovala v revne cape odeto poatavo bivšega sopotnika. Prva Albertova misel je bila, da bi se utajil. Pa jo je zsvrgel, češ, ssj ni vredno, ko je ven- dsr vseeno, če gs posns. "Ds, jsz . , . kajne, čuden izgledam? . . . Kaj se hoče, dela ni. Jesti je ps treba . . . V dekletovih očeh se je »bleščalo sočutje ln trpko je dejala: VRezumem. Tudi mene je teplo in ogoljufs-loiza vse. Zdaj aem v tej hiši in dokler bom lepa ln privlačna za moške oči, ne bom lačna . Zdaj šele se je zabliskslo v Albertovi glavi. "TuksJ, v tejle hiši? Ali si.. "Ds, to sem, prostitutke . . mu je vzela besedo iz ust ln njen glas Je zvenel čudno ubito in prazno. "Moj* prijateljica je tudi tukaj. Ze preje je bila, s nisem vedels. Ona me je zvsbils noter. Brsnlls sem se. nisem se hotela prodati, tods ko sem bils le preveč lsčna, sem se podsls. Zdsj sem prodana .. .nt,, Albert je bil presenečen in za trenutek gs je obvzelo sočutje do nesrečnegs deklets. Za trenutek ssmo, ksjtl neksj trenutkov pozneje je resignirano zmlgntt s rsmeni, češ, tudi on razume. "Eh, če bi jsz bil dekle, bi tudi ne bil ls- čen " * i i Grd cinizem je bil v teh besedsh, tods dekle je to presllšslo; revščine nekdsnjegs sopotnika Jo je globoko dirnila. "Lačen ai?! Grsš z menoj, te bom peljsla v gostilno? Ssj boš šel?" "Pred enim mesecem bi še odklonil, zdsj ne bom- Privsdll sem se vsemu . . . Bsd grem s teboj, ssmo sko tebe ni srsm iti v gostilno s takimle razcapanim umazancem ..." "Sram? Dekle ss je trpko nssmehnllo. "Tudi te je prodsno. Sicer ps, čemu bi se sramo-vals iti s teboj, saj sva si enaks . . . Obs sva. Izgubljence . . . Razlika Je ssmo v obleki . . . Pojdlvs!" Tisto noč Js Albsrt spsl v Zsvetišču na tleh. Pa dolgo nI zaspal. Mislil je ns Msjdo, ki gs je bils nssitlls in v mislih je zsčel zidsti skromen zrsčnl gradttek sreče. Spomladi si najde delo ln ko si opomore, bo tudi njo rešil iz tiste hiše . . . Poročil jo bo ... Lepe je in dobrs, ps vzllc vssmu še poštena ... Sanje . . . Do tsh imajo prsvlco tudi siromaki z dns ... •• IX. Prišls je velika noč ln z njo zelenje ln cvetno popje. Velikonočno popoldne Je bilo kresno. Sinjs osrsčjs js bilo brez oblsčks ln toplo soln-ce js prljszno ogrevslo prebujsjoče se zemljo. Ns zelenih krpicah, ki aa smehljajo meščanu med sivimi tflokl cementa, so trepetale v toplem vstrcu spomladanske cvetice, razni grmiči so ss odsvali v zelenje ln odgsnjsli popje. Na cement vkbvanih drevesih so se žvrgoleč veselili lepega dne pernsti krilstcl. Mssto js bilo mirno. Bučni promet js zs en dan ponehal. Stroji v tovarnah ao mirovali, is tovarniških dimnikov se nI valil črni dim. Velika noč, pmsnlk vstsjenja in novegs upa-nja. j Po ulicsh so bHeli meščsni, eni peš, drugI v svtlh; neksteri so bili nsmenjeni v mestne parke, drugi ven is mests. Semtertja je bilo videti kskegs slsbo oblečenegs delsvcs ali razcapanega izgubljence, ki je tsvsl po csati brez zanimanje in bras clljs; tods teh nI bilo mnogo ns cestah. \ (Dalja prlkodajU.) KlOBf ET11 Prikazni stoje in glede jo z belimi obrazi. Prihaja več prikazni. Ena majhna prikazen ima špičasto čepico in nujno poročilo v lakiranem tulcu. Pomudi ae zelo dolgo. Blisu Banke naletim na največjega optimista našega ali kateregakoli peka. To je v meglo popolnoma zagrnjeni mož; atoji na kamnu in drega majčkeno o-pico na koščku motvoza. Razmišljajte o tem. Ce ste žalostni ali potrti ali le vam delo ne gre gladko od rok. spomnite ae na tega človeka, ki prodaja majčkene opice v gosti megli, r — Koliko ste jih predali? — ga vprašujejo. — Štiriodgovarja. Štiri majčkene opice je prodal v gosti megli. Čudovito! Neverjetno!. Claude Maraey: Dobljaaa slava _ TOREK, 29. MARCA. ^ — Ah,*fp ste oitelet? %e dobro, veseli me, II. V. Morton: V MtaaM nagli Megla v Utndonu. ljudje so podobni atlačenlm iKJrttavam, izatrlšenim Is črnega papirja. Vae stvari poeta j a jo dvoratmtrne. Vosovl, avtomobili. omnlbuai so sence, ki tavajo «vojo |»ot bolestno liki alepe Živali. Megla ima svoj poseben ♦ lomi Jenih svtomobllov/vae sija In ae usekuje. Ce bi ne bilo megle, bi ss nihče ne zmeni) ss prometno nesgodo; povod za redarja, ds oslini avlnčnlk In ssčae zapisovati nekaj v notes. Danes je to borbe predhistorlčnih pri-kssnl v smrtnem oklepu. Tsko ata aa morali boriti dve okorni, neplodni Žlvsll Mens dobe. ukle-njenl v svojih luskinaatlh okle-pttL — Hej, dregnite malo v to ,.. No, stara — — dihaj! Globoki, srditi glsaovi ae ras- Dvoje veHKin, souin oci aei ■ ' ■ i • bliža. Človeške prikazni skačejo | UR06NIKI legajo is al ve ničevosti! Dekliška prikazen pravi: — 0, ali ni to grozno? Oči me bole. da je jo)! ' velikih, žoltih oči ae ■MlMta^jo po cesti. Kride ln mshsje s rdt-čo lučjo se pošast s isrečlml očmi ogne ln prikaže se prikazen moža rdečega obrazs s šplčssto čepuo, držečegs roke v rokavicah na balanci: —- AH bi ne mogli prižgati luči tudi zadaj? Na pokopališče spadate ... tja apadate in tam bi lahko mežikali do konoal Odpelje ss s svojim poslsn-stvom. Ns Pinsburjr Squsrs spasujs rtlcs prikazni deset hudičev, vci safsltirsjo cesto. Danes niso ljudje; so peklenščki, mešajoči razbeljene kotle. Tramvajske proga Js magnet majh-nih. klejaatlh. oranžno pobarvanih plamenčkov. Peklenščki pograbijo dolge telesna burklje in plsmenčkl poskakujejo In padajo med vilicami burkelj kot tekočina. Rdeče vo«lčke a švigajo, člmi plamenčki vlačijo pod njimi aem In tjs po progi, segrevajo jih. pri lepi j a jo se na nje In buče kakor pa*l. Veter nsglblje pismene sdaj sem zdaj tjs. razsvetljuje obraze delavcev In (spreminja njihova gola ramena v barvo ognja. vi, znameniti Bol telet? da se morem seznaniti z vami. Vi ste pravi navihanec. Prav kar sem dobil pismo, v katerem mi sporočajo, da pridete v našo podružnico. Pravijo, ds vas niso mogli obdržsti v pariški centrali, Jker ste vznemirjali osobje. Od jutra do večera sts iskali prilike, da bi mogli s kolegi staviti zs karkoli, da bi mogli sklepati naj kuri joznejše stave, na primeri — O, to je preveč. Toda kaj hočemo . . . Tem slabše za vas. Ce želite, odložim suknjič in telovnik. Glejte, slečem tudi srajco, da boste bolj* videli, da se ha lsstne oči prepričate, neumnež, da nimam na vsem telesu niti najmanšega tetoviranja. —- Res je,' gospod, prsv pravite. Izgubil sem stavo. Evo, | tu Je pet frankov. — Ne, ne sprejipem jih. Jaz takih zsslužkov ne potrebujem. Hotel sem samo, da bi vam tole služilo za primer, da bi vam to končno pošteno odprlo oči. — Kaj še, kaj vam pa pride na miael! Kar Vzemite teh pet frankov, ki ste jih pošteno dobili. Vedeti morate, gospod ravnatelj, da pri tem niti beliča ne izgubim, temveč nasprotno, še zaslužim, kajti po vaši zaalugi sem prav kar dobil 95 frankov. Kaj . . . kako pa? — Da, gospod ravnatelj . . Cujte: Pred odhodom iz Pariz sem stavil s tovarišem za 100 frankov, da ss takoj prvi dan, ko se vam predstavim, vpričo mene do nagega slečete .. . Zs kratek čas Zagonetno vprašanje "Ali mi lahko poveš pet zaporednih dni v tednu, da ni v njih nobenega V?" "Čakaj, da pomislim . . . Človek božji, to je vendar nemogoče r "Kaj še! Evo jib: predvčerajšnjim, včeraj, danes, jutri, pojutrišnjem!" • Avtoriteta "Mama, kaj pa je pravzaprav avtoriteta?" "Avtoriteta je toliko kakor ugled ali častitljivoet." "Ne, ne, mama, avtoriteta mora biti nekaj drugega. Saj ai ravno davi rekla papanu: "Ne hodi okoli v spalni srajci, drugače zgubiš avtoriteto." Vljudnost Trsmvsj je nsbito poln. Stanko mora sedeti svojemu očetu na kolenih. Na naslednji posta po vozu, ae ohraWi Stan- K V o- ji pe vstopi mlada zala gospodi, čna. Ko gleda obupno kam bi sedls, ae o ko in vpraša očetafl "Oče, ali naj ji ponudin] je mesto f e V gledališču Oče in sin sedita na galeriji Sin venomer vstaja in se nakliu nja naprej. Oče, t strahu, da ne bi se zgodila nesreča, pravi: ,4Niksr se na sklanjaj tako globoko, sicer mi še padeš vpri. tličje in bom moral plačati tri krat več." KOLUMBU« 8E VRNE V AMERIKO Intereaantna novica je, da bo reprodukcija Kolumba* Santa Maria )VENSKA NARODNA POD-POR^A nahod— prehlad v prtih? * —.......... ■ SLO JBDNOTA _ svoje publikacije tal Is posebno' ttrt Prasveta sa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društev tal članstva la ga propagando svojih lds j. Nikakor ps aa ss fgapagaatfo dragih pod-poral|i organisscij. Vsaka ar ^^ore^ul^ dopkrf _ ____drugih organizacij la njih draMav aaj ss as poMUija Ušla Prssvsta Naročite MUdinski list, naj- boljši ma Afitirajte sa Praaretoi parnika odplul is Španija preko At-lantakeRa oceana v Ameriko, repro-ducireno bo vse, oprava in oblekS is časa Kolumbu aa, njegova posadk« ln agodovinake vožnja. Edina raslika, od one is leta 1492 bo, da bodo aedaj imeli na paraiku tudi radijo in zdravnika, kakor ae glasi porodilo. Vsekakor pa bo gotovo ie ena druga sprememba, kar ne smemo pozabiti, da so Evropejci spoznali tobak akosi Kolumbuaovo zgodovinsko vožnjo. Uporaba tobaka se je tako razširila od kar Je Kolumbus in njegova hrabra posadka iznašla Indijance kaditi udobno listja tobakove rastline, kar pomeni, da je zelo teiko ako bodo člani te moderne posadke potovali brez tobaka na tem dvajset-atoletnem potovanju. I Po raailrjenju uporabljanja tobaka se poda Ameriki dobiti prvenstvo Značilno Je, da v ti deiali, kjer se je tobak najprej rabil, so cigarete naj priljubnejie kadilcem. Vzrok« nI težko dognati. Velik napredek je bil izvršen sadnja leta v izdelavi ctga ret. Lucky Strike procea, posebno prepečenje vitevii uporabo ultravlio-letnih žarkov; je pridobilo milijone kadilcev, ker to nudi varnost grlu s odstranitvijo nečistosti. Lucky Strike je edin^cigareta na vaem svetu, k| nudi va&emu grlu varstvo a procesom prepečenja. Z odstranitvijo neke nečistosti, ki se naravno nahajajo v vsakem, tudi ie najboljšem tobaku, in 1« najboljši tobak se rabi sa Izdelavo Locky Strike, kar ustvari prostor za posebno dobroto in uspeh, so Lucky Strike mili, prijazni in okusni. Ta izredni okus je pa tudi zavarovan v Lucky Tab cellophane zavitku, kateri drii cigarete sveže, trdno in pravilno zapečatene. Pri izdelava*Ju teh modernih cigaret, Izdelovatelji Lucky Strike ao pdsvali na pomoč moderno znanost, da so napravili Locky Strike najfinejše, čiste cigarete, ki ste jih ie kedaj kadili. Od leta 1492 se je na svetu veliko spremenilo In med veliko spremembami j« tudi rast uporabe tobaka. Dandanes ljudje akoro vseh vihrajo udobnost tobaka in Je zani-vmivo zapomniti si, da Kolumbus in njegovi možje ao bili selo presenečeni, ko ao opaslU Indijance kaditi prijazno diieče tobakovo listja. ■ ' " • ' -(Adv.) - „ OFFICE OF COUNTY CLERK OF COOK COUNTY, ILLINOIS, STATE OF ILDfNOIS | Qc COUNTY OF COOK Pursuant to the proviaiong of See-tion 84 of the Primary Election Lav of Ullnoia, I hereby certify that th« coler of the paper to be used for th« Primary balloU of the respeetiv« partiea for the Primary Election to Im held in the County of Cook, outside th« of Chicago, the Clty of Chicago jhta, the eity of Berwyn, the Towb of Cicero and the Village of Summit and Evergreen Park, en Tuetday April 12th, 1982, ahall be as follo»t: DEMOCRATIC PARTY.....PINIt REPUBLICAN PARTY... WHITE IN WITNESS WHEREOF, I ha» hereunto aet my hand and affiisd the seal of the County of Cook, this 28th day of March, A. D. 1982. ^ ; . ROBERT M. SWEITZER COUNTY CLERK OF OOOK COUNTY, ILLINOIS —(Adv.) Bolsi želodec ozdravljei rr«MMtlJivo i* kako hitro Koc«-T ______om. Oimtm »ivo. In »Ifti«*. odp uprtnioo, «boljft* «l»i*o aSravi« In vi dobro poMtno Mv^Ulvo e«k Ton« m prodaj« V Murnih. Ako f» nar nima. naroiiu mu naj aa naroii m m od trvovca na daMo. (ASf.) 25 centov v poštnih snamkah ssm pe ftljlte In poslali vsa bomo lep • aN. P. J. ŽEPNI KOLEDAI 1932 Društva, kl jih »s niso si-rotila, šs lshko nsroče, isu-te jih šs asksj ns rokik, PROSVETA, 2657 8. Lssrndale Ava, Chicago. IU TELEFON ROCKWBLL 4904 Zruunesja (Psb. 28,1932), pa-j ■sai da va* js naročnina pa-tekla ta dsn. Ponovite jo pra» vočasno, da vasi lisU as asla-rimo. Ako ItaU as| js BMfoča ustavljen. ki gs ae prejmete, je 8PSKJSMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela ta shode, Ttsttnlce, čaanlks, knjige, koledarje, letska hrvatakem, alorsšksns, češkem. P'Aite navedite stari la avrl Nsšl ------- Atvenl ki pri katerifc lahko plslaU uiiaanl^ Ma 1 m>wfian vbi aru- tajnUj la drngl isstspal katerih lahko plsšate na- ta ss pel Isia SNPJ m cele leta je la ps UM. Ckuu la Ctcans ss I1.TB, ss tts- lela 9T JO, psi Ea Brropo Itd. v Vg. T VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S^JPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI t Vsa pojasnila dajs sodstvo tiskam Cene smerne, unij sko delo prva leto 91.20. UpravnUtva "PROSVET^* 1017 8. Lswadala Avsw | Pišite po lnforaiseijs na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Uwadale Avmo CHICAGO. II.I.. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA