Razen zvezno koordiniranega vrhovnega štaba, osnovne organizacijske strukture in standardizacije orožja ni videti, na primer, da naj bi bilo še kaj več v zvezni upravi skupne obrambe. Tako preurejena obrambna pripravljenost bi ne le bila mnogo bolj učinkovita, ker bi jo vsak narod zares čutil kot svojo, temveč bi tudi onemogočila vznemirljive možnosti in sumničenja kakega novega oficirskega puča za restavracijo beograjskega centralizma in diktature. (Ciril žebot, SD, april 1968) FOR A. F R E E SLOVENIA Vsekakor se bo treba dogovoriti za sorazmeren medrepubliški ključ za zasedbo diplomatskih položajev, poleg tega pa bi si morali Slovcnci izgovoriti, da jim redno pripadajo ambasadorska mesta v Avstriji in Italiji, kjer žive slovenske manjšine. Republike naj bi tudi imele dogovorjeno pravico da lastnih republiških atašejev v državah, kjer bi to zanje bilo posebej koristno. (Ciril Žebot, SD, aprU 1948) LETNIK XX. — VOLUME XX. 1 .—16. MAREC 1969. Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. ŠTEVILKA 3. NUMBER 3. V premislek Vstal je - vstali bomo tudi mi Zopet je Velika noč! Praznik Vstajenja! V domovini smo Veliko noč doživljali bolj živo in globoko. Tukaj? Kar nekam mimogrede . . . Velika noč je res praznik onim, ki priznavajo, da je Kristus res Bog, in da je s svojo smrtjo na križu odklenil vrata v nebesa. "Sveti križ življenja luč, sveti križ, nebeški ključ ponižno te častimo", tako je zapisal svetniški škof Slomšek. Vstajenje jc poslcdica križa. Po podpisu slovenske izjave leta 1943. v Ljubljani ni razen Slovenske Države slovensko časopisje dosti razpravljalo o slovenski državi in slovenski narodni suverenosti. Sem pa tja se je razpravam pridružil Klic Triglava. Komunistično časopisje v Slovenskega vprašanja ni mogoče primerjati s Kanado; imajo pa Slovenci v Jugoslaviji čisto poseben položaj, zlasti še, ker so jim in samo njim mejaši Nemci na severu in Italijani na zapadu. Tudi. ves slovenski narod ne živi strnjen v današnji Jugosla- Sloveniji je v pivih letih po vojni j viji in zato mora imeti slovenska govorilo o slovenski republiki, a ; država, četudi v sklopu drugih ves poudarek je bil na izrazu "ljudski", to jc komunistični, med tem ko je manjkalo vsake iskrenosti pridevku slovenski. Prav zato je tudi slovenska komunistična republika postala tako nesamostojna, da se sramujejo neuspehov vsi slovenski komunisti, ki so krivi teh poraznih neuspehov. Izgleda da drugi slovenski komunisti, ki zavzemajo vodilne položaje, ki pa so oseb- j no manj odgovorni, hočejo te1 napake v neki meri popraviti. Tako je danes močan poudarek i južnoslovanskih držav, čisto svojstven interes in svojstven položaj, ki bo upošteval razmerje slovenske države do severnih in zapadnih sosedov in njen zemljepisni pa tudi zgodovinski položaj. Stališča, ki ga Cole analizira, so torej bistvene važnosti za Slovence v vsaki trajni politični tvorbi, ki bodo Slovenci v njej vključeni. To verujemo kristjani. Na veliko- na pridevkih, ki poudarjajo slo-1 nočno jutro odmeva po cerkvah I vensko narodnost, slovensko i in v vernih srcih: "Vstal je, Alc-luja vstali bomo tudi mi" . . . Vzpodbuda za vernega človeka, ki trpi. Vzpodbuda za človeštvo, ki se nahaja kakor v porodnih bolečinah in pričakuje nekaj novega, boljšega. Za vsak narod, ki mora nositi jarem, katerega mu je naložil nasilnik. Vera v Vstalega, Križanega je temelj upanja na končno zmago Resnice nad lažjo, prave krščanske svodobe nad nasiljem z leve ali desne. Seveda, Bog ne dela čudežev, če človeštvo drži roke križem. "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal" pravi slovenski pregovor. — Pomagaj si sam, velja tudi nam Slovencem! Bog nas je postavil na ta važni košček sveta in hoče, da na tem koščku sveta, kjer se križajo razne kulture, izvršimo njegovo voljo in svoje poslan tsvo. Hoče da smo gospodarji na tej zemlji in svodobni. Toda te volje nam noče vsiljevati. Dana nam je izbira med svobodo in suženstvom, med res nico in lažjo. Odločitev je dana posamezniku in narodu kot celoti. In če smo se odločili za svobodo, življenje po krščanskih demokratskih načelih, za lastno državnost, tedaj imamo dolžnost delati, delati in žrtvovati ! Metati puško v koruzo, če trenutno ne gre vse po maslu, je otročje dejanje! "Ne le, kar veleva mu stan, kar, more, to mož je storiti dolžan" (S. Gregorčič). življenje v svobodi in enakopravnosti, je božja volja. Je božje vodilo, kateremu bo sledil tudi blagoslov Onega, ki je premagal smrt in -veličastno vstal, če bomo voljni kaj storiti v ta namen. Vstali bomo tudi mi Slovenci iz sedanjega ponižanja! Verujmo v to delajmo zato in molimo zato! M. G. džravnost, slovensko suverenost. Zamejski tisk prav tako brez strahu govori o istih pridevkih in istih predpostavkah; včasih izgleda, da bi se posamezniki celo radi kosali, kdo bo bolj slovenski. Svobodno razpravljanje in resno razmišljanje o vprašanju slovenske državnosti seveda V kolikor so si Kanadčani edini, spet iz istega vira, da je zares potrebno temeljito preučiti zastarelo ustavno karto dežele, so si pa edini v tem, da bi morale spremembe, čc bi bile zaželjenc, izhajati iz pokrajinskih upravnih enot in ne iz strani osrednje vlade. Tega danes v Jugoslaviji ni. Odločitve so storjene v Beo-1 gradu in republike, ker jc režim! | izključilo povsod v rokah komu-1 nistične partije, kratko malo ( potrdijo ali morajo potrditi beograjske sklepe. ; Pred kratkim smo brali v nevv- Vesele Velikonočne praznike želita uredništvo in uprava "Slovenske Države' Zastopniki Kanadskega etničnega tiska na obisku v Ottavvi Vsem Slovencem sirom sveta in v domovini Vesele Velikonočne praznike Slovenska Narodna Zveza v Kanadi nujno postavi vprašanje o odnosih slovenske države do sodedov ' irskem časopisu New York slovenskega naroda, do drugih iTime obSir)1° Poročita njihove-držav in še bolj nujno do sloven-1 dopisnika iz Ljubljane, ki skih južnih sosedov, Hrvatov in itrcli da «udie v Sloveniji nimajo Srbov, ki danes živijo z večino ! nobenega strahu več izgovarjati slovenskega naroda v isti državi. Veliko razmišljanj in študija bo Slovence novega izigra va- Zakaj smo "separatisti" Tako naziva neki RjF.R.v "Taboru" (1-2 1969) one, ki ne praznujejo 1. decembra kot narodni praznik in obhajajo 29. oktober kot narodni praznik.Pravi, da je praznik 29. okt. "mnogo šibkejši". 1. decembra 1918 za pomeni začetek dobe nasilja in zahrbtnega nja. Naštejmo samo nekaj dejstev: 1) odprava lepo delujočih oblastnih samouprav; 2) prepoved slovenske zastave; 4) prepoved slovenskih kulturni organizacij: "Orel", Prosvetnih Zvez" itd. \ 5) razpust političnih strank in uvedba enotne državne politične stranke. Hrbtenica te stranke v Sloveniji so bili liberalci, ki so slepo sledili Beogradu in pomagali zatiiuti vse, kar je bilo res še potrebno, da se raztresene misli o tem vprašanju preuče in da postane vsem jasno, kaj pomeni, ko govorimo o suverenosti, ko govorimo o državnosti, ko govorimo o samostojnosti, ko govorimo o konfederaciji in zlasti v času, ko govorimo o evropski skupnosti. Niti pojem slovenske države ni bistveno nov, saj je bil v neki meri in v neki obliki vključen v slovenskem narodnem programu leta 1848; še manj novi so drugi. Govori pa se več, zlasti v tujini, o pojmu konfederacije, ki se o njem tudi še ni dalo zediniti besedo konfederacija. To vsekakor pomeni spremembo razmer v Jugoslaviji in tudi izboljšanje stanja za Slovence. Prav nič pa to ne bo pomenilo vse dotlej, dokler so vsi važni upravni in ustavni sklepi storjeni v Beogradu in jih imajo republike pravi-so samo ratificirati. Slovenski politiki v zadnjih letih Austro-Ogrske so si pogumno prizadevali predrugačiti upravno stanje in ustavni položaj v Sloveniji; uspeh pa je bil kaj hitro izigran drugje. Slovenska republika v novi Jugoslaviji ki je bila na papirju suverena po drugi svetovni vojni, v resnici pa trdno in izključno podrejena tako, da bi ga vsi na isti način j enotni in unitaristični jugoslo-cloumeli Je za nekatere izmed nas preveč nestrpen, več kot maksimalen; za druge jc le minimalen in spet za nekatere pomeni izdajstvo nad slovenstvom. Morda je res, da ne pomeni in ne more pomeniti isto za vse. Za časa državljanske vojne v Ameriki pred sto leti je pojem konfederacije pomenil razdelitev Združenih Držav v dva popolnoma ločena dela in ta razlaga je v neki meri bila vzrok državljanske vojne same. Ne da bi hotel kakorkoli dajati prednost eni skupini mnenj pri razpravljanju o temeljih, ki naj bi v bodoče urejali odnose med VELIKA NOČ 1969 Velikonočni zvonovi pojejo danes zjutraj veselo alelujo. Velika noč jc praznik veselja, pravega, globokega veselja. Ker naj bi to veselje bilo res pravo in globoko, ga jc pa prav zaradi tega tako težko doseči, težko ga v resnici občutiti. Kot jc na Veliki petek težko občutiti pravo žalost, ki naj bi bilo občutje Velikega petka, zaradi prijetnih. svetlih strani življenja, ki nas obdajajo, tako je pa tudi na Veliko nedeljo težko občutiti pravo veselje, ker v našem življenju še vedno ostane dovolj senčnih strani, s katerimi moramo računati. Velikonočno veselje zahteva od nas veliko nesebičnosti, zahteva od nas globoke vere, ker to veselje ni, recimo, veselje semanj-skega dne ali občutje, ki ga imamo, ko v neki laiikomisei-nosti odganjamo od sebe vse resne, glo? ' *> misli in namenoma gledamo vse dogajanje samo od svetle, lahke strani. Velikonočno veselje jc vse bolj globo- ONTARIO MOVIHCE Of OPPORTBHITT Governineiit In form nt ion o From the Department of Justice and Attornev General The Expropriation Act 1968-69 Ontarijska zakonodajna skupščina je preteklega deeembra odobrila zakon poznan kot "The E.vpropriations Act. 1968-69." ki ga je predložila vlada novembra 1968. Važne točke, ki razpravljajo o zakonu so naslednje: Predno se lahko izvede razlastitev ("Expropriation") po novem zakonu, lahko vsak zainteresirani lastnik zahteva, da izve- Posebnost ko in odkritosrčno, ker gleda j dejo javno preiskavo o pravič- stvarnosti naravnost v obraz,! nosti, resničnosti in potrebnosti gleda naravnost v obraz in to j določene razlastitve. Preiskoval- brez strahu samemu dejstvu, ni uradnik bo potem napravil smrti. "Smrt, kje je tvoje želo?" poročilo, ki bo predloženo odo- britvenemu predstavništvu ki ga sestavljajo politično odgovorni selja je to, da je povezano z 1 /astopniki ljudi To odobritveno . : predstavništvo, ko je pretehtalo ali s spovedjo, ki je kakor drugi j jn vpoštevalo poročilo preisko. krst, so bili odpuščeni grehi ti-, va]nega uradnika potem napra. stirn, ki so zakrament prejeli. ( odk)ČUev y razlastitvL "Ce je na svetu kako veselje, Ta /akon ,udi predstavi prin. potem je to veselje čistega srca", > dp enakovredne Vpostavitve ob- pravi Tomaž Kempčan. velikonočnega veda je povezano z odpuščanjem grehov. S krstom vanski komunistični partiji in poznejši Zvezi komunistov Jugoslavije, je s to svojo podrejenostjo bila povsem izigrana in obsojena na popolno zasužnje-nost. Ko izgleda, da sedanja vlada v Sloveniji skuša pogumneje ubirati samostojno politično pot — čeprav vklenjeno v jarem komunistične partije, se je spet bati že potrjene nevarnosti, da bo v odločilnem trenutku klecnila, tudi če ji uspe, da si pridobi večjih: pravic ali: celo konfederacijo, ki jo, kot je poročal New York Times, hoče izvojevati. Konfederacija bi lahko torej posaneznimi kanadskimi pokra- bila zadovoljiva le, če bi pome-jinami, je M. Cole v svojem po- i nila svobodno odločitev za pri-ročilu iz Ottavve, ki ga je objavilo j stop v sklop konfederacije in bi vse pogodbene stranke več ameriških časopisov, zapisal, da naj bi bodoča kanadska kon-; federacija dovolila, da sme vsaka provinca sklepati ločeno dogovore z državami, ki niso članice konfederacije. Nova misel za kjer jasno vedele, kaj je njen pomen in bistvo: popolna suverenost kot izhodiščna točka in v našem primeru, zaradi Koroške in Primorske more tudi konfederacija mnoge v pojmovanju konfedera-1 biti le minimalen program. Dru-cijc. gače pa je ni. —J.M. slovensko narodno zavedno. Liberalci niso bili So bili hlapci Beograda. 6) vsiljevanje kot narodnost; jugoslovanstva Veselje, ki ga prinaša Velika noč, je najčistejše veselje, ki ga moremo najti na svetu. Naš Gospod, ko je hotel povedati, kaj je to veselje, ga je primerjal z veseljem, ki ga občuti mati potem, ko je dala življenje otroku. To veselje je dar Svetega duha.. Kakor vsak dar Svetega duha, tako je tudi to veselje odprto zemeljskim, naravnim vplivom, kajti nadnarava ne uni-1 razpolago, či narave, ampak zida na njej. Ta občutek je lahko zvezan in pomešan z vsem, kar vpliva na naše dobro razpoloženje, od telesnega zdravja preko velikonočnih dobrot do petja in glasbe. Seveda pa vlada pod to tenko Pod vodstvom predsednika Kanadske etnične tiskovne zveze g. dr. J. Kirschbauma, so zastopniki etničnega tiska (zapadno kanadsko delegacijo je vodil g. Hans-Herman Roeder iz VVinnipega, vzhodno pa g. Vladimir Mauko iz Toronta) obiskali 11. in 12. marca v Ottavvi predstavnike federalne vlade ter predložili svojo spomenico in predloge. Bili so sprejeti v nnsphni »vriiipn<-i r»H ...... v posebni avdijenci od ministerskega predsednika g. Pierra Elliot Trudeau-a, ki je obiskovalcem obrazložil mesto etničnega tiska in !*rup v novi kanadski tako imenovani "Pravični družbi—Just Society". Obiskali so tudi poštnega , ministra g. Kierana, kjer so že nedavno vložili pritožbo vsled nenadnega zvišanja poštnine. Na slikah jih vidimo: štv l.:V družbi mi- vsemi dodatki, ki so danes na zpolago. Zakon tudi predvideva, da bo odškodnina za nadomestitev razlastitve bazirala na podlagi prodaj dnevnega trga za lastninstva, za škodo povzročeno s to nevšečnostjo, odškodnino za škodljivo občutje in vsako posebno te-zunajno površino globok mir, i žavo odvisno od premestitve, Od-čigar vir je sam vstali Zveličar. • škodnine za nevšečnosti, vključ-"Svoj mir vam dam. .. ne kakor no selitev, legalne stroške in ga daje svet, ga vam jaz dam", stroške za merjenje zemljišča v Eden izmed znakov, da je ta mir božjega izvora, je to, da ga ni mogoče popolnoma izgnati stoječe vrednosti za lastnike prebivališč, ki morajo biti razlaščena za vsesplošno potrebo. Po zakonu ima predstavništvo za _ „ _____________ rv/1 isti t ve i-.rav.Yn dati flndunn n,sterskega predsednika, štv 2.: Na obisku pri transportnem mi-raziastitve piavico dati dodatno nUtru g Helleyr-ju, štv 3.: V razgovoru z ministrom za "Imigration & Manpovver", g. A. MacEachenom, štv 4.: Slikano z ministrom za zunanje zadeve g. M. Sharpom ter štv 5.: Skupno z notranjim ministrom in ministrom za državljanstvom g Pelleiier-om. Obiskali so tudi finančnega ministra g. E.J. Bensona, bivšega zunanjega ministra g. P. Martina in mnoge poslance. Grupo je v mnogih primerih spremljal in predstavil "ambasador" etničnih skupin lorontski poslanec zdravnik g. Stanley Haydasz. Delegati so se vrnili na svoje domove upajoč, — in v mnogočem tudi zagotovljeni — v glavnem zadovoljni. vsoto za odškodnino preko prodajne vrednosti lastnine, če je ta lastnina prebivališče in kjer enakovredno nadomestitev ni mogoče doseči na dnevnem tržišču — za razlaščeno lastnino s 7)zagovarjanje slovenskih zahtev po enakopravnosti (avtonomija, federacija, n pr. slov. punk-lacije) je bilo označeno za pro-tidržavno dejanje. Zato internacija vodilnih katoliških slovenskih voditeljev." 8) odtok slovenskega davčnega denarja iz Slovenije v Beograd. ali iztrgati iz srca. Čeprav nas trpinči bolezen ali tlači k tlom negotovost in strah, vendar občutimo globoko doli v srcu neko mirno gotovost, stabilnost. "In vašega veselja vam ne bo nihče vzel" Zato zavedni Slovenci odklanja- ' . Mir je dar božji in ker je dar jo 1. december kot narodni pra božji ga ^^ občutiii t0iikO) znik. Ali naj še dalje plujemo v kolikor ga nam bo Bog hotel od-lastno skledo? meriti. Tudi svetniškim ljudem Ce pripadniki slovenske de- dan»- tla bl vetfno PlavaIi v „ , ,. , čustvu blaženega miru. Vendar mokratske stranke in Sokoli ho- . . so veliki prazniki, kot nam go- čejo še dalje obhajati 1. decem- vorf izkušnja tudi dnevi veseija ber kot narodni praznik in preži- za tiste, ki se z vso iskrenostjo rajo 29.. oktober, jc to njihova obračajo k Gospodu, stvar. Za nas Slovence, ki hočemo sv obodo v lastni državi ije 1. j zvezi s prestavitvijo, skupaj s 5°o dodatkom za prebivališče lastnikov, ki si morajo poiskati nove domove. Razlastitvena oblast bo morala plačati lastnikom 100% prodajno tržno vrednost lastnine v dobi treh mesecev od odločitve za razlastitev, ali pa pred prevzemom lastništva, katerokoli obeh je hitrejše časovno in is točasno bo oblast ponudila popolno vsoto, katero je pripravljena plačati lastniku skupaj z odškodnino za nevšečnosti, odškodnino za škodljivo občutje in odškodnino za premestitev. Ta zakon predvideva tudi, da se lahko pritožite na, "Court of Appeal" v zadevi odločitev "The V zgodovini so zvonovi slavili Land o£ Compensation Board-a". Na obisku v Ottavvi. Z desne na levo g. dr. J. Kirschbaum, predsednik Kanadske etnične federacije, dr. S. Haydasz, poslanec iz Toronta, ki so mu nadeli naslov "Ethnic Ambasador" in poslevodeči predsed-J1' i nik Ontarijske etnične tiskovne organizacije g. V. Mauko, — urediš- I nik našega lista. zmage inu oznanjali mir. Veliko- j nočni zvonovi slavijo danes zrna-december praznik narodne trage- j go nad strahoill( dvomom in tiije. tx. i smrtjo in oznanjajo božji mir. i the Hon. John Robarts Pri,t.! Minister ot Or.tari« • Agencija ZDA za nadzorstvu nad oboroževanjem in za razorožitev je objavila, da so države na svetu porabile v 1. 1967 182 milijard dolarjev za vojno ali za priprave na vojno. To je 40% več kot je vse člo-[ veštvo porabilo za vzgojo in vsota, ki je enaka celotnemu letnemu dohodku Južne Amerike, Južne Azije ter Bližnjega Vzhoda. — fš sLov>enskkrbi bodo odveč, če se RIM V DOMOVINO? boste obrnili na: Vinko A. LEVSTIK Director in lastnik Hotel BLED' in Hotel-Penzijon 'DANILA' Via S. Croce ln Cesurnlemme 40, Via L. Luzzattl 31 Koma, Tel., 777—IU2 Roma, Tel., 750—587 Lastnica domače slovenske gostilne Eršte's "SLOVENE VILLAGE" na 6802 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, želi vseh prijateljem in obiskovalcem VESELO ALELUJO! Berta Lobe VESELO VELIKO NOČ želita Glavni odbor in Svet Slov, drž, gibanja VESELO ALELUJO I žete somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA. Dne 23. februarja 1969. popoldne i je nenadoma mirno zaspala v Bogu in nas zavedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta ANTONIJA MAUKO roj. Rebol, upokojena učiteljica. Istega dne je umrla tudi njena najmlaša sestra, najina teta Pavla Lovrec roj. Rebol. V skupni grob smo ju pospremil v sredo, 26. februarja 1969. ob 15.30, na pobre- škem pokopališču v Mariboru—Slovenija. Dne 16. marca pa se je po Božji volji in dolgi in težki bolezni pridružil svoji ženi, nasi dragi mami, naš nad vse ljubljeni ata VINKO MAUKO. Pokopali smo ga 18. marca na pobreškem pokopališču v Mariboru Slovenije. Žali i joči: sin Vladimir z družino, hčerka Santa z družino in drago sorodstvo Toronto, Ottavva, Maribor, Ruše, Zagreb, Dunaj. Cleveland Chicago Janez Arko is znane M. Vilka Cekute tega držali. V orni-1 Arkove družine na Cermak Rd., Ijenem dialektu so podajali svo- j je 'nedavno prejel Bachclor je vloge in pri starejših gledal- | Dcgrcc iz matematike. Janez je cih izvali precej smeha. Mladina , izredno delaven tako pri SAVI, pa čudnim besedam ni bila kos. j vodi skupino godbenikov, pouču- Igra je bila ponovljena 9. mar- ' je na višji šoli. Bo nadal jeval ca v nevvtorontski dvorani. svoje študije in se bo, tako upa- • 7. marca je misijonski kro žek pri Mariji Pomagaj imel v svoji sredi sestro misi jonarko dr. žužkovo iz Pakistana. Njenemu zanimivemu predavanju so sledile skioptične slike. Za tako izreden obisk bi morala dvorana biti i premajhna. Častiti sestri in zdravnici hvala i za osvetlitev njenega delovanja v zaostali deželi, želimo ji srečno pot in božje pomoči pri njenem misijonskem poklicu. • V nedeljo 2 .marca je v International Institutu predava) članom »Canadian Yugoslav Professional Association" g. Peter Cekuta. Govoril je o »lntcgra-tion into a Canadian Communi-ty". Predavatelja so zadovoljno sprejeli, posebno ko se jim je zahvalil za povabilo v slovenščini. G. P. Cekuta je v istem institutu ravnatelj večerne šole za pouk angleščine imigrantom. • Slovenska glasbena šola pod vodstvom g. Matije Lebarja je 1. marca pripravila glasbeni večer pod naslo\*om »Glasbeni biseri". Koncert jc bil v dvorani Brezmadežne v Ncw Torontu. Poslušalci so skoro napolnili dvorano in so točko za točko hvaležno nagradilil s ploskanjem. Spored je bil pestro izbran, saj so se glasbeni biseri prelivali iz melodije v melodijo. Vsak nastopajoči (s harmoniko, kitaro ali petjem) je pokazal, da obvlada svoj inštrument, kar gre gotovo zahvala njihovemu u-čitelju, g. M. Lebarju. Z bogatim večerom so zabrisali malenkostne napake, ki se pri tako obsežnem sporedu hitro vrinejo posebno če za vse odgovarja »učitelj sam". Tako je bil učitelj, napovedovalec, organizator za zaveso, in dirigent. Ob taki množici nastopajočih je to zelo težko. Dobro bi bilo tudi, da se pred vsako skladbo pove ime skladatelja, več pažnje pa ne bi bilo odveč pri sestavljanju sporeda v slovenščini. Vendar vsem prijetna zahvala in klic: Le pridno naprej in obilo uspeha na naslednjem koncertu! • Slovenski skavti Marije Pomagaj v Torontu so za nedeljo popolnde 9. marca pripravili spored s pesmijo, prozo in filmom • Maškerada Na pustno soboto, 15. februar-ja, je dramatsko -društvo »Lilija" zopet pripravilo maškerStdo s plesom v dvorani Slovenskega i doma na Holmes Ave. Igrali sp j »Veseli Slovenci" in prireditev je bila lepo obiskana. • Slovenska šola pri sv. Vidu Slovenska šola pri sv. Vidu jc ; v nedeljo 23. februarja priredila j v novi šolski dvorani okusno ko- I silo, kot eno izmed letnih prireditev za zbiranje denarnih sredstev za šolske potrebe. • »Veseli Slovenci" V sredo zvečer 26. februarja je ansambel »Veselih Slovencev" v dvorani televizijske postaje W£WS TV 5 snemal trak za televizijski nastop v okviru sporeda »Polka Varieties". Kot pevca sta nastopala ga. Blanka Tonkli in g. Emil Benegalija. Ansambel vodi g. Dušan Maršič. • Stoletnica javne knjižnice V februarju je praznovala stoletnico svoje. ustanovitve cleve-landska javna knjižnica, ki ima tudi lepo zbirko slovenskih knjig. PORAVNAJTE NAROČNINO IN DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE"! SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL. želi vsem prijateljem Slovenskega državnega gibanja širom sveta Veselo Veliko noč. VESELO VELIKO NOČ ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu. Po petih letih . .. so dobili isto državljanstvo, kot ga ima njihov sin, ki je bil rojen v Kanadi. Kanadsko državljanstvo je stanje, ki se ga mnogi ljudje v vseh delih sveta želijo. Skoraj 60,000 oseb iz mnogih dežel je vsako leto zapriseženih kot Kanadskih državljanov. Ste Vi izvoljiv za prednost in odgo vornosti državljanstva? Informirajte se in poizvejte pri Kanadskem Sodišču za Državljanstvo (Canadian Citizenship Court) ki Vam je najbližji, Ti so pripravljeni, da Vam pomagaja v sledečih mestih : HALIFAX, MONCTON, MONTREAL, OTTANA/A , SUDBURY, TORONTO, HAMILTON, ST. CATHARINES, KITCHENER, LONDON VVINDSOR, WINNIPEG, REGINA, SASKATOON, CALGARY, EDMONTON in VANCOUVER. Lahko pa tudi pišete na sledeči naslov: The Registrar of Canadian Citizenship, Secretary of State Department, Ottavva. GOVERNMENT OF CANADA To je enaintrideseto nadaljevanje nove "3 strani" Slo-VENSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični anali/i tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod ralil jajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo ua v vrsto stalnih rabnlk a pomembnih razvojnih silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji Se vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen m bolf slučajnostmi in površinsko poročanje a "s/ tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, kaierih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije. Uredništvo "Slovenske države" Partija in "socialistična V zadnjih mesecih 1968 in januarja 1969 so se vršili v Jugoslaviji kongresi republiških partij, marca pa kongres Jugoparti-je. Namen teh kongresov je bil, da bi partijo prilagodili »samo-upravnemu" razvoju porajajoče se ..socialistične demokracije". Razen manjših organizacijskih sprememb pa se ni kaj pomembnejšega spremenilo. Tudi ta poslednja „reforma" partije je potrdila njeno izključno »vodilno vlogo". Venomer podaljševana »teorija" o neki mistični vsevednosti in nezmotljivosti partije v primeri z nevednostjo in zmotlji-vostjo vseh drugih ustanov in ljudi je v arogantnem nasprotju z univerzalnim pričevanjem zgodovine o omejenem znanju in zmoti jivosti vseh človeških ustanov in ljudi. Starodavno demokratično načelo raziskovalnega in odločevalnega pluralizma temelji prav na tem zgodovinskem izkustvu. Eden izmed razlogov zakaj je Amerika — čeprav ni brez svojih izvirnih in težkih problemov — tako vztrajno vodilna na skoraj vseh področjih znanosti, tehnologije, gospodarstva in celo umetnosti, je prav v tem, ker ima edinstveni pluralizem od režima in medsebojno neodvis- j nih univerz, raziskovalnih usta- j nov, podjetij, filantropičnih organizacij, revij, založb in drugih središč poskušanja, ustvarjanja in preizkušanja. Vsa ta pestra in venomer se izpreminjajoča struktura tekmovalnega napredovanja pa temelji na političnih osnovah ameriškega dvostran-kaiskega sistema z vedno novimi priložnostmi za „ščukovsko" pojavljanje radikalnejših »tretjih strank" in brezprimerne širo-kogrudnosti do vseh mogočih oblik osebnega in skupinskega protestiranja. Ker so zmotljivi vsi ljudje, je j neovirano umsko tekmovanje i medsebojno neodvisnih ustanov j in ljudi pogoj za približevanje j resnici in odkrivan ju novih spo-: znanj tudi na redkih področjih enoumskih spoznanj enosmernih danosti; v političnem odločanju, kje je malo enoumnih spoznanj in nič nealternativnih rešitev, pa je obstoj medsebojno neodvisnih organizacij (vsaj dveh) edina u-činkovita varščina proti nasilju dogmatiziranih zmot. Tako imenovana notranja demokratizacija partije — ki ohranja značaj e-dine neodvisne politične organizacije — ne more nuditi zadostnih pluralističnih varščin, (1) ker obsega članstvo partije le- drobec naroda in družbe in (2) ker je spoznavna in odločevalna neodvisnost članov partije vezana z apriorno ideologijo partije, njenimi statuti, pravilniki in vodstvenimi organi ter z omejeno sociološko prožnostjo takih zaključenih in izključnih manjšinskih skupin. Karkoli je predloženo iz okvira ene same partije, nudi zelo nezanesljivo izbirnost. Koncept ene same privilegirane partije torej ni le v nasprotju s prirojeno težnjo vseh ljudi po osnovni enakopravnosti proti vsem monopolom, privilegijem in diskriminaciji, temveč je tudi bistvena ovira političnemu odločanju v skladu z najboljšimi človeškimi spoznanji, ki predpostavlja pluralizem oz. vsaj dua-lizem medsebojno neodvisnih osnovnih političnih organizacij. Brez odkritega in resnega razpravljanja o tem svojem notranjem nasprotju nastajajoča »socialistična demokracija" v Sloveniji ne bo prišla daleč. Teorija in praksa slovenske »socialistične demokracije" sta biii predmet razgovora za »okroglo mizo" v Ljubljani, dne 13. novembra 1968. Iz tega prvega ne-forumskega, polj udnoznanstve-nega razpravljanja o razvoju »pluralizma in socialistične demokracije" v Sloveniji je moč povzeti bolj konkretno podobo počasnega in močno oviranega' razvoja demokratizacije v Sloveniji. Za ,,okroglo mizo" so povedali, da se je proces demokratizacije začel, ko so nekaj let po izklju- čitvi Jugopartije iz Kominforma proglasili načelo »samoupravljanja", ki naj bi »prenašalo funkcije države na družbo". S postopnim uvajanjem tega načela so iz prejšnjih zgolj transmisijskih organizacij (Socialistična zveza, sindikati, Zveza mladine, Zveza študentov, razne zbornice, itd.) začeli nastajati »politični sub jekti". Poleg tega naj bi v okvirih teh organizacij in ustanov — posebno še Socialistične zveze— pluralistično prihajale do izraza vse družbeno pomembne »grupe". Razgovor pa je pokazal, da sta politična vloga in vpliv omenjenih organizacij, ustanov in skupin zelo neenakomerna, nekatere, kot npr. kmetje, jih sko- Ciril A. žebot I raj nimajo, nobena od njih pa ni dovolj samostojna. Povsod nam-; reč obstajajo »neformalne sku-| pine", ki »imajo monopol glede političnega odločanja". Nad vsemi temi »političnimi subjekti" pa še vedno bdi Zveza komunistov oz. njene »neformalne sku-pine", poslužujoč se njene »vodilne" »idejno-politične", »avantgardne", integracijske", »kohe-i zivne ter »tvorne in usmerjeval-j ne vloge. ' Izgleda torej, da so v tej na-, stajajoči »socialistični demokra-! ciji" v Sloveniji, kakor na v Or-vvelolvi »živalski farmi", sicer vsi »enaki", le da so nekateri dokaj »bolj enaki" kot drugi. tej zvezi dobi svoj posebni pomen pojem demokracije. Po svojem starogrškem izvoru je pojem demokracije (to je ljudske vlade) istoveten s pojmom samoupravljanja. V politično-zgodovinskem smislu pa si pod imenom demokracija predstav- ljamo progresivno uveljavljenje načela, po katerem so nosilci posrednega samoupravljanja izvoljeni in odpoklicani po večinski odločitvi pripadnikov zadevne ljudske skupnosti izražene v tajnih volitvah. V tej zvezi se pojavlja vprašanje kako izbirati kan- Smisel in nesmisel samoupravljanji Za boljše razumevanje pome- ] skupno upravljanje zadev kate- na in nepomena »samoupravljanja" in »socialistične demokracije" v Sloveniji in Jugoslaviji bo koristno do kraja razčistiti nekatere osnovne pojme: Samoupravljanje pomeni u-pravljanje zadev ljudskih skupnosti vseh vrst — naravnih, pro- rekoli ljudske skupnosti z enakopravno udeležbo vseh pripadnikov zadevne skupnosti. Jasno je, da je tako skupno upravljanje na splošno mogoče le pri zelo maloštevilčnih ljudskih skupnostih. Več kot nekaj jludi za okroglo mizo že težko neposredno sode- stovoljnih in prisilnih — prek luie pri pripravljanju in naprav-pripadnikov teh skupnosti sa- Vjanju pomembnih odločitev; ce- mih. V Sloveniji in Jugoslaviji pa so pojem »samoupravljanja" zmedli s tem, da so ga tolmačili v ozkem smislu kot lastno u-pravljanje »delovnih skupnosti" (gospodarskih podjetij in družbenih služb) in deloma občin (sosedstvenih skupnosti). Sedaj pa pričenjajo tolmačiti samoupravljanje tudi kot razširjanje u-deležbe pri političnem odločanju v državnih organih, ki je v vseh komunističnih režimih do nedavnega bilo (in v bistvu še je) izključno partijsko; primer tako lo zbornice izvoljenih posrednih upravljalcev, ki jim je to predstavniško delo edini poklic, se morajo za pripravljanje skupnih odločitev organizirati v manjše odbore, pododbore in komisije. V širših ljudskih skupnostih je neposredno samoupravljanje lahko le zelo omejeno v obliki iniciativnega ali potrdi Inega referenduma o pomembnejših posrednih odločitvah. Posredno samoupravljanje ie edina praktična oblika samoupravljanja v domala vseh dejan- razširjenemu pojmovanju „sa- skih ljudskih skupnostih širših moupravljanja" v Jugoslaviji je od družine (z izjemo že omenjc-zakonodajno sodelovanje skup- nega dopolnilnega predlaganja in ščin in napori za povečanje suve-. potrjevanja odločitev prek re-renosti republik v odnosu do „fe- ferendumov). Zaradi tega je v deraci je". j zvezi s samoupravljanjem bistve- Samoupravljanje v uvodoma ne važnosti vprašanje izbire or-označenem splošnem smislu je ganov posrednega samoupravlja-neposredno in posredno. Ne p o- nja, nadzorstva nad njihovimi sredno samoupravljanje pomeni! odločitvami in njih odpoklica. V Okrogla miza o socialistični demokraciji Navajamo nekatere posebno značilne povzetke iz besedila razgovorov za "okroglo mizo" kot je bilo objavljeno v TEORIJI IN PRAKSI, december 1968: 1) Demokratizacija socialistične družbe se začne razvijati s "prenašanjem funkcij države na družbo" (J. Goričar). "Država" je v tej zvezi očividno istovetena z marksističnim pojmom "diktature proletariata", t.j. partije, "družba" pa z načelom "samoupravljanja" prek prej za partijsko "transini-si jo" improviziranih in uporabljanih organizacij (družbeno— politične organizacije, zbornične ustanove, družbeno—funkcionalna združenja in končno delovne organizacije oz. skupnosti). Poglavitni "politični subjekti" v današnji Sloveniji so Zveva komunistov, Socialistična zveza, Zveza mladine, Sindikati, Zveza študentov in razne zbornice (J. Goričar in drugi). Vprašanje: Kako, da nobeden, za "okroglo mizo" v tej zvezi nI omenil n. pr. Društva slovenskih pisateljev, univerze, akademije, profesorjev, umetnikov itd? 2) "Naša družba se vedno bolj diferencira ... O pluralizmu (pa) lahko govorimo le, če imajo različne grupe možnost, da izražajo svoje interese. .. V obstoječih razmerah nekatere grupe lahko izražajo svoje interese, nekatere jih pa ne morejo v zadostni meri. Vzemimo kmete, ki so še vedno pomembna in precej številna grupa, vendar niso imeli in še vedno nimajo možnosti za izražanje svojih interesov" (J. Jerovšek). 3) "Doseči bi morali, da bi se znotraj SZDL (Socialistične zveze) razvilo več relativno samostojnih političnih subjektov..." (N. Toš). "Poglavitni vzrok, da se različni mteresi ne morejo izraziti, vidim v nezadostni avtonomnosti političnih organizacij (predvsem SZDL in sindikatov)", ki ni taka, da "bi motivirala različne grupe, da bi prek njiju izražale svoje interese" (J. Jerovšek). "Navedel bom primer o organizaciji Socialistične zveze v Ljubljani. V vodstvu te organizacije so zgolj člani Zveze komunistov. Ali torej to vodstvo lahko resnično predstavlja pluralizem idej In ali lahko zares predstavlja pluralizem subjektov?" (N. Toš). ".... nekateri Interesi ln tudi skupine, ki jih predstavljajo, (se) pri nas še vedno enačijo z interesi socialistične družbe in.... monopolno odločajo, kateri interesi so skladni in kateri niso skladni s socializmom" (F. Hočevar). So "neformalne skupine, ki imajo monopol glede političnega odločanja" (Z. Roter). 4) ".. .tak pluralističen sistem, izhajajoč iz zasnove socialistične družbe, zahteva integracijsko silo.... Gotovo gre ta vloga vodilni idejno-politični organizaciji..." (G. Kušej) t.j. Zvezi komunistov. "Ali ni v ustavi navzoča ideja, da opravlja tako kohezivno vlogo Socialistična zveza?" (F. Hočevar). "Po ustavi že, dejansko pa ne" (B. Markič). 5) "... moramo upoštevati, da so se socialistične revolucije doslej uresničile v deželah, ki so imele ne le nerazvit ekonomski sistem, marveč tudi nerazvit sistem meščanske demokracije. Iz tega, pa tudi iz drugih razlogov, je bilo prav gotovo neizbežno, da se je politična oblast po revoluciji reducirala na enega samega nosilca, na komunistično partijo... Spričo takih razmer je bila tudi pri nas v tem obdobju neizbežna enostranskarska diktatura proletariata. Toda.... z nadaljnjim razvojem, ki je šel prt nas v samoupravljanje in socialistično demokracijo, je morala glede strankarskega sistema priti do nekaterih dilem. Njihov izraz je pravzaprav ves proces reoorganizacije ZK, njena nova vloga in nova vsebina njenega delovanja. Razvoj socialistične demokracije je neizbežno moral sprožiti proces političnega pluralizma v tem pomenu, da subjekt političnega odločanja ni več poosebljen izključno v partiji in njenih organih, marveč ob njeni tvorni in usmerjevalni vlogi obstaja vrsta političnih subjektov, ki se koordinirano prepletajo na vsej skali političnega odločanja. (A. Žun). Toda Zveza komunistov "si mora to vodilno vlogo izboriti od enega konkretnega vprašanja do drugega ." (P. Klinar).— Gornji povzetki kažejo, da se bodo udeleženci razgovora za "okroglo mizo" morali k predmetu povrniti in razumsko razčistiti mistiko o "vodilni", "idejno-poltični", "avantgardi", "integracijski" , "kohezivni" ter "tvorni ln usmerjevalni" vlogi Zveze komunistov v nastajajoči "socialistični demokraciji". Stane Kavčič ostane v Ljubljani Beograjski dopisnik THE NEW YORK TIME-a Tad Szulc (do pred nekaj meseci TIME-ov dopisnik v Pragi, od koder je po sovjetski invaziji bil izgnan) je 15. marca poslal TIME-u naslednje poročilo s kongresa jugopartije v Beogradu: "Spričo sovjetskih pritiskov in številnih problemov notranjega razvoja je Jugoslavija na partijskem kongresu ta teden izoblikovala novo kolektivno vodstvo... Ustanovitev 15-član-skega Izvršnega biroja partijskega Predsedstva.... tu razlagajo kot politični udar, ki ga je ob enajsti uri izvedel predsednik Tito, da bi preprečil naraščujoči vpliv konservativcev in zagotovil, da bi jugoslovanska zveza preživela njegovo smrt.... "Mašal Tito je to napravil iz želje, da bi privedel v osrednje vodstvo ključne ljudi iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin, ki sestavljajo jugoslovansko zvezo ... "V okoliščinah sorazmerne avtonomije, ki jo uživajo zvezne republike in njih komunistične partije, so si mnogi republiški prvaki zgradili lastne položaje moči doma in so neradi sprejemali centralne položaje v Beogradu. Dejstvo, da bo Titov naslednik skoraj gotovo izšel iz Izvršnega biroja, je najbrže prispevalo k privoljenju republiških voditeljev, da se pridružijo kolektivnemu vodstvu. "Tukaj mislijo, da to velja še prav posebej za dr. Vladimira Bakariča.... ki je predsednik hrvaške republike, in za Krsta Crvenkovskega...., ki je predsednik makedonske partije. Edini človek, za katerega je znano, da je odklonil Titovo vabilo, je bil Stane Kavčič, Slovenec in član bivšega komiteja. (Podčrtal ur.) "Izvršni biro bo vključeval Edvarda Kardelja, 59 let starega Slovenca, poglavitnega ideologa jugoslovanske zvrsti komunizma. G. Kardelj je verjetno Titov najžoji osebni sodelavec in po mnenju mnogih opazovalcev njegov dozdevni dedič ..." Tik pred marčnim kongresom jugopartije so se ponovno razširile govorice, da bo predsednik slovenske vlade Stane Kavčič po aprilskih skupščinskih "volitvah" premeščen v Beograd zanovega predsednika zveznega izvršnega sveta. To je bilo že drugič v razdobju nekaj mesecev, da se je resno govorilo o Kavčičevem odhodu v Beograd. Te govorice so imele oporo tudi v dejstvu, da je že pred decemberskim kongresom ZKS obenem z drugimi prvaki slovenske partije tudi Stane Kavčič bil določen za člana novega predsedstva jugopartije v Beogradu po njenem marčnem kongresu. Po nekaterih govoricah je Stane Kavič pristal na tako spremembo pod posebnimi pogoji, med katerimi naj bi eden bil ta, da bi v novi Izvršni svet "federacije" vstopila tudi sedanja predsednica hrvaške vlade dr. Savka Dabčevič-Kučar. Gotovo pa je Kavčič zahteval tudi kaka objektivna zagotovila, da se pod njegovim predsedstvom v Beogradu ne bi nadaljevala stara unitaristična in centralistična praksa. Osredotočena srbska birokracija v Beogradu je celo Borisu Kidriču, še bolj pa manj vplivnim "beograjskim Slovencem" za Kidričem onemogočala, da bi mogli znatno zmanjšati Sloveniji škodljvo politiko "federacije". Celo skromne zveze dotacije za najvažnejše znanstvene ustanove v Ljubljani so Kidriču "podrejeni" spretni srbski birokrati v Beogradu leto za letom prelivali za druge namene. Ko bi se decemberske (1968) spremembe zvezne ustave bile bolj približale načelu izvirne suverenosti republik, bi Kavčičev vpliv v Beogradu za nevmešavanje "federacije" v zadeve republik, za enakopravnost vseh republik v zveznem merilu in za dosledno izvajanje začete reforme po vsej Jugoslaviji bil olajšan. To pa se ni zgodilo. Zato je bilo nepojmljivo, da bi v takih okliščinah Stane Kavčič — ki je v zadnjih dveh letih več storil za afirmacijo slovenske republike kot kateri koli izmed njegovih uradnih predhodnikov ali sodobnikov — hotel z odhodom v Beograd ta svoj politični kapital zmanjšati ali celo uničiti. Zavest potrebe, da izvede zasnovani program za dolgoročni razvoj Slovenije, začeto politično liberalizacijo slovenske samouspravne družbe in nujno konsolidacijo slovenskega naroda se zdi edini razlog, ki je dovolj močan, da je na njegovi osnovi Stane Kavčič odklonil ne le ponujeno mu predsedstvo Izvršnega sveta "federacije" ampak tudi vstop v novi Izvršni biro jugopartije v Beogradu. Stane Kavčič je potreben v Ljubljani. V tej svoji pogumni odločitvi bo gotovo imel močno oporo domala vseh Slovencev, tudi tiste ogromne večine, ki je proti nadaljevanju stalinistične zasnove političnega monopola komunistične partije. Jugoslavijo kot dogovorjeno zvezo Izvirno suverenih republik—v čemer je njena edina bodočnost — je treba graditi v republikah. Le izgrajene republike bodo mogle izsiliti potrebno zvezno preureditev obenem z novim središčem daleč proč od Beograda, ki je obremenjen s srbsko tradicijo In prakso prevladovanja prek tam osredotočene srbske uradniške kaste in potencialno pučistične srbske vojaške baze. didate za funkcije posrednega samoupravljanja. Ko bi odločitve posrednega samoupravljanja bile znanstveno-enoumne in bi bilo mogoče po jasnih objektivnih merilih nesporno spoznati najbolj kvalificirane ljudi za na-pravljanje takih odločitev in ko bi poleg tega število tako kvalificiranih ne bilo niti večje niti manjše od števila in obsega jasno odmerjenih vrst zadevnega odločanja, bi bil problem izbire kandidatov poenostavljen in bi postopek demokratičnega izbiranja prek tajnih volitev bil nepotreben. Ker pa v družbenem odločanju nobenega teh treh »znan-stveno-idealnih" pogojev za izbiranje kandidatov ni, je prav postopek zadovoljivega izbiranja kandidatov za funkcije posrednega samoupravljanja najvažnejša sestavina demokracije, pomembnejša od dokončnega volilnega akta. V tem smislu se pojem demokracije večkrat uporablja v ožjem smislu kot tekmovalni postopek volilnega Izbiranja nosilcev posrednega samoupravljanja. Pojem demokracije je predvsem pomemben za politično samoupravljanje držav in njih zvez, kjer odločitve zadevajo in obvezujejo vse pripadnike najširše organizirane družbe in s tem ustvarjajo tudi važne okvirne pogoje samoupravljanja na vseh »nižjih" področjih. Splošno-družbena pomembnost samoupravljanja v državnih in zveznih skupnostih narekuje, da demokratični postopek izbiranja nosilcev posrednega samoupravljanja izvira iz vsaj dveh medsebojno neodvisnih izbirnih organizacij (»strank" kot osnovnih političnih organizacij). Samo na ta način je moč zagotoviti resnično tekmovalnost resnično alternativnih kandidatov in alternativnih programov za razlikost vsebine posredno samoupravnih političnih odločitev. Osnovno-poli-tična dvojnost je zelo pomembna tudi kot zagotovilo neodvisne in neovirane kritike odločitev posrednega političnega samoupravljanja, ki je potrebno za dosego boljše odločitve ali za pospešitev izmenjave slabih upravljalcev. Ker sedanja »socialistična demokracija" v Sloveniji te osnovne dvojnosti nima, zato je izbirna alternativna le v manjših in obrobnih ukrepih, na pa tudi v večjih in vseobvezujočih odločitvah. Ista izključna partija vlada nemoteno dalje in »reformira" svoje lastne prejšnje »reforme". V nobeni demokratični državi na svetu ne bi vladajoča stranka mogla še nadalje ostati na oblasti po takem polomu, kot ga je zakrivila vladajoča slovenska partija z velenjskim škandalom. Srečnemu naključju ne pa demokratičnim varščinam sistema se je zahvaliti, da je iz slovenske partije končno izšla konstruktivna in borbena slovenska vlada Staneta Kavčiča. Pa tudi ta vlada je še daleč od tega, da bi Slovenijo ustavno osamosvojila, gospodarsko uredila in politično demokratizirala. Pluralistične težnje V zvezi s posrednim samoupravljanjem se pojavljata pojma »birokratizma" in »etatizma", ki se posebno po padcu Rankoviča v Jugoslaviji toliko omenjata. Birokratizem se nanaša na težnjo hierarhično, funkcionalno ali »neformalno" organiziranih izvršnih uslužbencev ljudskih skupnosti, da le-ti upravljajo (»manipulirajo") te skupnosti neodvisno od želja pripadnikov teh skupnosti in mimo odločitev njihovih izvoljenih predstavnikov. Ker sodobne organizacije potrebujejo razsežne izvršilne (strokovne) kadre, je nevarnost (dalje na 4. strani) « 1.—16. MAREC 1363. Ciril A. Žebot PARTIJA IN "SOCIALISTIČNA DEMOKRACIJA" birokratizina vedno prisotna in jo je moč obvladovati le s stalnim nadzorstvom s strani izvoljenih predstavnikov zadevne skupnosti in s pritiskom njenih pripadnikov (prek njihovih različnih organizacij in ustanov, neodvisnega tiska, zborovanj, itd.) na izvoljene predstavnike skupnosti. Etatizem pomeni težnjo osrednjih državnih (ali „zveznih") organov, da svojo pristojnost razširijo na rovaš samoupravljanja manjših ljudskih skupnosti. Kadar etatistične težnje sebi pod-rede tudi osebne (naravnoprav-ne) prerogative ljudi kot posameznikov (družinsko življenje in vzgoja, šolanje, izbiranje poklicev in zaposlitve, osebna potrošnja in varčevanje, pripadnost prostovoljnim organizacijam, javno izražanje, potovanje in sploh uporaba prostega časa), se etatizem spreminja v totalitarizem. V resnično demokratičnih državah etatistične in totalitarne težnje ne morejo prevladati; pojavi dejanskega etatizma in totalitarizma so vezani na enopartijske režime, nacizem, fašizem, stalinizem). (nadaljevanje s tretje strani.) sti, tega naj si ne laste oblastve-' ne skupnosti; kar zmore poedi-no podjetje, tega naj se ne loti Da ..socialistična demokraci-združenje podjetij; kar lahko o- ia" v Jugoslaviji ni v skladu z o- ZNAKI RAZVOJA Slovenski delavci v zahodni Europi Iz Članka v EKONOMSKI Iz nodallrnv Vi iih imain Razkrajalna polarizacija pravijo tržni odnosi, tega naj ne urejajo -..samoupravni dogovo ri"; kar zmorejo samoupravni dogovori, tega naj ne vsiljujejo administrativni ukrepi; kar lahko napravi občina, tega naj ne opravlja okraj; kar je primerno okraju, tega naj si ne lasti državna skupnost slovenskega na- pisanim načelom pluralistične dopolnilnosti je razvidno tudi iz njenega zgodovinskega nastanka in razvoja. Takoj po vojni je bil nasilno uveden „zvezni" centralizem sovjetskega sloga v vsej svoji totalitarni razsežnosti. Le- nih doma, je celih deset odstotkov slovenske delovne sile na delu v deželah zahodne Evrope), infrastruktura zaostala, industrijska oprema zastarela, inflacija pa ponovno oživela. Medtem je v veliki meri prav zaradi škodljive polarizacije „zveznega" centralizma in obrob- ta 1950 je kot posledica preloma ; nega ..anarhizma" in predvsem Stalinom prišlo do ideološke zaradi pritiskov iz Slovenije prišlo do novih ustavnih sprememb v letih 1967 in 1968, ki končno roda kot celote; in kar zmore ! revizije partijskega programa: slovenska republika, bodisi sa- -.država", to je partijsko totali- . ......._......... mostojno ali prek pogodbenih j tarna ..zvezna" diktatura, naj bi le priznavajo nekaj več vpliva A,^,----------------J.....•___• ______ 11-1 nrirVOo nrlmifotj" ,, ------ 1____1 • ... i . ... dogovorov z drugimi republika- Počela „odmirati" že v „prehod-mi, tega naj ne jemlje zveza ju- ncm" razdobju ^riaii/ma" c goslovanskih republik, katere pristojnosti naj bodo omejene le na vsem republikam resnično skupne zadeve, ki bodo dogovorno ugotovljene, ustavno natančno določene in praktično zavaro-I vane. V nasprotju s težnjami etatizma in totalitarizma je treba o-menili pojem ..pluralizma", ki je — poleg drugih izsledkov zahodne sociologije, politologije, ekonomike in tehnologije sedaj močno popularen tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Pluralizem izraža težil jo sodobnega človeka, da se povezuje s svojimi vrstniki v raznovrstne ljudske skupnosti glede na poklic, zaposlitev, vero, raznovrstne kulturne in razvedrilne interese, pa tudi po sorodnosti splošnejših pogledov na sklop družbenih vprašanj. Naraščajoče in menjajoče se „plurali-stične" težnje sodobnega človeka se morejo zadovoljivo uveljavljati le v demokratičnem političnem sistemu, ki z resnično volilno tekmovalnostjo alternativnih kandidatov in alternativnih programov edini lahko uspešno preprečuje pluralizmu nasprotne etatistične težnje. Ce se sedaj povrnemo k pojmu samoupravljanja v njegovem osnovnem pomenu, vidimo, da mora samoupravna družba biti politično demokratična (v zgoraj označenem postopkovnem smislu), ako na jbodo pluralistične samoupravne težnje posameznih oseb in njih skupnosti učinkovito zavarovane. Taka družba bo stremela za tem, da bo v njej samoupravljanje uresničeno v skladu z načelom subsidiarnosti, to je človeku pomožnega in medsebojno dopolnilnega značaja človeških združenj, ki ga je treba preprosto in stvarno opisati: kar more človek kot posameznik zase sam opraviti (brez oškodovanja drugih), tega naj si ne lasti nobena skupnost; česar poedini človek sam ne zmore, to naj dopolnjujejo primerne ljudske skupnosti; pri tem naj si širše skupnosti ne prisvajajo pristojnosti v zadevah, ki jih zmorejo ožje skupnosti; kar je moč doseči prek prostovoljnih skupno- Seveda velja isto načelo subsidiarnosti tudi v obratnem smislu: manjše skupnosti naj se ne lotevajo zadev, ki po svoji vsebini in obsegu sodijo v pristojnost širših skupnosti. Zato je popoln nesmisel govoriti ali ravnati, kakor da bi širše in višje ljudske skupnosti bile le skupek nekih osnovnih ..delovnih skupnosti", ki naj bi prek „samou-pravnih dogovorov" in „samoor-ganiziranja" sčasoma nadomestili tudi narodno skupnost in dr-žav.no oblast. Narod ni seštevek podjetij in družbenih služb, niti nista občina in država mehanični rezultati ..delavskih svetov". Različne človeške skupnosti v pluralističnih merilih niso le količinsko različne, temveč so med njimi tudi pomembne kakovostne razlike. Težko se je zalo zne-j biti vtisa, da je Kardeljeva zasnova ..samoupravljanja" in „so-I cialistične demokracije" — kot ..socializma" s postopnim prenašanjem njenih pristojnosti na ..samoupravno družbo". To ideološko revizijo so začeli prevajati v prakso tako, da je po letu 1953 vsemogoča ..federacija" odstopala manjše pristojnosti komunam in delovnim skupnostim, ne pa tudi republikam kot narodno-političnim To razdobje obrobne „samou- I stema mogle prisiliti preurejene pravne" decentralizacije je tra- j zvezne organe k zares smotrni jalo vse do srede leta 1966, ko i gospodarski politiki tudi v do-so izločili Aleksandra Rankovi-! govorno-dopolnilnem zveznem ča, češ da je vsa tista leta siste- merilu. matično sabotiral tudi to skrom-J 2e se namreč zopet pojavljajo no mero samoupravnega razsre-1 znaki po)lovno oživljencga „zvez. discenja, k, naj b, se bilo izvršilo 1 nega" etatizma. Neuspehe nedo- 10«5 spremembami lcta končane reforme cinično pripi- 1953 m 1964 ter z gospodarskimi sujejo tržnemu značaju ref reformanu leta 1950, 19,3, 1957 in ki pa sla ga v rcsniJ prepreiila Razdobje po odstranitvi Ran-koviča so označevali poskusi za pospešitev gospodarske reforme začete julija 1965 in nadaljnje ustavne spremembe leta 1967 in 1969. Gospodarska reforma naj bi bila izvršila dosledno potrže-nje gospodarskih odnosov, vklju-čivši svobodnejšo mednarodno izmenjavo s konvertibilnimi pod ročj | POLITIKI z dnem 17. februarja 1969 povzemamo, da so zastopniki katoliške Škofovske konference v zadnjih tednih predložili posameznim organom Federacije štiri zahteve. Prva se nanaša na poznano zahtevo katoliške Cerkve, da Zvezna skupščina vnese njene predloge v novi zakonski osnutek o umetnih splavih; druga predlaga pravno tolmačenje in pojasnitev Zakona o podržavljenju cerkvene posesti, tretja vsebuje predlog za spremembo člena v Zakonu o narodni obrambi; tu gre za odožitev vojaškega roka za semc-nišnike in bogoslovce in za skrajšanje vojaškega roka za diplomirane bogoslovce. V zadnji zahtevi pa Cerkev predlaga naj bi in pristojnosti republikam. Vendar le-te še nimajo dovolj pristojnosti, da bi mogle na svojih področjih dosledno izvesti nedo- vršeno gospodarsko reformo. [ bil Božič proslavljen kot nedelov Nasprotno: nevarnost je, da bo j ni dan. Članek, ki ga je v tej tudi ta popravljalni razvoj na-j zvezi objavila EKONOMSKA silno prekinjen predno bodo re-1 POLITIKA navaja, da so vse zah-publike mogle uveljaviti svojo teve brez zakonske osnove in izvirno suverenost, s katero bi | utemeljitve, in da je zato povsem poleg svojih lastnih naporov za I jasno pričakovati, da bodo vse skupnostim, uravnovešenje polariziranega si- štiri zavrnejene. Ista številka Iz podatkov, ki jih imajo na delovne moči. Slovenci v glav- in spačila neodpravljeni centralizem federacijo" in od le-tega veliko 'neresničnih EKONOMSKE POLITIKE je objavila tudi naslednji popravek, ki ga je v imenu škofovske konference poslal njen v.d. predsednika nadškof in metropolit ljubljanski dr. Jože Pogačnik: "V EKONOMSKI POLITIKI z dne 27. januarja tega leta ste objavili članek pod naslovom "Škofi pozivajo k neposlušnosti državljanov". Ker je v članku razpolago razni uradi in ustanove, ki vodijo statistiko o zaposlovanju jugoslovanskih državljanov v tujini, ni moč dobiti točne, številke ker se podatki precej razlikujejo. Ako vzamemo — po EKONOMSKI POLITIKI (24 februer 1969) — za najbolj verodostojno številko 360.000 jugoslovanskih državljanov, ki so na delu v tujini, predstavlja to 1.85% celotnega prebivastva. Odstotek ni visok, če ga primerjamo z odstotkom v drugih evropskih državah, od koder delavci odahajajo za zasužkom v tujino. Ce pa ga precenimo po posameznih republikah Jugoslavije dobimo drugo sliko. Hrvatska na primer ima z 4.2196 večji odstotek svojih ljudi na delu v tujini ■ kot katerakoli druga evropska država; tej pa sledi nem hodijo na delo v Avstrijo; skoraj polovica slovenskih delavcev v Avstriji — <4! predstavljajo 2096 slovenskih delavcev v Evropi — je iz področja Mui-ske Sobote, temu področju pa sledi mariborsko z 22-timi odstotki. Za kmetijske delavce iz teh področij je zaposlenost v Avstriji postala že nekako "stalno dodatno" delo in vir dohodkov. Mnogi odidejo za dve leti, ko se vrnejo na svoje kmetije, pa si s prihranjenim denarjem kupijo na primer kak kmetijski stroj. Po anketah, ki so jih izvedli med delavci v tujini leta 1967, je razvidno da jih največ odide zaradi višjega zaslužka. Ostali razlogi za delo v tujini pa so nakup stanovanja, avtomobila, kmetijskega stroja in orodja itd. Med Slovenci ki odhajajo v Slovenija z 3.30%. Računajo, da j Zvezno republiko Nemčijo in je približno 55 tisoč Sovencev, to J druge bolj odda jene države (raje kakih 10% vseh zaposlenih v j zen sosedne Avstrije), so v glav Sloveniji, na delu v tujini. Pri tem je treba omeniti, da je zaposlenost v Sloveniji znatno večja kot v celi državi. Za slovenske razmere je tudi značilno, da je v zadnjih petih letih odšlo dvakrat več delavcev v tujino, kot pa je bil naravni prirastek nem strokovni delavci in strokovnjaki s srednjo in višjo izobrazbo; od preteklega leta dalje pa tudi nekvalificirani delavci, ki skupno s kmetijskimi delavci predstavljajo skoraj polovico "gospodarske emigracije" iz Slovenije. — T.L. KEV/JE-. izzvani anarhizem na ravni perifernega ..samoupravljanja" in „samoorganiziranja". Uredništvo EKONOMSKE POLITIKE (27. januarja 1969) in Gospodarski svet pri slovenski vladi (DELO, 4. februarja 1969) sta opozorila trditev prosimo, da v okviru zakona o tisku v naslednji številki revije objavite naslednji popravek: Ko se je začela javna razprava o predlogih za novi zakon o splavih smo katoliški škofi Jugoslavije, kot enakopravni državljani, Toussaint Hočevar, Slovenski protestanti v kolonialni Georgiji. John Martin Paulitsch in Philip Paulitsch. Protestantska družina na protitržno usmeritev gospo- • , v , .... , , , ,. , izrekli svoje stalisce, ki ie lsto- darskega gradiva za kongres iu-I „ , , ,. očji. ter prestrukturiranje pro- gopartije marca 1969. To gradi- i casn" ^^ ler ga lUth ?vodnje na podlagi bolj reali-j vo je predvidevalo zopetno u- predlozih zakonitemu organu, to Časopis za zgodovino m; pavi;* ;7r)Htv„,v) i i7«-> narodopisje 1.39, št. 4, str. Je JZpncana za L 1782 v 145-152; 1968. Zagoričah v Ziljski dolini. Profe- Profesor Hočevar raziskuje v sor Hočevar je mnenja, da je ze-svojem članku domnevo, da so lo verjetna tudi hipoteza, da sta bili med protestantskimi izse- bila voditelja te skupine John ljenci iz salzburške nadškofije,i Martin Bolzius in Israel Chris-ki so se naselili Georgiji, tudi tian Gronau Slovenca, vendar bi slovenski protestanti. Med prvi-1 bilo za večjo gotovost potrebno mi naseljenci, ki so dobili ime • preiskati še več arhivov v. Evro-Salzburžanov, sta tudi imeni pi. -dreš , . 1 =......-----* .i«' butiucvdiu zopeino u- n . . . „ „ 1 neke vrste sestevnega korporati- stičnega razmerja cen in integra- vedbo splošnega sistema zveznih JC Zakonodajnern odboru Zvezne .. A .. _ _ vizma - preračunano sredstvo ci je podjetij prek ..samouprav- ..kompenzacij" neuspešnih na skupščmc- 0bcnem smo zaprosi~ N A V I I F j za oslabokrvljenje žive družbe in nih dogovorov". račun uspešnih, obsojalo je "o-' da se z zakonom zaščiti svo- II V V I V L narodov, da bi z bledičenjem : V tej zvezi se je pojavil nov I snodarsko J I bt>do vesti zdravnikov inzdravst-j • Graški škof dr. Josef Schois- V tej zvezi se je pojavil nov • spodarsko osamosvajanje bank življenjske mnogohčnosti lažje, ideološki pojem ..samoorganizi- in težnjo po razvoju denarnega ohranjal politični monopol „vo- ranja" gospodarstva (in celo tržišča, zahtevalo je še bolj ad-dilne" partije. | družbenih služb) v smislu po ; mmistrativno urejanje cen, pre- stopnega nadomeščanja državnih tiravalo je pomen meglenih „sa-V narodno-politični skupnosti funkcij uravnavanja in dopolnje- moupravnih dogovorov" kot "na-(državi) in v večdržavni zvezi, ki vanja tržnih odnosov (gospodar- mišljenega nadomestka za tržne sta organizirani na osnovah plu- j ska politika na področjih emisije 1 odnose na eni strani in celo za in kredita, državnih dohodkov in gospodarsko politiko na drugi izdatkov, realističnih sodil za j strani; republike pa naj bi še na-„razdeljevanje po delu" in pre- prej ostale brez svoje izvirne su-prečevanja ter korigiranja mo-, verenosti. Tako bi se „reforma" nopolnih izrodkov) z integrira-! izrodila v še hujši centralizem nun samoupravljanjem na „viš-! ..federacije" na vrhu in „samou-jih stopnjah". Dejansko pa je ves j pravni" anarhizem „družbe" pod sistem trpel na samovoljnem njo. Proti tej dvojni nevarnosti ..administrativnem" odločanju v je predsednik slovenske vlade ..federaciji" na eni strani in sko- Stane Kavčič pozival (DELO, 1 raj anarhičnem ..samomoorgani-" z i ran ju" na periferiji. Tržno go- • Revija Die Makroinolekulare i Chemie je posvetila novembersko _____ ^ I številko v celoti dr. Antonu venih uslužbencev, katero že woh] ki se 7e"'udeležil' odprtji I Pcterlimi za «*eg°vo šestdeset-jamči ustava. To naše stališče, nadzidka v stolnem župnišču ma- letnico' Dr' Perelin >e sedaJ rax* ki je tudi stališče milijonov na- r;borske škofije — prostor za nate,.i Research Triangle Institu- ralističncga samoupravljanja in politične demokracije v skladu z načelom medsebojne dopolnilnosti, zadobi tudi pojem oblastvene prisile svoj naravni pomen kot dopolnilno zagotovilo, da bodo osebne pravice vsakega človeka, medsebojne pogodbe, samoupravni dogovori in demokratične odločitve političnih skupnosti dosledno upoštevane in izvrševa-' ne. Ideološka prerokovanja o od- pravi oblasti so nesmisel. V Ju- spodarstvo ni bilo dosledno iz-goslaviji ne gre za odpravo o-blasti kot dopolnilne varščine resničnega samoupravljanja, temveč za odpravo partijskega totalitarizma, etatizma centralizma in politične izključnosti, ! predvsem v ..federaciji". V tem j svojem resničnem zgodovinskem i pomenu pa je dvajsetletno obljubljanje o ..odmiranju države" i žal še danes bistveno neizpolnje-! no. ! vedeno ne v okviru podjetniškega samoupravljanja ne v odnosih februarja 1969) k integraciji slovenske družbe prek lastne vlade, ki naj bi rehabilitirala centralistično in samoupravno oslabljene družbene službe v skladu z ših vernikov nočemo vsijevati nobenemu, ki ima drugačno mišljenje. Naš namen je bil podpreti prizadevanja za telesno in duševno zdravje naših državljanov. Proti časopisnemu izzivanju, da smo s svojim stališčem (predlogom) kršili zakon, najodločnejše protestiramo. Za objavo tega popravka se zahvaljujemo. Jožef Pogačnik ljubljanski nadškof v.d. predsednika Škofovske konference" Rdeča"'Caršija rr V sedanji "socialistični demokraciji" v Jugoslaviji preventivno nadzorstvo nad osredotočeno birokracijo "federacije" in korektivni pritiski proti podaljševanju njenega centralističnega etatizma še niso takšni in tolikšni, da bi bili kos prevladujočemu političnem birokratizinu, ki se je razbohotil pod okriljem partije. "Sloj politično-upravne birokracije gospoduje od občine do federacije", piše dr. Stipe Šuvar, eden izmed vodilnih strokovnih sotrudnikov VJESNIKA U SRI-JEDU (5. februarja 1969). Iz beograjske EKONOMSKE POLITIKE pa izvemo, da je centralistični birokratski aparat "federacije" skoraj od 75 odstotkov sestavljen iz Srbov, ki jim je treba prišteti še 7 odstotkov Črnogorcev tako, da odpade na vse nesrbske narodnosti le 18 odstotkov. To razmerje tudi razloži, zakaj se "beograjski Slovenci", ki jih je v vsej zvezni upravi komaj 3 odstotke, tako "prilagajajo" srbskemu značaju in praksi beograjske "čaršije", da jih v Sloveniji več ne marajo (n. pr. Edvard Kardelj). Iz tega političnega birokratizina, ki je bil zgrajen po vojni v vidika unitaristično-cent-ralistične "federacije" sovjetskega sloga, je samo en izhod: "Federacijo" je treba skrčiti na svobodno dogovorjeno zvezo izvirno suverenih republik, sedež nove zveze prenesti iz tradicionalne srbijanske prestolice v manjše mesto nekje bolj v središču zveze In jI zgraditi novo, mnogo manjše, narodnostno vravnovešeno, strokovno prvovrtsno, predysem pa pošteno uradniško jedro, ki bo za te potrebne lastnosti tako dobro nagrajevano, da se bodo za ta inesta potegovali najboljši ljudje. med podjetji in potrošniki ter j resničnimi potrebami slovenske-podjetji in bankami, niti ni bi- j ga naroda in gospodarstva, skup-lo zavarovano in spopolnjeno s no z medrepubliško dogovorjeno potrebnimi popravljalnimi, usta- j in preosnovano zvezno vlado pa ljevalnimi in pospeševalnimi u- uravnavala in dopolnjevala sa- krepi gospodarske politike. Ker si je „federacija" z ohranjenimi ad ministra tivnimi prerazdel je-valnimi ..instrumenti" pridržava-la pretežni del podjetniške akumulacije, so delovne skupnosti v podjetjih in družbenih službah moupravne dosežke osamosvojenih podjetij, ki naj bi jih le-ta dosegla prek uravnovešenih tržnih odnosov med seboj ter z domačimi in zunanjimi kupci nji hovih proizvodov. Slovenski narodni ponos Predsednik ustavnega sodišča Slovenije Vladimir Krivic je a' Pogovoru Naših razgledov (Ljubljana, 11. januarja 1969, str. 20) povedal tudi tole: "Razvijanje nacionalnega ponosa in zavesti o lastni suvereni državnosti je zelo pomemben čili i tel j, da bi majhen narod, ki ima komaj 25 let svojo državo ki I torej nima nikakršne državotvorne tradicije, razvijal svoje zadnja dva letnika bogoslovja je presenetil duhovnike in vernike j s sporočilom, da je papež ugodil njegovi prošnji in ga razrešil odgovornosti vodstva graško-sekavske škofije. Do imenovanja novega škofa bo vodil škofijo kot kapitularni vikar prelat dr. Ru-pert Rosenberger. -1'š. ta v Severni Karolini. -1'š • V Sloveniji je bilo 1. 1968 7.760 prometnih nesreč. Smrtnih žrtev je bilo 468, hudo ranjenih 3,646, laže ranjenih pa 4.904.-fš • The National Catholic Reporter prinaša 26. februarja poseben članek Desmonda • V mariborski škofiji so j 0'Gradyja "Vzhodni Institut-podelili prvi višji red — subdia-1 miselni tank Zapada o Vzhodu", konat štirinajstim, v ljubljanski Poleg zgodovinskega ozadja nadškofiji pa triindvajsetim bodočim novomašnikom. -fš. • Zadnja številka lanskega letnika revije Cerkev v sedanjem svetu je posvečna družbosloju Instituta vsebuje članek tudi naslednje podatke o rektorju p. žužku: "Pater žužek, 44, je Slovenec, ki pa se je pridružil jezuitom v Italiji 1. 1945. Predstavlja Končni uspeh ali neuspeh go- materialne in duhovne potcncia-1 loški tečaj, -fš z višanjem dohodkov dvigale ce- spodarske reforme in bodočnost 'C S™j° obrambno moč- da bi se j • Dr. Jože Jančar, in dr. vere Članke so prispevali škof dr j klasični slovanski tip, ki bi uga-M. Držečnik, Jože Krošl, Lojze j jal Dostojevskemu — visok, suh, Kožar, Š Steiner, Rafko Valen- z ravnim hrbtom, ozkim obra-čič, Viljem Pangerl Rafko Lešnik,! zom in modrimi očmi, ki mnogo M.M., in Franc Puncer. Nekaj : registrirajo, pa ničesar ne razo-podatkov iz teh razprav je objav- denejo. Drugi člani fakultete ga ljenih v tej številki SD. -fš | smatrajo za zmerno liberalnega, • V mariboski škofiji so ! pater žužek pa izjavlja, da je na-uvedli 1. 1958 škofijsko statis- j loga instituta, da pripravlja tično službo 1. 1959 pa Svet za znanstveno podlago za razgovor pastoralno bogoslovje, ki je or- s krščanskim Vzhodom na pod-ganiziral 1. 1964 pasaralni socio-j ročjih liturgije, duhovnosti, cer- j kenega prava in patristične teo-R.. logije. Sam je kanonist, toda ne, gospodarstvo kot celota pa je j skromno začete'"demokrat^je i p°720vf1.z v,semi na™di v tk> j Eastham (Bristol, Anglija) sta j poudarja potrebo po razvitju ostalo brez smotrnega gospodar-1 v Jugosalviji bosta v veliki meri .................. sko-političnega uravnavanja in I zavisna od izvajanja oziroma ne-dopolnjevanja. j izvajanja sklepov partijskega Zaradi teh osnovnih sistem- kongresa, če bi ti merili k po-| skih pomanjkljivosti je gospo- daljševanju centralizma „federa-darska rast upadala, nezaposle- j cije" jn anarhičnega perifernega nost naraščala (poleg nezaposle- „samo-dogovarjanja". Demokratizacija "socialistične demokracije" Ker je Zveza komunistov „vo- čitev - ne prej. »Socialistična dilna druzbeno-politična organi- demokracija" torej pomeni le do- --------, ju J/U iaz\llju enakopravnih- objavila rezultate desetletnega patristične teologije unije, ki bo /l/\\- /bi Ui » .11. 1 v. IV . ... I mokratični tekmi in svobodnih narodov, da bi se dela na področju duševne zaosta otresel tradicionalnega občutka losti v knjigi "Clinical Pathologv majhnosti in nepomembnosti ter in Mental Retardation'" (založba skrajno škodljivega zapiranja VVriglit & Sons). Vzroke duševne vase in vodil manj plaho in defenzivno politiko, kadar gre za očitne intrese narodne enako-; p ravnosti, razvijanja demokratičnega samoupravljanja ali boja za mir." zacija, so ostale organizacije, v kolikor so sploh dovoljene „sle-dilne". Zveza komunistov odloča o osnovnih alternativah, ostale organizacije in ustanove pa imajo „pravico in dolžnost", da te o-snovne odločitve izvajajo in pri tem delajo manjše izbire; vendar tudi o le-teh dejansko odločajo člani partije, ki popolnoma obvladujejo odločevalne organe vseh ..pomožnih" družbeno-poli-tičnih organizacij in ustanov. Tudi kritika izven posvečenega o-kvira partije je pripuščena le glede na drugotno (izvajalno) odločanje potem, ko je partija že bila napravila zadevno osnovno odlo- pustnost izvrševalnih odločanj in drugotne kritike v pripuščenih o-kvirih partijskih ..pomožnih sil". Vzemimo primer volitev v republiške in zvezne skupščine aprila tega leta. Vse volilne priprave so se v smislu novega volilnega zakona potekale v okviru Socialistične zveze, ki jo vodstveno popolnoma obvladujejo zaostalosti je po njunih izsledkih moči najti v več kot 240 različnih okoliščinah, vendar priznavata avtorja, da vzrokov še nista mogla ugotoviti v 6096 primerov, -fš sprejemljiva za pravoslavne. Pater žužek poudarja prvenstveno potrebo po pogostnih stikih z vzhodnimi kristjani ter odličnost v poučevanju in raziskava-nju pred neposrednimi problemi ekumenizma. Članek spremlja slika p. Ivana žužka s pok kardinalom Beo ter njegovim svetovalcem p. Dumontom, O.P. -fš mezniki, ne da bi se smeli o alternativnih kandidatih, njih volilnih programih, strategiji in taktiki predhodno temeljito pogovoriti in pripraviti v neodvisnem okviru lastne nepartijske politične organizacije ker le-te jugoslovanski sistem ..socialistič-ne demokracije" ne dovoljuje. Tako torej postaja vse bolj člani partije. Partija je prišla na . ,, , . , . te priprave s svojim vnaprej iz- ,asn°' da bo ucmkovUo dmzbe" delanim volilnim programom f° sam