Št. 7 (1853) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 14. februarja 1985 Cena: 40 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
Črnomaljska
občina
praznuje
V ponedeljek akade-mija, v torek slavnostna geja — Plakete občine
ČRNOMELJ — Črnomaljska občina pražntife v spomin ha 19. lebruar 1944, ko je bilo tam I. Usedanje SNOS . svoj praznik. Na Predvečer praznika, torej v ponedeljek. 18. februarja, bo ob 19. uri v Kulturnem domu slavnostna akademija, kulturni program pa bodo pripravili gostje iz pobratene dugoreške občine. V torek, 19. lebruarja, bo ob 10. uri v Kulturnem domu slavnostna seja občinske skupščine in izvršnih organov DPO, na kateri bodo pode-"b tudi plakete občine.
® Letošnji dobitniki so Martin Jčošir, republiški sekretar za LO, Zdravko Slak, direktor Cestnega podjetja Novo mesto, dr. Alenka Strmec, zdravnica v črnomaljskem zdravstvenem do-mu’ Mirko Jelenič, predsednik jhedobčinskeg sveta SZDL za dolenjsko, in Franc Kapš, upokojenec iz Kota pri Semiču.
V okviru praznovnja občinskega praznika bo tudi vrsta drugih Prireditev. Od 24. februarja do I. marca bo v Kulturnem domu 'eden domačega Ulma. 9. marca v telovadnici osnovne šole Mirana J;trca otvoritev razstave nogometnega kluba »Bela krajina«, prav ako marca pa tudi otvoritev no-
vih
proizvodnih prostorov Novo-
eksa v Vinici. Od 5. februarja do • marca bo v počastitev občinskega praznika tudi vrsta športnih tekmovanj.
SMOLETOVE »PARTIZANSKE DELAVNICE« V LABODU
NOVO MESTO — Slikarski cikel "Partizanske delavnice na Primorskem« Franceta Smoleta je na avtorjevo željo Vendarle pripotoval tudi na Dolenjsko. Razstavo, ki obsega 33 del. so v počas-l|tev slovenskega kulturnega praznika Pripravili v Labodu. Smole. sicer dolenjski rojak iz Kočevja, v tej delov-1 organizaciji ni tujec, saj seje udel-c'*il že več Labodovih slikarskih vksiemporov/ Razstava bo na ogled d° konca februarja.
. Jutri se bo otoplilo, v soboto 'n nedeljo bo oblačno vreme z “bžjem po nižinah.
očno izrabljena oprema grozi
LB—-Temeljna posavska banka pozorno spremlja tudi slabše gospodarje
KRŠKO — Velik del opreme članic LB—Temeljne posavske banke Krško, ponekod tudi do 90 odst., je amortiziran. Zato so na 2. zboru LB —
TPB prejšnji teden v Krškem sprejeli pobudo Medobčinske gospodarske zbornice Posavja, da bodo posvetili večjo pozornost inovacijsko-inventivni dejavnosti in iztrošeni opremi.
Posavska banka je imela predlani okrog 11 milijard dinarjev potenciala, lani že 15. načrtujejo pa. da bo letos narasel na okrog 19 milijard. Po besedah direktorja Dejana Avsca ima TPB že 76 odst. lastnih sredstev. Delež organizacij združenega dela se zmanjšuje. ker tudi njihova akumulativna sposobnost pada. »Nimamo kakšnih posebnih težav z našimi članicami, čeprav so res nekatere na robu rentabilnosti. Posebna analitska služba
budno spremlja položaj teh, ki so na robu. in jim skušamo pomagati.« je poudaril.
Franc Puhner, direktor brežiške -Tovarne pohištva, je menil, da bo dohodek banke okrnjen zavoljo reševanja dveh. treh velikih slovenskih izgubarjev. »Zakaj naj bi zdaj vsa Slovenija pokrivala grehe drugih? Je to res samoupravna pot? Kdor je dajal garancije kreditojemalcem, je moral vedeti za vire!?« je dejal Puhner. Gotovo
Le vprašanja, nič odgovorov
Sindikati nezadovoljni z razmerami v občini
BREŽICE — Vedno več je delavcev. ki hočejo vedeti, kdaj se bo v gospodarstvu brežiške občine kaj premaknilo. da ne bo stalno na repu v re-publilki. »Nesposobnost gospodarstva je nesposobnost ljudi, ki ga vodijo, nesposobnost služb; ki delavcem ne znajo ponuditi česa novega, boljšega, donosnejšega,« tako so tokrat opozarjali razpravljalci na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov. »Dvajset let se zadovoljujemo z. dejstvom.« so dejali, »da je sestava brežiškega gospodarstva takšna, da dohodka ni mogoče povečevati drugače kot s cenami, namesto da bi iskali izhod v povezovanju ali v novih programih.«
Očitki so bili naperjeni tudi na občinsko politiko, češ da ta nikogar ne usmerja in da je občinski plan le seštevek planov delovnih organizacij. Tudi vpliv gospodarske zbornice močno pogrešajo. »Naši plani so samo predvidevanja, napovedi.« so menili in opozorili na zamujanje pri letnem planiranju in pri pripravi srednjeročnih dokumentov. Zaposlovanje, šti-
VEC PECNIC IZ KERAMIKE
NOVO MESTO — Pionirjev tozd Keramika dokončuje veliko naložbo, ki bo bistveno spremenila tehnologijo. V ta namen so zgradili 600 m2 proizvodnih prostorov ter nabavili vso potrebno opremo: sušilnico, stiskalnico in električno peč. Naložba je veljala 70 milijonov dinarjev, denar zanjo pa sta prispevala Pionir in celjska Kovinotehna. Keramika izdela sedaj 70 tisoč pečnic na leto, po novi tehnologiji pa se bo to število povečalo na 220 tisoč oziroma kar za 800 enot na dan. Povečala se bo tudi kakovost pečnic, tako da bodo Pionirjeve pe-čnice še bolj konkurenčne tako na domačem kot na tujem tržišču, kamor že sedaj izvozijo dobršen del proizvodnje.
G. ROVAN
Cip I ,"'y"VJnl-;TI i\ e. iz/\ rv.s i\r. natiana it — z. e leta 1101 so uciuvci Gir^ga zavoda iz. Ljubljane pričeli iskati nove zaloge lignita okrog 350 Ea’ ',e^'na °d 24 vrtin je potrdila pričakovanja: v globini 250 — m so naleteli na 2 — 4 m debele plasti premoga, skupne doslej
To pa bi že kazalo
ii^ljene zaloge pa ocenjujejo na 10 milijonov ton lahko izkopali okrt krško Tovarno ce RFk t-" so se v DMzm' Artič že začele rut Drv. vai"d Kardelj iz Trbovelj, opravlja
izk ■«? . Ziiiuge pa ocenjujejo na tu milijont)
p"**. Na leto bi lahko izkopali okrog 500.000 ton za potrebe široke IV|ej| nie Pa ,u<*' /a Krško Tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj.
tudi za krško Tovarno celuloze 1 so se v bližini Artič že začele rudarske raziskave, kijih financira prv —Var(* Kardelj 'z Trbovelj, opravlja pa ljubljanski Geološki zavod. V |ejtni "d dveh načrtovanih vpadnikov so že prišli 40 m globoko, do konca ttiif *VK*° ugotovili geološke razmere, uporabo mehanizacije in ekono-niii n°iSl Okoriščanja. Ce bodo rezultati ugodni, bomo do leta 1990 v Slove-odprli nov rudnik. (Foto: V. Podgoršek)
pendiranje in poklicno usmerjanje visi v zraku, ker ni usklajenih dolgoročnih programov. Tudi o rezultatih nekaj deset komisij za stabilizacijo z redkimi izjemami in ne duha ne sluha. Z vajeti je ušla tudi politika cen. Cene se res oblikujejo v tozdih, toda dokler bodo ključne odločitve v rokah zveznih organov in dokler bodo vsi sprejemali take proračune, bo vpliv delavcev neznaten. Seveda bi bil lahko večji, če bi vodstva oziroma strokovne službe sproti razčlenjevale stroške in opozarjale na to. kaj morajo spremeniti, da delavci ne bi odločali na pamet, ampak bi jih to pripeljalo h globljemu razmišljanju o razlogih za neugoden položaj delovnih organizacij, kjer delajo.
J. T.
■ BERITE DANES!
Ina 2. strani:
;• Poleti bo elektrika ce-tnejša
{na 3. strani:
»Najprej poslušaš pridigo«
na 5. strani:
• Kitajci s Trimovo tehnologijo
na 7. strani:
• Praznik rani
v prazni dvo-
mi 8. strani:
• Zahteva društva »Bela krajina«
• Podražitev brez poniževanj
kr
* na 9. strani:
.
• Razočaranje najhitrejša pot do modrosti
na 10. strani:
• Tiha epidemija »nove« bolezni
na 16. strani:
• Afera potrjena, ne pa tudi kazni
na 24. strani:
• Do drv s ponarejenimi žigi
Šubic v Kočevju
Za svoja dela dobil prvo nagrado tudi v Opatiji
KOČEVJE — V kočevskem likovnem salonu so 7. februarja odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora, ki sodi med mlajšo generacijo oz. v tako imenovani postavantgardizem. O njegovi veliki zavzetosti, sposobnostih in prizadevanju govore njegove številne samostojne in skupinske razstave. V letih 1983 in 1984 je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi tudi prvo nagrado na mednarodnem ekstemporu v Opatiji. Na otvoritvi razstave je nastopil moški pevski zbor kočevske Svobode, ki je zapel Prešernovo Zdravljico, dva učenca glasbene šole pa sta igrala na harmoniko. Moški pevski zbor je pel tudi pred likovnim salonom in imel krajše koncerte v okoliških vaseh.
V. ILC
bo držalo, kot smo slišali v nenavadno živahni razpravi, da imajo ne le negativne, ampak tudi pozitivne tečajne razlike ime in priimek. Bo šla tudi TPB po sledeh velenjske, ki se pripaja celjski, da bi le nekako rešili Gorenje? To vprašanje po besedah sekretarja MS ZK Posavja Vojka Dvojmoča zelo obremenjuje delavce in finančne strokovnjake TPB. Že večkrat se je izkazalo. tla so manjše banke bolj pri-
• Generalni tajnik LB—Združene banke, Benčina, se je opravičil za izredno slabo storitev ob pripisu obresti ob koncu leta na okencih LB. Akcija je bila slabo speljana, res pa je, da tehnološki razvoj banke doslej ni bil kos niti vse večjemu številu varčevalcev.
lagodljive, prožne- zato tega ne bi smeli prezreti pri bodočih reorganizacijah bančne mreže.	p
JANEZ VIPOTNIK V KRŠKEM
KRŠKO — Na povabilo medobčinskega študijskega središča za Posavje iz Brežic je 5. februarja pred polno malo dvorano DKD Edvarda Kardelja govoril ugledni družbenopolitični delavec in pisatelj Janez Vipotnik o morali v NOB in odgovarjal na zanimiva vprašanja. Sodelovali so tudi borci iz vseh treh posavskih občin.
PREŠEREN TUDI V KITAJŠČINI — Literarni klub Bena Zupančiča iz Krškega je ob slovenskem kulturnem prazniku in 20-letnici Valvasorjeve knjižnice znova prijetno presenetil številne obiskovalce, tokrat s programom »O, Vrba«. To pesem so člani kluba recitirali v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem kar v sedmih jezikih; nekaj posebnega je bila gotovo zadnja, osma interpretacija, saj je gostja, kitajska slikarka VVang Huiqin, ki je poročena v Ljubljani, prebrala znano pesem v svojem materinem jeziku. (Foto: P. Perc)
ČASTNI KRAJAN — Ob otvoritvi razstave del našega največjega me-daljerja, akademskega kiparja Vladimirja Štovička, so ob slovenskem kulturnem prazniku v Boštanju umetniku podelili listino o imenovanju za prvega častnega krajana. Nova šola je bila pretesna za vse goste. Ob otvoritvi je oktet Boštanjski fantje izvedel koncert, mojster pa seje odlično počutil v njihovi družbi do 2. ure zjutraj. (Foto: A. Železnik)
Prepuščeni sami sebi
Okrogla miza o domači in umetni obrti razkrila slabosti, hkrati pa možnosti celo za izvoz
NOVO MESTO — 7. februarja je bila v Novem mestu ob razglasitvi rezultatov natečaja, ki sta ga razpisali Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko in Dolenjska turistična zveza, tudi okrogla miza o problematiki izdelovanja domače in umetne obrti. S tako obliko spodbujanja dejavnosti bodo še nadaljevali.
V sproščenem pogovoru, ki se gaje udeležilo vseh 14 udeležencev natečaja, so s predstavniki zbornice, turistične zveze, obrtnih združenj in drugimi obravnavali možnosti za prodajo tovrstnih izdelkov in možnosti, da bi bili izdelki dolenjskih spominkarjev uvrščeni med izdelke domače ali umetne obrti, deležne znatnih davčnih olajšav.
Izdelovalci spominkov so zdaj prepuščeni sami sebi pri nabavi materiala. odvisni pa so tudi od lastne iznajdljivosti pri prodaji. Možnosti pa so drugačne, kajti obrtna zadruga Panorama iz Ptuja odkupuje kakovostne izdelke domače in umetne obrti. Potrebujejo jih za sejem v Muenchnu in za prodajo na srednjeveški tržnici v Portorožu. Skratka: možnosti so celo za prodajo v tujino.
Prvič.organizirana okrogla miza o domači in umetni obrti je vsekakor tudi prvi korak k bolj organiziranemu delu na tem področju.
Med 14 udeleženci natečaja je prvo nagrado prejel Matjaž Matko iz Novega mesta za keramičnega petelinčka, drugo nagrado Franc Škoda s Prekope za kolekcijo lončenih izdelkov, tretjo pa Neža Adlešič iz Vrhovcev za košarico s pisanicami in prtičkom.
R. B.
Desetim plakete
Praznik KS Senovo
SENOVO — Okoli 130 pohodnikov, mladine in teritorialcev iz krške občine, je v soboto na Senovem končalo dvodnevni pohod po poteh 14. divizije. Prehodili so okrog 40 kilometrov dolgo pot v pravih zimskih razmerah in se zaustavili pri sedmih spominskih obeležjih iz NOB. kjer so položili vence in izvedli krajši kulturni spored.
Ker je 9. februar tudi krajevni praznik KS Senovo, v spomin na uspešen napad 14. divizije na Senovo in predvsem na rudnik, so v Domu 14. divizije ob prihodu pohodnikov pripravili osrednjo proslavo krajevnega in slovenskega kulturnega praznika. Najvišja priznanja krajevne skupnosti
— zlate plakete KS so podelili Metalni
— tozdu Tovarna gradbene opreme, rudniku. Lisci tozdu Šivalnica s Senovega, Tesu, Jožetu Radeju, Igorju Dobrovniku, Romanu Sotlerju, Vidu Budni, Antonu Pleterskemu in Ivanu Kmetcu. O dobitnikih bronastih Prešernovih plaket pa poročamo na kulturni strani.
P. P.
9Wdj*j '	t
RBjUSpi si
mar
Črnomaljska raziskovalna skupnost letos že petič podelila priznanja
ČRNOMELJ — V črnomaljski raziskovalni skupnosti si zadnja leta močno prizadevajo, da bi čimbolj spodbudili inventivno dejavnost v občini. Vsako leto razdelijo tudi nagrade in priznanja najuspešnejšim inovatorjem in raziskovalcem, danes pa jih bodo v srednji šoli Edvarda Kardelja v okviru praznovanja občinskega praznika razdelili že petič zapored.
Priznanje in prvo nagrado raziskovalne skupnosti bodo jorejeli: Anton Jankovič, Zdravko Špelič. Anton Šterk in Franc Kalčevič (Belt-tozd Mehanska obdelava), Rudi Jud. Janez Povšin. Peter Plut (Belt-tozd Livarna), Vinko Babič. Andrej Lugarič (rudnik Kanižarica), Miralerri Imširovič (rudnik Kanižarica), Vincenc Petruna in Tomaž Skrbinšek (srednja šola Edvarda Kardelja).
Priznanje m drugo nagrado prejmejo Jože Cesar in Jože Kobe (Iskra), Franc Fugina, Rajko Trempus, Andrej Banovec (1GM). Ivan Mikšič, Anton Ma-can, Peter Plaveč. Nenad Ivančič (rudnik Kanižarica), osnovna šola Draga-tuš.
Priznanje in tretjo nagrado pa so si prislužili: Peter Medic (Gok — tozd Obrt). Anton Brklje. Miha Jakobčič, Vojko Vrlinič (Gok — tozd Begrad) ter Janez Geltar, Jože Milkovič, Stevo Barkovič in Slavko Koplan (iz istega tozda). Miro Čemas, Ivan Jakovčič, Andelko Tomc, Jože Fink, Jože Šiko-nja, Miha Sudac. Peter Stegna. Andrej Lugarič. Mirko Peharda (rudnik Kanižarica), Boris Jerman (Gorenje — tozd Kompresorji). Marija Jelenič in Majda Kavčič (srednja šola Edvarda Kardelja).
B. M.
VODOVODNO BREZVLADJE
Stanje dolenjskih vodovodov se slabša takorekoč iz dneva v dan. O tem ne govori le zadnjih 36 odvzetih vzorcev za bakteriološko in kemično analizo, od katerih jih je bilo oporečnih kar 55 odstotkov, pač pa enostavno že dejstvo, da je veliko vodovodov zgrajenih brez ustrezne dokumentacije, da mnogi sploh nimajo upravi jaka. da za njihovo vzdrževanje ni denarja iz preprostega razloga, ker za vaške vodovode ni predvideno plačevanje vodarine in še bi lahko naštevali. Poseben problem, ki pa je skupen tudi vsem javnim vodovodom na Dolenjskem, je. da velika večina vodnih virov nima določenih varstvenih pasov, niti sprejetih odlokov o varstvenih ukrepih na zajetjih. Tako ima v črnomaljski občini le zajetje -4 dlešiči svoj varovalni odlok, v Metliki je glavno zajetje Obrh vse bolj ogroženo, saj je na njegovem ožjem območju več hiš in hlevov, ki z neustrezno speljanimi odpadnimi vodami pretijo celo z epidemijo. Podobno je v Trebnjem, da o nevarnostih, ki grozijo Novemu mestu iz sto-piškega in šmarješkega zajetja, ne govorimo. Res čudno, da ob nam znani papiromaniji nismo vsaj z odloki pripravljeni zaščititi pitnih vodnih virov. Tako pa niti podlage za ukrepanje ni!
B. BUD.IA
Vse gre v izvoz
Izredni izvozni uspehi sodrške Konfekcije
SODRAŽICA — »Na mesec izdelamo 11.000 do 12.000 trenirk ali pa 5.000 tekaških dresov. Skoraj vse izvozimo v Nemčijo. L.e do 5 odst. naših izdelkov gre v prodajo na domačem trgu.«
To nam je povedala Žiža Stojakovič. vodja delovne enote Konfekcija v Sodražici, ki sodi v delovno organizacijo Pletenina Ljubljana. Pletenina dosega dobre rezultate gospodarjenja in sodra-ška Konfekcija je med njenimi boljšimi delovnimi enotami, saj je v tej enoti povprečni čisti osebni dohodek lani znašal 26.800 din. računajo pa. da bodo ob zaključnem računu še nekaj delili in bo povprečje še višje, Z letošnjim januarjem so uvedli poizkusno nov način nagrajevanja, ki spodbuja preseganje plana.
Žiža Stojakovič: »Že dve leti nismo več tozd, ampak le delovna enota. Kljub temu menimo, da dobro gospodarimo.«
Že pred leti so načrtovali razširitev delovnih prostorov, kar pa še vedno ni izvedeno. »Potrebe po naših proizvodih so večje, kot so naše zmogljivosti. Zato v sedanjem novem srednjeročnem planu načrtujemo izgradnjo novih 500 kv. m proizvodnih prostorov. To pomeni izboljšanje pogojev dela za sedanjih 122 zaposlenih in dodatno bomo lahko zaposlili še 40 ljudi. V sedanjih prostorih pa bodo skladišča, menza, sanitarije in garderobe. Računamo, da bo ta investicija prišla na vrsto v letih 1986, 1987.«
J. PRIMC
Amerika je barometer uspeha
Dolgoletni kupci Novoteksovih izdelkov v tujini zahtevajo boljšo kvaliteto blaga, ____zato	s	posodobitvijo	proizvodnje	tkanin	ni	mogoče	odlašati
NOVO MESTO — »Za Vinico prideta letos na vrsto za modernizacijo konfekcijska obrata v Novem mestu in v Trebinju, medtem ko bodo v Metliki prišli do modernizacije in novega programa s pomočjo mednarodnega kredita,« je povedal Slavko Pavlin, direktor Novoteksa.
Povečanje tozda Vinica, kjer bo 100
SPET DOSTI GRMENJA, PA MALO DEŽJA?
KOČEVJE — ••Bojim sc. Ja akcija ••inovacije« ne bo zvodenela. Ja bo le kampanjska in Ja ne ho rojila saJov.« To je misel enega izmeJ razpravljal cev na neJavni seji predsedstva OK ZK. ko so razpravljali o »PolrJilvi operativnega načrta OK ZKS Kočevje t' zvezi z realizacijo idejnopolitičnih usmeritev ZKS za razvoj inovacijske dejavnosti kol množičnega gibanja«.
Razpravljala je najbrž tako razmišljal zato. ker je prej slišal poročilo o delu inovacijske komisije pri ZK. seminarju za poslovodne delavce o inovacijski dejavnosti. Se ne dovolj usklajenem delu z raziskovalno skupnostjo, problemski konferenci o inovacijski dejavnosti, usposabljanju komisij za inovacijsko dejavnost, ustvarjanju ugodnih pogojev za množično inovacijsko dejavnost, razpisu inovacijskih rešitev, nagrajevanju in spodbujanju inovacij, podružabljanju inventivne dejavnosti, informiranju o inovacijski dejavnosti, predlogu programa o inovacijski dejavnosti, ki bo dan r razpravo direktorjem. IS. raziskovalni skupnosti. l)EO na ravni občine itd. itd. V.se to zveni precej birokratsko in tako. kot smo doslej vedno razpravljali, naredili pa nič.
_____________________________EP.
Le 13 jih je prijavilo dohodek
Davek pa bo verjetno plačal le eden
ČRNOMELJ — Zadnjih nekaj let je v črnomaljski občini prijavljalo osebni dohodek, kije presegal cenzus, kakih 10 občanov. Tudi letos je za davek od skupnega dohodka občanov prijavilo dohodek, ki je presegal v preteklem letu 742.080 dinarjev, 13 občanov, a bo po besedah direktorja črnomaljske uprave za družbene prihodke po vsej verjetnosti dejansko plačal davek le eden.
Med tistimi, ki so prijavili dohodek v preteklem letu, so šofer (934.216 din), glasbenik (910.000 din), dipl. inž. rudarstva (892.205 din), dva rudarska tehnika (853.797 din in 818.270 din), farmacevt (831.500 din), dipl. politolog 827.251 din), trije zdravniki (od 754.289 do 782.405 din), dipl. inž. elektrotehnike (772.169 din), rudar (745.064 din) in pravnik (768.283 din).
več zaposlenih, bo končano do srede marca letos. »Prav po jugoslovansko« pa bi lahko rekli dejstvu, da so uvoženi stroji kljub vsem zapletom že v tovarni. medtem ko dobava domače opreme kasni.
Pred kratkim so imeli v vsem Novoteksu tudi referendum, na katerem so se odločili o tem. da pod svojo streho sprejmejo tovarno Pionir v Pr-njavoru. nedaleč od Banjaluke. V tem kolektivu so že doslej pet let v Kooperaciji delali za Novoteks. pobuda za združitev pa je prišla iz Bosne. Kergreza najsodobnejšo tovarno, zgrajeno iz
UREJENI PREVOZI NA DELO
METLIKA —Za prevoze svojih delavcev na delo in z dela ima Beti pogodbo z Viatorjem in Gorjanci, delavcem. ki se vozijo na delo, pa povrnejo stroške, če so oddaljeni več kot 4 km in manj kot 16 km od tovarne. Delavski avtobusi vozijo iz smeri Radoviče. Radatovičev. Drašičev. Božakovega, Črnomlja, .lugorja. Gribelj. Hrvaškega Ribnika in Žakanja. medtem ko se iz ozaljskega konca vozijo z vlakom. Ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih pa delavce, ki delajo v treh izmenah, vozi na delo in z dela Betin avtobus.
PUSTNI POROČEVALEC BO JUTRI NAPRODAJ
BREŽICE — Uredništvo Pustnega poročevalca nam je sporočilo, da bo list izšel 15. februarja. Krajani so bili precej radodarni z idejami, niso pa bili pripravljeni sodelovati z že napisanimi sestavki. Kaže. da ima vsak rad mir in da jim je odveč morebitna hoja na sodišče. Letos bo v Brežicah ponovno karnevalski sprevod. Po mestnih ulicah bo krenil 19. februarja, in sicer iz Obrtniške ulice na Cesto bratov Milavcev in v Ulico 21. maja. nakar se bo ustavil pred Blagovnico. Maske so dobrodošle.
• V leto 1985 gredo v Novoteksu z bojaznijo glede prodaje tkanin. Sami bodo skušali narediti, kar je ntožno pri nadaljnjem zniževanju stroškov v proizvodnji, da bi lahko popravili osebne dohodke, zlasti nujna pa je tudi modernizacija proizvodnje tkanin. Ameriško tržišče, ki daje Novoteksu polovico vsega iztržka v izvozu, je zanje najboljši barometer uspeha. Ker pa so Arne-rikanci zahtevali boljšo kvaliteto blaga za oko in otip, so se tudi odločili potegovati se za mednarodni kredit in modernizacijo proizvodnje v Metliki.
sredstev za nerazvite, kjer imajo vse stroje uvožene, bodo lahko delali v okviru Novoteksa samo za izvoz. Devize pa Novoteks še kako potrebuje, zato so tudi referendumi uspeli.
Minulo leto za Novoteks ni bilo ugodno. Izvozni plan ni bil dosežen, ker so padle v vodo nekatere pogodbe z državami v razvoju, kajti tudi tam imajo težave zaradi pomanjkanja deviz. zatikalo se je v proizvodnji metrskega blaga, medtem pa so konfekci jski tozdi zelo dobro poslovali. Na domačem trgu je bila prodaja celo nekaj nad načrtovano, zlasti dobro pa trg sprejema leens program. Kljub vsemu so zaradi zmanjšanega izvoza prišli do večjih zalog kot prejšnje leto. Novo je. da so začeli prodajati volnene preje in kupovati bombažne in viskozne preje.
V vsem Novoteksu so delavci po svoji pridnosti znani vrsto let. a nejevolja zaradi nizkih zaslužkov je vse večja. S poprečnim osebnim dohodkom 23500 din v letu 1984 ob današnji draginji lahko le životarijo. Za osebne dohodke pa ni možno namenjati več. dokler morajo devize tako drago pre-plačevati in dokler ne stečejo posli iz združevanja sredstev preko reproverig.
R.BAČER
Obrtna zadruga je shodila
Zdaj že 59 članov — Obetajo se še boljši časi
TREBNJE — V trebanjski občini je bilo izrečenih veliko besed o pomenu drobnega gospodarstva in o tem, kako ga je treba razviti. V ta namen so bili izdelani projekti, s katerimi kasneje ni bilo nič. Večkrat je bilo slišati o tem, da bo potrebno ustanoviti obrtno zadrugo. No, nazadnje je zadruga le bila ustanovljena, žal pa bi se kmalu zgodilo, da bi že kar na začetku shirala.
Zakaj taka zadruga bi potrebovala najmanj poldrugi milijon dinarjev za začetek poslovanja. Vendar tega denarja ni bilo ne od obrtnikov, ne od združenega dela, ne od občine. Zadruga je začela poslovti z 8.5 milijona starih dinarjev. ki sojih prispevali obrtniki ustanovitelji. Seveda so bile napovedi ob tako slabem začetku zadruge vse prej kot optimistične.
Potem pa so se razmere izboljševale, in ko je zadruga začela v začetku lanskega novembra po treh mesecih priprav tudi uradno poslovati, napovedi o njenem obstoju že niso bile več tako črne. Združeno delo. Trimo. Tesnila. Elma. GKP in drugi so vsa kooperantska dela opravili in še opra-
SPET EN LEP LOKAL! V stavbi Novotehne na Glavnem trgu ima Beograjska banka nove prostore. Ob otvoritvi so bili zbrani gospodarstveniki in drugi gostje iz širše regije. (Eoto: R. Bačer)
vljajo preko zadruge. Zaupanje v zadrugo pa je narščalo tudi med obrtniki, saj se je 33 članom ustanoviteljem pridružijo še več kot dvajset obrtnikov. Širil seje tudi obseg del in zadruga bo v svoj prvi zaključni račun zapisala dobro poldrugo milijardo starih dinarjev prihodka. To pa je že dovolj, da je zadruga začela normalno poslovati. da njeni zaposleni niso več v skrbeh za njeno prihodnost. Tudi za letos kaže ugodno, saj računajo, da bodo prihodek povečali najmanj za petnajstkrat.
J. S.
Beograjska banka v novih prostorih
Stara pekarija preurejena v sodoben lokal
NOVO MESTO — 8. februarja so na novomeškem Glavnem trgu svečano odprli nove prostore Beograjske banke. V navzočnosti predstavnikov gospodarstva in varčevalcev celotne regije je imel otvoritveni govor Lado Javornik, predsednik poslovnega odbora.
Beograjska banka je s svojo dejavnostjo za potrebo dolenjskih in posavskih občin začela v Novem mestu že leta 1977. toda v zelo skromnih razmerah. Na cesti Komandanta Staneta je bil skromen lokalček za stranke. medtem ko so imeli druge pisarne po zasebnih hišah in je bilo poslovanje zelo težavno.
Ob izselitvi pekarije iz starega lokala zraven kavarne na Glavnem trgu. ko je stavbo prevzela Novotehna. se je v prenovo vključila tudi Beograjska banka. Ena najstarejših mestnih hiš na Glavnem trgu. svoj čas last peka Mahore. je na zunaj sicer ohranila starinsko podobo, znotraj pa je najsodobneje urejena. V pritličju je dobila nove prostore Beograjska bunka, ki je s svojim delovanjem na Dolenjskem močno zasidrana. Dobro sodelovanje ima ta banka zlasti z drobnim gospodarstvom. temu pa v bodoče obetajo še veliko večje možnosti.
Beograjska banka, ki ima poslovno enoto tudi že v Krškem, v Metliki in Trebnjem pa agenciji, bo v svoji poslovni enoti v Novem mestu ob znatno boljših delovnih pogojih lahko opravljala tudi še boljši bančni servis.
R. B.
Poleti bo elektrika cenejša
Slovensko elektrogospodarstvo uvaja s 1. aprilom nov tarifni sistem
LJUBLJANA — Od 1. aprila lelos bo začel v Sloveniji delovati z drugi mi republikami usklajeni novi tarifni sistem za plačevanje električne ener gije, ki bo uvedel stroškovno načelo.
Dosedanji sistem je veljal sedem let
in je doživel nekaj manjših sprememb. Upošteval je gospodarsko stanje uporabnikov. vendar pa ni vključeval spodbud za smotrno izkoriščanje elektroenergetskih zmogljivosti in prilagajanje porabe zmožnostim proizvodnje. Priprave na novi tarifni sistem so trajale od leta 1981. Komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh odjemalcev. je pripravila osnutek sprememb in dopolnitev. Javna razprava je trajala do decembra lani.
V novem sistemu ne bo več porabnikov tako imenovanega posebnega odjema, namesto posebnosti pa bodo prišla do veljave merila, ki bodo spodbujala prilagodljivost porabnikov.
Tako spremenjeni sistem pomeni tudi drugačno razdelitev bremen za
• Razen le spremembe v tarifnem sistemu ho velika sprememba (udi uvedba sezonskih cen. Doslej so inteli poletno sezono od I. aprila do 30. septembra le veliki odjemalci. Od letošnjega aprila pa bo to veljalo za vse porabnike električne energije. V poletnem času bodo ta rifne postavke za polovico nižje kot v zimskem obdobju od I. oktobra do 30. marca.
pokrivanje stroškov elektroenergetskega sistema. Po novem sistemu bodo imeli uporabniki na 110-kilo-voltnem omrežju za 2.8, odst. nižjo ceno kol doslej (le Tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega bo imela za 11 odst višjo ceno). Nižji' ceno bodo imeli tudi v industriji, ki črpa elektriko z vodov od I do 35 kilovollov. Vsi os-
tali uporabniki na 0.4-kilovoltncm omrežju pa bodo imeli za 11 odst. višjo udeležbo pri pokrivanju stroškov, ki jih povzročajo z odjemom elektrogospodarstvu (gre za obrt. nekatere vrste industrije, gostinstvo). Gospodinjstva bodo prispevala za dobrih 13 odst. več.
Iz računov elektrogospodarstvu je videti, da gre pri tem samo za pravičnejšo razporeditev bremen po odjemnih skupinah. Prihodek pa bo ostal enak. Čeprav je v ideti, da bodo gospodinjstva poslej močneje obremenjena, je v endarle res, da bodo krila samo 85 odst. vseh stroškov, ki jih povzročajo elektrogospodarstvu. Delovne organizacije iz gospodarstva pa prispevajo s posebnim združevanjem denarja precej več. Res pa je. da bo novi tarilni sistem »prizadel« tiste, ki so se doslej greli ob »poceni« elektriki. Sezonske cene elektrike bodo ta način gretja bržkone močno zmanjšale.
J. S.
NAS* ANKETA
Životarjenje kulture
Današnji časi hlastanja za materialnimi dobrinami in vse bolj le še borbe za preživetje kulturnemu življenju niso posebno naklonjeni. Kulturi v naši družbi režemo vse bolj tanek kos kruha, tako da ustvarjanje in poustvarjanje več ali manj le životarita. Prireditve, vsaj kvalitetnejše, so marsikje zelo slabo obiskane. V dneh okrog slovenskega kulturnega praznika se je sicer tudi letos zvrstilo kar lepo število najrazličnejših kulturnih prireditev, med letom pa je marsikje huda suša. Poleg tega ljudje v primežu vsakdanjih opraviI in skrbi komaj še najdejo čas za kakoršnokoli kulturno udejstvovanje. Začarani krog zapostavljene kulture, nižanja kulturne ravni in kulturne abstinence se tako sklepa.
NEDELJKO FURJANIČ, učenec srednje šole E. Kardelja v Črnomlju:
»V našem mestu je kulturno življenje preslabo razvito, kar še posebno občutimo zato, ker je Črnomelj oddaljen od kulturnih središč. Ljudje niso navajeni obiskovati kulturnih prireditev in zlasti bolj kvalitetne so, ko že zaidejo k nam, slabo obiskane.
Pri kino predstavah prevladujejo pornografski in karate filmi, ki polnijo dvorano. Zato smo se v kulturni komisiji pri OK ZSMS odločili za akcijo popestritve kulturne dejavnosti.«
FILIP ROBAR—DORIN, svobod-in filmski ustvarjalec iz Novega mesta: »Novomeščani so dobri plačniki uvožene kulture, pa slabi ustvarjalci. Resnejše kulturne prireditve so sko-rajde neobiskane. Za abonmajski glasbeni koncert se je v lanski sezoni prijavilo le 10 ljudi. Podobno usodo doživlja filmsko gledališče in druge oblike, kar kaže na izredno nizko ■ izobrazbeno raven občinstva. Za tako stanje so krive tudi občinske politične organizacije, ki kažejo za to premalo zanimanja.«
RUDI VOLČANJŠEK iz Kapel:
»V naši krajevni skupnosti so vse kulturne prireditve dobro obiskane.
Ljudje radi gledajo nastope amaterskih skupin iz občine, največkrat pa spremljajo kulturni program na proslavah. Takrat je pri nas zelo živahno in dvorana je vselej do zadnjega kotička polna. Premalo pa je kulturnega življenja v občinskem središču. Pobude za organiziran obisk prireditev med vaščani zagotovo ne bi ostale brez odmeva.«
METKA ŠRIBAR. prodajalka M—Preskrbe iz Krškega: »Zadnjič sem bila na kulturni prireditvi pred približno dvema mesecema, ko je ljubljanska Drama gostovala s Partljičevim delom »Moj ata socialistični kulak«. Takih predstav bi moralo biti v mestu več. Nastopajoči in občinstvo se razidemo z boljšimi vtisi, če so dvorane polne. Dva tedna pred tem nastopom v delavskem domu smo ob gostovanju Tržačanov žal ledo polovice napolnili dvorano.«
TONE ZALETEL, pospeševalec v KZ Trebnje, iz Blata: »Tudi na kmetih se danes ogrevamo za kulturo, vendar je ponudba slaba. V vasi nimamo ne knjižnice ne česa drugega. V celoti smo vezani na Trebnje, kjer pa tudi ni kdove kakšne ponudbe kulturnih prireditev. Jaz bi šel na primer tudi v Cankarjev dom na kakšno prireditev, pa se pri nas sindikat ne zgane v tej smeri. Med šolanjem sem v Novem mestu obiskal skoraj vse prireditve.
Ne rečem, da bi zdaj šel vsak dan v gledališče, na dva meseca pa bi to že storil.«
MARA JURJEVIČ, uslužbenka Varnosti, Kočevje: »Včasih, ko sem bila še v Idriji in sem stanovala blizu kulturnega doma. sem redno obiskovala kulturne prireditve. Zdaj si v Kostelu redno ogledam vse nastope zelo delavnega KUD Kostel. Vožnja na delo in domov mi vzame veliko časa, da ne moram obiskovati prireditev v Kočevju. Nadomestilo so mi TV, revije in časopisi, redkeje pa še knjige.«
MARIJA PAJK, tajnica KS Sodražica: »Ko sem hodila v šolo v Ljubljani in ko sem bila kasneje v Loškem potoku tajnica organizacije ZSM ter voditeljica dramske sekcije, sem ne le obiskovala kulturne prireditve, ampak tudi nastopala na odru.
Zdaj sem poročena, imam dva otroka, dopoldne sem v službi, popoldne pa po sestankih ali delam doma, zato je za kulturno udejstvovanje malo časa. Gledam TV in berem, kadar imam čas.«
m
JANEZ * VRANIČAR—LUIG1. avtoelektričar iz Metlike: »Kulturnih prireditev ni nikoli zadosti, čeprav je res, da jih je v Metliki več kot v drugih manjših mestih. Manjka predvsem prireditev za mlade, poleg tega pa na nastopih gledamo vedno iste skupine, ne vemo pa, kaj delajo v drugih krajih. Gostovanj ni, ker za kulturo ni denarja. Včasih je bilo v Metliki več kulturnih prireditev, ki sojih pripravili mladi.«
Dr. MARIJA PUNGERČIČ, Sevnica: »Ob slovenskem kulturnem prazniku je bila v Sevnici vrsta prireditev. Žal nisem vedela za nedeljski koncert opernih pevcev v gasilskem domu. Prijetno me je presenetila razstava in hvalevredna gesta akademskega kiparja, našega največjega medaljerja Vladimirja Stovička, ki je svojemu rojstnem kraju podaril nekaj svojih del. Petkova otvoritev razstave v Boštanju je bila na njegovi ravni. Bila sem resnično prijetno presenečena.«
J
kmetijstvo
»
Najprej poslušaš pridigo«
14.
-dajo svoje vzorce vin (po dva litra) ln 17. 2. od 8. do 20. ure pri tova-
16, i ________________________________^
Ivanu Golobu v Dol. Pirošici.
A *	*	\s	v
o e/m/s ca
NOVO MESTO — O tem, kako je bilo na ponedeljkovem s®jmu, poročila nismo prejeli.
BREŽICE — Na sobotni scjem so rejci pripeljali 294 Pujskov, starih do 3 mesece, po ® Pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je menjalo 215 prvih in 6-drugih živali. Mlajše so bile Po 300, starejše pa po 220 din Mlogram žive teže.
Izkušnje pravijo, da je prvih pet let dela na terenu pospeševalec kot strelovod, ob katerega buta vsa kmetova nejevolja, šele potem sliši prve lepe besede
NOVO MESTO — Na račun kmetijske pospeševalne službe in njene učinkovitosti je marsikdaj slišati pikre pripombe. Opravljati to delo je vse prej kot lahko, Kaj sploh pospeševalci delajo, v kakšnih razmerah in okoliščinah, je povedal agronom Janez Bratkovič iz KZ Krka Novo mesto.
IZOBRAŽEVANJE NA NJIVAH
METLIKA — Izobraževalni progam, ki so si gaja letos zastavili v me-tliški Kmetijski zadrugi, ni več zasnovan zgolj na predavanjih, kot je bilo uoslej, marveč so se odločili za bolj neposreden stik z ljudmi, poudarek pa jena praktičnem prikazu.Strokovnjaki so si razdelili področja — glavna razdelitev je na poljedelstvo, živinorejo 'n vinogradništvo — in bodo hodili na kmetije in po vaseh organizirali _krožke._____
1 NOVOMEŠKE TRŽNICE
. NOVO MESTO — Medtem ko je bila prejšnji petek tržnica kar dobro založena, je v ponedeljek Po snežni noči spet samevala. Prodajalk je bilo manj, kot je prstov na obeh rokah, prodajale pa so ■|?jca P° 23 din, kislo repo in zelje, '*zol, zeleno solato in jušno zelenjavo. V zadružnem kiosku na tržnici pa so bili dobro založeni. Zelena mehka solata je še vedno Po 350 din kilogram, endivija je Po 200 dinarjev, lepa jabolka pa Po 140 din. Karfijolo so prodajali Po 200 din, založeni pa so bili tudi z ostalo zelenjavo in pomarančami- Na obrtniškem delu tržnice sta otla samo en suhorobar in en prodajalec plete nin.
pokušina v
BUŠEČI VASI
Društvo vinogradnikov Dolenjske, Podružnica Cerklje ob Krki. obvešča vse vinogradnike svojega območja in ruge občane, da bo pokušnja vin le-jHka 1984 v soboto, 23. februarja, ob un v šoli Bušeča vas. Vinogradniki
»Status pospeševalca niti v Sloveniji še ni določen, v sosednji Hrvaški pa teh služb sploh nimajo. Pri nas se za naloge pospeševalca največkrat dobro ve, za pravice pa ne. Hodimo po terenu. odvisni pa smo od teg. če nas kmet sprejme ali ne. Običajno se zgodi, da kmet gospodar pospeševalca najprej »napade« z vso kmetijsko problematiko. Sele ko se kmet izkašlja. moramo najprej na vse povedano odgovoriti in po dveh ali treh urh take pridige šele lahko začnemo opravljati delo, za katero smo plačani. Ko pa se vendarle
Kmetijski
Oslabelo žito reši dušik
Intenzivno pridelovanje ozimnega žita zahteva ustrezne agroteh-n>cne ukrepe od priprave tal do spravila pridelka. Ob koncu zime je 'el° Pomembno prvo dognojevanje posevkov z dušikom. S tem P°segom vplivamo na razraščanje žita. kar se ob klasitvi odrazi na Povečanem številu dobro razvitih klasov na enoto površine. Ob kon-u zime so namreč rastline zelo oslabljene, saj so nezadostno prekanjene s hranljivimi snovmi, zlasti z dušikom. Zato je takoj ob °ncu zime, ko popusti močnejši mraz in ko se sneg v glavnem že °Ph najprimernejši čas za prvo dognojevanje žitnih posevkov.
Količino dušika določimo predvsem na podlagi gostote posevka kv-**}^* kakovosti tal. Ob koncu zime naj bi bilo 400 do 450 rastlin na i. Jt*ratni meter. Take posevke dognojimo na dobrih tleh z okrog 55
■	meter,	i	ake	poševne	uognojimo	na	uooi m iicn zon
8’ na slabših njivah pa z okoli 65 kg čistega dušika na hektar Sevek redkejši, povečamo količino na 75 kg
Je
pr 0sevki, ki imajo manj kot 200 rastlin na kvadratni meter, so p^dki, da bi dali zadovoljiv pridelek, zato jih je koristneje preorati in kot s ' '*aro P°'i^no- In *e ,o: Pr' zelo gostih posevkih, ki imajo več
'manjši
rastlin na kvadratni meter, je potrebno odmerek dušika
ati.
. raviloma dognojujento z nitramonkalom (KAN). Če s predsetve-in k ®p.0jenjem posevka nismo oskrbeli z zadostno količino fosforja . kalija, dognojujento raje z nitrofoskalom. ki vsebuje povečano '° dušika, (na primer: NPK 17:8:9). Količino gnojila prilagodimo
dopol-
datrebn' količini dušika. Dognojujento' če je le mogoče nskem času, po površinsko zamrznjeni zemlji.
koncu z'me se ul°gne pojaviti zmrzal, ko se zaradi večdnevne-o zmrzovanja in odtajanja vrhnje plasti tal potrgajo korenine sc'vkov. V tent primeru je koristno posevek povaljati, ko sc tla 'metno neu&ii/-, tin«r.,Kon ;» hi*;; vjliiir tipa kcmbrič ali leseni
mo z verigo.
Km tijski institut Slovenije
o/ n° osušijo. Uporaben je lažji valjar lr°nta betonski gladki valjar, ki ga ovijei
ru delovne skupnost skupnih služb. Zdaj nas je 15, večinoma agronomov, vendar štirje delamo na ravni delovne organizacije na pripravi večjih projektov, ostali pospeševalci pa so na terenu. Naj pa takoj povent. da pri nas
Janez Bratkovič: »Pospeševalec mora imeti razen strokovnega znanja še sposobnost, da zna kmetu razložiti predvsem celotno kme-. tijsko politiko in zakonodajo, biti pa mora tudi družbeno široko razgledan.«
začnemo pogovarjati o strokovnih zadevah, naletimo na drug sklop težav: razdrobljenost zemljišč, nizko osnovno znanje kmeta, slabe kreditne pogoje, pa tudi na osebnostne in psihosocialne probleme.
Prvih pet let je služba pospeševalca strašansko težka. Sele potem slišič prve lepe besede, ko pridejo prvi dinarji iz usmerjene kmetije v hišo.
Sam sem začel s tem delom pred šestimi leti, potem smo bili trije, vendar priključeni tehničnemu sektorju. Pospe-ševalsko ledino je prvi še veliko prej začel orati današnji v. d. direktorja zadruge inž. Jože Starič. Od leta 19X0. ko je sklad za pospeševanje kmetijstva začel dajati sredstva v ta namen in smo začeli združevati sredstva za kmetijstvo, se je začela resno formirati pospeševalna služba v zadrugi v okvi-
Z LESNIKI SE LAHKO ZASLUŽI
Pospeševalna služba novomeške Kmetijske zadruge Krka ima za kmetovalce, ki bi radi donosno izkoristili neizkoriščena in manjvredna zemljišča, zanimiv program. Gre za, gojenje lešnikov, ki prinaša lep zaslužek. Ugodnost pa je v tem, da nudi zadruga brezplačno sadike, gnojila, škropiva in strokovno pomoč. Interesenti za to proizvodnjo dobijo pri pospeševalni službi podrobna pojasnila.
i
A
*
S
*
A
A
I
A
S
5
A
A
A
A
A
Mleko nad vinom
»Če bo šlo tako naprej, je to začetek konca vinogradništva «
GLOBOKO— »Konec je mirovanja. od februarja naprej bomo vsak lepi dan izkoristili za delo v sadovnjaku, nato pa še v vinogradu.« je napovedal Martin Lepšina iz Globokega. Na kmetiji z. desetimi hektari obdelovalne zemlje morata biti oba z ženo zelo pridna, da postorita vse o pravem času. Sta živinorejca, vinogradnika in sadjarja.
Gospodar je povedal, da jima daje glavni dohodek živinoreja. Zdaj imajo v hlevu deset molznic in oddajo 30 tisoč do 35 tisoč litrov mleka na leto.
»Do dobre črede je težko priti,« je spoznal Martin, »toni nikoli končan proces, ker so dobre krave tudi zelo občutljive. Človek se zato ne sme prehitro pohvaliti.«
Lepšinovim ni treba najemati zemlje kot mnogim drugim živinorejcem. Za pašni sistem jim sedanji obseg zadostuje. Na nekaterih njivah so posejali tudi pšenico in minulo jesen so jo 6 ton zamenjali za koruzo. Zanje je zanimiva samo menjava, prodaja zrnja se po njihovem prepričanju ne izplača.
I
Martin Lepšina
V sadjarstvo je družino usmeril pospeševalec Jože Vovk.Pred šestimi leti so si uredili nasad jablan, ki meri 1 hektar. Lani jim je dal izredno dober in kvaliteten pridelek. Z gajbami vred so ga na-tehtali 42 ton. Skoraj vsa jabolka so bila razporejena v prvi kakovostni razred in le nekaj sto kilogramov je bilo slabših. Pri delu v sadovnjaku jim občasno pomaga hčerka Joža. V Mariboru je končala srednjo kmetijsko šolo. zdaj pa nadaljuje študij na prvi stopnji agronomske fakultete v Ljubljani. Starša računata, da bo ona nasledila kmetijo.
Precej manj kot z. živinorejo in sadjarstvom so pri tej hiši zadovoljni z vinogradništvom. Na Piršenbregu imajo s trsjem zasajenega en hektar zemljišča. Vse grozdje oddajo Slovinu. toda cena jih spravlja v slabo voljo, ker je za današnje stroške prenizka. Vinogradnik Martin meni. da pri vinu preveč zaslužijo posredniki, saj v gostilni na primer danes ni vina. ki bi veljalo manj kot 300din. Za tako ceno si ga pa ljud je težko privoščijo. Kot pridelovalec je Lepšina letos dobil za kilogram grozdja okoli 30 din. Če vinograda ne hi mogel obdelovati s traktorjem, bi ga takoj opustil, vendar še kljub temu pravi: »Če bo šlo tako naprej. je to začetek konca.«
J. TEPPEV
pride 1 pospeševalec na 600 kmetij, medtem ko bi moral po strokovni normi skrbeti največ za 150 kmetij.«
• Kakšno strokovno delo mora pospeševalec opravljati?
»Vsak pospeševalec ima evidentirane tržne kmetije. Pobuda za modernizacijo lahko pride z ene ali druge strani. potem se začnemo dogovarjati. Navadno hoče vsak najprej hlev s pomočjo kreditov, cilj pospeševalca pa je predvsem izboljšava njivskih in travniških površin. Če postane kmet tržni proizvajalec in se s pogodbo obveže, da bo pridelke prodajal zadrugi, se mora podrediti tudi strokovnemu programu in nasvetom. Posebno poglavje pospeševalnega dela pa je sklepanje pogodb in strokovno usmerjanje za večje pridelke. Osnovna naloga vsakega pospeševalca je: vso tržno proizvodnjo spraviti v letne pogodbe, kar pomeni za zadrugo lažje načrtovanje prozizvodnje, znatno lažje je najti kupce, kmetu pa ta oblika daje socialno varnost in potrošniku zagotovljeno oskrbo.«
• Ali je prav vse kmete tako težko nagovoriti za sodobnejšo proizvodnjo, saj ima kmet sam korist od tega?
»Pospeševalci poznamo tri vrste kmetov: I. take. ki so strokovno tako razgledani, da sami iščejo stike z nami in nasvete, 2. kmete, katerih kmeti je so v usmerjenju: z njimi je največ dela: 3. kmetije, do katerih pospeševalna služba sploh še ne seže. Na terenu si lahko pomagamo le z aktivi mladih zadružnikov in aktivi kmečkih žena. sicer pa smo navezani le na lastno iznajdljivost. Marsikdo iz. vrst pospeševalcev je že obupal in si poiskal lažje delo.
RIA BAČI R
V KZ Metlika je konec
pogodb za nazaj
Doslej je KZ Metlika sklenila s kmeti 360 proizvodnih pogodb — Gnojil dovolj, a so predraga
METLIKA — Doslej je metliška Kmetijska zadruga s kmeti in drugimi občani, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, sklenila okoli 360 proizvodnih pogodb za oddajo grozdja, živine, mleka, pšenice v letošnjem letu. Upravičeno pričakujejo, da bo pogodbe sklenilo še več kmetov, kajti lani so sklenili okoli 580 teh pogodb.
Vendar si v zadrugi prizadevajo, da bi prekinili prakso iz prejšnjih let. ko so sklepali pogodbe celo do jeseni, zgodilo pa se je. da so z vinogradnikom sklenili pogodbo »za nazaj«. • decembra, ko je bila trgatev že zdavnaj mimo. Kajti le s sklenjeno pogodbo lahko kmetje uveljavijo razne ugodnosti. od regresov do premij. Zato nameravajo v zadrugi sklepati pogodbe le še ta mesec.
Od do sedaj sklenjenih 360 pogodb jih je največ za grozdje, ker so že pri obračunu za oddano grozdje Vinski kleti sklepali pogodbe za naprej. Vendar tudi na tem področju pričakujejo še precej pogodb, kajti lani jih je sklenilo nad 400 vinogradnikov. Za pšenico je sklenjenih 169 pogodb, s katerimi so sc kmetje obvezali, da bodo oddali 264 ton pšenice, posejane na 106 hektarjih. To pa je še daleč od letošn je obveznosti metliške občine, ki znaša 430 ton pšenice v »skupno kaščo«. Res pa je. da tudi v prejšnjih letih niso nikoli s.pogodbami pokrili obveznosti. Izkazalo se je. da je izpolnitev obveznosti bolj odvisna od letine kot pa od sklanjenih pogodb.
V glavnem imajo v metliški Kmetijski zadrugi sedaj na voljo dovolj umetnih gnojil, čeprav je res. da izbira ni povsem ustrezna, kajti primanjkuje gnojil za dognojevanje pšenice.
A. B.
r
EN
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja Tit Doberšek
Velja poskusiti
Tudi na Dolenjskem pokončna brajda ali dvoetažna vzgoja?
Vinsko trto so nekdaj gojili le ob kolih in z veliko gostoto trt na hektar. Z vzgojo na žicah, ki seje razširila kasneje, seje osvetlitev še zmanjšala, na počasnejše dozorevanje pa je vplivala tudi podlaga kober 5 BB, zato so vinogradniki iskali nove vzgojne oblike.
V vinogradniškem svetu se je vzgoja trte gibala v dveh smereh. Razširjati se je začela običajna žična vzgoja s šparo-ni in rezniki ob medvrstnih razdaljah od 160 do 180 cm in gostoti 5400 do 6.000 trt na 1 ha ter vzgoja na brajdah z medvrstno razdaljo okrog 3 m ter prav tako visoko ležečo asimilacijsko (listno) površino. V krajih, kjer je dosti sonca, kot denimo na Primorskem, imajo blago poševne, »strehaste« brajde, ob slabših osvetlitve-nih razmerah pa bolj strme brajde. Velika višina ni posebna novost niti za dolenjsko trto, saj je znano, da so imeli nekdaj naši vinogradniki trto ob nenavadno visokih kolih.
• Avtor tega prispevka je zaposlen pri krškem agrokombinatu. Kdor se zanima za opisano vzgojo, naj se obrne nanj za vse dodatne informacije.
Po dosedanjih izkušnjah je za naše razmere pri pokončni brajdi ali dvoetažni vzgoji primerna medvrstna razdalja okrog 275 cm. Osnovna nosilna žica prve etaže je napeljana v višini 50 cm. sledita dve na višini 90 cm, dve na 130 cm, ena na 160 cm kot osnovna za
drugo etažo, dve na višini 200 cm in dve na višini 240 cm. Ob večji medvrstni razdalji in ob primerni rodovitnosti tal je s tako visoko vzgojo omogočen boljši razpored lesa, boljša razsvetlitev trte. s tem pa večja rodnost in kakovost.
V enem od vinogradov z vzgojo po sistemu »pokončna brajda« bo opravljen tudi preizkus glede na kakovost in količino pridelka, preizkus pa bo organizirala Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije oz. Višja agronomska šola v Mariboru.
ALOJZ PIRC Krško
Manj vzorcev *
Vendar ti kakovostni
BOŠTANJ —V soboto je tukajšnja podružnica dolenjskega vinogradniškega društva uspešno pripravila 4. pokušnjo in oceno vin ter jedi.
Tokrat so vinogradniki komisiji ponudili manj vzorcev vin kot prejšnja leta. Pokrovitelj inž. Albin Ješelnik je v imenu kmetijskega kombinata izrazil željo, da bi bilo ob letu število vzorcev zopet večje.
Z vzorcem svojega rdečega vina je zmagal Ivan Možic s pridelkom iz Kranjih brd s 15,10 točke, drugi je bil Albert Rupar (Križe. 15.3), 3. Peter Rakar (Zagradec, 15.1) itd.rskupno je bilo ocenjenih 25 vzorcev.
Pri belih vinih je zmagalo vino inž. Jožeta Peternelja iz Lamperč (15,81 točk). 2. je bil Leopold Veber (Okroglice, 15.75). 3. Slavko Prosenik (Sv. Anton. 15.71). Vseh vzorcev je bilo 27. Kakovost predstavljenih vinje bila izenačena, saj so se ocenergibale le v mejah ene točke. Deset vinog-radnic je pripravilo domače jedi.
A. Ž.
V PRAVIH ROKAH — Kot se za dobrega kletarja tudi spodobi, je bila na sevniški pokušnji vin nagrajena bela kapljica dolgoletnega degustatoija dolenjske cvičkarije inž. Jožeta Peternelja, (na levi), sicer direktorja Stillesa. Na sliki: priznanje mu izroča predsednik sevniške podružnice Lojze Rupar. (Foto: A. Železnik)
Opozorilo tudi sadjarjem
Kaj priporoča strokovna skupina za sadjarstvo
Nizke zimske temperature v januarju, ki so se gibale od -19" C do-27°C, v posameznih legah pa znašale tudi manj. so tudi pri sadnem drevju povzročile določeno škodo, čeprav je to čas globokega mirovanja vseh sadnih vrst. Po dosedanjih pregledih ugotavljamo, da v večini nasadov ni opaziti večjih poškodb. Kljub temu smo ponekod opazili tudi občutnejše znake zimske pozebe. Poškodbe so močnejše na breskvah, marelicah, robidah v osrednji in severovzhodni Sloveniji, na
Tudi traktor »je«, kadar stoji
Računati je treba tudi amortizacijo — Odrinjeni konj se spet vrača_
SEVNICA — Skupnost za pospeševanje kmetijstva zadnja leta načrtno spodbuja tudi konjerejo. Rejci kobil lahko to pomlad ženo svoje varovanke bodisi k noričanu Cvetku, bodisi k haftlingerju Cvitu.
Cvetka redi znani ljubitelj konj Franc Požun v Lončarjevem dolu, Cvitka pa kmet Franc Tratar v Tršči-ni. Žrebca sta imela že minulo sezono kar dosti skokov. Kobile so k njima prignali celo iz litijske občine, da o sosednjih občinah ne ovorimo. I ra-tarjev žrebec žal lani ni bil licenciran, sedaj pa mu je prof. Jurkovič s sodelavci spet priznal začasno licenco.
I o je namreč pomembno pri premiji. kajti družba tudi na ta način spod-
b V '’,. i c: ’ I ani je d ’b.l konjcrc-,ee. ki -> IV motal kaipak obvezati, da /	! O ou/v iti po :!.. It letih ia po!
tudi pripusti k licenciranemu žrebcu, skoraj poltretji milijon, letos pa bo premija znašala dva milijona starih dinarjev. Poleg tega dobi konjcrejec še davčno olajšavo 1.500 dinarjev od konja na leto. če je seveda konj v vojaški evidenci.
— Konjereja po vsem tem očitno n več zapostavljena. Katere prednosti št ima konj pred jeklenimi traktorji,sme vprašali Alojza Crnkoviča, pospeševalca pii sev niškem kombinatu.
\ ■;	,i. '1 č.tek konjem je.da
j-a* i -.1	_ dni , letu, medlem ko
traktor, seveda ie J kaj sl'.insko
vzeto, pi je le. kadar je v pogonu. Dobri gospodarji že pomišljajo, da so konje verjetno nepravično izrinili iz hlevov. Konj. kadar težaško ne dela.\S energetsko manj zahtevno hrano. Hladnokrvne živali, kot sta oba žrebca. sta mesnati pasmi, konjsko meso pa gre za med. Omenjena premija bi že morala biti zadostna spodbuda za rejo. Vsekakor ima prednost reja kobil pred kastrat).
Naš izvrstni strokovnjak za konje prof. Jurkovič nam je obljubil, da nam priskrbi še enega žrebca, verjetno bo ta /a me' ■ ‘ Cvitka. Že doslej je naša ■ tpro z.i pospeševanje kmetijstva poiaVu.tv.ila vse račune?
V ŽELEZNIK
Tin mm i iiii ■■<—
Primorskem pa na oljkah in mandarinah. V dobro oskrbovanih nasadih pri ribezu brsti niso poškodovani, pričakovati pa je odmiranje vej pri oslabelih in okuženih grmih. Tudi pri višnji še ni opaziti vidnejših poškodb. Zaradi boljšega pregleda o morebitni škodi po zimski pozebi je potrebno v nasadih prekontrolirati posamezne sadne vrste in sorte. Pri pečkarjih preglejte predvsem cvetno brstje in pazduhe vej, pri koščičarjih. kjer je sum za pozebo večji, vse brste in rodni les ter napravite vegetacijski poskus. Za vegetacijski poskus naberite prizadete poganjke, ki jih postavite v toplem prostoru v vodo.
Glede na sedanje stanje in možnosti ponovnega nastopa nizkih temperatur priporoča strokovna skupina za sadjarstvo sadjarjem naslednje ukrepe:
— V nasadih, kjer so opazni znaki pozebe, bi zlasti v mladih nasadih z rezjo zavlačevali, izvedli bi jo čim kasneje, lahko tudi po cvetenju (predvsem breskve).
— Kjer z rezjo nebi mogli čakati do cvetenja, priporočamo, da drevesa manj obrežete in pustite nekoliko več rodnega lesa (predvsem v spodnjem delu dreves).
— V močno poškodovanih nasadih odstranite samo bujne poganjke v vrhovih, močnejšo ustrezno rez pa opravite ob poletni rezi. V teh nasadih popolnoma opustite vsakršno gnojenje.
V primeru, da se sami ne morete odločiti za katere ukrepe, e posvetujte s sadjarsko strokovno službo.
-nmzim 3
JJ
IZ NKŠIH OBČIN
Tudi razpoke večajo stroške
Komunalne usluge in stanarine bodo letos še podražene, kljub vsemu pa ne bo dovolj za vzdrževanje objektov — Februarja poračun pri stanarinah!
NOVO MESTO — Vodarina in kanalščina sta se že krepko podražili, a se bosta v drugi polovici leta še. Vprašanje je, koliko časa bodo v tej dejavnosti cene še rasle tudi na račun vode, ki zaradi zastarelega in razpokanega vodovodnega omrežja odteka v zemljo. Ocenjujejo, da ponekod v Novem mestu in v Suhi krajini polovico vode izteče skozi razpoke, še preden pride k potrošniku.
Prav zaradi takega stanja je zadnje čase vse pogosteje slišati mišljenje, da v nobenem primeru ne bi smeli širiti vodovodnega omrežja s priključkom na glavni vodovod, sicer bodo ostali brez vode še tisti, ki jo zdaj imajo. Iskati pa bi morali nova zajetja in tudi možnosti za napajanja s prostim padom, ker je energija vse dražja.
Hkrati bi morali pripravljati akcijo za temeljito obnovo razpokanega in zastarelega vodovodnega omrežja.
Komunalne usluge so se v novomeški občini že novembra lani podražile za poprečno 50 odst., že zdaj pa oznanjajo, da bodo šle cene v drugi polovici leta še navzgor. In že zdaj tudi vedo, da kljub novim podražitvam sredstva ne bodo zadoščala za donosno poslovanje.
Stanarine je novomeška stanovanjska skupnost za 35 odst. povišala že decembra lani z veljavnostjo od 1. januarja dalje. Ugotovili so. da je to v nasprotju z
Ne več v zadnjem hipu
Kjer planske dokumente sestavljajo »z-levo roko,« bodo posledice čutili v naslednjih letih
NOVO MESTO — »Glavna značilnost planskih dokumentov, ki jih v novomeški občini pripravljamo za novo srednjeročno obdobje, je večja realnost. To velja tudi za krajevne skupnosti,« meni Julij Štern, kije v novomeškem izvršnem svetu odgovoren za planiranje.
Te dni bodo v krajevnih skupnostih zbrani podatki o infrastrukturnih potrebah do leta 1990, potem se bo potrebno dogovoriti, katere naloge bo v danih slovenskih merilih razvrščene v razvite in nerazvite, v novomeški občini pa bodo na listo nerazvitih prav verjetno prišle krajevne skupnosti iz Podgorja in Suhe krajine.
V delovnih organizacijah se sicer ukvarjajo s pripravo planskih dokumentov, vendar je iz nekaterih že slišati: kaj bi hiteli, sa j bo zvezni zakon o planiranju tako in tako sprejet šele spomladi. Taka razmišljanja v novomeškem izvršnem svetu ocen jujejo kot neustrezna glede na dogovor v republiki in občini, naj bi se točno držali rokovnika, morebitne spremembe pa potem uskladili. Zaenkrat v novomeški občini ni večjih odstopov od dogovorjenih rokov. Novomeščani so celo v osmerici tistih slovenskih občin, ki so smernice za sestavo planov že sprejele.
Predvideno je. naj bi v novomeški občini do novembra letos sprejeli
MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA
METLIKA — V drugi polovici februarja nameravajo v Metliki pripraviti mladinsko politično šolo, ki naj bi bila ob popoldnevih in bi trajala teden dni. »»Urnik« bo obsegal okoli deset tem. od zaposlovanju mladih, štipendij, dela mladih v društvih in družbenih organizacijah. mladinskem prostovoljnem delu do uresničevanja stabilizacije v občini in računalništva. Vsaka OO ZSMS naj bi v šolo poslala najmanj dva člana, tako da pričakujejo okoli Ml slušateljev. Za vsako temo posebej bodo s plakati povabili tudi ostale občane, ki jih te stvari zanimajo.
osnovne planske dokumente za srednjeročno in dolgoročno obdobje, da ne bi po stari navadi šele pet minut pred dvanajsto na hitro sestavljali plane, ki niso uresničljivi. Do počitniške sezone naj bi bili sestavljeni osnutki planskih dokumentov, ker bi bilo le tako dovolj časa za javne razprave.
R. B.
ŠETINC PRI NOVOMEŠKIH OBRTNIKIH —Konec prejšnjega tedna sta novomeško Obrtno združenje obiskala Franc Šetinc, predsednik RK SZDL, in .lože Knez, podpredsednik RK SZDL. Prišla sta na povabilo združenja, beseda pa je tekla o razvoju drobnega gospodarstva v novomeški občini. Obširnejši zapis o obisku bodo objavili v »Našem glasilu«, glasilu novomeškega obrtnega združenja. (Foto: Dušan Pezelj)
Več deviz kot dinarjev
Lani je v metliški enoti Ljubljanske banke dobilo kredit 936 ljudi — Največ za gradnjo
METLIKA — Konec lanskega leta je bilo v poslovni enoti Ljubljanske banke v Metliki za 730 milijonov din hranilnih vlog občanov, od tega za 500 milijonov deviznih vlog. Stanje kreditov občanom pa je v tem času
Sest davčnih napovedi
Lani je v metliški občini največ (930.000 din) zaslužil zdravnik — Še kakšna prijava?
METLIKA — Do roka.se pravi do konca januarja, je metliška uprava za družbene prihodke, po starem davkarija, dobila 6 napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov. Napoved morajo vložiti vsi, katerih skupni dohodek je v lanskem letu presegel dobrih 740 tisočakov. Zanimivo je, da sta med temi šestimi občani, ki so vložili napoved, tudi eden ali dva, ki te vsote nista presegla. Največji dohodek med temi šestimi je 930.000 dinarjev. Med tistimi, ki so dali napoved, ni nikogar iz na jvečje belokranjske delovne organizacije Beti in tudi nikogar od občinskih družbenopolitičnih delavcev. Glede na olajšave — 170 tisočakov na vzdrževanega družinskega člana — kaže, da v metliški občini ne bo nihče plačal davka od skupnega dohodka, oziroma da bo pri enem ta znašal nekaj malega. Tudi lani je ta davek od osebnega dohodka plačal samo en občan.
Lahko sc zgodi, da bodo dobili še kakšno prijavo, kajti od vseh delovnih in drugih organizacij so iz uprave za družbene prihodke zahtevali, da jim posredujejo imena vseh, katerih osebni dohodek je lani presegel 600 tisočakov, da bodo videli, če so presegli mejo z morebitnimi drugimi dohodki.
Doslej tudi nihče od obrtnikov ni vložil napovedi, kajti čakajo na odmero davka od obrtne dejavnosti, po tej odmeri pa bo uprava za družbene prihodke z osebnim pozivom poklicala vsakega, ki bo presegel mejo dobrih 740.000 dinarjev lanskega skupnega dohodka. Na podlagi podatkov iz preteklih let računajo, da bo nekaj obrtnikov, ki bodo to vsoto presegli in kljub olajšavam za vzdrževanje družinskih članov plačali davek. Lani je bilo takih 12, plačali pa so skupaj 650.000 dinarjev davka od skupnega dohodka občanov.
A.	B.
znašalo skupno 300 milijonov dinarjev, od tega za stanovanjsko gradnjo 140 milijonov dinarjev. Skupaj pa je metliška poslovna enota lani odobrila občanom-za 180 milijonov dinarjev kreditov, od tega pol stanovanjskih. Razne kredite je lani dobilo 936 ljudi. Varčevalci pri tej poslovni enoti so večinoma občani metliške občine, so pa tudi od drugod, zlasti iz sosednjih hrvaških krajev, od koder je precej ljudi zaposlenih v Metliki.
V metliški enoti je zaposlenih 22 ljudi, lani pa so v novem bloku ob križišču nasproti samopostrežne trgovine odprli ekspozituro, ki se lepo uveljavlja in kamor hodijo predvsem ljudje, ki v tistem koncu Metlike delajo ali živijo. Medtem ko v osrednji enoti na Trgu svobode delajo v dveh izmenah in ob vseh sobotah dopoldne, je ekspozitura odprta v dopoldanskem času in ob sobotah v tistem tednu, ko je v delovnih organizacijah izplačilo osebnih dohodkov.
Spodnji prostori v hiši na Trgu svobode, kjer je likvidatura, so bili že prej last banke, lani pa so kupili še gornje, kjer so imele prej prostor metliške družbenopolitične organizacije. Sedaj bodo te prostore preuredili in računajo, da se bosta vodstvo enote in oddelek za kreditno poslovanje, ki sedaj gostuje v prostorih kmetijske zadruge, čez dva meseca preselila. Tako je hiša. v kateri je bila prva dolenjska hranilnica in posojilnica, postala last banke.
A.	B.
zakonom, ki določa povišanje stanarin za 38 odst. na območju Slovenije, in to od 1. februarja. Kjer so za januar že obračunali višje stanarine, bodo morali v februarju opraviti poračun sstranka-. mi. Taka določila veljajo za Slovenijo za prvo polovico leta, medtem ko bodo v drugem polletju občine določale podražitve stanarin in komunalnih storitev glede na točno določene osnove (tudi stroške), ki pa so po občinah dokaj različne.
_________________R.	BAČER
MILOŠ KOVAČIČ — PREDSEDNIK POSLOVODNEGA ODBORA V KRKI
NOVO MESTO — Ob upokojitvi mr. ph. Borisa Andrijaniča, dolgoletnega predsednika poslovodnega odbora novomeške tovarne Krka in »»očeta« kolektiva, ki ga je vodil tretjino stoletja, je delavski svet I. januarja imenoval za novega predsednika poslovodnega odbora diplomiranega farmacevta Miloša Kovačiča. Zadnji dve leti je bil namestnik predsednika poslovodnega odbora. Tovariš Kovačič je v Krki zaposlen že 22 let. za uspešno delo je leta 1982 prejel nagrado občine Novo mesto, sicer pa opravlja celo vrste) zelo odgovornih funkcij v ZK. v republiški in zvezni gospodarski zbornici itd.
Dragocena voda
PODGRAD — Kaj pomeni v gospodinjstvu in pri živinoreji voda, najbolje vedo v Podgradu, zato z njo ravnajo kot z največjim bogastvom.
Jesen je bila suha, zato se v vodnjake ni nateklo dovolj vode, dovažanje s cisternami pa je v času najhujšega mraza zamrlo. Pol hiš v vasi je ostalo povsem brez kaplje lastne vode. Dobrih štirinajst dni so imeli eno najhujših vodnih kriz doslej.
Zanimivo tudi, da vodo, ki jo dovažajo iz mesta komunalci ali gasilci, plačujejo zelo različno. Medtem ko pripelje Komunala šestkubično cisterno vode a 950 dinarjev, pripeljejo gasilci 4 kubike vode za 1.700 dinarjev. A niti nad tem se ljudje ne pritožujejo, samo da voda je.
MSmBmI
»»Če bi pri nas kateregakoli vaščana vprašali, kaj si najbolj želi, bi nedvomno odgovoril: vode,« pravi Marjan Turk, domačin in poslovodja edine trgovinice. »»Hudo je tudi. ker nobena vas v naši krajevni skupnosti nima niti enega telefona. Glede tega se nam letos vendarle obeta napredek: smo v akciji za napeljavo telefona.«
Asfalt je Podgrad dobil skoz vas pred dvema letoma, lani so razširili cesto do Cerovca: do Pristave in Mihovice pa pozimi ne pride niti traktor, kaj šele osebni avto. Ljudje iz teh krajev morajo pešačiti uro do avtobusa, ki jih potem odpelje v mesto na delo. Podgrajci pogrešajo še gostilno ali bife, ker ni nobenega takega lokala, pohvalijo pa se lahko s cenenimi parcelami za gradnjo. Še pred leti je bila vas znana po proizvodnji dobrega brinovca, ki so ga ženske nosile v mesto na trg, zdaj sta med nabiral-kami brinja samo še dve vaščanki. Kot je povedal trgovec Turk, pa brinjevca vseeno ne manjka.
R. BAČER
Javne razprave o kulturi
Na seji P OK SZDL še o lokalni radijski postaji, odlikovanjih, Belokranjskem muzeju
METLIKA — Na petkovi seji predsedstva OK SZDL Metlika so sprejeli program javnih razpravo kulturni politiki v metliški občini, ki bodo trajale do srede marca v sklopu priprav na plemenu CK ZKS o kulturi. Razprave bodo potekale v vseh okoljih. bolj poglobljene pa v KS Metlika in v Beti, strokovne razprave pa bodo pripravili v okviru Zveze kulturnih organizacij in kulturne skupnosti. Zaključek vseh razprav bo skupna problemska konferenca OK ZKS in OK SZDL v drugi polovici marca.
Beseda je tekla tudi o prizadevanjih za lokalno radijsko postajo, kar so na seji podprli, dokončno pa se bodo odločili. ko bo znano, kakšen naj bi bil pri lem finančni delež metliške občine, in če bo ta v sedanjih razmerah to zmogla. Ko so govorili o politiki odlikovanj v občini, so ugotovili, da je to področje precej zanemarjeno in zapostavljeno, zato predsedstvo predlaga, naj povsod posvetijo več pozornosti predlaganju ljudi za odlikovanja. Pri obravnavi muzejske mreže se predsedstvo ni strinjalo s klasifikacijo Belokranjskega muzeja, ki ga novi predlog uvršča med občinske muzeje, sodil pa bi med pokrajinske, kar predlaga tudi predsedstvo.
ZA METLIŠKE LARFE
Za vse, ki se jim še da noreti ne glede na leta in hude čase, pripravlja Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev pustni ples v hotelu Bela krajina v Metliki. Nora zabava bo v soboto, 16. februarja, s pričetkom ob 18. uri. Tri najboljše »larfe« bodo nagrajene, vsi maskirani imajo prost vstop, kdor pa je srečne roke, bo posegel po srečelovu. Da bo veselo, pričajo izkušnje iz prejšnjih let, da se bo dalo tudi plesati, pa jamči ansambel Kolpa
Glede Žabjeka je Bučenčanom delno ugodeno
V Žabjeku bo novo naselje manjše, kot je bilo prvotno zamišljeno
NOVO MESTO — Ob sprejetju zazidalnega načrta Žabjek je prišlo pri usklajevanju do nekaterih sprememb v prid zahtevam krajevne skupnosti Bučna vas, ki jih v poročilu iz občinske skupščine žal nismo upoštevali.
Medtem ko je prvotna zamisel zazidalnega načrta predvidevala pozidavo na 11,60 ha zemlje, je bil načrt zrna njšan na 6,40 ha površin. Tudi stanovanjskih objektov bo znatno manj, ta ko da na tem predelu ne bo toliko romskih družin, kot so sprva računali, ker so temu krajani nasprotovali.
Tako druge faze gradnje ne bo, pač pa ostaja le prva faza z vsega 41 stanovanjskimi objekti, bodisi montažnimi ali zidanimi. Zemljišče pa bo komunalno opremljeno z vodo in elektriko, vsaka hiša bo imela greznico, v naselju pa bo tudi vzgojnovarstveni oddelek.
»IZNAJDLJIVI« TRGOVCI
NOVO MESTO — Zadnje čase je v yse več trgovskih lokalih opaziti za pultom znatno manj ljudi kot pred meseci. Ne gre pa za odpuščanje delovne sile. ampak za navado — interni dogovor, da eden ali dva strežeta, ostali »zadaj« pijejo kavico. Če se le nabere preveč čakajočih, potem pokličejo na pomoč koga iz ozadja. Čuden vtis pa dobi stranka, ko na tak poziv zasliši izza zavese: »Danes sem že bila pol ure za pultom...«
O BELOKRANJSKI VASI PRI ŽELEBEJU
METLIKA — Danes ob 18. uri bo v občinski sejni sobi v Metliki razgrnite načrtov in makete turističnega naselja »belokranjska vas« ob Kolpi pri Želebeju. Razpravo pripravljata OK SZDL in izvršni svet in vabita občane, naj seje udeležijo v čim večjem številu, saj bodo lahko le po pripombah in predlogih lahko ugotovili ustreznost projekta. Še posebej vabijo na razpravo ljudi iz krajevnih skupnosti Božakovo in Rosalnice.
PESTRO V METROPOLU
NOVO MESTO — V hotelu Metropol so v zadnjem času pričeli z vrsto dejavnosti. Poleg kozmetičnega salona vsak dan od 17. do 21. ure obratuje savna z masažo in solarijem. Vsako prvo soboto v mesecu dela pediker od 12. ure dalje. V konferenčni dvorani hotela je vsako sredo od 19.do2l.ure aerobika, vsak petek pa plesni tečaj, od 17. do 19. ure začetni, od
19.	do 21. ure pa nadaljevalni. V soboto, 16. februarja, bo v hotelu tradicionalno pustovanje. Vstopnina bo 350 din. Najboljše maske bodo nagradili. Igral bo ansambel Jerko. Za sredo, 20. februarja, pripravljajo slanikovo pojedino.
Največ brezposelnih je nekvalificiranih
Na metliški skupnosti za zaposlovanje je prijavljenih 61 ljudi
METLIKA — V metliški občini je ob koncu preteklega leta iskalo zaposlitev 61 ljudi, torej 16 več kot leto poprej. Povečalo seje zlasti število nekvalificiranih delavcev, ki jih je že več kot polovica vseh brezposelnih (32). a tudi število KV delavcev (13) in tistih s končano srednjo šolo( 12), medtem ko so bili iskalci zaposlitve s končano višjo ali visoko šolo lani trije, leto poprej pa štirje. Na metliški skupnosti za zaposlovanje so prepričani, da je brezposelnih še več Metličanov, vendar si nekateri iščejo zaposlitev sami.
Resje sicer, da bi se nekateri iskalci lahko zaposlili v drugih krajih, a niso postorsko mobilni. Prosilcem s končano srednjo šolo pa skupnost za zaposlovanje poskuša za začetek omogočiti vsaj to. da končajo pripravništvo. Čeprav iščejo zaposlitev tudi trije s končano višjo oz. visoko.šolo, pa to nikakor ne pomeni, daje kadrov s takšno izobrazbo v metliški občini že preveč. Gre namreč za izobrazbo — dipl. etnolog, učitelj psihologije in letalski inženir, s katero je tudi sicer, ne le v metliški občini, težko dobiti zaposlitev.
Novomeška kronika
PRAŠEK — Občan, ki gaje zavedla, televizijska reklama, je v samopostrežbi na Kristanovi cesti dal v nakupo; valno košarico tudi opevani pralni prašek Mixal TAED. Ko je ob blagajni zvedel, da stane zavitek super čistoče skoraj 400 din, je dejal: »>Za ta denar morajo gate priti ven ne samo ; čiste, ampak tudi z zlatom obrobljene.*
CVIČKARIJ A — Prireditelji, ki nameravajo cvičkarijo iz tesnih okvirov športne dvorane preseliti na Glavni trg. bi lahko na to veleprireditev povabili tudi avtorje Guihnesove knjige rekordov. Žetev dosežkov bo gotovo obilna, na primer: največje število pijanih na kvadratni meter javne površine, dojenček, ki ga niso pogrešali 10 ur. itd.
PREDPISI — Ali verjamete, da popolnoma novega in brezhibnega Renaultovega kombija pri nas ni mogoče registrirati? Če verjamete, imate prav. Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa namreč določa, da vozilo pri nas ne sme imeti rumenih luči, ti vražji kombiji, ki jih prodaja IMV. pa so pri lučeh udarjeni na rumeno.
POLEDICA — Novomeški komunali bi morali zavrteti film o posledicah sobotne poledice oziroma njeni učinkovitosti. Hoja do bližnje trgovine ali po opravkih seje spremenila v večnost, na deset pešcev sta bila dva neprestano na tleh. svetleči se led sta topila razlito mleko in metliška črni- i na. pomešana s črepinjami. Burleska v stilu NNNP.
Ena gospa je rekla, da bi rada vedela, kakšnega vraga v tiskarni dodajajo Komunistu, da ga potem nihče noče ukrasti iz poštnega nabiralnika, Dolenjski list in Nedeljski pa takoj dobita noge.
P' . A
Sprehod po Metliki
ZGODILO SE JE, da Metličani dva dni niso mogli spremljati ljubljanskega televizijskega programa. Posamezniki so sc glede tega jezili, drugi so os; tali ravnodušni, spet tretji pa so bili veseli, da jim ni treba gledati ponavljajočega se dolgčasa. Da je crknil pretvornik na Mirni gori, sc ni zgodilo prvič, da se zavoljo tega odgovorni ne mečejo na trepalnice, pa je tudi jasno kot beli dan.
8. FEBRUARJA SO METLIČANI DO ZADNJEGA KOTIČKA napolnili hotel Bela krajina ter gostilni Mežnaršič in Rajmer, mešani pevski zbor Beti, oktet Vitis, tamburaši društva Ivan Navratil« pa so poskrbeli za kulturni program. V soboto, 9. ferbuarja. pa so se izkazali metliški godbeniki s celovečernim koncertom v Kulturnem domu Edvarda Kardelja. Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bilo torej v Metliki več kot dovolj prireditev.
V času od 31. januarja do 6. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Justina Škoporc iz Tržišča — Mihaela. Frančiška Fabijan iz Dolenjskih Toplic — Simono, Ružiča Kolenac z Velikega vrha — Martino, Renata Povše iz Goriške vasi — Primoža, Ana Mirt iz Krškega — Majo, Vesna Ribarič iz Orljakovega — Dubravka, Silva Rupar iz Ostroga — Bernardo, Marjana Kaplan iz Vrbovca — Vesno, Olga Šonc iz Narpelja — Blaža, Jožica Globokar iz. Trebnjega — Tomaža, Zdravka Trifkovič iz Gorenje Straže — Radojko, Nada Krese iz Trebnjega — Natašo, Elica Gorše iz Dragovanje vasi — Ano, Katica Šesto iz Kamanja — Petro, Mi; haela Blatnik iz Ledeče vasi — Simo-na, Anica Mikešič iz Štrekljevca — Polono, Vika Zore iz Dola — Gregorja, Slavica Čurk iz Črnomlja — Gregorja, Rozalija Kukman iz Or-kljevca — Jožeta, Marjeta Matoh iz Trebnjega — Davida, Jožefa Kolenc Z Malega vrha — Mateja, Jožefa Rupaf iz Goriške vasi — Francija, Janja Janc iz Trebnjega — Tino, Jožica Hranilo-vič iz Metlike — deklico, Ivanka Jordan iz Ostroga — dečka, Marija Kos z Velikega Kala — dečka in Jožica Grubar iz Gorenjega Vrhpolja — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Branka Dajčman iz Volčičeve 20 — Blaža, Dragica Rifelj, Nad mlini 44 — Tomaža, Ruža Malivojevič s Kandijske 7 c — dečka, Katica Markovič iz Šegove I — Ivo, Andža—Vesa Penca z Ragovskc 15 — Janeza in Gordana Krist s Ceste herojev 68 — Mladena. Čestitamo!
DOLENJSKI LIST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir)
GLUHA UŠESA — Semičani so znani po tem, da dajejo na sejah in sestankih velikokrat pripombe in pobude, ki se tičejo življenja v njihovi krajevni skupnosti. Večkrat je vzrok, da se morajo tolikokrat oglasiti, v tem, ker njihove besede naletijo na gluha ušesa. Tako kljub mnogim opozo-dlom in dogovoru Dolenjkina prodajalna v Semiču še ni prevzela vseh obveznosti trafike, ki sojo v kraju zaprli z* pred časom. Pred nedavnim so Semičani opozorili tudi na slabe popoldanske avtobusne zveze med Semičem >n občinsko prestolnico. Po izkušnjah sodeč, bomo to vprašanje na sejah slišali vsaj še nekajkrat...
POHVALA KULTURI — Pretekli P*tek je bila v Kulturnem domu akademija ob kulturnem prazniku, 'rares kvalitetno prireditev je obiskalo toliko občanov, da je bila dvorana za vse skoraj^premajhna. To pa je dokaz več, da si Črnomaljci želijo dobrih kulturnih prireditev iij daje bojazen pred Praznimi sedeži v dvorani neupravičena. Večja bojazen je, da bi za več dobre kulture v blagajni zmanjkalo denarja.
MANJ ZIDANIC?
ČRNOMELJ — Zaradi pregoste zi-®ve zidanic na vinogradniških podrtjih so delegati črnomaljske kmečke zemljiške skupnosti predlagali, naJ gradnjo zidanic ali vikendov v ° čini omejijo. Gradnjo naj bi po njihovem predlogu dovolili le las-nikom vinogradov ali urejenih sadov-
J ov, ki merijo najmanj 1.500 kV. metrov.
niški zobotrebci
PRODALI manj bencina
ukar so cene pogonskega goriva njočno porastle, je njegova prodaja m°čno nazadovala. Na bencinski "Paiki v Žlebiču so po podražitvi pro-.1 nad 40 odstotkov manj ben-tna kot pred podražitvijo. Na tak Padec pa niso vplivale le cene, ?mpak tudi izredno slabo vreme v Januarju.
GOSTIŠČE — RAZSTAVIŠČE — °v> bistro Slovin v Ribnici ni le gos-oe, ampak tudi razstavišče. Že od aPtrn^ra razstavlja v njem svoja dela Jamski slikar Janez Boljka, konec raarja pa bo kulturna skupnost Poskrbela za drugo likovno razstavo s lem prostoru.
M. G-č
Drobne iz Kočevja
Huda POLEDICA — Minuli
PPtek in soboto je bila huda poledica,
1 Je povzročila nekaj nevšečnosti v Prometu, še več pa pešcem. Take nevarne poledice ni bilo na tem območju i več let. Kljub poledici pa cene niso Zamrznile.
. Razstava kaktej — v Kočevju je veliko ljubiteljev in gojiteljev raktej. ki so minulo pomlad tudi lepo Jvetele. Kazalo bi organizirati razs-ayo teh posebnih rož.
mladim je lepo — včasih so i
mladi morali delati in celo garati ta-*°rakoč od ranega jutra do poznega ečcra. Danes pa vse preveč mladih Poseda po gostilnah, pije in kadi. Vse 0 je bližnjica za bolnišnico ali celo do nminala. Nekateri opozarjajo, daje esitev v mladinskem klubu, ki ga v Kočevju ni. To je lahko res, lahko pa bdi ne, saj je vse odvisno od programa n tudi discipline, ki naj bi bila v njem.
Malo DINARČKOV —-Novole-?a praznovanja, darila in draga kujava, vse to je občanom temeljito pre-uknjaio žepe. To se vidi tudi v trgovi-nan, saj je kupcev zelo malo.
občan
vpraauj
d ved odgovarja
■ ~~ Kaj praviš na ugotovitev, da očevski strokovnjaki s področja i s°spodarstva iščejo kruh v Ribnici? | D To je le vračilo dolga, saj smo JJ**! leti uvozili v Kočevje veliko | '"••iških političnih strokovnjakov.
^Trebanjske iveri
.TOPLICE SO DALEČ, DALEČ... varč v ztlravstvu na vse pretcgc
n^liejo, je zelo težko priti na scz-v me tistih, ki se potem lahko zdravijo naj.""p8h. To v resnici uspeva samo ga e*J i m bolnikom. Baje pa ne poma-pQ "'ti to, če se za tako zdravljenje Vsa.8Uje tudi zelo pomembna oseba.
p* Gko seje menda zgodilo nedavno ZajScm. da si je neki funkcionar ..mi zdravilnega namakanja v topli
Vodi .	-
• Pa je zdravniški konzilij rekel ?seb- ^lem’ kaJ s' zt'a),a pomembna iah d misli o strokovnih kvalifikacija ""Penjenega zdravniškega konzili-1,1 ni treba preveč ugibati.
Ni£a mladinci čisti predsed-
Pr()N SKUPŠČINE — Večnamenski Lok’ v zadružnem domu v Veliki špjj' Se Je v resnici priljubil tamkaj-pa m mladincem. Tako zelo, da so si bij«:	več	ključev in zdaj upora-
tlarJ°s°bico za različne namene. Ven-jij,l sabo ne počistijo. To namesto Vpli^Pravlja predsednik skupščine KS (Jin„.a Loka. Ni kaj, tamkajšnji mla-
Manj
delavcev išče pravno pomoč
______Črnomelj:	več	pomoči	bi	morale	nuditi	sindikalne organizacije_
ČRNOMELJ — V preteklem letu je bilo v črnomaljski občini manj kršitev iz delovnih razmerij kot pred dvema, tremi leti, ko so začeli v občini s pravno pomočjo. Zmanjšuje se število kršitev pravic delavcev, a tudi na sodišču združenega delaje manj zadev iz črnomaljske občine. Vprašanje pa je, ali je to zares posledica manjših problemov.
Pravno pomoč, ki je organizirana v okviru občinskega sveta Zveze sindikatov, je lani iskalo 68 delavcev in 6 predstavnikov samoupravnih organov oz. poslovodnih delavcev. Delavci še vedno najpogosteje iščejo pomoč ob
VEC ZA VZDRŽEVANJE
RIBNICA — Ribniška občina sodi med tiste redke slovenske občine, kjer imajo stanovanjsko vprašanje v glavnem rešeno. Zdaj gradijo v Ribnici na Prijateljevem trgu še*en blok, ki bo vseljiv proti koncu leta. V naslednjih petih letih bo stanovanjski denar namenjen predvsem za popravilo in obnovo starih stanovanj oz. zgradb. Zapišemo naj še, da bi nekatera večja nova stanovanjska območja, kot je na primer TrgiVeljka Vlahoviča v Ribnici, potrebovala tudi trgovino.
M. G-Č
SODRAŠKA MREŽA
ŽENSKE TELOVADIJO — Okoli 20 žena in deklet iz Sodražice in okolice se udeležuje telovadbe za ženske, ki je vsak torek ob 19.30 v prostorih telovadnice osnovne šole, to pa uporablja tudi TVD Partizan.
MESTNI VPLIVI — Tudi v Sodražico prodirajo poleg dobrih tudi slabi mestni vplivi. Podobno kot v Ribnici je tudi sodraška steklena omarica na zidu telovadnice razbita in prazna. Kaže, da se je pač vse zarotilo proti obveščanju.
OČISTILI OKOLICO! — Sodražica je vedno slovela kot eden najlepših slovenskih trgov. Zdaj, ko je skopnel sneg, se je pokazalo, da bo po naselju in okoli njega treba marsikaj počistiti. V grmovju pod cesto proti Izbcrju je videti odvržene štedilnike, otroške vozičke in drugo navlako, kar krajanom ni v čast.
unči
lajsnji i •majo uglednega čistilca!
Ivan Sebanc: »Večino denarja iz prejšnjega samoprispevka smo porabili za ceste.«
Denar za ceste
V KS Dol. Nemška vas že izglasovali nov samoprispevek
DOLENJA NEMŠKA VAS — »Večino denarja iz prejšnjega samoprispevka smo porabili za obnovo in asfaltiranje cest. Z novim samoprispevkom, ki smo ga izglasovali že lani oktobra, čeprav stari poteče šele maja. pa sc bomo lotili telefonije,« je povedal Ivan Sebanc, predsednik sveta krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas.
»Že v prvem letu prejšnjega samoprispevka smo v Dolenji Nemški vasi uredili odcep krajevne ceste in ga asfaltirali v dolžini enega kilometra. Naslednje leto smo asfaltirali cesto proti Lukovcu in Rihpovcu v dolžini nad 2 kilometra. Leta 1983 pa smo se lotili ceste proti Dol. Dobravi. Jezeru. Dol. Nemški vasi in seveda proti Rodinam. Od Rodin naprej proti Poharju in proti Dolgi njivi ter Gradišču pa, smo bili pri delih samo nosilci posla. Za odcep ceste proti Gradišču in proti Dolgi n jivi so denar prispevali tamkajšnji vinogradniki in štiri gospodinjstva. Denar za cesto v tisti smeri je zbiralo okoli 200 vinogradnikov in lastnikov vikendov. Vsak je prispeval po dva do tri milijone starih dinarjev. nekateri celo po sedem.« je povedal Sebanc.
V krajevni skupnosti Dol. Nemška vas so ponosni na vse, kar so v preteklih letih naredili. Zdaj pa nameravajo posodobiti cesto proti Poljanam in proti Dečji vasi. Najbolj zahtevna naloga pa bo širjenje telefonskega omrežja.
J. S.
disciplinskih zadevah in kršenju delovnih razmerij. V primerjavi z letom poprej je manj delavcev iskalo pomoč zaradi stanovanjskih in invalidsko-pokojninskih zadev.
Delavci največkrat zahtevajo sestavo vlog, predlogov, pa najsi bo za
KOMUNALA SIRI DEJAVNOST
ČRNOMELJ — Delegati zborov črnomaljske občinske skupščine so pred nedavnim dvignili roke za razširitev dejavnosti tukajšnje Komunale. Tako bo Komunala poleg dosedanjih del opravljala tudi tista, ki so bila doslej v domeni skupnosti črnomaljskih krajevnih skupnosti. Gre za urejanje pokopališč ter pogrebno dejavnost. urejanje parkov, nasadov in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, vzdrževanje javnih prometnih površin, razen lokalnih in regionalnih cest, vzdrževanje čistoče v mestu in javno razsvetljavo.
sodišče združenega dela, varstvo samoupravnih pravic in podobno. Res pa je, da bi morali delavcu nuditi prvo pomoč prav v delovni organizaciji, a se ne izkažejo celo osnovne organizacije sindikata, katerih osnovna naloga je, da zaščitijo delavce. Vendar še ni bilo primera, da bi sindikat zastopal delavca v disciplinskem postopku ali pa nastopil proti njemu. Seveda pa bi morali pri disciplinskih postopkih primere tudi selekcionirati, saj so pri pravni pomoči ugotovili, da tam, kjer gre za manjše prekrške, bolj zaleže prijateljski pogovor kot disciplinski postopek.
Vse manj je primerov oškodovanja družbenega premoženja — na sodišču združenega dela sta le 2 primera — vendar pri pravni pomoči menijo, da je verjetno več manjših tatvin, za katere se ne izve. Zato pa prevečkrat prihaja do nesporazumov med delavci in preddelavci ali mojstri. V delovnih organizacijah namreč premalo upoštevajo, da se izobrazba delavcev zb-oljšuje, zato ni dovolj, da mojstre izobražujejo le strokovno, ampak bi morali posvetiti večjo pozornost izobraževanju o odnosih med ljudmi.
B.	M.
Grade centralno toplarno
»Nekaj težav je, vendar poti nazaj ni, če nočemo, da ostane zgrajeno spomenik,« pravi S. Letonja
KOČEVJE — Gradnja kočevske centralne toplarne bo potekala v treh fazah. O izgradnji prve faze toplarne so razpravljali na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine.
Poročilo je podal Franc Merhar iz LIK. ki je dejal, da se tudi prva faza deli v dva dela. Parovod od Lika do Tekstilane bo končan do konca marca, do Melamipa pa do 15. maja. Gradnja prvega dela bo veljala 93 milijonov dinarjev, drugega dela (zanj denar še ni zagotovljen) pa 83 milijonov. Predsednik IS Stanc Letonja je opozoril, da še vedno ni dokončno razčiščeno, če bo za kurjavo dovolj lesnih odpadkov.
V razpravi je bilo nadalje poudarjeno, daje treba razčistiti, kaj so to »lesni odpadki«: ali le žagovina, lubje in obteski ali tudi golice in prostornin-ski les, ki ga potrebujejo papirnice in drugi. Poudarjeno je bilo še. da kurja-
ŠIRIJO POŠTO
KOČEVJE — V Kočevju dozidu-vajo novo pošto. Prizidek bo skoraj dvakrat večji, kot so prostori sedanje pošte. To je nujno, ker se poštni, predvsem pa telefonski promet izredno hitro povečuje in so težave z vzpostavljanjem zvez. Tudi pred poštnimi okenci so pogosto vrste. Sedanja kočevska pošta je stara komaj dobrih 21 let. Odprli so jo 4. oktobra 1963. Takrat so nekateri vztrajno trdili, da je taka pošta za Kočevje prevelika.
A.	A.
SINDIKAT BREZ MOČI PROTI CENAM?
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata v občini Trebnje, ki so se pretekli torek sestali v Trebnjem, so zaman pričakovali predstavnike republiškega in medobčinskega sveta. Tudi polovica predsednikov osnovnih organizacij je manjkala. Pa ne, da so od vrha navzdol vsi po vrsti spoznali, da sindikat nima pri teh cenah več kuj iskati. Cene so namreč bile ena izmed točk dnevnega reda na posvetu.
va iz te toplarne ne bo cenejša, kot je zdaj.
Študija govori o parovodu (I. faza), toplovodu (II. faza), v razpravi pa je bil govor še »o delitvenih razmerjih med sovlagatelji z ozirom na porabljeno energijo« in o »enotni ceni ogrevanja«. Tudi te pojme bo potrebno v bodoče podrobneje pojasniti.
Imenovali so komisijo za energetska vprašanja pri IS OS, za njenega predsednika pa Jožeta Koširja.
J. PRIMC
Korak nazaj
. ŠTREKLJEVEC — Šola v Štrekljevcu je bila podružnična šola semiške, ko pa je pred štirimi leti začelo v matični šoli primanjkovati prostora, so začeli otroke iz Semiča, Stranske vasi, Črešnjevca, Rožnega dola prevažati v Štrekljevec. Sola je postala dislocirani oddelek semiške celodnevne šole, kjer sta po en prvi in drugi razred, ter dva tretja. »Vendar pa bo — vsaj tako obljubljajo —jeseni končan prizidek semiške šole v Štrekljevcu bomo znova začeli s podružnico,« pove vodja dislociranega oddelka Bernarda Petrič.
Bernarda Petrič
Z vzpostavitvijo podružnice bodo otroci ob marsikatero ugodnost. V Štrekljevcu imajo sedaj prav tako kot v Semiču celodnevni pouk. okrog 10 interesnih dejavnosti, kosila. Vsega tega potem skoraj zagotovo ne bo, čeprav prostorski pogoji so, ni le denarja. »Prej sem poučevala na kombiniranem oddelku in vem, koliko prednosti ima sedanja oblika pouka pred prejšnjo. Otroci iz Štrekljevca in bližnjih vasi oz. zaselkov začnejo hoditi v šolo s slabim predznanjem in zlasti zanje je bila celodnevna šola velika pridobitev. To se je poznalo tudi pri uspehu, ki je bil skoraj stoodstoten,« priznava Petričeva.
Medtem ko se sedaj s 105 učenci ukvarjajo štirje razredni učitelji in še nekaj predmetnih, ki se vozijo iz Semiča, pa bosta s ponovno uvedbo podružnične šole v kombiniranem pouku šolarje od I. do4. razreda poučevala dva učitelja.
B.	M.
To je le ena izmed kritičnih razprav na okrogli mizi o pripravništvu in mentorstvu, ki gaje 8. februarja organizirala občinska konferenca ZSM
VEČ OKROGLIH MIZ
TREBNJE — Pretekli teden se je tu sestala skupščina kluba samoupra-vljalcev. Na njej so obravnavali delo v preteklem letu in sprejeli načrt dela za letos. Kot že večkrat doslej, so tudi to pot obravnavali delegatske odnose, ki še niso zaživeli in ne delujejo brez težav. Člani skupščine so med drugim na seji sprejeli tudi sklep, 4a se mora klub samoupravljalcev bolj vključevati v združeno delo. Organiziral na j bi več okroglih miz.
Zakaj strokovnjaki bežijo?
Z okrogle mize o pripravništvu in mentorstvu
KOČEVJE — Žalostno je, da tisti na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu	na	sestankih	razpravljajo	več o politiki kot o gospodarstvu in
znanosti	ter da se vse	to še nadaljuje. Veliko govorimo, a žal, le govorimo,
tudi o racionalizaciji poslovanja, patentih in izumih.
Kočevje. Že v uvodu je bilo ugotovljeno, da kadrovska politika v Kočevju ni zadovoljiva.
Vprašali so se tudi, zakaj mladi strokovnjaki odhajajo iz Kočevja. Do leta 1974 (ko je bila opravljena analiza) je odšlo 588 inženirjev in tehnikov. Odhajanje se nadaljuje tudi danes, to pa pomeni, daje nekaj hudo narobe. Pri tem so opozorili, da iz •kočevskega Itasa odhajajo v ribniški Riko kvalificirani delavci in strokovnjaki (v zadnjem obdobju sta odšla tudi dva diplomirana inženirja računalništva). V razpravi je mnogo koristnih in zanimivih podatkov dala predstavnica Zavoda za zaposlovanje.
J. P.
Uspešni Riko
Tudi za bodočnost ni nobenega strahu — Načrti
RIBNICA — Čeprav dokončni rezultati gospodarjenja za lani še niso povsem znani, v Riku v glavnem že vedo, da je znašal njihov celotni prihodek okoli 5 milijard dinarjev (ali 1,5 milijarde več kot leto prej), dohodek okoli 2 milijardi (58 odst. več kot leto prej), povprečni mesečni čisti osebni dohodek zaposlenih pa je znašal preko 30.000 din.
Na nedavnem sestanku delavcev Ri-ka je generalni direktor Stane Škrabec med drugim dejal, da načrti Rika za naslednjih 10 let obetajo še naprej lep razvoj, da za bodočnost torej ne bo posebnih težav, če bo odnos članov kolektiva do dela še boljši, kot je zdaj. V proizvodni program bodo sprejeli še nove izdelke.
Ko je govoril o bodočnosti, je Škrabec dejal, da bo imel do leta 1990 največ težav tozd Rikostroj, vendar ne zato, ker ne bo imel dela, ampak ker bo prehajal na novi proizvodni proces, na proizvodnjo tako imenovanih »gibljivih linij«, se pravi, da se bo vključil v proizvodnjo robotov, za katere bodo v Riku izdelovali spodnji del oz. vozičke. Že letos bodo izdelali 9 prototipov teh gibljivih linij. To bo zahtevalo veliko domačega znanja, Rikovi strokovnjaki pa bodo pri tem sodelovali s strokovnjaki ljubljanskih inštitutov.
Tozd Komunalna oprema bo nadaljeval proizvodnjo za sovjetski trg. V tozdu Loški potok bodo proizvajali snežno mehanizacijo, za kar bodo potrebovali še nove proizvodne prostore, s tem pa bodo omogočili, da se Potočani ne bodo vozili več na delo v Ribnico, saj ga bo dovolj doma.
M. GLAVONJIČ
Tri namesto ene
S konference ZRVS Kočevje: kdo je dal soglasje za parado in olimpiado?
KOČEVJE — Sklep o preoblikovanju sedanje organizacije ZRVS Koče-vje-mesto na tri območne osnovne organizacije so sprejeli na programsko-volilni konferenci Zveze vojaških rezervnih starešin KS Kočevje, kije bila minuli četrtek. Izvolili so tudi nova vodstva teh OO ZRVS, in sicer za Kočevje 1: za predsednika Blaža Volfa. za tajnika Marjana Mervarja; za Kočevje II: za predsednika Janeza He-ringa in tajnika Boga Vidmarja: za Kočevje III: za predsednika Boštjana Fabjana in tajnika Toma Jarnija.
V poročilu in razpravi je bilo v glavnem poudarjeno, da je organizacija razmeroma uspešno delovala na področju izobraževanja in preverjanja znanja. Seveda so člani ZRVS prizadevno sodelovali tudi na vseh področjih družbeno-poiitičnega življenja v občini. Ob zaključku so sprejeli tudi delovni program za letos.
Pod točko »Aktualnosti in vprašanja« so rezervni starešine zastavili dvoje vprašanj, ki pa sta ostali brez odgovora; »Katera delegatska baza je bila vprašana in je dala soglasje za (drago) vojttško parado 9: maja v Beogradu?« in »Ali si res lahko privoščimo kandidaturo olimpiade?«
J. PRIMC
Kitajci s Trimovo tehnologijo
Zaradi pomanjkanja materiala poslovanje Trima lani ni bilo najboljše — Letos za __polovico	povečana proizvodnja — Povečali bodo tudi izvoz
TREBNJE — »Mi smo lani kljub velikim težavam izvozili za 4 milijone dolarjev, od tega za milijon zelenih dolarjev. Pa govore po občini, da nismo izpolnili naših obveznosti. Jaz pa menim, daje bil naš izvoz kar velik, samo da iz tega ne znamo ali pa nočemo narediti uspeha. Drugod izvozijo za milijon, pa se že hvalijo,« je deial Stane Velikonja, predsednik kolektivnega poslovodnega odbora v trebanjskem Trimu.
HIŠA POTUJE NA KITAJSKO — Trimo, ki si z vsemi močmi prizadeva prodreti na zunanje trge, je pred tem. da sklene posel tudi s Kitajsko, ždaj bodo na Kitajsko poslali dva večnamenska objekta. Če bodo naročniki z njima zadovoljni, bodo dobili še večja naročila, bržkone pa bodo prodali na Vzhod tudi tehnologijo.
Kljub določenemu napredku v
izvozu pa poslovanje največje trebanjske tovarne ne bo kdove kako uspešno. Kot je dejal Velikonja, bodo prišli skozi s tako imenovano pozitivno ničlo. Za to je cela vrsta vzrokov V prvi vrsti jim je manjkalo materiala, kar je problem že vrsto let. Drug problem so visoke cene domačega repromateriala. ki so še enkrat višje kot v tujini. S takimi cenami pa na svetovnem trgu ni mogoče biti konkurenčen. O povečani prodaji doma seveda ni govora, saj so naložbe v zidovje tako rekoč smrtni greh. Zaradi , vseh teh vzrokov v Trimu lani niso povečali fizičnega obsega proizvodnje, zmogljivosti niso bile izkoriščene..
»letos bomo vse moči vložili v povečanje proizvodnje. Jeklenih konstrukcij bomo izdelali za okoli polovico več. proizvodnja plošč pa bo večja domala za tri četrtine. Zato pa bomo mo-
rali začasno uvažam tuj material, ker z domačim nismo več konkurenčni. Seveda bomo morali- vlagati tudi v opremo. Naše dosedanje obveznosti smo izplačali, tako da je Trimo za zdaj brez dolgov. Obnovili bomo linijo za proizvodnjo sendvič plošč in jo us-
m»Met Stane Velikonja
posobili za še enkrat večjo proizvodnjo. Prihranili bomo tudi več energije in materiala, ker prehajamo na tanjšo pločevino. Z rekonstrukcijo strojev pa bomo še naprej konkurenčni na zunanjem trgu. Na sploh bo naša bodoča usmeritev taka, da bomo namesto povečevanja proizvodnje posvečali več skrbi razvoju. Trgu želimo ponuditi več večnamenskih objektov.
• Poleg v Afriko, kamor v zadnjem času največ izvažajo, bodo t kratkem poslali na Kitajsko dva večnamenska objekta. Na osnovi teh naj bi iz Kitajske dobili dodatna naročila in kasneje naj bi ji prodali tudi tehnologijo za montažne objekte. V načrtih pa piše, da bodo letos izvozili za 7 milijonov dolarjev svojih montažnih objektov, od tega za 4 milijone konvertibilnih dolarjev in za tri klirinške.
Veliko raziskovalnega dela pa bo treba vložiti tudi v iskanje novih materialov. Nasploh nameravamo našo ponudbo okrepiti z inženiringom,« je dejal Velikonja.
J. SIMČIČ
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN
l
Vstopili so v novo stoietje
Brežiški osnovni šoli so iz sredstev občinskega samoprispevka dozidali sedem učilnic
BREŽICE — Osnovna šola bratov Ribarjev je bogatejša /a 7 učilnic. Dozidali sojih za pouk s prilagojenim učnim programom. Denar so /brali občani s četrtim samoprispevkom, ki se bo iztekel marca letos. Naložba je veljala nekaj nad 30 milijonov dinarjev.
Posebno šolo so odprli \ petek. S. februarja. Združili so jo s kulturno prireditvijo za blizu 300 gostov in tako .počastili slovenski kulturni praznik. Ravnateljica Milena Jesenko je v nagovoru izrekla priznanje glavnemu projektantu dipl. inž. arh. I rancu Filipčiču za domiselno izpeljano nalogo, saj se na novo zgrajeni del lepo in nevsiljivo kot del celote vključuje v obstoječo zgradbo. Jesenkova je povedala. da ima ta lokacija veliko prednosti. Omogočila je posodobitev utesnjene šolske kuhinje in povečanje jedilnice. S tem so se za desetletje in več rešili tudi zadreg pri šolski prehrani.
V šoli so preuredili 564 kvadratnih metrov prostorov, dozidali pa sojih 252. Izvajalec SGP Pionir — tozd Krško je prevzel gradbena in obrtniška dela. Gradn ja je tra jala od lanskega julija do izteka leta. Opremo je plačala šola iz lastnih sredstev. Okolico bodo učenci in delavci sami uredili. Upajo, da se bo iz samoprispev ka nateklo vsaj še toliko denarja, da bodo pred šolo lahko obnovili asfalt.
Učenci iz oddelkov s prilagojenim poukom so se že preselili v nove učilnice. Razlika med njimi in tistimi v stari. propadajoči šoli je kakor noč in dan. Novi razredi so svetli, topli, prikupno opremljeni in prav nič šolski. Na obiskovalca napravijo vtis prijetne ■ domačnosti. Srečni so učenci, njihovi starši in učitelji. Ti otroci so končno le dočakali dan. ko na vsakem koraku čutijo, da niso več zapostavl jeni. V sto let stari šoli jih o tem ni mogel nihče prepričati.
J. 11 PPI V
Bo v 2 mesecih ozdravljena zlomljena perut?
V KS Šentlenart vnovič iščejo boljšo povezavo med ljudmi in vasmi
BREŽICE — -Samo z eno perutjo letamo«, je na seji predsedstva OK SZ Dl te dni dejal predstavnik KS Šentlenart. Svet KS sicer pridno dela. ne more pa zaživeti krajevna konferenca SZDL. dokler se ji ne pridružijo borci in mladinci. Brez teh frontnih delov je Socialistična zveza velik invalid.
Tovrstne zagate se vlečejo že leta. le s to razliko, da mladinci včasih imajo svojo organizacijo in svojega predstavnika v konferenci. včasih ne. Večina jih živi v prepričanju. da je tako zato. ker vključuje KS kmečko in mestno prebivalstvo, in potemtakem združuje preveč različne interese. Toda želje in hotenja so različna tudi v čisto kmečkih KS. ki štejejo po 10 ali celo 17 vasi. Razlika je le v tem. da ljudje znajo sesti skupaj. To bovlo vnovič poskusili v Šemle-nartu, tokrat ob pomoči občinskih D PO (SZDE. ZZB NOV in ZSMS). Sešli se bodo stari in mladi, borci, komunisti in delavci iz tovarn.	|	|
Cenijo samo znanje in delo
V Tovarni pohištva bodo letos izvozili za 2 milijona dolarjev izdelkov
BREŽICE — Kolektiv Tovarne pohištva se je do zdaj še vselej zelo pogumno spoprijemal s težavami, ki se grmadijo nad tovrstno industrijo. Programirani obseg plana je izpolnil stoodstotno. To velja tudi za izvoz. V celotnem prihodku je delež izvoza 28 odst., v urah 50 odst. Vse izdelke prodajo na zahodno tržišče. Letos bodo povečali izvoz za 59 odst., kar predstavlja 53 do 62 odst. več dela za tujino, kamor bodo prodajali za 2 milijona dolarjev pohištva.
Usmeritev na zunanja tržišča jim preprečuje dodatno krizo zaradi zastojev v domači prodaji. Jeseni so vsi zaposleni delali tri sobote, da so v pravem času izpolnili naročila. Najbolj pa jih v tovarni jezi to. da so morali med letom karštirikratspreminjati plan.
S podražitvami gotovih izdelkov zavestno zaostajajo za.cenami repro-matcriala. Razliko poskušajo nadomestiti z večjo storilnostjo (ta se je lani povečala za 4 odst.), s posodabljanjem tehnologije, z zamenjavo mazuta za gorivo iz proizvodnih odpadkov in drugimi ukrepi. Del bremena plačujejo delavci tako. da si pritr-gujejo pri osebnih dohodkih. Povprečni zaslužek je 23 tisočakov in ne dosega republiškega povprečja. Za slabo delo v tem kolektivu ni nobene spodbude. Vestni in pridni lahko veliko pridobijo z izpolnjevanjem plana, z varčevanjem pri materialu in kakovostjo opravljenega delu. slabi izgubijo.
Za prihodnost so kljub temu v skrbeh. Svoj položaj si utrjujejo tudi z naložbami, v katere vlaga kolektiv 78 odst. lastnih sredstev. V zadnjih treh letih so investirali 150 milijonov dinarjev. Tako že nadomeščajo mazut s cenejšim gorivom, z odpadki lastne proizvodnje. Zamenjujejo tudi izrabljeno opremo. Prvega januarja letos je stekla proizvodnja na strojih, za katere so plačali več kot milijon zahodnonemških mark. V teku je tretja naložbena faza za 34 milijonov dinarjev. Z njo bodo izpolnili vzdrževalno službo, da bo lahko podaljšala življenjsko dobo strojev. Praviloma bi morali zamenjati še preostalih 80 odst. opreme, vendar z obžalovan jem pripo-
minjajo. da jim družba tega ne dopušča. zato mora njihov delavec z ročnim orodjem konkurirati kompjuter-ski tehnologiji na tujih tržiščih. Izgubi v izvozu sc izogibajo z večjo produktivnostjo in tako, da nekatere vrste repromateriala sprejemajo od kupcev, ker so sicer predragi. Takega kupca morajo marsikdaj iskati z lučjo. To pomeni, da prodajajo na tuje vedno več dela. Seveda uporabljajo tudi cenejše repromateriale. da pocenijo gotove izdelke, vendar tega ne sprejemajo vsi kupci.	j	TEPPEY
SPOSOJENO TRNJE
• Niti časopisni papir ne šumi več, tako je vse delikatno.
(Iz Politike ekspres)
• Stvarnost bi se pogosteje pojavljala v javnosti, če ji ne bi bilo nerodno.
(Iz Politike ekspres)
EETRTK0V INTERVJU
Hočejo delo in stanovanja
Glasne zahteve mladih v krški občini
NOV i DEL SOLE SE LEPO SPAJA S STARIM — Z njegovo dograditvijo je uresničena zadnja šolska naložba iz četrtega referendumskega programa brežiške občine. (Foto: J. T.)
Po zastoju nov vzpon Kovinarske?
 Zagotovljeno je več dela — Iz Tehnostroja oprema za industrijo
KRŠKO — »LJpam, da bo za Kovinarsko napočilo novo, uspešnejše obdobje. Najprej smo izdelovali jeklene konstrukcije, potem stroje za gradbeništvo, zdaj pa že tudi stroje za prehrambeno industrijo,« pravi direktor tozda Tehnoservis Tone Planine.
Ta temeljna organizacija je v omenjeni krški delovni organizaciji pojem uspešnosti. V svoje izdelke je stočlanski kolektiv vgradil ne le na tone domačega materiala, temveč tudi obilo lastnega znanja. Za delovno organizacijo z okrog 600 delavci pa je bilo v preteklosti, žal. značilno predvsem prvo. zaškripalo pa je posebno pred približno dvema letoma. ko je Sla v stečaj zahodnonemška tvrdka VVibau. za asfaltne baze. ki jih krški kovinarji izdelujejo po nemški licenci, pa v zaostrenih gospodarskih razmerah doma in po svetu ni bilo pravega zanimanja.
V Tchnoservisti so zelo prilagodljivi. saj so delali že skoraj vse. od gradbenih do kamnoseških strojev. Izjemno dobro sodelovanje s skupino
USPEŠEN PREOBRAT
DOBOVA — V nekdanjem obratu Dekorlesa, ki je zdaj vključen v Tovarno pohištva v Brežicah, je zaposlenih 60 delavcev. Včasih jih je bilo 90. Sedanji kolektiv posluje brez izgube, napravi pa več, kot je prej naredilo 90 delavcev. Na prenovljenih strojih ta obral dopolnjuje proizvodni program Tovarne in je v njeni realizaciji udeležen z 11 odstotki. V Brežicah je zaposlenih 420 delavcev. Za prodajo izdelkov iz Dobove — zadnje čase proizvajajo tudi za izvoz — skrbi komercialna služba v Brežicah.
desetih strokovnjakov Projektivnega biroja Sava iz Krškega, ki delajo izključno za I ehnoservis. je obrodilo veliko sadov. Tudi zato so zmogljivosti Tehnoservisu zasedene že za dve leti vnaprej. Tehnoservis pomaga tudi delavcem največje temeljne organizacije
MALO GNOJIL, MALO PRIDELKA
BREŽICE — Poraba umetnih gnojil 'se v zasebnem kmetijstvu zradi visokih cen hitro zmanjšuje, zalo se nekateri upravičeno boje. da bodo v občini pridelali manj živeža, namesto da bi ga bilo vsako leto več. Časi so takšni, da pospeševalci kmetov ne bi smeli izpustiti iz rok. Morali bi jih prepričati. da je njihov dohodek odvisen predvsem od večjega hektarskega donosa. Usmerjeni kmetje ne odobravajo tega. da denarja, ki ga delavci združujejo za pokrivanje izgub pri reji živine, ne usmerjajo v razvoj domačega kmetijstva.
V Sevnici predstavili novo karto
Dopolnjena planinska izdaja — Stane 250 din
SEVNICA — Dan pred kulturnim praznikom je predsednik občinske skupščine Jože Bavec v salonu hotelu Ajdovec pripravil predstavitev nove izdaje pregledne karte občine.
Inž. Roman Novšak
Karto je kol pomemben kulturni dogodek in sad občinskega strokovnega dela predstavil soavtor Roman Novšak, dipl. inž. geodezije. Karta vsebuje mnogo dodatnih informacij. Poleg znanih planinskih poti po sevniški občini, vrisana je tudi občinska trimska pot. vsebuje še poglavitne kulturne značilnosti, spomenike, rastišče azaleje. encijanu itd. Označene so tudi avtobusne proge. Razveseljivo je. da so se na predstavitvi karte zbrali vsi. ki morajo sodeiovati pri turistični ponudbi.
Nova karta občine je v prodaji po 250 dinarjev.
A. Ž.
Industrijska oprema, ki niso imeli dela na pretek. Sc več. da bi zadostili pov-
• V Tehnoservisu že izdelujejo prototip valjčne sušilnice za otroško hrano in krompir Cekinček za mirensko Kolinsko, medtem ko naj bi bila valjčna sušilnica za proizvodnjo proteinov za živila iz živalskih odpadnih kož za Erterno iz Kule prvi tak stroj v Jugoslaviji in menda tudi v Evropi! Kitajci se zanimajo predvsem za embalirne stroje. V Kovinarski bodo letos naredili 3 asfaltne baze za ZRN, 2 za Malezijo in precej rezervnih delov za baze v Angliji.
praševanju po novih izdelkih, bodo v Tehnoservisu zaposlili še okrog 40 delavcev iz drugih tozdov Kovinarske.
^	P.	PERC
KRŠKO — Mladinska organizacija v krški občini je na nedavni volilno-programski konferenci kritično ocenila delovanje in se zavzela za krepitev vloge mladih. Zagatne družbene razmere še kako vplivajo prav na vse težji položaj mladih, zato so ob programskih usmeritvah oblikovali še stališča in sklepe. Te pa najbolje pozna predsednik občinske konference ZSM Tone Petrovič.
— Ugotovili ste, da bo treba nadaljevati mladinsko družbenopolitično usposabljanje. Zakaj in kako?
»Vodstva osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine pač še zmeraj niso dovolj usposobljena, brez te pa' si ni moč zamišljati uspešne in prodorne mladinske organizacije. Upamo, da bo uspešen program usposabljanja vodstev, ki ga bo vodil marksistični center preko mladinske občinske politične šole v obliki debatnih krožkov, razgovorov in tematskih razprav.«
Tone Petrovič
— Pripravljate kakšne novosti glede informiranja o delu mladih?
»Še naprej bomo izdajali glasilo občinske konference ZSM in se povezali tudi v Posavju. Časopis mladih mora biti razbremenjen fo-rumskih in birokratskih pritiskov, demokratičen in brezkompromisen, a objektiven. Podpiramo vse aktivnosti in programe za odpravo računalniške nepismenosti, ki postaja vse bolj zavora za kakovostno in učinkovito poslovanje. Zato dajemo vso podporo Klubu posavskih študentov Maribor pri nabavi računalniške opreme.«
— Študentje so predlagali tudi gradnjo majhnih stanovanj. Stanovanjska politika in zaposlovanje sta verjetno pomembni torišči vašega delovanja?
»Najprej t) zaposlovanju. Od skupnosti za zaposlovanje Posavja zahtevamo analizo podatkov, ki prikazujejo nadurno in honorarno delo v občini. Na osnovi rezul-tatov.analizc bomo preko mladinskih in sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah sprožili akcijo. Pri sprejemanju in spreminjanju samoupravnih aktov o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v delovnih organizacijah si moramo mladi prizadevati, da se spremenijo merila točkovanja. Tako naj bi imeli prednost pri pridobitvi stanovanja delavci z neurejenimi stanovanjskimi razmerami enake pogoje, ne glede na leta delovne dobe. Gradnja malih, funkcionalnih stanovanj pa je nuja. če hočemo, da bodo mladim družinam dostopna ob morebitnih ekonomskih stanarinah in vse dražji kurjavi.«
P. P.
Motijo predvsem drobne stvari
Občinski komite ZK Sevnica o pomanjkljivostih — Kako izboljšati okolje v Sevni-ci in preskrbo z vodo? — Sodnik Franc Pipan evidentiran za predsednika
SEVNICA — Dnevni red seje komiteja ZK minuli teden je bil zelo dolg, temu primerno je zasedanje trajalo več kot.štiri ure.
Dvoje vsebinsko	najzahtevnejših	gospodarjenju in priprava načrtov do
točk	dnevnega	reda	—	resolucija o	leta 2.000 je izzvenelo v zahtevo po po-
_____________________________	gumnejšem načrtovanju, -sicer zagon
—“———”———~	občine prav lahko ponovno uplahne.
Tudi na tej seji niso mogli mimo ugotovitev s seje sevniških komunistov večer poprej v isti dvorani.
Sevniški zrak je močno onesnažen prav zaradi Jugotanina. Tokrat je bilo sicer poudarjeno, da mora od te tovarne in tudi Belinke, katere tozd je Jugotanin, krajevna skupnost zahtevati korenitejše ukrepe. 'Kajpak krajevna skupnost ni bila pobudnica takšnega Jugotanina, zato bo moral pomagali še kdo, predvsem občinski izvršni svet.
POKRILI IZGUBO RUDNIKA
Bl.ANCA — Spet je Več možnosti, da se rudnik nekovin Blanca le ohrani pri življenju. Konec januarja je bila namreč pokrita izguba za predlansko in lansko leto. Rudnik naj bi v tem letu nadaljeval s separacijo mivke.
OBNOVA CERKVA — KULTURNIH SPOMENIKOV
SEVNICA — Minuli teden je bil v Sevnici običajni novoletni sprejem duhovnikov. Med drugim so se pogovarjali o obnovi cerkva — kulturnih spomenikov. Po obnovi kliče hudim vremenskim vplivom izpostavljena fasada cerkvice na Lovrencu. Nadaljevali naj bi z obnovo fresk na Čelovni-ku. Odnosi med cerkvijo in družbo so bili tudi v minulem letu dobri. Pozitivno so ocenili razpravo o teh vprašanjih lani v občinski skupščini.
V Sevnici tudi niso zadovoljni z oskrbo z vodo. Kaj je z vodovodom izpod Lisce pa še kaj bo treba povedati krajanom, saj navsezadnje za to plačujejo samoprispevek.
Člani komiteja so se seznanili tudi s -sindikalno akcijo glede zaključnih računov. Poskušali so poročilo sekretarja aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Izvršni sekretar CK ZKS Emil Štern je ob tej priložnosti širše obrazložil pomen teh aktivov.
Sprejeli so načrt aktivnosti pred sejo CK ZKS o kulturi. V ta namen bodo sklicali aktiv komunistov, aktivnih v kulturi. Mnogo dela bo s predstoječi-mi letnimi sejami osnovnih organizacij.
A.ŽELEZNIK
• KADROVSKE ZAMENJAVE — Komiteje bil seznanjen s predvidenimi kadrovskimi spremembami. Dosedanji predsednik komiteja Janez Va-land želi razrešnico. Pred nedavnim je prevzel dolžnost direktorja tozda Blagovni promet v Lisci. Za novega predsednika je bil evidentiran znani družbenopolitični delavec in sodnik sevniške enote temeljnega sodišča Franc Pipan. Iz predsedstva se umika dosedanji predsednik te enote Alojz Vidic, ki odhaja med odvetnike. Tovariš Valand ostaja še naprej v komiteju, medtem ko bo Vidica zamenjal Pipan.
Namesto preminulegaJfgorja Goloba, člana medobčinskega sveta ZK, je evidentiran inž. Jože Štimec, direktor Kopitarne. Za novega člana predsedstva občinskega partijskega vodstva je predlagan inž. Vinko Šeško.
Novo v Brežicah
PODPORO ZAPOSLENIM' To je potegavščina, bodo rekli optimist'-dokler ne bodo prebrali analize.0 socialni varnosti v občini. Tam črno na belein. daje med 5920 dela'0 kolikor sojih anketirali, kar 1210 takih. ki so do oktobra lani zasluži* manj kot 16 tisočakov na mesec. y» seveda niso zreli za podporo. Nekaj)* samskih, 523 jih ima še kmetijo, v 445 primerih pa je zaposlen tudi drugi zakonec. Kljub temu marsikate** družina ne zbere po 10 tisoč na osebo Če bo šlo gospodarstvo tako navzdol-bodo Brežice kmalu postale občil" socialnih podpirancev iz delovne?* razmerja. Samo to se ne ve, kdo ji ^ odstopil vrečo z denarjem.
PREDPISE V STARO ŠARO; Draginja prizadene danes zasebni, j11!' ri družbeni žep. V globoškem Rud«1' ku se na primer jezijo, ker so nove cd1* za gorivo podražile prevoz peska* Bizeljskega. V Globoko in v Brežice?1 vsak dan pripeljejo nad 700 ton. Pr£l' ozniki se poskušajo znajti in ga n* ložijo več. kot dovoljujejo cestnopfj metni predpisi. Tveganje se ne posf*0 vsakemu in če milica odkrije preb"! remenjenost osnega pritiska, je kršit*1) mimogrede ob 50 ali 60 tisočake) Zato postane previdnejši, in p0: ražitev raje zaračuna naročniku. Tar nerad plača in se z njim vred jezi ** čuvarje zakona.
Prizadetim je predpis odveč, »? pozabljajo, da so se občani borili zaU da bi vsaj nekoliko zavarovali cest*
NA PODEŽELJU NE BO VELIKO BLOKOV. Stanovanjska skupnost se za.lokacijo družbenih sta*0 vanj najprej dogovarja z delovnimi V ganizacijami. Te se ne ogrevajo.** gradnjo zunaj občinskega središč3 Nekaj več interesa je za Dobovo1* Jesenice na Dolenjskem, za dru? kraje pa ni posebnega navdušenj* Dobro bi bilo, da tisti, ki najglasn*J* obtožujejo stanovanjsko politiko**' odhajanje mladine v mesta, pove01 svoje mnenje najprej v svojem dcl°v: nem kolektivu. Morda bodo le kaj P*) maknili ali vsaj preusmerili očitke"1 pravi naslov.
Krške novice
SPET TA TELEFONIJA — Tu* na LB—Temeljni posavski banki ' Krškem se že lep čas jezijo, ker ji** telefoniada onemogoča hitrejše u**! janje nove tehnologije. Ko bodo I" vrsti poštnih storitev na banki sp*1 lahko rekli povsem preprosto telefonija, brez slabšalnega prizvok* bodo moralfkrivca za bodoče »k ra J' stike« poiskati kje drugje. No, to P* nikoli ni težko...
POLNA USTA. ZAKON PA... <? tanimo še za hip pri banki. Tudi' Krškem se v samem vodstvu LB—TP[ kar hudujejo, ker ne vidijo pravil zakonskih možnosti, da bi boli spo01 bujali zdomce. Še ni dolgo tega. in ? zdaj včasih slišimo velepomembne |! zveneče izjave, kako bomo poskrbel' da bi se delavci na začasnem delu v 1" jini lahko čimprej vrnili, v praksi f očitno delamo drugače. Roko na srd verjetno si niti zdomci niti mi dol**1 najbolj iskreno tega ne želimo, eni ** radi bojazni za delovna mesta, drU? pa. da bi prišli na slabše...
GROMKO PLOSKANJE — I* literarnem večeru ob slovenskem k") turnem prazniku je gostja iz Kitaj** požela najmočnejši aplavz za red1*' cijo Prešernove »Vrbe«. Toda le ed*! med občinstvom, Kitajkin mož, jof razumel in lahko opazil morebitne^ pakice, za ostale bi lahko gostja v ^ lavskem domu recitirala tudi ' Povodnega moža...
RAZPRAVA O PROSTORSKIH VPRAŠANJIH
SEVNICA — Na ponedeljkovi občinskega izvršnega sveta so 0161**" da je treba čimprej pripraviti jaV) razpravo o prostorskih vprašanj1) Ker sta na voljo le dve veliki map) potrebnimi kartami, naj bi se dogo*) rili za razpored po enajstih krajev", skupnostih, kjer jih bodo razgr"1 pred krajani.
L
Sevniški paberki
n
v
KONTROLA PLINA — Del3)
k
sevniškega gasilskega servisa že n** let dajejo pobudo, da bi opravIJ, strokovne preglede plinskih napravT gospodinjstvih, podobno, kot in*5 to urejeno v Mariboru. Vse se. vedno ustavi pri denarju. Slednje^
Štajerski metropoli zagotavljajo j,-ki plin prodajajo. Gasilci menijo, o3, nekaj potrebovali le za zagon, preglede pa bi zatem plačale stran
RAZSTAVA ŠE TRAJA — V niški osnovni šoli bo še ves iTlC,; odprta razstava del slikarjev Veron , in Jožeta Svetine. V boštanjski osn*J ni šoli pa so v nedeljo že zaprli r"\j lavo del mojstra Vladimirja StovifU ker je to zahtevalo normalno šol delo v razstavnih prostorih.
MUČENIKI IN VESELJAK1!: Zima še kar drži, to pa pomeni j1 dobre razmere za zorenje salam in i bas za tradicionalno salami**(|jfj Vrtovški gostilni. Toliko vopornin^ tim jedcem, ki se morda težko *-ržijo, da do takrat ne bi snedli Jji boljših primerkov. Kaj je v mestu ^ občini narobe, bodo javno poved**« dan pokopa pusta, ki ga priprave' Toliko za lažje čakanje!
«4
tura
i
n
'bra-
anje
Ne le enodnevni ponos!
»Slovenska kultura se zaveda svojih ustvarjalnih moči,« je dejal Ciril Zlobec na podelitvi letošnjih  __________________Prešernovih	nagrad	______________
LJUBLJANA — Prešernove nagrade so letos dobili: igralec Polde Bibič za mojstrske upodobitve odrskih likov in izjemne interpretacije slovenske umetniške besede, pesnik Ivan Minatti za liriko, zbrano v knjigi »Prisluškujem tišini v sebi«,^ in skladatelj Vilko Ukmar za življenjsko delo.
Letošnji nagrajenci Prešernovega sklada pa so: solist na trobenti Stanko Arnold, igralka Jožica Avbelj, sopranistka Olga Gracelj, koroški pesnik Gustav Januš, slikar Zmago Jeraj, pisatelj Taras Kermauner, oblikovalca Miljcnko Licul in Ranko Novak, filmski režiser Rajk6 Ranil, slikar Rudi Španzel in igralec Dare Valič.
Na slovesni podelitvi nagrad minuli čefrtelT v Cankarjevem domu je govoril pesnik Ciril Zlobec.
Dejal je, da naša javnost zavezujoče zaupa slovenski kulturi, saj jo vidi v prepletanju z narodovo usodo. Zato kultura nikakor ne more biti samo poraba, kar ji mnogi, žal. še vedno očitajo, hkrati pa ne sme občemeti znotraj domačih plotov. Če ji ne bi odprli vrat navzven, ne bi mogla ustvarjati zavesti o podobi, smislu in
posebnostih našega trajanja in nadaljevanja v prostoru, kjer pač smo.
Govornik je končal s takim razmišljanjem: -Ves čas meje vodila in še zdaj me vodi želja, da slovenski kulturni praznik ne bi bil le enodnevni prijazni nasmeh družbe, bela krizantema v gumbnici siromaka, edini dan v letu. ko se s kulturo povezuje tudi nekakšen ponos.«.
»Da, tudi za ponos gre«, je pribil Ciril Zlobec. »Prav v tem trenutku gospodarske, socialne in moralne stiske je slovenska kultura obetavno vznemirjena, raste in se dviga v čisto svojevrsten ponos, ki ga doslej pri njej morda nismo poznali, najbrž vse od enobejev-skih let ne. a vse kaže. da je potreben ne samo njej. ampak vsej slovenski družbi, vsemu slovenskemu narodu.
Slovenska kultura sedanjega trenutka se zaveda svojih ustvarjalnih moči. svoje odgovornosti v sedanjosti in pred prihodnostjo, čuti. da je dovolj trden člen v žup-ančičevski verigi, če že ne iz zarje v zarjo, pa vsaj od dne do dne. do današnjega. ki nam ga je edinega dano živeti. In živeti ga hočemo.«
Kulturna društva želijo mentorje
Ker pa je premalo denarja, se bodo morali v črnomaljskih društvih sami znajti — Zakaj se mladi po končani osnovni šoli ne vključijo v kulturo?
ČRNOMELJ — Na nedavni seji zborov črnomaljske občinske skupščine so imeli delegati iz krajevnih skupnosti več pripomb na kulturno življenje v svojih krajih. Največ težav imajo z vzdrževanjem kulturnih domov, zato se ni čuditi pripombi enega izmed delegatov, da bi morali najprej postoriti kaj drugega in šele potem graditi domove, ki so poleg vsega premalo izkoriščeni.
Iz mnogih krajevnih skupnosti je bilo slišati, da bi potrebovali mentorja. ki bi pozimi hodil od enega kulturnega društva do drugega ter jim pomagal pri delu. Vendar pa so Gribeljci menili, da bi kulturna skupnost težko našla mentorje pa še dragi bi bili. zato si bodo morala društva sama poiskati mentorje, tako. kot so se znašli tudi v Gribljah, kjer uspešno vadita pevski zbor in tamburaši. V Dragatušu in Starem trgu imajo to srečo, da imajo osnovni šoli. osnovošolci pa se izkažejo predvsem pri pripravljanju proslav. Žal se po končanem šolanju mladi vse premalo vključujejo v kulturno življenje.
»ZARJA« USPEŠNO NASTOPA
SOTESKA — Gledališka skupina »Zarja« pripravlja za nedeljo že peto uprizoritev dramskega dela Mateja Bora »Raztrganci«. Nastopila bo v Žužemberku. Potem ko so dvakrat zaigrali pred domačim občinstvom, so imeli nabito polno dvorano tudi pri zvestih gledalcih na Dvoru in minulo nedeljo v Straži.
V viniški krajevni skupnosti imajo dve kulturno-prosvetni društvi, v Vinici in na Pteloki, a je zadnje čase delo. naj si bo pri dramski skupini ali tamburaših. nekoliko usahnilo. Potrebo vali bi človeka, ki bi se z glasbo aktivno ukvarjal, pa ga je težko dobiti, zlasti, še. ker tudi v šoli nimajo zanj polne zaposlitve.	v
Praznik naše pesniške besede
V počastitev kulturnega praznika je bilo v novomeški občini več literarnih nastopov dolenjskih ustvarjalcev — Drevi srečanje s Tonetom Pavčkom, jutri širša __ predstavitev članov novomeškega literarnega kluba v Dolenjski galeriji
NOVO MESTO — Slovenski kulturni praznik v novomeški občini že ? go ni bil tako literarno obarvan kot letos. Čeprav tega ni moč razbrati s
P ahatov in drugih obvestil, ki vabijo na tako imenovane glavne prireditve, ®,tc . 0 /(Iaj v samem Novem mestu, krajevnih skupnostih, šolah in drugod .,rst ) kar nekaj literarnih dopoldncvov, popoldnevov in večerov, na kate-*>o obiskovalci v »živo« slišali pesniško besedo sodobnih ustvarjalcev, j, ®s|°Pali so pretežno pesniki in pisatelji, ki delujejo na dolenjsko-oolokranjskem območju.
Lna lakih prireditev je bila 6. feb-ruarja v Dolenjskih Toplicah, in sicer /a goste tamkajšnjega zdraviljškega "Ha. Na večeru, ki je potekal v lialem salonu poleg »viteške dvo-rane« omenjenega doma. je kakih šti-r,deset obiskovalcev z zanimanjem Pri'luhnilo poeziji pesnikov iz antolo-g*je Pesmi dolenjske dežele«. Tekoče
® Danes prireja Študijska knjižnica Mirana Jarca srečanje s peskom Tonetom Pavčkom, dolenjskim rojakom. Prireditev, na kateri “odo podrobno predstavili pesniško “do lanskega Prešernovega nagrajenca, se bo začela ob 18. uri v H'liki knjižnični čitalnici. Ohisko-valei si bodo lahko ogledali tudi gMstavo Pavčkovih del.
izvajanja prireditev je imela dva dela.
prvem je Jožica Fabjan. članica kolektiva novomeške Krke. recitirala odlomek iz Župančičeve »Dume« ter Kettejeve. Pavčkove. Krakarjevc in Pesmi drugih avtorjev, v drugem delu Pa so navzoči pesniki Jože Dular. Ivan
Začeli so z akvareli
V galeriji Krke razstavlja _ slikar Jože Ciuha
Novo MESTO — Jože Ciuha, akademski slikar, grafik, tapiserist in knjižni ilustrator iz Ljubljane, je prvi letošnji razstavljaiec v galeriji novomeške tovarne zdravil v Ločni. 8. leb-ruarja, na slovenski kulturni praznik. s° v tem razstavišču odprli razstavo nJegovih akvarelov. Na otvoritveni *J°yesnosti je nastopila mlada čelistka *ia Valčič, študentka Glasbene •tkademije v Zagrebu.
•*°že Ciuha je znan slovenski likovni “metnik, kar' potrjujejo tudi številne ®grade in priznanja, ki jih je za svoja ^ dobil v domovini in tujini. Za-Jih petindvajset let je imel kar pc-tttrideset samostojnih razstav, od te-u„ Največ v evropskih razstaviščih, ^ eljavii pa se je tudi v ZDA. Opravil . ^č Študijskih popotovanj in na teh jih lUcL °bilo gradiva za knjige, ki d £ Napisal. Za »Potovanje v deveto nU*0** knjigo, ki jo je namenil kom, je dobil Levstikovo nagrado.
Perhaj. Severin Šali in Ivan Zoran prebrali vsak nekaj svojih pesmi po lastnem izboru. Pred tem je o knjigi in značilnostih pesnjenja prisotnih avtorjev. ki so se poslušalcem predstav ili še s širšimi orisi svojega življenja in snovanj. govoril Jože Škufca. Pri tem je ponovil že nekajkrat izrečeno in tudi zapisano misel, da šteje antologija med najvidnejše dosežke slovenske literature v zadnjem obdobju.
Dan kasneje. 7. februarja, so štirje člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja brali svoja dela vojakom novomeške garnizije. Na večeru, ki je bil v mali sejni dvorani novomeškega Doma JLA. so nastopili pesniki Marjanca Kočevar. Jasna Ignjatič. Jadranka Zupančič in Ivan Zoran. Nasto-
pajoče je obiširneje predstavil Milan Stjepanovič. tudi sam pesnik in član omenjenega literarnega kluba.
• Jutri bodo ljubitelji poezije lahko prisluhnili pesntim članov Literarnega kluba Dragotina Ketteja. Recital bo v Dolenjski galeriji, in sicer ob otvoritvi razstave lesenih plastik Ivana Napotnika.
Na dan kulturnega praznika. X. februarja. so na prireditvi za učence v brusniški osnovni šoli brali svoja dela Severin Šali. Janja Kastelic in Ivan Perhaj. Podobno kot pred letom, ko so v goste povabili druge avtorje, so brusniški šolarji tudi tokrat želeli slišati kar največ zanimivega o nastopajočih. Za zanimivost povejmo, da je pesnik Severin Šali prav ta dan slavil izid pesniške zbirke — izbora iz dosedanjih zbirk in drugega pesniškega gradiva.
Podobne prireditve so imeli še v nekaterih krajih in šolali.
J. J.
Ne v ogenj, ampak muzeju!
Ob razstavi, ki opozarja, kaj zbira Dolenjski muzej
NOVO MESTO — Dolenjski muzej je v mali dvorani svojega oddeika NOB pripravil priložnostno rastavo. ki obiskovalce opozarja na to. kakšne predmete zbirajo v tem muzeju in kako jih dokumentirajo oziroma strokovno obdelajo.
Na ogled so predmeti, ki po obdelavi dobijo mesto v muzejskih zbirkah: za NOB in novejšo zgodovino, kulturno zgodovino, umetnostno zgodovino, etnologijo in arheologijo. Denimo tile: arheološke črepinje, stara listina, staro stekleno posodje, stare z žico vezane sklede, pečatnik, bakrorez in drugi.
Razstava, ki bo odprta do 5. marca, ima poleg informativnega še en namen:	povabiti	obisko-
valce, da po njenem ogledu doma pogledajo, ali‘imajo kaj podobnega. pa tega ne potrebujejo več in bi to mogli podariti muzeju. Seveda so v muzeju zainteresirani tudi za kopije ali fotografije takih predmetov. če se lastniki nikakor ne bi mogli ločiti od njih.
V muzeju pravijo, da je zanjo dobrodošel vsak star predmet — in čim starejši je. tem raje ga imajo — saj predstavlja pomembno pričo življenju, ki je včasih teklo na dolenjskih tleh. Zato ljudem, ki jim starine hodijo v napoto, polagajo na srce; naj prej pomislijo na muzej, preden starino uničijo ali zavržejo.
Priznanja za zvestobo
Valvasorjeva knjižnica slavila 20-letnico obstoja — Zaslužnim kulturnikom podelili priznanja
»PRAVOPISNA
KOMISIJA«
rUaN°v° MESTO — 18. in 19. feb-icj-to bo tu gostovalo Slovensko pil *^° gledališče iz Celja s »Pravo-iitri° *tom'sU°” slovenskega pesnika c ra,T>atika Milana Jesiha. Predstavi sta v Domu kulture, štejeta za lij ^"'lajski, začeli pa sc bosta ob
KRŠKO — Kulturni večer, ki so ga v petek pripravili člani krškega Literarnega kluba Bena Zupančiča v ntali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja, je bil nadvse prijetno kulturno doživetje. S programom »O, Vrba« so se primerno oddolžili slovenskemu kulturnemu prazniku in počastili 20-letnico Valvasorjeve knjižnice.
O pomembnem kulturnem poslanstvu knjižnice je govoril Živko Scbok. predsednik sveta Valvasorjeve knjižnice in čitalnice, in nato podelil 41 priznanj, za katera je izdelal predloge dipl. inž. arh. Valentin Scagnetti. kršl^ rojak. Priznanja je prejelo 21 bralcev za 20-lctno zvestobo knjižnici ter 20 organizacij in posameznikov za pomoč pri razvoju bralne kulture in čitalni-Stva. Upajmo, da bo knjižnici le uspelo v kratkem odpravili vse pomanjkljivosti pri zagotovitvi matičnosti. Knjižnica ima vso podporo občinskega sindikalnega svetu, da bi vsak zaposleni primaknil dinar za povečanje knjižnega fondu.
Predsednik občinske Zveze kulturnih organizacij Mirko Avsenak je podelil nujvišjn občinska kulturna priznanja, srebrne Prešernove plakete, prav jubilantu — Valvasorjevi knjižnici in čitalnici, Tonetu Žvcgliču in Silvi Jesenšek s Senovega ter Tonetu Juvo-riču iz Brestanice Dolli Moškon je izročil bronaste Prešernove plakete prizadevnim kulturnikom krške DKD Svoboda, in sicer Janezu Plestenjaku. Henriku Uršiču. Rudiju Dimcu in Francu Banu. Priznanja je prvič podelil tudi izjemno uspešni Literarni klub Bena Zupančiča, ki ga vseh pet let vodi Silvo Mavsar, plaketo pa sta dobili As-ta Malavašič in Jožica Vogrinc. Bronaste Prešernove plakete je prejšnji četrtek izročila svojim članom tudi
brestaniška Svoboda, dobili pa so jih: Janko Avsenak. Silvan Mozer. Marija Daugul. Erna Mozer. Marta Slapšak in Toni Oriicrzcd. V soboto je te plakete izročila na proslavi slovenskega kulturnega praznika in krajevnega praznika tudi senovska Svoboda, in sicer mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev, I rancu Kranjcu. Tonetu Alessandru. Bojanu Jankoviču. Albinu Mirču in Karlu Umckti.
P. P.
MIRNOPECANI
GOSTUJEJO
DOL ENJSKE TOPLICE — Gledališka skupina iz. Mirne peči bo v nedeljo, 17. februarja, tu gostovala s komedijo Toneta Partljiča »O, ne. ščuke pa ne«. Predstava v topliškem prosvetnem domu se bo začela ob 16. uri.
IVAN NAPOTNIK V DOLENJSKI GALERIJI
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo plastik slovenskega kiparja Ivana Napotnika. Na ogled bo okoli 50 plastik iz lesa in kovin. Obiskovalcem bo o Napotnikovi ustvarjalnosti govoril umetnostni zgodovinar dr. Stane Mikuž. Na otvoritvi bo priložnostni kulturni program, ki ga pripravlja Literarni klub Dragotina Ketteja iz Novega mesta.
Čeprav je kulturnih domov v občini že veliko, bi bilo prav, če bi primaknili kakšen dinar h gradnji tistih, ki pomenijo za kraj še kaj več kot le prostor za kulturne prireditve. V krajevni skupnosti Vinica sedaj obnavljajo, oz. gradijo dva: v Bojancih, kjer živijo ljudje, ki so prinesli s seboj svojo kulturo, drugače kot sosednji prebivalci, ter na Sinjem vrhu, kjer so zaradi velikega odseljevanja ostali v glavnem le še starčki.
V butorajski krajevni skupnosti je bilo po besedah delegata pred leti bogato kulturno življenje, ko pa so hoteli ustanoviti kulturno društvo, pri kulturni skupnosti ni bilo posluha, saj jim ni uspelo dobiti niti osnutka statuta, tako da so krajani morali sami iskati pomoč. Zato bo morala kulturna skupnost v bodoče bolj posegati v krajevne skupnosti in delovne organizacije. da se bo kultura razmahnila, ne pa čakati na pobude posameznih skupin, kajti kaj rado se zgodi, da se te skupine sprivatizirajo.	B.	M.
ANTOLOGIJA ŠE NA KUD KRKE
NOVO MESTO — Kulturno umetniško društvo Krke bo imelo v poriedeljek, 18. februarja, ob 18. uri v Kozinovi dvorani glasbene šole občni zbor. Udeležencem zbora bodo predstavili antologijo »Pesmi dolenjske dežele«.
Povsod praznično
Kulturne prireditve v vseh večjih krajih v občini
TREBNJE — Po vseh večjih krajih trebanjske občine so proslavili slovenski kulturni praznik. V Mokronogu in Šentrupertu so programe pripravili šolarji s svojimi mentorji. Na Mirni je nastopila kulturna skupina, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS, medtem ko je mirenski pevski zbor gostoval v Šmarjeti. V Trebnjem so celovečerni spored pripravili člani domačega kulturnega -društva »Pavel Golia«. Z domačimi močmi so organizirali kulturni večertudi v Veliki Loki. V Velikem Gabru je prireditev potekala na šoli. Učenci so pripravili lep prikaz kulturne dejavnosti. Medse so povabili tudi akademskega slikarja Štela Potočni' a in glasbcr;':a Staneta Pečka. Pod njunim vodstvom so na samem kraju ilustrirali in zapeli neko Prešernovo pesem.
Bogat praznik
Doslej najlepši Prešernov dan kočevskih šolarjev
KOČEVJE — Tako bogatih prireditev ob slovenskem kulturnem pruz-niku. kot jih je letos pripravila osnovna šola Kočevje, doslej sploh še ni bilo. 7. februarja so v avli osnovne šole Zbora odposlancev pripravili razstavo likovnih del. ki so jih ustvarili učenci in proslavo za starše in druge goste. 8. februarja so imeli dve bogati in uspeli proslavi za šolarje in učitelje, na katerih so izvedli recital Prešernove poezije, ki so ga dopolnjevali pevski vložki šolskega zbora in glasbeni vložki učencev glasbene šole. V' šoli so ta dan ocenjevali glasbena, likovna in jezikovna dela sošolcev. Ogledali so si slovenski film »Tistega lepega dne«, ki govori o usodi primorskih Slovencev pod Italijani. V naslednjih dneh so imeli literarno popoldne (12. februarja). katerega organizator je bilo ŠKUD in »Recital mladinske poezije« (13. februarja v Ljudski knjižnici).
VILKO ILC
Kaj bo izobrazba nešolanim?
Kaj se dogaja z vprašalniki, ki jih je Dolenjski muzej poslal šolam in delov-_____________nim	organizacijam v dolenjski in posavski regiji?
NOVO MESTO — Dolenjski muzej je že pred tedni poslal 67 delovnim organizacijam v novomeški občini in 96 šolam na območju novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo anketne liste, s katerimi je naslovnike (organizatorje kulture, OOS, vodstva in druge) spraševal, kdaj in kako bi si želeli ogledati zbirke njegovih oddelkov, še posebej Jakčev dom. Te podatke je potreboval, da bi pravočasno pripravil načrt obiskov in v primerih, ko bi bilo to potrebno, zagotovil tudi strokovno vodenje pri ogledu.
Odmev na to akcijo muzeja je bil pri tako imenovanih uporabnikih vse prej kot zadovoljiv. Še več, v muzeju imajo zdaj celo občutek, da so sc z. vprašalnikom hudo prenaglili in da bi bilo bolje delati po starem. Kako tudi ne. ko pa se jih je od 163
poslanih anketnih listov do konca minulega tedna vrnilo le 7 (beri: sedem!) in še med temi nekaj takih, da si znjimi ni moč pomagati! Eden je še posebej zanimiv, saj se ga drži spremni dopis s tako vsebino:
“Ker je v naši delovni organizaciji večina delavcev nekvalificiranih, z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo, in veliko delavcev iz drugih republik, niso zainteresirani za kakršnokoli izobraževanje.«
Mož, ki je ta dopis odobril, se je podpisal dovolj čitljivo, da bi lahko navedli njegovo ime. Prav tako delovno organizacijo, ki jo vodi. Pa ju ne bomo imenovali, iz spoštovanja do tistih »nezainteresiranih« delavcev. v imenu katerih je bil ta dopis sestavljen in poslan ne. Sumimo namreč, da ti »neuki« in »za kakršnokoli izobraževanje nezainteresirani delavci« sploh niso vedeli za vprašalnik Dolenjskega muzeja.
Podpisanemu odgovornemu človeku te delovne organizacije v premislek samo tole (javno) vprašanje: »Komu je. po vašem svetem prepričanju. sploh potrebno kakršnokoli izobraževanje . če ne ljudem, ki nimajo izobrazbe? Kakšen človek pa ste. če lačnemu ne privoščite hrane, četudi samo duhovne?«
Ob tem izrazito slabem, celo grozljivem primeru moramo navesti še izrazito svetlega, za zgled. Ta prihaja iz šentjernejske osnovne šole. Je namreč prva odgovorila na muzejsko ponudbo (vprašalnik) in že čez dva dni poslala šolarje na ogled Jakčevega doma.
Dolenjskemu muzeju seveda ne more biti jasno, kaj se dogaja z njegovimi pisanji. Zato namerava iti pri omenjeni akciji (z vprašalniki) do konca.
I. Z.
Praznik v prazni dvorani
NOVO MESTO — Čeprav so se tukajšnji organizatorji že nekako navadili na to, da so nekatere kulturne prireditve visoke kakovosti slabše obiskane, pa tako kot minulo sredo zvečer, ko so v veliko dvorano Doma kulture povabili violinista Tomaža Lorenza, pianistko Alenko Šček in za slavnostnega govornika naprosili Jožeta Ostermana, predsednika Zveze kulturnih organizacij Slovenije, že dolgo niso zardelavi.
Kako bi se sicer mogli počutiti drugače kot slabo, da ne rečemo opeharjeno, ob dejstvu, da je prireditev, ki so jo vnaprej proglasili za osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v novomeški občini, obiskalo vsega kakih štirideset občanov. Kaj naj šele zapišemo o počutju izvajalcev na odru, čeprav so prav v novomeškem primeru dokazali, da imajo živce tudi za nastop pred prazno dvorano?
Zares neodpustljivo malo poslušalcev na koncertu, ki je pomenil, seveda ob tehtni besedi Jožeta Ostermana, vrh počastitve praznika slovenske kulture in spomina velikega Prešerna! Grozljivo je pomisliti. da premore Novo mesto, kisi sicer prisvaja vodilni sedež kulture na Dolenjskem, samo štirideset prebivalcev, ki jim kulturni praznik kaj pomeni. Če ji h ima več, kje so potem bili minulo sredo, da bi zasedli vsaj pol okoli tristosedežne dvorane in oprali to sramoto pred slovensko javnostjo?
In pri tem mislimo seveda tudi na tiste manjkajoče tako imenovane kulturne delavce, ki sicer ne zamujajo sestankov, na katerih je beseda o debelenju njihovih plačilnih kuvert!
I. ZORAN
7 (1853) februarja 1985
Reorganizacija še vroča tema
Prihranek dobrodošel, ne bi pa smeli prizadeti otrok, pripominjajo v občini
SEVNICA — Najprej je treba povedati, da v tako kratkem zapisu, kot je ta, ne bo moč v celoti zaobjeti niti tega, kar je o reorganizaciji šolstva navrgla več kot štiriurna razprava na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL, kaj šele da bi sc razpisali o gradivu, ki je zelo obsežno. Če bralci o slednjem ne morejo več prebrati tu, pa bodo o reorganizaciji natančno poučeni v javni razpravi, ki bo v krajevnih skupnostih tekla do 15. marca.
Razlog za tako dolgo razpravo na omenjeni seji je bržkone v tem. ker se je predsedstvo kot frontni vrh družbenopolitičnega življenja v občini odločilo, da poskusi s strpno in argumentirano obravnavo spraviti besedovanje o reorganizaciji na en breg. Da do zdaj ni bilo enotnega mnenja o spremembah v šolstvu, so pokazali sestanki v krajevnih skupnostih minulo jesen, saj so marsikje zavrnili predlog reorganizacije.
Gradivo, o katerem bo javna razprava. vztraja pri prvotnih izhodiščih, kijih podpira tudi izvršni svet. Iz njega je razvidno, da želijo v sevniški občini priti do fleksibilne šolske mreže. To med drugim pomeni, da bi se moralo poslej kar precej šolarjev z Blance in še posebej iz Mirenske doline voziti z avtobusi drugam. V zamero za ta napor naj bi bili deležni kvaliTFtnejšega pouka, šolstvo pa bi -prihranilo dve milijardi in pol starih dinarjev.
Tolikšen prihranek pa ni kar tako, zato predvidene reorganizacije ne gre obravnavati enostransko. O njej naj bi kaj povedali tudi delavci na svojih zborih, saj navsezadnje oni dajejo denar za šolstvo. Vendar pa, kot so pripomnili na seji predsedstva, ne bi smeli ravnati z dvojnim obrazom: da bi bili kot samoupravljala za, kot krajani pa proti.
A. Ž.
DOLENJSKI LIST
pisma
in
odmevi
Podražitve brez poniževanj
Komentar h komentarju s tem naslovom, objavljenemu 24. januarja
Jezik ni ovira za prave ljudi
Opravičilo M. Rajliča
Zelo žal mi je, če sem s svojim člankom, objavljenim v Dolenjskem listu, komurkoli prizadel čustva. To ni bil cilj mojega pisma, ki ni bilo namenjeno niti provociranju niti omalovaževanju tukajšnjih ljudi in tukajšnjega okolja, kakor je videti po reakcijah nanj. Žal mi je, da bralcem Dolenjskega lista nisem uspel na pravi način prikazati končnega sporočila, ki naj bi se glasilo približno tako, da mi je nerazumljiva delitev ljudi na MI in VI in da je jezik ali karkoli drugega včasih lahko kamen spotike.
Posebej bi rad poudu . da zelo dobro vem, kako je prišla Črnogorska brigada v Novo mesto, kar potrjuje tudi slika v Dolenjskem muzeju, ter da razlog omenjanja brigade nikakor ni dolg domačih osvoboditeljev do kogarkoli.
Morda je tovarišica iz kioska arogantno odgovorila novinarju na »dobronamerno« pripombo, toda novinar bi lahko vedel ali domneval, da so tovarišico med delovnim časom že mnogi opozorili na njeno dolžnost, nekateri tudi z nedostojnim obnašanjem. Zato je njeno arogantnost lahko razumeti na več načinov.
Nujnost šolskih reform dokazuje tudi malomarno in an.iihično obnašanje posameznih učiteljev, ki ne izključuje možnosti, da je bil tovarišici iz kioska napačno predstavljen položaj jezika in uradnih jezikov v SFRJ. S svojim pismom nikakor nisem branil teze, da je srbohrvaški jezik uraden tudi v Sloveniji, ampak sem želel samo reči, da se tudi z njim lahko človek razume.
Znano mi je, da obstajajo nosilci težnje, posebno med inteligenco z juga, ki nočejo govoriti slovensko niti po mnogih letih življenja v Sloveniji, zaradi česar bi jih bilo treba javno obsojati in opozarjati. Trgovka ne sodi med te ljudi. Še enkrat poudarjam, da cilj mojega pisma ni bil tak, kot gaje javnost razumela in zelo žal mi je, če sem komu prizadel dostojanstvo, čast in čustva. S tem pismom želim končati polemiko glede te zadeve.
M. RAJLIČ
KONCERT ZA KULTURNI PRAZNIK
Slovenski kulturni praznik smo počastili tudi v krajevni skupnosti Bir-čna vas. Člani moškega pevskega zbora Ruperč vrh, ki jih ljubezen do zborovskega petja druži že dvanajst let, so ob tem dnevu pripravili samostojni koncert. Vsebino pesmi so tematsko povezali s Prešernovimi pesmimi, ki sta jih recitirala predsednik KUD »Ruperč vrh« Vida Rataj in član zbora Milan Golob. Pripravili so zares nepozaben večer slovenskih ljudskih in umetnih pesmi ter Prešernove poezije.
V rubriki od četrtka do četrtka je novinarka Z. Lindič— Dragaš objavila komentar z naslovom »Podražitev brez poniževanj«, ki ne more ostati brez komentarja. Pol resnice ali celo neresnice vznemirjajo in zavajajo.
V naših najpomembnejših družbenih aktih je bil kot eden izmed družbenih ciljev na področju stanovanjske politike postavljen tudi prehod na ekonomske stanarine do leta 1985. V občini Novo mesto smo »preložili« prehod na ekonomske stanarine na leto 1987. Zaradi takšne odločitve smo bili javno izpostavljeni kot primer neodgovornega ravnaja, čeprav vse kaže, da smo ravnali pravilno.
Stanarine so bile stalno pod družbeno kontrolo oziroma zamrznjene. Posledica? Danes smo veliko bolj oddaljeni od ekonomskih stanarin, kot smo bili leta 1979, ob prehodu na ekonomske stanarine. Tega leta je bil delež stanarine v valorizirani vrednosti stanovanja 1,81%, leta 1985 pa predstavlja ta delež samo še 0,84%. V skladu z družbenimi usmeritvami pa bi morali leta 1987 doseči 2,44-odst. delež stanarine v vrednosti stanovanja, da bi lahko zagotovili enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada. Z resolucijo o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana Slovenije za obdobje 1981—1985 za leto 1985so pristojni organi družbenopolitične skupnosti dolžni do januarja 1985 sprejeti dogovor o skupnih izhodiščih za spremembe stanarin in cen osnovnih komunalnih storitev. Po tem dogovoru naj bi stanarina leta 1985 dosegla 65% programirane ekonomske stanarine, oziroma bi le-ta predstavljala 1,58% v valorizirani vrednosti stanovanja. Programirana stopnja stanarine je stopnja, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada. Če ne bo leta 1985 dosežen 65-odst. delež programirane ekonomske stanarine, ne bo možno z obstoječo stanarino pokriti niti amortizacije stanovanjskega sklada po
DESET LET OKTETA DONIT
<
SODRAŽICA — Letos mineva 10 let, odkar je bil ustanovljen oktet Donit Sodražica, ki je nastopal na mnogih kulturnih in zabavnih prireditvah v ribniški občini, po Sloveniji in tudi v tujini. Jubilej bodo proslavili sredi leta s koncertoma v Sodražici in Medvodah, kjer je sedež delovne organizacije Donit, pokroviteljice okteta.
BOGATEJŠI SKLAD
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Kadrovsko pravni sektor IMV Novo mesto 2.800 din namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Slapnika, Medobčinski svet ZKS za Dolenjsko in Občinski svet ZS Novo mesto po 5.000 din namesto novoletnih čestitk, OO ZS SGP Pionir TOZD M KI Novo mesto 3.000 din namesto venca pokojnemu Antonu Osolniku, Florjančičevi z Otočca 4.000 din namesto venca na grob pokojne Ane Banič, osnovna šola XII. SNOUB Br-šljin 2.000 din namesto venca na grob pokojnega Toneta Remsa in učenci 3. b OS Mirna peč 1.290 din namesto venca na grob pokojne Angele Mahnič. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujejo.
novem zakonu o amortizaciji, ki je začel veljati s I. 1. 1985. Struktura delitve stanarin je v občini Novo mesto naslednja: 58,66% predstavlja amortizacija, 21,06%i vzajemno vzdrževanje, !,%> vzdrževanje v skupnostih stanovalcev, 7,28%< funkcionalni stroški in 11,8%! stroški upravljanja. Skupnosti stanovalcev so v tem trenutku na področju pokrivanja stroškov vzdrževanja v minusu za
8.480.000	din
Stanarina v občini Novo mesto naj bi torej ne bila dvakrat večja na zahtevo delegatov skupščine stanovanjske skupnosti, ker ti ne odločajo o višini stanarine, delegati višino stana-
V pokoj naj gredo vsi, ki imajo pogoje
Natančneje o tem
V 5. številki Dolenjskega lista je bil pod navedenim naslovom zapis, da je prvič taka zahteva v občinski resoluciji, kjer piše: »Vztrajali bomo, da bodo šli v pokoj vsi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.«
Taka informacija brez primernega pojasnila lahko povzroči v praksi vrsto dilejn pri zavarovancih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in organizacijam združenega dela, ki bi moraie take opredelitve resolucije upoštevati, če ne bi predpisi v podrobnosti opredeljevali, kdaj lahko preneha delovno razmerje zavarovancu po samem zakonu in kdaj sporazumno.
Po določbah zakona o delovnih razmerjih lahko preneha delovno razmerje tudi proti volji zavarovanca, ko izpolni polno pokojninsko dobo (40 let moški in 35 let ženska) ne glede na starost. Izjema je pri borcih NOB, čeprav izpolnjujejo take pogoje, ker se lahko opredelijo, da se jim obdobja posebne dobe sploh ne računajo v 40 oz. 35 let pokojninske dobe. V takem primeru ni zakonske podlage. da bi lahko OZD prisilila zavarovanca v pokoj.
Tudi v vseh tistih primerih, ko delavci izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ker so dopolnili dobo 60 let moški in 55 let ženske ter imajo nad 20 let pokojninske dobe. ne pride do prenehanja delovnega razmerja po samem zakonu, temveč je zavarovančeva pravica, da se sam opredeli, ali se bo upokojil ali bo nadaljeval z delom. Sevedajetovpretcžni meri odvisno od posameznika, ko ugotovi, ali bo lahko preživljal sebe oz. družino s pokojnino, ki znaša za 20 let pokojninske dobe pri moških 45% in pri ženskah 55% od pokojninske osnove. V takih primerih je potreben v duhu resolucije sporazum z delavcem, ali se bo opredelil za upokojitev ali ne, glcdč na njegovo ekonomsko oz. socialno stanje.
RUDI HRVATIN
predsednik zbora delegatov enote SPIZ v občini Novo mesto
Še: Bolje je modro molčati?
Odmev na poročilo z volilno-programske seje OK ZSM Krško v DL št. 5
Predsedstvo OK ZSMS je na svoji seji dne L 2. 1985 obravnavalo sklepe volilno-programske konference OK Krško ter kritično ocenilo članek v vašem listu z dne 31. I. 1985. Mnenja smo namreč, da ta ni identičen z razpravami. ugotovitvami in sklepi naše konference.
Ker pa smo prepričani, da je v naših časopisih vse premalo prostora namenjenega mladinski problematiki, in ker smo že večkrat naleteli na širjenje deziformacij o našem delu, vas pro-. simo, da se v bodoče ne bi več dogajalo kaj podobnega. Menimo, da nam je bi-
la s tem člankom narejena škoda, in apeliramo na vas. da v naslednji številki to popravite. Ob iskanju resničnih informacij se obrnite na OK ZSMS. v prilogi pa vam pošiljamo tudi sklepe in stališča z naše konference.
PREDSEDSTVO-OK ZSMS KRŠKO
POJASNILO — Čeprav je predsedstvi) OK ZSMS kritično ocenilo moje poročilo z že omenjene seje, sprva in tudi ko sem prispevke še nekajkrat prebral, nisem mogel uganiti, s čim mladinsko vodstvo ni zadovoljno. Posebno sem bil presenečen zavoljo
Kaj sploh hočejo?
Obsodba uvodnika v metliških Razmerjih
Na seji predsedstva skupnosti borcev XV. udarne divizije NOVJ
6.	februarja 1985 smo prebrali članek »Bela krajina« (TV—15 z dne 24. januarja 1985). ponatisnjen iz RAZMERIJ, glasila OO ZSMS Metlika.
Čeprav razumemo ogorčenost zaradi onesnaževanja Lahinje in Krupe, se ne moremo strinjati z miselnostjo skupine »KONZILIJ«. Tudi sam način pisanja je zmerja-ški (banda, gromovnikov, žreti, nacejati, jata požeruhov, glavešine, jazbeci itd.). Kaj bi ti nadebudneži rekli, če bi njih ožigosali s podobnimi izrazi?
Bela krajina je bila še dolga leta po vojni zelo revna in gospo-
darsko nerazvita. S pridnostjo njenih prebivalcev in ob pomoči skupnosti se je rešila iz. najltujših težav, saj je zraslo nekaj industrijskih podjetij. Kot se pogosto dogodi, je industrializacija prinesla težave, med njimi tudi onesnaženje voda. Za to pa vsekakor mi partizani in tudi listi, ki jih avtorji članka nesramno zmerjajo, niso niti najmanj krivi.
Zato se sprašujemo, kaj pisci tega članka sploh mislijo in kaj s tem hočejo? Prav lahko je giede na ton, ki smoga bili vajeni brati v člankih Slovenca in Slovenskega doma leta 1944 — 1945, razumeti članek. »Bela krajina« v RAZMERJIH kot poziv na obračun.
Naj pisci tega članka odgovorijo javnosti, kaj mislijo.
Predsedstvo skupnosti borcev XV. udarne divizije NOVJ
takšne reakcijo na moje pisanje, ker mi niti poklicni sekretar Ivan Urbanč niti kdo drug na občinski konferenci v četrtek. 31. januarja, ko so že prebrali časopis, ni niti z. besedico omenil nezadovoljstva. Da bi le »poiskal resnične informacije«, sem. ko sem dobil
v roke posplošeno kritiko predsedstva. zavrtel telefonsko številko OK ZSMS Krško. Sekretar I. Urbanč sprva ni znal pojasniti, zakaj takšen sunek z. nožem v hrbet, saj bi bilo po moje bolj pošteno, če bi mi vsaj-tedaj, ko je imel za to priložnost, omenil, kaj meni o mojem poročilu. Potem je dodal. da je hotel še stališče predsedstva, da ne bi kazalo, kot da je le njegovo osebno stališče tako.
Res je verjetno, daje mladini v naših sredstvih javnega obveščanja domer-jeno premalo prostora in časa. res pa je tudi. da mladi (kol bivši mladinski funkcionar to dobro vem) nismo nikoli pristajali, da bi obravnavali mladinsko problematiko ločeno od splošnih družbenih vprašanj. Vedno smo sc borili, da se je slišal tudi naš glas. in za nekatere neuspehe nismo iskali »grešnega kozla« izven nas samih, čeprav so bili že tedaj po malem moderni »dežurni krivci« za kakšne homatije tudi — novinarji.
Ne vem. kako bi bilo predsedstvo zadovoljno, če bi bralci dobili s skoraj 4 ure dolge seje informacijo v stilu stališč in sklepov, ki so jih oblikovali pozneje. V prvi točki piše na primer dobesedno takole: »Potrebno je zagotoviti dejansko in vsebinsko prisotnost mladih v občini Krško pri delovanju delegatskega sistema in ne samo' številčno, za kar pa moramo mlade delegate in podatke. Posebno je ta naloga pomembna v pripravah na volitve, ki bodo v letu 1986. zato je potrebno zastaviti program dela do volitev.«
PAVI I PI RC'
rine samo potrjujejo, brez možnosti vpliva.
• Delegatom še vedno ne zaupamo. Odločanje o temeljnih vprašanjih smo prenesli izven delegatskih skupščin, le-te so postale samo še »glasovalni stroji« za že sprejete odločitve. Tudi »več samoupravljanja« je težko pričakovati v skupnosti stanovalcev, saj te gospodarijo z minimalnimi sredstvi, ki ne zadoščajo niti za najnujnejša vzdrževalna dela.
Zviševanja stanarin ne moremo preprosto povezovati z nekvalitetno gradnjo. Osnova za izračun stanarine je njen delež v valorizirani vrednosti stanovanja. Seveda pa (ne)kvalitetna gradnja vpliva na stroške vzdrževanje, kot vpliva na te stroške tudi (ne)us-trezen odnos stanovalcev do stanovanj in skupnih prostorov. Zviševanje stanarin je-realnost. ki seji ni moč izogniti, če želimo ohraniti obstoječi družbeni sklad stanovanj. Končno gre tudi za družbeno lastnino, le-ta je eden od temeljev našega družbenopolitičnega sistema.
V občini Novo mesto nikoli ni bilo zvišanje stanarin podkrepljeno z razlagami, da je »zadrževanje stanarin lažna solidarnost do delavcev, ki jih je le petina v družbenih stanovanjih« ter da »se ve, kdo(!) je dobival in dobiva družbena stanovanja«. To je podtikanje. ki nima z resnico nič skupnega. Dosedanja zvišanja stanarin so bila vedno tudi strokovno utemeljena. Res je, in to trdim z vso odgovornostjo, da z nizko stanarino nismo ščitili standarda delavcev, ker je bila ta prenizka, da bi lahko vplivala na standard, zato je takšno utemeljevanje, milo rečeno, sprenavedanje. Nizka stanarina do danes še ni izboljšala položaja delavca v produkciji. In ravno v položaju delavca v produkciji se kaže tudi njegov socialni položaj. Tudi standard. Glede stanarine: ni pravično, da plačujejo vsi enako neglede na dohodek. S takšno splošno družbeno solidarnostjo se ne morem strinjati in je ne podpiram. Vsakdo naj prispeva po svojih možnostih.
V preteklosti delavci z nizkimi osebnimi dohodki, pa ne samo ti, niso bili prepogosto na listah za dodeljevanje stanovanj. Stanovanje so dodeljevali predvsem »kadrom«. Marsikje je še danes tako. Vsako leto pa se s sredstvi solidarnostnega sklada zagotovi nakup 35 do 40 stanovanj za družine z nizkimi osebnimi dohodki.
V občini Novo mesto je razmerje med družbenim in zasebnim stanovanjskim skladom 70:30 v korist zasebnega. Od 3357 družbenih stanovanj so 504 solidarnostna, v katerih prebivajo družine z. nizkimi osebnimi dohodki in mlade družine. Da bi preprečili padanje življenjskega standarda teh družin, je bil sprejet sporazum o socialnovarstvenih pomočeh, v katerem je opredeljeno tudi subvencioniranje stanarin. V letu 1984 je prejemalo subvencijo samo 135 imetnikov stanovanjske pravice. Razlog — nizka stanarina. Ob obdelanem sistemu subvencioniranja je toliko bolj nerazumljivo vztrajanje na nizkih stanarinah.
Mnogi delavci, tudi z nizkimi osebnimi dohodki, so si bili prisiljeni zgraditi lasten dom. in to z garanjem in odrekanjem, mnogim pa to garanje in odrekanje ni bilo potrebno. Torej tudi v teh »hišicah« bivajo družine z nizkimi osebnimi dohodki, ki morajo plačevati ekonomske stroške bivanja. Te niso upravičene do subvencije samo zato, ker bivajo v »svoji hišici«. Njihov socialni položaj nas ne zanima. Vsak problem ima dve strani in v tem je dialektika. Ne bivajo v družbenih stanovanjih samo družine z nizkimi dohodki, kakor v svojih hišah ne bivajo samo družine z visokimi dohodki. Tudi do svojega bivalnega prostora niso prišli vsi na enak način. Zato ni nihče nikoli govoril o tistih, ki bivajo v družbenih stanovanjih kot o družbenih zajedalcih. ki jih je potrebno priviti. Zato je očitek delegatom skupščine, da so sicer izkoristili propadanje stanovanjskega sklada kot opravičilo za dvigovanje stanarin, neresen in neodgovoren. Tudi namigovanje, da so bila dosedanja zvišanja stanarin podkrepljena z žaljivimi razlagami, ne zdržijo resne obravnave. Nihče ni poniževal ljudi, ki bivajo v družbenih stanovanjih in si želijo svojo »hišico«, ki pa je ne spravijo skupaj z. vsem garanjem in odrekanjem. Ne, ni samo startni položaj, dober zaslužek in visok kredi( razlog za »svojo hišico«, kajti mnogi so si bili prisiljeni zgraditi »hišico« brez. teh predpogojev, drugi pa tudi s temi predpogoji nimajo le želje. Seveda to ni »greh«. Osebno sem celo prepričan, da bi morali bolj kot do sedaj podpirati družbeno gradnjo stanovanj, ker samo ta dolgoročno rešuje stanovanjske probleme delavstva. Zahteva po višjih stanarinah ni žalitev, temveč ekonomska nujnost.
Če že govorimo o poniževanjih ali žalitvah, pa moram reči. da je članek žaljiv za tega »slovenskega človeka«, ki vedno da »cesarju, kar je cesarjevega«. kar tako iz navade. Zgodovina slovenskega naroda nas uči ravno nasprotno. Le-ta je povezana z borbo za nacionalni in socialni obstoj. Po vašem samoupravni socialistični sistem ni ustvarjen za (ega »slovenskega človeka«. Ta sistem namreč potrebuje ustvarjalnega in kritičnega človeka, ne pa kimavca.
BOJAN FINK
Zaprte gostilne
Po sledi anonimke
KAMERA ODKRIVA — Po imenu kraja sodeč, je bilo nekdaj tam veliko češenj oz. črešenj, kakor jim pravijo Belokranjci. Imenu kraja primerno bi morali zato nasloniti tablo s krajevnim imenom na češnjo in ne na brezo, še bolj prav pa bi bilo, če bi jo — tako kot je navada — postavili ob cesto, kamor sicer tudi sodi.
»I
Zahteva društva Bela krajina
«
Na letni skupščini o ekološki katastrofi, zastrupitvi s PCB
Društvo »Bela krajina«. Ljubljana. v katerem je včlanjenih 629 članov, je imelo 23. januarja 1985 redno letno skupščino, na kateri je soglasno sprejelo tole zahtevo:
Belo krajino je prizadela ekološka katastrofa. Tovarna kondenzatorjev Iskra iz. Semiča je zaradi neustreznega odlaganja odpadnih nevarnih polikloriranih bilcnilov zastrupila kraški svet Bele krajine. Zastrupljeni sta reki Krupa, delno Lahinja in tudi Kolpa. Po že opravljenih analizah je biio ugotovljeno, da so v nekaterih vaseh zaradi uživanja strupene vode ogroženi ljudje, živali in poljščine. Dosedanji potek dogodkov kaže, da se reševanja te ekološke katastrofe ne lotevajo na način, ki ga lahko pričakujemo od samoupravne socialistične družbe. Zato zahtevamo, da se takoj oziro-•ma v letu 1985 izvedejo naslednji ukrepi:
I.	Sodi in kondenzatorji, napolnjeni z bifenili in odvrženi v kraške jame. še niso docela prepustili nevarnih snovi v podtaljc. Zahtevamo, da se v letu 1985 iz vseh odlagališč izkopljejo nevarne snovi in ustrezno dokontamini-rajo, deponirajo ali uničijo.
Z Zahtevamo takojšnjo in sprotno plačevanje škode, ki jo zaradi PCB trpijo predvsem vasi ob Krupi in Lahinji (kontaminirana živila, poljščine in drugo).
3. Zahtevamo, da se vsem vasem ob Krupi in Lahinji, ki še nimajo vodovoda, v letu 1985 napelje vodovod.
4. Glede na dejstvo, da je Bela krajina kraški teren in da neverno, kje so vsa odlagališča PCB, pričakujemo onesnaženje na širšem območju. Zato zahtevamo, da se vsestransko takoj analizira voda v vseh belokranjskih vodnjakih in vodnih virih.
5. Zahtevamo takojšnje posebne zdravstvene preglede ljudi. ki so bili v kakršnem koli stiku s PCB.
6. Zahtevamo, da republiško javno tožilstvo pokrcne postopek pred sodiščem glede kazenske odgovornosti te ekološke katastrofe.
7. Zahtevamo, da glasilo SZDL SRS »DELO« sproti obvešča o vseh ukrepih, dejavnostih in sanacijskem načrtu v zvezi z dekontaminacijo rek, ljudi, živali in rastlinstva.
8. Zahtevamo dolgoročno reše-vanje vodnogospodarskih vprašanj Bele krajine.
Mag. ANTON REMS. predsednik društva
RIBNICA — Prejeli smo dolgo, kritično, a žal nepodpisano pismo o sod-raških gostilnah. V njem pisec pištj kako je — kot vsako leto — odpotoval za novo leto na obisk domačega kraja-V Sodražici je imer avtobus postane* in vseh 18potnikovse je hotelo po dolgi vožnji v gostilni okrepčati. Pa 31 bilo nič: vse sodraške gostilne so bik zaprte. Neznani pisec se je vprašal, & so gostilničarji že dovolj bogati, da si lahko privoščijo kaj takega, in kritiziral občinsko skupščino, ki tako stanje dopušča.
Za pojasnilo smo zaprosili najprej na občinski skupščini v Ribnici in nato še pri sodraških gostilničarjih. Na občinski skupščini so nam zatrdili.da o vsem tem nič ne vedo pa tudi d3 noben gostilničar ni zaprosil za zaprtje gostilne na novega leta dan in da zato tudi dovoljenja niso izdali. Menili s° da ni prav, če je do tega prišlo, in da N v takem prirfteru morale ukrepali inšpekcijske službe.
»Pri Kaprolu« v Sodražici srn0 zvedeli, da ima gostilno v najemu Vinska klet Metlika in da so imeli gostilno zaprto kar 14 dni, in sicer od 24-decembra do 7. januarja. Glavni vzro* je, da ne dobijo kvalificiranih kuhan0 in natakaric. Dve sta jim pobegni'1 celo k Inlesu, ker raje po najhujšei” mrazu prenašata zunaj deske, kot d3 bi delali v gostinstvu.
V bifeju Mikolič, ki ga ima v najem3 Ivanka Kordiš, smo zvedeli, da so im3, li na starega leta dan zaprto zato, !£f imajo pač vsak ponedeljek zaprt0 Zakonca Kordiš, ki tudi edina delata'1 tem bifeju, sta odšla na Silvestrovo n3 silvestrovanje, nato pa sta si za nov° leto vzela še dodatni dan dpoust3 Ivan Kordiš nam je dejal: »Delavec,!1 dela v tovarni 8 ur, ima na teden d'3 dni prosta, včasih pa je prostih dni tudi do pet. Menim, da tudi nam, goS" tincem, ki delamo praktično po *3> dan, vsaj enkrat na leto pripadata d'3 prosta dneva skupaj. V Sodražici p°st je na novo leto oz. Silvestrovo res ta!0 nerodno zgodilo, da nobeno gostiš0 ni bilo odprto.«
Obiskati smo nameravali še gostiš^ »Pri Šravfu«, kjer nas je pričakal 03 oknu napis »Zaradi dopustov zaprto*-in bife »izvir«, vendar je bilo ob našel” prihodu tudi zaprto.
J. PRlMc
»NE POČUTIM SE KRIVEGA«
Pred leti sem se začel ukvarjati /■)?’ kupom starih avtomobilov, ki sem j'11 popravljal in na avtomobilskem sejta3 v Ljubljani prodajal. Vsi avtomobj so bili stari 12 do 13 let. kar kaže.0? pri prodaji nisem mogel veliko zaslug ti. Ta zaslužek je bil tudi moj edini vi' za preživljanje. Lani pa seje zaradi F
ga začela proti merti preiskava in
februarja letos so mi pred sodišče31 izrekli za 50 tisočakov denarne ka/n1 Vendar sc ne čutim krivega.
Res je, da vsakega avtomobil3 nisem prepisal nase, vendar je bolj*' da sem kupoval stare avtomobile, k1 pa da bi delal nekaj, kar je še bolj pr1’11 zakonu. Sprašujem sc. kako so 3,1 mogli kaznovati zaradi starih avtom0 bilov. ko pa so bili njihovi lastni*1 mnogokrat še veseli, da so se jih zncN' li. Zgodilo se je celo, da sem bil v izg0 bi. Nisem edini, ki se na takšen nač|3 ukvarja z avtomobili, poleg tega se1* počutim krivega tudi zato. ker s3^ vozila pošteno plačal. Sodišče bi n*° ralo upoštevati, da sem Rom in da s£3^ socialni problem.
JANF7 PRFTNA?
C Gradac v Beli
VSAJ PRIZADEVANJE
KOČEVJE — Po 15 letih prito** so le začeli raziskovati, kaj je narob3 centralno kurjavo v Kidričevi I in h Kočevju. Ogledali so si jo predstavna samoupravne stanovanjske skupno*? kemične tovarne (ki dovaja toplo1?! kurilnega odbora in morda še kdo. L pa naj zapišemo le. kaj so do*1 ugotovili strokovnjaki Kovinarja.
Najprej je prišla ekipa delavcev K° vinarja in po nekaj dneh ugotovila-^ je nekaj zelo narobe, vendar niso n* gli ugotoviti, kaj in tudi popravili Oj* ničesar. Predlagali so, naj nap3 j poišče in odstrani ekipa inženirje* tehnikov, ki take naprave načrtuj3)? Tudi naslednja ekipa napake ni zb3, odstraniti. Po najnovejših zatrdi/ bodo poklicali na pomoč strok0 njake iz Ljubljane. Medtem pa se Srj obetajo tožbe, ker nekateri stanov3 centralne za december niso plačah-
Krajani želijo drugače ^
Krajani Družinske vasj ne želimo k Beli Cerkvi, amp^ preimenovanje dela naselja v S. Toplice
ska vas preimenuje v Šmarješke J
Krajani Družinske vasi smo nejevoljni nad izjavami odgovornih v krajevni skupnosti Bela cerkev, ki hočejo brez naše vednosti in privoljenja spraviti našo vas h krajevni skupnosti Bela cerkev. Po občinskem odloku spadamo h krajevni skupnosti Šmarjeta, na to krajevno skupnost smo vezani, z njo dobro sodelujemo, saj nam je po-ftiagala pri napeljavi javne razsvetljave, pri gradnji kanalizacije in aslal-tiranju ceste. Smo pa po srednjeročnem planu tudi plačnik asfaltiranja naselja.
Šmarješke Toplice so turistični kraj, 1111 pa želimo, da se del naselja Družin-
plice, ker je njihov sestavni "j Krajevna skupnost Šmarjeta je že P° leti predlagala tako preimenoval Prošnje vaščanov s podpisi so bile slane na občino, vendar je bržčas * ostalo kje v predalih.
Zdaj smo krajani Družinske v,t ponovno zahtevali preimenovanj1-^ Šmarješke Toplice in tudi to. d* občinski odlok o ustanovitvi kraJ^ nih skupnosti in določitvi njih0' območij ne menja, ampak spoštuj'
Krajani krajevn-l'
od četrtka	do	četrtka	•	od	četrtka	do	četrtka	•
VIMV
ne kupujejo metel
Bralci so verjetno že siti pisanja o IMV. koraj ne mine teden, da ne bi pisali o njej. n ,a k o je že dobrih trideset let. Začelo se Je leta 1955. ko so v tedanjem Agrostroju začeli z montažo avtomobilov Auto Union.
se nadaljevalo kasneje, ko so razstavljali na beograjskem avtomobilskem sejmu SVoJ dostavni avtomobil. Vmes pa se je dogajalo tudi to. da so v IMV pomagali prazniti skladišča tedanjega Auto Uniona, ki je ‘ elal avtomobile z dvotaktnimi motorji, ki Pa jim je že odzvonilo. Potem so počeli podobno, ko se je njihov tedanji partner M. M C na vsak način želel znebiti delov za austine. ki jih je potem nadomestil modernejši allegro. In ko so pristali pri Re-
naultu ter v svoj proizvodni program sprejeli že tedaj staro katrco. so bde strani naših časopisov spet polne IMV.
• Vse to in tudi visokoleteče obljube o proizvodnji 250 tisoč avtomobilov in 50 tisoč prikolic, o lastnem motorhomu, o tem, du bo IMV motor napredka (podobno kot danes elektronika) ter nosilec razvoja v SR Sloveniji, je že tonilo v pozabo. Pozabljeni so tudi vsi drugi načrti in velikanski nakupi metel, ki so bili i’ Novem mestu vedno znak, da v IMV prihaja visok obisk.
Zdaj gre IMV za preživetje, gre za sestop v kruto in vsakdanjo resničnost, kjer velikanski načrti brez pravih temeljev že dolgo niso večdeviza ne za politike ne za gospodarstvenike. In prvič v tridesetletni zgodovini se je v tej tovarni zgani! tudi sindikat. Očitno je sindikalnim funkcionarjem in delavcem že dovolj raznih gostujočih rešiteljev. Dovolj jim je tudi praznih obljub in celo groženj. Zato so na redni
letni seji koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata sprejeli odločno stališče, da je treba nehati slepomišiti okoli IMV.
Predvsem so opozorili na slabosti, ki jih je krepko občutiti v sedanjem sozdu. Delovne organizacije delujejo vsaka zase. režija se je povečala, v sozdu je zdaj kar 70 direktorjev. Delavci zelo malo vedo o pogovorih s Francozi, nasploh so zelo slabo informirani o tem. kako pristojni rešujejo IMV. Slabo deluje tudi sistem nagrajevanja po delu. ki podcenjuje proizvodno delo. Slabo kaže tudi pri reševanju stanovanjskih vprašanj. In še bi lahko naštevali.
Vseh teh. v letih nakopičenih problemov pa očitno ne zmorejo rešiti vodilni, ki so samo vršilci dolžnosti, različni dežurni sanatorji.
Čeprav »navijamo« za našo domačo delovno organizacijo, ki ji ne bi smeli odreči določenih zaslug za napredek Dolenjske. je vendarle res, da se je IMV doslej premalo naslanjala na svoje notranje moči. Zato so opozorila sindikata. »prebujenje« delavcev, ki končno spoznavajo, da jim nihče ne bo pomagal, če si ne bodo sami pomagali. pravšnja in upravičena. Sanacija -namreč ne bi smela potekati samo na relaciji republika — skladi — banke — IM V. ampak tudi znotraj njega.
JOŽE SIMČIČ
Je polovica
obrtnikov revežev?
Davki niso pogruntavščina naših dni. Z njimi so si v največji meri polnile nikdar dovolj polne blagajne — temu danes pravimo proračun — že najstarejše države. Danes ni praktično nič drugače. A je že tako. da ni davčnega sistema, ki bi bil vsem po meri in volji. Če ustreza tistim, ki sc »napajajo!' iz, proračunskih virov, gotovo ni povšeči davkoplačevalcem. Upoštevajoč prometne davke, skrite v cenah blaga, smo pri nas davkoplačevalci vsi. bogati, manj bogati, revni. Tak sistem obdavčitve res ni najbolj pravičen, je pa bistveno lažje izpeljiv od sistema obdavčitve dohodkov prebivalstva. kjer luknjasti zakoni pa slaba davčna kontrola omogočajo iznajdljivim večno izmikanje.
Med dohodkovnimi davkoplačevalci so v večji meri tudi obrtniki. Vsaj naj bi bili. V novomeški občini vsa obrt z davki zapolni 15 odstotkov občinskega proračuna. 90 odstotkov davka — lani so ga obrtnikom, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, odmeriti 30 milijonov—plača 20 največjih
oz. najmočnejših obrtnikov, ki s proizvodnjo. številom zaposlenih in dohodkom skupaj predstavljajo manjšo tovarno. Velika večina drugih obrtnikov, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, pa davka sploh ne plačuje.
Seveda ni mogoče trditi, da se prav vsem obrtnikom cedila med in mleko. V dokaj težkem položaju so predvsem nekatere storitvene obrit, ki ne morejo splavati kljub vsem programom in načrtom o pospeševanju in za katere med ljudmi, predvsem bodočimi obrtniki, ni nobenega pravega zanimanja. Zakaj nekatere obrti tako rekoč izumirajo, za druge pa je interesentov, da ne vemo. kam z njimi, na primer s ponudniki za razne bifeje itd.?
• Ob tem pa seveda ne moremo mimo podatka občinske uprave za družbene prihodke, da si veliko (preveč) teh zasebnih gostincev, pa tudi drugih obrtnikov, obračuna po 13 do 15 tisočakov mesečnega osebnega dohodka, kar je celo manj od zajamčenega in manj, kot dobe pri njem zaposleni. Poleg tega skoraj ne gre verjeti, da bi bili za tak zaslužek pripravljeni garati skoraj od jutra do večera, kar niso redki primeri, investirati ogromna sredstva itd. in jasno je, da si s takim zaslužkom ne bi mogli privoščiti življenje, kot si ga mnogi, in materialnih dobrin.
Da ne bo po nepotrebnem hude krvi: gostinci so vzeti le kot primer. Pri večini drugih bistveno ni drugače, čeprav razlike seveda so. Izjeme pač potrjujejo pravila.
In kako je mogoče, da obrtnik v devetih mesecih naredi toliko, da lahko s tem vse leto prav lepo živi? Nekaj tu pač ne more biti v redu. Verjetno bo držalo, da šepa zakonodaja, davčni sistem, kontrola, da obrtniki pač izkoriščajo luknje in poti (nekaj je celo legalnih), da plačajo čim manj davka. Po mnogih napovedih in obrtniških dokumentacijah sodeč, je vsaj polovica od okrog 900 obrtnikov v novomeški občini takih revežev, da bi jim še kaj dal. namesto zahteva! poravnavo predpisanih obveznosti. Verjetno se strinjamo, da ni čisto tako?
ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ
Prodornost ali ni nujno, da bo Belt zadnja postaja
Štiri leta je tega. kar je začel črnomaljski izvršni svet usklajevalno akcijo med Gorenjem. Bellom. Belsadom in Rudnikom Kanižarica za graditev industrijskega tira. Narejen je bil že razdelilnik, po katerem bi vsaka od delovnih organizacij krila del stroškov, vendar se je Rudnik premislil, češ da je nasipe za nakladanje lovora prilagodil cestnemu prometu in da
ni raziskano, koliko let bodo rudnik sploh še lahko izkoriščali.
Tako je takrat gradnja industrijskega tira padla v vodo. možnost za tiste, ki bi se za ta korak odločili tudi brez končne postaje — rudnika, pa je postajala iz leia v leto za toliko manjša, za kolikor so se povečevali stroški gradnje. Še pred dvema letoma je bila predračunska vrednost za projekte in izvedbo de! do rudnika 344 milijonov dinarjev, kolikšna bi bila po toliko podražitvah danes, lahko le ugibamo.
Vse je torej kazalo, da bo Črnomelj ostal brez industrijskega tira. dokler v Bellu niso spoznali, da ob tako velikih podražitvah vhodnih materialov — kar potegne za sabo višjo ceno izdelkov, ki pa ni vedno odobrena — lahko zmanjšajo stroške le še pri energiji in transportu.
• Več kot četrtino cene Beltovih izdelkov predstavljajo namreč transportni stroški, i’ razvitem svetu pa so ti stroški tudi za trikrat manjši od črnomaljskih. Poleglega imajo vozniki tovornjakov velike težave, če hočejo v tovarno ali iz nje. Z velikimi količinami težkega tovora, pa najsi bo material ali izdelki Belta, morajo obračati avtomobile pri centru srednjih šol v Loki. S tem si podaljšajo pot skozi ves Črnomelj, a prometne nesreče s prevrnjenimi tovornjaki na križišču Kolodvorske ceste in Heroja Starihe so jih že izučile, da obračanje tam ni najbolj priporočljivo.
Razumljiva je torej dokončna Bellova odločitev, da bodo gradili industrijski tir. Seveda se bo moral izvršni svet po štirih letih znova dogovarjati o tem z Rudnikom in tudi Belsadom. ki je leta 1981 bil za lir, a se je medtem odcepi! od kmetijske zadruge in postal tozd Kolinske. Slabe izkušnje izpred štirih let pa Belt uče. da na odločitve morebitnih drugih interesentov ne bodo čakali. Jasno je namreč, da bi z denarjem, ki ga sedaj porabijo za pretovarjanje na železniški postaji in v Bellu, lahko delno krili anuitete za dvokilometrski tir z nakladalno in razkladalno rampo, ki ga bo uporabljalo tudi sosednje Gorenje. Zato ni čudno, da se Beliti sedaj mudi, čeprav zamujenega ne bo več moč nadoknaditi. Lovijo pa tisto, kar je še moč ujeti, in če je verjeli njihovim obetavnim napovedim, bodo v prihodnjem srednjeročnem obdob ju težave s transportom črnomaljskega Belta rešene.
Njihova tokratna odločitev, ne ozira se na mnenje Belsada in Rudnika, pa nikakor ne pomeni, da se bo tir končal pri Bellu. Lahko se bo priključil katerikoli porabnik: v lem trenutku s hvaležno pomislijo, da je konec jalovih dogovarjanj in tuhtanj o potrebnosti ali nepotrebnosti tira naredi! prodorni Belt.
MIRJAM BEZEK
Razočaranje najhitrejša do modrost
Na lanski junijski seji zborov črno-maljske občinske skupščine so obravnavali osnutek grafičnega prikaza ureditve prostora občine. Prostorski del družbenega plana je bil dopolnjen pojavnih razpravah v krajevnih skupnostih. Soglasja niso dosegli le glede lokacije centralnega odlagališča komunalnih odpadkov pri Kvasici, ki soji krajani te vasi in krajevne skupnosti Dragatuš nasprotovali iz več razlogov. Zato (pa tudi zaradi lokacije za kamp v Gribljah) na decembrski seji zbor združenega dela osnutka prostorskega dela ni sprejel, zbor krajevnih skupnosti ln družbenopolitični zbor pa s pripombo, a mora izvršni svet skupaj s strokovni-nn 'nstitucijami do januarske seje razčisti odprta vprašanja spornih lokacij. Vendar je bilo na januarski seji očitno, a v mesecu dni ni bilo storjenega kaj pri-a- Odgovorni na občini so igrali na n_ r,° Pregovarjanja in zagotavljanja, da 1 nujno, da bo gradnja, kije opredeljena ^ Prostorskem delu, zares realizirana, ^endar se prebivalci dragatuške krajev-skupnosti, zlasti pa vasi okrog dočega smetišča, niso dali pripeljati Jm čez vodo. Da so enotni, vztrajni in no odločeni pri svojih zahtevah, je ^utrdila tudi posebna 12-članska delega-Ja tamkajšnjih prebivalcev, ki je nJ?Sostvovala januarski seji zbora krajev-skupnosti in želela, da se upošteva tu-1 njen glas.
*n kakšne so zahteve Dragatušcev? ePfav se vsaka krajevna skupnost 0,cPa centralnega odlagališča odpadkov.
pa v dragatuški krajevni skupnosti niso proti. Želijo le, da smetišče, ki naj bi bilo od Kvasice odmaknjeno 950 metrov, premaknejo nekoliko globlje v gozd. Že na junijski seji so opozorili, da njihove pripombe in predlog rešitve niso bili upoštevani, tako rekoč iste pripombe pa so ponovili tudi na decembrski in januarski seji. Boje se namreč, da bodo odpadne vode iz smetišča odtekale v bližnji potoček, od tam pa v Podturnščico, kije zaenkrat še čista in iz katere živina jeseni pije vodo. Vetrovi bi po celi dolini raznašali odpadke, ko pa bi bila megla, bi se širil smrad. Zlasti jeseni bi bilo težko delati na poljih, ki šo od sedanje lokacije deponije oddaljena samo še 350 metrov.
Kot je povedal član posebne delegacije Janko Kobetič iz Kvasice, ima sredi bližnjih steljnikov celo njivo, ve pa, da tudi drugi kmetje že dlje časa govore, da bodo steljnike preorali. Poleg tega bi bili, po trditvah krajanov, tam uničeni tudi prvorazredni gozdovi, ki jih lastniki ne bodo hoteli prodati. Krajevna skupnost Dragatuš pa je zboru krajevnih skupnosti poslala dopis, v katerem predlaga preložitev sprejema prostorskega dela na naslednjo sejo, do takrat pa naj dokončno — razčistijo vprašanje deponije, tako da krajani ne bodo prizadeti. Menijo namreč, da bi se problem lahko ugodno rešil, če bi bile upoštevane vse njihove pripombe, opozarjajo pa, da ne nosijo nobene odgovornosti za posledice pri krajanih, ki bodo zaradi odlagališča prizadeti.
Jože Petrovčič, predsednik komiteja za družbeni razvoj, je pojasnil, da so iskali drug prostor za centralno odlagališče odpadkov, ki bi bil bolj oddaljen od Kvasice in Goleka in ki ne bi posegal v kvaliteten gozd. Ker pa so pogoj za smetišče neprepustna tla, ta pa so razen na področju rudnika, ki zaradi eksploatacije ne dovoli deponije na površini, le še na robu premogovne kadunje pri Kvasi-
ci. Izven območja premogovne kadunje pa je kraški svet, kjer ni več mogoč nadzor odpadnih voda pod deponijo.
Vendar krajani s takšno obrazložitvijo že decembra lani niso bili zadovoljni, tokrat pa so lahko le potrdili, da ne drži
nnnnlnnma Kpr iim it' hilo na občini
zagotovljeno, da rudnik ne dovoli premika smetišča za okrog 500 metrov globlje v globačo, so šli sami na pogovore v rudnik, kjer so jim pojasnili, da premiku ne nasprotujejo. Izkazalo se je, da je bil rudnik le pretveza in da v resnici nekdo drug vztraia Dri lokaciii.
Zato so se na seji odločili, da znova poskušajo najti kompromis med rudnikom, občinsko skupščino in krajani. Vendar je bil sprejem prostorskega dela še vedno vprašljiv, kajti Dragatušci — in ne le oni — so bili prepričani, da bi dogovori potekali hitreje, če bi glasovanje odložili na prihodnjo sejo. Slabe izkušnje s cesto, ki je kljub obljubam ostala neasfaltirana, jih uče, da ne nasedejo več vsaki lepi besedi. Prepričani so bili namreč, da bi bila s sprejetjem prostorskega dela usoda smetišča zapečatena, čeprav je Petrovčič znova in znova zagotavljal, da ni razlogov, da dela družbenega plana ne bi sprejeli, saj to nikakor ne pomeni, da lokacije še vedno ne bibilo mogoče premakniti. Na naslednji seji pa bi delegate obvestili, Itako potekajo pogovori o spremembi lokacije 8 hektarov velikega smetišča.
Vendar v odloku o sprejemu prostorskega dela družbenega plana 1984—1985, ki ga je za decembrsko skupščino pripravil komite za družbeni razvoj, piše. da »prostorski plan sicer ni dokument, na podlagi katerega bi bilo možno izdati lokacijsko dovoljenje, ampak opredeljuje le namen celotnega prostora v občini in način njegovega urejanja. Izvajanje plana pa bo urejeno preko prostorskih izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi prostorskega plana.« Petrovčičeva trditev, »da ni nujno, da bo na lokaciji, opredeljeni v prostorskem planu, res zraslo smetišče,« ima torej tudi drugo plat. Ni namreč zagotovila, da kljub obljubam odlagališča odpadkov na omenjenem prostoru ne bo. Takšnim polovičnim obljubam, kjer gre sicer za korak, ki za celotno družbo ne pomeni veliko, za ljudi v vaseh okrog deponije pa ogromno, delegati zbora krajevnih skupnosti očitno niso verjeli. Glasovali so proti prostorskemu delu družbenega plana, v katerem sporna vprašanja niso razčiščena.
M.BEZEK
Fotoslišal: Milan Markelj
VES, DRAGA, DA BI LAHKO SEDELA IN JEDLA TAM SPODAJ, BI MORAL JAZ BITI V SLUŽBI BOLJ ZGORAJ.
Tiha epidemija »nove« bolezni
Bakterija povzroča spolno bolezen, ki je doslej niso poznali — Posledice so  lahko nevarne in usodne posebno za ženske — Milijoni okuženih
dolenjski list pred 20 leti Hujše izzivanje organov
Z anketo o direktorjevi večji plači — Demokratična M načela veljajo za vse enako — Dražji sladkor {§
KO SO V NOVOMEŠKI občini pred kratkim analizirali samou- s pravljanje v enajstih večjih gospodarskih organizacijah, se je po- S kazala kaj žalostna slika. Domala v vseh so ugotovili, da v imenu 3 organov upravljanja pogostoma nastopajo strokovni kolegiji in odi- 3 očajo o zadevah, ki sodijo v pristojnost upravnih organov in delov- 3 nih kolektivov. V razpravi so navedli primer hujšega izzivanja or-ganov upravljanja in celotnega delovnega kolektiva. Direktor neke- 3 ga podjetja ni bil zadovoljen s svojimi osebnimi dohodki, zato je 3 postavil pred kolektiv na izbiro dve možnosti: da odobri direktorju 3 večje prejemke ali da tega ne odobri in da"direktorju prostost. Da bi 3 bila zadeva videti čimbolj demokratična, se je izsiljevalec poslužil 3 ankete, kolektiv pa je moral odgovoriti: DA ali NE.
ENA IZMED SLABOSTI vdosedanjem delu komunistov v BELTU M pa je nedvomno v tem, da smo pokazali premalo odločnosti pri 3 razčiščevanju odnosov med ljudmi, da o tem preveč previdno raz- 3 pravljamo in da si še vedno ne upamo vsakemu povedati, da demok- 3 ratična načela naše družbe veljajo za vse občane, ne glede na to, na 3 katerem delovnem mestu kdo dela.
PRED DNEVI JE dnevno časopisje prineslo vest, da se bo sladkor S podražil, in povpraševanje po sladkorju je v trgovinah na mah po- 3 raslo. V soboto npr. so sladkorne zaloge v ribniških trgovinah hitro 3 kopnele, vest o podražitvi pa seje med ljudmi hitro širila.
KOMUNIST I SEVNIŠKE OBČINE so na zadnji konferenci ZK z 3 zaskrbljenostjo ugotovili, da konča šolsko obveznost v 8. razredu 3 povprečno komaj 42 odst. šoloobveznih otrok. Vsi ostali zapustijo 3 šolske klopi v sedmem, šestem ali celo v petem razredu. Ta podatek | nas torej opozarja, da je v šolstvu še vedno nekaj narobe.
g
OGLAS — Februarja 1965 zvečer sem izgubila od magistrata do § pošte rjav zložljiv dežnik. Prosim, vrnite ga proti denarni nagradi 3 upravi lista.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA |j 11. februarja 1965) =
SVETU OKOLI
KDOR ZNA, TA ZNA — Pred kratkim je iz najstrože varovanega zapora v Avstraliji pobegnil 45-leten možakar, ki je sedel zaradi spolnega nasilja. Varstvenikom nikakor ne gre v glavo, kako je zaporniku uspelo preplezati šti-rimetrski zid in prekoračiti kot britev nabrušeno žičnato ograjo. Možakar ima namreč le eno nogo.
KDOR NE ZNA, TA NE ZNA
— Mnogim ženskam, ki z vsem srcem gorijo za pianista Richarda CIaydermanna, se je srčni ogenj ohladil, ko so prebrale njegovo izjavo v časopisju. Slavni umetnik je namreč izjavil, da je popolnoma zvest svoji ženi, čeprav je od doma odsoten tudi po 250 dni. Povedal je tudi, da bi zelo rad imel otroka, a mu nekako ne uspe priti do potrebnega časa.
KDOR NOČE, TA NOČE —
Tudi Švedi bi imeli radi več otrok, a jim zadeva ne gre od rok. Če imajo raziskovalci, ki so lani '■•pravili anketo med švedskimi ržavljani, prav, potem je tega ^riva tako imenovana spolna revolucija. Kriva naj bi bila vse številnejših duševnih težav, rasti števila posilstev, zlorabljanja žensk in po drugi strani vse manjšega zanimanja za spolnost. Švedi preprosto nočejo delati otrok, kot se temu pravi, v zakonski skupnosti.
• • •
VENDAR PA Švedi niso osamljen primer na svetu. Neka podobna raziskava na Japonskem je pokazala, da je tudi temu marljivemu ljudstvu vse manj do spolnosti, le vzroki niso v vsesplošni spolni svobodi, marveč v veliki marljivosti in delavnosti. Japonci trošijo večino svojih sil za delovne uspehe, pa jim moči zmanjka v domači postelji. Kersmo mi pred novimi silnimi delovnimi napori in zahtevami, bo morebiti tudi jugoslovanska noč v poprečju bolj mirna?
ČE PA ŽE IMATE kljub spolni revoluciji in velikim delovnim uspehom otroka, potem si zapomnite tole: pozabite na staro prepričanje, naj bodo dekletca oblečena v rožnato, fantki pa v modro. Raziskava novorojenčkov je pokazala, da imajo otroci brez izjeme od vseh barv najrajši modro. In to že po 12 urah po rojstvu, ko odlično ločijo svojo najljubšo barvo od drugih.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske	Ilovice.
Samo v skupnem delu je	moč
Predrzno zahtevajo samo pomoč, sami pa bi ničesar ne storili zase — Ravno-pravnost narodov potrebuje dokaze — Opuščeni premogokopi na Dolenjskem	
(M a r s i k d o) toži o slabih časih, o neizogibni	S
konkurenci, pri vsem tem pa je še toliko predrzen,	|
da zahteva od zadruge potrebne pomoči, katero naj	>
bi dobil brez vsakega napora, pri tem pa zanemarja vse lepe priložnosti, katere naj so mu vodilo k izb-	S
oljšanju njegove obrti. Bodite uverjeni, ako obrtna	|
zadruga stori svojo dolžnost, s tem še ni vse	S
storjeno, storite tudi vi svojo in potem je upati us-	|
pehov, ker le v skupnem delu je moč. Postanimo že	N
vendar zavedni vsaj za lastne koristi, k tem bod-	|
rimo svoje stanovske tovariše, ker brez agitacije se	S
ne da ničesar doseči, če tudi se gre za koristne in	|
važne stvari.	S
(Imenovanje) narodu tujih uradnikov pač ni	I
dokaz ravnopravnosti, katero obeta pri vsaki prili-	w
ki vlada vsem narodom Avstrije. Dalmacija je	1
zanemarjena, kakor da ni avstrijska kronovina. V	^
Trstu Slovenci že 20 let prosijo za slovensko šolo, a	*
zaman. Ostre besede poslančeve (o vsem tem) so malo vznemirile velike gospode, a bržčas ne za	3
dolgo časa, ker Slovenci fn Hrvati smo pač obsoje-	k
ni umreti počasne smrti, tako vse-kaže.	®
v o) gre opozarjati na mnoge in rudnike ki se nahajajo na
(V p r premogokope Dolenjskem. Pred 50. leti in popred sojih izkoriščali s pridom, dandanes leže neizrabljeni in čakajo pridne roke. Naj omenjam samo Št. Janž, Dvor itd. Da je tako, največ je kriv nedostaten materijalen položaj sedanjih njih imetnikov.
(V R u s i j i) še ni miru. Delavci se sicer vračajo k delu, a v enem ali drugem mestu se še vedno ne vračajo k delu, a v enem ali drugem mestu se še vedno spopadajo z vojaštvom, ki pa kar kruto nastopa. Čar je vsprejel odposlanstvo delavcev, jih zagotovil, da bo poskrbel za (zboljšanje njih razmer, pa jih je tudi svaril pred zapeljivci, ki jih vodijo le v pogubo. Car ministre res pošteno priganja, da se izdelajo in uvedejo čimorej razne spremembe k bolišemu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1905)
Če bi ljudi povprašali, katera od spolnih bolezni je najbolj razširjena, bi verjetno omenili gonorejo, sramne uši, sifilis ali morda v zadnjih letih prosluli genitalni herpes. Vendar bi se motili. Najbolj razširjena spolna bolezen je malokomu poznana hlamidija. (Tako poslovenjamo izraz, ki ga nismo našli ne v Medicinski enciklopediji ne v Medicinskem terminološkem slovarju). Bolezen prenaša bakterija Chlamydia tra-chomatis, po tem mikroorganizmu ima tudi ime.
Kot so pokazale zadnje zdravstvene statistike, je vsako leto na novo okuženih s to boleznijo 3 do 10 milijonov Američanov, medtem ko je bilo okuženih z. gonorejo 2 milijona, genitalnim herpesom pol milijona in sifilisom le 90 tisoč prebivalcev ZDA. Odkritje je vsekakor presenetljivo, saj o tej bolezni razen strokovnjakov nihče nič ne ve, dokler se ne sooči z njo. Za to pa je vse več možnosti, saj je po nekaterih ugotovitvah
okuženih okoli desetina študentov, milijon žensk, predvsem pa pripadniki srednjega sloja. »Hlamidija je bolezen osemdesetih let,« zatrjuje dr. Mary Guinan iz Centra za nadzor bolezni v Atlanti.
Največja težava pri tej bolezni je, da jo je težko odkriti, ker bakterije, ki jo prinaša, dolgo ni bilo mogoče osamiti in laboratorijsko proučevati. Osnovno nepoznavanje mikroorganizma je seveda povzročilo, da tudi zdravniki vse do pred kratkim bolezni niso ugotavljali. Za točno diagnozo je bil potreben zamuden in dolgotrajen laboratorijski test. In za nameček se starejše generacije zdravnikov z boleznijo nikoli niso seznanile, ker je bila pred letom 1965 tudi v strokovnih krogih povsem neznana.
Bolezenski znaki’so povrhu vsega takšni, da jih zdravnik zlahka zamenja za znake druge bolezni. Pri moških se kaže v pekočem občutku pri uriniranju in sluza-
Prvi posnetki izginulega mesta: izza tropskega rastlinja je videti dele stavb.
Zapuščeno mesto v džungli
Arheologi so začeli raziskovati Gran Pajaten v perujskih Andih — Neznana indijanska civilizacija
V osrčju perujskih Andov, sredi divjega tropskega pragozda, kjer kraljujejo jaguarji in divji nalivi dežja, je posebna ekspedicija koloradske univerze začela raziskovati mikavno zgodovinsko skrivnost: izgubljeno mesto Gran Pajaten, ostanek stare indijanske civilizacije, kije cvetela pred dobrimi 1500 leti v tem delu sveta. Vodja ekspedicije arheolog Thomas Lennon pravi, da bo mesto, ko bo izkopano in restavrirano, zasenčilo celo slavni inkovski Machu Picchu.
O Gran Pajatenu je dolgo krožila med ljudmi legenda. Pred 20 leti pa so njegove sledove našli arheologi, vendar je mesto ponovno zatonilo v pozabo, ker so se raziskovalci južnoameriških indijanskih kultur raje odločili za izkopavanja in raziskovanja bolj priljudnih najdišč Letos je koloradska univerza dosegla sporazum
Izsiljevalci s tortami
Prikazen z 21 obrazi zastruplja slaščice
Dandanašnji je med kriminalci vse več takih, ki ne izbirajo ne poti in ne sredstev, da bi prišli do denarja brez dela in truda, pri tem pa jim ni mar, če bi zaradi njihove pohlepnosti padle tudi nedolžne žrtve. Na Japonskem že eno leto skupina kriminalcev terorizira tovarnarje slaščic in neposredno ogroža življenja prebivalstva.
Lani je tolpa, ki se imenuje Prikazen z 21 glavami, zastrupila s ciankalijem slaščice podjetja Morinaga. Izvedla je akcijo po veleblagovnicah Osake in z injekcijami vbrizgala v nekaj slaščic strup. Seveda je morala tovarna slaščic pobrati s polic vse svoje blago, zaradi česar je imela hudo izgubo in je morala tudi skrčiti število zaposlenih.
Pred kratkim je tolpa ponovno zagrozila. Pred poslopje osaškega dnevnika Vomiuri je postavila torto tovarne Morinaga in nanjo napis: Pozor, strup! Policija je slaščico preiskala in odkrila v nji smrtno količino ciankalija.
Tak način izsiljevanja denarja je postal, kot kaže, zanimiv tudi za druge. Policija je pred tednoma preprečila podoben poskus dveh fantov, ki sta z izsiljevanjem na način Prikazni hotela priti do denarja za elektronski računalnik.
s perujsko vlado za petletno izkopavanje legendarnega mesta in njegove okolice. Arheologi upajo, da je mesto skoraj povsem nedotaknjeno, saj zaradi odmaknjenosti sredi divjine do njega niso zahajali ne znanstveniki in ne plenilci spomenikov.
Prva poročila z najdišča govore o dragocenih najdbah. Nad mestom kraljuje stolpičasta zgradba, najverjetneje grobnica vladajočega sloja, pod njo pa je posejanih 16 večnadstropnih stavb. Stavbe so grajene iz skrilavcev, lesa in s pomočjo glinastega ometa in malte. Številne zgradbe so okrašene s kamnitimi okraski v obliki ptic, živali, geometričnih vzorcev in človeških figur.
Ohranjene terase pričajo o razvitem poljedelstvu. Gradili so jih po stopničastem sistemu, podobnem tistemu, ki so ga poznali Inki.
Za raziskovalce pa je že zdaj velika uganka nekaj metrskih lesenih kipcev, ki so neverjetno dobro ohranjeni. Po zdravi logiki bi morali kipci v tropski klimi že zdrav-naj sprhneti. »Nimamo pojma, zakaj so tako popolno očuvani, a tako je,« pravi antropologinja Jane Wheeler, članica ekspedicije.
Sedanje ugotovitve, ki so seveda le grobe in okvirne, kažejo, da gre za povsem samosvojo kulturo, popolnoma drugačno od inkovske. Več zanesljivega bomo zvedeli poleti, ko bodo začeli izkopavati grobnico.
MiM (Vir: Time)
stem izločku, kar zdravnike navaja k napačni diagnozi in zdravljenju. Znamenja so namreč enaka kot pri kapavici. Tudi pri ženskah so znamenja bolezni zelo podobna kapavičnim: boleče uriniranje, izločki in vnetje sečnih in rodnih poti. Tako zdravnik predpiše bolnikom penicilin, ki pa ni učinkovit.
Če bolezen napačno zdravijo ali pa sploh ne, potem se vnetje lahko razširi. Za moške bolezen sicer neposredno ni nevarna, je pa za ženske. Bakterija lahko pride do maternice in jajcevodov, ki se vnamejo in tudi zamašijo. Pri nekaterih ženskah ta razvoj bolezni spremljajo bolečine v spodnjem delu trebuha, medtem ko pri drugih bolezen poteka povsem neopazno in brez opozorilnih bolečin. Tako mnoge ženske ne vedo za vnetje, dokler se ne znajdejo pred dejstvom, da ne morejo zanositi, ker imajo zamašene jajcevode. Celo če ne pride do popolne za-raslosti jajcevodov, so posledice okužbe nevarne. Raziskovalci ugotavljajo, da zaradi okužbe pride do težko prehodnih jajcevodov in oplojeno jajčece se zato prične razvijati namesto v maternici v jajcevodu, kar pripelje do nevarne zunajmaternične nosečnosti. Zanimiv statistični podatek podpira novejša odkritja: od leta 1967 seje število tovrstnih nosečnosti v ZDA potrojilo, kar po mnenju dr. Kinga Holmesa dokazuje, da hlamidija ni nedolžna stvar. Vsaj čet; rina zunajmaterničnih nosečnosti je po mnenju tega strokovnjaka posledica hlamidičnega vnetja. ;
Zenske, ki se s Chlamvdio trachomatis okužijo med nosečnostjo, se srečujejo z drugačno nevarnostjo. Prav lahko okužijo otroka, ko se rojeva. Hlamidija pri novorojenčkih povzroča vnetje oči,' pljučnico in napade krčev. Nedokazani pa so sumi. da bolezen poveča možnost prezgodnjih porodov in rojstva mrtvorojenih otrok.
Če zdravnik bolezen točno ugotovi, potem je ni težko ozdra; viti. Poglavitni problem je torej diagnoza. V ta namen so v ZDA pred kratkim spopolnili in dodela; ii dva diagnostična postopka, ki sta nezahtevna, hitra in poceni-Eden od postopkov je še posebno primeren za preglede velikega števila ljudi.
Nekateri zdravniki so začeli, odkar se je razvedelo za razširjenost hlamidije, predpisovati ustrezne antibiotike tudi tistim bolnikom, ki so le možni okuženci-Gre predvsem za kapavičarje. Kat 40 odst. moških in 20 odst. žensk, okuženih s to boleznijo, ima pole? kapavice še hlamidijo. Tetraciklii1 in eritromicin uspešno zdravita obe bolezni. Podobno strokovnjaki, ki raziskujejo hlamidijo, priporočajo. naj zdravniki istočasno, ko zdravijo pri ženskah medenična vnetja, poskrbe tudi za možno hlamidijo, ker so simptomi za obe bolezni skoraj povsem enaki.
Nadaljnje širjenje »bolezni tega desetletja« bo preprečila ie široko zasnovana akcija odkrivanja bolezni. Prav na tako akcijo se v ZDA pripravljajo, da bi jih »tiha epidemija«, kot se strokovnjaki ie tudi izražajo o tem zares nenavadnem pojavu, ne prehitela ih jim povzročila več preglavic, ko* je potrebno.
MiM
(Vir: Time)
Proti mrazu in mokroti
Poseben plastični premaz za oblačila in izolator z9 čevlje — Za športnike odlične lastnosti
Ko bo ameriška planinska odprava ob koncu tega meseca napadla Everest po njegovi zahodni steni, ne bo preskušala le svojih plezalskih sposobnosti in vzdržljivosti, temveč tudi najnovejšo športno opremo. Himalajci bodo namreč oblečeni v najnovejše anorake s posebno plastično prevleko, ki naj bi plezalce učinkovito ščitila pred mrazom, snegom in dežjem, hkrati pa bi dopuščala oddajanje telesne vlage, kar dosedanje nepremočljive športne obleke niso. Prevleko je izumil inženir kemije Robert Ward, svojemu izumu pa je dal naziv bion II.
V začetku je bion II načrtoval kot nepremočljivo zaščitno obvezo za rane. Pri takšni obvezi je zelo važno, da dopušča izhlapevanje telesnih tekočin, preprečuje pa vdor vlage. Problem je rešil s poliuretanskim premazom, v katerem so mikroskopsko majhne luknjice, skozi katere vlaga na ven lahko prodre, v obratno smer pa ne.
Ker so se za njegov izum zanimali tudi športniki, je bion II dodatno obdelal tako, da je mogoče oblačila, ki so prevlečena z njin*' prati, niso lahko vnetljiva i*! dovolj prožna. Bion ob primeru' toploti nanašajo na konfekcijska oblačila. Pri postopku se poveže* tkanino, pri tem pa ji ne spremen1 barve ne voljnosti. Praktično le mogoče vsako oblačilo prevleči Z bionom II. Je to začetek nove smučarske in športne mode?
Novost pa so pripravili tudi p(' znani tovarni 3M, kjer so izdela*1 posebno snov thinsulate B, ki odlično obnese pri izdelavi topi**1 in nepremočljivih čevljev. Gre propilenska vlakna, desetkrat tanjša od človeškega lasu, ki jih * posebnim postopkom spojijo tako, da tvorijo na milijone žepkov-Zaradi tega je snov izjemen toplotni izolator. In ker je mnogo tanjša od sedanjih materialov, kiji*1 uporabljajo v čevljarski industriji’ zelo trpežna in dovolj poceni, obeta tudi pri tovrstni obutvi veliko novega.
☆ OBČINA ČRNOMELJ PRAZNUJE ☆ OBČINA ČRNOMELJ PRAZNUJE ☆
sozd rek edvarda kardelja, trbovlje DO RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA SLOVENIJE
TOZD RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
Zadržana dinamična gospodarska rast
Te dni mineva enainšti-rideset let od zasedanja SNOS v osvobojenem Črnomlju, ko so delegati, izvoljeni na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, sprejeli vrsto dokumentov, ki so bili odločilnega pomena za graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti v okvi-ru Demokratične federativne Jugoslavije. Ta pomembni mejnik v zgodovini slovenskega naroda so si občani občine Črnomelj izbrali za svoj praznik. Letos poteka tudi 40 let od osvoboditve slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. 1200 padlih Belokranjcev v boju za socialno in nacionalno svobodo je tra-l&n dokaz za pravilno odločitev naših tudi v usodnih dneh slovenskega naroda m njihov prispevek k zmagi naprednih sil. Iz opustošenj in od vojnih grozot izčrpane belokranjske deželice se je v tridesetih letih teme-
• r I
žfijjj
\ '
Ijito spremenila v deželo, ki daje dober kos kruha vsakemu, ki zna in hoče delati. Temeljito je spremenila tudi svojo socialno podobo, saj se je iz popolnoma agrarne dežele razvila v pretežno industrijsko. To dokazuje podatek, da imamo v občini Črnomelj le 15,3% kmečkega prebivalstva in da velik del narodnega dohodka ustvarja združeno delo. Sedanja razvojna stopnja občine je — lahko rečemo — izključna posledica povojnega tehnično-tehnološkega razvoja, ki je zahteval sodobno organizacijo dela in industrijskega delavca. Danes so glavni nosilci proizvodnje domači strokovni kadri, zato je tudi nadaljnji razvoj občine odvisen ne le od splošnih družbenoekonomskih razmer v svetu in doma, ampak tudi od kreativnosti mladih in domačih strokovnjakov, ki pa morajo pri svojem delu upoštevati poleg tehnično-tehnološkega
vidika tudi naše specifične samoupravne družbenoekonomske odnose. Pa ne le upoštevati, ampak tudi predlagati take strokovne rešitve, ki bodo optimalno koristile obstoječi danosti in utrjevale ustavno vlogo delavcev in vseh delovnih ljudi tudi pri odločanju glede pogojev in razultatov njihovega dela.
Za preteklo leto lahko rečemo, da smo kljub zaostrenim gospodarskim razmeram uspeli zadržati dinamično gospodarsko rast, kot tudi, da nekaterih resolucijskih ciljev nismo dosegli. Ocene namreč kažejo, da smo dosegli planirano 4% rast družbenega proizvoda, 19% dohodka za akumulacijo, 20% za investicije, i/se oblike porabe so v predvidenih okvirih itd. Zn-
atno pa zaostajamo pri konvertibilnem izvozu in pri povečanju družbenega proizvoda na osnovi rasti produktivnosti dela. Ekstenziv-nost pri gospodarjenju se nas še močno oklepa. Gonilna sila razvoja občine sta in ostajata kovinskopredelovalna industrija in proizvodnja električnih strojev in naprav. Komunalna dejavnost, gostinstvo in transport gospodarijo na robu izgube ali kar z izgubo. V gradbeništvu se slabša rentabilnost poslovanja, v kmetijstvu prepočasi izkoriščamo naravne možnosti. Na področju družbenih dejavnosti smo uspeli rešiti glavne probleme v zvezi z osebnimi dohodki (izobraževanje, zdravstvo), bolje pa bomo morali v letošnjem letu reševati vprašanje ma-
terialnih stroškov, česar pa ne bo možno doseči v celoti brez racionalnejše porabe v tej dejavnosti.
Iz teh ugotovitev izhajajo tudi glavne naloge in razvojni cilji, ki smo jih opredelili v občinski resoluciji za leto 1985. Družbeni proizvod naj bi porasel za 4%, konvertibilni izvoz za 18%, produktivnost za 3% itd. Padanje realnih OD in s tem življenjskega standarda lahko zaustavimo le z večjim dohodkom, ki bo rezultat boljšega gospodarjenja, smotrnejše izrabe proizvodnih sredstev in predmetov dela, da bomo proizvajali tisto, kar trg potrebuje in ob stroških, ki jih bo trg priznal. Za to je potrebna mobilizacija vseh subjektivnih družbenih sil, povezanih v SZDL pod idejnim vodstvom Z K. Kaniti je potrebno delovanje in avtoriteto samoupravnih organov in delegatskega skupščinskega sistema ter znotraj njega
Vsem občanom občine Črnomelj čestitamo ob našem skupnem prazniku!
reševati še tako težke družbeno-gospodarske probleme. Politični sistem socialističnega samoupravljanja je kljub nekaterim slabostim že dokazal svojo vrednost, zato bomo odločno zavračali splošne kritike nanj, posebej še tiste, ki ponujajo naši družbi nesprejemljive preživele modele, hkrati pa je treba temeljito pretehtati vsako dobronamerno kritiko ali pobudo in jo uporabiti za njegovo dograjevanje. Vsakomur je jasno, da imamo tudi v naši občini opraviti tako z eno kot drugo vrsto kritike, torej poteka boj za novo, naprednejše tudi tu pred nami, danes. Kje smo, kam vlečemo, moramo znova in znova preverjati samega sebe in druge. Tako bo manj zmot in pomot, tako bo vedno več tistih, ki bodo vlekli voz r>a-prej in vedno manj tistih, ki zaradi neznanja ali zavestno ovirajo uresničevanje naprednih idej.
JURE Perko predsednik skupščine občine Črnomelj
pomnik zgodovine na Gričku.
Novoleksove proizvodne dvorane na Vinici, ko bo končana, bodo razširili proizvodnjo in zaposlili nove delavce.
TOZD	B
Kolinska Črnomelj
Glavna dejavnost temeljne organizacije je predelava sadja in zelenjave
ČESTITAMO	ZA	PR
ČRNOMELJ
Stanovanjsko naselje v Črnomlju se širi. Izvajalec vseh del je GOK Črnomelj.
7 (1853) 14. februarja 1985
DOLENJSKI UST
11
gorenje
TOZDKompresorji Črnomelj
c--------•--------————-----------------
Kih
OlmetiiJka nadutga 0tmmefy
Kmetijska zadruga Črnomelj s temeljno organizacijo »KMETIJSTVO« Črnomelj, tozd ŽIVINOREJA in DSSS čestita kooperantom in poslovnim prijateljem za praznik občine Črnomelj ter jim želi obilo delovnih uspehov.
Proizvodni
program:
— STROJI IN OPREMA ZA RUDARSTVO IN GRADBENIŠTVO
— OPRAVLJANJE USLUG KOVINSKOPREDELOVALNE STROKE
OB PRAZNIKU	OBČINE	ČE
POSLOVNIM PARTNERJEM
V   —_______________________________________ >
TOZD	PROIZVODNJA
»KOVINAR« ČRNOMELJ
ČRNOMELJ
DELOVNA ORGANIZACIJAMA GRADBENIŠTVO, OBRT IN KOMUNALO
Stanovanjsko-poslovni objekt v Srpskih Moravicah — izvajalec del GOK Črnomelj.
Delovnim ljudem čestitamo za praznik občine Črnomelj
»BELA
OBRTNA ZADRUGA ČRNOMELJ
Ul. 21. oktobra 17 b. p.o. tel.: (068) 51-614
— Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov
— popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih električnih aparatov in naprav	#
— izdelava in popravilo lesenih predmetov, tekstilnih predmetov in predmetov iz usnja in gume
— izdelava predmetov iz plastičnih mas
— izdelava predmetov iz nekovin
— prevoz blaga v cestnem prometu
— napeljava in popravilo gradbenih instalacij
— završna in obrtna dela v gradbeništvu
— opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo
— tiskanje tiskovin in izdelkov sitotiska in
— žaganje lesa za potrebe glavne dejavnosti samostojnih obrtnikov in za krajevne potrebe
čestitamo	občanom	občine
SOZD INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO DO TME ADRIA
TOZD	PROIZVODNJA
OPREME ČRNOMELJ
Naša dejavnost:
— razrez hlodovine iglavcev
— izdelava korpusnega pohištva za vse programe prikoličarske dejavnosti
— izdelava letvic za karoserije prikolic
— izdelava profitnih letvic za potrebe prikoličarske proizvodnje.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
V	-	 j \		^
12 ESMEnaHHHHHBHHi		
mHHnoHnnng
JE ☆ OBČINA ČRNOMELJ PRAZNUJE
m
NOVOTEKS
TOZD Konfekc VINICA
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ČESTITAMO	VSEM	OBČANOM
Industrija kondenzatorjev Semič
•	TOZD	TOVARNA	ELEKTRON
KONDENZA TOR JEV
•	TOZD	TOVARNA	ENERGETS
KONDENZATORJEV • TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV
• TOZD TOVARNA ELEMENTOV ZA ODPRAVO RADIOFREKVENČNIH MOTENJ
• DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
mMM?
DOLENJSKI UST
belokranjska trikotažna industrija metlika
'V* ■ KS
* 65 let Livarstva
tt 30 let B
Smo v jubilejnem letu belokranjskega livarstva in kovinske industrije. 65 let je minilo, odkar je bila v Črnomlju zgrajena prva livarna, in 30 let, odkar obstaja Belokranjska železolivarna in strojna tovarna Črnomelj — BELT Črnomelj. Praznovanje teh jubilejev pomeni pregled razvoja in doseženih uspehov. Bela krajina je bila vse do druge svetovne vojne industrijsko zaostala dežela. Lep in hiter napredek ter dolgotrajna tradicija livarske stroke pa sta pripomogla k njenemu industrijskemu razvoju. Zato sta visoka jubileja, ki ju letos praznujemo, toliko pomembnejša za belokranjsko gospodarstvo.
OB PRAZNIKU	OBČINE
ČESTITAMO VSEM PREBIVALCEM
TOZD Konfekcija Črnomelj
PROIZVODNI	PROGRAM:
kopalke, trenirke, telovadni dresi, spalne srajce, pižame, obleke za prosti čas
OB PRAZNIKU	ČESTITAM
PREBIVALCEM	OBČINE
ČESTITAMO	OB	PRA
BELOKRANJSKA 2ELEZ0LIVARNA IN STROJNA TOVARNA
BELT
ČRNOMELJ
DOLENJSKI UST
Žt. 7 (18*3) 14. februarja 1985
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291
raONIW
SGP »Pionir« TOZD Mehanizacije, kovinarstvo, instalacije razpisuje
prosta dela in naloge:
1. skladiščnik materiala v avtoservisu Ločna,
2. KV strugar v kovinski delavnici,
3. KV rezkalec v kovinski delavnici,
4. KV kuharica v kuhinji na Cikavi,
5. več avtomehanikov v Ločni in Bršljinu,
6. čistilka poslovnih prostorov na Cikavi.
7. tapetnik avtokaroserijske stroke za AS Ločna
Pogoji pod 1. do 5. Končana poklicna šola ustrezne stroke. Vse ostale informacije dobite v splošni službi TOZD MKI.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SGP »Pionir«, TOZD MKI, Kettejev drevored 37. 68000 Novo mesto.
94/7-85
Novi poslovni prostori Poslovne enote Beogradske banke na Glavnem trgu v Novem mestu
nuklearna elektrarna kriko. p. o vrbma 12. 68270 krško
Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Vrbina 12, 68270 Krško,
objavlja
prosta dela in naloge
pomožnega delavca — Čistilca
(2 vršilca)
Pogoji:
— PK delavec
— 4 mesece ustreznih delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
93/7-85
Prijetno urejeni poslovni prostori nudijo varčevalcem in delavcem Beogradske banke prijetno poslovno vzdušje
u emona hoteli ^Si ŠOLA HUJŠANJA
terme
POČITNIŠKI DOM UPOKOJENCEV SLOVENIJE IZOLA
66310 IZOLA PP M TOMAŽIČEVA 10 TELEFON (066) 63-411, 6341« žiro RAČUN
Počitniški dom upokojencev Slovenije Izola
Komisija za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja
prosta dela in naloge 3 KV kuharjev
Kandidati morajo razen splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje: da imajo končano gostinsko šolo — smer kuharstvo in 2 leti delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom.
Bivanje možno v počitniškem domu. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov: Počitniški dom upokojencev Slovenije Izola, 66310 Izola, p p. 81. Tomažičeva 10.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
92/7-85
beogradska banka
n temeljna banka ljubljana
Beogradska banka
Temeljna banka Ljubljana
Poslovna enota Novo mesto, Glavni trg
telefon: (068) 25-969, Telex: 35824 BBPENM YU
V Termah Čatež zagotavljajo začeten uspeh pri zmanjševanju kilogramov, če je posameznik pripravljen na popolno sodelovanje. Nadaljevanje uspeha in približevanje k normalni teži pa je možno doseči le, če se pridobljeno znanje v šoli hujšanja izvaja tudi doma in v vsakdanjem delovnem in življenjskem okolju.
HUJŠANJE JE GARANJE
Tako pravijo udeleženke šole: Primorka. Ljubljančanka, Zagrebčanka in Beograjčanka. V prijetnem klepetu ob kavici so vse 4 učenke zatrjevale v en glas, da šola hujšanja ni noben »špas«, ampak resno in trdo delo.
Za šolo so večinoma izvedele preko televizije in so seje oprijele kot zadnje rešile bilke. Poizkušale so vse mogoče shujševalne postopke, pa so se le še bolj zredile. V čateško šolo hujšanja so jih v glavnem prignali odvečni kilogrami in bolezen, žaljive opazke okolja, na ulici, na smučišču, ria kopališču in celo izrazi »usmiljenja«: »Glej jih reve« je bili slišati.
Najmlajša šolarka ima 28, najstarejša 58 let, a se vse strinjajo: »Reve so tiste, ki se ne upajo pogledati v ogledalo in priti v šolo hujšanja v Terme Čatež.
Skupni pa niso le odvečni kilogrami, ampak tudi »grehi«: nezdrava in nepravilna prehrana, pomanjkanja gibanja in aktivne rekreacije. Menijo, da se same ne bi nikdar lotile takšnega sistema hujšanja.
Sola ni prav poceni, toda rezultati kolektivnega dela so vidni že na samem začetku, kar jim daje voljo in upanje za dosego cilja: biti zdrav in vitek.
Spoštovani varčevalci in prijatelji Beogradske banke!
Veseli smo, da vam lahko sporočimo, da smo pričeli poslovati v novih poslovnih prostorih v Novem mestu na Glavnem trgu (poleg Novotelme). Pričakujemo vas in veseli bomo vsakega vašega obiska!
Vaša Beogradska banka
Ime in priimek ___________________________________________
naslov ___________________________________________________
Prosim, da mi pošljete prospekte, programe in cenike za ŠOl.O HUJŠANJA.
DOLENJSKI LIST VEČER GLAS
PRIMORSKE NOVICE
OPEČNI ZDROB »TERASET« ZA VZDRŽEVANJE	IN
ČATEŽ — V tukajšnjih Termah so organizirali šolo hujšanja. Ne tako z ocenami, ampak tako, ki nauči človeka aktivnega in zdravega življenja, odvadi življenjskih razvad in ga nauči, kako se bo zdravo prehranjeval. Sicer pa ne gre vse debelosti devati v isti koš in jih na isti način odpravljati.
Osnovno načelo šole hujšanja je. da je potrebno udeležence naučiti, kako bodo vzdrževali takšno telesno težo, ki je primerna za vsakega posameznika. Program shujševalne kure traja 14 ali 21 dni in
vsebuje: nadzorovano rekreacijo v kombinaciji s termalno vodo, dietno prehrano. Vse to pa je pomembno iz zdravstvenih in estetskih vidikov.
Ljudje bi se morali bolj zavedati pretirane teže. ki je lahko vzrok različnim težavam. Zato je značilnost šole hujšanja v delu s posamezniki, pri čemer terapevt upošteva psihofizične lastnosti in druge okoliščine na podlagi testiranja. Potrebno je ugotoviti, ali gre za bolezenske pojave ali pa za slabe razvade in navade, vključujoč nepravilnosti pri prehranjevanju.
emona hoteli
KUPON ŠOLA HUJŠANJA
F »TERASET«!
terme Čatež
— tenis igrišč,
— šolskih igrišč,
— igrišč otroških vrtcev
— atletskih stez,
— m drugih športnih terenov.
Granulacijo po želji naročnikov dostavljamo na igrišča v PVC vrečah ali razsutem stanju.
V sodelovanju s »Športinže-niringom« iz Zagreba nudimo projektantska, gradbena, zaključna in vzdrževalna dela.
nagrada v krško
Na žrebanju, ki je teklo prav na slovenski kulturni praznik, je izmed reševalcev naše male nagradne križanke imel največ sreče MA-RJAN STARC iz Leskovca pri Krškem. Za nagrado mu je žreb dodelil knjigo slovenskega pisatelja Antona Ingoliča »Človek, ne jezi se!«.
Rešitev današnje križanke pošljite najkasneje do 22. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Lepa knjiga čaka!
prgišče misli
tema*
klicna zavesi odgovornosti je iz— 'oz-in moč duha, ki ga ne moremo vtepsti i' čltjveka z nobeno.bičevko "i nobeno policijsko prisilo.
A. TRSTENJAK Lakiranje in olepševanje sta naj-Vccia sovražnika ne samo lepote, lenivec tudi politične pameti.
B. BRECHT Znanje je pogoj vsakega zla.
B. PEKIČ
kreposti, ki zadoščajo:poštenost.
ivljenja in priprava na
E. PA UWELS
Ponos, kult smrt.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA											
			AMPER	HINAVEC	UVODNI STAVEK SKLADBE	KDOR KAJ SIPLJE	| FRANC. KAREL TEROR. DESTOVNIK ORGANIZA-1 CIJA	DL	GL M. GRČIJE	BUDISTIČNI DUHOVNIK	VOJAŠKI PRATEZ
/1	fx		►				! i	ZENSKI GLAS	1		
(J	%\		SARENICA OČESU		1 !		i	HIMALAJSKA KOZA/ KOOR IMA OPRAVKA Z LOJEM			
w	w		DEL ORODJA ZA MLACEV			DEL STRE ;he/kar JE, 1 KOMU NA-. ‘ MENJENO					
▼	■V ®		POLET/ ZNANI ANGL EKONOMIST				SV. PIS. : OSEBA/ 1 JAVNI PISAR		I		
....			►	.	.		1 | i		RUS. SKLADATELJ ; (ANATOL)		DEL ZAGREBA
BOR/ OL 1 MESTNA 1 ČETRT		AM. M. IME /SUROVINA ZA CEMENT			IZUMRLI NOVOZEL NOJ/RISAR ZEMLJEVID.			"	LEON STU- i KELJ/SEV. IT. MESTO ]		
! MERJENJE BARV |							j		|		
CRNA ’ PTICA ,				NAS TEDNIK/ ZVER		.	1	NAS ZGODOVINAR [JOSIP) /X	i		
MERA ZA JAKOST EL. TOKA					MATEMAT., INTERVAL/. CANKAR I IVAN :				i i l%		
BRAZIL ! MESTO			TELIČEK				! VRSTA : TKANINE			' '	
TRENJE i			MLEČNI IZDELEK				DL : NASA j REKA				
'n Str“pene ”sve^e<< °K bolniški postelji evropskega gozda. (Loto:
Gozd — evropski bolnik
Gozdovi v srednji Evropi umirajo zaradi močno onesnaženega zraka — Letos mednarodno leto gozdov
Ni več mogoče skrivati, da [mamo danes na svetu velikega D?lnika, težko ozdravljivega bol-n'ku, katerega smrt bi prinesla strahotne posledice za ves svet in človeštvo. Ta bolnik je gozd.
. LAO, organizacija za prehrano 'n kmetijstvo pri Združenih naro-'h, je letošnje leto proglasila za mednarodno leto gozdov. Po Vsem svetu naj bi letos gozdovom Posvetili večjo politično in javno P°zornost. ponovno pretehtali njegovo vrednost in pomen za ‘>ko|jc in človeštvo, hkrati pa se Prež. sprenevedanja soočili s poraznim stanjem, v katerem so 8°zdovi marsikje na našem plane-"■ V vsaki državi naj bi si letos »gledali svoje gozdove in premi-s 'I'- kako ravnati z njimi: če so »groženi zaradi čezmernega izsekavanja. požarov ali onesnaževa-nJa, pa naj bi jih začeli reševati.
Po podatkih, ki so jih zbrali v zgine z zemeljskega površja Vsako leto 11 milijonov hektarov 8»zda, marsikje životvorni gozd nadomeščajo mrtve puščave. Ne »ničuje gozdov le človek neposredno z izkoriščanjem, svoje Prispevajo tudi kisli dež, ki je Posledica splošnega onesnaževala, in katastrofalni požari. Oba Vehka uničevalca, kisli dež in Požari , sta žal znana tudi pri nas, Ner sicer z gozdom ravnamo »»volj skrbno.
Del naše domovine je pod Plivom onesnaževanja, katerega 'rje v državah srednje in vzhodne ;Vrope, nekaj tovrstne škode pa jPveda primaknemo tudi mi sami. cškosiovaška. Poljska, obe Nedelji, Madžarska in evropski del »vjetske zveze leže na izredno °»sto naseljenem območju, zato » vplivi industrije, prometa in rbnizacije mnogo močnejši, kot a»’ denimo, v ameriških državah ,. azijskem delu Sovjetske zveze, Jer se v ogromnih prostranstvih pCkako porazgube. Nad srednjo '-vropo se teden za tednom dvi-J^Jo-oblaki, v katerih sc izpušni P 'ni prometnih sredstev, dimi iz »varniških dimnikov, termoelek-,r.arn in kotlarn mešajo v nevarni . 'sl' dež, ki zastruplja vodo, ‘jCmljo
in spodjeda življenje goz-t.U' Gozd je v Evropi začel umira-i' itrvc S() P°kazale znake hiran ja
kc in smreke v gorah, zdaj pa je , »gočc videti drevesa, ki se suše-, l'di p() nižje ležečih gozdovih. V kolfci močnih vzhodnonemških 'Pdustrijskih središč je zaradi one, '"aženja uničena že polovica ®»zdov. Vzhodna Nemčija sploh
V| koj država, kiei imajo glevle
na prebivalca najhujše onesnaževanje z žveplovim dvokisom na svetu. I o se seveda pozna tudi na gozdovih. Na Češkoslovaškem je poškodovanih 800.000 hektarov gozdov, kar polovica vseh čeških gozdov pa bo nepopravljivo poškodovanih ob koncu tega stoletja. Prva znamenja hiranja gozdov smo zabeležili že tudi ponekod v Sloveniji.
Rešitev je znana: evropske gozdove bo rešil le čistejši zrak, to pa pomeni manj škodljivega žveplovega dvokisa in drugih škodl jivih snovi iz sedanjih zastrupljeval-nih virov. Toda za filtre in druge očiščevalne naprave ni dovolj le dobra volja. Poseči bo treba precej globoko v žep. Že danes, ker jutri bo prepozno!
Najstarejše na svetu
V Rusiji našli šest tisoč let stare smuči
Iz Sovjetske zveze prihaja zanimiva novica za ljubitelje smučanja. Tamkajšnja agencija Tass sporoča, da so leningrajski arheologi našli najstarejši znani par smuči na svetu. Gre za najdbo ob obali enega od pritokov v gornjem delu reke Dneper v severozahodni Rusiji.
Ko so raziskovali neko arheološko najdišče, so naleteli tudi na par polomljenih obdelanih kosov lesa, za katerega so ugotovili, da je po vsej verjetnosti služil davnemu kamenodobnemu lovcu za smuči. Ocenili so, da so smuči stare okoli 6 tisoč let.
Prasmuči, če jih tako imenujemo, so narejene iz jesenovega lesa, so grobo obdelane, a očitno delo človeških rok. Davni smučar seje najbrž na njih precej namučil, saj še ni znal prednjega dela smuči zavihati navzgor, niti se še ni domislil, da bi na spodnjo, drsno površino vrezal grabenček. No, kljub temu je z njimi po snegu prišel dlje kot brez njih.
Ročni ukrepi
Deratizacija na kitajski način kar uspešna
Znano je, koliko škode naredijo zelo prebrisani glodalci, ki se zvesto drže človeka že nekaj tisočletij. Znanstveniki celo pravijo, da se v posameznih mestih zadružje prav toliko bistrih in požrešnih živalic z ostrimi zobmi, dolgim repom in sršečo dlako, kot se v mestu nahaja ljudi. Beseda je o podganah, nadlogi, ki se je ne da, vse tako kaže, iztrebiti.
Proti podganam se borijo z najrazličnejšimi strupi. Celo s posebnimi elektronskimi napravami poskušajo odgnati požrešno žival od živilskih zalog, vendar kaj pomembnih zmag ni. Na svojevrsten način so se podganje nadloge lotili Kitajci. Lani so polovili 526 milijonov podgan, kot poroča časopisna agencija Hsinhua.
To nenavadno akcijo je sprožila kitajska vlada, marljivi Kitajci pa so s tolikšnim številom zajetih podgan prihranili nič manj kot 5 milijonov ton žit. Prav toliko bi jih izginilo v trebuhih dobre polovice milijarde pobitih podgan.
Največ domiselnosti so pokazali prebivalci Šanghaja. Organizirali so loterijo, namesto vstopnice pa je vsak, kdor se je prireditve želel udeležiti, moral prinesti crknjeno podgano.
SAMA
Po dobro urejeni, vendar previjugasto speljani kamniti poti smo počasi rinili navkreber. Še malo, le še nekaj ovinkov, pa bomo zgoraj — smo spodbujali eden drugega. K sreči nas je opogumilo jutranje sonce, pa tudi stotere prekrasne barve jeseni so dodale svoje.
In res. Le še oster ovinek v levo: pred nami ječudovita majhna hiška, kakršno sem doslej lahko videla le v pravljici o Janku in Metki. Slamnata streha, izpod katere se počasi vali dim, okenca, ki komaj zaslužijo to ime, vhodna vrata, ki jih ne vidiš več. In pred hišo ona, ki vse dolge dneve in noči preživlja sama, z vsemi svojimi težavami, boleznijo in problemi starega človeka.
Še večje presenečenje me spremlja, ko vstopim v hišo, veliko in prostorno sobo, edinim velikim prostorom v tej hiši poleg črne kuhinje, kjer se po mili volji kadi dim iz pravkar zakurjene krušne peči.
Velika miza stoji sredi sobe, dva razmajana stola in omara z vsem mogočim. Pa seveda velika škatla zdravil, ki so se nakopičila v zadnjih letih.
»Sama sem. Najhuje je pozimi, saj daleč naokoli ni nikogar, ki bi mi pomagal v dobrem in zlem. Bojim se teme pa bliskanja in hudega vremena,« je vrelo iz prezgodaj ostarele žene v čistem predpasniku in nazaj zavezani naglavni ruti.
»Kje so časi, ko so tod skakali moji otroci! Prišli so tudi od drugod. Kako veselo in živahno je bilo! Ob večerih smo ličkali koruzo, prebirali fižol, čakali Miklavža in se veselili vsakega dne posebej. Zdaj je drugače,« je končala misel in hip zatem nadaljevala: »Vsak na svojem koncu so si ustvarili svoja gnezda, nočejo več sem gor. Ker ni bencina, pravijo. Pa saj veš, kako so mladi danes. Ne zamerim jim, dovolj delajo in tudi svoje probleme imajo,« je nehote zagovarjala tiste svoje otročičke, ki so pozabili, kje so kobacali, medtem ko je njihova mati trdo delala za košček kruha.
»Nazadnje sem videla najmlajšega sina. ki se je oglasil mimogrede, kavo in olje mi je prinesel. Take sem bila vesela,« je med solzami pripovedovala.
Bala sem se slovesa, kajti vedela sem, da so to trenutki, ki so ji najmanj pri srcu. Spet bo sama, jaz pa bom še dolgo potem razmišljala o njej: sama mora premagovati težave ostarele žene. Roka v pozdrav; še vedno je pred mojimi očmi.
Na tihem sem sklenila, da ji bom pisala za novo leto, ji želela sreče, zdravja. Pa saj res: ali je to tisto, kar si ta žena želi? Ne. Morda si še želi kave pa olja in belega kruha iz mesta? Kako drugačne želje od naših, ki živimo v betonski džungli brez slamnatih streh in majhnih okenc, pa žal s prevelikimi željami.
MARIJA
»2e med tednom smo se pogovarjali, da bomo šli na pohod po Trdinovi poti. V sredo sem za vse štiri kupila Vodnik poTrdinovi poti. Možjepredlagal.dabovašla poleti med dopustom sama. Takoj bi pristala, vendar bi rada, da sta punci zraven, saj se bosta veliko naučili. Jezi me, ker se mi kar naprej vriva misel, da bi še koga povabili zraven na pohod, čeprav si sicer želim, da bi bili sami. No, danes smo res šli. To je bila naša najlepša nedelja.Obsedmihsmo vstali, pozajtrkovali inse z vlakom odpeljali do Mirne peči. Skoraj ves dan smo hodili. Med potjo senisva kaj posebnega pogovarjala, bila sva bolj zatopljena vsak v svoje misli. Le punci, ki sta hodili nekaj korakov zadaj, sta si imeli ves čas veliko povedati. Z njima, pa tudi z mano je bil kar preveč otročji.«
»Pri kosilu smo ostali za mizoinse pogovarjali. Mož se je spominjal, kako je njihov oče prinesel prvi v vasi domov radio. Jaz pa sem povedala, da smo hodili radio poslušat k sosedovim; ves čas smo sedeli na stari skrinji in nepremično zrli v govorečo škatlo. Punci sta kar zijali od začudenja. Meni pa se je tudi tako dobro zdelo, saj takih domačih pogovorov doslej nismo poznali. Nikoli ni naneslo, da bi bili tako lepo zbrani, pa tudi sram me je bilo vedno, da bi pred dekletoma govorila, kako smo bili doma revni. Zdaj pa mi ni bilo nič nerodno, ko sem jima povedala, da sem imela samo dvakrat nove čevlje, preden sem šla v službo. Zvečer sta prišla svak in žena in nas pobarala, zakaj nismo prišli nič na martinovanje. Kam bi hodili, ko pa nam je bilo tako lepo doma! Skupaj sva tudi brala Življenje v dvoje. Med njimi pa je na sporedu samo pogovor o vinu in pitju.«
Torek, 20.11.1979
Poleg Mihove predstavitve v skupim prejšnji torek t bilo še nekaj drugih dogodkov. Ploden čas. Beležim i ga v glavnih obrisih.
Ob Mihovi predstavitvi sta v dnevniku zapisala:
Miha: »Zelo me je iznenadil terapevt, ko me je pozval, naj se predstavim. Sprva tudi do besede nisem mogel, potem sem nekaj začel govoriti. Vedel sem, da je pomanjkljivo, kar govorim. Nisem se niti dobro zavedel, kaj je z menoj, ko sem že končal. Terapevt me je vprašal, če se počutim zdravega. Odvrnil sem, da se. Nisem bolan, vsaj ne počutim se ne, sem pa bolan drugače. Kosva odhajala, sezženonisvaničpogovarjala, pa tudi na avtobusu ne. Toda tudi če bi se hotela, se jaz nisem mogel, saj mi je bilo težje kot prvi dan v skupini. T e prve predstavitve ne bom pozabil, če bom živel še sto let.«
Tončka: »Punci sta doma takoj opazili, ds, je nekaj narobe, da je očka tako žalosten. Povedala sem jima, da je imel predstavitev, iz katere so vsi razbrali, da še sploh ni spoznal, kaj je bistvo zdravljenja. Jaz ob njegovi predstavitvi nisem bila presenečena, a se bojim razpada vsega, kar smo do sedaj s trudom spravili skupaj. Ne mislim samo materialnih dobrin, ampak sploh družino; saj sem razen z alkoholizmom zadovoljna z vsem v naši družini, zato si želim v njej ostati. Nimam slabega mnenja o svojem možu, ne mislim, da je pokvarjen, potuhnjen, le nezrel človek je. Odločila sem se, da čimprej začneva podrobnoštudi-rati »Dolgo pot.« Šele tedaj se bo v, Jelo, kako pojmuje zdravljenje. Res je, da bi se moral sam bolj oprijeti terapevtskega programa.«
Mož se v dnevnikih ves teden vrača k razmišljanju o predstavitvi in osebi: »Kar naprej premišljam o torku, kako je bilo v skupini. Nikakor se ne morem sprijazniti' s tem, kar so rekli: da sem se potuhnil. O vsem še razmišljal nisem. Prišel sem do spoznanja, da ne bo nič bolje, če bom samo mislil o tem, kaj se dogajaz menoj. Ko sem prišel z dela, me je zelo bolela glava. Ne vem, če od razmišljanja ali zato, ker sem padel na ledeni poti.«
Vrgla sta se v izpolnjevanje terapevtskega programa. S pravo šolsko zagnanostjo, da je kar zabavno. Tončka piše: »Po včerajšnjem trdnem sklepu, da
J
• ilHrau		iS;			
začnem telovaditi predvsem v svojo korist in možu za korajžo, sem danes vstala četrt ure prej in telovadila. Pravkar sva skupaj z možem nehala z večerno telovadbo. Predlagal je, da bi telovadila ob večerih, ker zjutraj ne moreva skupaj.«
Miha na koncu tedna: »Vidim, da telovadba res nekaj pomeni, saj me zjutraj predrami in ne pridem več tako zaspan na delo. Čeprav me bolijo mišice, bom vseeno vsak dan telovadil. Prišel sem do spoznanja, da nam je veliko lepše kot prej, ko sem še pil. Imamo si veliko povedati. Pogovarjamo se mirno, brez zvišanega tona. Več smo skupaj, seveda sem tudi jaz več doma. Z Alenko in Ano sem veliko skupaj. Večje zaupanje imata vame.«
Za četrtek Miha piše: »Danes je bil zame težak dan, saj sva imela na sodišču razpravo glede razveze. O tem se z ženo nisva predtem nič pogovarjala. Do osmih sem delal, potem pa sem šel. Dobila sva se z ženo in odšla na razpravo. Gotova sva bila v četrt ure. Preložila je za šest mesecev. Potem sva odšla skupaj nakupovat. Ko sem šel nazaj v službo, sem vso pot razmišljal, kam me je pripeljala pijača, da bi šlo lahko vse skupaj po vodi. Danes sva se z ženo veliko pogovarjala. Imela sva čisto običajen dan.
Kako protislovno vedenje in doživljanje ima alkoholik. Če se ločuje žena od nealkoholika, bo gotovo jezen, prizadet in ji bo nagajal s tistim, kar je najbolj proti njeni volji. Alkoholik pa je pijan, se zadira nanjo, dela proti ženinim čustvom inželjam, kojeonadobra z njim in se pohlevno trese pred njim, ko ga pa takole brez sočutja vlači po sodišču zaradi razveze in nepopustljivo zahteva od njega najhitrejšo žrtev — zdravljenje alkoholizma, jo vzame resno, ji je skoraj hvaležen in pravi temu .čisto normalni dan.'
Tončkin dnevnik razodeva njeno doživljanje razveze: »Današnji dan je bil zame eden najtežjih. Ob pol devetih sva imela obravnavo na sodišču, zato sem vzela dop.ust. Že v postelji me je vprašal, kaj mislim. Poskušala sem mu povedati, pa ni šlo.
PO DOLENJSKI DEŽELI
9 Prejšnji teden je prišlo do požara v Dolenjkini trgovini na Drski v Novem mestu. Ogenj je po doslej znanih ugotovitvah povzročil kratek stik na električni napeljavi osemlitrskega boj-lerja, ki je montiran v razsekovalnici mesa. Koliko mesa se je na ta način prekadilo, ni povsem točno znano, že ugotovljena škoda znaša 30 tisočakov.
#Črnomaljka Angelca Skubic je konec minulega tedna ostala brez škotskega ovčarja. Pes ni poginil, kot bi morebiti kdo mislil, pač pa je očitno dokaj krotko odkorakal s še neznanim zmikavtom. Če ga seveda niso speljali spomladanski ljubezenski nagoni.
$ Medtem ko je bila Marija Božič iz Dolenjega Suhadola na zdravljenju v novomeški bolnišnici, sin pa na dopoldanskem služenju kruha, je nekdo njuno odsotnost spretno izkoristil. Pobral jima je 200 nemških mark. 40 domačih tisočakov in zlato verižico. Nikoli se ne ve, katera valuta bo kdaj donosnejša: dinarji zaenkrat niso v tem krogu.
ATera poirjena. ne pa luai Kazni
Višje sodišče v Ljubljani razpravljalo o pritožbah obsojenih udeležencev vinske afere v brežiškem Slovinu — Nepogojne zaporne kazni le za Verstovška, Herakoviča in Ivana Lipeja — Za Vladimirja Kovačiča pogojna
sodba — 38 strani dolga obrazložitev
BREŽICE, LJUBLJANA — Z velikim zanimanjem je javnost na Dolenjskem, še posebej pav Brežicah in okolici, lanskega maja pričakala izrek sodbe po maratonski, več tednov trajajoči obravnavi zoper udeležence v aferi, ki sojo delavci krške UNZ odkrili v brežiškem Slovinu. Veliki senat brežiške enote temeljnega sodišča Novo mesto, ki mu je predsedoval Alojz Vidic, je takrat obsodil Vladimirja Kovačiča, bivšega vodjo laboratorija v Slovinu, zaradi kaznivega dejanja preslepitve kupcev na eno teto in 6 mesecev zapora ter plačilo 30.000 din denarne kazni, Edvarda Verstovška, bivšega direktorja, zaradi zlorabe uradnega položaja na 10 mesecev zapora in denarno kazen 10.000 din, Antona Vogrinca zaradi nedovoljene trgovine na 7 mesecev zapora in plačilo 20.000 din kazni, Milana Herakoviča zaradi nedovoljene trgovine z vinom na 2 leti in 6 mesecev zapora ter plačilo 50.000 din, Ivana Lipeja naletu zapora ter Viktorja Lipeja na pogojno kazen 1 leto in 2 meseca zapora za dobo štirih let.
ODNESEL RADIOKASETOFON
— V noči na 5. februar je nekdo iz avtomobila Vlada Hrovata iz Novega mesta ukradel radiokasetofon, vreden kakih 15 tisočakov. Predrzneža možje postave še vneto iščejo.
IZ OSEMNAJSTICE TOČI L BENCIN — Neznan storilec je v noči na 27. januar vlomil v rezervoar osebnega avtomobila Novomeščanke Milene Brkič. Lastnica je bila prikrajšana za 25 litrov goriva, ki je odšlo z zmikavtom, cena ukradene tekočine pa se vrti okoli treh tisočakov.
IZGINILE SMREKOVE DESKE
— 35-letni Bojan Krže iz Črnomlja je 7. februarja prijavil tamkajšnjim miličnikom. da mu je nekdo ukradel kubik smrekovih desk. debeline poltretji centimeter. ki so bile naložene ob še nedograjeni stanovanjski hiši. Po sicer še neuradnih ocenah je ukradena lesni-na vredna okoli 20 tisočakov.
VOZIL PO LEVEM PASU
DOBRUŠKA VAS — 6. februarja okoli 20. ure je Trebanjec, 47-letni Ciril Pevec, peljal osebni avto iz Škocjana do priključka na magistralno cesto med Zagrebom in Novim mestom. Med zavijanjem je zapeljal na levi prometni pas, ko mu je iz nasprotne smeri z osebnim avtomobilom pripeljal Sevničan Rudolf Derenčič. Slednji je Pevčevo vozilo sicer opazil, vendar . zaradi kratke razdalje ni mogel preprečiti trčenja. Pevec in Derenčič sta se v nezgodi poškodovala in soju odpeljali v novo meško bolnišnico, kjer je Pevec ostal na zdravljenju. Materialne škode je bilo kar za preko milijon dinarjev.
Vsi navedeni so se zoper razsodbo sodišča pritožili, enako pa je storil tudi temeljni javni tožilec iz Novega mesta. Višje sodišče v Ljubljani je bilo torej pred izredno težko in odgovorno nalogo, pritožbena obravnava pred senatom. ki mu je predsedovala Albina Palovšnik—Grabrijan, pa je trajala kar tri dni. Kot bomo videli v nadaljevanju. ni drugostopenjsko sodišče prav v ničemer ovrglo dokaznega postopka pred brežiškim sodiščem, vse Slovinu in obtožencem očitane nepravilnosti pri odkupu in prodaji vina so se izkazale kot točne, vendar se je Višje sodišče odločilo za precej nižje kazni. Vladimirju Kovačiču je ljubljanski senat odmeril pogojno kazen enega leta zapora za dobo dveh let, medtem ko plačilo 30.000 din denarne
kazni ostaja. Prav tako seje v pogojno zaporno kazen spremenila sodba za Antona Vogrinca (šest mesecev, pogojno za dobo dveh let), medtem ko je bila prvostopenjska pogojna zaporna kazen za Viktorja Lipeja znižana od 14 na 6 mesecev zapora, preizkusna doba pa od štiri na dve leti. Zaporne kazni, resda znižane, pa so ostale za Edvarda Verstovška. Milana Herakoviča in Ivana Lipeja. Bivšemu direktorju Slovina je Višje sodišče znižalo kazen zapora od 10 na 8 mesecev, zato pa povišalo izrečeno dodatno denarno kazen na 30.000 din, Milanu Herako-viču je zaporna kazen znižana na 1 leto. medtem ko je Ivan Lipej dobil namesto 12 »le« šest mesecev zapora.
Težko je iz obsežne, celih 38 gosto tipkanih strani dolge sodbe izluščiti
Serija vlomov na vlaku
Kdo je med Zagrebom in Krškim vlamljal v nove osebne avtomobile, natovorjene na vlakih?
KRŠKO, BREŽICE — V soboto so bili krški miličniki obveščeni, da je bilo odkritih več vlomov na tovornem vlaku, ki je iz Zagreba pripeljal nove osebne avtomobile. Podobno obvestilo so še istega dne prejeli miličniki iz Brežic, tako da je že povsem na dlani, da seje nekdo načrtno polotil kraj.
Preiskava je doslej pokazala, da je vlak. ki je v Krško prispel 8. februarja ob 22.50, pripeljal iz Zagreba, na njem pa je bilo tudi dvanajst novih ličkov, namenjenih krški prodajalni Slovenija—avta. Neznanec je med vožnjo vlaka vlomil v pet vozil ter iz njih pobral rezervna kolesa, s čemer je naredil škode za okoli 80 tisoč din. Podobno je bilo z vlakom, ki ie prispel dan
NEZAVESTEN OBLEŽAL NA CESTI
BUŠEČA VAS — 2. februarja okoli 20. ure je prišlo na lokalni cesti blizu Bušeče vasi do hude prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 34- letni Martin Unetič z Vinjega vrha. Unetič se je tistega večera pripeljal do Kuharjevega bifeja v Šutni. kjer pa ga gostilničar zaradi očitne vinjenosti ni hotel postreči z alkoholom. Unetič se je na kolesu z motorjem vrnil proti Bu-šeči vasi, med vožnjo pa je padel in nezavesten obležal na cesti.
GORELA LOKOMOTIVA
SEVNICA — Na potniškem vlaku, ki je vozil med Zidanim mostom in Sevnico, je prišlo 3. februarja do požara. Med vožnjo s postaje Breg do Sevnice se je najpreje izklopilo glavno stikalo, zaradi česar se je vlak ustavil. Ko pa je strojevodja zatem stikalo ponovno vključil in nadaljeval vožnjo, se je pri vasi Orehovo v strojnem delu vlaka pojavil ogenj. Na srečo sta ga sprevodnika Karel Gunšek in Ivan Brvar / gasilskimi aparati lokalizirala.
kasneje iz Zagreba do Dobove. Okoli 11. ure so na dobovski železniški postaji odkrili, da je med vožnjo do Dobove nekdo vlomil v dva nova osebna avtomobila Z—750, iz njiju pa pobral rezervni kolesi in garniture za prvo pomoč.
O morebitnem storilcu zaenkrat šeni oprijemljivejših podatkov. Preiskava še teče.
VLOMA V VINSKA IIRAMOVA
BREŽICE — V noči na 9. februar je nekdo vlomil v vinski hram I ranca Kusa i/ Poštene vasi pri Cerkljah na Belinju. Storilec je s sekiro razbil kletna vrata, odnesel 40 litrov vina, pri tem pa napravil škode za 30.000 din. Še isto noč je bilo vloml jeno tudi v vinski hram v Gradišču pri Šutni, last Martina Zorko i/ Dobrave. Kletna vrata so bila tokrat za vlomilca pretrd oreh, tako da je škode le za 2 tisočaka.
PADEL Z LESTVE IN OBLEŽAL
DOLNJE BREZOVO — V Inpletu iz Dolnjega Brezovega je prišlo 6. februarja približno ob 1.30 do delovne nezgode, v kateri se je hudo poškodoval 29 ■•letni Jože Kosem iz Sevnice. Kosem je v gostilni od sodelavca izvedel, da seje v podjetju pokvarilo dvigalo. Pod vplivom alkohola je odšel v Inplet. kjer je sicer zaposlen kot vzdrževalec, da dvigalo popravi. Tam ga je opazil i/menovodja in ga tudi opozoril, naj dela v takšnem stanju ne opravlja, vendar se Kosem za njegove besede ni zmenil. Vzel je lestev, zlezel po njej do dvigala, nato pa omahnil kake tri metre globoko m obležal nezavesten. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Oporečna voda vaških vodovodov
Ugotovitve sanitarne inšpekcije Medobčinskega inšpektorata Krško za lani
KRŠKO — Čeprav sodobno grajen in urejen, je hotel Emona—tozd Terme Čatež po ugotovitvah sanitarne inšpekcije Medobčinskega inšpektorata Krško v higienskem pogledu slabo vzdrževan. Zanimivo pa je inšpekcija pohvalila zelo vzorno urejeno kuhinjo in gostinske sobe ter higienski način hranjenja živil v hotelu Grad Mokrice, ki je delovne enota čateških Term.
Motelu Petrola na Čatežu je bila lani zaradi nehigiene izdana odločba za ureditev kuhinje in pomožnih prostorov, prav tako je dobil odločbp o prepovedi prodaje slaščičar Mustata Osmani iz Brežic, zaradi vzorcev živil, okuženih s prevelikim številom mikroorganizmov. Podobna usoda je dole. -la slaščičarja Karimani Kanuja iz Kos-
ŽAGA MU JE ODREZALA PRST
BLANCA — 29. januarja, nekaj pred 21. uro. sejevobratu Ladja Sev-niškega StiHesa pri Blanci pripetila delovna nesreča, ki jo je zakrivila neprevidnost Mirana Andoljška iz Lončarjevega dela. Preiskava je pokazala. da je brez vednosti in odobritve ob-ratovodje vključil krožno žago. s katero je hotel obžagati kos vezane plošče, pri tem pa mu je zaradi nepazljiv osti in nepoučenosti rezilo odrezalo palec leve roke. Andoljška so prepeljali v brežiško bolnišnico.
tanjevice, katerega sladoled je bil tudi lani okužen s prevelikim številom mikroorganizmov, pa tudi slaščičarno Ajdini v Sevnici.
Nekaterim obratom družbene prehrane. ki ne izpolnjujejo minimalnih sanitarno-higienskih in tehničnih pogojev za normalno obratovanje in nimajo možnosti za razširitev oziroma sanacijo, bodo letos z ureditvenimi odločbami izrekli zmanjšanje priprave obrokov, centralne kuhinje pa se bodo morale preusmeriti v razdelilne. Med te obrate uvršča sanitarna inšpekcija zlasti Jugotanin. STT in GG Sevnica, SGP Pionir—tozd Gradbeni sektor Krško Agrokombinat Krško, PPV Dobova, Livarno Dobova, SO Brežice, Emono Posavje—tozd Gostinstvo, bife Pri pošti.
Lani v Posavju ni bilo večjih epidemij nalezljivih bolezni. Zaradi zastrupitve živil v kuhinji hotela Turist Brežice je obolelo okrog 50 gostov i/ Kikinde in Vršca. Sicer pa je v Posavju še zmeraj eden največjih problemov
oskrba ljudi s higiensko neoporečno pitno vodo. Sanitarna inšpekci ja je izdala vodovodnemu odboru Gor. Pi-javško, krajevnim skupnostim Blanca, Jesenice na Dolenjskem. Boštanj, Tržišče, Domu upokojencev Impoljča in delovni organizaciji Inplet Dol. Brezovo ureditvene odločbe z zahtevo, da si zagotovijo bakteriološko neoporečno pitno vodo.
P. P.
PRIJELI KRIVOLOVCA
KRŠKO — Tukajšnji miličniki so 7. februarja zaradi suma krivolova obravnavali 32— letnega Antona Gnusa iz Razteza in leto starejšega Valentina Kuneja iz Sevnice. Postopek je pokazal, da sta šla Kunej in Gnus 27. januarja z neprijavljeno vojaško puško na lov v gozd Strmo rebro pri Brestanici in tam ustrelila srnjaka. Na njuno nesrečo pa sta strela slišala tudi lovec Jože Živič i/ Armeškega in pripravni! Drago Simonišek. prav tako o Armeškega. ki sta krivolovca pregnala. Najbolj zanimivo ob tem pa je. da je Živič najdenega srnjaka odnesel domov in o dogodku ni obvestil svoje lovske družine, l ako so poleg Gnusa in Kuneja podali kazensko ovadbo še /a Živiča.
vzroke, ki so Višje sodišče pripeljali do takšne razsodbe, še posebej, ker obtožencem očitana in dokazana kazniva dejanja ostajajo v celoti, kot jih je ugotovilo že brežiško sodišče. Dejstvo je. da je Kovačič odrejal nepravilne tipizacije vin. vedel, da bo šlo takšno, narejeno vino v prodajo z nalepkami, ki mu bodo označevale geografsko poreklo in kakovost, vendar sodišče ob vsem tem ni moglo ugotoviti nagibov. ki so obtoženca vodili k takšnemu ravnanju. Ni namreč moč celo izključiti. da je Kovačič vse to počenjal v poslovnem interesu svoje delovne organizacije. čeprav je po drugi strani res, da je s tem utrpel ugled bizeljskih vin veliko škodo. Eno odločilnih dejstev, ki je ljubljansko sodišče privedlo do izreka pogojne obsodbe, pa je nedvomno tudi v tem. da je za Kovačičevo ravnanje vedel tudi njegov direktor Edvard Verstovšek, vendar zoper to ni ukrepal. Prav zategadelj se je sodišče opredelilo, da razmer za nezakonito delovanje v brežiškem Slovinu ni ustvaril Kovačič sam. zato tudi sam ne more nositi odgovornosti za vse Skdu jive posledice. Po mnenju sodišča ni pustiti vnemar tudi to. da je zaradi očitanega dejanja Kovačič del kazni že prestal, saj je bil v priporu od 26. decembra 1980 do 29. aprila 1981.
Tudi Edvardu Verstovšku je višje sodišče v celoti potrdilo očitano kaznivo dejanje in zavrnilo pritožbo, ki je brežiškemu sodišču očitala kršitev kazenskega zakona in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, lista, ki je odločila pri znižanju zaporne kazni, je bila sorazmerno nizka protipravna pridobitev premoženjske koristi, zato pa je sodišče pritegnilo mnenju javnega tožilca, da je bila ob upoštevanju Verstovškovih premoženjskih razmer izrečena prenizka stranska denarna kazen, in mu jo je zvišalo na 30.000 din.
Odločilno, da je bila Antonu Vogrincu zaporna kazen spremenjena v pogojno, je po mnčnjtt Višjega sodišča njegovo slabo zdravstveno stanje, o čemer priča tudi potrdilo brežiškega zdravstvenega centra. Čeprav je Vogrinc dejanje storil iz koristoljubnosti, vendarle ne gre prezreti tudi tega. da so mu h kaznivemu dejanju pripomo-
gle takratne razmere v brežiškem Slovinu. za kar pa njemu ne gre očitati krivde.
Podobno kot pri Verstovšku je tudi pri Milanu Herakoviča ljubljansko sodišče upoštevalo, da njegova z nedovoljeno trgovino pridobljena protipravna premoženjska korist (152.031 din) ni takšna, da bi zahtevala tako visoko zaporno kazen, poleg tega je brežiški senat po mnenju Višjega sodišča premalo upošteval Hcrako-vičeve težke osebne razmere. Po drugi strani pa je res tudi to. da so nekateri podatki v spisu postavljali sum, da si je Herakovič pridobil precej večjo premoženjsko korist od ugotovljene in da naj bi prodajal celo ponarejeno vino. vendar za to obtožba ni imela dovolj dokazov.
Se besedo, dve o Viktorju in Ivanu Lipeju. Prvemu je bila prvostopenjsko izrečena pogojna kazen znižana preprosto zategadelj, da je Višje sodišče vzpostavilo razmerje z izrečeno novo kaznijo Milanu Hcrakoviču, kateremu sta bila oba Lipeja pomagača, medtem ko je Ivanu Lipeju sodišče ob znižanju zaporne kazni na 6 mesecev upoštevalo njegovo skrb za mladoletne otroke in dejstvo, da gre za lažjo in družbi ne tako nevarno obliko kaznivega dejanja.
BOJAN BUD.IA
Podhladitev zakrivila dvojno smrt
Franca Sajeta in Jožeta Kutnarja našli mrtva
Č1I.IPH. ŠMIHEI. — Prejšnji torek je bil usoden /a dvoje življenj. Podhladitev je bila namreč v/rok smrti 51-letnega Franca Sajeta i/ Čilip, ki so ga našli mrtvega blizu domače hiše. enak vzrok smrti pa je bil ugotovljen tudi pri 34-letnem Jožetu Kutnarju iz Šmihela, ki so ga našli mrtvega v njegovi stanovanjski hiši v Šmihelu. Podrobnosti in ostale okoliščine, ki so privedle do podhladitev, zaenkrat še niso znane.
Občinski odlok pomaga k črnim gradnjam
Novomeščani lahko legalno kršijo zakonodajo
Ne da bi vnovič omenjali nam vsem dobro znane vzroke, ki jih največkrat najdemo med opravičili črnograditeljev, je moč s precejšnjo gotovostjo trditi, da gre izredno veliko število nedovoljenih gradenj na Dolenjskem pripisati tudi neustrezni kaznovalni politki in celo neustrezni občinsk i zakonodaji.
Gradbeni inšpektor novomeške UIS ugotavlja za lansko leto največ nedovoljenih gradenj pri zidavi stanovanjskih objektov in vikendov, manj pa pri gradnji zidanic in gospodarskih poslopij. I 'sa sreča pa. da imamo v Novem mestu še vedno v veljavi odlok, ki ni niti v skladu z zakonom o graditvi objektov iz leta 197J niti z novo verzijo tega zakona, ki je bila objavljena lani v Uradnem listu, sicer bi bili ti podatki še bistveno bolj črni. Prebivalci novomeške občine imajo namreč možnost, da povsem legalno kršijo zakonske predpise (to pa tudi s pridom izkoriščajo). kajti omenjeni občinski odlok pravi, da občan lahko dobi dovoljenje za gradnjo gospodarskega poslopja že samo na podlagi priglasitve del. seveda /e. če ta objekt ne presega .50 kvadratnih metrov tlorisne velikosti, kar pa je daleč od vsebine določil stare in nove zakonodaje.
Že uvodoma smo omenili kaznovalno politiko. Poleg »klasičnih« črnih gradenj se t’ zadnjem času vse pogosteje pojavljajo gradnje objektov, ki gredo na račun izdanih potrdil o raznih vzdrževalnih delili. I veliki večini primerov se namreč potem izkaže, da gre za dela. za katera so potrebna gradbena dovoljenja, vendar je v takšnih primerih moč z ukrepi kaj malo doseči. Po zakonodaji, ki je lani praznovala že častitljivih enajst let obstoja, so kazni premile, nihče jih ni prilagajal vsakoletnim podražitvam in injiacijam. tako da so kršitelji z veseljem odšteli tistih nekaj simbolično odmerjenih dinarjev. Koliko so pridobili s tem, najbolje vedo vsi listi, ki st> gradbeno dovoljenje že kdaj iskali.
I). IIUIVA
Bodo gasilci posredovali peš?
Povprečna starost gasilskih kombijev v OGZ Novo mesto je 7,5 leta — Od 55 vozil ______15 starejših od 10 let — 7 društev in 2 KS brez kombija
NOVO MESTO — Od 62 prostovoljnih in industrijskih gasilskih društev v novomeški občini jih je 55 opremljenih z osnovnim gasilskim vozilom (tip IMV 1600 BR gasilec), 7 društev (od tega I industrijsko) pa kombija nima. Podgrad in Dolž sta edini krajevni skupnosti v občini, ki na svojem področju nimata gasilskih vozil.
Največ kombijev (po devet) je bilo nakupljenih v letih 1972 in 1976. Najstarejše osnovno vozilo imajo v ga-
silskem društvu Vavta vas; kupljeno je bilo že leta 1969. Povprečna starost vseh 55 kombijev v okviru občinske gasilske zveze pa je 7,5 leta. Nad uradno dobo trajanja vozila, ki jo je proizvajalec označil z 8 leti, je kar 20 vozil ali dobrih 36 odst., 5 vozil (27 odst.) pa je starejših tudi od 10 let. kolikor naj bi bila na predlog OGZ Novo mesto podaljšana doba trajanja teh vozil zaradi specifične namembnosti, uporabe in vzdrževanja.
Najstarejše kombije ima sektor Žužemberk. Povprečna starost osnovnih gasilskih vozil na tem območju je 10,2 leta. Poleg tega ima žužemberški sektor najmanj vozil, upoštevajoč število gasilskih društev in velikost območja, ki ga zajema. Po starosti kombijev sledi sektor Šentjernej s povprečjem 9,2 leta, kjer imajo sicer vozilo vsa društva, pa sektor Dolenjske Toplice s povprečno starostjo vozil 9,1 let, sektor Mirna peč z 9 leti, povprečno nad 8 let stara vozila ima še
sektor Šmihel. Najboljše je stanje v sektorju Novo mesto, kjer je povprečna starost vozil vsega 3 leta.
Ker je jasno, da brez vozila gasilci tako rekoč ne morejo opravljati svojega dela v primeru požara, ti podatki vse prej kot razveseljujejo. Samo za zamenjavo nad 10 let starih vozil bi morali v naslednjem srednjeročnem obdobju kupiti vsako leto 9 kombijev ali 10,4, če naj bi s kombijem opremili tudi društva, ki so že brez njega. En kombi pa je konec oktobra 1984 stal preko 112 starih milijonov. Prostovoljna gasilska društva seveda ne bodo sama zmogla tolikšnega bremena. Oblikovan je bil predlog, naj bi polovico denarja prispevala občinska interesna skupnost za varstvo pred požarom, četrtino samo gasilsko društvo, preostalo četrtino pa bi spra-
vili skupaj sektor, krajevna skupnost in ozdi na področju društva. Kersis nima ravno najbolj polne blagajne, z denarjem pa so na tesnem tudi vsi drugi, je vprašanje, kako bo šlo z obnavljanjem osnovnega avtoparka v prostovoljnih gasilskih društvih, še bolj pa, kako vendar opremljati vozila z mobilnimi radijskimi postajami, pri čemer je novomeška OGZ ena redkih v Sloveniji, da niti enega vozila nima opremljenega s sistemom zvez. Kako nujno je to, pa dovolj jasno dokazujejo podatki o številu požarov in škodi, ki jo vsko leto povzroče ognjeni
zublji v novomeški občini. .
Z. K
-I).
TATU HITRO PRIJELI
BlJŠI.CA VAS — V /nčetku mesec# je nekdo i/ nc/akl jen jene gara/e Mirka Matijeviča i/ Bušeče vasi pri Brežicah ukradel brusilni stroj, vreden kakih 20.000 din. Miličniki PM Brežice so po /hiranju obvestil kaj kmalu prišli do 23 —letnega Staneta Tomažinu i/ Boršta, ki je utemeljeno osumljen tatvine.
OBLEŽALA OB PROGI
KRŠKO — 7. februarja nekaj po 6. uri se je na žele/niški postaji Krško hudo poškodovala dijakinja brežiškega šolskega centra Marjeta Colarič i/ Krškega. Colu-ličeva je na postaji /ašla na napačen vlak, ko pa je to ugotovila, je vlak že speljal. Hitro je odprla avtomatska vrata in skočila / vo/ečega vlaka, pri tem pa padla med vlak in peron, kjer je obležala ne/a vestna.
v.
PREHITRO V OSTER OVINEK — Ivan Erdcljuc iz Žakanju pri Ozlju sc je 6. februarja peljal z osebnim avtomobilom iz Metlike proti Novemu mestu. Ko se je z vozilom spuščal z Vahte. je z neprimerno hitrostjo zapeljal v oster desni ovinek, nato preko nasipa v kup zemlje, kjer se je prevrnil. V nezgodi se je laže poškodoval sopotnik Franjo Petrovič iz Žakanja; prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 170.000 din.
Z AVTOM SI JI PREVRNIL — 8. februarja okoli 17. ure se je Jože Zupančič iz Črnomlja peljal z osebnim avtom iz Ručetne vasi proti Črnomlju. Pri Lokvah ga je pričelo zaradi preve-
like hitrosti zanašati, dokler se vozilu ni prevrnilo. V nezgodi se je voznik Zupančič huje poškodoval in so g" prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 200 tisočakov.
ZA 400 TISOČAKOV ŠKODE " 22-lclni Anton Kobe s Pristave je 9-februarja okoli 16.30 vozil tovornjak*; priklopnikom iz Mačkovca prol' Žabji vasi. Ko je v Ločni pripeljal v križišče in zavijal na most čez. Krko. g» je zaradi neprimerne hitrosti zanesla na pločnik za pešce, preko katerega sC je vozilo prevrnilo. Ob tem je prišlo da večje materialne škode, ki so jo ocenil' okoli 400 tisočakov, t ovornjak je last Avtoprevoza iz Ivančne gorice.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
odbojka
II. ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD — 11. KOLO: PIONIR
— FAMOS 3:0(12, 13, 7)
Pionir: Babnik, Kosmina, Brulec, Primc, Gregurek, Petkovič, Škrbe, Smrke, Berger.
II.	ZVEZNA LIGA, moški, ZAHOD — 12. KOLO (vnaprej odigrano srečanje): PIONIR — RADNIČKI 3:1 (7, 7, -12. 10).
Pionir: Babnik, Kosmina, Brulec, Petkovič, Gregurek, Škrbe, Smrke, Berger, Primc.
LESTVICA: 1. Fužinar20točk. 2. — 3. Bled in Novi Zagreb po 18,
4.	— 5. Študent in Pionir (tekma več) po 16, 6. Metalac 12 itd.
košarka
SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA. moški, 13. KOLO: PO-
MURJE — NOVOLES 78:82 (38:48)
Novoles: Lalič 8, Peljhan 16, Cerkovnik 24, Bajc 7, Kek 7, Plan-tan 20.
LESTVICA: 1. — 2. mesto Tima MTT in Ilirija po 24, 3. Slovan 22.4. Novoles 16. 5. —6. Helios in Kraški zidar po 14 itd.
SKL, ženske, 11. KOLO: NOVO MESTO — ILIRIJA 58:7. (24:33)
NOVO MESTO: Avguštin 6, Gal 4, Dragman 2, Srebrnjak 20, Bunc 20, Adamič 6.
LESTVICA: 1. do 3. mesto si delijo Mengeš, Ilirija in Jesenice s po 20 točkami, 4. Novo mesto 12,
5.	Kladivar 10 itd.
Novolesovci se bodo v soboto v
14.	kolu doma pomerili s Slovanom, Novomeščanke pa v 12. kolu v gosteh z Metko.
'Vj š vi;
iiRjr.j’
Letno pretečejo tudi po 3 tisoč kilometrov
Minula sezona je bila za člane AS Maraton uspe-
______________šna______________
LESKOVEC — Minulo leto je bilo za tekače atletske sekcije Maraton iz Leskovca pri Krškem eno najuspešnejših doslej, ob tem pa so nekateri člani Postavili celo svojevrstne rekorde. Ne-*aj jih je, ki med letom pretečejo tudi Preko 3 tisoč kilometrov, omenimo le Toneta Martinčiča. Vjenčeslav Lihten-valner je v lanskem letu pretekel preko
2.000	kilometrov, Tine Petrič 800, Franc Omerzel 550, da ne naštevamo naprej.
Med tekmovalnimi dosežki minule-8a leta omenimo le 3. mesto Omerzela na prvenstvu Dolenjske v Mirni peči roed mladinci, odlično 15. mesto Martinčiča v teku na 100 kilometrov v Varaždinu, ko je bil celo sedmi Jugoslovan, prvi mesti Geršakove med mlajšimi; pionirkami v Črni na Koroškem, in Hribarja v teku na 10 kilometrov med Pionirji na krosu v Mirni peči, da ne naštevamo vseh podobnih dosežkov.
Ob takšnih uspehih so Leskovčani še bolj ponosni na njihovo udeležbo na številnih tekmovanjih, saj je. denimo, na malem maratonu v Mirni teklo kar 14 članov sekcije, medtem ko .'e v Kumrovcu na tradicionalnem teku nastopilo 11 tekačev. Ob vsem pa je Potrebno omeniti, da so si Leskovčani denar za nastope prislužili z delovnima akcijama. Francu Omerzelu pa so za dosežene rezultate kupili trenirko.
L. ŠR1BAR
DOLENJSKI DERBI NOVOMEŠČANOM
NOVO MESTO — V 5. kolu II. republiške kegljaške lige sta sc v domačem derbiju pomerili ekipi Novega mesta in Metlike. Novomeščani so zmagali s 5.001 :4.937 in si tako priigrali že drugo zmago, medtem ko so Metličani še vedno brez točke. Za Novo mesto so kegljali: J. Turk 830, Glogovšek 856, Hrastar 841. B. Vesel «2, Blažič 819, Židanek 833, za Mehiko pa: N. Popovič 829, B. Turk, 789, |tupar 804. Bajuk 805, J. Pop(ftič84t. z Goleš 869.
N. GOLEŠ
STRELCI ZA OBČINSKE NASLOVE
NOVO MESTO — Občinska strelska zveza je prejšnji teden pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z zračno pištolo in puško. Med mladinci je v streljanju s pištolo*zmagal Povše. 2. Kraševec, 3. Bele; pri pionirjih, ki so streljali z zračno puško, 1. R. Bele, 2. Malnar, 3. Lukan; pri pionirkah 1. L. Tekavčeva, 2. M. Tekavčeva, 3. Fabi-janova; pri članih je v streljanju s puško zmagal Doljak, 2. Židanik, 3. Berlan, pri članicah pa je bila najboljša Kosova. Ob tem je bilo organizirano tudi stfelsko tekmovanje za zlato puščico, na katerem je zmagal Židanik s 546 krogi. 2. Berlan 543. 3. Kos 533.
LE MALO ATRAKTIVNIH POTEZ — Petkovo vnaprej odgirano srečanje 13. kola II. zvezne odbojkarske lige med Pionirjem in Radničkim ni navdušilo kakih 100 gledalcev v novomeški športni dvorani. Novomeščani so igrali pač toliko, kolikor je bilo potrebno za zmago. Blok (na posnetku vidimo Kosmino in Babnika) je bil močnejše orožje pionirjevcev v tem srečanju. (Foto: B. Budja)
Čeprav novinci, vse bliže vrhu
V dveh dneh kar dve prvenstveni srečanji novomeških odbojkarjev — Štj.ri točke na startu — Tik pod vrhom — Bolje od zastavljenih ciljev?___________
NOVO MESTO — Po daljšem premoru seje v soboto nadaljeval spomladanski del prvenstva v II. zvezni odbojkarski ligi. Ljubitelji odbojke v Novem mestu so tokrat resnično prišli na svoj račun, saj so v dveh dneh videli dvoje prvenstvenih srečanj: v petek so namreč pionirjevci vnaprej odigrali tekmo z Radničkim, ki je pot na Ravne izkoristil še za postanek v Novem mestu, nato pa še v soboto redno prvenstveno srečanje 11. Lola s Famosom.
Pionirjevi odbojkarji so v petek v srečanju z Radničkim razočarali maloštevilne gledalce v športni dvorani.
Sedaj tudi fantje četrti
Zmaga košarkarjev v Murski Soboti — Dekleta, kot je  bilo pričakovati, praznih rok proti Iliriji
MURSKA, SOBOTA, NOVO MESTO — S precejšnjo težavo so novomeški košarkarji v 13. kolu prvenstva v republiški ligi opravili z ekipo Pomurja in tako z dvema novima točkama ponovno zasedli 4. mesto na lestvici. Za dekleta, ki so
OBČNI ZBOR PLANINCEV
NOVO MESTO — V četrtek. 21. februarja, ob 17. uri bo v dvorani sindikalnega doma v Novem mestu letni občni zbor novomeškega planinskega društva. Ljubitelji planin in gora. vabljeni!
NOVOTEHNA NAJVEČJE PRESENEČENJE
NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani se je v soboto pričel velik zimski turnir v malem nogometu, ki ga organizira NK Elan. V prvem kolu ni bilo večjih presenečenj, če seveda izvzamemo nepričakovan uspeh nogometašev Novotehne nad Tesnili, vsaj na papirju eno najmočnejših ekip turnirja. Igralci Novotehne so bili boljši kar s 4:0 in so tako Tesnila izločili iz nadaljnjega tekmovanja.
Uspešno delo nevsakdanje skupine
»Rostfrei« iz Krškega ponuja pestro rekrea-___________cljo____________
KRŠKO — Čeprav deluje športno-zabavno društvo »Rostrei« iz Krškega komaj dobro leto, mu je v razmeroma kratkem času uspelo pridobiti že okrog 80 članov. Seveda so to predvsem mladi, ki niso bili zadovoljni s ponujenimi oblikami telesne kulture in športne rekreacije. Povsem neformalna skupina, ki ne pozna pisanih pravil in statutov, je morda privabil mlade Prav zavoljo zabavnega, nevsiljivega dela. »Ncrcz.inske igre« na Lošinju so bile dobra priložnost !udi za razvedrilo tamkajšnjih luristov.
Ime je skupina dobila po tekmo-vanjih v smuku in slalomu za "Rostfrei pokal« na Strgarjevem °regu pri Krškem. Pokal je lično ročno delo, seveda tudi iz nerjaveče pločevine. Na teh tekmah Pa je običajno najbolj zanimiva in Predvsem zabavna »lavor« dirka.
skuša tekmovalec med drugim čirnprej na umivalniku premagati “■metrsko strmino. Med zabavne Posebnosti sodi tudi košarka na kotalkah v športni dvorani v Leskovcu, kjer se člani skupine 'sako soboto zbero na rekreaciji. "Idejni vodin oziroma nekakšen
■ '4 .«-• ,
Matjaž Sotler: »Pokal dobi najboljši v kombinaciji smuka, slaloma in Javor dirke*...«
oče naše skupine je Janez Majner. Udeležujemo se skoraj vseh tekmovanj in prireditev, ki jih prireja tudi občinska zveza tclesnokultur-nih organizacij. Igramo odbojko, namizni tenis, streljamo z zračno puško, v malem nogometu se pomerimo tudi s starejšimi, skratka, je zelo pestro. Upam, da bo tako tudi še potem, če bomo letos prišli pod streho krškega Partizana kot ena izmed sekcij. Taka so pač pravila igre.« pripoveduje Matjaž Sotler, študent ljubljanske fakultete za telesno kulturo, in pri lem verjetno misli tudi na zakon o društvih, ki kot Damoklov meč visi nad Rostfrciom ..
P. P.
tokrat igrala v domači športni dvorani, pa so bile košarkarice Ilirije pretrd oreh.
Novomeščani. ki so vsaj na papirju precej boljše moštvo od Pomurja, se imajo pravzaprav zahvaliti za novi točki. Odločilno prednost so si igralci Novolesa priigrali v prvem polčasu, ko so Sobočanom ušli za 10 točk. Nadaljevanje je bilo veliko bolj izenačeno, vendar košarkarji Pomurja nikakor niso mogli zmanjšati razlike iz. prvega dela na manj kol štiri točke, Zmaga je tako zasluženo odšla v Novo mesto, po porazu Domžalčanov pa so novolesovci ponovno sami na 4. mestu. seveda bodo le do sobote, ko igrajo doma s Slovanom, ki z Ilirijo in mariborsko Tirno MTT bije ogorčen boj za prvo mesto. Moščani bodo za Novomeščane zagotovo pretrd oreh.
Dekleta Novega mesta si od sobotnega srečanja doma z Ilirijo niso obetale kaj več od častnega poraza. Ljubljančanke so namreč skupaj z Mengšem in Jesenicami prve favoritinje za naslov prvaka in' ni mogoče od novink v ligi pričakovali, da bodo mešale štrene tako izkušenim ekipam. Novomeščanke so s porazom vsega 13 točk upravičile pričakovanja, v prvih minutah srečanja pa so bile celo povsem enakovreden tekmec Iliriji.
Pravzaprav je odločilo to, da je Bunče-va prekmalu dobila štiri osebne napake in v nadaljevanju igrala veliko bolj oprezno. Priložnost za popravni izpit pa imajo igralke Novega mesta že v soboto, ko igrajo v gosteh z ekipo Metke. Z morebitno zmago bi igralke trenerja Šventa dokončno potrdile, da po kvaliteti sodijo takoj za tri prv-ouvrščene ekipe letošnjega prvenstva.
B.	B.
Igra je bila neprivlačna, počasna, za nameček pa Se neborbena. Novomeščani so se očitno zavedali, da so precej boljši od Radničkega, in temu primerna je bila njihova igra. Edini, ki so zadovoljili, so bili Kosmina. Petkovič in Primc. Čeprav je bila kvaliteta občitno na strani gostiteljev, so ti prav zaradi neambiciozne igre izgubili tretji niz. pa tudi v četrtem niso prav prepri- _ čljivo odločili tekme v svojo korist.
Veliko boljša in bolj izenačena je bila sobotna tekma s Famosom. ki so jo
Novomeščani resda dobili s 3:0, vendar veliko teže. kot kaže ta rezultat. V prvih dveh nizih so bili namreč gostje iz Hrastnice celo enakovreden nasprotnik domačim odbojkarjem, ki pa sov odločilnih trenutkih vendarle zbrali toliko moči in zbranosti, da so oba seta dobili. Tretji set. v katerem so gosti povsem popustili, je bil zgolj formalnost.
Za Novomeščane so kar 4 osvojene točke na startu spomladanskega dela prvenstva vsekakor izredno pomembne. saj so se ne le utrdili na sredi lestvice. pač pa celo približali drugouvrščenemu Bledu na vsega dve točki, resda s srečanjem več. Neobremenjeni in sproščeni so Novomeščani v nadaljevanju prvenstva sposobni doseči celo več. kot so načrtovali pred drugoligaškim startom.	B.	B.
6
S
NASVETI MALO KORISTILI — Trener domačih odbojkarjev Pionirja prof. Vladimir Jankovič (desno) je moral večkrat z minutami odmora urediti nezbrane vrste svojih igralcev, ki so z igro razočarali svoje gledalce. Od leve proti desni: Kosmina, Gregurek, Babnik, Jankovič. (Foto: B. B.)
IVANOV MEMORIAL
SEVNICA — V spomin na preminulega igralca Ivana Imperla je bil v soboto na igrišču pred TVD Partizanom v Sevnici II. memorial v malem nogometu. Na težkem terenu, igrali so na snegu, sc je pomerilo četvero ekip. Zmagalo je moštvo Loga. 2. Orehovo, 3. Florjan. 4. TNT zmagovalci prejšnjega memoriala, (zmagovalci prejšnjega memoriala). Najboljši strelci so bili: Mirko Erjavec (Log). Jernej Kranjc in Ivan Kneževič (oba Orehovo) s po tremi zadetki. Turnir sta pripravila nogometni klub in osnovna organizacija ZSMS Orehovo.
REZERVIRANO ZA SAH
• Vse od 18. decembra do 7. februarja je trajalo občinsko šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem je nastopilo 14 šahistov. Zmagal je Marjan Balkovec, ki je iz 13 partij zbral kar 10,5 točke, sledijo pa: Pucelj 10, Istenič 8.5 Komclj 8,5. dr. Lapanje 7.5. Brezovar 7. Vene 7. Brajkovič 5.5, Dajčman 5,5, Murčehajič 5, Bedič 5. Rudman 4,5. Žvagen 4,5. Gorše 1,5. Ob tem naj omenimo, daje zaradi bolezni ob koncu zapravil visoko uvrstitev Brezovar, da je Balkovec osvojil f. kategorijo, da je dr. Lapanje potrdil II. kategorijo, medlem ko jo je Gorše s tem nastopom izgubil.
• V soboto je bilo v Dolenjskih Toplicah občinsko ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo, na katerem so nastopile ekipe enajstih osnovnih Sol. Pri mlajših pionirjih je zmagala OŠ M. Kotar iz. Šentjerneja s 33 točkami, sledijo pa: OŠ XIV. divizije Grm 32. OŠ Katje Runena 26.5. OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice 24,5. OŠ XII. SNOUB Bršljin 23. OŠ Otočec 19,5 itd. Pri mlajših pionirkah je naslov občinskih prvakinj pripadel OŠ Katje Rupefta. medtem ko so pri starejših pionirkah zmagale učenke OŠ Baze 20 iz Dolenjskih Toplic s 17,5 točke; njihova druga ekipa je dosegla 11 točk. OŠ Mirna peč 10 in OŠ Šentjernej 9.5. Vrstni red pri starejših pionirjih: OŠ Vavta vas 31. OŠ Katje Rupena 30. OS XI V. divizije Grm 28. OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice 23,5. OŠ Šmarjeta 22 itd. Vse prvouvrščene ekipe so se uvrstile na regionalno ekipno prvenstvo, ki bo v soboto ob 9. uri na OŠ XIV. divizije na Grmu. Tekmovanje sta vodila šahovska sodnika Ferdo Avsec in Jože Pucelj.
• Zmagovalec hitropoteznega šahovskega prvenstva ŠK Novo mesto za mesec februar je Robi Rudman. ki je zbral 12,5 točke, sledijo pa: Božovič 12, Stokano-vič 9. Šušnjar 8.5, Ščap 8,5. Avsec 8, Komelj 7.5. Balkovec 6,5. dr. Lapanje 6. Istenič 6 itd.
• V prostorih Lisce je bilo posamično piomrsKo prvenstvo sevniške občine. Med starejšimi pionirjije zmagal Tratiljak, sledita E. Blas (oba Sevnica) in Guček (Bo-štanj). medtem ko so vsa prva tri mesta pri starejših pionirkah pripadla učenkam iz Tržišča: PFmaričevi. Papeževi in Kovačičevi. Pri mlajših pionirkah je zmagala Resnikova. 3 Simičeva (obe Sevnica), 3. Po m peto', a (IGi a I: pri pionirjih je zmagal Seški. 2. Derslvenšck, 3. Grilc (vsi : .	v ..vr-čeni tekmovalci so si
priborili pravico d > n .stopa na r gijshcm	v	Trškem.	(J.	Blas)
OBE ZMAGI NA NOTRANJSKO
KOČEVJE — V Dolgi vasi pri Kočevju je bilo 9. februarja tekmovanje pripadnikov enot teritorialne obrambe l jubljanske pokrajine. To je običajno tekmovanje v smučanju in streljanju na 7 km dolgi progi. Tokrat pa ni bilo snega, zato je bil namesto smučarskega običajni tek.
Skupno se je tekmovanja udeležilo 10 članskih ekip in tri mladinske. Pri članih je zmagala druga ekipa Vrhnike. ki je prejela tudi prehodni pokal, druge so bile Domžale. 3. Logatec. 4. Kamnik. 5. Litija. 6. Vrhnika I, 7. Kočevje. 8. Grosuplje. 9. PŠTO Ljubljana. 10. Ribnica.
Pri mladincih je bil vrstni red takšen: I. Logatec. 2. Kočevje. 3. Ribnica.	y	pR1MC.
lilii ■
Jeričeva in Komac športnika Kočevja 1984
Slovesnost v kočevskem domu telesne kulture
KOČEVJE — V prostorih doma telesne kulture v Kočevju je bila v petek slovesnost, na kateri so proglasili najboljše kočevske športnice in športnike v minulem letu. hkrati pa so podelili občinska priznanja in značke.
Laskavi naziv najboljše športnice za leto 1984 v Kočevju je pripadel Marinki Jerič, rokometašici kočevskega Itasa, ki je že dolga leta steber ekipe, poleg tega odlična študentka, končala je trenersko šolo in tako postala tudi že rokometni trener. Gregor Komac, eden najperspektivnejših mladih namiznoteniških igralcev ne le v Sloveniji, pa je zasluženo' postal športnik Kočevja za minulo leto.
Ob proglasitvi najboljših športnikov so bila podeljena še Bloudkova priznanja. Bronaste značke so prejeli: Rudi Mueller. Ernest Deržek, Ivan Klun. Tone Žuk. Marija Zalar, dobitniki srebrnih značk so: Jože Golob, Janez. Semlar in Ivan Žerjav, medtem ko zlata značka ni bila podeljena, ker zanjo ni bilo predloga. Hkrati je bilo podeljenih Se 13 bronastih. 3 srebrne in 2 zlati priznanji ZJ KO. medlem ko je športne značke za tekmovalne dosežke prejelo 39 športnikov.
M. GLAVONJIČ
INLES IN PONIKVE
RIBNICA — V domači športni dvorani je bilo odigrano prvo kolo zimskega prvenstva ribniške občine v rokometu. Rezultati: Ponikve — Donit 18:14 (9:9). Riko — Donit 6:16 (4:7). Inles — Itas 17:8 (8:3). Inles — Riko 20:10 (12:4), Ponikve — Riko 20:14 (11:3). Vodita Inles in Ponikve s po 4 točkami, medtem ko je zaenkrat najboljši strelec Mate iz Inlesa z 12 zadetki.
LEVIČAR PRVI
SEVNICA — Na rednem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba »Milan Majcen« iz. Sevnice je za januar 1985 prvo mesto osvojil Ivan Levičar z. 8 točkami.
ZE DVAJSETIČ NA STOL
JESENICE — Koordinacijski odbor planinskih društev jeseniške občine in občinski odbor ZZB .organizirata letos že 20. pohod na Stol. 2.238 metrov visoki vrh Karavank. Letošnja jubilejna prireditev, ki bo potekala med
20.	in 24. februarjem, bo še posebej slovesna, saj sodi pohod tudi v okvir praznovanja ob 40-letnici osvoboditve. Vsi udeleženci pohoda bodo pri Valvasorjevem domu prejeli kontrolni kupon, za katerega bodo kasneje dobili spominsko značko. Vse pohodnike čakata za enkratno udeležbo izkaznica in bronasta značka, tisti, ki so bili na Stolu že trikrat, bodo prejeli srebrno značko, medtem ko bo za petkratno udeležbo podeljena zlata značka. Desetkratni udeleženci pohoda na Stol bodo na proslavi pred Valvasorjevim domom prejeli posebno plaketo.
Le konec zdraharstva?
Sevniški strelci izvolili novo vodstvo
Po domala devetih letih je sevni-ška občinska strelska :ve:a to nedelja le dočakala svojo skupščino. Sliši se malce ironično, a vendar je ime! po svoje prav razpra-v/jalec, ki je dejal, da so bili večletni spori in zdrahe za nekaj vendarle koristni.
Resda bi bilo doslej moč narediti veliko več. a ie dejstvo, da je bilo zgrajenih nekaj novih strelišč, daje tudi delo po družinah potekalo dokaj normalno, nekaj pomeni. Mnogi. ki so r nedeljo na skupščini pričakovali pranje umazanega perila. so bili razočarani. Veliko zaslug za to ima kandidacijska komisija, kije snela z liste še dvoje •>spornih« imen in tako omogočila slan novemu vodstvu s povsem novimi in obetavnimi kadri, ki so se t’ teh letih nedvomno že dovolj prekalili. Sicer pa so to najbolje pokazali že r
nedeljo, ko je bitu ob izredno slabo pripravljeni skupščini, na kateri sploh ni bi/o poročila nadzornega odbora, priložnost, da strelci vnovič izkopljejo bojno sekiro. Ker pa bi s lem krizo v tem športu le še poglobili. so raje molčali, to seveda ne pomeni, da pristojni o teh dogajanjih ne bodo obveščeni.
In kako vnaprej'.' Dela je veliko, nekatere družine, denimo boštanj-ska, pu nimajo sredstev za najosnovnejše potrebe. Iant je so doslej za razne izdatke segali r svoje žepe. kajti dosedanje vodstvo strelske zveze zanje ni imelo niti najmanj posluha. Upajo, da bo v prihodnje drugače. Resda novo vodstvo ne jemlje na pot zavidljive popotnice, s kolektivnim delom, o katerem doslej r sevniški strelski zvezi ni bilo kaj dosti slišati, pa bi se dalo vendarle marsikaj naredili. j // / / / V/A'
.m
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 15. 11.
8.50 POROČILA
8.55 Kragujevac: RDLČI PRAPOR, prenos
17.20 — 23.55 TELETEKST 17.35 POROČILA
17.40 ŠOLA ZA JUNAKE: MILAN RADIČ, nanizanka TV Beograd
17.55 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40 V ZAČETKU ŽIVLJENJA, izobraževalna oddaja
19.05 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 POSLEDNJA OAZA: 366 dni ali kako se snema pol judnoznanstveni film, dokumentarna oddaja
20.25 NE PREZRITE
20.40 MIKE HAMMER. ameriška nanizanka Ameriška TV industrija je ustvarila novega junaka — zasebnega detektiva Mika Hammerja, ki se, kot večina njegovih 'predhodnikov, zmeraj dobro izkaže v najbolj nenavadnih in najnevarnejših trenutkih, obenem pa je kar naprej obdan od lepih deklet.
22.15 DNEVNIK
22.25 IRIPTIH. uzbeški barvni film •> Triptih« je film o usodi treh žensk
kmalu po vojni na podeželju, kjer se prepletata novo s starim. V takšnih okoliščinah prihaja do nesporazumov, do nasilja novega nad tradicionalnim. Znani uzbeški režiser Ali Hamrajev pripoveduje o pomanjkljivostih sovjetskega sistema v letu 1946 in seje kot ustvarjalec izkazal za pravega mojstra.
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.25 Dnevnik —i 17.45 Majske igre — 18.15 Živeti v družini 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja —
20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Vidiki.— 21.55 Nočni kino: V središču sveta (švicarski tlim)
TV ZAGREB
8.50 Poročila — 8.55 Kragujevac: Rdeči prapor — 12.00 Poročila — 12.05 TV v šoli — 13.45 Zimski šolski spored — 17.20 Videostrani — 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar — 17.45 Majske igre — 18.15 Živeti v družini — 18.45 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Gangsterska kronika — 20.55 Formula I — 21.40 Dnevnik — 21.55 V petek ob 22h (kulturni mozaik)
SOBOTA, 16. II.
7.45 — 11.35 in 15.15 — 23.10
TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 KMEČKE OTROŠKE IGRE: Oče kot gora. mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri
8.25 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA. ponovitev 3. dela mladinske nadaljevanke
8.40 OTROŠKA TELEVIZIJA
9.05 MITI IN LEGENDE: Egipčanski miti — Zgodbe o Sinuheju
9.20 MASKA, dokumentarni film 9.50 ČUDEŽI NARAVE: Dolina smrti, kanadska poljudnoznanstvena serija
10.10 OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE: Pokrajinski muzej Maribor 10.55 LJUDJE IN ZEMLJA
11.30 POROČILA
15.30 POROČILA
15.35 BENDŽ1, ameriški mladinski film
17.00 PJ v KOŠARKI — Cibona: Zadar. prenos
18.30 BOJ ZA OBSTANEK: PRAVA PODOBA ŠAKALA, angleška dokumentarna serija
19.00 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 BEG K ATENI, angleški film Druga svetovna vojna, nemško uje-
tniško taborišče na grškem otoku, k jer so bogati arheološki zakladi. Nemški okupatorji bi radi večino tega odpeljali v Nemčijo. Pri izkopavanju sodelujejo izbrani ujetniki, zavezniški vojaki, specialisti za antiko, ki si prizadevajo, da bi zbežali in obenem onemogočili ropanje teh zakladov.
22.00 ZRCALO TEDNA 22.20 VIDEO GODBA 23.05 POROČILA
DRUGI PROGRAM
13.00 Nepozabni človek (korejski film) — 14.40 Bajka iz kovčka — 15.40 Zadnja dirka (jugoslovanski film) — 17.10 Zgodbe iz delavnice — 18.00 PJ v hokeju — 20.15 Glasbeni oder — 20.45 Dokumentarna oddaja — 21.30 Poročila — 21.35 Športna sobota —
22.00 Moliere (TV nadaljevanka) —
23.00 Poezija
TV ZAGREB
8.45 TV v šoli — 15.00 Sedem TV dni
— 15.30 Narodna glasba — 16.00 Poročila — 16.05 TV koledar — 16.15 Rdeči prapor — 17.00 Košarka Cibo-na:Zadar — 18.30 Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 20.00 Od sedem naprej (ameriški film) — 21.45 Dnevnik
— 22.00 Odrske luči
NEDELJA, 17. II.
8.10 — 13.20 in 14.45 in 22.35
TELETEKST
8.25 POROČILA
8.30 ŽIV ŽAV
9.20 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 9.50 ŽIVLJENJE VERDIJA, italijanska nadaljevanka
11.05 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 84 11.40 625. oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.00 MOSTOVI
15.30 N. Novak: GLEDALIŠČE V HIŠI. humoristična nadaljevanka
16.25 POROČILA
16.30 MOŽ MOJE ŽENE. francoski film
17.55 TV KVIZ 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA'
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 Ž. Scnečič: INŠPEKTOR VINKO. zadnji del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 PORTRETI: CITA POTOKAR
22.00 SVETOVNI POKAL V SMU-
ČARSKIH SKOKIH, reportaža iz Engelberga
22.30 POROČILA
DRUGI PROGRAM
9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Abeceda straha — 14.15 Test —
14.30 Boks — 16.55 Odbojka: finale turnirja evropske odbojkarske zveze — 17.40 Rokomet (ž) Radnički:Hvpo-bank — 19.00 Reportaža z nogometne tekme Dinamo:Partizan —	19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina —
21.00 včeraj, danes, jutri — 21.20 TV kinoteka: Klatež (ameriški film)
PONEDELJEK, 18. II.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar. Pomoč ranjenemu tovarišu. Jeziki manjšin. Predstavljamo vam. Ustno izročilo dano. Poročila
10.35 1 V V ŠOLI 12.30 POROČILA
17.20 — 22.20 TELETEKST
17.35 POROČILA
17.40 O l ROŠKA TELEVIZIJA: Rumen;. oddaja
18 I' KM EČK E OTROŠK E IGR E —
Kačji ris
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45 GLASBENA ODDAJA 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 L. La Plante: VDOVE. 4. del angleške nadaljevanke 20.50 SPOZNANO. NEZNANO, oddaja o znanosti
21.30 JAZZ NA EKRANU — Trio
Bulalovič 22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.30 Beograjski TV program — 18.55 Premor — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dobre vibracije (kulturni magazin) — 22.00 Dinastija
TOREK, 19. II.
8.55
V V ŠOLI: TV koledar. Zgodba Slavonija v NOB 1941. Izbrali i vas. Gana. Poročila ‘1 V V ŠOLI OROČILA 23.05 TEL! TLKS1 POROČILA PEDENJŽEP
MITI IN El GI.ENDE — Egi-niiti: Zgodba o dveh bratih POSAVSKI OBZORNIK PERISKOP, zabavno poučna
RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 L Popovski: KAR MISLI Sl. MISTER I L1PS Mister Mips naj bi bil pravni zastopnik nekega ameriškega advokata, glavni junak TV igre pa je šofer Pa ja. To je miren in pošten človek, dober, toda ko beseda nanese na vojno, začne strašno pretiravati, da bi čim bolj poudaril svoje neizmerno junaštvo v vojni, ki jo je doživljal kot vaški fantič. 21.15 USTAVLJANJE PUSTA, dokumentarni film
21.40 PUST NA AVSTRIJSKEM
ŠTAJERSKEM, dokumentarni film 22.05 DNEVNIK
22.30 FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE SAN REMO 85
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Želeli ste. poglejte — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Dokumentarna odda ja — 21.50 Zgodovinska pripoved
SRIDA, 20. II.
9.00 1 LST
9.15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik, State kulture Mezopotamije. Posvetovalnica za starše. Poročila 10.35 I V V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.20 — 22.35 TELETEKST
17.40 V Ingolič: UDARNA BRIGADA, 5. del lutkovne nadaljevanke 17.55 Ž Petan: OBTOŽENI VOLK. 2. del predstave Slovenskega mladinskega gledališča
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija
19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 DOKUMENTAREC MESECA: Kjer kukavica gnezdi
Rečica Krupa v Beli krajini in prebivalci ob n jej so zastrupljeni z odpadnimi kemikalijami, ki jih je Iskra iz Semiča nepravilno odlagala v propustni kraški svet. Dolgotrajno onesnaževanje. 300-krai večje od dopustnih norm. uvršča Krupo med deset najbolj onesnaženih voda na svetu. Posledice take zastrupitve so dolgoročne, včasih traja desetletja, da se pokažejo. Strupi sodijo med kancerogene snovi, povzr-
očajo okvaro jeter, vplivajo na razvoj Se nerojenih otrok. Veliko vprašanj. Komu? Odgovornim? Kdo jc odgovoren?
20.45 Film tedna: SKUPINSKA SLIKA Z GOSPO, nemški film 22.20 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Jastrebi — 18.15 Nekoč in danes — 18.45 KUD Vojvodine — 19.30 Dnevnik — 19.55 Košarka CibonaiGranarolo — 21.30 Včeraj, danes, jutri —21.45 TV Amerika — 22.40 Šesti zagrebški sejem jazza
ČETRTEK, 21. II.
8.45 TEST
9.00 IV V ŠOLI: Pesmi in zgodbe za vas: Hudobni gosak. Organi za izločevanje, Koloidi, Za vaš odmor. Antarktika, Poročila 10.35 IV V ŠOLI
12.30 POROČILA
17.20 — 22.45 TELETEKST IT.35 POROČILA
17.40 T. Pavček: ČENČARIJA, L del 17.50 SREČANJE NA SEČI, portret pesnika Toneta Pavčka
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SOTESKA NERE. romunski film
SNEG, kanadski film
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK
21.10 P. Haavikko: ŽELEZNA DOBA. 2. del finske nadaljevanke
22.30 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Jelenček — 18.15 Znanost: Alkimija — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Železna doba (I. del finske nadaljevanke) — 20.50 Umetniški večer — 22.30 Včeraj, danes, jutri
• h "'7^.
9/nz
tJtacl/TUAfocr
Prostovoljno delo hira
Zanimanje mladih za prostovoljno delo tudi v Brežicah upada — V centru vseeno optimisti
NOVA SOLSKA ZADRUGA
Sredi januarja smo na sestanku pionirske organizacije ustanovili pionirsko šolsko zadrugo, v okviru katere se bomo ukvarjali z vrtnarstvom, poljedelstvom, ročnim delom in drugim. Dogovorili smo se. kako bo delovala. Izvolili smo tudi učence, ki bodo skupaj z mentorjem vodili delo. seveda pa jim bodo pomagali tudi zunanji sodelavci.
NATAŠA AVŠ1Č. 7.d OŠ Brežice
USPEH NI NAJBOLJŠI
V petem razredu nas je 33. Naš razred je bolj fantovski, saj ima 2! fantov in 12 deklet. Ob polletju smo dosegli slabši uspeh kot v prvi redovalni konferenci. Izdelalo nas je 27. 6 učencev pa je bilo negativnih. Sklenili smo, da bomo z medsebojno pomočjo izboljšali uspeh. Drugače smo še kar aktivni, saj sodelujemo v številnih krožkih.
DUŠAN ČANČER. 5. r OŠ Artiče
NAJSLABSI NA SOLI
Ob polletju je naš razred izdelal samo 75 -odstotno, bili smo najslabši na šoli. Učitelji niso zadovoljni z našim delom, saj mnogi učenci ne pišejo redno domačih nalog in tudi dopolnilnega pouka se najraje izognejo. Nihče izmed nas se ne more pohvaliti z odličnim uspehom. Pošteno se bomo morali pogovoriti, kako izboljšati uspeh posameznikov in vsega razreda.
SIMONA ARINGER. 6. a OŠ Artiče
SMUČARSKI TEČAJ NA JUGORJU
Med počitnicami sem se udeležil petdnevnega smučarskega tečaja na Jugorju, ki ga je pripravil smučarski klub iz Metlike. Vozili smo pluženje, slalom in smuk. Imeli smo tudi vlečnico. s katero smo se vozili na vrh smučišča. Na Jugorje in domov smo se vozili z avtobusom. Zvečer sem doma gledal televizijo. Tudi drsal sem se.
MITJA KOBE. 2. r COŠ Suhor
OŠKODOVANA TARA
Pred kratkim smo na naši šoli gledali film o reki Tari. na kateri nameravajo zgraditi hidroelektrarno. Črnogorska reka Tara teče skozi najgloblji kan jon v Ev ropi, skupaj .s Pivo pa se izliva v Drino. Reka je čista. Lepoto dopolnjujejo majhni slapovi. Poleti se odpravi jo izletniki s splavi od izvira do izliva. Zelo hudo mi je, ko pomislim, da bo hidroelektrarna prikrila vso to lepoto. Bolj bi morali čuvati naravo!
DAMJANA ČAVLOVIČ OŠ XII. SNOUB •s,	Novo	mesto
OB KULTURNEM PRAZNIKU
V petek. 8. februarja, smo si učenci višjih razredov naše šole v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani ogledali Golievo pravljično igro Jurček. Člani literarno-novinarskega krožka pa smo ob kulturnem prazniku na šolskem hodniku pripravili razstavo, posvečeno 140-letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Učenci si bodo lahko ogledali različne izdaje pesnikovih del. fotografije in ilustracije pesmi. Del gradiva nam je posodila Študijska knjižnica iz Novega mesta. "
BERNARDA BRULEC, 8. b OŠ Žužemberk
VSI LJUDJE HITIJO
Ko smo v razredu poslušali pesem »Vsi ljudje hitijo«, nismo klepetali kot ponavadi. Cilas Nece Falk je pred našimi očmi slikal kmetijo v pisanih barvah jeseni pa žalostno mesto, ki je ovito v sivi dim. meglo, zadušljiv zrak. ta sivina pa odene tudi ljudi, ki so tihi in mrki. Na vasi pa so veseli in vsi se poznajo med seboj. Čist potoček iz vasi jc v mestu rjava reka. ki odnaša odplake. Zakaj jc tako?
RENATA PADOVAN. 7. a
MOJE ROJSTNO MESTO
Rodila sem se v Nišu. V Slovenijo smo se priselili, ko mi je bilo dve leti. V vrtcu sem se kmalu naučila slovenskega jazika. Mama in očka sta imela več težav. Sprva sva sc s sestro pogovarjali slovensko, da naju nista razumela. Sedaj sem v šestem razredu in že razmišljam. v katero šolo bom šla po osemletki. Včasih si želim, da bi se vrnila v svoje rojstno mesto. Pogrešam babici, dedka in sploh vse sorodnike. Včasih jih obiščem. Slovenija je lepa. a moje rodno mesto je zame lepše.
Al ISA ILIČ, 6,a
BREŽICE —Neuspeh i na področju mladinskega prostovoljnega dela v lanskem letu ter upadanje zanimanja mladih za to obliko aktivnosti mladim članom Centra za mladinsko prostovoljno delo v Brežicah ni vzelo volje do dela. Prepričani so, da akcije ohranjajo svoj velik pomen, čeprav je z izvedbo vse težje, saj ekonomska stiska sili mlade v počitniško delo za denar.
Na zadnji seji centra so ocenili lanskoletno delo. Čeprav je bil celo aktivnejši kot prejšnja leta, ustreznih rezultatov ni bilo. Samo angažiranje ZSM je očitno premalo. Bolj bi morala biti občutna skrb širše družbe. Pomanjkljivosti, ki so Se pojavljale v lanskem delu. bodo poskušali odpraviti letos. Povečali bodo sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. predvsem s sindikatom. Verjamejo, da bo tako delo bolj učinkovito kot pa letanje mladincev od ene odgovorne osebe do druge. Bolje se bodo povezali tudi s krajevnimi konferencami SZDL. kar naj bi jim olajšalo organiziranje lokalnih delov-
nih akcij. Glede na to, da je del brežiške občine nerazvit, z iskanjem tras ne bi smeli imeti problemov. Za večje sodelovanje se bodo obrnili tudi na Šolski center Brežice, kjer se vsak dan zbira veliko število mladih. Poskušali bodo doseči, da bi se udeležba na M DA v usmerjenem izobraževanju štela za obvezno prakso. Vsakega štipendista, ki prejema štipendijo iz združenih sredstev v občini, pa bodo pismeno pozvali k sodelovanju na akcijah.
Ostale aktivnosti bodo potekale podobno kot prejšnja leta. Gre za plakatiranje, raznašanje letakov, informiranje preko lokalnega radia in drugih sredstev javnega obveščanja pa pogovore v osnovnih in* srednjih šolah, v osnovnih organizacijah ZSM v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah ter srečanja brigadirjev. Veliko več pozornosti bodo letos posvetili osebnemu obveščanju, ki ima. kot se je izkazalo, še največ uspeha.
BREDA DUŠIČ
KROŽEK ROČNIH DEL
Krožek obiskujejo učenke od 5. — 8. razreda, ki rade delajo ročne izdelke. Z delom smo začele ob začetku šolskega leta. Najprej smo pletle •raznovrstne puloverje, jopice, brezrokavnike itd. Na platnu smo odtisko-vale iz krompirja izrezane figure, sadje itd. Šoli smo pomagale z izdelavo voščilnic za novo leto. Izdelale smo usnjene žogice. Začele pa bomo tudi z izdelovanjem makrameja. Učenke si želimo, da bi količino izdelkov povečale, saj izdelujemo samo zase. Potrebovale bi ostanke blaga in jih uspešno porabile pri izdelavi raznovrstnih izdelkov.
KATJA ŠIŠKO, 8. b OŠ Mirna peč
ŠOLSKA TRGOVINA
Šolska trgovina deluje v okviru šolske zadruge. Je doka j dobro založena. toda v prodajo gredo le risalni listi in svinčniki. Imamo predvsem šolski pribor, večkrat smo stopili tudi med učence in jih spraševali, kaj vsesi želijo v tej šolski trgovini. Odgovori so bili skoraj vsi enaki: sladkarije. Cena šolskih potrebščin je enaka kot v prodajalnah, saj smo odvisni od njih. Želimo si tudi to. da bi naši učenci prodajali svoje izdelke in tudi izdelke posameznih krožkov. Največja želja pa je, da bi prodaja zaživela.
HELENA ŠIŠKO. 7. b OŠ Mirna peč
SMUČARSKI TEČAJ
Med zimskimi počitnicami smo imeli učenci naše šole smučarski tečaj. Ker je bilo snega dovolj, smo vadili kar na hribčku za šolo. Posebno smo bili veseli, ker je vlečnica, ki smo jo dobili lani, dobro delala. Vadili smo pod vodstvom tovariša Rajka Androjna iz Sevnice, ki je bil zelo potrpežljiv z nami. Zadnji dan enotedenske vadbe nam je pripravil progo za veleslalom, da smo lahko preizkusili svoje znanje. Pri fantih je zmagal Matija Rime iz petega razreda, med deklicami pa Maja Slemenšek iz drugega razreda. S tečajem smo bili vsi zelo zadovoljni.
ALENKA MEŠIČEK. 6.r OŠ Blanca
JAVNA POHVALA MARJETKI ČAMP4
SODRAŽICA — Na osnovni šoli v Sodražici je bilo ocenjenih ob šolskem polletju 216 učencev, od tega 91,2 pozitivno, nekoliko slabši učni uspeh so imeli vozači, ki jih je na šoli 134. Javno je bila_pohvalje-na učenka Marjetka Čampa iz Zapotoka. ki obiskuje peti razred. Razen odličnega učnega uspeha je še dobra organizatorka, pomaga slabšim učencem itd.
'zakipi
ra£un
»Tako kot smo delali, tako smo tudi zaključili..,« »Mene v to ne mešaj, jaz nisem nič delal!« ,
* mm \f
Mr m
ri,Mj 5CŽ£i7l£Mi WWmw...
1? fl
OLENJSKI LIST
Št. 7 (1853)
jruaria
(k BELT,
DO Belt Črnomelj Delavski svet DSSS DO Belt
razpisuje
prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. pomoč pri vodenju DO
za tehnično-proizvodno področje,
2. pomoč pri vodenju DO
za gospodarsko-ekonomsko področje.
3. vodenje vzdrževalnega oddelka.
Za navedena dela in naloge so lahko imenovani kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— pod 1:
visoka izobrazba strojne ali metalurške smeri in 5 let delovnih izkušenj
— pod 2:
visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let pfeLovnih izkušenj
— pod 3:
visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki
Poleg navedenih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje.
— da so pri svojem delu dosegli pomembne organizacijsko vodstvene uspehe,
— da so družbenopolitično aktivni in da imajo pozitiven odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15dneh poobjavi razpisa na naslov DO Belt Črnomelj — za razpisno komisijo.
Za razpisana dela in naloge bodo kandidati izbrani za 4 leta.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 30 dneh pb izbiri.
96/7-85
Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Krško na podlagi 1., 5. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško
razpisuje
podelitev priznanj
Osvobodilne fronte za leto 1985
1. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju:
— razvoja naše samoupravne socialistične družbe
— uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela
— krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil
— neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja.
2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. Zaradi pomembnih obletnic, ki jih slavimo v letu 1985, lahko podelimo več priznanj, zato daje žirija pobudo, da v vseh okoljih posvetijo pozornost dogodkom, predvsem pa posameznikom in organizacijam, ki so povezani z rastjo naše družbene skupnosti v štiridesetletnem povojnem razvoju in so s svojim delom prispevali h graditvi naše socialistične samoupravne skupnosti.
3. Pismene predloge z zgoščeno obrazložitvijo je treba predložiti na uskladitev krajevni organizacij^ SZDL, od koder je predlagani kandidat oz. organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 25. marca 1985 na Občinsko konferenco SZDL Krško. Predlagatelji naj zato svoje predloge pravočasno pošljejo krajevnim organizacijam SZDL (do 8. marca 1985).
Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško 89/7-85
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Št.: 31/85 Datum: 6. 2. 1985
POZIV
VSEM UPRAVIČENCEM ZA PRIDOBITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU, DA VLOŽIJO PROŠNJE ZA UVRSTITEV NA PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV STANOVANJA
V skladu z določili Pravilnikao pogojih in merilihza dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj, so upravičeni za dodelitev stanovanja:
a) občani in družine z nižjim mesečnim skupnim dokazljivim čistim dohodkom na člana družine od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji,
b) upokojenci in invalidi,
c) borci NOV in interniranci.
Vsi upravičenci za pridobitev solidarnostnega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne in posebne pogoje:
SPLOŠNI POGOJI:
— da upravičenec do stanovanj, oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega stanovanja ali počitniške hiše
— da upravičenec do stanovanja stalno biva na območju občine Črnomelj
— da upravičenec oziroma njegova družina še nista imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
— da upravičenec ali za delo sposoben član gospodinjstva iz 32. člena pravilnika ni neupravičeno nezaposlen.
POSEBNI POGOJI:
— da skupni dokazljivi dohodek upokojenca ali invalida in njegove družine ne presega mejnega zneska, na člana družine, ki je določen v okviru Skupnosti varstva v letu pred sprejemom prednostnega vrstnega reda
— da upravičenec ne stanuje v stanovanju, v katerem je prej stanoval stanovalec (upravičenec), kateremu je bil solidarnostno rešen stanovanjski problem
— da prosilec pri svojih najbližjih ; sorodnikih (starših, bratih, sestrah itd) iz obstoječih razlogov ne more rešiti stanovanjskega problema.
Udeleženci za uvrstitev na prednostni vrstni red za pridobitev solidarnostnega stanovanja vlagajo prošnje z vsemi zahtevanimi dokazili:
— zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih pri splošnih službah le-teh. torej tam, kjer združujejo svoje delo
— borci NOV pri Občinskem odboru ZZB NOV Črnomelj
— upokojenci v društvih upokojencev,
— starejše za delo nesposobne osebe pri Skupnosti za socialno varstvo in skrbstvo v občini Črnomelj
— delavci pri samostojnih obrtnikih v osnovni organizaciji Zveze sindikatov delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Črnomelj.
Organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, morajo vloge overiti, udeležencem poziva pomagati pri zbiranju zahtevnih dokazil in v roku 30 dni po objavi POZIVA predati popolne vloge Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj.
III. •
Vloga za pridobitev solidarnostnega stanovanja mora vsebovati:
— osebne podatke"© upravičencu in članih njegove družine
— podatke o času bivanja v občini Črnomelj in čakalni dobi za primerno stanovanje
— opis socialnega in materialnega položaja upravičenca in članov njegove družine
— uradno overjena dokazila o osebnem dohodku, pokojnini ali invalidnini upravičenca in članov njegove družine (overjena vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic na obrazcu št. 8,40)
— morebitna potrdila o težjih bdleznih upravičenca in članih njegove družine.
IV. *
Vsak, ki se mu dodeli družbeno-solidarnostno stanovanje, mora prispevati iastna sredstva glede na prometno vrednost stanovanja in v skladu s svojim socialnim in zdravstvenim stanjem ter ekonomskimi možnostmi.
Lastno soudeležbo mora prosilec solidarnostnega stanovanja, ki pridobi stanovanjsko pravico, vplačati pred vselitvijo oziroma preselitvijo lastniku družbenega stanovanja. Lastna soudeležba se izračuna v odstotku od sedanje prometne vrednosti družbenega stanovanja.
V.
V posebnih primerih, ko stanovanjska skupnost ocenjuje, da živi družina v težjih razmerah, pridobi stanovanjska skupnost pred določitvijo višine lastne soudeležbe mnenje Skupnosti socialnega varstva in skrbstva občine Črnomelj.
VI.
Denarna sredstva lastne udeležbe za družbeno stanovanje po pravilniku se vplačajo na račun sklada družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj.
Stanovanjska skupnost je dolžna prosilcu vrniti lastno udeležbo po desetih letih v enkratnem znesku s 3-odst. obrestno mero.
VII.
Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilu lasthe udeležbe skleneta prosilec in stanovanjska skupnost pogodbo o plačilu lastne soudeležbe, v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posoiilneqa razmerja.
Vlil.
Vsi pristojni organi, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni v razpisnem roku javnega poziva odstopiti vloge skupaj z ustreznimi potrdili Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Črnomelj.
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Črnomelj Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Zvone RoštOhar, I. r.
90/7-85
Živilski kombinat Žito Ljubljana, n. sol. o. tozd Pekama in slaščičarna Novo mesto, Ločna 21
Delavski svet tozda Pekarna in slaščičarna Novo mesto, Ločna 21, razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
za 4 leta
Na razpis se lahko prijavi kandidat, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. Zakona o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje:	.	.
— da je državljan SFRJ in izpolnjuje pogoje, določenez zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori
— da ima višjo izobrazbo s petletnimi delovnimi izku-. šnjami ali visoko izobrazbo s triletnimi delovnimi izkušnjami živilske, kemijske ali druge smeri
— da ima organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja, koordiniranja dela v temeljni in delovni organizaciji
— da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih del in nalog sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi razpisa na naslov: Živilski kombinat Žito — tozd Pekarna in slaščičarna, Novo mesto, Ločna 21, v zaprti ovojnici z navedbo: »Za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
91/7-85
Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Poljedelstvo-meso Kostanjevica
objavlja
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge:
1. voznika
2. NK delavca v klavnici
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanjedel voznika, morajo imeti končano poklicno šolo za voznike motornih vozil.
Za opravljanje razpisanih prostih del in nalog je • poseben pogoj 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, kadrovska služba Krško, CKŽ 54. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po dnevu objave.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
87/7-85
n
založba mladinska knjiga
Imate radi knjige? Radi potujete? l/as zanima delo z ljudmi?
Želite razgibano in zanimivo delo? Imate vsaj srednješolsko izobrazbo? Želite sami odrejati svoj prosti čas in oblikovati svoj osebni dohodek?
Ste pritrdilno odgovorili na zastavljena vprašanja?
Vabimo vas, da postanete naš honorarni sodelavec — zastopnik za prodajo knjig na Primorskem.
Z Mladinsko knjigo—TOZD Založba boste sklenili pogodbeno razmerje in poleg svojih obveznosti v prostem času zbirali naročila za knjige in zbirke.
Delo je primerno tudi za upokojence.
Prijave z osebnimi podatki pošljite na naslov: Mladinska knjiga — TOZD Založba. Oddelek za direktno prodajo, Ljubljana, Titova 3.
Vzgojnovarstvena organizacija Novo mesto
razpisuje
1. vpis novincev
2. obnovo oziroma podaljšanje prošenj
3. evidenčni vpis
4. premestitve
otrok v Vzgojnovarstveni organizaciji Novo mesto za leto 1985/86. Vpis bo od 1. do 29. marca 1985 od 9. do 16. ure na Ragovski 18. Starši naj prinefcejo s seboj: potrdilo o stalnem bivališču, potrdilo o šolanju staršev, ki še niso zaposleni, enotno matično: številko otroka in reg. št. zdravstvene izkaznice otroka.
100/7-85
DOLENJSKI LIST
19
Vojna pošta 6485 Črnomelj
Na podlagi pravilnika o izvajanju odredbz.kona o sredstvih in financiranju JLA razpisujemo
javno licitacijo
za prodajo odpadkov hrane iz vojaške restavracije. Začetna cena za mesečno količino odpadkov je 8.000 din. Javna licitacija bo 19. februarja 1985 ob 9. uri v pros-tirih VP 6485 Črnomelj—kasarna »Bela krajina«. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki na blagajni VP 6485 Črnomelj polože kavcijo v znesku 10 odst. začetne cene. Najmanjši znesek za povečanje cene je 500 din. Podrobnejše informacije lahko dobite, če se osebno oglasite v kasarni »Bela krajina«.
88/7-85
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli
1.	SAB Prevole, 68362 Hinje
objavlja
prosta dela in naloge
tajnika — računovodje
za določen ča.s (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končano srednjo izobrazbo ekonomske smeri .
— zaželene delovne izkušnje.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov 8 dneh.
Pričetek del in nalog 1.3.1985. OD po pravilniku. Stanovanje po dogovoru.
101/7-85
Cestno podjetje Novo mesto tozd Gradnje Novo mesto Ljubljanska 47
Delavski svet tozd
razpisuje dela in naloge
direktorja tozda
Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
— da ima najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, če ima visoko izobrazbo, oz. 6 let ustreznih delovnih iz; kušenj, če ima višjo izobrazbo
— da ima z dosedanjim delom dokazane organizacijske sposobnosti
— da izpolnjuje pogoje, opredeljene v Družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, tozd »Gradnje«, Novo mesto, Ljubljanska 47, z oznako »Za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa na delavskem svetu tozda.
102/7-85
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji podružnica Novo mesto
objavlja
prosta dela in naloge
1. kontrolorja,
2. kadrovika,
3. ekspeditorja.
Pogoji:
pod 1: VEKš (I. stopnja) ali višja pravna šola, 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj;
pod 2: višja šola — pravna, upravna ali za organizacijo dela, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 3: srednja administrativna šola, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom v 8 dneh po dnevu objave. O izidu izbire bodo vsi prijavljeni obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi.
104/7-85
Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško
razpisuje
prosta dela in naloge:
čiščenje poslovnih prostorov in opreme ter odprema pošte v popoldanskem času
Pogoji:
— kandidat mora imeti končano osnovno šolo in 1 mesec ustreznih delovnih izkušenj,
— poskusno delo je 3 mesece.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podru- -žnica Krško, Cesta 4. julija 42, razpisna komisija. Kandidate bomo o izidu razpisa pisno.obvestili v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
107/7-85
Mercator — KZ »Krka Novo mesto DSSS Cesta komandanta Staneta 10
po sklepu DS DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
vodja knjigovodstva
Pogoji:
višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali
ESš in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.	*
Kandidati naj prošnje naslove na zgornji naslov v 8 dneh po objavi.
106/7-85
Komisija za medsebojna razmerja tozda Metraža
razpisuje
prosta dela in naloge:
— trgovskega zastopnika za prodajo tehničnih pletenin na področju SFRJ
Pogoji:
— visoka ali višja šola tekstilne ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na komercialnem področju. Kandidati naj vložijo prijave v 8 dneh po objavi razpisa. O izidu bodo obveščeni v 30 dneh po končani objavi. Prijave zbira kadrovska služba BETI Metlika, Tovarniška 2.
105/7-85
IGMP »Sava« Krško tozd IGM
Komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju
sodelavce za opravljanje del in nalog:
1. operativnega vodenja del
v delovni enoti Gramoznica in cementnine Drnovo
2. KV zidarja ali KV betonerja
za opravljanje zahtevnih del pri proizvodnji betonskih izdelkov
3. železokrivca
za opravljanje del pri proizvodnji betonskih izdelkov
4. 6 delavcev
za opravljanje manj zahtevnih del pri proizvodnji betonskih izdelkov
Pogoji:
Pod točko 1: srednja šola ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca.
Pod točko 2. poklicna šola ustrezne smeri. Poskusno delo traja 2 meseca.
Pod točko 3: poklicna šola ustrezne smeri ali tečaj. Poskusno delo traja 1 mesec.
Dela pod točko 1, 2 in 3 se sklenejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pod točko 4: NK delavec brez prakse 2 delavca skleneta delovno razmerje za določen čas — tri mesece, 4 delavci pa sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas in z enomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po ocjavi na naslov: IGMP Sava Krško, CKŽ 59, Krško.
Prijavljene kandidate bomb o izidu izbire obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
103/7-85
Industrija motornih vozil Novo mesto DO Tovarna mobilnih enot Adria tozd Proizvodnja opreme Mirna Na podlagi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepa delavskega sveta
razpisuje dela in naloge
direktorja tozda
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola tehnične, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
— 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih,
— organizacijske in komunikativne sposobnosti,
— pozitiven odnos do samoupravljanja ter da so s svojim dosedanjim delom dokazali odgovoren odnos do gospodarjenja z druženimi sredstvi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z oznako »za razpisno komisijo« sprejema kadrovsko splošna služba tozda Proizvodnja opreme Mirna 15 dni od dneva objave razpisa.
Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni 15 dni od dneva imenovanja.
108/7-85
4Kk
ODLIČEN IZOLATOR ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO PODSTREŠIJ, LESENIH STROPOV, MEDETAŽ-NIH KONSTRUKCIJ, STEN IN OBZIDANIH FASAD, PLAVAJOČIH PODOV TER CEVAKI ZA TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJO CEVOVODOV V GRADBENIŠTVU IN INDUSTRIJI. TAKOJŠNJA DOBAVA VSEH VRST NOVOTERMA: ŠIVANE BLAZINE, FILCI, LAHKE, POLTRDE IN TRDE PLOŠČE, CEVAKI.
PRODAJA IN SVETUJE
m izoLaoue
KRKA. TOZD Izolacije
68000 Novo mesto. Bršljin 62
tel.: (068) 21-620. 21-621: telex 35813 KRKAIZ YU
.........mi
P E S M
m m m
I / D O L
m m m
E N J S m m m
K E/D E
m m
Z E L E
». \ obena zgodovinska knjiga ne bi podala tako verne podobe o dolenjski deželi, kot jo podajajo te pesmi, fz mozaika v antologiji zbranih pesmi je nastala jasna slika. Dolenjska je v nji zaživela.«
Janez Menart
PESMI
DOLENJSKE
DEŽELE
NAROČILNICA
Naročam ....... izvodov antologije Pesmi dolenjske
dežele.
Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom plačal:
— po povzetju ali v 3 mesečnih obrokih
Ime in priimek ali naziv delovne organizacije:
Kraj, ulica, hišna številka: .............................
Datum:	Podpis	(za	DO	tudi	žig):
{ Naročilnico pošljite na:
: Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto
V« lUMHtHMMIMHIHnMMMMMnniUIIMHH
JU
V SPOMIN
Minilo štiri leta žalostnih je dni, odkar, dragi oče, zapustil si nas ti, dni. ko ni več žuljavih dlani. Ali med nami še živiš, to polja, travniki nam govore, saj v njih zapustil nam svoje si srce.
Z žalostjo se spominjamo 23. februarja, ko je umrl naš dobri oče
ANTON
ŠENICA
iz Meniške vasi VSI NJEGOVI
Ni dolgo tega, kar je bil še med nami, ki smo ga spoštovali in imeli radi, naš dragi
JAKOB
ZORKO
mlinar iz Dolenje vasi pri Artičah roj. I. maja 1912, umrl 20. januarja 1985
S hvaležnostjo v srcih se ga bomo pogosto spominjali.
Žena Marija in hčere z družinami
a Kako povsod nam manjkaš ti!
I Zaman vsak dan te iščejo oči...
V S P O M I N
28. februarja bo minilo eno leto, odkar i nas je zapustil naš dragi mož. in oče
STANKO
NOVAK
s Preloke
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi, ki so ga imeli radi
Večerna zarja, zvezdic milijoni pozdrav naj poneso ti naš in moč noči naj nad tvoj grob se skloni in ti pove: povsod si z nami ti.
V SPOMIN
15. februarja minevajo tri žalostna leta, odkar nas je zapustila naša ljubljena žena. mati, hčerka, sestra, teta in svakinja
JOŽICA BAJUK
iz San Francisca, LISA rojena Vidmar na Kalu pri Semiču
Prisrčna hvala vsem, ki jo hranite v lepem spominu, obiskujete njen grob in prižigate na njem svečke.
Žalujoči: vsi njeni s Kala, Vrtače, San Francisca, San Ramona in Sonorne
ZAHVALA
V 76. letu življenja nas je zapustila naša zlata žena, mama. stara mama, sestra, prababica m teta
ANA KULOVIC
iz Podgrada 8
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnici podarili vence, cvetje in lučke ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrazili sožalje. Hvala vsem. ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in jo tolažili. Lepo se zahvaljujemo delovnim organizacijam Novoteks, IMV in Gozdno gospodarstvo za podarjene vence. Prisrčna hvala govorniku za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob nenadomesktljivi izgubi našega v 80. letu umrlega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in
svaka
MATIJA MUŠIČA
iz Dragatuša
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in organizacijam za ustne, pismene in brzojavne izraze sožalja, podarjeno cvetje in vence ter tako številno udeležbo na pogrebu. Zahvalo dolgujemo osebju dispanzerja zdravstvenega doma v Črnomlju ter zdravnikom pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu, govornikoma, gasilcem, organizaciji ZB. pevcem ter župniku za lepo opravljene pogrebne svečanosti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Dragica, sinova Vlado z Vito, Ivo s Heleno ter vnuki Toni, Tejo, Jani, Mojca, Vitka.
Matjaž, Vani in Ana
Preljubi očka naš. prezgodaj si odšel od nas. v domu našem je praznina. v srcih našilt bolečina.
Spomin na tebe pa živi. čeprav te več med nami
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric
FRANC KUKAR
z Gradnika pri Semiču
Ob boleči izgubi sc najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Hvala zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Iskre, govornikom za poslovilne besede in kaplanu za lepo opravljeno obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Lojzka, hčerka Rozika, sinova Jože in Franc z. družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož. brat. stric in
svak
FRANC GAZVODA
z Drske 36
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, župniku za opravljeni obred in pevcem Iz Šmihela za lepo petje, bosedom se zahvaljujemo za venec in sveče. Zahvalo smo dolžni tudi Vidi in Milanu Jerič ter Malči Perše za pomoč med boleznijo.
Žalujoči: žena, sestre in brat z družinami ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 4. februarja 1985
TRUD IN TRPLJENJE —
BILO JE TVOJE ŽIVLJENJE.
ZAHVALA
V 83 letu nas je zapustil naš dragi mož. oče, stari oče, tast, brat, stric in
svak
NIKO VRLINIČ
RADKOTIN
iz Bojane 31
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, izrekli •tožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom, ki so pokojnemu pomagali v času bolezni, osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Semenovi, in zdravnikom ZD Črnomelj. Zahvaljujemo se GD Bojanci za organizacijo pogreba. Gozdni upravi Črnomelj, delovni organizaciji Go-
rjanci, delavcem, zaposlenim pri Niku, Obrtni zadrugi Črnomelj, Obrtnemu združenju Črnomelj, Merkurju Kranj, Nikovim prijateljem iz Kranja, ZZB Bojanci, Društvu upokojencev Črnomelj, zastavonošem, govornikom za ganljive besede slovesa, godbi na pihala in duhovniku za lepo Pravljenj obred.
Žalujoči: žena, sinova Radivoj in Niko z družinama, sestra Ana, brat Simo in ostalo sorodstvo
Srce moje le na to še čaka. da se čas bo v večnost mi prelil. v večnosti pristan čoln moj je naravnan.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama. stara mama in prababica
ANTONIJA JERMAN
roj. GORŠIN z Vel. Slatnika 30
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, naši dragi mami darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala dobrim sosedom Povšetovim, ki so jo imeli tako radi. Veharjevi in vsem ostalim, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala tudi govornikoma Stanetu in Marici za poslovilne besede ter p. Niku za ganljivi govor in lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sin Stane z družino, hčerki Martina in Mimi z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded, brat, tast in stric
JANEZ BRUS
borec XIV. divizije iz Vavte vasi 34, Straža
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje., darovali vence in cvetje ter v tako velikem številu.spremili pokojnega na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala sestri Erni za učinkovito pomoč,dr. Huebsche-rju, zdravnikom in sestram internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za njihovo prizadevanje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo sc ZZB Štraža za venec in organizacijo, gasilskemu društvu za častno stražo in spremstvo, kolektivoma Jutranjka iz Sevnice in Novoles—TOZDTSPin TES za vence in izrečeno sožalje. Hvala govornikom tov. Plantanu, tov. Virantu in tov. Zupančiču za poslovilne besede, pihalnemu orkestru Novolesa za venec in zaigrane žalostinke ter pevskemu zboru iz Dolenjskih Toplic.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
21
_______________DOLENJSKI	LIST]
tedensK6ledap
2.	nemški film Brunhilda in Kriemhilda.
Četrtek, 14. februarja — Valentin Petek, 15. februarja — Jovita Sobota, 16. februarja — Julijana Nedelja, 17. februarja — Aleš Ponedeljek, 18. februarja — Simeon Torek, 19. februarja — Pust Sreda, 20. februarja — Leon Četrtek, 21. februarja — Irena
KOSTANJEVICA: 16. 2. film Južnjaška uteha. 17. 2. film Partnerja.
LUNINE MENE
19. februarja ob 19.43 — mlaj
' KlU
BREŽICE — 14. in 16. 2. ameriški film Moje pesmi, moje sanje. 17. in 18. 2. ameriški film 48 ur. 19. in 20. 2. francoski film Norci s stadiona.
ČRNOMELJ: 14. in 15. 2. hongkon-ški film Rdeča masa. 15. in 17. 2. italijanski film TemDeramentrta Rozi. 19.
SEVNICA: 14. 2. nemški film Zgodnja zrelost. 15. in 16. 2. anglški film Največja tatvina banke. 17. 2. hong-konški film Bes šaolina. 20. in 21. 2. italijansko-španski film Omar — maščevalec.
NOVO MESTO — DOM JLA: Ob
15.	do 17. 2. kanadski film Dan krvavega filma. Od 18. do 20.2. ameriški film Angeli maščevanja.
SLUŽBO DOBI
ZA ČIŠČENJE lokala sprejmemo mlajšo upokojenko. Gostilna Jakše. Drska 44. Novo mesto.
OD okoli 35.000,00 din. Telefon 51-389.
DVE DEKLETI dobita službo za delo v gostilni in pomožna dela v kuhinji. I Irana in stanovanje možna v hiši. Zglasite se osebno! BUDlČ, Čatež Brežice.
ZA POMOČ v gostilni iščem mlajšo žensko. Hrana in stanovanje v hiši. OD in ostalo po dogovoru. Telefon (068) 56-653.
ZAPOSLIM kvalificiranega avtokleparja z nekaj leti delovnih izkušenj.
S
TANOVAIMJA
SOBO oddam samskim. Naslov v upravi lista (614/85).
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
7. februarja je izšla 4. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem objavljata:
— Območna vodna skupnost Dolenjske samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske,
— občina Novo mesto odlok Romsko naselje v Žabjaku.
o sprejetju zazidalnega načrta
V začetku prihodnjega tedna bo izšla 5. številka Skupščinskega Dolenjskega lista, v katerem objavljajo:
— občina Krško odredbo o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja,
— občina Novo mesto samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Novo mesto, ugotovitveni sklep o skupnem številu udeležencev tega sporazuma in statut Samoupravne komunalne skupnosti Novo mesto,
— občina Ribnica odredbo o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine,
— občina Trebnje poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Dolenja Nemška vas, sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa modernizacije cestnega omrežja, vodopreskrbe in kanalizacije ter telefonskega omrežja na področju krajevne skupnosti Dolenja Nemška vas in odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka od dohodka iz kmetijske dejavnosti za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji.
SDL prejemajo vsi, ki plačujejo dvojno naročnino na Dolenjski list, tisti iz občin Sevnica, Brežice in Kočevje le na posebno željo, ter tisti, ki so se nanj za ceno 250 din na leto posebej naročili. Posamične izvode lahko kupite na naročninskem oddelku Dolenjskega lista za 10 din po izvodu.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič—Dra-gaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 460 din, za razpise, licitacije ipd. 650 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 700 din, 1 cm na prvi strani 900 din. Vsak mali oglas do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28.3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM leDo trisobno stanovanje v centru Novega mesta. Telefon 21-853 ali 20-251. po 18. uri.
KRŠKO: 16. in 17. 2. ameriški film Sami v noči. 19. 2. domači film Smrt gospoda Goluže. 20. 2. hongkonški film Bojevniki iz harama Kung fu.
■■•■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■P*
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 15., 16. in 17. 2. slovenski film Leta odločitve. 14. 2. slovenski film Nobeno sonce (ob 17. in 19. uri) ter 16. (ob 15.) in 17. (ob 10. uri)slovenski film Nobeno sonce. 19. 2. (ob 16. uri) in 20. (17. in 19. uri) francoski film Javna hiša v Parizu. 21. 2. ameriški film Apokalipsa danes.
j] Kmetijski stroji II
S!	•	■
• ■a ■■■>>■■■■■■■■■■■■•■■■■■ ■■■■■■■■■■■■ »■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaa
MOTOKULTIVATOR honda F 65 (8 KM), rabljen, prodam. Franc Pšeničnik. Bojsno 29, 68254 Globoko, popoldne.
PRODAM novo frezo Hovvard in obračalnik Maraton. Tel. 56-174.
PRODAM kosilnico znamke Fi-garo. Ogled v soboto popoldne in nedeljo. Vesna Hlaj. Brestanica 133.
PRODAM silokombajn Mengele, letnik 1976, in mešalec za gnojevko z elektromotorjem. Janez Abram, Dobrava 9, Kostanjevica, tel. (068) 69-730.
PRODAM frezo, malo rabljeno (14 KM), diesel ter bočno kosilnico za IMT traktor, staro eno leto, in R 4, letnik 1977. Naslov v upravi lista (620/85).
PRODAM traktor Štore 502. Jablan 10, Mirna peč.
UGODNO prodam manjše traktorske grablje SIP in kupim puhalnik Tajfun z motorjem ali brez njega. Črnič, Bedenj II. Adlešiči.
PRODAM dobro ohranjen URSUS C-335 s koso in kabino. Ciril Kranjc, Dol. Vrhpolje 14, 68310 Šentjernej.
PRODAM 3 leta staro kosilnico z dizel motorjem. Gorenc, Mali Koren 8, Raka.
UGODNO prodam plug OLT, obračalnik pajk VOH in klinaste brane (štiridelne). Judež, Prapreče 2, Šentjernej.
PRODAM kompletno opremljen traktor Štore 502 (150 delovnih ur). Ogled možen vsak dan popoldne. Jože Konda. Osojnik 2, Semič.
PRODAM traktor (25 KM), generalno obnovljen, s koso. in cirkular(5 KM). Juršič, Dolšce I, Kostanjevica.
PRODAM traktor Ursus C 335, letnik 1978. Jože Kralj, Telčice 5, 68275 Škocjan.
TRAKTOR STEIER (18 KS), dobro ohranjen, prodam. Alojz Lakner. Arto 9. 68293 Studenec pri Sevnici.
UGODNO prodam traktorski priključek za kalanje metrskih drv. Ogled možen vsak dan popoldne. Stanko Kramžar, Čanje 16. 68283 Blanca.
PRODAM žitokombajn (1.8 m delovne širine), primeren za hribovite kraje, dobro ohranjen. Alojz Stamša, Konec 13. Novo mesto.
PRODAM traktor TV 522 s priključki. Jože Berkopec, Dol. Straža 63.
UGODNO prodam nov trosilec umetnega gnoja. Marija Šime, Dol. Straža 13.
PRODAM traktor Zetor 5911 in plug Slavonac. Seničar Srečko, Mali Slatnik 6, Novo mesto.
ohranjeno, ugodno prodam. Marjanovič. Stranska vas 1 a. Novo mesto.
MOSKVIČA 1500 karavan, letnik
1978.,po delih ali skupaj, še v voznem stanju, prodam. Jože Vidmar, Dolž 42, Novo mesto.
KOMBI K 435, letnik 1980, registracija potekla v januarju 1985, ugodno prodam. Telefon 52-073.
AUSTIN 1300, v voznem stanju registriran. prodam za 5.5 M. Mrhar. Paderšičeva 11. Novo mesto.
PRODAM R 4, letnik 1978. Mali, Paderšičeva 18. Novo mesto.
Z 750, obnovljeno, letnik 1977, prodam. Železnik, Koštialova 25, Novo mesto, telefon 22-416.
FIAT 750, starejši letnik, prodam. Šmihel 50, Novo mesto.
Z 101 S prodam. Kosova 2, Novo mesto.
R 4, letnik 1977.prodam. Cena9 M. Tel. 25-370.
SPAČKA prodam. Kolenc, Mali vrh 5, Mirna peč.
Z 750, letnik 1971. ugodno prodam. Franc Rajer, Brusnice 33, telefon 85-981.
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Telefon 25-562.
PRODAM osebni avto Z 1300, letnik 1976. Informacije na telefon (068) 44-531, dopoldne, do 15. ure.
PRODAM kombi Zastava 435, letnik 1980. Š. S., Mali Slatnik 32. telefon 24-579.
, ŠKODO, letnik 1973, prodam. Jože Makovec, Vinji vrh 43 nad Tomažjo vasjo.
Z 750, letnik 1976, in motor za traktor Ferguson (4-valjni) prodam. Informacije vsak dan: Boris Radojčič. Moša Pijade 2, Črnomelj, ali po telefonu 55-386.
GOLF diesel prodam. Informacije na telefon 85-626.
ZAPOROŽCA v brezhibnem stanju (36000 km) prodam za 11 SM. Jože Zupan, Kebetova 20, Kranj, tel. (064) 23-756, po 15. uri.
850 ŠPORT COUPE prodam ali zamenjam. Telefon 56-645, popoldne.
TAM 110 kasonar. letnik 1975, dobro ohranjen, registriran do decembra, prodam za 80 M. Jože Hribar, Ravne, Nova vas pri Rakeku.
PRODAM motor MZ 250,'letnik 1978, prevoženih 24000 km. dobro ohranjen, registriran do avgusta 1985, Alojz Staniša, Konec 13, 68000 Novo mesto.
126 P, dobro ohranjen, 13000 km, julij 1982, ugodno prodam. Zdenka Krevs, Biška vas 7, Mirna peč.
Z 101, letnik 1975, prodam. Leon Kavšček. Vavta vas 66 (pri šoli), tel. 84-760.
R 4, letnik 1979,_ugodno prodam. Judež, Prapreče 2, Šentjernej.
PRODAM
Motorna vozila
PRODAM Z-750, letnik 1974, obnovljen, neregistriran za 5,5 SM ter nove varnostne pasove za Z-750. Informacije: tel. 24-953.
ZASTAVO 750, letnik oktober 1976, prodam. Franc Murn. Podgora 6, Straža, telefon dopoldne 84-530 interna 281.
PRODAM ZASTAVO 101, neregistrirano, vozno, za 3.3 SM. Saje, Kettejev drevored 51. Novo mesto.
Z 101, letnik 1974. prodam. Branko Jabuka. Podbočje 28. Ogled popoldne.
Z 750, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. Franc Sintič, Gubčeva 8, Krško, telefon 72-826. popoldne.
Z 750, letnik 1976. zelo dobro
PRAŠIČA (1 lOkg) in traktorski obračalnik prodam. Franc Koklič, Gor. Kamence 20. Novo mesto.
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (štiri plošče, električna pečica) prodam. Tel. 25-986.
OSTREŠJE (rabljeno) grušt (12x5) z opeko, hidrofor (80 I) in peč za kopalnico na drva prodam. Tel. 24-467.
PRODAM kravo s teletom, dobro molznico. Butoraj 1, Črnomelj.
PRODAM kobilo, staro 3 leta, težko 550 kg. Viktor Sovdat, Blanca 61.
PRODAM nov 100-litrski in rabljen 8-litrski bojler. Martin Gale, 1 ukovek 10 A, Trebnje.
PRODAM prašiča, težkega 120 kg. Berk, Vrhpeč 9, Mirna peč.
PRODAM štedilnik Gorenje (4
plin, 2 elektrika) po ugodni ceni. Hos-ta. Gor. Prekopa 2, Kostanjevica.
PRODAM motorno žago, novo. Tel. 25-908.
PRODAM električno kitaro melodija Mengeš. Tel. 85-981, popoldne.
UGODNO PRODAM otroško posteljico z jogijem. Tel. 23-755, od 16. ure dalje.
PRODAM motorne žage in škropilnico ST1HL. Dežman, Mačkovec 6.
PRODAM žago Homelite XL. Kastelic. Žabja vas 39, Novo mesto.
PRODAM aluminijaste stranice za 14-tonsko ITAS prikolico. Franc Jordan, Dobrava 3, Kostanjevica.
PRODAM enofazni hidrofor in traktorski plug. Franc Vidrih, Smole-nja vas 45.
PRODAM kobilo, 10 mesecev brejo, prašiča (160 kg) in kosilnico Ra-pid. Saje, Dol. Kamenje 4. Novo mesto.
PRODAM kombiniran štedilnik plin — elektrika in globok otroški voziček. Gačnik, Slavka Gruma 14, Novo mesto (popoldne).
PRODAM šotor za 4 osebe Makar-ska, otroški voziček in zibko. Mali, Paderšičeva 18, Novo mesto.
PRODAM kobilo, staro 12 let. Kralj, Dobrava 30, Škocjan.
PRALNI STROJ Gorenje, rabljen, prodane Kastelic, Na tratah 22, Novo mesto (Žabja vas).
PRODAM skoraj nov hladilnik z zamrzovalnikom. Tel. 23-906.
TELEVIZOR, črno-beli, star leto dni, prodam. Ilič, Mestne njive 4 a, telefon 24-758, po 16. uri.
SENO prodam. Alojz Novak, Ratež 3, Brusnice.
PRODAM novo etažno centralno peč, tri radiatorje, komplet ventile in črpalko. Informacije vsako popoldne po 16. uri na naslov: Alojz Hančič, Nad mlini 19, Novo mesto, in na*tel. 25-173.
PRODAM eno leto staro žrebico. Kranjčič, Gor. Karteljevo 2.
PRODAM 5000 kg sena. Križman, Malence 18, Kostanjevica na Krki.
DVA varnostna pasova za prednje sedeže prodam. Tel. 25-411, po 15. uri.
PRODAM kravo s teletom, staro 5 let, 4. tele. dobra molznica, in bikca, starega 6 mesecev. Miklič, Šentjurje 17, 68216 Mirna peč.
UGODNO prodam veliko prešo na kamen. 80-basno harmoniko in starejšo havajko. Vse je dobro ohranjeno. Informacije: Abram, telefon 71-010, interna 233, popoldne (služba).
PRODAM wokman — japonski, popolnoma nov. Tel. 25-248.
JABOLKA prodam. Franc Šinkovec, Potok 5, Štraža.
PRODAM 1000 kg koruze. Tone Rešetič, Petelinjek 27, Novo mesto.
PRODAM centralno peč Feroterm (3500 kalorij). Ivan Priselac, Drska 50. Novo mesto, telefon 20-387.
PRODAM Stihi 045 in 056, novo. Maline 18, Semič,
PRODAM CISTERNO za gnojevko (2200 1). Ludvik NoVak, Dolenja vas 10. 68222 Otočec.
PRODAM pletilni stroj PASSAP DUOMAT1C in navijalni stroj. Telefon (068) 25-915.
PRODAM hladilnik, kombiniran s 501 zmrZ9valnikom. Telefon (068) 85-754.
HARMONIKO, 60-basno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon (068) 23-543, Florjanič.
PRODAM štedilnik (2 plin — 4 elektrika), hladilnik (170 I), omara za hladilnik petunija, pult 80 petunija, velika miza, 6 kom preoblečenih stolov, regal in dvosed. Bojovič. Ragovska 9 a. Novo mesto.
PRODAM prašiča, težkega 100 kg. Kostrevc, Trebelno 2, Mokronog.
PRODAM radiokasetofon ITT, Polaroid fotoaparat nov, avtoradio blau-punkt, Krško, telefon 72-348.
LIČKALNIK za koruzo ograd in šest gum sava radial 10-0020. prodam. Informacije na telefon (068) 81-069.
RADIO kasetofon znamke band sendor stereo, po zelo ugodni ceni prodam. Telefon 21-916, dopoldne.
TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. Mala Cikava 8 a. Novo mesto.
KUPIM
ZAHVALA ŠOLE
KOČEVJE — V okviru kulturnega praznika je osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje organizirala več kulturnih prireditev za javnost. Na osrednji, ki je bila 7. februarja, so v znak zahvale za denarno pomoč ali za pomoč pri izvajanju programa dela šole podelili uokvirjene grafike, ki so jih prejeli GG tozd Pugled, Posestvo Snežnik, AMD, KTK Melamin, Ljubljanske mlekarne in Oprema (te dni pa jo bo dobil še hotel Pugled, katerega pomoč so dobili že po tej svečanosti). Na prireditev so pisno povabili vse starše šolarjev in predstavnike družbenopolitičnih organizacij, udeležba pa je bila značilna za kočevske razmere, se pravi skromna.
NEPREVIDNO NA LEVO STRAN CESTE
RAČUNALNIŠKI KROŽEK
BROD — 8. februarja okoli 19. ure se je 34-letni Viktor Urbančič iz Dolenjskih Toplic peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz. Straže proti Novemu mestu. Pri Brodu je na novi obvoznici nenadoma zapeljal na levo stran vozišča, takrat pa mu je nasproti pripeljal z avtom Jože Vidmar iz Šentjošta. Oba voznika sta se pri trčenju poškodovala in so ju prepeljali v novomeško bolnišnico, medtem ko so materialno škodo ocenili na 250.000
ZA POMOČ LAČNIM
din.
OTROK NENADOMA STEKEL PRED AVTO
OB PRAZNIKU ŠOLE
Ob 120-letnici šole in 15-lctnici poimenovanja po narodni herojinji Milki Šobar—Nataši so učenci naše šole letos pripravili slovesno akademijo. V ponedeljek, 4. februarja, smo prireditev ponovili za naše starše. Ker v šoli ni primernega prostora, smo gostovali v Domu JLA. V programu so nastopili pevski zbor z instrumentalistoma, recitatorji in dve ritmični skupini. Tovarišica ravnateljica pa je v govoru orisala dolgoletno zgodovino šole. Obiskovalcem je literarni krožek ponudil svoje prvo glasilo »Prvi poganjki« s prispevki o šoli nekoč in danes.
MATEJA RAVBAR OŠ Milka Šobar—Nataša Novo mesto
BIŠKA VAS — 36-letni Jože Jakopin iz Šentjurja na Dolenjskem se je 7. februarja peljal z osebnim avtom iz Mirne peči proti Trebnjemu. Med vožnjo skozi Biško vas je sicer opazil skupino ljudi, ki je stala ob cesti, ko mu je nenadoma pred avto pritekel 5-letni domačin Aleš Matoh. Jakopin je dečka navzlic zaviranju zadel, pri čemer je Aleš dobil hujše poškodbe, zaradi katerih so ga starši odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
ZMAGAL 8. B
Člani in podmladkarji RK ter pionirska organizacija na osnovni šoli Podbočje smo že lani izvedli akcijo zbiranja denarnih prispevkov za pomoč lačnim v Afriki. Ko smo pri družbeno-moralni vzgoji govorili o pomenu solidarnosti pri nas in v svetu ter o lačnih v Afriki, smo se odločili, da bomo po vaseh zbirali prostovoljne prispevke. V nekaj dneh smo zbrali 30.221,50 din in jih 20. novembra nakazali RK Slovenije.
JOŽICA KORETIČ
TURNIR KOČEVKAM
IN PIONIRJU
Ta teden so na naši šoli zaključili z medrazrednimi tekmovanji v nogometu. Na koncu se je izkazalo, da nogometne veščine najbolj obvlada ekipa učencev iz 8. b razreda. Za zmago so prejeli prehodni pokal.
IVANKA VI Sl I K
OS C'n. melj
KOČEVJE — Domači odbojkarski klub je bil organizator že drugega tradicionalnega odbojkarskega turnirja »Mcdo 85«, ki so se ga udeležile po tri ekipe v moški in ženski konkurenci. Pri dekletih so zmagovalke turnirja, katerega pokrovitelji so bili Avto Kočevje. ŽKGP in KS Kočevje, igralke Kočevja, medtem ko je pri fantih zmagal novomeški Pionir. Rezultati — ženske: Kočevje — Partizan Tabor 3:0. Kočevje — Bled 3:0. Bled — Partizan Tabor 3:0: moški: Kočevje — Narodni dom 3:0. Pionir Narodni dom 3:0. Pionir Koce' r
3 m’ desk za opaž (šolenga), .rabljene ali nove kupim. Telefon (068) M-457
MOTOK NSU prilila, lahko tudi v nevoznem stanju, kupim. Telefon (068) 52-073.
VW 1200 ali 2101 kupim zgotovimo in materialom (do 10 M). Pišite na naslov: A. Cvelbar, Šentjernej.
KUPIM starejšo stanovanjsko hišo v Krškem ali v okolici. Naslov v upravi lista (618/85).
GALVANSKO centrifugo kupim. Telefon (061) 722-057.
P O S F S T
PRODAM vinograd v Hrvaški gori. Ladi Lenčič, Dol. Prekopa 41, Kostanjevica.
PRODAM staro hišo z vrtom. Naslov v upravi lista (619/85).
PRODAM vinograd z novo zidanico v bližini Podbočja. Dostop z avtomobilom. V objektu elektrika in voda. Informacije po tel. (068)62-874, po 15. uri. Naslov v upravi lista (615/85).
PRODAM vinograd z zidanico na Vinomeru pri Metliki, dostopno z vsakim vozilom. Informacije po telefonu (068) 56-684.
ZARADI starosti oddam v najem ali prodam vinograd (22 arov), na lepem sončnem kraju, tudi z novo zidanico, v Šmavru. Cena po dogovoru. Blaž Koncilja, Vrbovec, Dobrnič.
PO UGODNI CENI prodam 13 arov vinograda. Marija Rifelj, Lešnica 3, Otočec.
PRODAM parcelo (14 arov) v Vinjem vrhu, primerno za vikend m vinograd. Milan Kuhar, Ostrog I3> Šentjernej.
PRODAM dvostanovanjsko hišo, podkleteno, z garažo. Naslov v uprav lista (616/85).
PRODAM vinograd in zidanico na lepi sončni legi, 500 m nad tovarno Iskra (Semiška gora), grablje za kosil" nico BCS in traktor Ursus 355, vse v dobrem stanju. Oglasite se lahko vsak dan na naslov:	Anton	Mihelčič'
Brezova reber 4, Semič.
PRODAM njivo (9 do 10 arov) na Velikem Cerovcu. Florjan Kastelic. Gor. Polje 13, Straža.
R A Z N O
OD 4. februarja pogrešamo psička (črne barve, skodran, srednje rasti)' sliši na ime džeki, ki seje izgubil v Go-tni vasi. Najditelja prosimo, da ga pro" ti nagradi vrne na naslov: Stojšin, Je" dinščica 33. Novo mesto, telefon 25-416.
V VARSTVO vzamem enega otroka I
(starost od 2. leta dalje). Naslov v up" •.] ravi lista (617/85).
IZGUBIL se je nemški ovčar. Sliši na ime FRAKI. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov proti nagradi. Stanc Grubar, Dol. Stara vas 47, Šentjernej-
STANE VIDMAR, Dol. Straža 123. pozivam vse, ki hodijo po moji parceli, naj s tem prenehajo. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal.
MARTIN KOTAR iz Velikega Bana 2 prepovedujem vsako vožnjo po moji gorenji njivi pare. št. 4139, k. p. Vrhpolje. To velja posebno za Martina BRD1KA mlajšega iz Vel. Bana 4. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
IVAN MIKOLIČ in hčerka AN-DREJK A iz Volčičeve 7, Novo mesto, prepovedujeva VIDI GLAVIČ iz Ko-štialove 1, Novo mesto, širiti laži o naju, sicer jo bova sodno preganjala.
Z novim letom je začel na naši šoli delovati računalniški krožek. Imamo tri računalnike in učenci smo razdeljeni v tri skupine. Vse skupine vodi učitelj matematike Zvone Marolt.
ALENKA KU.ŠEV1Č, 8. a OŠ bratov Ribarjev .
Brežice
^OBVESTILA I
CENJENE STRANKE obveščam da frizerski salon »Jelka« redno obr tuje. Delovni čas od 7. do 19. ure, c sobotah od 7. do 13. ure. Sč pripo očamo! Ljubica Nenadič.
STRANKE obveščam, da od ll.fel ruarja 1985 sprejemamo naročila z uokvirjanje in fotokopiramo v novi poslovnih prostorih na Rimski cesti 1 v Trebnjem (prejšnji cvetličarni Agre rta). Telefon (068) 44-189. Butik Ok rasno uokvirjanje in fotokopiranj Rančigoj.
JARK1CE, rjave nesnice in bele težke piščance za meso, stare 14 dni d° 6 tednov, lahko dobite od 20. rebru«* rja dalje. Knafeljc, Žabja vas. Na tra* tah 8, Novo mesto, telefon 25- 990
13. februarja praznujeta 25 skupnega življenja dragi ata in man1*1 ALOJZ in SLAVKA JAKŠE z Broi1 18. Vse najboljše in še veliko skupi1''1 let jima želijo sin Alojz z družin11' hčerke Darja, Danica in Barbara. , •
DRAGI mami, babici in prababic' FRANCKI KRANJC iz Vel. Brusn'e želijo za njen 82. rojstni dan in god Ve najboljše in da bi ga praznovala še v** liko let zdrava med svojimi najdražiji mi — vsi njeni. Enako želimo tu“* Pepci.
FRANCU KUMLJU iz Dolnje«3
kota 6 iskreno čestitajo za njegovo 8/' letnico in mu želijo še mnogo zdrav'. lei /ena I rančiška, hčerke Ara, F-"11 in Pavla / /družinami, še posebej P3
i..	. čestitajo vnuki in vnukinje.
22
DOLENJSKI LIST
3) 14. fe
ZAHVALA
Po hudi bolezni in trpljenju nas je v 35. letu starosti mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož. očka. sin. brat in stric
ALOJZ GOTLIB m,
iz Otočca 91
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Prav posebna zahvala našim požrtvovalnim in dobrim sosedom ter prijateljem, posebno družinam Purcber. Vene. Murgelj. Turk. Pucelj. Fakin, Gričar in Kastelic ter sorodnikom in sovaščanom, ki ste nam stali ob strani in nas hrabrili že v času bolezni. Posebna zahvala sodelavcem pokojnika. Upravi inšpekcijskih služb Novo mesto. Sob Novo mesto — sekretariatu za notranje zadeve, KS Otočec. Tovarni zdravil Krka —gasilski enoti. Občinskigasil-ski zvezi Novo mesto. Zavodu za požarno varnost Novo mesto. G D Otočec in vsem predstavnikom številnih drugih GD, godbi, pevcem KUD Otočec, učencem in tovarišici 5. razreda OŠ Otočec, govornikom za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Zahvalo smo dolžni tudi Splošni bolnišnici Novo mesto — oddelku visceralne kirurgije in intenzivne nege. Onkološkemu inštitutu \ Ljubljani za trud in lajšanje bolečin. ZD Ločna ter dr. Vesni Kljajo za vso pomoč in bodrilne besede v času bole/ni. Se enkrat prav vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena .Janja, sin Mitja, mama, oče, brat Franci z družino ter ostalo sorodstvo
Naj tišjo pot si smrti šel nasproti, iskal v življenju nisi hrupne slave, kdor je kot ti. zapreden v sen narave, umira sam, ko čas mu stre peroti.
(Gruden)
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 65. letu starosti zapustil naš skrbni mož. oče, dedek, tast, brat, bratranec, svak in stric
GABRIJEL VOVK — ELO
iz Novega mesta, Valantičevo 1"
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iz naselja Valantičeto ter sosednih ulic, še posebej za prvo pomoč družinam Rotar, Heferle, Koligar in dr. Gazvodovi. Hvala stanovalcem bloka GG za venec. K K Luknja, delavcem in upokojencem Krke—tovarne zdravil, Novotehne, Novolesa. Dolenjke ter članom Društva upokojencev iz Novega mesta, pevcem iz. Šmihela in Regerče vasi ter patru Niku za opravljeni obred. Vsem. ki ste nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami, podarili vence in cvetje, se poslednjič poslovili od našega Ela ter ga spremili do, njegovega poslednjega doma, naša iskrena zahvala.
Žalujoči: žena Mimica, hčerka Ljubomira, sin Drago z ženo Božico, njegova vnučka Urška in Blaž, sestri, brata, bratranci in sestrične ter ostali sorodniki
Novo mesto, Hmeljnik, Lož, Rakek, Kočevje, Cerknica, Ljubljana, Francija, Goeppingen, Imen je,
5.	februarja 1985
-
Z A II V A L A
Svojci pokojnega
PETRA KAPŠA
iz l.az ob Kolpi
zahval jujemo vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. mu ‘irovali cvetje in sočustvovali z nami ter nam pisno in ustno iz-azili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom in aancein. kolektivu Snežnik I in II. lovski družini Predgrad.ga-1 skeinu društvu Prelesje za izkazano pomoč ter tov. Gabriču. Luiu Šlajmarju in Mirku Raiihu za poslovilne besede. Srčna hvala vsem! '
žalujoči: mama, sestre Nada, Darinka, Mira z družinami in brat
Boris
r
Pomlad v vinograd tvoj ho spel prišla in sedla na cvetoča tla. in ho vprašala, kje si ti, in z nami zajokala, ker te ni.
V .S r O M I N'
Z bolečino v srcih se spominjamo 12. februarja leta žalosti in samote, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče. brat in stric
JANEZ BAŠELJ
Lutrško selo
? sn^*? sP*>znanje. da se nikoli več ne vrneš. Hvala vsem. ki se ga minjate 111 1,111 prižigate svečke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
D^sr^e se zahvaljujemo vsem, ki ste se skupaj z nami °vili ob preranem grobu od naše drage hčerke in sestre
TATJANCE ! PADOVAN
Kolarjeva ul. 2, Novo mesto
Še D .
Nov0°Sebcj se zahvaljujemo delavcem Doma starejših občanov ''Ovom^H'*0’ ^r- •hmezu Janžekoviču ter zdravstvenemu osebju šnice Čr. ®a Zdravstvenega doma in otroškega oddelka bolni-1 alari S 10 se zahvaljujemo tudi pevcem, govornici Francki 'n hortJfl |S°t^aVCCm GG Novo mesto, TOZD Vrtnarija JateluJ.	a’ 3- c razredu grmske osnovne šole, sosedom, pri-
■> m ter lovskim tovarišem.
Oče I van, brat Jožko in sestra Mojca
februarja 1985
\ s P o M l N
MARIJI
ČOPIČ
iz V el. Brusnic
Ob obletnici njene smrti.
Sinova Ione in Jože ter hčerka Marija z družinami
ZAHVALA
V 83. letu starosti je dotrpela naša draga mama. stara mama. babica, sestra in teta
JUSTINA
MRZELJ
roj. Zajc iz Mačjega,dola 8
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano pomoč, podarjene vence in cvetje, izrečeno sožalje in številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Trebanjskemu oktetu za lepo zapete žalostinke ter župniku v Šentlovrencu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Z A II V A L A
V 74. letu je nepričakovano ugasnilo življenje drage žene. mame. babice in prababice
AMALIJE ČEČELIČ
roj. KAVŠEK
aktivistke NOV iz Regerče vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja v teh težkih trenutkih. osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu za nesebično pomoč in razumevanje, organizacijam ZB. IMV in Novoteks. govorniku za poslovilne besede, pevcem in godbenikom. Ne moremo našteti vseh, ki ste nam stali ob strani in se od pokojne v tako velikem številu poslovili. Vsem prisrčna hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, brat, stric, dedek in pradedek
'IVAN RAUH
Bilpa 3
Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi organizacijam ZZB in SZDL KS Predgrad za darovane vence, govorniku za poslovilne besede od domače hiše ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Kdor r mislih svojih dragih živi. ta umrl ni.
ZAHVALA
V 81. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama
ANA
SMOLE
Kovačeva mama z Brega
Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, darovali v dobrodelne namene ali kakorkoli pomagali, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi pevcem in župniku iz Vel. Gabra za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hči Ani in Tilka z družinama
MOJ KRAJ
Moji domači vasici pravimo Globočice. Vas stoji na terasi nad izvirom potoka, ki sc izliva v Krko pri Velikih Malencah. Nedaleč od vasi poteka meja med Slovenijo in llrvatsko. Obdajajo nas širna polja in gozdovi, ki so bili včasih edini vir dohodka za hribovske kmete. Danes se raje odločajo za službo, ob tem pa se ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Nekdaj so se ljudje izsel jevali in vas je počasi izumirala, zdaj pa so za Globočice nastopili boljši časi. Napeljali so elektriko in vodovod, javno razsvetljavo in tudi asfaltirali cesto, česar so se najbolj razveselili šolarji. Zdaj pripelje v vas šolski av tobus in ni jun treba več hoditi peš v Mrzlavo vas. Delavci si tudi želijo svoj avtobus, vsi skupa j pa težko čakamo na telefon.
Jeseni je v vasi najlepše. Pozno v noč ličkamo koruzo, starejši pripovedujejo zgodbe, večkrat zapojemo pesmi. ki so že skoraj pozabljene, pripovedujemo si šale. Življenje na vasi je včasih težko, a mnogokrat lepo. Ljubo doma. kdor ga ima!
IRHNA TOMŠL Globočice
TEČAJ NA JAVOROVICI
Šolsko športno društvo Polet s šent jerne jske osnovne šole je v sodelovanju s Smučarskim društvom Šentjernej organiziralo smučarski tečaj za učenec osnovne šole na Javorovici, za
predšolske otroke pa na Golobinjeku. Tečajniki smo preživeli 4 nepozabne dneve na Javorovici na terenih, kjer so vsakoletna tekmovanja za memorial IV. bataljona Cankarjeve brigade. Na smučiščih je 50 tečajnikov poglabljalo svoje smučarsko znanje, spali in jedli pa so pri domačinu Jožetu Zagorcu, ki se namerava v prihodnosti ukvarjati s kmečkim turizmom, kar je bilo posebej mikavno. Želimo, da bi bili taki tečaji tudi v prihodnje,
IRENA PIRKOVIČ, 8.b OŠ Šent jernej
PRAZNIK SENOVEGA
SENOVO — Nekoč je bil naš kraj le vasica. Hiše so imeli samo premožnejši. delavci pa so živeli v barakah. Steber Senovega je bil rudnik rjavega premoga. Delavci so kopali premog po 12 ur na dan, bili pa so zelo slabo plačani. Med vojno se je stanje še poslabšalo. Tujci so pobijali ljudi, ki so jih sumili, da pomagajo partizanom. Otroci so morali v šoli govoriti nemško. 8. februarja leta 1943 je šla skozi Senovo XIV. divizija. Uničila je separacijo, da je onemogočila rudniku delo za sovražnika. Po vojni seje začela obnova našega kraja. Zgradili so l.isco in Metalno, da so domačini dobili delo. pa hiše. bloke, cesto skozi kraj in nov kulturni dom. ki se imenuje po XIV. diviziji. Poskrbljeno je tudi za mlade.
SUZANA NOVAK, S. a OŠ XIV. divizije Senovo
DOLENJSKI UST
ALENKA STRMEC
Dr.
Ustka
Alenka Strmec, specia-v’ šolski ambulanti črnomaljskega zdravstvenega doma, bo ob črnomaljskem občinskem prazniku med tistimi petimi, ki bodo prejeli najvišje občinsko priznanje — plaketo. »Presenečena sem, da se kdo spomni na nas, ki delamo v zdravstvi:, kar je v Črnomlju bolj izjema kot pravilo. Sicer pa je to priznanje celotnemu zdravstvu v našem kraju in vsem tistim, ki so v njem naredili toliko kot jaz ali še več.« pove Strmče-va, ki priznava, da je njeno delo in delo njenih kolegov za mnoge pač služba, ki mora biti. ker ima vsak občan pravico do nje, nanjo pa se spomni le takrat, ko
l > jo potrebuje.
Alenka je v. Črnomlju, kjer se > je rodila, končala osnovno šolo \ in gimnazijo ter se leta 1959 0 vpisala na medicinsko fakulteto 0 v Ljubljani. Kljub temu da je £ bilo življenje v delavski družini 0 težko in je vedela, da se bo mo-' rala med študijem marsičemu 0 odpovedali, saj sta nekaj časa J hkrati študirali kar dve izmed £ treh sester, misli o vpisu nafa-0 kulteto ni hotela opustili. »Po-£ sebnih ambicij že takrat nisem 0 imela, privlačil pa me je človek. J njegovi problemi, skratka, žele-0 la sem pomagati. Zelo prijeten 0 občutek imam. če lahko neko-£ mu uspešno pomagam, seveda 0 pa zelo grenak priokus, če je zd-i,ravljenje neuspešno, kar je na 0 srečo bolj redko, drugače bi iz-0. gubi la voljo do dela.« Da ima svoje delo rada in da volje
gotovo ne bo zgubila, je Strmče-0 va dokazala že večkrat, in to v
časih, ko so bile delovne razmere v starih prostorih zdravstvenega doma že skoraj nevzdržne. ko je bilo malo zdravnikov, a veliko dela in so se dežurstva zvrstila kar po osemkrat na mesec. Vendar je molče prenašala breme, ki ni bilo težko le zanjo, ampak za vso njeno družino.
Ko je leta 1965 začela v črnomaljskem zdravstvenem domu kot pripravnica, še niso imeli stalnih specialistov, zato je v njej toliko prej dozorela odločitev. da se posveti predvsem otrokom. Ker pa ji znanje, ki ga je pridobila na fakulteti, ni zadostovalo, se je odločila najprej za dvosemestralni podiplomski tečaj za varstvo žena. otrok in mladine, pozneje pa se je specializirala za šolsko mladino. »Delo s šolarji je zelo hvaležno. Večina črnomaljskih bolnikov je zelo prijetnih — seveda tistih, ki so zares bolni. Že pri otrocih se namreč dogaja, da namesto v šolo raje zavijajo po opravičilo i> zdravstveni dom. A jih razumem, saj so tudi oni včasih v stiski. se bojijo spraševanja, marsikje so tudi domače razmere takšne, da učencem ne omogočajo priprave na šolo. Da gre za bolezen in ne za strah, tega me ne morejo prepričati, zato jim povem, da prav posebno bolni niso. opravičilo pa jim dam. če jim bo v šoli pomagalo. Cepa se takšni obiski ponavljajo, napišem. da so bili pri zdravniku po nepotrebnem. * Ne vem. kaj naredijo s takšnimi opravičili. V takšnih primerih ne gre le za pošten odnos do šole, ampak tudi za priučevanje odnosa do dela.« pove iz izkušenj Simičeva in je vesela, da takšnih primerov le ni veliko.
»Kljub temu da ljudje danes veliko bolj kot pred dvema desetletjema, ko sem začela delali. skrbijo za svoje zdravje, pa z grozo opažam, da se starostna meja kadilcev niža. Čeprav so otroci med boleznijo prestrašeni. zaskrbljeni, pa mnogi starši storijo premalo za njihovo zdravje. Kako naj si sicer razlagam kajenje osnovnošolcev?« se sprašuje Strmčeva ob trpkih izkušnjah iz svoje dolgoletne zdravniške prakse.
M. BEZEK
S
%
N
*
*
S
S
S
*
5
S
»
5
*
%
%
H
•Si
**
5
1
*
S
s
ZA PUSTA — PARNI VAL.JAK!
NOVO MESTO — Po novoletnem plesu s popularno Piavo travo /aborava pripravlja novomeška Glasbena zadruga nov podvig: veliki pustni ples z enim najbolj priljubljenih jugoslovanskih pop in rock ansamblov —skupino. Parni valjak. Zagrebški glasbeniki, ki so lansko leto osvajali občinstvo s svojo nadvse uspešno l. P ploščo Uhvati ritam. bodo muzicirali v torek. 19. februarja, od 19.30 dalje v novomeški športni dvorani Marof. Vstopnice so že v predprodaji v novomeških srednjih šolali. Koncert Parnega valjka ne sodi v okvir njihove turneje po Sloveniji, katero pripravljajo Sele za kasnejši čas. temveč bo njihov koncert in ples obenem v Novem mestu prvi in hkrati še dalj časa edini v Sloveniji v letošnjem letu. (divi)
K
A
*
*
k
V
*
%
*
N
V
S
*
*
c,
k
•h
*
v
•»
K
V k
L#
KARNEVAL V ŠENTJERNEJU IN ZBURAH
ŠENTJERNEJ. ZBL1RE — Kurentova oblast v Šentjerneju sporoča šentjernejskemu in drugemu občinstvu. da ho letos pustna prireditev v torek. 19. februarja, ob 15. uri. Spored sestavljajo:	govor	kurenta,	radio
Šentjernej, kronika kronikov. predlogi za inovacije in nenapovedani nastopi. Nedeljska Kurentova poroka pa odpade, kor članstvo zaradi sobotnega tekmovanja na Čatežu in Otočcu v nedeljo ne bi zmoglo novih naporov.
Že 17. februarja pa prirejajo pustni karneval zburske trapine. Iz Zbur bo odhod ob 8. uri. prihod v Novo mesto pa je predviden ob 13. uri. Če bo slabo vreme, bodo trapine ostale kar v Zburah.
V KANDIJI SOMBORSKI VEČERI
NOVO MESTO — Novomeški hotel Kandija tudi letos nadaljuje s tradicijo kulinaričnih prireditev.'popestrenih z izvirno glasbo okolja, iz katerega izhajajo jedi. Tako bo tokrat med 19. in 24. februarjem teden somborske kuhinje z značilnim ribjim paprikašem. somborskim zrezkom, krapom na donavski način, da ne naštevamo vsega. Kot posebnost som-borskih večerov pa velja vsekakor omeniti ansambel Ravangard z izvirnimi starogradskimi pesmimi.
PLES V MASKAH
DOLENJSKE TOPLICE — Zdravilišče Dolenjske Toplice vabi v soboto. 16. februarja, na pusto-vanjsko prireditev — ples v maskah. Tri najboljše maske bodo tudi nagrajene. Prva nagrada je »vikend paket« za dve osebi, druga košara dobrot, tretja pa nagrada Kompasa. Vsak obiskovalec bo prejel nagrado. Originalne maske imajo prost vstop. Zabaval bo ansambel Termah
Do drv s ponarejenimi žigi
Vse več je takih, ki se ogrevajo z na črno posekanimi in razžaganimi drvmi —
NOVO MESTO, ČRNOMELJ — Zima in z. njo ogrevanje posta jata iz leta v leto večje breme družinskih proračunov. Nedavna domala stoodstotna podražitev drv za kurjavo je to le še potrdila. Prav to in pa dejstvo, daje do drv dandanes zelo težko priti, če tudi denar zanje je, sta verjetno poglavitna krivca za vse večji nedovoljeni promet z drvmi za kurjavo in »črne« sečnje.
Da bi bila zadeva še resnejša, moramo zapisati, da je pravzaprav najve-
čji problem v tem, ker lastniki gozdov tehnični les listavcev predelujejo v drva, ker na ta način več iztržijo, lesna industrija pa je s tem seveda prikrajšana za dragoceno surovino. Dokaz več. kako je v lanskem letu zacvetela
Odkrili so ukradeni računalnik
Kočevje: tatiči so ga nameravali prodati v Ljubljani
KOČEVJE — Pred kratkim smo poročali, da se tudi tatovi preusmerjajo na računalništvo in da so v noči od 22. na 23. januar vlomili v kočevsko papirnico Državne založbe Slovenije ter odnesli računalnik spectrum-sin-cler ZX ter računski stroj Olimpija. Na postaji milice smo zvedeli, da je oboje vredno 161.670 din in da so tatovi že odkriti in prijavljeni javnemu tožilstvu.
Tokrat je uspešno delovala samozaščita občanov (miličniki so dobili obvestilo o sumljivem dogajanju pr)i papirnici). Kočevski miličniki in delavci oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ I.jub-Ijana-okolica so že naslednji dan odkrili vlomilce in vrnili ukradena draga stroja.
Pri tem so ugotovili, da so tatvino zagrešili trije fantje, rojeni v letih 6d 1961 do 1966, nato pa so ukradena stroja skrili pri četrtem. Nameravali so ju prodati v Ljubljani. 'Zoper tri tatiče, osumljene velike tatvine so miličniki že podali ovadbo pri javnem tožilstvu v Kočevju.
J. P.
• Še vsa sreča, ob takem iztrebljanju gozdov po Dolenjskem je, da lansko leto ni prineslo kakšnih večjih elementarnih nezgod. Konec lanskega novembra je sicer kazalo na veliko nevarnost žledoloma, vendar so bili poškodovani le nekateri gozdovi na Gorjancih, Brezovi rebri, Soteski in Hmeljniku. Zato pa velja med boleznimi posebej omeniti raka na domačem kostanju, ki se še naprej nezadržno širi, še posebej na območju Črnomlja, holandsko bolezen bresta, za katerega kaže, da bo sčasoma kot drevesna vrsta povsem izginil, in mehurjevko na zelenem boru.
nedovoljena trgovina s tehničnim lesom, so dali najdeni ponarejeni žigi GG Novo mesto, ki sojih uporabljali na novomeškem in črnomaljskem območju. In medtem ko je bil v novomeški občini najden le ponaredek trikotnika na manjši količini hlodovine, je bil v Črnomlju uporabljen dobro ponarejeni žig z napisom in številko. Seveda so oba žiga zasegli, enako tudi les, kije bil z njima žigosan, vso zadevo pa so predali v obravnavo sodniku za prekrške in us-
□
J
KOČEVSKA NARODNA NOŠA — Ob javni razprav i o kočevski noši, ki je bila 8. februarja v Kočevju, so prikazali tudi kočevsko nošo, katere osnovna značilnost je, da je bela in podobna belokranjski. Nošo bodo dokončno izoblikovali, ko bodo prejeli pripombe občanov na sedanji »osnutek«. Oblikovalci še naprej zbirajo podatke o kočevski noši in vsaka pripomba bo dobrodošla. (Foto: Primc)
Velika otroška maškarada
Na pustni torek bo sprevod maškar in rajanje v športni dvorani — Mladina je povabila Parni valjak
NOVO MESTO — Svet za rekreacijo in letovanja pri občinski Zvezi prijateljev mladine pripravlja za pustni torek. 19. februarja, veliko tradicionalno pustno otroško maškerado s sprevodom maškar za vse predšolske in šolske otroke.
Pustno veselje se bo pričelo pred OŠ
15. divizije Grm. kjer bo med 15.30 in
16. uro odhod sprevoda vseh maškar ob spremstvu gasilske godbe in mažoretk iz centra za usmerjeno izobraževanje »Boris Kidrič«. Sprevod, v katerem bo nekaj tisoč našemlienih
lužbencem UNZ. Ob črnih sečnjah še tole:	po navedbah gozdarskega
inšpektorja novomeške U1S seje lani izredno povečal obseg nedovoljenega razreza lesa na zasebnih žagah, nekaj anonimnih prijav pa govori celo o tem, da zasebnikom razrezujejo nežigosano hlodovino celo na družbenih žagah.
Ne dvomimo o tem. ali bodo gozdarji boleznim kos s takšnimi ali drugačnimi ukrepi, teže se bo spoprijeti s krajami in črnimi sečnjami. Le ta primer: ob še taki zagnanosti je novomeška gozdarska inšpekcija, ki deluje na območju cele Dolenjske, v lanskem letu prijavila 11 primerov sečnje brez predhodnega odkazila. le 6 primerov nedovoljenega odkupa lesa. dva primera odtujevanja lesa ter po en(!) primer nedovoljenega razreza hlodovine in kraje lesa do enega kubi-ka. O tem, daje to le kaplja v morje, je odveč govoriti, prav tako o tem, da varovanje gozdov ne more in sme biti le stvar inšpektorjev.
B. BIJDJA
Gradaški mački niso
pocrkaM
Priprave na pusta
Kljub temu da jim je lani zgorela vsa oprema. Mački iz Gradca še naprej mijavkajo in grebejo. Še več: dobili so novo. mlado kri. zato ni nič čudnega, če se bo ovdovela gradaška Mačka omožila v Semič. Vzela bo gusarskega primca, od poroke dalje pa bosta živela pri izviru Krupe. Za ta kraj sta se odločila, ker neizmerno ljubita čisto okolje. V soboto, 16. februarja. bo, kot se spodobi, de-kliščina. V nedeljo bodo pripeljali Sokci v Gradac doto. istega dne pa bo ob 15. uri pri gradaški pošti dahnjcn DA.
Velika pojedina, ohcct imenovana. bo ob 16. uri vgradaški dvorani Rdečega križa. Plesalo se bo, vino ber teklo v potokih, na mizah pa bo toliko pustnih dobrot, da največji požeruhi ne bodo odšli domov nepotešeni. Toda za vsakim soncem pride enkrat dež. Že v ponedeljek se bo razvedelo, da je v Semiču »gagnil« stari gusar, še prej pa je napisal oporoko, zavoljo katere se bo gradaška Mačka v minuti postarala za najmanj petdeset let. V torek bodo odnesli Gračani v Semič iz trnja in drugih žlahtnih rož narejen venec, v sredo pa bo Semič odet v črnino. Šokei se bodo pretreseni in solznih oči zbirali k pogrebu, ki bo krenil proti tamkajšnjemu pokopališču ob 18. uri.
IG.
otrok, se bo potem za nekaj minut ustavil na Glavnem trgu. zaključil pa v športni dvorani, kjer bo pustno rajanje ob spremljavi ansambla Roland. Pred dvorano bo organizirana prodaja krofov, čaja in drugih dobrot po zmernih cenah. Organizator obljublja čudovito zabavo za vse maskirane, ki jo bo vodil »ata Smrkec«. ena od priljubljenih figur televizijskih risank. Tu se bodo brale tudi šolske pustne kronike in še marsikaj zanimivega bo slišati in videti.
Starši, pustite otroke, da se ob spremstvu svojih vzgojiteljic in tovarišic sprostijo. V dvorano pojdite skozi zgornja vrata in svoje otroke počakajte na tribuni, da bodo maškare imele dovolj prostora za rajanje.
Po otroški maškaradi bo pustno rajanje, ki ga pripravlja OK ZSMS. Za ples v maskah bo igral Parni valjak '
J. P.
Kakšna je bila v resnici kočevska noša!
Govori Barbara Peterca, nosilka raziskoval-' ne naloge
KOČEVJE — Modna oblikovalka Barbara Peterca je še kot študentka pod vodstvom mentorice Marije Makarovič opravila raziskovalno nalogo o kočevski noši.
»Pri raziskovalni nalogi mi Jc veliko pomagala mentorica dr. Marija Makarovič pa tudi Tončka Marolt, precej gradiva pa sem dobila v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Upodobitev in opisov kočevske noše je precej, se pa med , seboj nekoliko razlikujejo.«
— Katere so bistvene značilnosti kočevske noše?
Do
»Noša je iz domačega lanenega beljenega platna. Zelo je podobna belokranjski noši, najbolj pa pob janski. ki so jo nosili na območju Starega trga in Predgrada ob Kolpi, lej. »beli noši smo dodali se kočevske značilnosti. Ker se ukvarjam z modo, sem skušala izdelati več inačic in nošo nekolik0 posodobiti, vendar je strokovna komisija to zavrnila.«
•— Je noša podobna nemški, saj so Kočevarji prišli iz Nemčije?
»Ne. razen v nekaterih malenkostih. V bistvu ni nemška, kar so ugotovili tudi naši raziskovalci, ki so si ogledali zbirke noš po nemških muzejih. Podobne namreč niso našli.«
— Je zdaj dokončno znano, da je kočevska noša prav taka, kot je prikazana tu?
Č
bi j, (pra lahk mla bolj življ obil Pos
T
rasi
»pa
vsa nač nja, Pes rint vdt i2o: ie i čas Qa, ni; sve kšr
1
ga
Pol
da
be:
živ
sk;
pri
no
do
sp,
Barbara Peterca
»V bistvu je predstavljena noša le izhodišče za nekakšno javno razpravo o njej. Občane prosimo, naj poiščejo stare fotografije ljudi v nošah, pa tudi starejše občane naj vprašajo, kakšna jc bila kočevska noša?	.1. PRIMC
Luža vaških razprtij
PO
VSj
VSI
de
be
Ča
vic
Ke
ca
fal
br
ko
Zaradi ogromne luže, ki stoji poltretje leto, je v Dol-Maharovcu skoro polovico vasi sprte _____________________________
DOLENJI MAHAROVEC — Ma-harovška (6 metrov široka) luža. ki stoji na cesti že dobri dve leti. je postala prava vaška »znamenitost«. Čez njo morajo otroci v šolo in zaposleni v službo. Mnogi starši spremljajo malčke do nje, da jih tam še prenesejo čez vodo. Luža je postala vzrok vaške razprtije, da je zagata še večja, pa stoji prav pred hišo lončarja Leopolda Zupančiča, h kateremu prihajajo z avtomobili domači in tuji gostje po spominke.
da bi luža izginila in bi bil v vasi sp° mir.«
V Maharovcu so najbrž tudi drug' podobnega mnenja, vendar to saff I po sebi ne bo spravilo sramote s svet'; Prav gotovo so vaščani prvi poklicu" • da ukrenejo res nekaj učinkovitega-
R. B-
Mojster Zupančič je o luži povedal: »Sram me jc, ko slišim, kako tujci .godrnjajo in kaj vse rečejo čez naše razmere zaradi te luže. Še ni dolgo, ko jo je neka Angležinja fotografirala kot nezaslišano malomarnost. Sam sem zaradi te luže najbolj prizadet, prizadeti pa so tudi drugi. Ko luže še ni bilo. smo bili v vasi prijatelji. Ko pa so se zamašili kanali in seje luža pojavila,seje vse spremenilo. Zadevo smo reševali preko krajevne skupnosti, sodišča, milice in cestnega podjetja. Komisije so hodile na oglede, luža pa Se vedno obstaja. Sam imam šest greznic in še eno bi naredil, če bi mi tako ukazali, samo
MAIIAROVŠKA LUŽA — Vsak dan je kdo zaradi te luže mokef-ljudje pa bentijo, namesto da bi s* zmenili za akcijo.
MAŠKARADA V METLIKI, PODZEMLJU IN NA SUHORJU
METLIKA — Na pustni torek. 19. februarja, bodo v Metliki. Podzemlju in na Suhorju pripravili maškarado in sprevod skozi kraje. Maškarado pripravljata metliška in podzemeljska šola ter suhorska podružnica. V Metliki bo pustni sprevod, ki bo ob 15. uri krenil izpred vrtca, spremljala metliška godba na pihala. Po sprevodu bo na šolah ples. za maškare pa bodo pripravili skromno pogostitev.
• kozerija• •••••••••••••••••••••••••••
VEDNO PIJEMO LE TONIC WATER
Rčpičevina se jc vznemirila. Malte zgradi otvoritve novega obrata Hitrotkala, še bolj pa zaradi novice, da se bo udeležil slovesnosti tovariš Jamnik, pomembna in velika osebnost iz Belega mesta.
— Mesto mora bitij čisto kot solza, je tulil tovariš Župan.
— Hitrotkal se mora svetiti bolj od sonca, je bil tik pred transom direktor vseh direktorjev.
Zviti občinski tajnik je telefoniral v Belo mesto: »Halo, zaupno nam povejte, prosim, kaj tovariš Jamnik najraje pije.« Tonic watcr,« je odgovoril kovinsko hladen glas.
Vsa Rčpičevina je bila histerična: gasilci so čistili ulice, osnovnošolska mladež je pobirala papirčke, delavci Hitrotkala so belili stene in strope, ko-munalci pa so polagali asfalt, da se je kadilo okoli novega obrata. Sel menze, tovariš Pasuljič, pa je s kombijem dovažal tonic \vater.
Otvoritev je bila v stilu Re-pičanov: godba je igrala koračnice in delavske pesmi, folklorna skupina je zaplesala nekaj ljudskih plesov, tamburaši so odtamburali nekaj kol. oktet je zapel Pleničke je prala, belo oblečene deklice so pripele gostom in drugim povabljenim
nageljne ter jim ponudile kruh in sol. Nato je sledilo nekaj govorov, prisotni pa so ploskali in gledali na mize, na katerih se je pripravljalo kosilo.
I ovariša Jamnika so za mizo obkolili občinski možje, da ne bi slučajno prišel v stik z neposred-niki, ki so sedeli na koncu dolge mize.
»Želite?« je bil glasen natakar, bolj kot bi lahko bil.
»Tonic vvater,« se je postavil na prvo startno pozicijo tovariš Župan.
»Tudi meni tonic vvater. Organsko ne prenesem drugega kot tonic vvater.« se je pridušal tovariš Izvršnik.
»Kaj sprašujete neumnosti, ko pa dobro veste, da pijemo vsi z občinske uprave le tonic vvater,« je bil uradno jezen tovariš Tajnik.
»Pa gost, tovariš Jamnik?« »V vinorodnih krajih, kakršna je Repičevina, bom pil vino.«
#
#
I
#
I
«
«
#
#
Stol tovariša Jamnika se še ni ohladil, že so občinske betice kričale za natakarjem, naj pohiti z ginom.
#
»Od tega tonica se mi bodo še žabe zaredile v vampu,«, je postajal domač tovariš Župan.
TONI GAŠPERIČ
#
:
i
#