KSaFWonBl.
Poštnina plačana v gotovini
Cena i Din
Leto II. f!X.V štev. 201
Maribor, tonek 4 sentemh« 109«
»JUTRA'
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po utrifu
Oglas« sprejema tudi oglaanl oddelek „Jutra" v Ljubljani, PraJamov« ulic* it.*
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani it 11.400 Velja m«6»4no, prejamjn v upravi ati po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Dtn
Telefon:
Urodn. 440 Uprava 455
Beograjska posvetovanja
SOLUNSKA PROSLAVA. — GLAVNI ODBOR SKLEPAL.
RADIKALOV ŠE NI
BEOGRAD, 4. septembra. Danes dc poldne se je na seji ministrskega sveta razpravljalo o proslavi lOletni-ce proboja solunske fronte in se je za podrobnosti te proslave izbral posebni odbor, ki bo imel glavno besedo pri sestavi proslavnega programa. Stroški proslave bodo znašali več milijonov, gotovi krogi si pa prizadevajo, izrabiti to svečanost v svoje hegemo-nistične cilje.
BEOGRAD, 4. septembra. Aca Stanojevič in Velja Vukičevič sta danes dopoldne dolgo konferirala v hotelu Pariz. Ob enajstih so se pa člani glavnega odbora radikalne stranke zbrali v prostorih Zemaljske banke. Ko so se razhajali, je dejal dr. Ivkovič, da so se posvetovali le o nekih strankarskih za devah in da do prave seje še ni prišlo. Oficijelna seja glavnega odbora bo najbrže šele jutri-
Zasledovanje komunistov
HIŠNE PREISKAVE IN
BEOGRAD, 4. sep. Zadnje dni posveča vlada največjo pozornost komunistom. Po vsej državi se vršijo hišne preiskave in aretacije. V Beogradu, Zagrebu, Splitu, Nišu in Ljubljani je aretirano nad 500 j^ftb*»"£atrjuje se, da so komunisti zapo-celi veliko akcijo izkoriščajoč veliko nezadovoljstvo ljudstva po junijskih dogodkih.
ZAGREB, 4. sept. Zagrebška policija
NAD 500 ARETACIJ.
je danes na vse zgodaj izvedla pri raznih delavskih voditeljih in zaupnikih, pri občinskih svetnikih -in oblastnih poslancih ter pri delavskih organizacijah hišne preiskave, da bi našla kake zveze z inozemstvom. Sinoči so aretirali 10 bolgarskih emigrantov ter jih ponoči z brzovla-kom odpeljali v beograjske zapore. Med aretiranci je tudi neki inženjer, ki je šele včeraj dospel iz Munchena.
Krvav zloiln v Vitanju
Celje, 3. septembra.
Včeraj se je vršila v Vitanju velika gasilska svečanost, ki pa je bila popoldne nenadoma prekinjena radi strašnega zločina, ki se je dogodil sredi trga. Lanskoletni načelnik gasilskega društva vitanjskega, ugledni in izredno priljubljeni gostilničar in mesar Anton Peterlinšek, je padel kot žrtev skrajne surovosti, vte-lešene v nekem 65letnem večkrat pred-kaznovanem Karlu Kovšetu.
Kovše je v večji družbi popival v Pe-terlinškovi gostilni in se ga že precej nalezel. Ker ni bil več za družbo, so ga hoteli spraviti domov nedaleč gostilne. Potrudil se je sam gostilničar in držeč ga ves čas za roko spremljal Kovšeta proti domu. Komaj kakih 50 korakov od gostilne pa ga je za trenutek spustil. To je Kovše izrabil in bliskovito pripravil svoj nož ter ga zabodel presenečenemu Pe-terlinšku v desno stran trebuha. Gostilničar je še tekel proti pragu svoje hiše/ tu pa se je zgrudil in kmalu nato izdihnil.
Na kraj zločina prihiteli domači zdravnik ni mogel ničesar več pomagati.
Ljudje, zbegani radi zločina so se kmalu znašli in skočili za zločincem, ki ga je že dohitel stražmojster. Šele s pomočjo ljudi se je orožniku posrečilo u-kleniti Kovšeta, ki se je tudi stražmojstra hotel rešiti z nožem. K sreči je besnega napadalca pravočasno udaril po roki 16 letni mesarski vajenec Jože Pirh in mu zbil iz roke morilno orodje ter s tem rešil v nevarnosti se nahajajočega orožnika. Ljudstvo je hotelo samo kaznovati posurovelega zločinca in mu naložilo na mestu precej gorkih.
Danes so izpovedali otroci Kovšeta, da je oče že v soboto brusil svoj nož povdarjajoč, da »morajo biti trije mrtvi«. Malo pred tem krvavim dejanjem pa je hotel Kovše zaklati svojega sina, ki mu je ipa k sreči še ušel. Kovšeta so danes odvedli v zapore okrožnega sodišča v Celje.
Kanalizacija.
V	Melju je kanalizacija v glavno že dokončana, ker kanale, ki sta jih napravili tvrdki Šlajmer in Jelenec in Accetto in dr., že zasipavajo. — V kratkem začno kanalizacijo ob Bet-navski cesti, tam ob novi delavski koloniji. Torej dela do zime še dovolj. Letos je pač bila v Mariboru vsaka brezposelnost odpravljena; torej so delavci imeli zaslužek, četudi mnogi zelo pičlega.
Poprava cest.
Sedaj se na novo popravlja in urejuje Koroščeva cesta, regulirala se bo tudi podaljšana Vrbanova ulica. Nujno potrebno pa bi bilo, da se tudi ceste ob Kosarjevi in dr. Rosinovi ulici vsaj za silo uredijo, ker doslej je vsak promet z vozmi na teh cestah nemo-go;'4 Apeliramo na gradbeni urad r&esta, da to uredi.
Vlomilci na poslu.
Zasebnica Helena Kurnikova, stanujoča v Razlagovi ulici 15, je javila včeraj policiji, da so ji bile prejšnjega dne popoldne v njeni odsotnosti ukradene Iz zaklenjenega stanovanja razne dragocenosti v vrednosti 1200 Din. Neznani vlomilec je sunil iz omare dve moški in dve ženski uri, dva zlata prstana, pet srebrnih verižic in 200 Din gotovine. Opazila je tudi, da je lopov stikal po vseh omarah, kjer je spravljeno perilo, vendar pa je tam pustil vse pri miru, ker se je očividno specijaliziral na dragocenosti.
Velik vlom v Gornjem Cmureku.
Davi je prejel mariborski policijski komisarijat iz Gornjega Cmureka te-lefonično obvestilo, da je bil tekom noči izvršen v trgovino Ratej velik vlom in da je storilec pobegnil. Prošnji, naj se odpošlje na kraj vloma policijski uradnik s psom, je bilo ugodeno. Podrobnosti tftkom dopoldneva še niso bile znane.
Hočemo jasnost!
KDO VSE JE BIL ZAPLETEN V VELEIZDAJALSKO AMPUTAŠKO AKCIJO?
— ULOGA DR. KOROŠCA.
Zagrebško časopisje — in deloma včeraj tudi naš list — je prineslo včeraj in danes poročila o podrobnostih hegeino-nistične akcije začetkom meseca julija povodom velike krize, iz katere je izšel novi hegemonistični režim pod Koroščevo firmo mesto neutralne volilne vlade. Akcija hegemr.nistov je Šla takrat za tem, da sc država razkosa, da se izvrši amputacija hrvaiskih in slivenskih krajev. Javnost, ki je pač čuta nekaj šušljati o tej strašni zablodi srbijanskiii io!iti-kov, vendar ni poznala vseh podrobnosti in radi tega tudi ni mogla verjeti govoricam. Danes pa, ko so iznesena konkretna dejstva/ stojimo kakor okameneli. izneseno je zgodovinsko dejstvo, d- se je vladajoča četvorna koalicija po daljših medsebojnih konferencali povodom demisije Vukičevič - Koroščeve vlade v noči 7. jul. zedinila na to, da predlagana naj višjem mestu prevedbo amputacije, in to z utemeljitvijo/ češ da KDK odnosno njena šefa Stepan Radič in Svetozar Pri blčevič delata na razpad države, da hočeta sklicati v Zagreb hrvatskl sabor, ki naj proglasi neveljavnim akt od 1. dec-1918. Na to revolucijo — so delali šeii četvorne koalicije — bi morali odgovoriti samo s silo, zato bi trebalo takoj zapreti vodje KDK In poslati vojsko na zagrebške ulice. Ker pa Srbija nikdar ni hotela vladati s silo, in ker noče Hrvatov siliti, da ostanejo v tej državi, predlagamo, da s svoje strani obvestimo prijateljske velesile, da opuščamo državno zajednico s Hrvati, da Jim prepuščamo vse nesporno Urvatsko ozemlje in da u-maknemo vojsko s tega ozemlja. Dočim pa se je v ministrstvu za zunanje zadeve že izdelovala ta nota velesilam, je bil v nočni avdijencl sprejet v imenu težko ranjenega Radiča Svetozar Pribiče-vič, in skupnemu naporu Stepana Radiča, Svetozara Pribičeviča in Gregorja Žerjava se je posrečilo preprečiti zločin skl načrt šefov »trdega grada«.
Tako jasna in odločna sporočila. Svetozar Pribičevič je bil včeraj po teh objavah neprestano zasledovan od novinar jev, da poda zadevno izjavo. Umikal se je in o podrobnostih ni hotel podati izjav. Na vprašanje pa, ali so ta poročila resna, je Izjavil, da so »zelo, zelo resna«-Tudi je izjavil, da dr. Žerjav ve mnogo o tem. Na izjavo dr. Korošca, ki jo je podal dopisniku nekega zagrebškega lista in v kateri trdi, da je on v dotični noči v konferencah na dvoru rešil državo, pravi g. Pribičevič: Vprašanje je, kdo je rešil državo, ali oni, ki so predlagali amputacijo, ali oni, ki so jo odbili. Četvorna koalicija jo Je predlagala, Radič in jaz sva Jo odbila.
Vsakomur izmed nas navadnih smrtnikov mora biti jasno, da vodja velike politične skupine, kakor je danes KDK, ne bo podal tako decidirane izjave, ne da bi se zavedal, da nosi za njeno vsebino polno odgovornost. In če je g. Pribičevič potrdil vse vesti o amputaški akciji beograjskih hegemonistov, o kateri sta vedela tudi Korošec in Spaho, morajo biti resnične. Ako je svoječasno pokojni Stojan Protič pisal teoretične članke, je sicer že to tudi dišalo po veleizdaji. Četvorna koalicija današnje vlade pa je stavila konkreten predlog na nai-vlšjem mestu. Da }e to veleizdaja v polnem obsegu besede, Je Jasno, in ravno tako jasno bi bilo v vsaki kulturni državi, da bi politiki, ki so na merodajnem mestu oredJaeaii razkosanje državnega
ozemlja, ne mogli niti hip biti več na vladi. Samo v naši državi je mogoče, da sede na ministrskih stolih pravi velelz-dajniki, ki celo skušajo obdolževati veleizdaje one, ki so rešili državo pred razkosanjem. Ljudje, ki spadajo pred sodišče radi veleizdaje, groze drugim s »strogo uporabo zakonov«.
Vprašanje je še, kakšno'vlogo je igral dr. Korošec v tej akciji. Odločna izjava posl. Predavca o svoječasnem Koroščevem mišljenju, da bi Slovenci lahko bili tudi pod Italijo, kjer bi s pomočjo Vatikana dobili kulturno avtonomijo, in katere izjave dr. Korošec še do danes ni izpodbil, nas mora sili« k strašni misli, da je tudi dr. Korošec bil solidaren s predlogom šefov »trdega grada« v noči od 7. julija. Intervju, ki ga je dal Korošec nekemu zagrebškemu listu in v katerem trdi, da je on v tisti noči rešil državo, ne more naši javnosti zadostovati. Dr. Korošec mora odločno izjaviti, na kak način je bil on »rešitelj« države v oni usodni noči, ker bo sicer ves slovenski narod moral verjeti, da je bil tudi on udeležen na strašni veleizdajski akciji četvorne koalicije. Saj je značilno in sumljivo, da ni zadevnih predlogov preprečil, še predno so bili Podani na nai-višjem mestu. Slovenski narod je upravičen zahtevati od dr. Korošca, da mu natoči čistega vina o svoji ulogi v onih usodnih dneh.
Seja uodstua KDK
ZAGREB, 4. septembra. Danes dopoldne se je vodstvo KDK sestalo v sabornici k seji. Ob enih je bila seja prekinjena, popoldne se pa nadaljuje.
Epidemija u Grčiji
ATENE, 4. septembra. Včeraj je na epidemiji mrzlice zbolel tudi vladni predsednik Venizelos. Razen njega so bolani še štirje ministri in so se morale seje vlade odpovedati. • Bolezen se še vedno širi in je v Atenah okrog 100.000 bolnikov. Umrljivost je 65 od tisoč.
NDO v Trstu je še marsikomu v živem spominu.
Z ustanovitvijo te eminentno važne organizacije narodnega delavstva se je položaj Slovencev v Trstu zelo spremenil na boljše. Ne samo, da so delavci do-bfli z NDO svojo pravo zaščitnico, ki je zbrala v svojih vrstah na tisoče delavstva, temveč smo tudi politično in gospodarsko napredovali. Ako ne bi izbruhnila svetovna vojna, bi Slovenci baš z delom NDO dosegli v Trstu odločilne u-spehe. Zato je povsem razumljivo, da vlada med bivšimi tržaškimi delavci veliko zanimanje za 201etni jubilej, katerega bo proslavilo narodno delavstvo dne 8. in 9. septembra t. 1. v Ljubljani. Veliko starih in preizkušenih tovarišev je že prijavilo svojo udeležbo in pričakujemo še nadaljnih prijav. Svojo udeležbo je prijavil tudi prvi predsednik tržaške NDO dr. Josip Mandič iz Prage, ki je še vsem Tržačanom v živem spominu in mu bodo z veseljem stisnili desnico. Kdor se želi udeležiti kongresa, naj to prijavi tajništvu NSZ, Ljubljana, Šelenburgova ul. Ul
K zgodovini oodruinic CMD
v Ptuju
Mariborskim dnevni drobiž
Po ustanovitvi osrednje družbe CMD v Ljubljani je bila v Ptuju že dne 27. decembra 1885 ustanovljena moška podružnica CMD. Do 1. 1899 je nabrala 419 gld. 53 kr.
Do 1. 1921 je izročila moška podružnica osrednji družbi Din 37.096.80 v času od 1. 1922—1928 pa je izročila moška podružnica osrednji družbi Din 35.983.35.
Ženska podružnica je bila ustanovljena dne 10. avgusta 1908, torej mesec dni preje nego se je vršila znana usodna skupščina CMD v Ptuju.
Osrednji družbi je izročila do 1. 1922 K 37,580.66.
Ako se spremeni zlato valuto v dinarje ter prišteje obresti za vso dobo od po-četka naprej od posameznih zneskov, se pride do zaključka, da ste izročili podružnici osrednji družbi CMD v vsem času od početka naprej prilično poldrugi milijon dinarjev. Značilno je, da je moška podružnica v letih 1914—1918 normalno delovala, ženska podružnica pa takrat ni nič prispevala.
Na drugi strani pa je ženska podruž-niac v času od 1909—1921 nabrala toliko, da je prekosila celo moško podružnico.
Predsedniki moške podružnice so bili: sr. dr. Josip Čuček, Benko Hrtiš, Konrad Starinski, Karol Belšak, Lenart Vaupotič, in dr. Fran Jurtela, ki je umrl leta 1926.
Člani Zgodovinskega in Muzejskega društva so včeraj ob proslavi 251etnega društvenega jubileja obiskali Ptuj, da si ogledajo ondotne zgodovinske znamenitosti in nove muzejske prostore. Poleg Mariborčanov so se udeležili izleta še sledeči odlični gosti gg.:	vseučiliščna
profesorja dr. Dolenc in dr. Kos iz Ljubljane, ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. Mal, vseučiliščni profesor dr. Murko iz Prage, vseučiliščni profesor dr. H o f f i 11 e r iz Zagreba, vseučiliščni profesor dr. W a 11 e r Schmidt iz Gradca, ravnatelj etnografičnega muzeja v Beogradu dr. Drobnjakovič in šef prosvetne uprave mariborske oblasti d r. Kotni k. Gosti — bilo jili je okrog 40 — so se vozili iz Maribora z mestnimi avtobusi in ustavili so se pri hajdinskih mitrejah, kjer jih je v imenu ptujskega Muzejskega društva pozdravil društveni Predsednik ravnatelj g. dr. Poljanec, znamenitosti je pa strokovnjaško razka-. zoval ravnatelj splitskega muzeja in zvesti sotrudnik ptujskih zgodovinarjev g. dr. A b r a m i c.
Iz Hajdine so se zgodovinarji odpeljali v Ptuj, kjer so bili slovesno sprejeti na mestnem magistratu. Pozdravil jih je mestni župan g. B r e n č ič, za sprejem se je pa zahvalil predsednik mariborskega zgodovinskega društva prof. g. dr Fran Kovačič. Od magistrata so se podali v dominikansko vojašnico v nove muzejske prostore, kjer je prevzel strokovno vodstvo ogleda konservator gosp. Š k r a b e r.
Po skupnem obedu v Brenčičevi gostilni je bil obisk na znamenitem ptujskem gradu. Grad ima mnogo dragocenih zgodovinskih spomenikov in umetnin. Največjo vrednost predstavljajo krasni starinski gobelini, od katerih so nekateri vredni do miljon dinarjev. Zgodovinarji so posetili tudi minoritski samostan, kjer so jih očetje minoriti gostoljubno sprejeli ter jim razkazali znamenitosti svojega častitljivega doma. Odlično ptujsko muzejsko društvo je rešilo lepe, starinske freske v dominikanski vojašnici. Te slike so postale žrtve militarizma. Ko je vojaška uprava prevzela samostan, se okoščeneli vojaški predpisi niso brigali za umetnine. Maltarski čopič je leto za letom polzel po lepih freskah, da jih je pokril z debelo plastjo apna. To apno sedaj luščijo ter skrbno izpirajo freske.
Po ogledu vseh znamenitosti so se podali gosti k zakuski, katero je priredila mestna občina v Brenčičevi gostilni. Pri
Predsednice ženskih podružnic pa so bile gospe: Valentina Kaukler-jeva, Mirka dr. Fermevčeva, Vida dr. Horvat-ova, sedanja predsednica pa je ga. Štefka Jerše-tova.
Najvažnejši dogodek v življenju obeh podružnic je brez dvoma skupščina CMD v Ptuju 1,. 1908. ki je razburila vso Slovenijo in znaten del juga.
Prva proslava tega dogodka se je vršila 1. 1908, ki sta jo vodili podružnici CMD v Ptuju sami.
Druga proslava tega dogodka se vrši letos skupno z Sokolskim društvom v Ptuju.
Moška podružnica je torej stara 42 let, ženska podružnica pa :0 let. Delujete vedno skupno, tiho ter dosegate med podružnicami v Sloveniji običajno 3. mesto a ste imele tudi že drugo mesto, ako-ravno je naše mestece majhno in premožnih požrtvovalnih ljudi sploh skoro nimamo. Vobče torej lahko trdimo, da je zveza moške in ženske podružnice srečna in plodonosna za plemenite cilje o-srednje družbe CMD.
Pripomnili bi še, da imamo od centrale izredno ugodnost, da smemo določati sami za lokalne namene primerne zneske, vsled česar je požrtvovalnost domačinov tem večja.
' Upamo, da vočigled tem zgodovinskim dejstvom 8. september pokaže znake simpatije za naše podružnice CMD
v	Ptuju.
zakuski je bil tudi ptujski prošt g. dr. Žagar. Izrečenih je bilo več govorov v pozdrav in priznanje gostom-zgodovi-narjem, velikemu in znamenitemu ptujskemu muzeju, njegovemu odličnemu vodstvu, mestni občini, ki ima zanj toliko zaslug itd. Govorili so gg.: župan Brenčič, dr. Kovačič, dr. Komljanec, dr. Abra-mič, dr. Hoffiller in dr. Murko.
Udeleženci lepega izleta so se vračali z vlaki.
mariborsko gledališče
Repertoarni načrt Narodnega gledališča v Mariboru,
iz katerega se bodo črpala dela za sezono 1928-1929: Drama: Antoine: »Leseni konji«; Anzetigruber: »Slaba vest«; Asch: »Bog osvete«; Begovič: »Božji človek«; Bergmanu: »Noblova nagrada«; Berstl: »Dover — Calais«; Bevk: »Materin greh«; Bisson: »Gospa X.«; Caillavet: »Ljubezen bdi«; Cankar: »Hlapci«; Čapek: »Tolovaj«; Ferigni: »Sv. Frančišek«; Geraldy: »Robert in Marjana«; Ibsen: »Divja raca«; Jalen: »Dom«; Karhveis: »V raševini«; Krleža: »V agoniji«; Kva-pil: »Oblaki«; Merežkovsky: »Pavel I.«; Nestroy: »Lumpacij vagabund«; Novačan: »Herman Celjski«; Nušič: »Potovanje okoli sveta«; Ostrovskij: »Nevihta«; Pirandello: »5 oseb iŠČe avtorja« ali »Življenje, ki sem ti ga dala; Przybyczewsky:	»Sneg« ;
Shakespeare:	»Romeo	in	Julija«;
Stankovič:	»Koštana«; Viničenko:
»Črni panter ali zakon«; Zola: »The-rese Raquin«; razen tega še nekai otroških iger in burk. “Opereta: Benatzky: »Adieu Mimi«; Fali: »Dolarska princesa«; Granichstaedten: »Na povelje cesarice«; Jones: »Gej-ša«; Kalman:	»Jesenski	manever«;
Lehar: »Grof Luksenburški«; Nedbal: »Poljska kri«; Parma:	»Caričine
Amaconke«; Strauss: »Netopir«.
Mikavna privlačnost
letošnjega velesejma v Ljubljani bo tudi razstava živali, ki jih razstavi društvo Zoo. To društvo ima namen, da ustano-
vi	v Ljubljani živalski vrt. Doslej zbrane živali, zlasti ptiče, kače in ribe bo postavilo v oddelku paviljona, kjer bo vrtnarska razstava, na ogled obiskovalcem velesejma. Članom društva (letno 12 Din) je vstop prostr
Rojstni dan Njeg. Vlsočanstva prestolonaslednika.
Četrtek, 6. septembra, se kot na rojstni dan Njeg. Visočanstva kraljeviča Petra proslavi v vsej državi na svečan način.
V	Mariboru se vrši v ta namen v stolni in mestni župni cerkvi ob 10. uri ob prisotnosti zastopnikov državnih civilnih in vojaških ter avtonomnih oblastev slovesno cerkveno opravilo, v mariborski evangeljski cerkvi se vrši služba božja ob 9. uri. Za one, ki po cerkveni svečanosti žele izročiti čestitke ter izraze uda-nosti do visokega kraljevskega doma, bo v sprejemni dvorani velikega župana v županski palači razpoložena vpisna knjiga. Državna poslopja razobesijo ta dan zastave.
Sokolski sprejem na kolodvoru.
Na pokrajinski sokolski zlet v Skoplju potujejo te dni ne le množice Slovencev, Irvatov in Srbov temveč tudi številni češkoslovaški Sokoli in poljske ter ruske delegacije. Tako je imelo včeraj naše mesto zopet priliko pozraviti severoslo-vanske Sokole, ki so se pripeljali s posebnim vlakom iz Prage ob pol štirih v našo državo. Mariborsko narodno občinstvo z vojaško in sokolsko godbo je v o-bilnem številu pohitelo na kolodvor ter iskreno pozdravilo in s cvetjem obsulo drage brate in sestre Čehoslovake, Poljake in Ruse. V imenu JSS jim je izre-cel dobrodošlico br. dr. Vidic iz Ljubljane, v imenu mariborske župe br. prof. Struna in za JČ ligo g. dr. Reisman. Za pozdrave se je zahvalil vodja delegacije ČOS br. Stepanek, Sokoli, ki so se pripeljali iz Moravske, Slovaške in z Du-ltaja že z dunajskim brzovlakom ob-14., so se pridružili Pražanom in se s posebnim vlakom, ki je imel blizu 600 Sokolov in Sokolic, odpeljali proti Beogradu in Skoplju na velike sokolske praznike v Dušanovi prestolici.
Iz državne službe.
Vladni tajnik dr. Alojzij Trstenjak je imenovan okrajnim glavarjem v Ljutomeru. V upravni službi v Sloveniji so premeščeni: vladni svetnik dr. Ivan Senekovič iz Celja k okr. glavarstvu v Litiji, vladni svetnik Ljudevit Klobčič iz Litije k okrajnemu glavarstvu v Celju, vladni svetnik dr. Anton Farčič iz Celja za upravitelja v Dolnjo Lendavo, okrajni glavar Matko Kandrič iz Dolnje Lendave kot upravitelj v Gornji grad, okr. glavar Franc Vovšek iz Gornjega grada k velikemu županu v Maribor, vladni tajnik Ivan Forčesin pa iz Maribora k okrajnemu glavarstvu v Celju.
Na rojstni dan Nj. Visokosti kraljeviča Petra
v četrtek dne 6. tm. se vrši ob 10. uri v stolni cerkvi slovesna maša. Pozivajo se vsi rez. oficirji, da se je udeleže.
J. A. D. Triglav.
Počitniški sestanek v. Ptuju. Dne 7. zv. akademija Sokola. Sodeluje naš oktet. Prenočišča preskrbljena. Dn® 8. povorka, zborovanje in skupni obed. Popoldan narodna veselica. Pridite s trakovi! Triglavani, na svidenje! Odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda, prosvetno obrambena institucija za vso Slovenijo«, obhaja dne 8. septembra 20-letnico krstne slave. Kdo se ne spominja več na pobesneli napad na Družbo v Ptuju! Neprljatelj je dobro cenil družbi-no delo, odtod vsa ona pobesnelost, ki se je znosila nad zborovalci. — Družba še stoji in deluje in s ponosom gleda na svoje veliko kulturno delo. Na jugu je rešila potujčenja nad 200.000 otrok, na severu je zgradila barijere proti neprija-teljevemu pohlepu. Rodoljubi, delo Družbe še ni končano in vsa dejstva govore, da je sedaj še bolj potrebna, kakor prej. Ali se zavedate važnosti prosvetnega dela Družbe sv. Cirila in Metoda? Vse, ki imate srce za obrambo našega naroda prosimo, spomnite se 201etnice krstne slave Družbe sv. Cirila in Metoda s tem, da se udeležite slavnostnega zborovanja v Ptuju, ali pa vsaj z malenkostnim darom.
Mornariška godba Iz Kotora
je nastopila sinoči pod vodstvom svojega kapelnika, našega rojaka g. Maksa Ungerja na unionski verandi, ki je bila polna poslušalcev kljub jesenskemu hladu. Izborna godba pa tudi zasluži vso pozornost. Godbeniki so bili na povratku iz Varaždinskih toplic v Kotor. —
Hesocijalno raunanje s trafikanti
Pred par tedni so prišli od finančnih oblasti k tukajšnim trafikantom ozir- trafikantinjam oznanit, da se mora odslej v zalogi jemati blaga za najmanj 14 dni do tri tedne in da se ne sme več jemati blaga samo za teden dni. To znači, da bi morala kaka sred-njeidoča trafika vzeti blaga za okrog-
lo	25.000—30.000 dinarjev.
Če se pa pomisli, da so prvotno dali trafike samo revnejšim ljudem zlasti invalidom — v Mariboru je sicer več izjem — potem je naravno, da so s tem prišli mnogi trafikanti v veliko stisko. Odkod naenkrat vzeti denarja za nabavo okrog 30.000 dinarjev? Zlasti če se pomisli, da trafika s 4% čistega dobička ne donaša toliko, da bi se dal zbrati kak obratni kapital. In saj so to po večini ljudje, ki s tem malim zaslužkom živijo od dne do dne. Ta odredba je torej brez dvoma nesocijalna in krivična. Kratko rečeno, brutalna. Mislimo, da je dovolj zahtevano, Če se reče, da mora trafika vedno imeti vsake vrste blaga na razpolago, vse drugo pa je brezvestna šikana. Radovedni smo odkod izhaja in se bomo za to še zanimali. Financa in druge oblasti naj se zlasti brigajo, da bo kadivo cenejše in boljše, saj država dela z ogromnim dobičkom
Umrla }e
gospa Marija Klampfer, rojena Železnik, soproga železniškega strugarja. Pogreb bo v četrtek ob pol 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Pokojni mir in pokoj, rodbini sožalje! —
Prošnja društvom in organizacijam!
Izvrševalni odbor Narodne strokovne zveze prosi vsa društva in organizacije, j ki so dobile vabila za kongres narodnega delavtsva, da se po možnosti odzovejo vabilu in prijavijo delegate tajništvu NSZ, Ljubljana, Šelenburgova ul, 7 II. Društva in organizacije, ki pomotoma niso prejele vabila, naj to sporočijo tajništvu, da se jim ista dopošljejo.. )t. Dijakom in starišem!
Vse šolske knjige in potrebščine st dobe po najugodnejših cenah v knjigami Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti št. 13.
Izgubilo in našlo
se je tekom meseca: 2 siva moška klobuka, 1 rjava ročna torbica z robcem, 1 zlata damska zapestna ura, 1 mala ženska denarnica z majhnim zneskom, 1 mlečni vrč, knjiga: Sien-kievič, Potop II., 1 moška palica, 1 rja va usnjata denarnica z 10 Din, 5 bankovcev po 10 Din, 1 avtomobilsko dvigalo, 8 bankovcev po 10 Din, 1 ma-
li	rjavi pes, 1 temnorjava denarnica z 10 Din, 1 črna ponošena ženska suknja, 1 rumena listnica z računom na ime Alojz Jančič. To vse se lahko dvigne pri policiji.
Na sledu za cerkvenim tatom.
V	Tržišču pri Mokronogu na Dolenjskem je pred nekaj dnevi vlomil neki lopov v tabernakelj tamošnje cerkve in ga izropal vseh dragocenosti. Ker je tega zločina osumljen neki avstrijski državljan, je bila brzojavno naprošena mariborska policija, da posveti potnikom r obmejnem predelu čim večjo pažnjo. — Poskušen samomor.
Posestnik Janez K. iz Gruškovja v Halozah bi imel nastopiti pretekli petek orožne vaje pri vojnem okrožju mariborskem. Prišedši v Maribor pa se ni napotil v vojašnico temveč v gostilno, kjer je popival, dokler ni pognal vsega denarja. Ko je sinoči taval pod vodstvom alkoholnih duhov po mestu, mu je prišlo na misel, da bi bilo najbolje zapustiti ta svet. Stopil je na kolodvor in legel na neki tir, tako da je imel ravno vrat na tračnici. K sreči pa sta našla obupanca dva železničar-ja še pred no je prišlo do nesreče. Mož je šel nato v mesto in legel v neki jarek, kjer ga je našel stražnik in odvedel začasno v zapor, nato pa je moral v vojašnico.
Dr. Vilko Marin zopet redno ordinfra dnevno od 10—12. in 14—16. ure v Razlagovi uličic št. 15» pritličje. —*
Ig@do^lnarli v Ptulu
OGLED PTUJSKIH ZGODOVINSKIH ZNAMENITOSTI V ZAKLJUČEK JUBILEJA MARIBORSKEGA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA.
▼ Mariboru, dne 4. IX. T9&.
Warfb'orsW V F C F RN!K Juta!
Sfran
Anekdote, ki potujejo
Anekdota igra v življenju veliko ulo-go. Z njo se poveličuje, smeši, karakte-. rjzira in končno je še dobra opora spominu na gotove osebe, dogodke in dobe. Svet nima znamenitejšega moža brez toliko in toliko anekdot. Učenjaki, umetniki, državniki in drugi so si dovolj anekdot sami ustvarili ter zapustili v svoj spomin, če so imeli nekoliko humorističnega nagnenja, če ne, so jim pa anekdote drugi pripisali.
Anekdote pa tudi potujejo iz dobe v dobo, iz dežele v deželo, od ene osebe rta drugo. Nekatere so za to kakor nalašč, Na drugi strani so pa tudi osebnosti, katerih se vse mogoče legende in anekdote kar oprijemljejo.
Med sodobnimi veličinami je angleški pisatelj Shaw stalni statist za nebroj legend in anekdot. Pri vsej svoji duhovitosti, šegavosti, ironiji in svojem sar-kozmu ne bi mogel izreči niti desetine od tega, kar se piše in pripoveduje na njegov naslov.
Shaw ne mara godbe v javnih lokalih. Med godbenimi sporedi ne mara sedeti v kavarni. Zgodi se pa, da ga včasih tudi to zadene.- Pripoveduje se, da je ob taki priliki vprašal kapelnika, če bi hotel igrati nekaj njemu na ljubo. Kapel-• nik je bil seveda takoj pripravljen. — »Potem prosim, igrajte domino,« je dejal Shaw. — Komaj, se je ta anekdota -razširila, se je že ugotovilo, da je to že v starih humorističnih listih in da se istočasno pripisuje še raznim drugim znamenitim možem.
Slavni pevec Caruso je baje ž arijo iz »Bajazzo« dokazal svojo identiteto. Na pošto je prišel po denar, a ni imel nobene izkaznice seboj. Kako naj se izkaže uradniku, ki ga ne pozna? Zapoje arijo in uradnik je uverjen, da ima pra-.vega moža pred seboj. — Ime pevca in ' urada se je že bogzna kolikokrat spremenilo.
Neki gospodični, ki je hotela po vsej sili postati njegova učenka v domišljiji velike svoje nadarjenosti, je baje dejal mojster Rubinstein: »Omožite se kmalu .-vi«i.Oboževalci Liszta so to pripisali velikemu rapsodistu, prijatelji Busoni-ja so anektirali to anekdoto za Busonija,
deležen je je pa tudi virtuoz Paderevvski in še nekateri drugi.
Paganinija so vprašali, katerega virtuoza smatra za prvega in genueški mojster je baje odvrnil: »Skromnost mi prepoveduje imenovati prvega, drugi je pa Lipinsky.« — Ta skromnost se prisoja z anekdoto še nekaterim drugim.
Holandski pevec Messchaert je pel nekoč na Dunaju pri nekem velikem banketu. Zbrani so bili finančni prvaki, ki so napram umetnikom po večini jako skopi. Najbolj skop je bil pa gostitelj, neki bankir sam. Ko pevec odpoje ter hoče že zapustiti oder, ga bankir prosi za — nameček. Pevec — duhovit in sarkastičen, kakor je bil — je odvrnil glasno, da so ga vsi slišali: »Za Vami, gospod, za Vami!« — Ta šala je imela tolik uspeh; da se je naglo razširila tudi po Ameriki, kjer si jo pripovedujejo še danes tako, da zamenjujejo holandskega pevca Tito Ruffo, Caruso, Batistini, Mel-ba —, dunajskega bankirja pa Morgan, Kahn, Loeb, Guggenheim in še nekateri.
Mnoge slavne pevke so pa ovekovečene s sledečo anekdoto: Soproga velikega bogataša se pogaja z umetnico za pevski večer pri domači prireditvi. Umetnica vztraja pri višini honorarja. »Če nočete popustiti, Vas ne morem sprejeti med goste banketa,« meni skopa dama. — »Zakaj niste to takoj povedali, v tem slučaju pojem tudi za polovico!« — je bil odgovor.
V dokaz romanja anekdot še sledeče: Leopold von Mayer je igral glasovir pred starim cesarjem Ferdinandom. Po končani igri je cesar -dejal: »Čestitam Vam, gospod von Mayer.«
Mayer se je ves srečen priklonih
»... Liszta sem slišal...«
Mayer se je še.igloblje priklonil.
»... Ali tako kot Vi, gospod von Mayer...«
»Veličanstvo je predobrotljivo,« je jecljal von Mayer. »Veličanstvo...«
»... Ali tako kot Vi, gospod von Mayer, tako se pri igranju še nihče ni potil.«	#
To anekdoto so prenesli na domalega vse starejše monarhe in razne umetnike ter se le še s težavo dožene, da sta njena prava junaka stari cesar Ferdinand in Leopold von Mayer.
Osamosvojitev Egipta
Na zasedanju interparlamentame unije so bili tudi narodni pooblaščenci Egipta, ki ni zadovoljen z neodvisnostjo, katero je Anglija priznala egiptovski državi in katero del egiptovske ga parlamenta tudi smatra za napredek. Poslanci, ki so prišli v Berlin, pa pripadajo pokretu, ki zahteva pravo in popolno neodvisnost.
Sile tega pokreta ne morejo prikriti ne angleška poročila in ne oportunistična politika ki se zaenkrat vodi v Egiptu po želji od Anglije odvisnega kralja Fuada- Razvoj zadnjih desetih let dokazuje, da se bo Egipt popolnoma osamosvojih in osvobodil. Ne bo dolgo, ko bodo stale prastare orjaške sfinge na popolnoma svobodnih tleh.
V	grobu Tutanhamena iščejo učenja ki materijal iz prazgodovine človeške kulture. Sfinge in piramide, spomeniki visoke kulture so vztrajali tisočletja v puščavi, sedaj pa gledajo na dobo tehnike in na civilizacijo, ki se tako naglo širi in v kateri so tudi potomci starih faraonov častno zastopani.
Z egipčanskim kraljestvom, s kraljem Mena, ki je 1. 3400 pred Kr. ustanovil glavno mesto Memfis, začenjajo vse zgodovinske knjige, začenja zgodovina človeštva. Po zadnjih tisoč let pred Kristom, do 1. 525, ko so Perzijci podjarmili Egipt kot svojo provinco, je vlddala svetu egipčanska kultura ter vodila svetovno zgodovino.
L. 1517 so vzeli Turki Egiptu samostojnost," 1. 1917 so pa angleške čete razbile nemško-turško fronto v Palestini in Siriji ter spremenile sultanat Egipt v svojo kolonijo. Silno naglo je pa zrasel egiptovski nacijonalni po-kret in 15. aprila 1922 je morala Anglija umakniti svoj protektorat ter proglasiti Egipt za navidez neodvisno kraljevino.
Angliji dela ta razvoj velike skrbi. Že 1. 1882, ko so izkoristili slabost Tur čije ter razmestili svoje čete po Egiptu radi »reda in mira«, so Angleži pravilno ocenili egiptovsko deželo po njeni veliki važnosti in vrednosti v pogledu gospodarske bodočnosti. Danes pa vidijo, da te bodočnosti ne bodo sa mi uživali. Pred desetimi leti je že zahteval pokojni Zaglul paša popolno svobodo Egipta, odpravo angleškega protektorata in predajo sueškega kanala- Zaprli so ga na Malti, nasilje je pa še bolj podnetilo egiptovski nacijo-nalno-revolucijonarni pokret.
Ta pokret je ne samo nezlomljiv, temveč tudi neugnan v svojem razvoju. Kraljeva politika, ki skuša privesti ljudske množice vsaj k potrpežljivosti, če že ne k udandsti in resignaciji v sedanjem položaju, nima nobenih uspehov. Narod je dal kralju priimek »Haddam-el Inglishi« (Angleški hlapec) in pri zadnjih volitvah so dobili nacijonalisti zopet ogromno večino.
Topovi angleških bojnih ladij so sicer naperjeni na osrčje Egipta, Angleži lahko še vedno zaprč dotok vode ter izroče deželo suši in lakoti, a v Londonu se dobro zavedajo, da se z nasiljem ne da krotiti zavednega ljudstva.
Radi tega skuša pametna angleška politika doseči svoje namene potom gospodarske osvojitve dežele. Zasluge angleškega kapitala za velikansko in silno bogato dolino Nila so nesporne. Angleška podjetnost je uspešno dovršila gigantska dela, prave sadove bo pa uživala le tedaj, če se dosežejo čisti odnošaji med Anglijo in Egiptom. Popolnoma svoboden Egipt bo šele pravilno ocenil zasluge in vrednosti angleške podjetnosti in kulture. Staro-slavni Egipt je danes mlada dežela velike bodQčnosti*
t
n
Srečna sem
«
pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam."
Spari
Skavtska skupščina.
Mariborski skavti imajo v soboto 8. tm. ob 10. v realki svojo skupščino. Za člane je skupščina obvezna, vabljeni so pa tudi starši in drugi prijatelji skavtskega pokreta
Lahka atletika.
Lahkoatletski miting, ki ga je priredil zagrebški »Marathon« ob priliki petnajst letnice svojega obstoja preteklo soboto in nedeljo v Zagrebu, je ob udeležbi lepega števila atletov iz Gradca, Ljubljane in Zagreba prav lepo uspel. Gradčani so dosegli celo dva nova avstrijska rekorda: Umfahrer (Grazer Athlatic Club) je skočil kot prvi 185 cm v višino in ie vrgel kopje kot prvi 59.04 m! s 46 točkami; 2. Concordia 32; 3. GAC 21; 4. Marathon 12; 5. Primorje in Ilirija po 3 točke. V lahkoatletskih medržavnih tekmah je v nedeljo zmagala v Frankfurtu Nemčija nad Švico 89:49, v Berlinu pa Nemčija nad Francijo 84:64.
Bolgarska ne sodeluje v Pragi.
O priliki desetletnice obstoja češkoslovaške republike bi se imel vršiti koncem oktobra tl. v okviru ostalih slovesnosti tudi nogometni turnir slovanskih držav: Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske in Jugoslavije. Dejansko pa je prišlo te dni do sporazuma le med ČSR. Poljsko in Jugoslaviqo, ne pa z Bolgarsko, ker bi bili baje stroški za bolgarsko reprezentanco previsoki. ČSR bo sodelovala z dvema timoma, amaterskim in profesijonalnim. Spored je sledeči: prvi dan Poljska-ČSR (amat.) ČSR - Jugoslavija; drugi dan Jugoslavija - ČSR (amat.), ČSR - Poljska«
Jugoslavija—Madžarska.
Že nekaj časa se vršijo pogajanja med našo in madžarsko nogometno zvezo za odigranje meddržavne tekme. Stvar je toliko napredovala, da so Madžari ie predlagali termin, in sicer 23. trn. ali 7. oktobra. Tekma se bo vršila topot v Zagrebu.
Srednjeevropski pokal.
Na poslednji konferenci na Dunaju so sklenili odborniki srednjeevropskega pokala, da se pričnejo tekme za pokal v bodoče že v mesecu juniju, da se morejo zaključiti najkasneje do 15. oktobra. — Zmagujoče moštvo prejme 13 zlatih kolajn.
Še nekaj nedeljskih rezultatov.
Pri tekmah za poškodbeni fond v Ljubljani je zmagala Svoboda nad Hermesom 4:2 in ne narobe. — V Bratislavi je bila Hungaria tepena po SK Bratislavi 2:0 (0:0)!! — V Budimpešti je pokazalo p^vo kolo prvenstva velika presenečenja. Pred 25.000 gledalci je dosegel Fe-renevaroš napram Ujpesti-ju komaj re-mis 2:2, potem ko je v polčasu vodil Ujpesti 2:1! — Bocskay in Tretji >kraj sta igrala 1:1 (0:1). — Nemzeti je tudi igral le neodločno s Kispesti-jem 2:2 (1:2). — Vasas je premagala Sabarijo 2:1.
Plavanje.
V	meddržavih plavalnih tekmah Av* strije—ČSR, ki so se vršile v soboto in nedeljo v Budjejovicah, so zmagali Avstrijci v razmerju 46:41. V \vaterpolu so pa ostali Čehoslovaki sigurni zmagovalci 9:3. V nedeljo je gledalo tekmo4000 ljudi!
Evropski pokal.
Dne 15. tm. se bo vršila v Curihu konferenca Fife, ki bo sklepaia o razpisu evropskega pokala za meddržavne tekme in pa o novi organizaciji tekmovaitiav^a,) svetovne prvenstvo v nogometu,
m&ri.
MarfM;* V f! S F ’* N T K .Tutrd
TTrnu niuMtinifi im r- i r ....... KRHOMM
V v* s v?!’ o r u, 3oe 7 rv. Trv*
Edgar Waiiace:
Zaba z masko
(The FeHowship with the Frog.)
Brez nezgode so dosegli Scotland-Yard. Vrata na obeh stranskih krilih so bila zapita in so Millsa pripeljali skozi glavna vrata. Elkov uradnik Bald-r in policijski narednik sta prevzela moža, ki je bi. zeio bled, v svoje varstvo.
Peljala sta ga v malo sobo tik Elko-vega urada. Ta prostor je imel močno zamrežena okna, ker se je med vojno uporabljal kot zapor za špijone. Dva moža sta ši stražila pred vratmL Baider je javil Elku
»Dečka smo vtaknili v čakalnico, gospod inšpektor!«
»Ali je kaj rekel?« je vprašal Dick, ki je prišel radi zaslišanja.
»Ne, samo zahteval je, naj se okno zapre. Jaz sam sem to štorih«
»Privedite ga,« je dejal Dick.
Elk in Dick sta čakala nekaj časa, najprej sta slišala rožljanje ključev, potem pa razburjene glasove« Baider je planil v sobo.
»Bolan je — nezavesten ali nekaj takega,« je razburjeno povedal. Elk je sko čil na hodnik in takoj v čakalnico. Mills je sedel z zgornjim delom telesa oprt ob steno. Njegove oči so bile zaprte, obraz pa siv. Dick se je sklonil nad njim, ga položil na tla ter duhal pri njegovih ustnicah.
»Strup,« je dejal, »konec je!«
Zjutraj so Millsa slekli in preiskali do kože in iz previdnosti so Še vse žepe zašali na njegovi temeljito preiskani obleki. Z detektivi, ki so ga spremljali, je poln nad govoril o svojem potovanju v Kanado in razven policijskih uslužbencev ni prišel nihče z njim v stik.
Dickovi prvi pogledi so veljali oknu, o katerem je dejal poprej Baider, da ga je zaprl. Sedaj je bilo to okno za kakih šest palcev odprto.
»Gospod kapetan, gotovo vem, da sem okno zaprl,« je dejal policist. »Scrgcant Jekler je to videl.«
Ta je potrdil to izjavo. Dick je okno popolnoma odprl in pogledal ven. Povprek je bilo nekaj železnih drogov in ko je pomolil skozi glavo, je videl meter daleč od okna dolgo železno lestvico, ki je vodila najbrž od strehe do zemlje. Soba je bila v tretjem nadstropju in se je videlo iz nje navzdol na vrtove.
»Kateri vrtovi so to?« je vprašal Dick. — »Onslow-vrtovi,« je odvrnil Elk.
»Onslow-vrtrovi?« je ponovil Dick zamišljeno, »ali ni to tam, kjer so me hotele žabe ustreliti?«
Elk je obupano zmajal z glavo.
»Kaj mislite s tem, kapetan?«
»Ne morem si razložiti! To ni ravno duhovita teorija, če si predstavljamo, da je nekdo priplezal po tej lestvi ter Millsu vsilil strup skozi okno. In še manj verjetno je, da bi Mills strup sam vzel. Baider prisega, da je okno zaprl, okno je bilo pa sedaj odprto. Ali zaupate Bal-derju?«
Elk je prepričevalno prikimal.
Prišel je policijski zdravnik ter ugotovil smrt radi strupa.
Elk je spremljal Gordona v urad v Whitehall.
»Nikdar se še nisem bal,« je rekel, »a te žabe mi vendar rasejo preko glave. Tu je bil človek umorjen pred našimi očmi. Zastražen je bil, nikdar ga ni§mo pustili samega razven onih par minut, ki jih je prebil v zaklenjeni sobi in vendar ga je žaba dosegla. To že lahko človeka oplaši, kapetan Gordon.«
Dick je odprl vrata svojega urada ter vodil Elka v udobno sobo.
»Ne izgubite poguma, Elk,« je dejal veselo. »Žaba je ravno tako človek kakor mi in ima tudi svoje težave. Kje je prijatelj Broad?«
Elk je takoj sedel k telefonu ter zahteval številko. Po kratkem presledku je odgovoril Broadov glas.
»Ste Vi tu, gospod Broad? Kaj delate sedai?« je vprašal Elk.
»Kdo govori? Elk? Odpravljam se na sprehod. «
»Jaz sem bil pa mnenja, da sem Vas pred petimi minutami videl v White-hallu,« je žgolel Elk v telefon.
»Potem je bil to moj dvojnik,« je odvrnil Broad. »Pred desetimi minutami sem prišel komaj iz kopeli. Ali želite kaj od mene?«
»Ne, ne! Rad bi le vedel, če se dobro počutite.«
»Čemu? Ali se je kaj zgodilo?« je ostro vprašal Broad.
»Ne. ne, vse v najlepšem redu,« je odvrnil Elk neodkritosrčno. »Mogoče pridete te dni mimo ter me obiščite v uradu.«
Odložil je slušalko, zagledal se v strop ter naglo preračunal.
»Od Whitehalla do Cavendish-ceste se rabi z dobrim avtomobilom 4 minute,« je dejal. »Njegova navzočnost v stanovanju torej ničesar ne pomeni.«
Obrnil se je zopet k telefonu ter poklical policijsko ravnateljstvo.
»Potrebujem enega moža, da bi nadzoroval gospoda Broada. Do osmih zve-
čer ga ne sme zapustiti in potem naj mi poroča.«
Elk si je prižgal dolgo smodko, katero mu je ponudi! Dick.
»Danes je torek,« je prevdaril, jutri je sreda — kje, predlagate, da bi poslušala?«
»V admiralovi palači,« je rekel Dick. »Uredil sem že tako, da bova ob triče-trt na tri pri aparatih.
Dick je naročil jutranje izdaje časopisov ter je bil zadovoljen, da ni našel v njih nobenega namigavanja o umoru. Tekom dneva, ko je gledal skozi okno, je opazil Elka na cesti, z dežnikom pod pazduho in s starim, trdim klobukom na glavi. Uro pozneje ga je videl priti od nasprotne strani. Dick se je čudil, kakšni posli vodijo detektiva, zvedel je, da je bil tekom dneva dvakrat v admiralski palači, prave vzroke je pa doznal šele zvečer, ko sta se sestala.
»Ne razumem dosti o brezžični telegrafiji,« je rekel Elk, »spominjam se pa, da se brezžična poročila lahko sprejemajo na raznih krajih.«
»Seveda, kakšen bedak sem!« ga je prekinil Dick. »Še spomnil se nisem, da sva namenjena k radio-postaji.«
»Včasih imam razne ideje,« je razlagal Elk skromno. »Upam, da večerni listi niso ničesar poročali o stvari.«
»Mislite radi Millsa? Hvalabogu ne. Prišlo bo pa gotovo v javnost po preiskavi. Poskrbel sem pa, da se bo to zavleklo za kak teden. Prepričan sem. da se bo v bodočih dneh še marsikaj zgodilo.«
»Upam da ne,« je dejal Elk nevoljno. »Še pečenih klobas si ne upam jesti, odkar je bil Mills zastrupljen. In take klobase imam tako rad!«
Elkov uradnik je bil zopet, kakor po navadi, slabe volje.
»Oni pri Rekordu so mi dali zopet nos,« se je bridko pritoževal. »Rekord si domišljuje, da je več kot mi vsi skupaj.«
Vojna med Balderjem in Rekordom
— to je bilo skrajšano ime za oni oddelek policijskega ravnateljstva, ki je vodil podatke o preteklosti zločincev
— je bila že stara.
»Kaj je zopet?« je vprašal Elk.
»Ali še veste? Zadnjič ste si izposodili dosti materijala o nekem možu — na njegovo ime se ne spomnim ...«
(Dalje prihodnjič.)
Izjava I
Jaz, potpisani Franc Kranjc, posestnik in izvoš-ček v Mariboru, preklicujem s tem žaljivke, ki sem jih izrekel o g. Ivanu Sluga ter se temu zahvaljujem, da je odstopil od vložitve zasebne obtožbe.
1667	Franc	Krajnc
e
p □:□□□□ nno	□oporno
se dnevno pečejo edino v
M dalmatlDski kleti"
Maribor, Mesarska ulica 5 1514	Povodnlk
Spomnite CMDI
Šolske knjige
ZA VSE SREDNJE, MEŠČANSKE IN OSNOVNE ŠOLE TER ŠOL. POTREBŠČINE DOBITE
V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE MARIBOR, ALEKSANDROVA C, 13
Mal /TT1&7 F* 1 * Ž»nlfr». dopb—m.j. In agta. do*«b* b M«ij*b» V/Sg fi G 1 /|/| g4f « Irgnaksga •* rttmmmga fi.£,§&££ Mb M. 60 p. najmanj« znaaak Dla 5— fj najmanj« »Mek Din tO —	
Operna pevka Kovič-Zamejčeva prične z 10. septembrom poučevati soio petje in glasovir. Priglase sprejema na stanovanju od 13. do 15. ure do 10. tm. v Smetanovi ulici 34. 1676	Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
	Prodam po ceni kompletno posteljo. Urbanova ulica 10. m75
Na prodaj. Stiskalnica za grozdje in sadje z železno konstrukcijo na klado. Teža s krnico 2600 kg. Cena 2000 Din. I. Jug, Ruše. 1622	
	Lepo opremljeno sobo oddam dvema boljšima gospodoma ali poročenemu paru. Dušanova ulica 7 I. 1674
Dva dijaka ali dijakinje sprejmem v celo oskrbo. Naslov pove u-prava lista. 1629	
	Na stanovanje in hrano sprejmem dijakinjo sostamr^ko. Jože Vošnjakova ulica 20, vrata 5. 1672
Pianistka g. Tinka Apih sprejme zopet učence — do incl. 15. sept. Popovičeva ulica 5. 1687	
	Tri dijake ali dijakinje sprejmem na stanovanje. Mudi se pomoč v italijanskem in francoskem jeziku. Naslov pove uprava lista. 1670
Grozdje dalmatinsko sladko dobite na Glavnem trgu kg po Din 8. 1685	
	Na stanovanje in hrano sprejmem dva dijaka. Maistrova ulica 1.6 II. nad. vrata št. *9. 1669
Mebiirano sobo za eno ali dve osebi oddam. Vprašati na Tržaški cesti 20, vrata 5. 1668	
	Prodam popolnoma novo kompletno spalnico. Naslov pove uprava. 1682
Šolske knjige za I. gimnazijski razred dobro ohranjene kupim. — Daslov pove uprava 'ista. 1679	
	Stanovanje obstoječe iz kuhinje in sobe oddam tr.koj v najem. Naslov pove uprava lista. 1683
Iščem dve opremljeni sobi s kuhinjo. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgovec«. 1680	
	Broša s pristnimi briljanti in biserna verižica na prodaj. Kejžarjev* ulica 9, pritličje desno. Mehe. 1684
Moško kolo dobro ohranjeno prodam za Din 1000. Vprašati na Aleksandrovi cesti št. 48 I. 1678	
	Sostanovalca, gospoda sprejmem. — Zidovska ul. :? L jfis*
V KAVARNI EVROPA
Od l. septembra naprej, popolnoma nov spored.
Nastopajo tri mlade akrobatke
Cisti kentICno
in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah
najlepše in najcenejše.
532
MARIBOR
Qu|ioika ulita 33 Razlagova ulica M
■aaraaarar
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskre-noljubljena soproga, ozir. mati, tašča in stara mati, gospa
li Klampfer. m Železnik
soproga kolesnega strugarja drž. žel.
v torek dne 4. septembra 1928 ob 6. uri po dolgi težki bolezni in previdena s tolažili sv. vere v 61. letu svoje dobe bogu-vdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek dne 6- septembra 1928 ob An. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 7. septembra 1928 ob !^9. uri v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru.
Maribor, dne 4. septembra 1928.
Franc Klampfer, soprog.
Marija Žorž roj. Klampfer hči. Henrik Zorč, zet, Marica, Vladek, Franjo in Dragica vnuki, ter vsi ostali sorodniki.
ilNAMiaiMKU aJMtau .V LjubUuu: predstavnik izdajate) ia m urednik: Pran Brozovi č v Mariboru. Tisk* Mariborska	d,,	onedstavnik
Stanko t) o t e 1 a v Maribora.