V Celju, dne 27. januarja 1911. St. 4. lakaja vsak četrtek; ako je ta dan praanik, pa dan poprej. — ▼m polljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije so pagtnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta š!ev. 3. „Marodni List" stane sa celo leto 4 K, ca pol leta 9 K, s» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 E 60 Tin Naročnina se plačaj e vnaprej. — Posamezna številke stane 10 vin. OglaBi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah maten popust po dogovoru. Prlsto; bine sa oglase je plačevati po poŠti na naslov: »Narodni List" v Celja. POZOR! Vsem, ki so dobivali list dosle] na ogled, smo danes priložili položnice. Kdor izmed teh nam do prihodnjega torka ne vpošl]e vsaj nekaj na račun naročnine ali nam ne naznani, da bo naročnik, se ■M prihodnja številka ne bo več poslala. Celjski nemškutarji in slovenski klerikalci v boju proti slovenskim narodnim podjetjem v Celju. Celje, 26. jan. 1911. Kdo se ne spominja ginljive sloge med slov. .katoliškim' in nemškim protestantskim odvetnikom ob priliki Fridrichove pravde proti našemu listu? Uničiti, kar je slovensko naprednega, ta cilj je stal takrat pred očmi zastopnika slovenskega klerika-lizma dr. Benkoviča in zastopnika celjskega rene-gatstva dr. Zanggerja. Toliko da se nista same ljubezni in ginjenosti nad tem skupnim ciljem v porotni dvorani poljubovala. Ta skupni cilj ni bil viden samo takrat, pojavlja se od slučaja do slučaja, a za vsakega mislečega človeka vedno dovolj jasno: našim klerikalcem in »ašim nemškutarjem je eden prvih in glavnih ciljev: uničiti slovensko napredno stranko na Spodnjem Štajerskem. Za tem ciljem hodijo obojni skupno pot in v bratski slogi. To se je pokazalo že v neštetih slučajih. Včeraj v sredo 25. t. m. dopoldne so nenadoma prišli celjski policaji z odlokom celjskega magistrata v roki in so zaprli in zapečatili našo slovensko tiskarno, knjigoveznico in papirno trgovino. Kaj je vzrok, je vsakdo vprašal. Reklo se je: društvo »Zveza slov. posojilnic«, ki je lastnica zgoraj imenovanih podjetij, je prekoračilo svoj delokrog, češ da izdaja v svoji režiji časopise »Narodni List« in »Narodni Dnevnik« itd., a nima tega v pravilih. Baje je celjski magistrat izdal svoj odlok, da se društvo razpusti in delovanje njegovih podjetij ustavi, na zahtevo graške namestnije. Naravno da se je proti odloku celjskega magistrata takoj vložil pri-ziv, dež. poslanec dr. Kukovec je šel osebno v Gradec in zadevo pri namestniji pojasnil, in že včeraj zvečer je namestnija tozadevno zaukazala magistratu, da svojo odredbo glede zaprtja podjetij nemudoma prekliče, oziroma da se imajo podjetja takoj zopet odpreti, dokler rekurz ne bo rešen. S tem bi bila zadeva začasno v redu, a vendar bo marsikdo radoveden, kako je sploh do tega prišlo. Kdor se spominja našega poročila o zadnjem občnem zboru »Zveze slovenskih posojilnic« kot lastnice podjetij, se bo spomnil tudi, da se je takrat govorilo o neki v nemškem jeziku vloženi ovadbi dr. Benkoviča na ministerstvo. Ta Benko-vičeva ovadba, ki je pravi plod strankarsko zagrizenega idijota, kateremu je vseeno, če gre vse celjsko Slovenstvo k vragom, samo da se uniči slovenska napredna stranka, je bila neposredni povod za včerajšnje dogodke. Dr. Benkovič je v tej svoji ovadbi tako nesramno lagal proti slovenskim podjetjem v Celju, da bi moralo najbolj neumnega culu-kafra biti sram takega dejanja. Dr. Benkovič dobro ve, ali bi vsaj moral vedeti, kako velikanskega narodnega in gospodarskega pomena za celjske Slovence so tukajšnja Zvezna podjetja; moral bi vedeti, da ne le za celjsko, ampak za vse spodnješta-jersko Slovenstvo so ta podjetja v vsakem oziru velevažna; moral bi vedeti, koliko truda in koliko skrbi je stalo, predno so se ta podjetja za Slovence v Celju priborila. A njemu je vse to — vuršt. On vidi v Zvezni tiskarni samo podjetje, ki tiska njemu politično nasprotni »Narodni List«, in to je za njega dovolj, da nastopi zoper to podjetje pri vladi z skrajno hudobno in lažnivo ovadbo. Nemški pregovor pravi: največji šuft v celi deželi je ovaduh. To velja v polni meri za dr. Benkoviča, tembolj v tem slučaju, ko je z ovaduštvom skušal uničiti v narod-Hem oziru velevažna gospodarska podjetja. Da je dr. Ambroschitsch kot celjski »amtsvor-stand« in politični prijatelj slovenskih klerikalcev veseljem segel po Benkovičevi ovadbi in je na tej podlagi, ne da bi se bil le količkaj inlormiral o resničnosti Benkovičevih trditev, odredil zaprtje tiskarne in drugih podjetij, kdo se bo temu čudil? ! Saj so vendar ta podjetja slovenska, in če on skuša uničiti ali vsaj oškodovati, kar je slovensko, on, potomec pristno nemške rodbine, ali se naj temu čudimo? Posebno še, ker se vendar v slovenski tiskarni tiskata »Narodni List« in »Siidsteirische Volksstimme«, ki sta mu. prizadjala in mu še prizadevata toliko bridkih ur. Ne, tega, da je sploh to neumnost napravil, mu ne zamerimo, saj jo je napravil sebi v sramoto in blamažo. A zamerimo mu, da se po tolikoletnih študijah še tako malo spozna na postavne določbe, in da se gre kot kronjurist celjskega magistrata tako grdo blamirat. Hotel je izstreliti bombo proti važnim slovenskim gospodarskim podjetjem v Celju in jih če le mogoče uničiti ali vsaj težko oškodovati, pa je v svojo smolo — ustrelil kozla. O Armbrustschutz ... Koncem koncev: lumparija, ki sta jo nameravala v lepi slogi izvesti slovenski klerikalec in celjski renegat, se je za enkrat izjalovila. Ne dvomimo, da bota oba šla v boju proti slovenskim narodnim podjetjem še naprej, ako ne bo enega in drugega postalo vendarle — sram. One slovenske ttaprednjake pa, ki so vkljub mnogim izkušnjam glede slovenskih klerikalcev še vedno bili optimisti ali dobrovidci in ki so vkljub svojemu »naprednjaštvu« še doslej vedno podpirali klerikalno gostilniško podjetje pri »belem volu« v Celju, pozivamo: pošljite deputacijo k dr. Benkoviču z zahvalo za njegovo skrb za. slovenska narodna podjetja v Celju, potem pa napravite »pri belem volu« slovesno pojedino in v napitnicah proslavljajte skrb dr. Benkoviča za napredek Slovencev v Celju. Tako boste dali krono na glavo svojemu nazovi-naprednjaštvu! Mi pa pravimo: zoper narod, »radikalca«, kakor se je zval včasi dr. Benkovič, ki ima tako malo slovenskega čustvovanja in narodnega poštenja v sebi, je najboljše bojno sredstvo — pasji bič! h političnega sVeta. Slovenski klerikalci in Čehi. 2e lani poleti smo poročali, da so Čehi siti dr. Šušteršičeve in slovenskih kerikalcev komande v državnozborski združitvi slovanskih poslancev, v »Slovanski Uniji«. Vendar so se Čehi še takrat na korist skupnim slovanskim interesom zatajevali, v nadi, da bodo slovenski klerikalci končno prišli do pameti. Ko pa so Čehi koncem lanskega leta in tekom tega mesca videli, da so slovenski klerikalni poslanci izrabljali »Slovansko Unijo« samo za to, da so potom nje za svojo stranko dosegali koristi, na drugi strani pa na tihem delali pri vladi proti koristim Slovanov sploh in to zahrbtno, so končno prišli do spoznanja, da je nespametno se pustiti še dalje voditi od klerikalcev za nos. Zato so si ustanovili Čehi svoj »Češki klub«, a izjavili pri tem, da so pripravljeni še nadalje ostati v »Slovanski Uniji«, zahtevajo pa, da se dela v njej slovanska politika, in ne politika, ki je na korist samo dr. Šušteršiču, dr. Korošcu in njunim kimovcem. Slovenski klerikalni poslanci so vsled tega sklenili politiko proste roke, to je zlezli bodo počasi popolnoma v vladni tabor in še bolj izdajalsko politiko delali kot so doslej Umrl je najstarejši poslanec v avstrijskem državnem zboru dr. Funke. Zadela ga je kap. Ljudsko štetje v državnem zboru. V zadnjih sejah državnega zbora se je večinoma govorilo o pravkar izvedenem ljudskem štetju v Avstriji. Slovanski poslanci so predložili stotine in tisoče slučajev najhujšega nemškega in laškega nasilja proti Slovanom pri ljudskem štetju. Posebno obširno je o stvari govoril češki poslanec dr. B a x a, ki je podal glede lažnivosti podatkov letošnjega ljudskega štetja obsežen materijal. Minister za notranje zadeve gr. Wickenburg se je vsled tega čutil vendar primoranega podati izjavo za vlado. Izjava pomeni silno obsodbo postopanja Nemcev in Lahov, njihovih nasilnosti in goljufij pri ljudskem štetju. Priznati je moral, da so se pri ljudskem štetju v mnogih krajih pokazali pojavi, ki so naravnost nevarni javnemu redu, in priznati je moral dalje, da so Nemci v svojem narodnem sovraštvu celo gospodarsko nasilje rabili nasproti Slovanom povodom ljudskega štetja. Ta ministrova izjava je važna zaradi tega, ker je bila naperjena naravnost proti Nemcem. Seveda na ministrove obljube, da bo odredil popravo krivic in celo strogo kazen proti uradnim števnim komisarjem, ki so se pregrešili pri štetju zoper postavne predpise, ne damo mnogo. Slovanski poslanci ne smejo v tej zadevi ostati samo pri enkratnem protestu, ampak ga bodejo morali Še večkrat ponoviti. Srbija — sto let ustavna država. Dne 21. t. m. je minilo sto let, kar je dobila Srbija prvo ustavno vlado. Prvi srbski min. predsednik je bil Mladen Milovanovič, ki je bil obenem vojni minister. Črnogorski prestolonaslednik Danilo namerava spomladi obiskati srbski kraljevi dvor. Trgovinska pogodba s Srbijo je stopila 24. t. m. v veljavo. Srbski živinorejci so vrgli takoj veliko množino mesa na avstrijski trg. Kaj bo z vojsko na Balkanu? V carigrajskih političnih in finančnih krogih se ne govori o drugem, nego da napade spomladi Turčija Bolgarijo in Grško in sicer brez napovedi, po japonskem na-5ine leta 1904. Turki menijo, da mora Evropa tak napad odobravati, ker je tudi napad Japoncev na Ruse odobrila. Vojne priprave v Turčiji se vrše z mrzlično hitrostjo. Vsa ostala dela so ustavljena. Vojno ministerstvo pripravlja z" divjo hitrostjo zahrbtni napad. Vse je naštiidirano in pojde vse naenkrat. Niti en ukaz, ki se teh priprav tiče, ni prijavljen niti poštnim, niti brzojavnim uradom. Vsak dan odhajajo kurirji v Solun in Adrianopelj. Najbolj se zakriva delovanje generalnega štaba. — Glavni vojskovodja je že imenovan: Hazim paša, katerega smatrajo za najboljšega vojskovodjo v turški armadi. Avstrija proda Bosno in Hercegovino? Na Dunaju se trdovratno vzdržuje govorica, da se pripravlja tajna kupno-prodajna pogodba med Avstrijo in Ogrsko, na podlagi katere bi Avstrija za gotove koncesije ali pridobitve s strani Ogrske Bosno in Hercegovino popolnoma prepustila Ogrski. Javna tajnost je, da so Madžari že danes v teh dveh nesrečnih deželah skoro popolni gospodarji. Italjanska vlada hoče uvesti novo volilno postavo. Pred par dnevi so objavili laški listi besedilo načrta za volilno reformo. Vzrok, zakaj vlada noče uvesti splošne volilne pravice, je mnenje, da splošna izobrazba ljudstva še ni taka, da bi se mu moglo dati neomejeno volilno pravico. S tem se daje seveda slabo izpričevalo italjanskemu šolstvu. Število za volitev upravičenih bi se vsled te volilne reforme zvišalo za poldrug ali dva miljona in bi znašalo okroglo štiriinpol miljona. V Italiji bi imelo na ta način samo 13 odstotkov prebivalstva volilno pravico, dočim jo ima na primer na Francoskem 25 odstotkov. Uvesti se hoče tudi volilna dolžnost. V Italiji se je ljudstvo do zdaj le malo udeleževalo volitev. Tega je bila nekoliko tudi kriva papeževa prepoved, da se katoličani ne smejo udeleževati volitev. Pri poslednjih volitvah se sicer niso mnogo ozirali na to prepoved, kajti klerikalci so glasovali deloma za vladne kandidate, deloma pa celo za lastne. V zbornici so mnenja zelo različna. Nekateri sploh nočejo nikake volilne reforme, drugim ne zadošča predložena refoi-ma, nekateri hočejo razširjenje volilne pravice, toda brez volilne dolžnosti, dočim bi zopet drugim zadoščala že volilna dolžnost sama na sebi. Pri takih okoliščinah bo uzakonitev tega načrta dala mnogo dela. Na Kitajskem vre. Častniki kitajskih čet v Mandžuriji so se brzojavno obrnili na kitajskega cesarja ter zahtevali, naj se takoj skliče državni zbor, ker bo sicer med vojaštvom izbruhnila vstaja. Častniki so izjavili, da so solidarni z ljudstvom. BctcžHc. Mnogo dopisov, tako fz Žalca, od Sv. Barbare, iz Ivanjkovec, iz Šmartna pri Slov. Gradcu, Št. Pavla pri Preboldu, Mozirja, iz kozjanskega okraja, iz Št. Vida pri Grobelnem itd. je moralo danes zaradi v članku opisanih dogodkov v tiskarni teo-stati. Po možnosti pride vse na vrsto. Iz štajerskega deželnega šolskega sveta. — Štajerski deželni šolski svet je dovolil razširjenje trirazrednice v Kostrivnici pri Rogatcu v štiriraz-rednico in razširjenje enorazredne šulferajnske šole v Velenju v dvorazrednico. Dovoli se otvoritev šolskega vrtca »Slov. Straže« v Šmartnem pri Velenju in otvoritev šolskega vrtca v Kozjem, katerega vzdržuje tamošnje društvo za mladinsko oskrbo. Nastavil je za nadučitelja na nemški šoli v Vojniku učitelja istotam Avg. Drofeniga in za šolskega vodjo v Cirkovici-Škalah def. učitelja v Zusmu Avg. Rožmana. Dalje je nastavil v Št. Ilju začasno vpok. nadučitelja Franca Rožmana za učitelja in na ljudski šoli v Velki pri Cmureku kot def. učiteljici Viljemino Kožuh in Marijo Medved. Naznanjamo vsem, ki so kaj naročili v Zvezni tiskarni, da so se dela za en dan zakasnila, ker je bila tiskarna v sredo zaprta. Zakaj, o tem razpravljamo na drugem mestu. Danes v četrtek se že zopet redno dela, ker je namestnija vsled posredovanja dež. posl. dr. Kukovca brzojavno sistirala nepostavni korak celjskega magistrata. Spremembe v politični službi na Štajerskem. Poklican je k namestniji v službovanje namestni-ški tajnik Ferd. Zoffal v Celju. — Prestavljen je konceptni praktikant dr. Mayrhofer iz Celja v Brežice, v Celje pa prideta dr. Marko Michl iz Brežic in dr. Wessely iz Judenburga, prvi kot kon-cipist, drugi kot praktikant. Oba sta gotovo zelo »sposobna« za službovanje v slovenskem celjskem političnem okraju. Konrad pL H5tzendorf, šef avstrijskega generalnega štaba, namerava baje v kratkem odstopiti, ker je pri neki seji prišel v ostro nasprotje z drugimi generali. Proti zvišanju oskrbnine, osobito v 3. razredu na štajerskih bolnišnicah, so sklenili funkcijonarji Štaj. boln. blagajn na zborovanju v Gradcu jako ostro rezolucijo. Osebne vesti iz učiteljskih krogov. Nevarno obolel je g. A. Gnus, nadučitelj na Dolu, duša tamošnje posojilnice. Vendar pa se mu, kakor slišimo, že obrača zdravje na bolje. — V Doberno je nameščen začasno g. F. Hribernik, učitelj na okoliški šoli v Celju, ker je okr. pomožni učitelj na Doberni, g. Jos. Leskovar, nevarno zbolel. Deželni odbor štajerski za »Schulverein«. — Med zadnjimi izkazi darovalcev za »Schulverein« čitamo tudi, da je prispeval deželni odbor štajerski 400 kron! Tako se postopa v deželi, kjer živi pol miljona Slovencev, tako gospodari z ljudskim denarjem tisti deželni odbor, ki nima nikdar denarja, kadar se gre za upravičeno in postavno razširjenje slovenskih šol na Sp. Štajerskem! — Proti takemu nečuvenemu izzivanju najodločnejše protestiramo. V Pragi so našteli letos 398.000 prebivalcev, s predmestji vred pa 629.000. Neverjetno! Minulo soboto so v Celovcu pokopali znanega slovenskega rodoljuba, profesorja Apiha. Iz same strahopetnosti pa si znani klerikalni »voditelji koroških Slovencev« na grobu niso upali ziniti niti ene slovenske besede. Kanonik Podgorc je celo molitve vse opravil v nemškem Jeziku in oskrunil grob slovenskega zgodovinarja z nemškim nagrobnim govorom. To je tista narodna radikalnost bratcev dr. Korošca in dr. Benko-viča. Župnik Tomaševič umrl. Iz Zadra v Dalmaciji poročajo: Župnik Fran Tomaševič, ki je bil nedavno tega od porotnega sodišča obsojen v 51etno ječo radi sokrivde pri umoru njegove tete Ane Rančigaj iz Gotovelj in pri detomoru njegove ljubice Antonijete Oštrič, je v tukajšnji ječi nagloma umrl. Istočasno so prepeljali v bolnico tudi župni-kovo bivšo ljubico Antonijeto Oštričevo, ki je bila radi že zgoraj navedenih zločinov obsojena v lOletno ječo. Oštričeva je že sprejela zakramente za umirajoče. Govori se, da sta se župnik Tomaševič in Antonijeta dogovorno zastrupila. Mednarodni časnikarski kongres se vrši letos od 4. maja naprej v Rimu. Dosedaj se je zglasilo do 500 časnikarjev. Semestralne počitnice na srednjih šolah t. j. počitnice med 1. in 2. tečajem, vsled zadevne mi-nisterske odredbe že letos odpadejo. Prvi tečaj se konča z 31. jan. in že s 1. febr. se prične drugi tečaj. Glavne počitnice pa se bodo pričele z 2. jul., in nehale z 9. septembrom. CelisKi oljraj. Pozor! Dne 2. svečana vsi na Sokolski ples v Žalec! Bralno društvo na Bregu« ima svoj redni občni zbor dne 2. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne v društvenih protorih (gostilna Radej). K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Tehnično osobje Zvezne tiskarne si šteje v prijetno dolžnost se najsrčneje zahvaliti vsem čislanim obiskovalcem tiskarskega plesa, za vsa pre-plačila, v naprej plačane vstopn.ne, sosebno pa še svojim gospodom šefom, g. deželnemu poslancu dr. Vek. Kukovcu kot predsedniku Zveze slov. posojilnic in g. ravnatelju tiskarne dr. Božiču, za podarjena visoka preplačila in prijazen poset prirejenega plesa. Zadruga »Rinka« ima svoj cbčni zbor 29. jan. t. 1. ob 10. uri dop. v sejni dvorani celjske Posojilnice. Po straži pri mrliču. V Hrastniku sta v noči na 17. t. m. steklarska delavca Franc Gerdovič in Robert Kellner v Hrastniku stražila pri mrliču prj Neuhauserju. Pri tem se je pridno pilo. Ko sta ob enih po noči šla pijana domov, sta v hiši, kjer sta stanovala, padla čez 8 stopnic in se oba težko poškodovala. Reklamnih koledarjev odslej ne bodo več razdeljevali celjski špecerijski trgovci. Iz Trnovelj se nam poroča, da so napadi nemških časopisov na bivšega obč. sluga Gorjanca v Škofji vasi, kateri napadi izhajajo iz krogov škofljanskih nemškutarjev, popolnoma neosnova-ni. Zadevi bomo, ko se sodnijsko postopanje konča, posvetili nekoliko več pozornosti. Sv. Štefan blizu Šmarja. Naša poštarica Kra-merjeva Pepa se iz same sebe norčuje. Bil sem na pošti po opravkih pred Božičem. Ravno je prišel pismonoša, in poštarica začne jemati iz torbe, kar je prinesel. Naenkrat pa pravi: »Glejte, kaj pride tega norca N. L. na naš poštni urad. Kam bomo prišli, ako bo šlo to tako naprej? Ali ga vi tudi čitate? Vsak, kdor ta pohujšljivi časopis čita, se bo težko izveličal. Pa poglejte, kako grdo čez nas duhovnike klesti!« Jaz sem si pa mislil: ko bi le ti vedela, kaj čvekaš. Da še Pepca tega ne ve, da ona, ako je klerikalna mamka, še ni duhovnik, potem pa adijo klerikalna pamet. Sicer pa hvala Bogu, da take jezične gospe še niso prišle do tega, da bi bile v duhovniški stan posvečene. Ako bi jim bilo dano, stavim nekaj, da bi v enem dnevu celi svet obrnile in zveličale. Jaz sern pa slovenske napredne časopise čital in jih še tudi bom. Iz Šmarja pri Jelšah. Gostač Anton Zupane v' Hotunjah pri Ponikvi je posilil svojo 191etno hčet-ko. Na dekletov krič so prihiteli sosedje in dekleta rešili. Živinski oče je naznanjen sodniji. Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala gdična Fani Vošnjakova na Ponikvi v veseli družbi pri Cizelnu 7 K 44 vin. Iz Sv. Pavla pri Preboldu. Res se je začel Št. Pavelski orel tako izkazovati, kakor pravi čuk, ki le tam obstane in čuka, kjer vidi luč. Tako so tudi napravili v petek večer ob 11. uri, ko so šli s svojega dela domov. Vstavi se jih cela truma pred srednjim oknom gostilne Vedenik in so najbrž skozi gledali, ko je mladi gospod iz Ljubljane daroval za vrlega Št. Pavelskega Sokola 10 K. Ti načelnik teh ogleduhov, ki si bil tudi poleg, pa le glej, da boš v takih slučajih zapoveljeval »hodoma pohod«. In Ti s pelerino pa hodi k popoldanski službi božji s svojim sobratom, ne pg,z drugim spolom, de hočeš, da boš spolnjeval orlovske »zapovedi«! Mogoče še na svidenje! Iz Žalca. Kakor smo že poročali, priredi žalski »Sokol« na svečnico dne 2. febr. 1911 velik sokolski ples v vseh prostorih »Hotela Virant« v Žalcu. Vsakomur je gotovo znano, kako krasno se je obnesel lanski sokolski ples, a letošnji bode gotovo še mnogo lepši, ker nam je zasigurana izboi-na godba c. kr. pešpolka št. 17. iz Celovca. Plesalci, kakor tudi občinstvo, ki ne išče zabave v plesu, bodo našli izreden užitek v koncertu vojaške godbe in krasnih plesnih točkah, zato pričakujemo, da se vsakdo iz Savinske doline in tudi iz oddaljenejših krajev odzove vabilu, ter si stavi kot geslo: dne 2. svečana idemo v Žalec na sokolski ples, kjer se snidejo vsi prjiatelji sokolstva, plesa in umetne godbe. Na svidenje torej! Bočna pri Gornjemgradu. Tukajšnja prostovoljna požarna bramba priredi v nedeljo popoldne, dne 19. februarja t. 1. v poslopju stare šole pred-pustno veselico. Na dnevnem redu bode: petje, igra, šaljive senčne slike, ribji lov itd. Natančen spored se bode še pravočasno objavil. — Sosedna narodna društva se uljudno prosijo, naj se blagovolijo ozirati na napovedano veselico v Bočni. Bočna pri Gornjemgradu. Tukajšnje »Kmetijsko bralno društvo« je imelo dne 26 decembra 1910 svoj občni zbor, iz katerega je posneti sledeče: društvo, ki ima namen skrbeti za izobrazbo v gospodarskih zadevah in za povzdigo kmetijstva, šteje sedaj 19 rednih članov. Društveni inventar vsebuje 1 mlatilnico in 1 zbiralnico za žito ter dokaj drugega gospodarskega orodja; društvena blagajna pa izkazuje za letošnje leto 132 K 13 h prebitka. Društveni odbor se je za 1. 1911 z vzklikom sledeči soglasno izvolil: načelnik g. Josip Bizjak, nadučitelj; njegov namestnik je pos. g. Josip Šti-glic; v odboru so sledeči gg. posestniki: tajnik Fran Štiglic, taj. nam. Ant. Marovt, blagajnik Fr. Miklavc, blag. nam. Ant. Tevž, oskrbnik Iv. Zmavc ter oskrb. nam. Ant. Levar. Po izčrpanem dnevnem redu občnega zbora je novi načelnik vzpodbujal društvenike k vsestranskemu sodelovanju v prid kmetijstva, splošnega napredka in izobrazbe ter se zahvalil za izkazano mu zaupanje, nakar se je zborovanje zaključilo. Sv. Vid pri Grobelnem. Naši prijatelji klerikalci so začeli v »Slov. Gosp.« tako kvasiti, da nam kar slabo postaja. Zeha se jim še vedno po Ojstri-žu. Pravite, da sta od 1. 1906., ko se je v Celju ustanovila narodna stranka, pri nas dve stranki, dočim je bila prej samo klerikalna. Laž! Do tistega časa, ko je začel kaplan Ojstrž svoje backe skupaj goniti, in svoj nos v vsake volitve vtikati, in s prižnice »liberalce« dol metati, imamo pri nas prepir. Ljudje so se takrat začudeno spraševali, kaj vse to pomeni. Ali so mar hodili celjski liberalci k nam pridigat? Tistega Florjana, ki je prej tako lepo za red v občini in za občinske ceste skrbel, pa le v miru pustite. On in mi naprednjaH si v Vas in Ojstrža še čevljev ne obrišemo. — Prav veseli nas, da ste v »Slov. Gosp.« tudi posvarili »črno suknjo«, ki na ponočne obiske hodi, češ da to ni spodobno in da tak grešnik še vreden ni, da ga pes povoha. Skoro bi ne verjeli, da ste začeli tako črne suknje sovražiti. Pa prav je, ga vsaj nam ni treba v »Nar. Listu« tako štriglati. — Zagovarjate od nas že pozabljenega Vužireka. Bog mu daj večni mir! f*aj še Svetega dneva ne more opraviti brez prepira z bratom. Prišel je o Božiču kot vrl gospod na obisk k svoji materi, pa ne na prepir, ampak na razgovor in svidenje z domačini. Pa mu je Vužirek začel očitati", da je malo vreden, ker čita »Narodni List«, nakar se je seveda brat takoj z brzovlakom vrnil. Taki so klerikalci, vedno le na prepir. Kmetijska podružnica za Zadrečko dolino priredi sledeča zborovanja: dne 2. svečana v Gornjemgradu ob pol 3. uri popoldne v gostilni gosp. Fani Trobej »pri Zvezdi«; dne 3. svečana v Bočni ob 5. uri popoldne v gostilni g. A. Zmavca, p. d. Šek; dne 4. svečana v šmartnem ob 5. uri popoldne v gostilni g .Fr. Remica, p. d. Zehelj. Na vseh zborovanjih predava g. Fr. Ooričan, dež. kmetijski potovalni učitelj. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Telovadno društvo »Sokol« v Žalcu še enkrat poziva vse narodno občinstvo v Savinjski dolini, da se udeleži velikega sokolskega plesa v Žalcu, ki bo dne 2. svečana 1911 v vseh prostorih hotela Virant. Plesalci in tudi neplesalci pridejo do za-željenega užitka. Igra godba 17. pešpolka iz Celovca. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Kdor po pomoti ni prejel povabila, naj to oprosti in se naj obrne na odbor »Žalskega Sokola«, ki se nadeja mnogobrojnega obiska. Loka pri Zidanem mostu. Eden naših najbolj zagrizenih klerikalcev je naš občinski tajnik Jenčič. Vreden bratec mu je polanski medved. O njihovih krščanskih delih usmiljenja bomo prihodnjič napisali pobožno premišljevanje. Na svidenje! Sv. Štefan pri Šmarju. Gospod urednik, že dolgo se nisem tako iz srca smejal, nego zadnje dni. Imeli smo gostijo. Svatje gredo k Planinšici. Med njimi je tudi sorodnik enega poročencev, sloviti šentjurski Zličar. Pri Planinšici zagleda »Narodni List«. Ko ga je zagledal, je pobledel — za-rudel — zaobrnil parkrat oči — in že ga ni bilo več v sobi. Hahahaha! Ali se ni bilo to za smejati? Ha? Hahahaha! Sv. Štefan pil Šmarju. Morda se Vam bo, g. urednik, čudno zdelo, da našo slavno poštaricu naši dopisniki tako dolgo pri miru pustijo. Res smo jo pustili, ker smo se nadejali, da se bo spametovala. Pa smo se zelo varali. Zdaj v novem letu je začela razne naročnike »Nar. Lista« nagovarjati, naj pustijo N. L. Tako je 20. t. m. nekomu dejala, naj bi otrokom rajše kruha kupil, kakor pa da za tega norca denarje razmetuje. Vprašamo jo, kedaj smo še pa naročniki »N. L.« hodHi k njej kruha prosit!? — Vprašamo le, če je na vsaki pošti tako ščuvanje proti »N. L.« dovoljeno, ali pa ima morebiti le naša Pepa tako ekstraklobaso? — Mi nismo krivi, če ima zvezarski časopis precej manj naročnikov nego N. L. Vse zvijače vam ne bodo prav nič koristile. Kruhov berač. Iz Frankolova. Pokopali smo 21. t. m. ob 4. uri popoldne očeta prof. Bezenška, Tomaža Be-zenška v 86. letu starosti. Rajni je bil res vzoi oče. Pripomogel je, oziroma dal izšolati vseh svojih 10 sinov k samostojnosti, od katerih jih še živi sedaj 7. Bil je tudi 55 let cerkveni ključar tukaj. Bolehal je le par dni in bil do zadnjega pri zavesti. Bodi mu domača gruda lahka. Svoj dom je imel v rojstni vasi Bukovje četrt ure od Fran-kolovega. Električno razsvetljavo dobi Dobrna. Tok bo prihajal iz Lindauerjeve centrale v Vitanju skozi Sotesko pri Novi cerkvi. Iz Dola pri Hrastniku. Trdovratno se vzrdžuje govorica, da sta »Štajerčev« neumni dopis iz Dola pisala, .oziroma sta z njim v zvezi, kaplan Kolenc inHrastelj. Res prelepa vez je to! Mi se le čudimo našim Dolancem, da raje verujejo kaplanu, ki je šele nekaj mesecev v fari in ki jo utegne vsak dan popihati čez »ta vel'ko lužo« kakor njegov prednik, kot pa možem, ki so že toliko časa v občini, za katero so že toliko storili. Pa jih bo že še pamet srečala. Iz Dola pri Hrastniku. (Občinske volitve.) — Dne 9. t. m. so se vršile tu občinske volitve, o katerih je vredno, da se nekaj več spregovori. V tukajšnjem občinskem odboru so sedeli dolgo vrsto let možje pobožni, krščanski in preprosti, ki so se pa dali voditi od vrlih narodnjakov: blago-pokojnega župana g. dr. Peklarja, župnika Fišer-ja, kaplana Šebata, Podmenika in zlasti še gosp. nadučitelja Gnusa. Po zaslugi zadnjega smo smeli šteti občino Dol med najbolj narodne na Štajerskem. Bilo je tako tudi še zadnja leta pod župano-vanjem g. Fr. Majcena, skozinskoz koncilijantnc-ga, poštenega moža. V občino pa je prišel past ovčice bivši Triglavan kaplan Gašparič in z njim se je vpeljala v občino ona pogubna klerikalna politika, začeli so se prepiri, na vseh krajih je prišlo na površje sovraštvo, jeza in razdiranje. Ostudna gonja se je pričela zoper vse narodne može, vedno več vpliva pa so si pridobili hrastniški n e m-škutarji, predvsem Burger in Wouk. — Z ne^. lepim zaplotništvom je dobil Burger po Peklarjevl smrti občinski lov v svoje roke, oddal ga je pa občinskemu odborniku, nekdaj hudemu liberalcu, sedaj zagrizenemu klerikalcu Slaviču p. d. Hrastelju, da ga je dobil na svojo vrvico. Pred en.m letom je potekla deba, Burger in Hrastelj sta pa mislila dobiti lov zopet pod roKG za — K 80. Temu se je ustavil g. Gnus, imajoč pred očmi le korist občinu in občanov; dosegel je, da je prišel lov na Krtačijo in zlicitiral ga je g. Roš iz Hrastnika za letnih K 321 za dobo 6 let. S tem je pridobil g. Gnus občini K 1446, nakopal si pa sovraštvo Burgerja in Hrastelja. Pa še en greh je storil g. Gnus. V najem se ima dati tudi ribstvo v potoku Brnica in zopet bi ga rad obdržal Burger za par kronic. Vnovič si je npal g. Gnus predlagati, naj se da na licitacijo, zlasti še, ker je lovsko društvo »Jelenca« v Hrastniku obljubilo za ribstvo K 100. Ta predlog bi kajpada moral obveljati, tu je pa vstal zviti, sedaj že pcnemčurjeni in pod vplivom Burgerja stoječi Hrastelj ter rekel: »pustimo to, naj sklepa o tem prihodnji obč. odbor.« Mislil si je, Gnusa in Podme-nika bomo tako ven vrgli. In v tem znamenju so se vršile občinske volitve. Burger se je parkrat pripeljal v farovž in pridobil na svojo stran g. župnika Veternika. Tega smo smatrali dozdaj za poštenega, mirnega in narodnega duhovnika, ki se ni nikoli vtikal v politiko. Ali je bilo to mogoče samo tako dolgo, dokler nista stala cerkev in farov-ška palača? Nočemo sezati v podrobnosti, s kako grdimi sredstvi so agitirali združeni klerikalci in nemčurji. Saj pa tudi ni lahko vreči taka moža, kot sta gg. Gnus in Podmenik. Ljudem so znane zasluge teh mož. Gnus je dosegel, da ima občina kakih K 4000 dohodkov (doklad) od trboveljske premogokopne družbe, Gnus vodi Posojilnico, Gnus je vodil občino, Podmenik je ustanovil gasilno društvo itd. Pa z lažmi so vrgli ta dva moža in posestnika Klemena, ki je bil 20 let odbornik, pa ne dovolj poslušen. Zmagali bi mi v 3. razredu, pa je bila večina naših volilcev na delu, volilci v 2. razr. so bili omahljivi, v 1. razredu bi odločil žreb, da ni zavrgel župnik (načelnik Posojilnice) glasu Posojilnice. Seveda se je vložil rekurz. Dobili smo lepo manjšino in to v občini, o kateri so vpili pri deželno- in državnozborskih volitvah, da je najbolj črna. Ej, Hrastelj, videli se bomo, če prej ne, čez 3 leta, obračun pa pride z vami, mežnar-jem in Igričnikom! Ljudem se bodo oči odprle in spregledali bodo, da je vam le za Čast, ne pa za blagor in prid občine! In po volitvi? »Straža« piše, da so na vsi črti zmagali krščanski ljudje, kmečki zvezarji, in je z volitvijo zelo zadovoljna. »Tages-post« iz nemškega Gradca pravi, da so prodrli sami »deutschfreundlich« kandidati (to je po domače: nemškutarji) — gg. župnik in kaplan, kaj pravita k temu? In kar je še najlepše: nad temi volitvami ima veselje tudi giftna krota »Štajerc«. Vsi ti lepi bratci triumfirajo v občudovanja vredni slogi nad skupno zmago. G. župnik, kam bo peljalo to? Vas ni nič strah, se nič ne sramujete te zveze? Kako so žegnali farovž na Dolu? Prišlo je veliko gospodov, tudi gospod tehant, in kaplanu Gašpariča smo videli in pa kuharico od Sv. Mai-jete. Škropili in hod.li so po vseh sobah, ko pa so prišli pred kašto, polno krač in klobas, so rekli g. župnik: »tukaj pa molimo«, in molili so; — tako nam je pravil nekdo, ki je bil zraven. — Dolanci, takole se norčujejo iz vas, ker ste jim postavili tako graščino za farovž. To je hvaležnost sveta! Fridolinstvo med šolarčki. Trije šolarčki 1. razreda v Dolu pri Hrastniku, otroci 3 najhujših klerikalcev, so počeli med seboj grde svinjarije. Smilijo se nam otroci, obsojati pa moramo stariše, ki naj bi se raje brigali za vzgojo svojih otrok, kot pa napadali poštene narodne može in agitirali med zapeljanim ljudstvom. Iz Žalca. Kmetijska podružnica v Žalcu je imela svoj redni občni zbor dne 15. prosinca v Hausenbichlerjevi gostilni v Žalcu. Navzočih je bilo blizu 100 kmetovalcev. Predsednik podružnice, državni poslanec g. Franjo Roblek otvori obč. zbor z običajnim pozdravom in prosi navzoče, naj sledijo z vso pazljivostjo današnjim razpravam. Iz tajniškega poročila (poročevalec nadučitelj E. Slane) je razvidno, da je štela podružnica preteklo leto 126 plačujočih udov; vpisanih udov, ki pa ud-nine niso plačali, je bilo 33. Na koncu leta je izstopilo, oziroma se izčrtalo iz imenika 52 in pristopilo 21 novih udov, tako da šteje podružnica danes 128 udov. Mnogo kmetov še ne spozna in ne razume namena kmet. podružnic, katere delujejo v občni blagor kmeta, dasi podružnicam ni mogoče podati za to nizko udnino posameznim udom vsako leto izvanrednih ugodnosti. Vendar so iste, ako jih le hočejo udje izrabljati, dovolj velike, da bi si moral šteti vsak posameznik v častno dolžnost, da postane ud kmet. podružnice, katera se vedno in povsod zavzema za koristi kmetskega stanu. Razven gospodarskega lista, ki ga dobiva vsak ud zastonj, zahtevajo nekateri, naj se jim udnina vsako leto v denarju ali blagu deseterokrat povrne, sicer so mnenja, da se je hotelo kmeta samo oškodovati s tem, da se mu ie izvabila udnina. — Odbor je imel tekom leta 5 sej; priredilo se je 11 poučnih predavanj in demonstracij in sicer jih je imel 6 o kmetijstvu sploh pot. učitelj g. Goričan, eno g. dr. Lampret o živinoreji in 4 o čebeloreji g. šol. vodja Černej iz Griž. Kako malo zanimanja vlada med kmeti za poučna predavanja, če tudi predavajo m istih priznani strokovnjaki, kaže dejstvo, da e je moral kmet. pot. učitelj iz nekega kraja v Savinjski dolini vrniti, ne da bi predaval, ker ni prišel ne eden poslušalec, dasi se je predavanje pravilno razglasilo. Vsak stan se trudi, da se v svoji stroki kar najbolje izobrazi, samo kmet je dostikrat mnenja, da se mu ni treba nič učiti, da vse sam najbolj ve in zna. — Podružnica je kupila za svoje ude po znižani ceni 6 mrjascev, 30 q otrobov, kateri so Se razdelili 60tim udom, 40 q Tomaževe žlindre in razno semenje. Brezplačno je dobila 6 parov kokoši. Kmetijska družba je poslala 30 K za nakup kmetijskega orodja za žrebanje, katero se je vršilo na dan obč. zbora. V isti namen je darovala slavna Posojilnica v Žalcu 40 K, drž, poslanec g. Boblek 20 K, g. Leop. Tratnik iz Zgornje Ložnice 5 K in g. Vinko Steiner iz Gorice 5 K. Dobrodelnost nekaterih udov in trgovcev je omogočila, da je imela podružnica 53 dobitkov, med temi lep plug, verige, žage, nože, škarje itd., katere so izžrebali dosedanji udje. Bodi izrečena vsem darovalcem za to prisrčna zahvala! — Glavnega zborovanja kmetijske družbe v Gradcu sta se udeležila gg. F. Roblek in Vinko Steiner in je slednji o istem na obč. zboru poročal. Delegatom za letošnji občni zbor kmet. družbe v Gradcu se izvolijo gg. F. Roblek, Vinko Steiner in L. Tratnik. Namestnikom nadučitelj g. E. Slane. Namesto umrlega odbornika g. Jožefa Zigana se izvoli g. Jožef Širca, župan v Žalcu. Najvažnejše prošnje kmet. podružnice na osrednji odbor kmet. družbe v posredovanje so bile sledeče: 1. naj se v okrožju podružnice zasadi uzorni vinograd z amerikansko podlago; 2. naj se naprosi dež. odbor, da subvencijonira v okrožju podružnice ležeči novo zasajeni vinograd z amer. podlago. Tozadevni prošnji se je ugodilo in je ud naše podružnice g. Franc Zupane iz Migojnic posestnik subvencijoniranega vinograda; 3. naj osrednji odbor posreduje pri dež. odboru, da isti subvencijonira stavbe uzornih hlevov; 4. naj dovoli kmet. družba predavanja o čebeloreji in poveri isto strokovnjaku g., šol. Vodji Čei-neju iz Griž; (Se je zgodilo.) 5. naj kmet. družba potrebno ukrene, da se prepreči razširjanje kužne bolezni na gobcu in parkljih; 6. naj pošlje kmet. družba izvedenca, ki bi predaval o rentabiliteti sajenja sladkorne pese. C. kr. poljedelsko ministerstvo je to predavanje dovolilo in določilo g. dr. Juliusa 01schowy, ki bo v doglednem času o tem podjetju v Žalcu predaval; 7. sestavila in poslala se je osrednjemu odboru statistika pridelanih poljskih pridelkov. Rešile so se tekom leta še druge manj važne zadeve; o katerih se je poročalo in sklepalo pri odborovih sejah in so zabeležene v dotičnih zapisnikih. Marljivo delovanje podružnice je razvidno iz tega, da je sprejela podružnica tekom leta 198 dopisov in je tajništvo odposlalo 205 pisem. — Iz blagajnikovega poročila (poročevalec g. L. Tratnik) se posname, da je imela podružnica to leto 564 K 83 vin. dohodkov in 490 K 90 vin. stroškov. Prebitek znaša torej 154 K 93 vin. Pregledovalcem računov sta bila izvoljena gg. Petriček in Lednik, ki sta našla račune popolnoma v redu, na kar se isti odobri. — Dež. živinorejski nadzornik g. Mart. Jelovšek je v svojem eno uro trajajočem govoru razmotrival vzroke pomanjkanja goveje živine, priporočal, naj se kmetje skrbneje poprimejo živinoreje in posebno gledajo na dobre plemenice. Govoril je tudi o svinjereji in o raznih boleznih svinj ter povdarjal, da je vzrok teh spuščanje nedorasle živine v sorodstvo. Za povzdigo živinoreje je treba bikoreje, ki se naj ustanovi v okrožju podružnice. Konečno je naštel razne varnostne na-redbe, da se prepreči ražširjanje kuge na gobcu in na parkljih. — G. predsednik izreče predavatelju za izborno predavanje zahvalo vseh navzočih. — G. Vinko Steiner predlaga, naj se ustanovi za Sa-vinsko dolino podružnica konjerejske družbe. Na predlog g. Slanca se sklene, da skliče kmet. podružnica shod, katerega se naj udeležijo vsi interesenti in na katerem bi predaval strokovnjak, ki bi dal v tej zadevi vsa potrebna pojasnila. Slednjič se je sprejela enoglasno od g. predsednika stavljena rezolucija, v kateri se protestuje proti dovolitvi uvoza argentinskega in drugega inozemskega mesa v avstro-ogersko carinsko ozemlje. Konečno se g. predsednik zahvali vsem navzočim za obilni obisk, našteje vse mnogostranske koristi, katere nudi kmetovalcem pristop k kmet. podružnici, vabi, naj se poslužujejo vseh ugodnosti z večjim zanimanjem in v obilnejši meri kakor dosedaj. Povdarjal je tudi, da dela odbor kmet. podružnice, čegar posli, posebno predsednikovi in tajnikovi, so večkrat zelo veliki, popolnoma brezplačno, samo v to svrho, da bi podružnica uspevala, ter bi imeli vsi in vsak posamezni ud od nje kolikor največ dobička ter bi delovala vedno plo-donosneje v korist svojih udov. ptnjsKi oHraj. Pasji zapor je razglašen za Rog. Slatino in okoliško občino. Sv. Barbara v Halozah. Mlada židovka, ki biva tukaj pri sorodnikih, se da baje v kratkem krstiti. Kaplan Berk jo prav pridno pripravlja. Iz Svetinj pri Ormožu nam piše somišljenik, da tamošnji župnik Bratušek pravi, da tamošnji poštnarji sam »gift« (to je namreč »Narodni List«) po fari nosijo. Zato svetuje vsem, ki čitajo »Nar. List«, naj vsakokrat po prečkanju vsak spije hitro nekaj mleka, pnštarj, pa naj imajo vedno pri sebi — »češnjak« pa »liik«, da jim »gift« ne bo škodoval .... Ormoški »Turnverein« ie štel lani celih — 14 članov. Da med njimi ni smelo manjkati c. kr. urad-nikov-renegatev, se samo cb sebi razume. Iz Ptuja. (Rezultat ljudskega štetja.) Nemški listi pišeio z velikim triumfom, da se ie v Ptuju število Slovcncev v primeri z 1. 1900 znižalo od 546 na 392, torej za 154, število Nemcev pa na-rastlo od 2916 na 3489. Da so to štetje izvršili razni nemški buršaki z raztrganimi i ti razdrapanimi obrazi in besnim sovraštvom do Slovencev v srcu, o tem smo itak že poročali. Zato nas tak »rezultat« prav nič ne razburja. Upamo pa, da bo<'o naši poslanci na pristojnem mestu vedeli povedati, kakšno je bilo to štetje burševskih pijancev! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Janko Lešnik, učitelj v Vurbergu. 15 K 82 v., katere sta nabrali domači gospodični Golobove gostilne v Vurbergu med naprednimi kvartavci in med ki-bici. Hvala! Ivanjkovci. Tu je dne 13. januarja umrla žena veleposestnika Munde, Frančiška Munda v najlepši dobi svoje starosti, in to na posledicah poroda. Vso župnijo je pretresla vest o smrti blage žene, ki zapušča svojemu možu sedem nedoraslih otrok. Ogromna množica ljudstva, tudi iz izven-svetinjskih občin in ivanjkovska požarna bramba z godbo je spremila pokojnico k zadnjemu počitku. Na domu in ob odprtem grobu je zapel domači pevski zbor primerno žalostinko. N. v m. p.! Vurberk. V občini Ciglence so pri občinskih volitvah zmagali klerikalci. Od Sv. Lovrenca v Slov. Goricah. Umrl je dne 14. januarja nagle smrti g. Franc Šegula, posestnik v Hlaponjcih, star 86 let. Služil je pri vojakih še Radeckega. Pogreba so se udeležili poleg velikega števila domačinov še veteranci iz Ptuja in od Sv. Andraža. Bodi mu lahka žemljica domača! Iz Dornove pri Ptuju smo dobili dolg dopis o postopanju tamošnje graščin, gospode z lovskimi pazniki in gonjači. Graščinska gospoda naj ne misli, da bomo tako postopanje mirno trpeli, in če se razmere ne spremene, bomo stopili z dopisom v javnost. Za zdaj še upamo na spremembe. Roditeljski sestanek v Sedišču. Z ozirom na zahtevo, izraženo v § 120. šolskega in učnega reda, priredi središko učiteljstvo dne 29. januarja, t. j. prihodnjo nedeljo popoldne ob 4. uri v šolskih prostorih v Središču prvi roditeljski sestanek s tem le sporedom: 1. Pozdrav staršem. 2. Prava ljubezen staršev do otrok. 3. O otroških nalezljivih boleznih. 4. Razgovor staršev z učitelji o napredku in vedenju otrok. 5. Vprašanja in želje staršev. »Grossgrundbesitzer und Kaplan« Štuhec pri Sv. Miklavžu. »Ker je letos slaba vinska letina, ne grem po zbirci«, je rekel g. Štuhec, kaplan in veleposestnik pri Sv. Miklavžu; lansko leto svojim faranom. Vsi smo odobravali to sočutje do bližnjega in smo govorili drug proti drugemu: »Res je politični nestrpnež, a s siromaki ima sočutje. Odirati in izsesavati ljudi pa vendar noče.« — Resnici na ljubo bodi povedano, da so nekateri hudomuš-neži trdili, gospod Štuhec si pripravlja tla za držav-nozborske volitve. Pri agitaciji se lahko reče: »Kmetje, jaz sem za vas! Proč z zbirco!« Nekateri so celo to trditev verovali, saj pot od veleposestnika in kaplana do državnega poslanca ni dolga. A glej! Vsi so se zmotili. — Ze pred nekaj tedni se je začelo govoriti o zvitem g. Štuhecu. Faranom je pravil: »Po vinski zbirci nisem hodil, zato pa mi naj vsak kmet pripelje voz gnoja.« Na Antonovo je to tudi oznanil v cerkvi pri Bolfenku. In res! Bil sem pri goricah in sem videl! Miklavški kmetje so peljali gnoj kar trumoma »veleposestniku in kaplanu« g. Štuhecu. Potem pa so mu vozili v goriče celi dan kompost. Sedaj pa pomislimo! Kaj bomo rekli kmetu, ki prodaja gnoj, ali ga celo komu zastonj daja na pr. veleposestniku, ki pa še ima tudi masten postranski zaslužek kot duhovnik! Tudi nima nobenih izdatkov ne za ženo, ne za otroke. — Seveda se je ta zbirca stokrat bolj obnesla, kot bi se lanska vinska. Znati se mora! Res, duhovniška malha ni nikoli polna! In kdaj boš prišel miklavški kmet k pameti? Brebrovnik—Sv. Miklavž pri Ormožu. V naši brebrovniški občini sta se našla dva moža, ki sta zatajila popolnoma svoj jezik in vpisala sebe in svojo družino pri ljudskem štetju za »Nemce«. Prvi tak Nemec je upokojeni major Janžek. Ta mož je imel srečo, da je spravil od navadnega vojaka pro-staka do majorja. Obenem si je tudi ogulil slovensko kožo in jo je zamenja4 z nemško. Smešno povrh pa je še, da namerava naš občinski odbor podeliti temu odpadniku za »nič zasluge« častno občan-stvo. G. Janežič, s tem činom bo prišel na glavo liikov venec. Drug tak Nemec pa je nek posestnik s hišnim napisom »Zapel Ham«. Temu se smeje ves svet, ker je »meesar«. Iz Pušinec pri Ormožu nam pišejo, da se je med od nas objavljenimi imeni slovenskih kandidatov vrinila pomota. Namesto Kocijančič se ima glasiti Blaž Košanjč. Kmetijska podružnica v Ivanjkovcih vabi k 3. rednemu občnemu zboru, kateri se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 2. uri pop. v gostilne g. Kralj po sledečem vsporedu: 1. Poročilo načelnikovo o podružničnem delovanju in gmotnem stanju v letu 1910. 2. Volitev pregledovalcev računov. 3. Poučno predavanje družbinega slovenskega tajnika g. Franca Holz-a. 4. Odobritev računov za 1. 1910. 5. Volitev delegata za glavno skupščino kmetijske družbe. 6. Določitev predlogov za glavno skupščino. 7. Slučajnosti. 8. Brezplačno izžrebanje 12 daril med podružnične člane. Vsi cenjeni redni člani, pridite zanesljivo k temu občnemu zboru — slišali boste marsikaj koristnega — privedite pa tudi svoje sosede, koji se za to zanimajo, s seboj. — Načelnik I.ovro Petovar. — (Opomba: Glasom pravil je vsak tudi za letos ud, koji se ni najmanj 3 mesece pred novim letom odjavil.) SloVcnjcgrasKi oHraj. Prostovoljna požarna bramba v Družmirju ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 29. januarja t. 1. ob 3. uri popoldan v prostorih g. Ivana Grego-revčiča v Družmirju. Navadni dnevni red. Iz Žabje vasi v Šmartnem pri Slovenjgradca. Da nas naši dušni pastirji zmerjajo in psovajo s prižnice, tega smo že vajeni, saj Še v Avstriji iii oblasti, ki bi si upala gospodom tako surovost prepovedati, cerkvena oblast pa z dopadenjem .gleda, kako se seje sovraštvo, neti prepir in udriha po napredno mislečih faranih. Danes je pri nas najboljši duhovnik tisti, ki zna najboljše zabavljati čez narodno stranko. Pa pride tudi v Avstriji čas, ki bo napravil temu konec. Gospod župnik, nas prav nič ne briga, kdo Vas v »Nan Listu« krtači. Pustite nas pri miru in mir boste imeii. Po časopisih pa nas ne boste blatili. Bomo videli, če imajo papeževe odredbe tudi pri neljubljenih duhovnikih lavan-tinske škofije veljavo ali ne! Privoščimo Vam Vaše raoženkrančevske brate iz srca, a Vaši slikovci in fantalini nismo. To si zapomnita, g. fajmošter in g. kaplan! S prižnice ste rekli: s prstom bi jih Vam lahko pokazal; pa glejte, da se Vam ne zgodi tako kakor v Poljčanah, ko ste se morali opolnoči odpeljati in so bili Vaši ubogi vozniki namesto Vas s kamenjem napadeni. Iz Misilnj pri Slovenjgradcu. (Zopet pritožba proti železničnemu nadoficijaiu Merzu v Slovenjgradcu.) C. kr. ravnateljstvo drž. žel. v Beljaku je — kakor se splošno trdi — na predlog znanega g. Merza v Slovenjgradcu upokojilo dosedanjega železniškega mojstra na tukajšnji postaji, kateri je bil zelo delaven in tudi vešč slovenskega jezika. Sedaj smo dobili novega žel. mojstra Renner-ja, ki je trd Nemec in ne razume nobene slovenske besede. Železniški delavci, sami Slovenci, ga ne razumejo, a tudi z nami mejaši se bode težko dogovoril. Poleg tega, da nas Slovence taka imenovanja dražijo in izzivajo, so tudi še skrajno praktična in negospodarska. Odločno zahtevamo, da nastavlja državna železnica vsaj v slovenskih krajih slovenske uradnike. Iz Velenja. V našem slovenskem(?) trgu je vodil ljudsko štetje nemški števni komisar Zingler. No, »narodni« župan Skaza, ali si spal? In celi slovenski občinski odbor s teboj ? Ali si moreš misliti, da bi kak nemški trg pripustil slovenskega komisarja? To je škandalozna malomarnost, ki bo imela slabe posledice. Iz Vuhreda. Poročil se je dne 18. januarja pri Sv. Antonu na Pohorju gosp. Rudolf Drgan, trgovec v Ribnici, z gospico Venico Podlesnikovo. Na gostiji se je nabralo za Ciril-MetodovO družbo 20 kron. Mnogo sreče! Iz Sp. Dravograda. Kmečkega fanta Odra sta hlapca Visočnik in Štumpfl v Otišniškem vrhu pri Sp. Dravogradu tako dolgo pretepala, da je obležal nezavesten blizu Vegundove krčme, v kateri Je z imenovanima popival. Ovadba je že napravljena. Velenje. Pri nas nastajajo čudne razmere. Na eni strani smo imeli v naši slovenski občini nemškega komisarja za ljudsko štetje. Na drugi strani pa so se začeli Nemci sami med seboj grizti. V graškem »Tagblattu« napadajo kramarja Wuttija, češ podpore od Sudmarke jemlje, na drugi strani se pa vdinjuje Slovencem. Slednje sicer ni resnično, kvečemu je to res, da se je vdinjal klerikalcem, ki so pa v narodnem oziru pri nas itak slabši ko nemškutarji. O naših žalostnih razmerah, odkar so klerikalci gospodarji, bi se dalo veliko pisati. jtiariborsKi oKraj. Nadučiteljsko mesto v Šmarjeti ob Pesnici Je razpisano do 28. februarja t. 1. V Slivnici pri Mariboru je bil za župana izvoljen po 15 letih zopet Slovenec, g. Filip Mohorko. Maribor. (Drobiž.) Umrla je gdčna Jožefa Novak, stara 40 let, lastnica papirne trgovine Ant. Novak. — Od topniškega polka je dezertiral Jožet Kovač, doma iz Slivnice. — V Pobrežu je dekla Katarina Czopot iz Medjimurja posestniku Kaferju ukradla 120 K in zbežala. — Duh se je omračil upokojenemu žel. mizarju Zaveršniku in ženi uradnika okr. bolniške blagajne, Rozi Magele. — Za svetnika višjega deželnega sodišča je imenovan tukajšnji svetnik dež. sodišča Kari Martinak. Drobiž. Ujeli so v Mariboru 291etnega Jožefa Malajnerja, kateri je v Florijančičevi gostilni v Šmiklavžu pri Mariboru napadel in težko ranil lastnega očeta. — Obesil se je v Mariboru radi bolezni na očeh umirovljeni davčni oskrbnik in hišni posestnik Gigler. — Zgorela je sušilnica Sti-.gerjeve tovarne za bučno olje v Slov. Bistrici. — škoda je precejšnja. Hočko Pohorje. Oospod urednik, pošljite našemu pobožnemu menihu zdravila, drugače bo pozabil misliti. Sedaj, odkar je zopet v družbi kaplanov, •mu je zopet greben zrasel. Pred nekaj tedni je pobiral pri nas bernjo — bogu bodi potoženo. Sicer pa zna psovati, da je veselje. S sosedami je večen kreg. Ali se ne spominja mož več, da ga je nekdo ■8 dni ričeta oprostil? Ali je tako pozabljiv? Če ne bo miru, mu bomo pomagali, da ne bo treba njegovi ženi zaradi njega več v Marijino Celje romati. Mi naprednjaki pa se držimo Aškerčeve: ti si pra-se, jaz sem hrast. BrcžifHf oKraj. Kapele. Ojstri veter je zapihal čez kapelski griček in g. župniku pomešal možgane, da se je začel prilizovati Marijinim hčerkam, naj bi vsaka prinesla 3 K (za Bogoljuba, za bandero itd.). Ktera bi izostala, jo bo preklical s pr.žnice. Mislimo, da mu bo vroče postalo, če se bo tako junaško postavil na prste. Naše mlade deviet še imajo hvala bogu nepokvarjene možgane in drugi cilj nego tiste, ki se vam vedno za suknjo držijo. Kapele. Našemu župniku je silno na poti napredno časopisje in tudi vsaka hiša. v kateri se isto čita. Zato nam z vso junaško vnemo razvija čarobno-blesteči program lažikmečke zveze, v slabo utemeljenih besedah. Izviti nam hoče z zatiranjem naprednih listov iz rok vrv, s katero odpiramo duri svobode. Pa ne bo nič iz tega. Zavednost raste in z njo naša politična moč. Verače. Pri nas je zbolel vrl narodni mladenič, ki ima ta greh, da je pristaš narodne stranke. Ker ni imel sredstev za zdravila in ker je kot vojak 87. pešpolka na dopustu, je šel na občino, a naš župan, ki ga je dr. Korošec povzdignil za odbornika »km. zveze«, ga je zavrnil češ: »naj da narodna stranka!« Take so razmere pri nas: gnile in umazane. Nič boljše rti v Bučah. Naši »krščanski« zvezarji o krščanski pravičnosti očividno nimajo preveč pojma, ali pa jim je krščanstvo le pretveza v politične namene. Pa še o priliki kaj več. Selški. VJdem ob Savi. Tu je v nedeljo zjutraj umrl g. Josip Klinč, nadučitelj v p., posestnik, občinski svetovalec in krajni šolski nadzornik, v 68. letu svoje starosti. Pokojnik je bil daleč okoli splošno priljubljen in spoštovan. Pogreb je bil v torek. Naj v miru počiva! £itttotncrsl(i oKraj. V Ljutomeru priredi »Murski Sokol« v nedeljo 12. svečana 1911 ob 8. uri zvečer v dvorani ge. Kukovec plesni venček. Vstop samo vabljeni, če bi se prezrlo koga pri razpošiljanju vabil, prosimo, da se javi društvu. Nazdar! Iz Ljutomera. »Murski Sokol« je imel dne 15. t. m. svoj 8. redni občni zbor. Br. starosta dr. Chloupeka, kateri je bil radi bolezni zadržan, je nadomestoval br. podstarosta Rajh Joško, ki je v navdušeni besedi poročal o sokolskem delovanju splošno, in o delovanju našega društva posebej. Br. tajnik je poročal, da je priredilo društvo v preteklem letu 3 gledališke predstave, 2 zabavna večera in veliko ljudsko slavnost. Iz poročila br. blagajnika stno posneli, da se je gmotno stanje društva v preteklem letu znatno zboljšalo in da je v blagajni lep preostanek. Br. načelnik nam je podal telovadno Statistiko, iz katere je razvidno, da je priredilo društvo več izletov z javno telovadbo in se udeležilo tudi celjskega sokolskega zleta. Telovadilo je v 94 urah 869 telovadcev. Izvoljen je za 1. 1911 sledeči odbor: starosta dr. Chloupek; podstarosta Rajh Joško; načelnik Stanjko; odborniki Toma-žič, Horvat, Veselič, Velnar, Dijak, Lipša; namestniki: Bankart, Kolarič, Puconja; preglednika: Babnik, Zacherl. Izvolil se je tudi zabavni odsek. Kmetijsko bralno društvo v Vučji vasi ima v nedeljo dne 29. t. m. ob 2. uri pop. svoj redni občni zbor po običajnem sporedu. Namesto petja se pripravlja predavanje iz kmetijske stroke in sicer dve zanimivi razpravi iz poljedeljstva in vinogradništva. Udeležite se udje in drugi tega zborovanja, k čemur vas vabi odbor. Vučjavas na Murskem polju. Na tukajšnji dve-razredni šoli posluje od novega leta sem novoustanovljena šolarska kuhinja. Od 45—50 bolj oddaljenih oziroma siromašnih otrok iz Murščaka, Hrastja, Zasadov, Kupetinec itd. dobiva v opoldanskem odmoru skledico tople juhe. Res ni lepo, da se nekateri samo dobremu navajeni in imoviti ljudje tej dobrodelni ustanovi posmehujejo ter je ne marajo podpirati. A nič ne de! Saj še so drugje blaga srca! Prosimo tem potem vse v tujini živeče tukajšnje domačine, da prispevajo po možnosti za šolarsko kuhinjo; drobna deca jim bode iskreno hvaležna. Vsa darila naj se blagovolijo nasloviti na šolsko vodstvo v Vučjivasi, pošta Križevci — Štajersko. Imena blagih darovalcev se po končani sezoni v mesecu sušcu objavijo. Konjiči oKraj. Iz Konjic se nam poroča o uspehu ljud. štetja tamkaj, da so našteli letos v občini Konjice 1470 prebivalcev, med njimi 264 Slovencev. Leta 1900 je bilo 1299 prebivalcev, med njimi 555 Slovencev. V Konjicah so se godile pri ljudskem štetju potemtakem neverjetne nasilnosti. Državni poslanec Pi-šek, na delo! Iz Konjic. V Lukanji (občina Kot) je 24. dec. nenadoma umrl konjski hlapec Jožef Vodenik. Takrat so ga brez vsega pokopali, a kmalu so se začele širiti govorice, da je bil umrli od žene zastrupljen. Oblast je odredila izkopanje mrliča in sodnozdravniško obdukcijo. GespodarsKi pabcrKi. Obdačenje tvrdk izven njih obrtovallšča. — Upravno sodišče je pred kratkim izreklo jako važno razsodbo za tvrdke, ki imajo potnike. — Neka tvrdka na Dunaju, ki ima veletrgovino z zlatnino in srebrnino, je svojega potnika večkrat pošiljala v Prago. Ta se je nastanil vedno v istem hotelu in prihajale so k njemu stranke, izbirale iz vzorcev ter naročevale blago. Sčasoma ni nosil več samo vzorcev v Prago, ampak tudi .blago, in so stranke lahko kar pri njem kupovale. Davčna oblast v Pragi je to prodajo, čeprav je bila le začasna in se ponavljala le takrat, ko je prišel potnik v Prago, obdačila, proti čemur se je tvrdka pritožila. Druga inštanca je priziv odbila, toda upravno sodišče, na katero se je tvrdka prizvala, je razsodilo v prilog tvrdki, češ, da tvrdka ni imela stalnega obrtova-lišča v Pragi, ampak je potnik le takrat, ko je pri- hajal v Prago, prodajal zlatnino v hotelski sobi, ki pa nima kriterija stalnega obratovališča in trajnega izvrševanja podjetja. Vsled tega to podjetje tudi ni bilo obdačiti. Avstrijska žetev L 1910. Obdelane zemlje Je bilo 6,518.987 ha t. j. 61.4% vse površine polja. Pridelalo se je v celem pšenice 20,514.170, rži 39,643.895, ječmena 22,881.891, ovsa 44,597.560, koruze 5,898.834 hI, oziroma povprečno na ha: pšenice 16.9, rži 19.2, ječmena 20.8, ovsa 24.3, koruze 19.0 hI. Ali jamči žena za kazniva dejanja svojega moža, ki jih je izvršil v njeni trgovini? Najvišje sodišče je izreklo jako važno razsodbo za zakonce, ki imajo trgovino. V danem slučaju se je vodila trgovina pod ženino firmo, mož pa Je bil poslovodja. Zaradi nakupa ukradenih stvari je bil mo£-po-slovodja obsojen, na kar je oškodovanec tožil ženu kot imejiteljico trgovine v povrnitev škode. Okrajno sodišče je tožbo zavrnilo, dočim je deželno sodišče (na Dunaju) pritožbi ugodilo in obsodilo to-ženko v povrnitev nastale škode, češ da Je za dogodke v trgovini, ki se vodi pod njenim imenom, sama odgovorna. Obsojena trgovka se je pritožila na najvišje sodišče, vendar to ni ugodilo reviziji in sicer iz naslednjih razlogov: Priznati se mora, da za nepravilno postopanje svojega moža toženka v kazenskopravnem smislu ne more biti odgovorna, ker v tem še ni nikakor subjektivna krivda na njeni strani. Civilnopravna obveznost za povzročeno škodo se pa mora razmotrivati s povsem drugega stališča. Sumljivo blago je kupil njen mož kot njen poslovodja v njenem imenu jn na njen račun. Vsled tega je toženka civilnopravno odgovorna za posledice tega dejanja in se obsodi v povračilo nastale škode StoVenci tf tujini. Slov. podp. in Izobr. društvo »Domovina« v Gradcu si je izvolilo na svojem 9. rednem občnem zboru dne 15. t. m. naslednji odbor: predsednik t. Znidar Josip; podpred. t. Vreček Josip; tajnik tov. Isek Franjo; taj. nam. t. Stole Anton; blagajnik t. Jerman Franjo; blag. nam. t. Kohne Ignacij; knjižničar t. Režabek Andrej; gospodar t. Jernejčič Josip; odbornika: t. Umek Josip in t. Pirš Pavel; revizorja t. Klemenčič Alojzij in t. Barbič Avgust. V ženski odsek so voljene tovarišice: Cimerman Vekoslava, Stergar Tončka, Klemenčič Rezika. Černjavič VekoslaVa in Gostenčnik Micka. Slov. podp. In izobraž. društvo »Domovina« v Gradcu je imenovalo svojega največjega dobrotnika t. Pirnata Ferdinanda za njegove neprecenljive dobrote napram društvu svojim častnim članom. — Plesni venček slov. podp. in izobr. društva »Domovina« v Gradcu se vrši na Svečnico, dne 2. februarja v dvorani »zum griinen Anger« Leon-hardstrasse št. 3. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnice-(predkup) se dobe v društvenih prostorih Stiegei-gasse 2., I. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Akad. tehn .društvo »Tabor« v Gradcu priredi svoj III. redni občni zbor v torek, dne 31. t. m. v društvenih prostorih (Schčinaugasse 17. I.) Vspo-red običajen; začetek ob 8. uri zvečer. 3z raznih stoterih Krajci Važna gospodarska sprememba. Iz Ljubljane se poroča, da se združita »Jadranska banka v Trstu« in »Trgovsko-obrtna banka v Ljubljani« v eno podjetje in da postane slednja podružnica prve v Ljubljani. Nova mizarska zadruga se snuje v Solkanu. Bila bi pod nadzorstvom zavoda za pospeševanje obrti v Gorici. Profesor Jožef Apih umrl. V Celovcu je umrl te dni profesor Jožef Apih, ki je slovenski javnosti najbolj znan po svoji knjigi »Slovenci in 1. 1848.«, ki jo je izdala »Slovenska Matica«. Ta knjiga je temeljita zgodovinska študija, za katero je pisatelj porabil tudi mnogo gradiva. Vsekako spada ta knjiga med najodličnejše zgodovinske spise, kai jih imamo. Profesor Apih je bil zadnja leta vodja družbe sv. Mohorja in ravnatelj uršulinskega učiteljišča v Celovcu. Dosegel je starost 58 let. Blag mu spomin! Poročil se je dne 19. t. m. v Logatcu g. Mihajlo Gala, uradnik južne železnice in naš štajerski rojak, z gdč. Julko Smoletovo. Bilo srečno! Novi škof v Trstu. Sedaj je tudi uradno razglašeno, da je imenovan za škofa v Trstu ljubljanski kanonik dr. Andrej Karlin. Nemški in laški listi se silno razburjajo. Strašen zločin na Koroškem. Iz Podkloštra na Koroškem se poroča: Pri zgradbi elektrarne je bil zaposlen tudi italjanski delavec Angelo Bosso, ki je bil znan kot izredno štedljiv človek. Dne 23. decembra 1. 1. je mož nenadoma izginil. Splošno se je sodilo, da je bil umorjen. Orožnikom se je končno porečilo dognati, da je bil Bosso res umorjen in da je bil njegov morilec posestnik tamkajšnje pri elektrarni se nahajajoče barake, Andrej Znidarič, doma iz Gore na Hrvaškem. Znidariča so orožniki aretirati in izročili okrajnemu sodišču. Znidariča aretirali in izročili okrajnemu sodišču. Znidariča ki da je videl Znidariča nekoč zvečer, da je nesel na rami mrtveca in ga vrgel v neki, v bližini se nahajajoči kanal. Sodi se, da je Znidarič izvršil roparski umor. Sodišče išče sedaj delavca Josipa Goloba in Josipa Cionopoca, ki sta skupno z Bossom delala v elektrarni in tudi neznano kam izginila. LISTEK. Tast Kondelik in zet Vejvara. Češki spisal Igoat Herrmann. — Poslovenit Stanko Svetina. (Nadaljevanje iz »Narodnega Dnevnika«.) Obširni govor gospe Muknšnablove je učinkoval na mojstra vselej, kakor bi ga bil gladil s ščetjo za konje, Zdelo se je, da se trudi, da nekaj strese raz sebe. Toda pri poslednjih besedah gospe Muknšnabolve je napel ušesa. Lotinka pestu-je? Kako more to biti? Saj ni dolgo od tega, kar Je gospoda Pajtlšmida silil, da se Oženi — »Potem pa je prišla gospodična hitro v kot!« se je spozabit. »Kaj gospodična, dragi gospod!« se je zasme-jala gospa Muknšnabiova. »Gospa, saj sta že sko-ro pot leta poročena!« »To ie šlo potem nekako hitro«, se je mojster zopet spozabil in ni prav nič opazil, kako mu gospa Kondelikova mežika. Kakor da ne bi čutila vzroka mojstrovega začudenja, je nadaljevala gospa Muknšnabiova smeje: »Popolnoma v redu je bilo to, dragi gospod! Da, gospod Pajtlšmid! Ta se razume! šele potem sem vse razumela, vseobče. Nihče ne bi na njem spoznal, toda on ima grozno radotro-k e! Zato se je vedno obotavljal. In potem mi je nekoč rekel: veste, mati, oženiti se in ne imeti rodbine — rajši ne. Potem sedi žena samo moiu na vratu. In tako je hotel imeti zagotovljeno. In Bogu bodi hvala, Lotinka je čisto svoje matere hči. Tudi srce ima tako, kakor jaz. In ko je gospod Pajtlšmid videl, da ne more biti pomota, je oblekel črno obleko in bilo je. Kdo pa naj bi bil vedel, da je tako bojazljiv? Jaz bi mu bila dala to pismeno. Toda vse se je dobro končalo. Sedaj smo kakor v nebesih, malček nam poje kakor kanarček. No, pri vas bo tudi tako, dragi gospod. Še jaz se tega veselim. — Toda nič ne pomaga, ne bom vas več mudila. Vem, kjer imajo delo, ne vidijo radi takih vizit. Gospa Kondelikova gotovo rre bo razžaljena, ako se zopet kedaj oglasim, da ne bi potem zamudili prave prilike, vseobče.« Gospa Muknšnabiova je vstala. Gospa Kondelikova tudi — in z ozirom na poslednje besede zgovorne gospe se je izogibala: »Niti ne vem, kedaj me zopet najdete doma. Sedaj bom večjidel pri hčeri in ne tu...« Oospa Muknšnabiova je zamahnila z loko: »Bodite brez skrbi, gospa Kondelikova. Saj jaz tudi na mlado gospo ne bom pozabila — hvala Bogu, noge imam zdrave in Vinogradi niso na koncu sveta.« Gospa Muknšnabiova je šumela s krili skozi vrata, klanjala se je in je zalivala mojstra in njegovo ženo z ljubeznivim nasmehom kakor ob po-vodnji. Ko so njeni koraki na hodniku utihnili, se je obrnil mojster k ženi očitajoče: »Ti si dobro napravila, mati! Ni zadosti, da sva jo midva zadela kot terno, nahujskaš jo še na Pepico. Ta bo vesela!« »Stari«, je odgovorila gospa malodušno, »jaz, ne morem za to. Jaz je nisem poklicala. Niti sanjalo se mi ni o nji. To je bila inšpekcija.« Mojster je debelo pogledal. »Kaka inšpekcija?« »Vse ti povem, stari. Samo da bi bila Katinka že gotova«, se je izgovarjala gospa in je hitela v kuhinjo. XXXVIII. Termin je tu. Slednjič je prišel 14 .avgust, poslednji dan selitve, ki ga je gospa Kondelikova tako težko pričakovala; stranka Karaskovih je odšla iz hiše gospoda Kondelika. Saj je bil tudi zadnji čas- Potrpežljivost gospe Kondelikove ne bi imela dalje časa svojih mej. Gospa je štela ne le dneve, ampak tudi ure, ki so ostale še do onega trenotka, ko se bo lahko nastanila v ulici Čelakovskega. Vse je bilo pripravljeno. Pripravljeno hišno opravo so odnesli kos za kosom, hišnika so poklicali v Ječno ulico, kjer je mpral slovesno potrditi, da ne izda največje skrivnosti; zagrozili so mu z grozno kaznijo, ako ne bi znal držati jezika za zobmi in bi zinil prezgodaj samo eno besedico. In komaj se je gibal pod težo velike skrivnosti in groznih posledic, če jo izda, ko je vse slišal in odhajal od hišne gospodinje. »Kar se mene tiče, milostljiva gospa«, je rekel še na pragu, »bom molčal, kakor grob. Hujše bo z mojo staro...« »Saj tudi svoji stari ne smete ziniti besedice!« je odvrnila s povdarkom gospa Kondelikova. »Dobro, ničesar ne bom povedal, milostljiva gospa. Toda kaj bo z menoj, ko bo spoznala, da sem o tem vedel! Jezus, Marija, milostljiva gospa, oni še ne vedo, kaj je .hausmajsterica'!« »Bodite tiho in ne govorite, oče«, je zaukazala zopet gospa Kondelikova. »Saj bom z vašo ženo sama govorila.« »Dobro, milostljiva gospa, toda kaj naj ji rečem sedaj? Ve, da ste me poklicali, in že pri vratih bo prišla nadme, kaj so mi hoteli.« Res, na to gospa Kondelikova ni pomislila. Gledala je nekaj časa hišnika v zadregi, ker ni vedela, kako bi prijadrala okoli te skale in njen pogled je obvisel vprašujoče na mojstru Kondel'.-ku. Toda predno je prišlo mojstru kaj na um, je šinila gospej Kondelikovi v glavo rešilna misel. »Recite ženi, da smo vam naročili, da bi bik) stanovanje Karaskovih kar najpreje v redu. Recite ji magari, da bodo tam popravljali peč — peči vedno kaj manjka.« »Seveda«, se je vmešal sedaj mojster Kondelik, v katerem je diplomacija njegove žene vzbudila starega šaljivca. »Meni se zdi, da se bo podrla. ..« Hišnik je spoštljivo prikimal z glavo in obljubil, da vse uredi, in to je bila sreča za mojstra. Drugače ne bi prizanesla njegovemu dovtipu. — Mojstru je zadostoval njen strogi pogled, s katerim ga je posvarila. Da ne bi padel v nove skušnjave, je zginil v obednico. »Sedaj torej veste, kaj morate storiti«, je končala gospa Kondelikova audijenco s hišnikom. — »Ko vam gospa Karaskova izroči ključe, naj vaša žena takoj umije tla, vsaj površno. Naša Katinka jutri še splahne in na večer znesemo pohištvo tja gori. Goldinar dobite, ako vse dobro opravite.« Ta. velikodušna obljuba je zelo olajšala hišniku vrnitev na Vinograde. Dobi goldinar. Zato pa seveda nalaže ženo kakor se spodobi. Da, da. — Toda vestni stražnik hiše gospoda Kondelika je pozabil pri tem na bistre ženske oči in pamet, posebno na pamet gospa, katere je napravila usoda za neločljive družice hišnikovega življenja. Te Evine hčere vidijo skozi zaprta vrata in slišijo skozi deveteri zid. Dobro vedo, kaj se godi v hiši, od kleti pa do strehe in če se včasih delajo, kakor da ne bi vedele, imajo gotovo važen Vzrok za to. Te gospe so že davno pred Marconijem iznašle svoj brezžični brzojav in so prišle v tem svojem delokrogu do lepih uspehov. O vsakem človeku v hiši vedo, kje ga čevelj žuli in včasih še marsikaj več. Kakor odpirajo poznim najemnikom hišna vrata, tako jim tudi odpira njihov urad vrata do mnogih tajnosti prebivalcev, za katere morajo skrbeti. Mnogi neumni ljudje mislijo, da ne ve nihče ničesar o njih in pozabijo pri tem na hišne stražnice in njih družice. Tam v pritličju se združujejo nitke vseh dogodkov, ki so se razvili pod streho hiše, številka ta in ta. Tja hodijo pismonoše s korespondenco in skozi pritličje morajo iti vse vizite — včasih zelo neljube vizite. Kdor hoče živeti sploh v miru, naj skrbi predvsem za mirno razmerje med seboj, hišnim cerberjem in cerber-ko. Po tem pravilu se ravna vsak pameten človek in prav ima. (Dalje sledi.) Pisma Kumarovega Mihaleka s Hilde luknje. Ltibi gospodi tan pr narodnen listi! Svoje najbole te rastrgane gate bi zastava, ka ste ši vi fčista gvišno odme mislili, ka sen ali pete stegna pa vmra, ali pa klerikalec grata, ka Van tak dugo nesen nič pisa. Pa ne eno ne drugo se ne pr meni dogodilo, pač pa sen hvala bogi, čen reči, bogi bodi potoženo, vdovec grata. Bog joj daj dobro, moja Urška je vmrla. Toto veselje pa me je zamotilo, ka že tak dugo nesen nič politiš bija. Zaj pa se pa menin ženiti. Mislite si, skos 30 let sen bija od pokojne Urške vtin tak navajeni, ka sen jih fsaki den par s kiihačoj po keblači doba, pa sen se toga tak navada, ka mi najč jesti ne diši, če nesen bit. — Cefiidrova Gerčka pa Katlekova Zefika sta se že zbili zavolo mene, ka bi me fsaka rada mela, jas pa si mislin tak, če si človik kakši kriš na rame naloži, te si naj že ali enega lepo zdrakšlanega, ka ga je vredno nositi. — Zbiran pa še si tudi lehko, saj še jih 60 neman! Kštelt kerlc pa sen še tudi! — Če bi mojega piikla pa pleše nebi meja, pa nebi škila pa šajtravo hoda, bi še lehko dohtari Korošci tan v Beči pr židofkijah pa šaušpilarcah v zelje hoda. Zaj pa posebno, ge v Vaše cajtinge pišen, pa sen že svojemi stani dužen, ka si kakšno bojšo nedlogo na hrbet obesin, te pa sen sklena, ka mo ša v Lotmerk v ogledi, gi so pre takšne puce kak cvrtje. Kak sen tak prti Lotmerki ša, pa si štindira, ge bi najpret potrka, se najč nesen več vttn spozna, tak se je Lotmerk spremena. Teko majo nekih štajng pa trota po hišah napelanega, ka sen si najpret misla, ka majo Lotmeržanari tak stare kuče, ka so jih mogli z droton zvezati, ka se nebi podrle, če veter piše. Potli še mi je le eden poveda, ka je pre to elektriš luč. Jas si dan rad kaj dopovedati, to pa mi premojveri nejde v glavo, kak morejo pumpati po totih trotih petrolejom za celi Lotmerk. Te pa sen čaka večera, kda totega zlodja vujžgejo. Najbole fajn je to, ka so naednok pres špic vujžgali, pa je gorelo tak kakvnebesah vtistoj krčmi, kan Bog k večerji hodi. Jas sen si hteja to še fse bole natenko sprešpekulirati, pa sem spleza po enoj štajngi fčista gor k luči, ka bi vida, kak se toti šment vgasne. Poven Van, piha sen tak, ka so mi že pliiča pr vfl-stah viin gledale, pa vrag je zmiron glih gora. Kak sen to vida, te še sen se le spota, ka to celo noč gori. Te so se mi pač ali fsi ožejenr Lotmeržanci smilili. Prosin Vas, za enega ožejenega moškega je že hudo, če more po dnevi celi den gledati svojo »liibo ženo«, bogi lotmerški moški pa še do jih po noči mogli, da majo tako luč ka se ne da vgasnoti. To se mi je tak zamerilo, ka sen sklena, ka se premojdiiši nen v Lotmerk žena, pa tudi vogledi k nibenoj tan ša. Neke sen že nekda šteja od elektrike, ka jo majo v Beči, pa v drugih vekih mestih, pa ka bi jo meli f taken gnezdi kak je Lotmerk. toga sen si bogme ne misla. Meni to tak r.a-pre pride, kak če bi kiipa en petlar klavčr. Pa namazali so se pre tudi pr totoj elektriki. Teh pa- metnih ludi ki neke zastopijo je nehta niše pitati, te pa so rihtar pa ženiri delali fse po svojih tikvah, p» postavli tisti mašin, ki elektriko v trote piše, na sar mo miižovino. Ce de si sv. Peter enok žmisla, pa fest odškrna pipo ot nebeškega polovjaka, pa do fsi mašini pod vodoj. Pa še pre fse puno drfigih faling ma lotmerška elektrika. Je pač vrak, da je rihtar bole gleda nato, ka je na tistoj električnoj kuči nemško ime, kak pa ka bi meli fse v redi kak se dohaja. Zaj še dopadne lotmerškim plirgaron, ka se jih po gasah tak fajn sveti, pa še bole de se Jift do-palo, gda de se jin pred očmi svetilo, ka do plačevali ka de veselje. Zaj še se zadere sen pa ta keri »her purgamajster hajl!«. Ne ven, če de kres par mescof tiidi tak. Te de še brščaš nekomi tak godilo kak vragi gda je mlade doba. Ka si ravno ot tih mladih gučimo, to v nedelo pr meši so naš naš gospot kaplan s predgajnee povedati, keko hi je prešno leto vmrlo, keko se jih Je oženilo pa keko jih je mlade dobilo v lotmerškOJ fari. Fačokof ali kak se to reče nezakonjske dece je pre pri nas teko, ka so se gospot kaplan skoro jokati, gda so po gmajnah doj šteli, gi je sveti Dfih največ dela meja. V Hiidoj lukji nega hvala večnemi Bogi nič pankrtof, da se prinaš fsi bole ot daleč 16-bijo, na Lotmerško gmajno pa so našteli štiri. Ce bi se gospot na predgajnei spotili, ka so enemi ot totih štireh celo v našen farofi Ifič živleja notri pihali, te se fčista gvišno nebi teko kregali. Pač more človik zmiron pret premisliti kak kaj čvek-ne. Srečno! Komarof Mihalek. Zadnji dopisi. Plesni venček „Slov. delavskega podp. društva v Celju" be II. svečana v Skalni kleti. Umrl je v sredo č. g. Andr. Vodušek, župnik v Vojniku. Bil je eden izmed redkih res narodnih duhovnikov, ki mu je bilo tuje strankarsko hujskanje, ki pa je na drugi strani do 30000 kron žrtvoval iz svojega za prenovljenjetamošnje cerkve in tako farane rešil velikih davščin. Na cerkvenih in svojih posestvih je bil vzoren gospodar. Ob času občinskih volitev v Vojniku je z jekleno odločnostjo posegel v volilni boj za slovenske kandidate. Vsled njegovega odločno narodnega mišljenja ga škof Napotnik ni maral in ga je vedno zapostavljal. V srcih narodnjakov mu ostane blag spomin. Pogreb bo jutri, v soboto ob 10. uri dop. v Vojniku. Posavska podružnica »Slov. planinskega društva« ima 18. febr. 1.1. v Zidanem mostu pri g, Juvančiču planinski ples in glavni zbor. Več prihodnjič. fazne noVosti. Mislil je, da je v peklu. Preprost kmetič iz okolice Neckarsteinachu na Nemškem se ga je davi tako nalezel, da je brez zavesti obležal na cesti. Po poti pride usmiljeni samaritan v podobi delavca iz bližnjega plavža, pobere kmetica, naloži ga na hrbet in odnese v delavnico. Mož se je v delavnici kmalu prebudil. Ko pa zagleda razbeljeno železo in črne. zamazane delavce, ga obide misel, da je morda v peklu, in obupno začne klicati: „Ljubi hudič! Ljubi hudič! Moj Bog! Moj Bog! Meni se zdi, da sem včeraj v pijanosti umrl!" Neverjetna starost. V kavkaški vasi Uria-tuban v tifliSki guberniji na Ruskem živi starka z imenom Nina Turatašvilijeva, ki ima 167 let. Njeno zdravje je izvzemši oslabele oči izvrstno. Od njenih 10 otrok živi samo še ena hči, pač pa 35 vnukov in pravnukov. KaHireiner Kneippova sSifa km je le ena, pesnem-Eco- pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■ Kathreiner Dober teb! Zdrav želodec imamo ter nimamo želodčnih bolezni, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne Rhabarbara-krogljiee z znamko „Elsa krogi j i ce". Povemo Vam iz skušnje, poizkusite tudi te ki uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic poštnine prosto samo 4 krone. Izdelovalec samo lekarnar E. Y. Feller v Stubici, Elsin trg št. 264 na Hrvaškem. 9 d LISTNICA UPRAVNIŠTVA. A. P., kontr., Dunaj: Plačano do 30. VI. 11. B. P., Središče: Plačano do 31. 12. 1910. — Dr. T. G., Celovec: Za naročilo hvala. F. V. v Dra-jevasi je naročen. Zdravo! — F. B., Žagaj: Izvedeli smo, da je bila cela stvar z ženitno ponudbo nesramna mistifikacija. Zato oprostite, da Vam naslova ne pošljemo, ker je brez pomena! 4. L. ml., Šmarje: Fr. Kranjc, Šmartno pri Vur-berku. — Opozarjamo, da pismeno odgovarjamo le onim, ki prilože znamko. LISTNICA UREDNIŠTVA. Kakor vsi cenj. dopisniki vidijo, imamo silno malo prostora. Zato bomo sprejemali odslej samo kolikor mogoče kratke dopise, in bomo predolge, ker ne utegnemo se ukvarjati s krajšanjem, brez usmiljenja metali v koš. Le kar bo posebno važnega, bomo prinesli še tudi v daljših dopteih. Ljutomer: Brez podpisa — v koš! Sv. Štefan pri Šmarju: V Vaši zadevi smo storili potrebne korake pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu! — Žalec: Zaradi dogodka v tiskarni moremo le kratko. Oprostite! — Vučjavas: Ono poročilo za to številko predolgo. Prihodnjič! Hvala! Pozdrav! — Verače: Drugo preveč osebno in nevarno. Kaj drugega! Zdravo! — Št. Vid: »Sanj« ni mogoče tokrat. Ce bo prostor, prihodnjič. Saj vidite. kako tesni smo s prostorom. Še kakih 200 novih naročnikov, pa bomo lahko mislili na prilogo. LoterijsKe številke. Gradec, 21. decembra 1911: 78, 49, 64, 25, 20. Dunaj; „ „ „ 34, 37, 16, 51, 56. Manjše posestvo je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pismena povpraševanja na uredništvo tega lista. 6-2 i £epo stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, kletjo in podstrešjem se odda od 15. svečana v Gaberju št. 76. 58 l Izjava. Obžalujem besede, katere sem govoril o našem gospoda orožniku dne 12. januarja, ker so bile, kakor sem se sedaj sam prepričal, neresnične. Obrež, dne 24. januarja 1911. 64 i Ivan Borko. V lepem živahnem kraju je naprodaj malo posestuo obsegajoče 3719 □ metrov; nova hiša. okusno stavljena; hlev in drvarnica; posestvo m^ji na komisijsko cesto, kjer je še lep stavbeni prostor; samo dve minute od železniške postaje ali od farne cerkve oddaljeno; ugodno bi bilo bodisi za kakega rokodelca, obrtnika ali penzijonista. Naslov pri upravništvu tegu lista. 47 2-1 Sprejme se takoj eden učenec v prodajalno z mešanim biagom, iz dobre hiše, okoli 16 let star, kateri je z uspehom dovršil ljudsko šolo, slovenskega jezika v branju in pisavi zmožen, ako zna nekaj nemško, tudi dobro, tisti, kateri imajo že nekaj znanja v trgovini, imajo prednost. Vse drugo po dogovoru. Franc Knez, trgovec, Št. Rupert, Kranjsko. 56 1 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, { črkoslikarstvo na steklo, les itd. — j Priporoča se za mnogobrojna naročila, j Svoji k svojim! Svoji k svojim! Diktor Beuc, Celje 59 (iraška cesta šteu. 8. 4»-i MMAMMMMAMM Učenec 53 -2 z dobro šolsko izobrazbo in eden oba iz dobre hiše, S1U ^ Uj se sPre1 me^a O z ugodnimi pogoji v narodni veletrgovini R. Stermecki, Celje. se zaradi neprilike pod roko proda v šmar-skem okraju blizu železnice. Obstoji iz hiše, kleti in hleva, sadonosnika, njive, uovonasaje-nega vinograda (50Qp amerikanske trte). Naslov pove rfa&e uredništvo. 38 2-2 Za maškarade in razne Serpentine. VOSeKCC I Kotiljoni. Krinke. Papirnate čepice. 34 50-2 Šaijil inštrumenti. V trgovini s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem Goričar & Leskovsek ===== v Celju. ===== p*- Zahtevajte vzorce! -m Barhant, flaneie, modno blago, —— opreme —— platno, damast, kanafas itd. same novosti, razpošilja fiaiiko izvozna tvrdka V. J Havliček in brat v Podčbradeh na Češkem. Razpošilja tudi franko po povzetju 1 zavoj 40 m raznovrstnih ostankov od poletnega in zimskega perila v širokosti 1 do 8 metrov samo za 18 K. Ugodna prilika! I/rerino cen! 15 -14 AdoCf Bursik čevljar* V Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgoto vljeno obutev. Vabilo na IV. občni zbor „Kmečke hranilnice in posojilnice" v Št. Jurju ob Juž. železnici, ki se vrši v nedeljo, 12. febr. t. I. ob 3. uri popoldair v zadružni pisarni po sledečem sporedu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev rač. zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 86 t 5. Slučajnosti. Ako ob napovedanem času občni zbor ui sklepčen, se vrši 1 uro pozneje na istem mesto in z istim sporedom II. občni zbor pri vsakem števila zadružnikov. Načelstvo Kdo želi na kolesa svoje ime in ime domačega kra ja _ v obliki grba, velikost 30X45 mm, cena 2 K 30 v, po poštnem povzetju? Naročbe pod Alurainski izdelki, poštno ležeče Št. Pavel pri Preboldu. 60 2-1 Kolesarji! Martin Kotše«, četfljarsKi mojster, (elje, Rmg (V noti posojilnični hiši) priporoča stfojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obntalo po zmernih cenah. 39 50-2 Želi se kupiti za posekati smrekova gošča za izdelovale tramov. — Prednost imajo prodajalci, ki imajo gozde blizu kake želez, postaje in v okolici TVTnvihfvra Naslov se izve pri uredništvo iTlclllUUlci. našega lista. 45 5-2 KoSiMMflSKO? SO?*?« 1W«V galiju m ^ vseh vrst llik-zakrivač !z tovarne F. P. Vidic & Comp. v Ljubljani. m Oblastveno dovoljena razprodala. Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 svojo boeato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čev je. Izdeluje se po meii v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 22 naročila proti povzetju. 12-4 88 88 Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fcsforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina prid' Ika. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno.— Dalje amonljakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-8 Bureaus Praga, Prikopi 17. I ; | ........ Trgovina s papirjem, pisalnim In risalnim orodjem ■■■■■■■■ 1 Goričar & Leskovšek, Celje, r?HMca t : ■ Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin xa urade. ■■■■■■■■ S Na debelo. 33 50-2 Na drobno. Prva južnoštajerska vinarska zadruga Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko r. z. z o, z. v Celju Ceniki in vzorci na zahtevo zastonj in franko Velika zaloga najrazličnejših vin iz vseh delov Spodnjega Štajerja, letniki 1908, 1909 in 1910, rudečih in belih po najnižjih cenah. 44 50-2 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka. i lfloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 41/2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 67 49.! i Posojilnico u Celju registrovana zadrnga z neomejeno zavezo ' v lastati hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Delniška družba združenih pivavaren Žalec in Laški trg v Ljubljani naznanja, da se je preložil vsled nepričakovanih ovir njen VIII. redni občni zbor, ki se je imel vršiti dne 29. prosinca t.l., na poznejši čas in se bode dan, kakor tudi spored naznanil v posebnem inseratu. 63 i ... Upravni svet. aasmaamaBsaasaast % i k m K ip A O n > h išt B (O is O > lil KSHEKBHikBiSaaHiBBBMiBaSBaHnSBEaBHKISaEJEEBBBBaEHeiaBHSBBBfiBBSB NsjvEčja trgovino in vBlihonsho zalogo ur, zlatnine, srebrnine, \V: . ■ O ■ verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, biilanti in drugimi kamni. J g 7a 7 p n i n in nPUmtTP Poro°ne z^ate Prstane ter ženitovanjska darila b j— ■ iiEW&ai lb vse po ^ najnižjih cenah. ■ * jj ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. t. d. ::: obratom. ::: izvrševanje vseh stavbenih delt kakor stopnic, fasad, podboje t, pomolov, naslarko« ld». različnih kauienov in cementa. ::: Specijalna delavnica in podob^cski atelje za umetna (,-erkvena dela kakor ; altarjev, »Miajilnih miz, prižnic, kiopflnih in krstnlb ::: kamnov it „. / ' *........ ' Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov i/ r«'/.Hfnlh marmornih vrst ara-nitoi in sijeuitoi on raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni* ranili rodbinskih grobišč I rakev |. ;:: Brzojavi: ,Kamnose$ka industrijska družba Celje' 53 12-1 Tlakovanje cerkva, dvoran In hodnikov s talno* ni m al' ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohiiMvenlh plofcč iz različnih najbolj Idotfb marmornih vr»l v vseh oblikah« l'o|irav|janje S|>»nu-iilk»> , nde-::: tavanje na|>t»•• < < ::,- ■t 11i^0itiSBmmim>Sbf ■ 33 38-8 Suhe gobe, žito, fižol, la-neno seme, sploli vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc, ceije »Narodni dom" in Graska cesta. Istotam se dobi vse špecerijsko blago, kakor žito in deželni pridelki, najcenejše, n i debelo in drobno. — P remog v celih vozovih, debel K 210, droben K140 100 kg na dom postavljen v Celju. Drugam po dogovoru Predivo in solnate vreče se kupijo v vsaki množini. Srečen zakon je; ako je bala iz narodne veletrgovine R. Stermecki v Celju. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 3 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pnlje-) >ega 8 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K ; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pnb 12 K. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje 11 gostonitega rdečega, modrega, belega ali rnmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, t 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; puh 24 E ; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 2 K. 8 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm Široke E 13—, 14 70, 1780 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4 60, 6 20, 6*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljen« je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 14 -24 S. Benisch, Deschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. Priporočata svofo bogato zalogo šivalnih strojev s za rodbino In obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. H Ceniki zastonj in franko. g Darujte dr* sv* Cirila in Metoda! i-* ■ PoStne h !" Brzoparilniki za krmo ,ALFA' Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma to so največje prednosti istega! Zahtevajte cenike! Dopisuje se slovensko! Delniška družba fltfa $mrator Dunaj XII. Postne hran. ra«nn st. 54.866. Najboljša prilika za siprno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine Telefon st. 48. - —=— pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DONI4 Pisarna je v Celju, Rotovške ulice St. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © 25 51-3 registrovana kreditna in stavbena zadruga ® z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član _ zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- gjfftf g)fg gf® (S %) mine (vlozne) knjižice in jih obrestuje letno po /M/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačnje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, diagocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Zuezna tiskarna u Celju Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš, Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeli, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — ======== Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. ===== ca -t lastnik in izdajaielj: Narodna založba v Celju. Odgovorni nrednik V e k o s 1 a v 8 p i d d 1 e r, Tisk Zvezne tiskarne v Cel k