likal« ietrtak. Cina ■■ )• I ■ aa lato. (Za Mondilo 3 K tO w, ■a Aaiarlka la érmfr taje drla«* « ■ ae ».) - Spiai la doplal ae rimili« i DrodoUtwa „Domoljaka", klakllaaa, Kopitarje*« allei ita«. ■aroialaa. reklaaiaelli la Ineonitl pai Dpraialitea „Do»ol|«ka", :.)abl|«na, Kopitar.!»« alleo «t. I. laieratl •• sprejemajo po «le-datlk««aaki Eaoitopna potltmta (iMtiaa „Domoljaboii" Urina I« mm) «tas« aa «okra« M *. PH »«*• krataaai ok|a*IJaaJa primere* »<; »■•t po dogotora. - Poiasnaw Iteollke ie prodajajo po 10 ». «a-koval pronetpoitao-kranlloltje». ■rada it», ni.ni.--—— tau. 34 j LJubljani dne ZZ avgusta 1901. Leto xx. Domain obrt. Vedno in vedno se ponavlja tožba, da se naših ljudi preveč izseljuje v druge kraje, zlasti v Ameriko. Največ trpi pri tem kmet, ki mu manjka delavcev in poslov, in ti so samo zato, ker jih je tako malo, veliko dražji. Na vse enake tožbe moramo venomer odgovarjati: Dokler ne bomo poskrbeli ljudem doma za večji zaslužek, ne ustavimo izseljevanja. Treba nam je boljših železniških zvez ; naša dolžnost je, da se povzdigne kmetijstvo in živinoreja, da zacvete in se razraste obrt, da se v korist ljudstva izrabijo vse moči, ki spe dozdaj neuporabljene v naših vodah in gorah. V tem oziru morajo država in dežele na pomoč! Prezreti pa ne smemo ene važne reči, ki more tudi silno veliko dobrega storiti in pomnožiti naše dohodke. To je domača obrt. Domačo obrt imenujemo izdelovanje kake reči, ki se izvršuje od večjega števila ljudi neke okolice, in pri katerem se rabijo samo domače moči; navadno je tudi domača obrt samo neko postransko opravilo ; do-tični ljudje se pečajo tudi s kmetovanjem; kar jim pa tam ostane časa, pa ga porabijo za domačo obrt, Naša obrtna postava zahteva zlasti to, da se pri nji ne rabijo tuji delavci, marveč da delajo le člani ene družine. Vajencev in pomočnikov ni v domači obrti; kjer so ti, tam se pričenja rokodelstvo, ki se ne sme izvrševati brez obrtnega dovoljenja (patenta), in ki se mora od njega plačevati pri-dobninski davek. V naši domovini imamo raznovrstnih domačih obrtov: sitarje v Stražišču in okolici, lončarje v Komendi, Dolenji vasi in na Ljubnem, glavnikarje v Skofji Loki, so-darje v Selški dolini, čipkarice po Notranjskem in Gorenjskem in še več drugih. Cas je v svojem napredku neusmiljen tudi za domače oorti. Kdor ne gre ž njim in ne napreduje, ga pohodi. Ljudje si pa sami ne morejo pomagati; zato je treba poseči vmes in jim priti na pomoč. Pri domačih obrtih se je treba ozirati zlasti na dve stvari: Prvič mora biti izdelovanje primerno zahtevam našega časa. Tudi domači obrtniki se morajo učiti, in kjer je mogoče pri svojem delu rabiti stroje. Drugič mora biti prodaja domačih izdelkov tako uravnana, da gre blago lahko izpod rok, in da ostane dobiček v rokah izdelovavcev. Kaj pomaga, če se trudijo ljudje, če pa večino dobička spravijo v svoje žepe prekupci? Taka domača obrt je pravzaprav samo za to, da bogati posamne trgovce; ljudstvo nima takorekoč nič od nje. Iz tega tudi vidimo, kje je treba pomoči. Poskrbeti se mora najprej za primeren poduk. V ta namen pa ne zadostuje, da se kak posamnik pošlje bogvekam v tujino v kako šolo, marveč poduka je treba tam, kjer se-izvršuje obrt; drugače je brez haska. Kjer se morejo rabiti stroji, je treba ljudem pomagati, da se zve-žejo med seboj in jih podpirati, če napravijo skupne delavnice in stroje. Posebno je pa treba poskrbeti, da se blago naravnost prodaja. Pri nekaterih obrtih je edina prava pot k temu zadružništvo. Česar en sam ne zmore, izvrši moč. Kjer pa zadruge niso še mogoče, se mora lotiti tega dela kaka javna oblast. Dežele so doslej v tem oziru še silno malo storile; zlasti za Slovence nimamo takorekoč nič pokazati. Država se je vsaj začela gibati tudi na tem polju; in upajmo, da bo sedanji ljudski državni zbor državno oblast v tem tudi tu spravil do živahnejšega dela. Država podpira že zdaj s podukom, pa tudi denarno in s stroji zadruge domačega obrta ; v tem oziru deluje zelo pohvalno urad za pospe- ševanje obrti. (Gewerbeförderungsdienst i na Dunaju, ki stoji pod trgovskim ministrom. Kdor želi v tem oziru za svoj kraj kakega pojasnila, naj se obrne na svojega državnega posla oca Pod naučnim ministrstvom so pa šole za domačo obrt, izmed katerih sta za naše kraje važni zlasti dve vrsti: 1. šole za čipkarstvo, 2. šole za vrborejo in pletarstvo. Te šole so državne. Država plača učitelja; dotični kraj, kjer se osnuje šola, mora poskrbeti samo za pri meren prostor. S šolami vred je uravnano tudi prodajanje izdelkov. Vsi, ki so se izučili, jih lahko prodajajo po posredavanju šole. Za čipke je stvar nekoliko bolj težavna, ker je konkurenca zasebnih trgovcev, ki so se že udomačili na svetovnem trgu, silno velika, in ker so izdelki silno mnogovrstni. Pri izdelkih iz protja je pa prodaja mnogo ložja. Pisali smo že v Domoljubu, da ima osrednja šola za pletarstvo toliko naročil, da bi zdaj lahko dala več dela. Mnogo naših krajev je sposobnih za vrborejo. Pravijo, da vrba, če se prav goji, več nese nego pšenica. Protje samo se silno lahko proda: vrh tega se da s pletarstvom ljudstvu obilo zaslužka. Končajmo za danes pa recimo: Bog daj, da bi v državni zbor, pa tudi v deželne zbore prišli samo za ljudstvo vneti možje ki bi se resno pobrigali, da se vzdignejo tudi sedaj žalibog propadajoče domačtf obrti! Velika skupščina „Slov. kršč. zveze" na Jesenicah. Dne 25. avgusta na Jesenice! Skupščina »Slovenske, krščattsko-social-nc zveze« obeta biti mnogoštevilno obiskana. Navzočih bo okolu ,10 društvenih zastav in do 50 društev. Vlaki na Jesenice odhajajo iz Ljubljane južni kolodvor 705 zjutraj, iz Vižmarjev 7 19. i ? Medvod 7 29. iz Škofje Loke 7 43. iz Kranja 728, iz Podnarta 8 18, iz Radovljice 8 36. iz Lesec S 45. iz Žirovnice 8 55. Javornika 9 04: prihod na Jesenice 9 09: iz Gorice, državni kolodvor, odhod 605 zjutraj, iz Sv. Lucije 6 54. Podbrda 7 55. Bohinjske Bistrice 807. Bleda 848. prihod na Jesenice 9 05; Iz Celovca. odhod 7 45 zjutraj. Svetne vasi 817. Bistrice v Rožu 8 28. Podroščice 9 01. prihod na Jesenice 920: iz Trbiža, odhod S IS. Kranjske gore 848. Dovjega 905. prihod na Jesenice 9 19; iz Beljaka, na Podroščico, odhod 8, iz Podroščice 9 01. prihod na Jesenicah 9 20. ' Prvi vlak torej pride na Jescnice iz Gorice ob 91«, potem iz Ljubljane ob 9 09, iz Trbiža 9 19, iz Beljaka I« Celovca 9 20 dopoludne. Takoj ob prihodu pozdrav gostov pred kolodvorom, kjer bodo že čakala domača društva. Obhod se vrši skoz1 Jesenice na Savo. Društva naj se uvrste takoj po prihodu pred kolodvorom po štirje in štirje, vsako pod svojo zastavo, druga društva, ki nimajo zastave, uvrste se lahko poljubim pod katero zastavo hočejo. Na čelu gre godba, takoj za godbo telovadci, nad 100 po številu, za njimi razna društva z zastavami, nazaduje gredo domača društva. Na Savi bo sv. maša. po sv. maši obhod v isti vrsti kot prej k »Delavskemu domu«, ki se bo blagoslovil. 1'akoj po blago-slovljenju bo zapel mešan zbor s spreiiilicva-njent godbe hitimo Josipa Ipavca. na to kratek govor. Vse to bo trajalo približno do četrt na 12., potem pa sc začne zborovanje »Slov. kršč. soc. zveze« v »Delavskem domu«. Ob 1. popotudne kosilo. Reditelji bodo gostom pokazali pot do raznih gostiln. Ob 2. uri popolu-dne zopet zborovanje kršč. soc. zveze. Ob polu 5. uri javna telovadba poleg »Delavskega doma«, na dvorišče delavskega konsunt-nega društva. Telovadilo bo nad 70 telovadcev iM> sledečem programu: 1. Raialni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba: a) >ese-niški telovadni odsek (bradlja, palice, skok v višino), b) šentvidski telovadni odsek (drog, koza. ročke), c) ljubljanski telovadni odsek (drog. konj. skok na daljavo). 4. Skupine. 5. Raialni odhod. Po javni telovadbi koncert. Pri koncertu bo sviral tamburaški zbor jeseniškega katol. del. društva: l) Banovac, koračnica. V. G. Brož: 2) Venec slovenskih pestiti. V. G. Brož: 3) Pod Triglavom. Josip Maihač. Tovarniška godba pa bo med drugimi točkami še igrala: l) Trielav. koračnica, Fu-č'k; 2. Pozdrav, pesem. Ncdvcd. 3. Die Savo-yarden. overtura. Offcnbach. 4) Slovanske cvetke Parma, za godbo priredil L. Pospi-schil. Med posameznimi točkami razni govori in netic. Domači pevski zbor bo pel: l) Aljaž, Domovini, mešani zbor, 2) Ceinider, Kakor belo-rdečc rože. mešani in moški zbor, Vinko Krek. Pogovor z domom, mešani zbor. 4) Mihclčič. Venec narodnih oesmi. mešani zbor. 5) Adamič. V gozdu, mešani zbor. 6) O. Inavic. Kukavica, mešani zbor; 7) G. Inavic. Pozdrav. Vstopnine h koncertu ni nobene. Političen pregled. ZASEDANJE DEŽELNIH ZBOROV se bo vršilo baie od 9. septembra do 15. oktobra. Sklicani bodo skoro vsi deželni zbori, le za strski. tirolski in koroški deželni zbor se vlada še ni odločila. Največja nevarnost, da se ne skliče, je pa za češki deželni zbor. Vzrok je zahteva češkega delavca in kmeta, nai se isti bavi tudi z volivno reformo. Vlada pa temu nasprotuje in — basta. Češki deželni zbor bo bržkone razpuščen, nakar se bodo vrš le nove volitve še po starem voliv-nem redu. Češki kmetje so nad tem razburjeni in v slučaju, da se deželni zbor ne skliče utegne priti do kmečkih nemirov, zlasti ker so kntetie vsled zadnjih nezgod, povodnji in toče že itak razburjen1. Ce bo pa deželni zbor sklican, predlagal se bo. in bo najbrže tudi sprejet sledeči predlog glede na volivno reformo: Deželni zbor češki naj šteje 260 po- slancev, izmed teh naj se jih izvoli 200 po splošni in enaki volivni pravici, 60 naj bo pa virilistov. Tudi deželni red naj se izpremeni in sicer tako. da bodo Nemci y vseh deželnih zavodih imel primerno zastopstvo. TIROLSKI DEŽELNI ZBOR. Za tirolski deželni zbor se vlada še ni odločila ali. in kedaj bo sklican. Italijanski tirolski dež.clnozborsk poslanci so sklenili opustiti obstrukcijo, ako se predloži v deželnem zboru volivna reforma in so ta sklep tudi naznanili deželnemu glavarju dr. Kathreinu. HRVAŠKO-OGRSKI SPOR. Hrvatje Avstrij za sedaj še niso naklonjeni. S tem da stoje v boju z Mažari. še niso prijatelji Avstrijcev. Velike Avstrije (Gross-Ostcrreich). ki bi obsegala tudi Hrvaško, se bojijo bolj kot svoj h smrtnih sovražnikov Mažarov. Ta nezaupnost, da ne rečemo več. do Avstrije, mora izginiti. To pa je mogoče le na ta način, da avstrijski parla'- pokaže svojo dobro voljo in za Hrvate tudi kaj stori. Zato je središče in tež šče hrvaško-ogrskega vprašanja dunajski parlament. Njegova naloga je. da pritegne Hrvate nase. da izgine ona deloma utemeljena nezaupnost do Avstrije. Ogrski trgovinski minister Košut je izjavil, da ogrska vlada n kakor ne bo preganjala Hrvatov ne na gospodarskem, ne na kulturnem polju, hoče pa, da Hrvatje pripoznajo nadvlado Ogrske nad Hrvaško. — Gotovo pa je. da Mažari ne bodo nikdar nehali stegovati svojih rok po hrvaškej posesti, dokler ostanejo v tem razmerju do Mažarov. kakor so sedaj in dokler ne stopijo na kak način v stik z Avstrijo. Avstr jski cesar še ni potrdil zakona o ureditvi nlač ogrskih železničarjev in službene pragmatike. po katerej bi bil službeni iezik na Hrvaškem le mažarščina. temveč črka kako se bo hrvaško-ogrski spor zasukal. V ntažarskih polit čnih kroeih so zaradi tega zelo razburjeni, boieč se, da jim ne uide pi-šče, o katerem so mislili, da ga imajo žc pečenega pred seboj na krožniku. AVSTRIJSKA IN OGRSKA DELEGACIJA se snideta, kakor poročajo z Dunaja, meseca novembra na Dunaju. MAKEDONSKO VPRAŠANJE. Grške bande še vedno strašijo po Balkanu, kljub temu, da je Turčija precej krepko nastopila proti nj m. Veliko podpore dobivajo Carigradu; ta bi namreč rad kar največ Makedoncev pridobil grški cerkvi in misli to najlažje doseči s temi bandanr. zato jih punirà. Prav tako dela tudi drugih šest grških škofov v Makedoniji. — Angleška vlada pa je pritisnila na turško, naj temu napravi konec. Ta se ie zato obrnila na splošno cerkveno sinodo :n zahtevala naj vseh sedem škofov odstavi. Sinoda sicer za enkrat noče o tem nič vedeti, toda gotovo se bo morala udati. VOLIVNO REFORMO NA OGRSKEM bo vlada predložila parlamentu še to jesen, kakor je zjavil te dni grof Apponi. Je pač prišla do prepričanja, da z nasilnimi sredstvi ne gre kratit pravic ljudstvu. Vendar se grof Apponi tudi lahko moti. Glasilo ogrske vlade »Budapesti Hirlap« se n. pr. jako ostro obrača proti vol vni reformi za ogrski parlament, češ, da bi bila z novo volivno reformo v nevarnosti samostojnost komitatov. mažarska državna ideja, samostojna mažarska armada itd. — Verjetno je, da se bo ogrska vlada branila do zadnjega. NAGODBA. Ogrski m nistri so mnenja, da bo nagodba dogotovljena septembra meseca. Zadnja podajanja se bodo vršila od 20. septembra dalje na Dunaju. O tem pa, ali bo Avstrija umaknila svoje zahteve, ali bo Ogrska ugodila njeni zihtevi glede istočasne rešitve kvotnega vprašanja, doslej šc ni nič znanca. Pokazala bodo pogajanja. SRBIJA. V zadnjem času se ic v Srbiji mnogo pisalo proti kralju Petru in njegovi rodbini. Da si lako p sanje omeji, izdal je minister za noti aii.ic zadeve zakon, ki omejuje tako proti-diuastično početje. Srbska vlada bi jako rada dosegla, da se kmalu zopet odpre srbsko-avstrijska meja za prevoz živine. Zato je poslala avstrijski vladi prošnjo, naj se to vprašanje kmalu ugodno reši. Avstrijska pa tei želji skoro gotovo ne bo ugod la, zlasti če pomislimo, kako močna je zveza agrarcev v avstr. parlamentu, ki gotovo ne bodo pustili, da bi se nieia odprla v -slušaite! . . . Lepega dne je prišla taka smrt k nekemu častilcu svetega Jožefa v goste in ga je povabila, naj zapusti to solzno dolino. Njegova duša, ki ie bila od grehov tako črna kakor tinta, se je dvignila kv šku in je hotela naravnost v nebesa. Sveti Peter ji ie s tako silo zaprl vrata pred nosom, da je črna duša odletela daleč proč in ie konečno obsedela na luninem rogu Ko se ie nekoliko oddahnila od prvega strahu, ie vzdihnila prisrčno k svetemu Jožefu. Sveti Jožef je si šal ta vzdihliaj in je odšel k božjemu Veličanstvu, da izprosi milosti za svo'eea častilca. Toda ljubi Bog mu je kratkomalo odbil ponižno prošnio. »Gospod.« tako je prosil sveti Jožef, »on je moj častilec!« »Tvoi častilec? . . . Tega imenuješ svojega častilca, ki je enkrat zažgal košček voska teb' v čast. hudiču pa že toliko, kolikor ga pridelajo vsi čebelarji v deželi?« Tako se ie vršil prepir še nekaj časa, ali sme duša nebo ali ne. Konečno je posta! svet Jožef nepotrpežljiv in je zaklical jezno: »Dobro ako duša mo:ega častilca ne sme v nebesa potem iih tnd' jaz zapustim.« »Pojdi v imenu bož.iem!« ie odvrnilo kratko Niegovo Veličanstvo. Sveti Jožef, ki svoie grožnje nikakor ni resno mislil, se obrne s klobukom do vrat, a se precej ustav in dé: »Seveda ne bom odšel sam Po pregovoru in tudi |w božji postavi mora v dobrem zakonu žena vedno z možem. Marija pojde z menoj . . .« »Nai gre!« Sveti Jožef je poklical sveto Devico in ji ie de:al. naj si ogrne plašč, da bodeta zapu-st la nebesa. Pa tudi to ni odvrn lo bož>ega Veličanstva od trdnega sklepa. »Ce na svojo ženo vzamem seboi,« dé svet' Jožef, »potem vzamem seveda tudi vso njeno lastnino.« »Prosm. le vzemi!« »Tukaj imam pismo, na katerem je čisto natančno zapisana vsa njena lastnina.« In svet Jožef je stopil sredi neba. potegnil je papir iz žepa, na katerem so bile zapisane lavretanske litanije, in je bral: »Kraljica angeljev ... Kje so angelji? Vsi naj prideo sem. da odidejo z nama!« »Kraljica očakov ... Vsi očaki sem!« »Kraliica prerokov . . . Vs: preroki sem !« In tako je šlo skozi vse litanije. Ko je prišel nazadnje do kraljice vseh svetnikov, ga je ustavilo Njegovo božje Veličanstvo in nui je reklo: »Nekaj vendar ljubi Jožef! Pojd ven, omij pošteno dušo svojega častilca in potem se vrni z njo . . . Sicer vzameš seboj vse nebeščane in pustiš mene samega v nebesih!« »In kje je potem sveti Jožef opral to črno dušo, stric Ventura?« vpraša debel, otroški mladenič. k: se je s komolci upiral na starčeva kolena in ga ]x>siušal z odprtimi ustmi. »Kie vendar? Ali ne pri sveti spovedi? Saj bi sicer tudi najmočnejši lug ne mogel 'izmiti teh črnih madežev,« ga r>oduči mati. V tem trenotku prileti vel k, rujav pastirski pes v sobo. Z repom mahljajoč skače po konc in laja veselo. »fiola!« zakliče Baptist presenečen. »Kako pride Bartelov pes semkaj?« »Hvaljen Jezus Kristus!« se zasliši naenkrat glas starega pastirja, ki smo ga pustil: zgoraj v gorah z živim bremenom na plečih. »Na vekomaj, amen!« odvrnejo žene na pozdrav. »Pa zakai si zapust 1 svojo čredo. Bar-tel?« vpraša posestnik Baptist in zmaie z glavo. »Ker je danes prišlo v gorah jagnje na svet, ki ga ni rodila nobena ovca,« pravi starec smehljajoč »In sedaj iščeš kuma za svoje skrivnostno bitie. à?« vpraša strupeno stric Ventura. »Da. tega potrebuje.« odvrne pastir in položi previdno na tla ovčjo kožo v katero je zavil naidenčka. »Jagnje je z dvema nogama vam pravim in tako belo in rdeče, kakor svež kostanjev cvet.« (Dalje prih.) Jakčeva harmonika. Jakec je bil veliki hlapec pri Vrščaiu. Služil je že dolgo, dolgo vrsto let. Od svoje mladosti je bil vedno pri enem gospodarju, pri Vrščaju. Skrbel je bolj za svojega gospodarja, nego zase. Bil je priden, delaven, ubogl iv; sploh je bil popolnoma po volji svojemu gospodarju. Po svojem plačilu ni nikdar vprašal. Jesti je imel dosti, obleke tudi : semtertia ie prejel kako kronico, da se v nedeljo nekoliko razvedri. Šel ie tedaj v gostilno k »Dolenjcu«, kjer je bilo vedno dosti druščine. Fantič in dekleta iz cele fare so se zbirali, peli so in plesali: ni čuda, da sc je vzbudila tudi v hlapcu Jakcu želja naučiti se plesati. Toda kako? Kdo ga naj nauči? In katero dekle bi hotelo iti z njim plesat. ki je hlapec? Gotovo nobeno! Oh. zakaj je hlapec? Zakaj ni sin kakega posestnika ali vsaj hočaria? Kako lepo i« živel! Cez teden bi se trudil, v nedeljo bi pa še! v gostilno, pil bi in plesal. In vedel bi. zakai se trudi. Dobil bi posestvo po očetu in potem bi b:l sam svoj gospod. To bi bilo življenje! Nobena se ne bi branila iti plesat z Jakcem, sinom posestnika. In sedaj ? Kdo mu ie bil oče? Kie mu je mati? So li še živi starši? Ne vč! Že od mladosti je pri Vrščaju. V začetku ie bil pastir, potem mali in sedai veliki hlapec. Toda hlapec je hlapec. ! Bodisi pastir, mali ali veliki. Tako je Jakec premišljal in modroval sam ' pri sebi. Delo mu ni šlo več tako od rok kot prej Voli so ga vedno jezili; pastir ni nikoli zadosti napasel živine; jed mu ni bila všeč; misli so mu letale le k plesu. »Jakob, ali si bolan?« »Kaj pravite?« »Ce si bolan?« »Ne, zdrav sem, zdrav!« »Zakaj si pa tako zamišljen?« »Eh, tako.« Jezil se je Jakob, zakaj ga gospodar moti v njegovih mislih. Gospodar pa je premišljal, kaj je Jakcu, da več s tako vnemo ne opravlja svojega dela. Zakaj je vedno zamišljen? Minil je teden, toda Jakcu ni prišlo nič pametnega v glavo. Prišla je nedelja. Jakec se je oblekel v pražnjo obleko ter stopil pred gospodarja. »Bi mi dali tri krone?« Še nikoli ni prosil za denar. »Tri krone?« »Dà.« In dobil je. Minila je popoldanska služba božja. Ljudje so se razhajali po svojih domovih. Možki so se sešli na vasi pri pipi tobaka. Otroci so se igrali in podili po vasi. Odrasli mladi svet pa jo je zavil k »Dolenjcu«. Danes je bilo posebno veselo. Iz sosednje iare je prišel Selčev Janko in prinesel s seboj harmoniko. Zdaj so šele plesali. Janko jim je pa godei. Iz vseh strani so mu hitele dvajsetine v klobuk. On pa jih je grabil s svojo grabežljivo roko, zraven pa vlival vase ponujane kozarce vina. Zdaj pa zdaj se je tudi Janko \zdignil in šel plesat. Bil je najboljši plesalec v deveterih sosednjih farah. Vse je strmelo, kadar se je zavrtil s svojo plesalko. Posebno pa Jakec; kar zijal je in čudil se Jankotu in njegovi harmoniki. Harmonika, harmonika, ta mu je roiila po glavi. Na harmoniko igra in še plesati ne zna! Iz naše fare ni ! Ali se ne bi tudi tukaj pr legel godec, kateri bi godei vsako nedeljo. Kaj ko bi si on kupil harmoniko? Ob nedeljah bi pil, godei in denar služil. Mm, ne bilo bi napačno! In kako ljubeznjivo se vedejo dekleta do Jankota. Ej, njemu se bi tudi tako godilo! No, ne bilo bi napačno 1 Sedel je v gostilni dolgo v noč, zamišljen v harmoniko. Delal je naklepe, kako bo sedel za mizo s harmoniko. In igral bode, da ga bode vse občudovalo. Pogledal je na uro. Ze je minila dvanajsta ura. O, toliko časa je bil tukaj! Seveda, mislil je na harmoniko. In kako prijetno je misliti na lepe čase, ki jih bo preživel z njo. s harmoniko. • • • Čudil se je drugi dan Vrščaj, ko Jakec ni vstal ob navadni uri. Solnce je stalo že visoko na nebu. ko je zlezel z hleva. »A - a«. Čudno se mu je zdelo, da je zaspal. Se nikoli se mu ni kaj takega pripetilo. Toda sanjal je o harmoniki! In sanje na njo so tako lepe! Cez dan mu ni šlo nič po volji. Vsaka stvar mu je šla narobe. Mislil je le na harmoniko. Med delom je postal in mislil na harmoniko. Pri kosilu mu ie na poti v usta žlica zastala. Na misel mu je prišla harmonika. Ko je popoldne pihal veter, je poslušal, dozdevalo se mu je, da čuje hreščeče glasove harmonike. »Jakob, ali si bolan?« »Ka-aj?« »Bolan?« »Ne, nisem 1« »Kaj pa ti je?« »Nič.« »Zamišljen si.« »Da - a.« Zopet je čul dozdevne glasove harmonike . . . Zvečer pa je stopil pred gospodarja: »Koliko imam prisluženega pri vas?« »Kaj?« »Koliko mojega denarja imate?« »Nič!« »Ka-aj? Nič! Mar zastonj delam?« »Saj ješ, saj te oblačim in odgojil sem te. Mar zastonj?« »Lh, saj nočem nič hudega. Prosil bi, če bi mi kupili, če bi mi dali za harmoniko.« »Za kaj? Kaj ti v glavo ne pade! Harmoniko, ha, ha!« »Da. harmoniko bi rad imel.« »Pa je ne boš!« »Bom še bolj delal, samo harmoniko.« »Ne !« »Urem pa iz službe.« »Pa mu daj!« se oglasi Vrščajka. »Le dajte mu,« pravi hči. »Ne.« Jakec je odšel. Druzega dne pa mu naznani Vrščajka, da bo v kratkem imel harmoniko. Hoj, zdaj, zdaj! Kar zavrisnil bi od veselja, harmoniko bo imel. Hej, hej, to ti bo veselje sedaj. Zopet je bil vesel. Delal je za dva, mislil za pet. Cele noči je presanjal o harmoniki; cele dneve premišljal o harmoniki. * • * Crez dva tedna je prejel od Vrščaja harmoniko. Zdaj je bilo njegovo veselje popolno. Kaj si naj želi? Po čemer je toliko hrepenel, to ima. Zgrabil je harmoniko z obema rokama in jo raztegnil. Hoj, tako lepe, tako ugodne glasove jc dala od sebe njegova harmonika. »Godei bom, plesal bom in pil in denar pobiral,« modroval je Jakec. »dekleta me ne bodo več po strani gledala. Ej, lepo, lepo se bo živelo.« Čakal je le še, kdaj ga oštir gostilne pri »Dolenjcu« povabi da naj pride v nedeljo k niemu gost. Pa ga ni bilo in ga ni bilo. Šel se je torej Jakec sam ponudit: »Ali bi smel priti v nedeljo gost?« »Saj ne znaš!« »Pa znam!« »Kdaj si se neki naučil?« »Znam, pa znam!« »No, če znaš, pa pridi!« In res ie prišel. Ko se je v nedeljo gostilna pri »Dolenjcu« do malega napolnila, stopi v njo s harmoniko na rami, spremljan od vaške mladine, naš Jakec. Hrupno so ga pozdravili. Od vseh strani so mu ponujali piti. On je res vlival vase kozarec za kozarcem; zraven pa ošabno gledal po sobi. »Jaz bom odslej godei! Vsako nedeljo! Ne pa Janko.« »Da, da, ti!« »Mislim, da.« »Zagodi nam torej eno!« »He. Zastonj? Harmon ka dosti stane. Plačaj, in godei bom.« Kmalu je imel pred seboj kupček denarja. Zadovoljen ga je spravil. »Zagodi no !« Svečano je prijel harmoniko, jo pregledal, se še enkrat popravil na svojem sedežu, potem jo je pa raztegnil in zopet skup stisnil. Po dva tona je dala vselej od sebe. Zopet io je raztegnil in vkup stisnil. Zopet samo dva. Plesalci so se začudeno spogledovali. Ravno so mislil plesati, nt», Jakec pa noče gosti. »No, Jakec.« Jakcu pa je prihajalo vroče. Sedaj se je šele spomnil, da ne zna ubrano igrati. Na misel mu je prišlo, kako lepo in ubrano zna Janko igrati. Kar noge privzdiguje njegova godba.. Njemu pa noče in noče lepo igrati. Bolj jo stiska in razteguje, bolj nedolžne glasove daje od sebe. »Jakec, igraj!« Bil je kot na žerjavici. »Le daj, igraj no!« »Nas hočeš za norca imeti?« »Eh, če — — če noče.« »Igraj no.«« »Eh. če — če noče, je potrta. Jaz ne morem pomagati.« »Pa hoče, samo ti nočeš.« »Ne znaš, ne znaš!« Rudečica je pol.la ubogega Jakca. Oj, koliko veselja si je obetal s svojo harmoniko? In že je bil na vrhuncu slave, tu pa naenkrat! Še mislil ni na to, da bi se bilo treba prej uč.ti. .Fantje so se začeli norčevati iz ubogega Jakca. Dekleta so se mu smejala. On pa je stal rdeč kot kuhan rak s svojo harmoniko pred njimi. »Kaj hočeš igrati, ko ne znaš.« »Veš Jakob, za goske ni seno.« »Prilega se ti pa res harmonika kot kravi sedlo.« Glasno so se mu smejali. Jakec bi bil rajši za deveto goro nego tukaj. Tiho je sedel na svojem sedežu. Nazadne se pa ohrabri: »Ce pa noče, je res potrta!« »A tako, zakaj pa prideš s potrto igrat?« »Nisem vedel.« Jakec je mislil, da se je izlizal iz zadrege. Toda ta usodni trenotek vstopi v sobo — Selčev Janko s harmoniko na rami. »He, godca imate! No, le zagodi nam eno! Tu imaš kronico! Zagodi!« »Ne zna.« »Ni res. potrta je.« »Daj sem, bomo videli, če ji res kaj manjka.« Hip pozneje se je vrtelo vse po sobi. Jak-čeva harmonika je spravila vse na noge. Jakec sam ni verjel, da zna njegova harmonika tako lepo igrati. »Vidiš, da ji ni nič.« »Saj res, ne znaš ne, Jakec.« »Denar nazaj! Denar si vzel, toda igral nisi.« »Vino plačaj, ki si ga popil zastonj.« »Denar meni, ki bom sedaj godei. Vino bom pa jaz plačal in obdržal zato — njegovo harmoniko.« Jakec jo je tiho odkuril domov in nikdar mu n več prišla na misel harmonika, za katero mu je ponujal Selčev Janko okroglih pet kron. Toda Jakec ni hotel nič slišati o denarju za to nesrečno harmoniko... Za smeh in kratek čas. Težek izbor. A.: Vi letate kakor brez glave okrog? — B.: Oh. čudno, da še nisem obnorel! Rad bi se oženil, pa izbrati ne morem. Razum moj mi pravi, naj vzamem Ma-ričko; srce mi govori, naj se oženim z Anko; moja mati prigovarja, naj snubim Katro; oče me zaklinja, naj vzamem Barbo; moja obrt mi kaže, da ponudim roko Pepi; in želodec moj zahteva, da se vzameva z Meto mesarjevo. — Nepremišljeno. Profesor: »Sepetavec, ali mislite, da ne slišim vašega šepetanja? O, moja ušesa sežejo tudi do zadnje klopi.« Razgled po domovini. Romanje na sv. Višarje. Nad 1000 vrlih slovenskih mož in mladeničev ie pohitelo na praznik Marijinega Vnebovzetja k svetovi šarski Materi božji. Prišedši na noro, je imel lep nagovor urednik »Bogoljuba« č. g. žup nik Janez Kalan. Na sv. Roka dan so tru-moma pristopali naši romani k sv. zakramen tom. Zopet je govoril zbranim župnik Kalan. Po cerkvenem opravilu se .ie vršil na prostem ljudski shod. Govorili so gg. državni poslanec Gostinčar. tovarnar Pollak, vrli župan hor-julski Stanonik. v imenu katoliškega dijaštva je shod pozdra%'il g. Dolenc. Zal, da je bilo vreme skrajno neugodno. Dež in sneg sta nas spremljala doli do Trbiža. Okrog poldne je udarila strela v cerkveni stolp in tudi v cerkvi poleg nekega g. duhovnika omamila nekaj mož. Večje nesreče, hvala Bogu, ni bilo. Kljub vremenu pa smo ostali vseeno dobre volje in se razšli z željo, da poromamo tudi prihodnje leto skupno na kako bližnjo božjo pot, morda v Gospo sveto ali kam drugam. O tem se bomo razgovarjali že prihodnje leto. Loška dekanija je priredila romanje na Sveto goro. Romarjev je bilo blizu pet sto. Navzoč je bil tudi državni poslanec Demšar. Umrl je preteklo soboto v Slavini pri Šent Petru ondotni župnik č. g. Matija Pri-jatelj. Rojen je bil 4. februarja I. 1846 v Laščah, v mašnika posvečen 31. julija 1869. Dolgo let je služboval kot župnik v Slavini. Ta je kmalu jel bolehati. Skoro 6 let ga je nadlegovala huda vodenična bolezen. Pred tedni je izrazil željo, ne meneč, da bo tako hitro se moral ločiti od sveta, da bi se letos pri njem sešli sošolci duhovniki z mil. g. pro-štoni ljubljanskim, ki je bil njegov prednik v Slavini. In prišli so. Pri službi božji je bil navzoč še sam. Od tedaj pa se mu je jelo obračati vedno bolj na slabo in minolo solito ga je Gospod življenja in smrti odpoklical v večnost. Ravno 14 dni potem, ko se je poslovil od sošolcev svojih, je bil položen v hladni grob. V slovo mu je govoril njegov sošolec dekan Schweiger iz Leskovca, pokopal ga je mil. g. stolni prošt ljubljanski. Naj počiva v miru! Na Jesenice! Tu bo imela 25 t. m. slovenska krščansko-socialna zveza svoj redni letu občni zbor. Obenem se bo blagoslovil »Društveni dom«. Mnogo društev je že prijavilo svojo udeležbo. Na zborovanje bodo došli zastopniki društev solčne Goriške, zelene Štajerske in naši koroški bratje. Mnogo društev pride z zastavami. — Nastopili bodo naš vrli telovadci iz Ljubljane, Št. Vida nad Ljubljano in domači jeseniški. Javna telovadba bo obsegala sledeče točke: 1. Rajalni nastop. 2. Proste vaje. 3. Orodna telovadba: a) Jeseniški telovadni odsek (bradlja, palice, skok v višino), b) šentviški telovadni odsek (drog, koza, ročke), c) ljubljanski telovadni odsek (drog, konj, skok v daljavo). 4. Tri skupine. 5. Rajalni odhod. Vseh telovadcev bo nad 70. Telovadilo se bo na prostem. Obhoda s kolodvora pa se udeleži nad 100 telovadcev vseh peterih, dosedaj obstoječih telovadnih odsekov. — Poskrbimo, da bo udeležba naših somišljenikov ta dan kar najštevilnejša V trebuh mu je zasadil nož. V soboto je v Naklem pri Kranju Janez Pičman zasadil nož v trebuh laškemu kamnoseškemu delavcu Otiliju Piutti. Piuttija so prepeljali težko ranjenega v Ljubljano, kjer je drugi dan ponoči umrl. Mlatilnlca jo je prijela za lase. Na Brdu pri Ljubnem na Gorenjskem je mlatilnica prijela za lase Katarino Brejc s tako silo. da ji je odtrgala kožo z glave. Katarina Brejc je je težko poškodovana. Tifus med vojaštvom. Ljubljanski bataljon 17. pešpolka, med katerim divja tifus, ne poide na cesarske vojaške vaje na Koroško, rezervniki 17. pešpolka pa morajo pod orožje. Rezervniki so nastanjeni v stari cukrarn in z obolelimi vojaki ne pridejo v dötiko. Vo-jaki.ki hodijo po mestu, so rezervniki. — Tudi v Postojni še vedno razsaja tifus. — V Zati-čini se število bolnikov množi. Radi bolezni je moralo županstvo odpovedati vedno dobro obiskani semenj na dan sv. Bernarda. Ij Ustanovni občn: zbor izobraževalnega in gospodarskega društva »Prihodnjost« za peti mestni ljubljanski okraj se je vršil pretekli teden ob 6. uri popoldne pri gospodu Anžiču v Hradeckega vasi. Pristopajte v to važno društvo! Minstrskl predsednik baron Beck biva v Bohinju. »Slov. Narod« ga je nesramno napadel, ker je podaril za cerkev večjo svoto denarja gospodu župniku. Nesramnost teg? lista je res ostudna. Po Goriškem tudi pridno ustanavljajo naši somišljeniki »Kmečke zveze«. Poroča se nam, da je c. kr. namestništvo potrdilo pravila za politični okraj Tolmin. Nove slovenske vž galice — za slovensko trgovsko šolo. Tvrdka J. Ulčakar & Co. je založila vžigal ce, od katerih je polovica dobička namenjena moški podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu, polov ca pa za vzdrževanje slovenske trgovske šole v Trstu, za katero je s tem zagotovljen tako znaten dohodek da se bo mogla odpreti že jeseni leta 1908. Premovanje konj v Postojni odpade. Ker je v Postojni epidemično razširjen legar, odpade premovanje konj, ki je bilo s tukajšnjim razglasom določeno na 26 avgusta t. I. v Postojni. Most čez Savo v Tacnu ne dela časti njegovemu lastniku baronu Lazariniju v Smledniku. Trami, ki so po mostu počez položeni, so tupatam za toliko prekratki, da gre vsa noga notr. Lahko bi se pripetilo, da bi se kdo ob takih luknjah prevagal v Savo. Nevarno ie zlasti za otroke, ponoči pa sploh za vsakega. ki ne gre ravno po sredi mostu. Mostnina se vestno pobira, naj bi se tudi vestno skrbelo, da bo most v dobrem stanju. Baron Lazarini, capito! Moka bo dražja. Moka. ki se je pred kratkim podraž lo za 4 vinarje, se je zopet pred par dnevi podražila za 2 vinarja. Pšeno se je podražilo za 4 v,- voščilo za čevlje pa za 2 v pri škatli'. Slovenske vesti iz Amerike. Umrl ie 28-letni Josip .lankelj iz Mirne peči pri Novem mestu V domovin zapušča stariše, — V Clc-velandu je preminul 69 let stari Anton Ku-helj. V Ameriki je zapustil tri sinove, v domovini pa ženo in eno hčer. Govori se po Ljubljani, da niso vsi računi gluhonemnice ravno v najlepšem redu. Pr poveduje se o nekem primanjkljaju, ki se spravlja v zvezo z nenadnim odpotovanjem bivšega vodje Pianeckega, ki sc je pa sedaj povrnil v Ljubljano. — Kajpada Pianecki ie strasten liberalec in odtod skrivnostni molk. Naj pride resnica na dan! Slovenski liberalci so po »Narodu« začeli grdo napadati koroške rodoljube, zlasti poslanca Grafenauerja, dr. Brejca in msgr. Podgorca. To pa samo radi tega, ker so ti svarili aa Ciril-Metodovi skupščini pred neslogo, ki bo družbi donesla občutno škodo. Je že tako; liberalec ne sme slišat resnice, takoj zacvili. Seveda celovški advokat dr! Miiller hoče razpor in ondot pogostni napadi v »Narodu« na njemu neljube osebe. Delo soc!aln'h demokratov obstoji v prvi vrsti v tem, da hujskajo proti veri in cerkvi. Pri delavstvu, ki ne misli samostojno, tentuč slepo gre za židovskimi hlapci, se to hujskanje mnogokrat posreči. Tako je sedaj v Italiji, kjer .ie framasonska socialnodemokratična stranka uprizorila naravnost ostuden boj proti katoliški cerkvi in duhovnikom. Niti v brez-verni Francij se ni tako kruto in surovo postopalo proti katoliškim duhovnikom, nego seda.i na Laškem, kjer je socialistična tolpa skrunila cerkve, sežigala svete podobe, vd-rala v samostane in napadala na javnih trg It višjo in nižio duhovščino. Sedaj se poroča, v katoliških listih, da se je izvršilo zadnje tedne 108 napadov na svetne duhovnike in re-dovn ke, da se je napadlo 31 samostanov in 11 cerkva. Vse pošteno časopisje obsoja ta grozodejstva, katera so uprizorili sovražniki cerkve. Semintja se najde kak podel liberalni list. ki odobrava to početje in se ga veseli. Iii med te liste spada— sram nas je povedat , ker ga imamo v svoji sredi — »Slovenski Narod«. Čudimo se da se najdejo še ljudje, ki prebirajo ta umazani list, ali ga celo naročajo. Ta list zadnji čas vabi na trama-sonski shod v Prago, na katerem bodo zbrani najstrupenejš sovražniki cerkve in Avstrije. ■»Narod« želi. da bi bila udeležba Slovencev na tem shodu velika. Povdarjati moramo, da je »Narod« sedaj glasilo liberalne stranke, ko-je načelnik Hribar je podpisal krščanski program na Dunaju, doma pa nastopa kot strasten liberalec. Kaj pač poreko hrvaški duhovnik, ki so v istem klubu s Hribarjem, o njegovi dvorezni politiki. Da bi skoro spregledali Hrvatje in istrski poslanci, kako vlogo igra Ivan Hribar, potem ga ne bodo mogi več zagovarjati. Na vojaških vajah na Koroškem bodo rabili letos pri patruljni službi izvežbane golobe. Notar Aleksander Hudovernik v Ljubljani se pokaže ob raznih prilikah kot jako strupenega I beralca, ki bi v žlici vode potopil vsakega »klerikalca«. Jako odurno je nastopal tudi pri glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinjski Bistrici. T. nastopi liberalnega notarja pr čajo, da gospod Hudovernik tudi v svoji notarski pisarni ne mara naših soniišljen kov. kar naj si zapomnijo vsi pristaši S. L. S. in naj nikar ne nadlegujejo liberalnega Aleksandra v njegovi pisarni. Na boj poživlja »Slovenski Narod« svoje somišljenike, n sicer za deželnozborske volitve. Deželni zbor bo letos razpuščen in nove volitve bodo najbrže že koncem leta Organizsino se tudi mi v »Kmečkih zvezah«, pri-rejajmo shode, da nas ne najde sovražnik nepripravljenih. Kakor smo poraz li pri zadnjih državnozborskih volitvah liberalizem, tako ga moramo tudi pri dežeinozborskih volitvah. Liberalci so sovražniki in grobokopi slovenskega ljudstva, zato proč ž njimi! Železno rudo nameravajo kopati na Pe-rovem na Dolenjskem. Nekaj so je že odposlali v preiskuševališče na Dunaj. Nad Mengšem se je 11. t. m. utrgal oblak. Začela je padati toča, ki je uničila vse poljske pridelke. Ogromno škodo imajo posestniki v Velikem Mengšu, Topolah, Jaršah. Homcu, Preserju. Smarci in Radomljah. Qo-tovo bo vlada priskočila revnim posestnikom / denarno podporo na pomoč. Slovenska krščansko-sociaina zveza v Mariboru sprejme tajnika. Ponudbe in pogoji naj se pošljejo na uredništvo »Slovenskega Gospodarja«. Plojev Fst celjska »Domovina« je začela pisati v protikatoliškem smislu. Grdo je napadla v eni zadnjih številk katoliško vero. Sedaj je očitno pokazala barvo. Naročniki vedo, kaj jim je storit;. Nemudoma naj vrnejo celjskim dohtarjem protiverski časopis. Hud udarec. Piše se nam: Ko je prišla dekliška Marijina družba iz Trsta tudi v Postojno, tedaj so postojnski 1 beralci hoteli sramotiti poštena slovenska dekleta, ki so poro-mala na božjo pot na Planinsko goro. Zapisali so namreč ti sramotilci na zid neke hiše: Katera je v grehu, naj se vrne. Užaljena slovenska dekleta so se res vrnila v Trst, ko so si ogledala Postojno >'n se pokrepčala, a bila so pa tudi skoro zadnji tujci, ki so došli v Postojno. Kmalu nato je izbruhnila huda vročinska bolezen, za katero je zbolelo mnogo oseb in jih tudi precej umrlo. Postojnski liberalci pa morejo uv'deti, da ni dobro norčevati se iz poštenih ljudi, ker vedno so bili sramotilci poštenja poraženi. — Z Brezja. Mnogo se govori te dni o nekem čudežnem ozdravljenju na Brezju. Poizvedeli smo iz zanesljivega vira sledeče podatke: Tončkova dekle iz Brezja, stara blizu 20 let, je že okrog tri leta hudo bolna. Mošenjsko županstvo je izjavilo, da so jo pred dvema letoma dali kot neozdravljivo iz ljubljanske bolnišnice. Zdravil jo je tudi radovljiški dr. Voves. Večkrat je medtem umirala. Užila enkrat ni skozi 13 dni nič, zdaj pred Velikim Šmarnom pa skozi šest dni. Sama si ni mogla nič pomagati zavoljo zateklih rok in nog. Pitali so jo. K Velikemu Šmarnu sta se z mlajšim bratom pripravljala z devetdnevnico (skrivaj). Zahtevala je, da so jo peljali na praznik v cerkev. Oblekli so jo s težavo; obuli so ji samo en čevelj, Ker drugega niso mogi spraviti na preveč zateklo nogo; dejal so pa poleg dekleta na voz tudi čevelj in berglje. V cerkvi sta jo brat in oče prislonila na zid pred Marijinim oltarjem in še podprla z bergljami. Pa sesedla sé je na tla. Podlož li so ji blazino pod glavo. Romarji krog nje so glasno zastokali enkrat in zaše-petali: »Umrla je!« P. Norbert je vmes zanjo maševal. Pri povzdigovanju svete hostije se je premaknila, dvignila glavo in pogledala proti oltarju. Pri povzdigovanju svete Rešnje krvi se je že prekr žala in trkala na prsi z roko, katere prej že dolgo ni premaknila. Obula je čevelj. Trikrat je šla po kolenih okrog oltarja. Brez pomoči je šla iz cerkve in domov. Seveda z njo cela procesija romarjev. Tudi možaki, ki so bili priča vsemu temu so imeli solzne oči. Berglje, katerih poprej že več časa ni mogla rabiti, so ji bile zdaj odveč; pust la jih je v cerkvi. Obiskala jo je tudi iz Leš ena deklica; tej je rekla vsa vesela: »Moje berglje ima pa zdaj Marija!« — Priob-čujemo to poročilo, kakor nam je došlo, prepuščajoč preiskavo poklicanim faktorjem. -- Kmetijska šola na Grmu. Novo šolsko leto se prične 3. novembra. Pouk traja dve leti. V šolo se sprejemajo učenci, ki dobe deželne ustanove in plačujoči. Pravico do deželnih ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj lo let stari, zdravi in so dovršili ljudsko šolo. Za novo šolsko leto ie razpisanih pet ustanov po 240 kron Prošnje s kolKom za 1 krono je poslati do 5. septembra vodstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Prošnji se mora priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo. zdravniško spričevalo o trdnem zdravju in spričevalo županstva in župnega urada o le|)em vedenju. Učenci z ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk brezplačno, obleko in šolske potrebščine pa si morajo sami preskrbeti. Plačujoči učenci pa plačujejo ix» 80 vinarjev na dan in 40 kron šolnine na leto Učenci, ki dovrše šolo z dobrim uspehom, imajo pravico, da služijo samo dve leti pri vojakih. Kako znajo socialni demokratje agitirati. Poljski časopis »Cas« prinaša to vest: 12. t. nies, se je pričela pred sodiščem razprava proti dvanajstim sodrugom radi surovih na-stoirov pri zadnjih državnozborskih volitvah. Soc alist Imielski je žugal političnim nasprotnikom svojim z ognjem in nožem, ako ne bodo volili sodruga Klemensieviča. Zlasti je ta agitator s smrtjo pretil katoliškemu možu Kavsteku. — 16. junija je hotel to grožnjo tudi dejansko izvrš ti. Napadel je na cesti imeno vanega moža tako, da inu je ta komaj ušel v orožniško poslopje. Umoraželjni agitator je bil prijet od orožnikov, a njegovi pristaši so ga hoteli iztrgati in nastal je hud boj na cest , v katerem je bilo ranjenih več častnikov in vojakov. Obsojen je bil na deset mesecev, njegovi tovariši pa na šest, tri in dva meseca. Socialni demokrati farbajo. V Trbovljah in okolici so imeli zadnji čas socialn; demokrati več shodov, kjer so njih govorniki v nebesa povzdigovali zasluge socialnodemokra-šk h poslancev, grdo pa napadali krščanske socialce. Seveda je devet desetin od vsega »res« kar so ti gospodje »delavci« pr povedo-vali. Med drugimi neresnicami naj ome-mo samo eno. Neki govornik je pripovedoval svoj m strmečim poslušalcem, da so socialni demokrati dosegli, da bo dala država 100 milijonov kron v zaklad za starostno zavarovanje. To se vidi, kakšne poslušalce imajo socialni demokrati, ker kaj takega verjamejo. Saj pri nas na kmetih že vsak ve, da je ta predlog stavil krščanski soc alee dr. Lueger. Socialni so, ko se je pričelo glasovanje o tem predlogu, šli vs' iz dvorane. Socialna demokracija je že na slabih nogah, če si mora s takimi lažmi pomagati. Sestanek slovenskih katolških abiturien-tov se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m„ in v ponedeljek. 12. t. m., v Ljutomeru. Prišlo je na sestanek do 60 slovenskih abiturientov iz vseh slovenskih dežel. Pr šlo je tudi dvanajst hrvašk h abiturientov. Sestanek je nad vse lepo uspel. Izmed slovenskih državnih poslancev je bil navzoč dr. Anton Korošec, ki je tudi predsedoval izborilo obiskanemu komerzu. — Liberalni študentje, ki so sila poparjeni radi vrlo dobro uspelega shoda nameravajo prired ti podoben sestanek v Celju. Slovenska Ljudska Stranka na delu. Vsako nedeljo porabijo naši poslanci, da gredo med ljudstvo in poročajo o svojem delovanju Tudi zadnji teden se je vršilo nekaj ljudskih shodov po deželi. - »Kmečka zveza za ljubljansko okolico« je imela v nedeljo, dne 11. avgusta, na Ježici javen shod, kateremu je predsedoval gospod zvez n odbornik Vinko Ahlin Govoril ie gospod deželni in državni poslanec Fr. Povše o vsestranski koristi »Kmečke zveze«. V velikem številu zbrani posestniki domače in črnuške obč ne so paz-Mivo poslušali poljudni govor gospoda poslanca mu glasno pritrjevali in zaupanje izrekli Razgovariali so se tudi o pomanjkanju vode v vodnjakih, katero provzročuje na eni strani vodovod ljubljanski, na drugi strani pa regulirana Sava. Sklenilo se je, narediti potrebne korake, da se pomanjkanju odpomore _ Isti dan je bil javen ljudski shod v Tržiču na Gorenjskem, kjer je poročal poslanec Gostinčar o delovanju državnega zbora. Shod je sprejel resoluc;io za zavarovalnico za sta- rost in onemoglost delavstva. Shod je z navdušenjem izrekel zaupnico in priznanje »Slovenskemu klubu«. — Ta dan se je vršil shod v Preski pri Medvodah. Poročal je dr. Pegan o političnem položaju in o uspehih S. L. S. Soglasno je bila sprejeta zaupnica poslancem S. L. S., zlast dičnemu vodju dr. Susteršiču. Sprejela se je resolucija, ki poživlja poslance S. L. S., da naj delajo na to, da se naj zniža in preosnuje zemljiški davek ter se uvede splošno zavarovanje delavcev. — Na Veliki Šmaren je na ljudskem shodu v CemSe-niktt poročal stolni vikar dr Evgen Lampe. Gorenjske novice. Iz kranjskega okraja. g Zlata maša. Kako priljubljen nam je vsem naš obče spoštovani dušni pastir gospod Andrej Vole. župnik v pok., ki biva med nami že 16 let, pokazalo se je posebno dne 4. t. m., ko je daroval čvrst in čil svojo zlato mašo. Ze teden poprej postavili so domači fantje 17 z zelenjem in zastavami okrašenih mlajev, koje so bil darovali odlični posestniki. Domača dekleta spletla so bila nebroj vencev in okinčala cerkev in pot do cerkve, na različnih krajih blesteli so primerni in pomenljivi nap si, izza zvonika in posameznih po-slop j so vihrale velike zastave. Cela vas si je nadela praznično lice in pokazala, kako ve ceniti premnoge zasluge svojega častitega g. slavlienca. Veselje bilo je tem večje, ker se ne vedo spominjati ne najstarejši vaščani. pa tudi ne okoličani, da bi se bila slavila taka slovesnost v našem kraju. V soboto, 3. t. m., ob treh popoldne naznanil je strel raz bližnjega grička začetek slavlja. V zvoniku oglasili so se vs zvonovi in domačini izražali so z lepim pritrkavanjem daleko na okrog, da se pripravlja v vasi nekaj nenavadnega. Zvečer poklonil se je občinski odbor občine šen-čurske gospodu slavljencu. da mu izrazi svojo udanost in hvaležnost ter mu častita v 'menu cele občine. V zvoniku prižgale so se v različnih barvah lučice in med glasnim pritrkavanjem zažig3l se je v zvoniku umetalni ogenj kar se je ponavljalo tudi v nedeljo; v zrak švigale so mnogobrojne rakete, daleč pa je odmevalo gosto streljanje. Domači pevci prižgali so lampijone n zapeli g. zlatomašniku za podoknico tri lepe pesmi: »Večer«, Nazaj v planinski raj« in »Lahko noč«. V nedeljo pomikal se je slavnostni sprevod od prostorov kat. slov. izobraževalnega društva v cerkev; pred prvim slavolokom poklonila je v imenu olševskih deklet članica Marij ne družbe Franica Koželj gospodu slavljencu zlat križ. Cerkev je Jbila polno natlačena vernikov in svatov, ki so pazljivo in solzami v očeh poslušali prisrčne besed cerkvenega govornika in zlatomašnikovega sošolca, milostnega gospoda stolnega kanonika Tomaža Kajdiža, ki je razvijal v vzvišenih besedah delovanie zlatomašnikovo v spovednici, na prižnici in pri bolnikih. Zlati maš; prisostvovalo je 14 duhovnikov, med njimi ml. g. kanonik Anton Keržič, preč. g. dekan Koblar, preč. g. duh. svetnik Ant. Kukelj, preč. g. duh. svetnik Jak. Mrak in sosednji velečastiti gospod župniki; stregla pa sta nečaka g zla-tomašnika častiti g. Jožef Vole, župnik v Vel. Poljanah in čast. g. Alojzij Vole, kapelan v Šmarju pri Ljubljani. Pri obedu naglašale so raznovrstne napitnice slavljenčevo ljubeznivost, prijaznost, gostoljubnost in človek koljubje ter povdarjale veliko srečo in milost božjo, ki mu ie dodelila dočakati tako čvr- stemu in čilemu današnji dan. Po popoldanskem cerkvenem opravilu priredilo je izobraževalno društvo tri gledališke predstave, potem so nas zapustili čast. zunanji gosti, domačini veselili so še nadalje s svojim slavljen-cem lepega dne. V trajen spomin zlate maše darovala je gospa rojakinja za cerkev dve prekrasni podobi, ki sta pravi kras našemu svetišču božjemu. Celi Olševek ie srečen, da je doživel tako lepo slavlje; vsi kličemo g. zlatomašniku iz dna srca: »Vsemogočni ohrani Vas nam še nebroj let Bogu v slavo in v srečo; molil bomo in prosili milost božjo, da še Vam podeli doživeti biserno mašo!« Iz kamniškega okraja. g Moravče. V nedeljo 11. avgusta so se poslovili od nas obče priljubljeni gosp. ka-pelan, Jos. Hartman. Moravčani smo z njimi veliko izgubili. V teku triletnega službovanja so storili med nami mnogo dobrega. Njih delovanje ostane z zlatimi črkami zapisano v vednem spominu. Došli so k nam v času najhujših strankarskih bojev. Takrat ni čakalo pri nas duhovnika prijetno življenje, ampak vedno in povsod trud in napor. Treba je bilo odločnega moža, kremenitega značaja. In tak so bili gosp. kaplan v polni meri. S svojo prijazno, domačo besedo so veliko dosegli: pridobili so si zaupanje kmetskega ljudstva. Ustanovili so posojilnico, katera ima sedaj čez 344.000 K prometa. Sami so opravljali ves čas brezplačno službo tajnika. Pa tudi na cerkvenem polju so bili gospod izvrsten delavec. Krepko so zavračevali vsako pregreho, osobito nesramnost in ponočevanje. Radi so pomagali trpečim, tolažili žalostne, navduševali boječe za sveto stvar. Pred liberalci jim ni nikdar upadel pogum. »Preko njih naprej za blagor ljudstva,« je bilo njih geslo. To pa je rodilo velikanske uspehe. I3oj med nami in liberalci je pojenjal, utihnili so najhujši nasprotniki. Liberalni mogotci so spoznali, da so ničle, da jih le denar vzdržuje pokoncu. Druge opore v ljudstvu nimajo, Moravška dolina ostane zvesto na strani S. L. S. Zrna, ki so jih sejali g. Jos. Hartman, so padla na rodov tna tla. Krepko naj uspeva posojilnica ljudstvu v pomoč; moč katoliške zavesti pa se razvija pod praporom naše ideje in krščanskih idealov. — V slovo gosp. Jos. Hartmanu: Ko v jutru pomladnem se zarja svita, — oživlja narava in vstajajo grede — pri delu sejalec je božje besede, ki semena seje nebeške resnice, v nebesa nam kaže in pota pravice. V nevarnostih prosi, uči, opominja, ozdravlja bolesti pekoče; se solza v očesih mu vroča utrinja, ko ljudstvo ubogati noče. 2e solnce dviga se nad gore, zemljo ogreva solnčni žar; marljivo, kakor on le more, na vrtu trudi se vrtnar. Qoji in pleve rožice skrbno, rahlja jim zemljo in priliva, o, roka skrbna, roka ljubeznjiva, nam v vednem spominu bo. Zato pa s solznimi očmi, podajamo roko v slovo: Naj dobri Bog povrne Vam vse delo, trud, napor, skrbi. Naj božji blagoslov vas premija po potih zemskega življenja. Katol. izobraževalno društvo. g Kamnik. V nedeljo je praznovalo gasilno društvo v Kamniku svojo 25-letnico ter napravilo pri tej priliki veselico na Jischer-jevem vrtu. Igrali sta dve godbi domača kamniška in pa mengeška. Zadnja Je žela za precizno izvajanje glasbenih točk burno odobravanje vseh udeležencev. Zal, da ne morem tega trditi tudi o kamniški godbi. No pa za Krau ta je že dobra. Dne 4. t. m. so napravila kamniška liberalna društva veselico pri Klica-birtu, za katero veselico sta nicnda g. uradnik Mleinik in učiteljica Kratner pridobila veliko zaslug. Drug dan ozir. noč pa so na Vrtalci v gozdu povž;ti klobasce in pijačo, v kolikor jim je n so liberalni sodrugi odnesli. Pri tej priliki se je pokazala liberalna morala, a o tem več pri priložnosti. g Iz Tub njske okolice. Malokdaj pr nese »Domoljub« kak dopis iz Tuhinjske doline. Naj vam. drag čitatelji, poročam, da smo 14. p. m. obhajali pri podružni cerkvi sv. Nikolaja na Gori, občine Hrušovka veseli dan, ko smo dobili nove zvonove. Nismo napravili nov h zvonov iz baharije, temveč le iz potrebe. Mali zvon se je ubil in tudi veliki zvon, katerega je že zob časa oglodal, postal je nerabljiv, zatorej je bilo potrebno vse tri nove napraviti. Novi mali zvon tehta 254 kg, ima glas C. srednj: 405 kg, glas A, veliki 748 kg, glas F, torej je čisti dur-trizvok. Vseh stroškov je bilo nad 4000 K, za tako majhno in revno občino je to že občutno breme. Največ truda za nove zvonove je imel cerkveni ključar Franc Podbregar, kateri je moral od nekaterih nasprotnikov, katerih se nikjer ne manjka, mars katero bridko besedo slišati, vendar je z božjo pomočjo vse zapreke premagal. Da so pa vso to napravo in delo vodili gospod župnik kot cerkveni predstojnik ter imeli mnogo truda in pisanja zaradi naprave zvonov, se tako samoobsebi razume. Kakor se iz cerkvenega govora ta dan povzame, se moramo tud1 starih zvonov hvaležno spominjati, ki so tako ljubeznjivo in tako dolgo peli. Eden izmed njih je bil vlit leta 1537, drugi je bil le nekaj let mlajši, tretji pa je obhajal ravno letos žalostno 200-letnico. Ko bi mogli govoriti, kaj bi nam mogli povedati ti častitij vi starčki, ki so tako dolgo sa-movali na tej gori. Videli so veselo in žalostno usodo naših prednikov. Videli so tolpe sovražnikov krščanstva, Turke, ki so se mnogokrat drvili po našej deželi, ko je zidovje okolu cerkve gotovo služilo v namen, da so se naši predniki branili proti nasiistvu krvo-lokov. Videli so še drugo vojsko, ki je divjala po naši deželi, vojsko luteranstva, ko je vabila naše prednike, da bi se točili od prave naše matere katoliške cerkve. In ravno to dejstvo, da sta bila starejša zvonova vlita v tej dobi, nam je dokaz, da so bili naši predniki verni katoličani, ki se niso dali zapeljati krivovercem, marveč so b li dobri katoličani, ki so cenili svete reči, kakor ste pokazali tudi vi da jih cenite, ker ste tolikanj zanje žrtvovali. Zvonovi bodo tudi vašim potomcem rekah: »Vaši očetje so bili verni katoličani.« Novih zvonov so se spominjali tudi z večj mi darili nekateri tuji dobrotniki in nekateri biv-š domačini, ki sedaj v drugih krajih prebivajo katerim je cerkveno predstojništvo sv Nikolaja v slučaju njihove smrti dovolilo zvonjenje na gori. Vsak se bode hvaležno spominjal ko bode zaslišal zvonjenje, da se je eden ali drugi dobrotnik zvonov ločil od tega sveta. Tuji dobrotniki, ki so darovali primerna darila so tile: Franc Zore, Miha Erzin, Janez Mali Matevž in Marija Jeras, Martin Pan-čur, Matija Sedušak. Jožef Pestotnik iz Šmar-tna; Anton Hribar iz S dol; Franc Lomšek a = unton ?°re • kaP'an na Krki; dr. Andrej Kuhar, c kr. notar v Trebnem; Jožef Mali, Franc Hribar iz Snovika; Miha Drolc iz Hon« L«** Hribar iz Pirsovega; Marija Po-lianšek iz Bele peči; Šimen Drolc. Frančiška St. 34 Pestotnik iz Kostanja; Jernej Slapnik iz Sel pri Zgor. Tuhinju; Anton Bitenc, rudokop in Marija Bitenc iz Trbovelj; Peter in Marija Podbregar iz Moravč; Nikolaj Grošelj iz lovrata; Bodi vsem izrečena lepa hvala in Bog poplačaj stotero. Glasi se naj zvonjenje čez dol in čez višavo, vedno naj prepeva Božjo slavo! Iz raznih krajev Gorenjske. g Na Brezjah pri Mariji Pomagaj ie dnO 13. t. m. obhajal na tihem zlato mašo preč. k. Mihael Zupan, župnik v pokoju iz Sostre^ S solznimi očmi se je poslovil od svetišča, (j. jubilantu želimo, da bi mu Bog dal včakati tudi še biserne maše. g Iz Podbrezlj. Crez Tržiško liistrico delajo nov most. ki bo iz betona. Dolg bo okrog 40 m ter bo imel en sam lok. Prora-čunjen je okrog sto tisoč kron. S tem bo vsaka nevarnost ob povodnji odstranjena, ker stari leseni je bil jako slab. g »Podbreška lira« bo zaspala kmalu I spanje pravičnega. Ni še dolgo, ko so imeli ! »ustanovno veselico«. Igrali so igro »Nemški ne znajo«, ki je še dosti dobro izpadla. Igralci so bili večinoma stari, odra že navajeni. Posebno dobro se je obnesel župan in njegova hči. »Ustanovno veselico« so pa preveč in predolgo slavili. Prešinjeni od duha alkohola so imeli govore. Najduhovitejši je bil ljubljanskega obč. svetnika Zirkelbacha. Takih govornikov se manjka v ljub. občinskem svetu! Bil je govor dolg in ves »črn««. Zmerjal in ošteval je »črno bando« in »črno« pod-brezje. Pomagal mu je »črniti« brat, naš ponižni učitelj g. Zirkelbach. »Cma banda« jima pove, da s »črnjenjem« ne bosta prišla daleč. Kratkomalo pa ne moremo trpeti, da bi nas ob taki priliki in ob takem — času nosili po zobeh ljudje, ki pridejo za kratek čas v Pod-brezje. S »črno bando« niso bili vsi zadovoljni. Zato so se »nosili« iz sobe na zrak. Zares, krasna izobrazba in namen »Podbre-ške lire«, ako se sprehajajo zjutraj zgodaj z drugim .... ! ! g Nesreča je zadela Nežo Hribernik dne 31. julija pri sv. Barbari nad škofio Loko. Ko je njen sin gnal konja brez voza, jc konj stopil na kol, ki se mu je po koncu postavil ter se mu je zabodel skoro pol metra globoko v vamp. Sin je spravil konja še do doma. Drugi dan je konja vzel konjederec. Nesreča ne počiva nikdar! g Strela je udarila dne II. avgusta Lovrencu Guzelj pri sv. Barbari v jablano zraven hiše, je šla v svinjak in mu ie ubila dve pomladanski svinji. Ko so prileteli iz hiše gledat, kam da je treščilo, so odprli svinjak; kar kadilo se je iz njega; obe svinji sta bili mrtvi. Torej zopet nesreča, pa hvala Bogu, da večje ni bilo. g Nogo je zlomil dné 5. avgusta Andrei Fajkar iz Škofje Loke, ko je deske skladal. Cela vrsta desk se je naj podrla, da jc bila sama glava na prostem. g Iz Leskovice. Po naših gričih iščejo rude; sledovi kažejo, da je res mogoče, da se nahaja ruda tudi okoli Leskovice. Boli natanko bo pokazala bodočnost. Sedmega avgusta popoldne je prihrula močna nevihta s točo, kakor lešniki debelo. Bati se je bilo, da bo toča uničila vse jesenske poljske pridelke, k sreči pa je na hip prenehala. g Iz Predoselj. Veselico priredi v nedeljo, dne 25. avgusta ob 4 uri popoludne na Suhi na podu g. Jak. Basaja knjižn ca »Dijaške Zveze« v Predosljah. Vspored je sledeči. 1. Pozdrav. Poje mešani zbor. 2. Nazaj v pia- ninski raj. (A. Nedved). Poje mešani zbor 3 Rožici. Poje mešani zbor. 4. A. Kržič: Zamujeni viak. Saloigra v pet h dejanjih z iz-premembami. 5. Dr. Fr. Deteia: Dva stara prijatelja. Saloigra v enem dejanju. Prosta zabava na vrtu g. .lak. Basaja. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 1 K, sedeži II. vrste po 60 v, stojišča po 30 v. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vspored ie bogat, zato želimo obilne udeležbe. g Iz selške dolne. Zadnji čas pokazal se je pri nas v več hlevih konjski smrkelj Imamo vedne konjske oglede in zaprtijo hlevov. Skoro gotovo so zanesli k nam to bolezen tujci, ki so vozili razno stavbeno tvarino za novo železnico v Podbrdo in so prav po nečloveško zrahljali in trpinčili živino. Ze pred tremi leti se je pojavil en tak slučaj pri konju, ki je vozil za železnico in ga je kupil neki posestnik v selški občini. Zelo hudo pa je zadela ta bolezen našo dolino letos. Najprvo se je pokazala pri poštnih konjih v Železnikih, ti so baje to bolezen zanesli tudi v Škofjo Loko. Dosedaj je bilo vsled določbe c. kr. okrajnega glavarstva ubitih in raztelešenih osem konj, ki so bili za smrkave spoznani. Ljudje pri nas niso vajeni te bolezni ter se ne dajo prepričati. da bi bila ta bolezen neozdravljiva in nalezljiva. To daje povod raznemu hujskanju in natolcevanju. Liberalci izrabljajo to zoper našo stranko in poslanca, češ, da v tem nič ne stori. Seveda stoji tu prvo vprašanje, kdo ie poslanca volil? Misli se, da vlada ne postopa korektno in preostro. Nekaj vzroka pa je v tem. ker se vedno trdi, da živinozdrav-niki niso enakih misli. ' Dolžnost gospodov živinozdravnikov je, da dajo natančna pojas-n Ia. Pri vsem tem se pa zopet jasno vidi druga škoda, katero ie povzročila liberalna zanikernost in nevoščljivost glede oddaje vožnje pri novi železnici. Ali bi ne bilo bolje, da bi bili domačini (čeprav klerikalci) vozili? Izvožena cesta in vsled tega dolg na cesti in visoke cestne naklade, povrhu pa še druga hujša škoda, konjski smrkelj. To so nasledki nekdanjega iiberalnega cestnega in deželnega gospodarstva. Tako se maščuje. To naj premislijo tisti, ki so pred leti odločevali v tistih odborih . Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Velika Loka. Pri nas misijonari neki učitelj Potokar, ki v nekem listu zabavlja proti cerkvenim naredbam. Časih je pa ta gospodek rad hodil na košto v ljubljanski lemenat, ki je tudi cerkvena naredba. Stari spomin, iz glave nikar ne izgin'! d Zatičina. Vsled legarja ne bo pri nas slovesnega praznovanja sv. Bernarda dné 20. avgusta. Na legarju je bolel, a je že boljši, naš priljubljeni vikarij č. o. Lavrencij. — Mi-lostljivi g. opat so se vrnili iz Mehreraua nazaj v naš samostan. d Št. Vid pri Zatičini. Tudi nam nagaja tifus. Na njem je umrla mlada dekle Ana Erjavec. Bila je članica Marijine družbe, stara komaj 24 let. Število bolnikov se množi. Vzrok bo tudi pri nas najbrže voda. Vodnjakov nimamo, piti moramo vodo z brega, ki pa ni posebno snažna. • d Kresnice. Tukaj je štrajkalo okrog 200 hrvaških delavcev, ki so zahtevali 2 K 40 vin. na dan plače. Ker jim niso hoteli ugoditi, so Popustili delo in odšli na Hrvaško. d V St. Lambertu in v Cemšeniku so imeli zadnje nedelje zanimiva predavanja o kmetijskem vprašanju. Predaval je č. g. dr. Evgen Lampe iz Ljubljane. Sklenili so mno-gobrojni poslušalci osnovati »Kmečko zvezo«. d Kum. Vsakoletni veliki romarski shod bo letos na Kuiiiu 22., 23. in 24. avgusta. Pridite v obilnem številu! d Tifus. Z Janč se nam piše: Tukajšnji fantje-vojaki v domobranskem polku št. 27, ki so bili koncem junija na Krasti na vojaških vajah ili so se nazajgrede mudili v Postojni, so zboleli na legarju. d Svarilo pred zavarovalnicami. Z Janč se nam poroča: Neki tukajšnji Jovan se je zavaroval pred 20. leti pri zavarovalnici »Austria«, katero je pozneje prevzela zavarovalnica »Universale« na Dunaju, tako, da bi dobil čez 20 let, t. j. 1. avgusta letošnjega leta 2000 K. Vplačal je prvo leto 69 K 58 h in potem vsako leto skozi 20 let 65 K 18 h. Komaj je čakal 1. avgusta 1907, češ, zdaj pa že bode; pa se je goljufal. Mesto 2000 K, dobil jc samo 1392 K 92 h. Ko bi bil vlagal iste svote v kako hranilnico, bi dobil sedaj črez 2200 K. Na zgubi je toraj nad 800 K- Slovenci. ako nam kaj denarja preostaja, nosimo ga raje v domače hranilnice, agentom takih in enakih zavarovalnic pa pokažimo vrata. Iz ribniške doline. d Volitve v cestni odbor ribniški. Večina občin ribniškega okraja je v rokah S. L. S., ali vsaj tako pravijo. Dolžnost županov in njihovih svetovalcev je bila, da ob volitvi v cestni zastop pokažejo kaj so, in kje je večina. Zalibog, da nekateri teh županov in njihovih svetovalcev niso upoštevali, da so jih ob ravnokar minolih občinskih volitvah pristaši S. L. S. postavili na stolčke, ampak so ravnali tako. kakor da bi bili zastopniki kakih liberalnih občin. Volili so z liberalnimi občinami v odbor oba Rusa in Mrharja. Svetujemo. da si naši somišljeniki v Strugah, Poljanah in še kje drugje ogledajo dobro svoje župane in svetovalce. Vsi tisti, ki so volili liberalno, ali so pa ostali doma za pečjo, namesto. da bi šli k volitvi. zaslužijo nekaj . . . kar se ne more iizbrisati. Kar so naredili, je naravnost politično izdajstvo! Doma se delajo pristaše S. L. S... ko pridejo v Ribnico, pa volijo liberalno, če se jim le Nace prijazno nasmehlja. Taki možje so veliko slabši kot babe. Ali mislijo, da bi kmetie slabše gospodarili v cestnem odboru, kakor pa ti gosposki liberalni kmetje? Drugod pometajo liberalce iz vseh zastopov, v ribniškem okraju jih pa še gleštamo. Slava taki zavednosti! Dobro so se držali Sodržani in Gorniki. Cast jim! d Iz robarske občine. Poslal je tukajšnji rojak Janez Klančer, ki je nabral v Ameriki pri svojih rojakih za soseskino cerkev sv. Primoža sto in sedem kron; s tem se vsem darovalcem prav lepo zahvaljujemo. iz raznih krajev Dolenjske. d V Št. Lambertu je v nedeljo 11. t. m. imel v ondotnem k. s. izobraževalnem društvu predavanje o veliki francoski prekuciji abiturijent-domačin gosp. Ignacij Brvar. — To pot je bilo predavanje boljše obiskano, kakor po navadi. Možje in mladeniči, ie naprej! „ . , ,, ... d Krava požrla Cankarja. Velika nezgoda se je te dni v Št. Lambertu pripetila socialdemokraškemu kandidatu Ivanu Cankarju Ležal je brezskrbno na paši ter sanjal, kako lepo bi bilo, ko bi bil izvoljen za poslanca in bi se postavljal po Dunaju ter vlekel vsak dan po 20 K. Kar pride mimo krava in ham — pa je bil Cankar v njenem gobcu V tolažbo moramo povedati socialnim demokratom, da ni ležal na paši pravi pravcati Cankar, ampak le knjiga, ki jo je spisal Cankar. d Spodnji Log pri Kočevju. (Preslikanje žrpne cerkve.) Gospod Viktor Tomazin, slikarski mojster v Metliki je našo župno cer-kcv preslikal v popolno mojo zadovoljnost. Imenovanega mojstra priporočam prečastiti duhovščini v to stroko spadajoča dela. — Janez Bartelme, župnik. d S Krke. Pri občinskih volitvah je dne 12. t. m. zmagala takozvana opozicionalna stranka, katere namen je bil, strmoglaviti sedanji stari občinski odbor, oziroma veleza-služnega gospoda župana Janeza Zupanca. Zalibog da so pri teh vol tvah samo laži, osebne koristi in hinavščina odločile zmago. V odbor so prišli vsled strastne agitacije in zvijače nasprotn kov nekateri čudni l;udje. V odbor ie prišel zagrizeni liberalec takozvani »Borštnikov Jožek«. ali če hočete, »Pepček«, čegar »duhovitost« in »učenost« je tu splošno znana in ki ima domače dtthovn ke posebno »rad«. Vsled te »zmage« vesel bo ta pete-linček na ves glas zapel svoj kikiriki v »Slov. Narodu«, češ, da so na celi črti »sijajno« zmagali liberalci, kater h pa na Krki ni. razun njega. Magovca, in če še zraven prištejemo novopečenega liberalca Martinovca na Gmajni ki je .baje svoj čas za gospoda kapelana najbolj pete brus 1 v Ljubljani, da bi tu ostal za župnika. Vsi ti trije bi bili radi za župana, a upat' ie, da ostali občinski odborniki vendar ne bedo zročili županske časti takim »gimpel-notn«. Oj Krčani, bridko se boste še kesali, da ste šli tem trem hujskačem in zapeljiv-cem na lim ; prihodnjost bo to kmalu pokazala. Notranjske novice. Vipavske novice. n S Planine pri Vipavi. Dne 6. avgusta nas je zapustil naš blagi gospod župnik Nik. Stazinski. Njegov kremeniti značai, njegovo najboljše srce, zlasti pa njegovi prekrasni, globokozamišljeni, jedrnati in jasni cerkveni govori ostanejo vsem Planincem globoko v spominu in srcu. Njegovi nasprotniki, seveda sami liberalci, so mu očitali, da je v svojih govorih osebno napadal. To je grdo in neutemeljeno očitanje. Ali ni bila nemara gosp. župnika prva dolžnost, da je grajal one napake in svaril ravno pred onitni slabimi navadami. s kojimi nekateri ničvredneži, med njimi taki. ki bi za potrebo imeli še cucelj v ustih. in ki ne zaslužijo druzega imena kakor pobalini, kvartopirci in pijanci, delajo očitno pohujšanje in nad katerim se vse spodtika? Kaj je mogel gospod župnik zato, če so bili prizadeti vsem znani? Naj bi se bili poboljšali pa ne bi bili več javno prizadeti. Ker je gospod župnik v cerkvi in zunaj cerkve nastopal odkrito in odločno, so mu liberalci zlasti za časa volitev in posebno še po krasno vspe-lih vol tvah hudo nasprotovali. To je bilo neumno. Kajti za njegovega pastirovanja se je tudi na naši prej libehalni Planini izvojevaia zmaga nad liberalci, ki so strahovito poraženi in se seveda silno jeze. Zalibog da se je gospodu župniku vsled brezvestnega ravnanja nekaternikov, ki mu niso dali miru ne po dnevi ne ponoči, poslabšalo rahlo zdravje, tako da je vsled bolehnosti in velike nervoz-nosti moral stopiti v začasni pokoj. Velika večina je gospoda župnika spoštovala in zaničevala one, ki so mu nagajali. Kajti ti so ali analfabeti, ki ne poznaio drugih črk in znamenj, kakor ona na kartah in pa mačjo godbo, ali pa taki, ki vsled svojega bogastva izkoriščajo druge, vsled česar ne uživajo nobenega spoštovanja. A tudi tu se obrača na boljše. Ljud- je spoznavajo svoje prave prijatelje in se obračajo od takih pijavk z zaničevanjem in preziranjem proč. Zdramilo se je pri nas in napočil je dan. Liberalizmu, kojega glavna lastnost, izkoriščevanje slabejših, se zlasti pri nas jasno vidi, bije zadnja ura. Kje je kakšen Planinec, ki bi se ne zgražal in ne obsojal početja gotovih ljudi, ki pijani in ob sobotah in nedeljah preklinjajo, rjovejo in tulijo ponoči okoli župnišča in cerkve, da ne more nihče spati, da se pohujšuje nedorasla mladina in to ob času, ko nas Bog tepe s sušo in nam preti toča! Take svariti je bila gotovo prva dolžnost g. župnika. Ko je gospod župnik odhajal, bi ga bili Planinci radi spremili, kar pa je z ozirom na svojo hudo nervoznost gospod župnik odklonil. Zato pa kličemo v slovo: Bog vam daj ljubo zdravje, naj vas ohrani še mnogo iet srečne in zadovoljne ter blagoslovi vaš trud! Na Plan ni snuje kakor se govori nekaj gospodov, med njimi nekdo tak. ki se prelevlja vsako leto kakor kača, in še dve drugi slavnoznani cvetki planinski, novo liberalno društvo, ki bo imelo v prvi vrsti namen škodovati in uničiti kat. izobraževalno društvo. Tem gospodom bodi povedano, da naj le hitro osnujejo to društvo, kajti večina ljudi, ki bi pristopila, še ne zna ne brati ne pisati. Te bodo saj lahko naučili brati in pisJti, če ne bodo pretrde glave. Društvo pa naj imenujejo »Pivsko društvo«, kajti če ne bo teklo od mize, ne vemo kako bo s člani. To društvo pozdravljamo, ker bo gotovo veliko pripomoglo, da se pomnožijo naše vrste; kajti čudno bi bilo če bi hotel kateri kolikaj zaveden in pameten Planinec skupaj sedeti z ljudmi, ki ne znajo druzega. kakor piti in kričati. Idrijske novice. n Nasvet našim kmetom. Opozarjajo se kmetje, naj ne hodijo toliko v sodnijskih vprašanjih iskat sveta v Idrijo k nekemu možu. Saj tisti mož ni vseveden. Govoril je tudi, da bode Lavrencij Lah kaznovan in plačal nekaj kronic, a je sodnija vrgla vse v koš. Vidite zgled! Ce bo pa tisti mož raznašal okrog tajnosti iz sodnije, bomo pa poiskali drugo pot. n Hvaležnost je lepa čednost. Notar se je zelo trudil za Grudna, da bi bil izvoljen. Gruden mu pa sedaj izročuje vse tožbe — gotovo iz hvaležnosti. Dobro je pa pri tem, da Gruden plačuje sam notarja, ker navadno se mu tožbe ne obnesejo. n Hribar največji človekoljub. Navršerju v Kanomlji je napravil veliko škodo vihar — več, kakor če bi mu bila vsa stavbišča pogorela. Obrnil se je na banko »Slavijo«, pri kateri je zavarovan že dolgo vrsto let, — s prošnjo, da bi se mu podelila vsaj kaka podpora, a je dobil odgovor: »Ljubljana, 26. julija 1907. Naznanjamo Vam, da povračujemo le škode, povzročene vsl?d požara. Obžalujemo torej, da se na Vašo prošnjo ne moremo ozirati. S spoštovanjem Ivan Hribar..« Na kakšne prošnje se bo pa Hribar oziral? Uboga Ljubljana, ki ima tacega zastopnika! n Kmetu pogin. To je liberalno geslo. Ce kmeta zadene škoda," da ne ve, ali bi vse pustil in šel beračit — se mu ne sme dati podpora — pač pa se mora kmet obkladati vedno z novimi davki. Kmetje, ki ste se in se še ogrevate za Grudna, Hribarjevega prijatelja, se li bodo že Vam odprle oči, da liberalci hočejo le vas uničiti? n Sv. Roka semenj v Sp. Idriji. Ta semenj je pokazal, da je cena živini zelo padla. Ubogi kmet, vse drugo je drago, le tvojim pridelkom se cena niža. Zaslužili bodo pri živinoreji le mesarji; radovedni smo, ali bodo Antekristan, modrijan Julče in notar poskrbeli, da bode sedaj rt^so ceneje. Videti ho-' četno, koliko je tem ljudem za ljudski blagor. Iz raznih krajev Notranjske. n Iz Starega trga. Poštno upravo v Starem trgu poživljamo, da naj skrbi, da se po-šiljatve strankam v bolj oddaljenih vaseh redno pošiljajo. Počim bi moral pismonoša prinašati trikrat v tednu, pa prinese večkrat le enkrat. Tako se zgodi, da dobe ljudje »Domoljuba« in druge stvari včasi več dni kasneje, kot bi morali dobiti. Kakor se nam zdi. bi pismonoša najbrž rajši nosil »Natranjca« ali »Narod«, kakor pa »Domoljuba« in »Slovenca«. Crv je pri nas napravil precej škode; treba bi bilo, da se kai ukrene, da se prizadetim vsaj nekaj davkov odpiše. n Iz vrhniške dekanije. V ponedeljek, dne 19. avgusta so priredile dekliške Marijine družbe vrhniške dekanije skupno Božjo pot k žalostn Materi Božji pri Presenti, kjer so imele skupuo sv. obhajilo in slovesen shod z govorom in sv. mašo. Po sv. maši okrog 9. ure se je slovesnost zaključila. Udeležba je bila številna. n Iz Polhovega gradca. Smrt letošnje leto med nami kruto gospodari. Za svoje torišče si je izbrala predvsem žene v najboljših letih. V zadnjem času jih ui pomrlo nič manj kot pet in že se ogleduje po druzih. 16. t. m. smo izročili zemlji nazaj Marijo Zalaznik, p. d. Hudičarco, staro šele 36 let. Bila je dobra ženica in prav skrbna mati svojima šoli doraslima hčerkama. Bolehala je dalj časa. Bodi ji lahka žemljica, žalujočim pa naše iskreno sožalje. — Vse Pograjce pa je zadel udarec s smrtjo France Bricelj. p. d. Patersovka, Pogrešajo jo tako dobro gostje, ki so radi zahajali v njeno gostilno, kjer so bili prisrčno sprejeti in gostoljubno postreženi, kakor siromaki, za katere je imela zmiraj odprte roke, pa pri tem ni vedela levica, kaj je dala desnica. Nabolj je pa pogrešajo domači, katerim je bila vse. Tacega soglasja skoraj tli najti v družinah, kakor jc bilo v tej in duša mu je bila ona. — Ako so višarski romarji povsod tako navdušeni prišli domov, kakor naši, je vspeh tega romanja neizogiben in trajen. Slišala se je samo ena: »Le pokličejo naj nas še, vsi bomo prišli.« Ne ploha, ne strela nas ni oplašila, smo pač možaki, kar upamo biti še zanaprej. Le pogumno za dobro in sveto stvar. — Doma pa tako izvrstno spimo, da nas smejo zato kar polhi zavidati. — Tiius v Postojni. Umrl je otrok na leganti. to je sedaj šest slučajev smrti. Na novo je zopet obolelo pet oseb; torej še vedno novi slučaji, čeprav »Slov. Narod« trdovratno bolezen prikriva in trobi v svet, da je že konec legarja. Dne 17. t. m. je bilo v Ljubljano uradno naznanjeno še 38 težkih slučajev, ne pa kot »On« poroča 19. Ne bomo se prerekali z »Nj m«, vendar moramo konstatirati, in sicer po izpovedbah zdravnikov, katerim se ne more prav nič očitati, ker so popolnoma na svojem mestu, da je bilo nad 250 oseb bolnih na legariu, in sicer bolj ali manj. Slednjič je bilo na energično zahtevo zdravn kov od politične oblasti strogo prepovedano, da se ne sme voda iz vodovoda piti in da se morajo vse vodovodne cevi do preklica zapreti. Od hidrantov pelje namreč cev v vsako hišo, kjer ma vsak posestnik potem ključ od svojega vodovoda, seveda če si ga je kupil sam In tako se je zgodilo v presenečenje Postojnča-nov nekaj nezaslišanega. C. kr.'okrajno glavarstvo je odred lo, da sta šla stražnik in orožnik po hišah gledat, ako se odredba iz-polnuje in so vodovodi zaprti. In kaj se je našlo? V štirih hišah so bili vodovodi odprti, med temi v treh gostlnah(!) — in pri Vìi. — strmte in poslušajte!! — v obeh hišah dičnega in skrbnega učitelja No- tranjske, deželnega poslanca, načelnika okraj-nega zdravstvenega odbora, odbornika tr-škega oskrbn štva ata Arkota. kateri je pa že naznanjen političn oblasti.Ata imajo gostilno v kateri se Vipavci vedno ustavljajo in tako' ni nič čudnega, če se bolezen v Vipavo in okolico zanese. Kako se mora zahtevati od kmeta, da naj spoštuje zakon in izvršuje od-redbe, ko pa Arko kot največji naprednjak in vzoren učitelj ter deželni poslanec ne izvršuje tega? No, no, ata Arko, politična oblast Vam bo že zaprla vodovod — in sapo, Ljubemu »Notranjeu« smo zaprli sapo mi, »Slov. Narodu« pa, ako nas bo izzival nadalje! povemo le to, da imamo še mnogo pripravljenega gradiva, da tud njemu zapremo — široka usta. Štajerske novice. š Velik požar v Celju. V noči dne 10. t. ni. ob 2. uri jc nastal v skladišču železne trgovine Rakusch velik požar. V veliki nevarnosti so bile sosednje hiše Graške in Kovaške ulice in le sreča je, da je bilo mirno vreme in za skladiščem visok proti ognju varni /id (Feuermauer), kajti ogenj je bil strašanski, kakoršnega že mnogo let Celjani niso imeli. Skoda je ogromna, seveda je bila zaloga zavarovana. š Poslanec Roblek in hmelj. V volilni borbi so hodili Roblekovi agitatorji pri hmeljarjih okolu ter jim obetali visoke cene hmelja, ako bo Roblek izvoljen. Roblek se je slikal hmeljarjem kot mož ki bo povzročil novo dobo za hmelj. Sedaj je Roblek v istilli poslanec, cena hmelju pa je nizka kakor malokedaj. Po-uujajo zanj I K 40 v. Že ob volitvi smo opozarjali ljudstvo, da Roblekovi agitatori! ljudstvo le slepijo. š Na Bizeliskem obeta biti tako obilna vinska trgatev, kakršne že dolgo ni bilo. Čemur se je najbolj čuditi, se zdaj že na nekate-r h vrstah nahajajo skoraj popolnoma sladke grozdne jagode, kar obeta izborno trgatev v septembru, .če kakšna nezgoda ne pride. Sicer pa tudi ni povsod tako. Vinogradniki iz Vite vasi, ki imajo peščeno zemljo, se pritožujejo, da grozdje črni. š Sejmi za žrebeta se bodo vršili v Ptuju dne 4. in 18. septembra, 2. in 16. oktobra, b. in 25. novembra t. I. š Bivši okrajni glavar pl. Vlstarlni ni odšel v Ameriko, kot se je pomotoma poročalo; kazensko postopanje zoper njega se je ustavilo, ker je baje poravnal škodo. Disciplinarno postopanje še ni končano. Po njem oškodovani kmetje v kozjanskem okraju dobijo prikrajšane zneske. Državni poslanec dr. Benkovič je v tej zadevi interpeliral ministra za notranje zadeve, ki je dal zadovoljiva pojasnila. š »Slovenska kmečka zveza« ie priredila dne 15. avgusta politični shod v Šmartnem na Paki. Poročal je državni poslanec dr. Korošec. Poslancem »Slovenskega kluba« se je izreklo zaupanje, obsodilo pa postopanje dr. Ploja. Ustanovil se je tudi krajevni odbor zaupnikov »Slovenske kmečke zveze«. š Shod slovenskih delavcev v Mariboru. V Mariboru se je vršil v soboto. 17. t. m. zvečer v prvem nadstropju »Narodnega doma« shod slovenskih delavcev. Govorila sta državna poslanca Gostinčar in dr. Korošec. š Nesramno Izzivanje. Na Velikega Šmarna dan so nemški celjski pevci na povratku iz Šoštanja na vseh postajah nesramno izzivali slovensko občinstvo. Ker jih je spremljala godba, je tudi ta sodelovala pri izzivanju m na postaji v Žalcu zagodla »Die Wacht am Rhein«. Kakor znano, sestoji ta godba večinoma iz c. kr. sodnijskih slug. š Petfndvajsetletnico obhaja v ponedeljek 19. t. m. vlč. konzistorialni svetnik o. Kalist I le rie kot župnik predmestne fare Matere Milosti v Mariboru. Vzornemu dušnemu pastirju iskreno častitair.o! š Volitev v avstrij.-štajerski frančiškanski provinci]!. Provincijal: o. Mnasuet Bernardič; deiinitor: o. Roman Arnuš; gvardijan v (irad-cit o. Franc Frittati; vsi Slovenci. š Podražena kava v kavarnah. Črno kavo so nekater graški kavarnarji zopet podražili za 2 vinarja. Mala skodelica črne kave velja sedaj po nekaterih kavarnah graškega notranjega mesta 34 h. Koroške novice. k Sprejem novega dekana. V nedeljo ziutraj, dne 11. avgusta sprejeli smo mi mladi ui stari pliberški faran pri slavoloku novega gospoda dekana 1. Mariniga. Iz srca mu kličemo: Dobro došli! Naj bi delovanje gospoda dekana obrodilo mnogo sadu za vero in narod! k Strela udarila. Pri nev hti dne 7. avgusta udarila je strela v skedenj obče spošto-v anega posestnika g. M. Ražuna v Št. Lovrencu. Skedenj je bil poln krme in žita. Posestnik je bil sicer zavarovan, a vendar trpi \ sled te nesreče veliko škodo. Vrli sinšk1 požarni brambi se ie zahvaliti, da se ogenj ni razširil na shrambo lesa, od katere bi se bila sicer gotovo tudi h ša vžgala. k Požar v papirni tovarni. V papirni to-\ urni (g. Krieghammerja popred Engländer) \ Zel. Kaplji nastal ie dne 7. t. m. ob 1. uri ponoči požar, ki je ttpepel 1 vse poslopje ra-> imi hiše kjer stanujejo vodja in uradnik, kmalu došle požarne brambe so otele še mancine. Lastnik trpi veliko škodo, a pravijo, iia jc tako dobro situiran, da vsled tega požara ne bo podjetje trpelo nič. Vsa zgradba n bila dosti moderna, zdaj pa je upati da nastane novo lepo, primerno tovarniško poslopje. ,, ,. . k Kolesarska nezgoda. Neki v Galiciji stanujoči zidar vozil se ie v soboto 3 1. m. z nespametno naglostjo proti Grabštajnu. Malo pred Grabštajnom padel je in ob ezat brezzavesten na cesti. Ljudje so mu pnsl na pomoč in našli pri njem polno napolnjeno steklenico žganja. Torej bržkone ni bil dosti trezen. K sreči nezgoda ni prehuda. Star vojak Dne 30. julija so nesli k zadnjemu poč tku J. Šnabla, ki je bil še pod Ra-deckim na Laškem služil in se udelež 1 več bitek. Pokojnik je bil 80 let star in še mož stare, dobre korenine. Lahka mu žemljica! k k Izgubljen deček. Alojzij Felsberger, učenec IV. razreda ljudske šole v Celovcu, sin Franc Felsbergerja. delovodje c. kr. tobačne tovarne v Celovcu je dne 22. svečana 1907 Jjrez vsakega povoda od doma uši. On ie deset let in pol star, bolj majhne rasti, bledega obličja, temnosivih las, rujavih očij ter nekoliko škili. O samem sebi daje lažnjive podatke. On služi najbrže kot pastir pr kakem kmetu v okolici Železne Kaplje ali pa na Gorenjskem. Zgoraj imenovani oče prosi vsakogar, kdor bi o njem kaj izvedel naj to takoj naznani najbližji orožniški postaji ali pa mestnemu magistratu v Celovcu. Vse stroake trpe stariši. Primorske novice. P Požar na Piegarju. V ponedeljek- dne 12. t. m. je požar uničil skoro do tal okolu poludne posestniku Mihaelu Bubnič, po domače Uartol, vse gospodarsko poslopje, katero je bilo s slamo krito in zavarovano pri banki »Slaviji«; zgorelo je le: poslopje, žito in skoraj vse seno, kar ga je še ostalo, je dobro le za nasteljo. Kljub silni burji ni bilo druge nesreče. Kako ie požar nastal, ni znano. p Iz Lokovca pri Čepovanu. Kakor strela z jasnega neba nas je zadela bridka novica, da nas zapusti naš uinogozaslužni gospod ku-rat, ki je komaj še-le eno leto pri nas, a previdnost božja ga kliče v nov vinograd Gospodov. V tem kratkem času si je pridobil ugled in spoštovanje vseh duhovljanov, saj je bil vedno dober oče ubogih sirot, skrben pastir svojih ovčic, marsikatera trda srca je že omehčal s svojimi pridigami in govori, saj je vedno neumorno deloval v spovednici, na prižnici in v župnišču. Zaradi bolehnosti ne more več služiti pri nas, ker je občina raztresena tri ure naokoli in ie po zadnjem ljudskem štetju nad 1400 ljudi in bi morala biti zato župnija in dva gospoda, pa se seveda za to ne pobrigajo poklicani faktorji. — Pri nas je potrebno slovensko katoliško izobraževalno društvo; da bi se Ic našel kdo, ki bi ga hotel ustanoviti. p Žalostna smrt v valovih »Soče«. Pretekli teden se je zgodila v Kanalu velika nesreča. V Soči pod mostom se je kopal v družbi dveh gospodov ondotni župni upravitelj č. g. Leopold Pečenko. Pri tem ga je voda zanesla iz srede Sočine struge proti bregu, ki je čisto navpičen in kjer je voda globoka 6 do 7 metrov. Ne ve se, ali ga ie prijel krč, ali se ni mogel prijeti za breg. Začel je klicati na pomoč. Ker radi teme ni bilo mogoče priti hitro blizu, je vtonil v Sočin h valovih. Cez kake tri četrt ure so ga našli malo nižje od omenjenih bregov na plitvi skali. Vsi poizkusi, obuditi ga k življenju, so bili zaman. Na bregovih in na mostu se je zbralo ogromno ljudstva. Pokojnik je bil star 39 let in je služboval že 12 leto, ves čas v Kanalu kot podružnik, zadnje pol leta kot župni upravitelj. Zadnje leto so ga zadeli hudi udarci: smrt dekana Vidica, njegovega ujca č. g. Štiligoja in smrt očetova. Rojen je bil v Ri-hembergu. Znan je bil kot izboren gospodar ter je bil pri ljudstvu zelo priljubljen. Po odstopu č. g. kurata ročinjskega Jarca je postal načelnik kanalske okrajne posojilnice, ki se nahaja v izbornem redu. — Župnijski izpit Je napravil meseca maja. Preč. g. župni upravitelj je že umrl. Le Bog v svoji prcv.dnosti zna, zakaj se je to zgodilo. — Grozna novica o nagli in tako tragični smrti obče spoštovanega in priljubljenega gospoda ie presunila vse prebivalce. Imeli so ga radi, njega, ki je kot novomašnik došel k njim od ted ij podaril iu posvetil vse svoje dneve, vse svoje trenutke le njim. Naj bi vžival za to plačilo v nebesih. Lahka mu žemljica ! — Tu se je dogodil drug slučaj: Utonil je v Kanalu, kakor se govori, neki voak. Skočil je s precej visokega mesta v Sočo z namenom, da se bo kopal. A revež je zadel z glavo ob skalo in ostal na dnu Soče. — Govori se, da je v Kanalu utonil tudi neki otrok. p Nova žrtev Soče. Iz Gorice poročajo: V petek okolu šeste ure zvečer je bila tlizu zatvornice padla po nesreči 131etna dckhca Šošva v Sočo. Njen Mietiii brat je takoj skočil v vodo Na pomoč jima je prih tel 20-letni dijak Herman Riby, ki se je nedaleč z nekoliko drugimi osebami kopal. Po hudem naporu je deklico izvlekel iz vode še živo. brat ie žal utonil in so mrtvega potegnili iz vode. Rybi je že več ljudi rešil iz Soče. p Žrtve legarja v goriški okolici. Umrl je dne 9. t. m. Jožef Remec iz Vitovilj. Nalezel se je bolezni kot zidar v Postojni. Bolni so na tej bolezni še dva mladeniča in dva moža, ki so zidali v Postojni. Bati se ie, da se bolezen razširi, zatorej bi bilo prav, da bi poklicane oblasti odredile varnostne naprave. p Umrl je 9. t. m. tudi na tifusu Emil Cingerle iz Vitovlj. p Pri volitvah v cestni odbor kobariški s i zmagali s štirimi glasovi večine liberalci. Tem je pomagal drežniški podžupan. Žalostim je to! lz raznih krajev. — Slovenske vesti iz Amerike. V East Helena, Mont., je 19. julija umrl Karol Ševar iz Postojne. Bližnji sorojaki so mu priredili lep pogreb. — V htchfieldski boln šnici v Mont Olivi je preminul 29-letni Franc Štarkl iz Štor pri Celju. — Iz Calumeta nam poročajo smrt Štefana Pavlišiča iz Brezij pri Nestopnji vasi, župnija Semič, Star 34 let, zapušča v domovini ženo s trem otroc. — Katol. Slov. kranjska Jednota šteje sedaj 7596 moških in 2281 ženskih članov, skupaj 9877 članov. V zadnj h šestih mesecih je pristopilo nanovo 741 udov, premoženje pa se je pomnožilo za 7951:54 dolarjev. Za umrle in onemogle člane je izplačala v zadnjem polletju 36042-90 dolarjev, celo dobo svojega obstanka pa več stotisočev dolarjev. Premoženja ima 73.224 10 dolarjev, od katerih je par tisočev za zidanje slovehskih cerkva izposojenih. Društev, ki se oklepajo Jednote in lepo procvitajo, je nad sto. Jednota ni samo gmotno podporno društvo, temveč si je postavila za nalogo širiti in pogljabljati med dru-štveniki katol ško in slovensko zavest. Sovražnikov je veliko, zato krepko naprej. — V Kansas Cityju, Kans., je umrla Ana Novak na vnetju možganov iz Malih sel pri Ad-lešičih v starosti okolu 60 let. Zapušča v Amer ki sina ter štiri vnuke. — Iz Clevelanda sta prestavljena župnika Hribar v Barberton, Zakrajšek pa v Lorain. Na njuna mesta*pri-deta župnik Ponikvar iz Loraina in novomašnik Štefanič. »Nova Domov na« sedaj ne ve, o čem bode pisala. Značilno je, da vsled hujskanja tega lažikatoliškega lista Štefaniču, ko je 3. t. m. hotel prevzeti faro, niso hoteli zročiti ključev kapelice ter mu povedali, da on sploh ne bode nikdar njihov župnik, dasiravno nimajo ničesar proti njegovi osebi. — Poročili so se v Clevelandu: J. Malovrh iz Zažerja pri Podlipi z M. Grbec iz Budanje vasi; Mih. Marešič iz Žužemberka z Marijo Škufca z Ebentala pri Kočevju; Ig. Skrajnar iz Ambrusa z M. Korenčič iz Soteske; J. Pun-čuh iz Repenj pri Vodicah z Iv. Jeraj iz Vodic. Bilo srečno! — V elevelandski bolnišn:ci je v diliriju 33-letni Matevž Strnen skočil skozi okno na ulico in se skril v neko luknjo. Vidoč, da ga zasludujejo, je tekel nazaj v bolnišnico, splezal po strelovodnej žici v svojo sobo n se skril pod posteljo. — Blizu rudnika Isle Royal, ne daleč od P lgrim Riverja, se je v gozdu na lovu ponesrečil 17-letni Frank Gašperič; sprožila se je puška in strel ga je zadel ravno v glavo. Njegov tovariš je preje odšel iz gozda in ni vedel ničesar o nesreči, šele drugo jutro so ga šl1 iskat in ga našli mrtvega. Rajni ima nekaj sorodnikov v bakrenem okrožju. — Poročili so se v Calumetu: Frank Vesel iz Vinice z Ano Judnič, rojeno na Calumetu; John Kostelc iz Šmihela pri No- vem mestu s Katio Judnič, Calumet; John Mišica iz Črnomlja z Nežo Mavrin, Stari trg pri Kočevju; Martin Susterš č iz Semiča z Ano Grahek iz Črnomlja. Drobtiae. g Močvirski tečaji. Na Češkem se vrš osemdnevni tečaj za posestnike močvirij. Na tem tečaju se bodo priučili od najboljših strokovnjakov, kako treba močvirja umno obdelovati ali j h izrabiti za proizvajanje šote in stelje g Cena mleka v Švici se je povišala za 2 vinarja. g Letošnja žitna let na na Ogrskem po najnovejših poročilih ni tako ugodna in obilna. kakor se je pr čakovalo, le ječmena in ovsa se je pridelalo več. si Glavna zveza srbskih zadrug se je ustanovila v Belgradu ter bo razširila svoje delovanje na celo Srbijo. Glavni namen zveze je snovati nove zadruge ter nadzorovati nji hovo delovanje. g Ravnanje s trtami, ki jih toča poškoduje. »Kmetovalec« daje iz strokovnjaške roke naslednja navodila: Ce toča pobije, je pred vsem treba takoj z galico poškropiti, nato pa kakih osem do deset dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati: 1. Vse močno ranjene ali zelo razkosarjene liste je porezati. 2. na šparonih ali napnencih je pustiti samo one mladike, ki imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno treba. Najbolje je, če ostanejo nad zadnjim grozdom še trije do štirje listi. Izrasli zalistniki se priščipujejo za prvim ali drugim listom. 3. One mladike, ki stoje na reznici (palcu ali ščapu) ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ce so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovani del ter gledamo, da ostane na koncu kak zalistnik, ki takoj naprej raste in na-domestuje trti odbiti vršiček. Ostale zalistnike priščipnemo za drugim listom, ker morajo ti listi namesto odbitih glavnih listov trtni les rediti. Ce so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spomladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveh do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor n. pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike obrežemo, da gre živež le v one, ki jih rabimo za prihodnje leto. Ce pa toča še toliko mladik na trti pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti dve do tri mladike, ki ponavadi poženo iz starega lesa. 4. Pri vsem tem delu pa moramo za to skrbeti, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati kmalu in večkrat proti peronospori z galico škropiti in meseca septembra vsako mladiko za tretjino skrajšati. Telefon v vlaku. Najnovejša iznajdba je, da je mogoče po telefonu govoriti potnikom v vlaku z osobjem ob železniški progi. Izumitelj je Amer kanec D. Jonas. Na lokomotivi je telefon ki je zvezan z žicami ob železnici na ta način, da se iz lokomotive po cevi izpušča vanje para, pomešana s posebnimi kemi- kalijami, ki napravijo iz pare dober prevodnik elektrike. Pri poizkusih so se mogli popolnoma nemoteno pogovarjati celo v daljavo KH) km. Glede varnosti v železniškem prometu je izum velike važnosti, kar so tudi spoznale železu 'ce. k delajo vedno nove poizkuse z iznajdbo ter jo hočejo kolikor mogoče izpopolniti. Lokomotiva zarubljcna. Ogrska utegne kmalu prekrs ti Ameriko j>o senzacijah. Bivšemu železu škemu uradniku Letain je sodišče priznalo odpravnino 7826 kron. Ker mu vodstvo železnice ni izplačalo cele vsote ie zahteval Lutai rubežen, ki jo je izvršil sodni izvrševavec Csatlio. Ko se je predstavil načelniku postaic, je ta z iron čnim nasmehom pokazal na brzovlak. ki je vozil ravno na postajo ter pripomnil: »Prosim, kar zarubite! To bode menda vsaj zadostovalo!« Izvrševalec pa je šel v kurilnico ter zarubil ondi stoječo reservno lokomotivo, ki jo je cen 1 24.000 kron. — Svalčice, ki se vnamejo z drgnjenjem. Neki Tixidre je v Parizu iznašel svalčice, ki se na ta način zažgo, da se tobak drgne ob škatljico. Ob vetru je to zelo pripravno, ker se ni bati, da ugasne užigalica; na Francoskem pa je še večjega pomena, ker je tam tudi v brezvetrju težko prižgati svalčico, kajti užigalice so zelo slabe. Pomniti je namreč treba, da so na Francoskem državni monopol Režija se je čutila vsled nove iznajdbe prikrajšano ter je izumitelju zaplenila vseh 50 svalčic navzlic zatrjevanju Tixidrejeveinu. da so namenjene edinole za poizkuse in ne za I •< J? • Udarci žile so pri zdravih ljudeh jako različni. Pri ženskah bije žila hitreje, kakor pri inošk h. Sploh pa bije žila na stara leta vedno počasneje. Pri novorojenih deklicah udari žila v minuti 160krat, pri dečkih pa 150krat. Ko je deklica stara 4 ali 5 let. udari HOkrat, pri dečkih istih let pa lOOkrat. Pri doraslih mladeničih udari 90krat, pri dekletih 95krat. Pri možeh v najboljših letih udari 75krat, pri ženah 80krat. V starejši dobi pa udari le 50-krat na minuto. Pri starih ženicah le redko-kedaj udari manj kot 50krat v minuti, pri starih možeh se pa to večkrat zgodi. Tudi pri zdravih včasih žila le počasi bije. Tako je pri Napoleonu v njegovi moški dobi udarila le 44krat v minuti. Kot nekaj posebnega omenjajo nekega 87 let starega zdravega moža, katerega žila ,e udarila le 30krat v minuti, včasih tudi samo 27krat, in pri temu nizkemu številu udarcev žile je živel še dve leti. Varčevanje na Francoskem je zelo razširjeno. Po statističnih podatkih je bilo leta 1905 11 milijonov 767.772 malih varčevalcev, to je delavcev, poslov, rokodelcev in nižjih uradnikov, ki so redno mesečno donašali svoje prihranjene novce v državne hranilnice Leta 1905 so ti prihranili 4.433 milijonov frankov. Ii ljudje peč skrbe za stara leta in za svoje potomce, katerim zapuščajo lepe svote. Leta 1903 so znašale zapuščine po umrlih na Francoskem 4.924 milijonov frankov, od teh so jih zapustili milijonarji 1.143 milijonov, vse drugo je zapuščina ljudij, ki so imeli ' bolj skromne dohodke ali pa so si z delom svojih rok prislužili te svote. Skupna družinska kuhinja. Daleč je privedlo židovskoframasonsko gospodarstvo Ogrsko. Na robu propada stoji družina, temelj družbe in prvi pogoj javnega reda in blagostanja, ne morebiti družina izžetega delavca, ampak meščanska obitelj. Tako globoko je zavožen gospodarski voz. da niti meščanske družine ne morejo več izhajati z moževim zaslužkom, ampak si iščeio pomoči v združenju in to zasedai v najrodovitnejšem kraju Ogrske v Nagybecskereku. ki se ime- nuje žitnica Evrope. Vsi meščani so sklenili da ustanove skupno kuhinjo, kjer se bodo pro. dajale jedi tako poceni, da bode mogla za mesečnih 105 kron jxipolnoma z jedjo shajati rodbina pet članov (trije odrasli in dva otroka.) Opoludne bi dobivali juho. govedino š prikuho, pečenko s solato ter močnato jej zvečer pa pečenko s prikuhanii in močnato jedjo; za 21 kron mesečno bi torej vsaka oseba dobivala opoludne 4, zvečer oa 2 jedi, vr-hutega bi na prišla med tednom na mizo par-krat kuretnina. rostbeef, razne torte itd. I)a more za 105 kron celo petim osebam pridna in varčna gospodinja postaviti kaj dobrega na mizo. o tem ni dvomiti, čudno je le, da je to v najrodovitnejšem kraju ccle države nemogoče ter vrlo slabo in značilno izpričevalo za vlado, ki hoče igrati v srednji Evropi in na Balkanu najvažnejšo vlogo, svoje podanike pa pusti stradati na zemlji, po katerej bi se lahko cedilo »med in mleko«, a smrdi le po čebuli inadjarskih čifutov. Tovarne za hlad imajo, in sicer v Ameriki. V St. Louisu že dalje časa posluje tako podjetje, ki svojim naročnikom ob vročini nošilia v stanovanja hlad ravno tako. kot do-b va;o plin za razsvetljavo. Sedaj so to napravo vpeljali po vseh velikih ameriških mestih V kleti naročnikove hiše se nahaja osrednja shramba za ledno vodo, ki jo ohranja na določeni stopinji topline posebna mrzla mešav.na, dohajajoča po ceveh iz tovarne, kamor se potem po istem potu vrača. Iz te osrednje shrambe dviguje in razdeljuje posebna sesalka to ledno vodo ter jo goni po cevi po sobah. V Los Angelesu je kanal za to napravo dolg 5 km., tovarna pa more proizvajati na dan 300 ton ledu. Otok izgnll. Iz Honolulu poročajo, da neka ladja že 12 dni išče otok Lowson na katerem je stanovalo nekaj Japoncev. Otok je baje vsled potresa izginil. + Založnik društvenih znakov. »Slovenska krščansko-socialna zveza« naznanja, da je prevzel založništvo društvenih znakov pasarski mojster gospod Ivan Kregar v Ljubljani. Društva naj se obračajo na gospoda Iv. Kregarja, ki jim bo gotovo dobro postregel. Ovire pri zgradbi Južne železnice čez ljubljansko barje. (Ob petdesetletnici otvoritve po izvirnih poročilih.) Ze od nekdaj je vladal med deželami ob srednji Donavi in med Jadranskim morjem jako živahen promet, ki so ga pa ovirale slabe ceste, semintja neutrjene, često pa vodeče preko strmih gričev in skalnatih klancev. Ko je Stephenson izumel lokomotivo in so jeli graditi povsod železnice, odločila se je tudi avstrijska vlada, da zveže po novem občilu Dunaj z jugom, tedaj najvažnejšo avstrijsko iuko Benetkami ter z zgornjeitalijanskimi pokrajinami sploh. Bili so merodajni za to trgov nski. a tudi strategični oziri. Leta 1842 so jeli graditi progo od Dunaja proti Trstu, delo, ki spada glede ovir pri gradbi med prve evropske železnice. 2e tra-siranje je provzročilo veliko truda, kajti dokaj časa je trajalo, predno so mogli najti pravo črto. Največjo zaslugo si je pridobil pri tem nadvojvoda Ivan, vrhovni vojaški tehniški poveljnik, ki e dal premeriti mnogo črt čez Alpe m čez Kras. Leta 1849, na cesarjev rojstni dan je pri-drdrala iz Celja v Ljubljano prva lokomotiva. okrašena vsa z zelenjem. »Novice« o tem poročajo: »Druga imenitna prigodba tega dneva 18. t. m. ie bila, de se je popoldne ob treh pervikrat po železnici iz Celja v Ljubljano pripel'al hlapon (Lokomotiva, kteremu kmetje Inka matija pravijo)! Brez vse spotike se je pripeljal, lično ovenčan, v 4 urah in pol iz Celja. Drugo pot pa bo lahko v 3 urah prišel, ker ne bo imel po novej železnej poti nič preiskati, kakor zde\ ko je bila perva po-skušnia. Neizrečena množica ljudi, deželni poglavar in več druzih uradnikov ga je z veseljem sprejelo v kolodvoru (Bahnhof).« Dne 16. avgusta pa sta privozili naravnost z Dunaja v Ljubljano lokomotivi »Ljubljana« in »Triglav« z nadvojvodo Albreiitom, ministri in povabljenimi gosti, nakar je ljubljanski škof blagoslovil železnico. Sklenilo se je takoj nadaljevati progo in »Novice« iz leta 1849 17. oktobra naštevajo kraje, mimo katerih bo železnica tekla. Z največ o vnemo so začeli graditi dvotirno progo od Ljubljane proti Notranjskemu ter prišli že do Notranje gorice. Tu pa se je delo ustavilo. kajti zadeli so na velikansko oviro — močvirje, tako da so, kot pišejo »Novice« leta 1849 št. 15. nameravali delo za tisto leto odložiti. Treba je bilo premostiti barje, in sicer so izbrali v ta namen najkraišo progo, to je med Notranjo gorico in 2alostno goro. Predno so začeli graditi nasip, morali so kolikor najbolj mogoče osušiti svet ter v ta namen izkopali poprečne jarke, široke po 19 m in ravno toliko globoke. Iz teh se je voda stekala v večje, vzporedne jarke, ti pa v Živcev jarek, to ie strugo st^re Ljubljanice, ki jo je reka zapustila, in v jarek pri Notranji gorici. Ko so na ta način svet osušili vsaj deloma. šli so na zgradbo nasipa. Zopet nova velika ovira. Prst. nametana iz izkopanih jarkov, ie domala skoro popolnoma izginila in isto bi se zgodilo tudi z železniškim nasipom. Zato so morali na obeh straneh iz skal in kamenja zgraditi nekaki steni, med kateri naj bi prišel pravi nasip. To je bilo tem lažje, ker je bilo gradivo v katnenolomih pri Notranji gorici in pod Žalostno goro čisto pri rokah, oddaljeno največ 600 do 700 metrov. Kubičen meter kamenja z lomljenjem prevaža-ircm in skladanjem e stal samo 3 5 K. Ko sta bili dograjeni ti stranski steni, visoki po šest metrov in široki po pet metrov, kojih telesnina se ceni na 200.000in3, pričela se je zgradba železniškega nasipa. Rabili so kamenje iz kamenolomov. toda vsa nasipina se je malone sproti pogrezala. Kar so nasuli podnevu, to je izginilo ponoči v mehka močvirska tla Ker pa je bil svet. na katerem so delali nasip, na obeh straneh ograjen ter se ni mogel več razmikati stisnilo se je pri štirih metrih nasipine povprečno štiri do pet spodaj ležečega barja in primerilo se je. da ie silni stisk premaknil do pet metrov debele stene po 60 cm. v stran, celi nasip pa se ie znižal skoro za en meter. Še celo 57 metrov debele stene niso zadostovale ter so občutile ^labejše vsestransko premikovanje. Spoznavši razmerje stiskanja, nasuli so na posameznih mestih do dva metra viš e kot bi imel biti visok nasip ter so pustili, da se je usedalo. Iznad močviria se dviga nasip povprečno štiri metre visoko, v močvirju pa je njegova podlaga globoka deset do petnajst metrov. Le "a ta način so nasip utrdili tako, da se ni ponižava!. ko so drdrali po njem težki vlaki. Da se prepričajo, kako globoko segajo mehka barska tla. so vrtali na mnogih krajih ter dognali da so te plasti globoke 28 do 30 metrov. Ko pa je bil nasip dograjen, hoteli so preizkusiti tudi utrjenost tal ter v ta namen v razdalji 46 5 metrov v tla zabili ta- ' kozvane poizkušcvalne kole. | Spodaj ploskama odžagan kol v premeru 30 cm. so zabili v tla, na gornjem koncu pa je bil nanj pritrjen zaboj, v katerega so nalo-žli toliko kamenja, da e bila teža kola s kamenjem vred enaka teži, ki bi pri prometu prišla na isto prostornino. Na kolih so bile pri-trene merilne lestvice, da so mogli nadzirati v gotovem času pogrezanje. In pokazalo se je. da so se koli tam. kjer je bil nasip že dovršen. v prvih urah poglobljevali za pet do osem centimetrov, pozneje za nekaj milimetrov, dokler ni postalo pogrezanje neznatno. Dognalo se je, da more na tretjino prejšnje višine stisnjeno barje nositi 1400 kg. na kvadratni čevelj. Izkopali so nekaj kolov ter jih obtežene po 1400 kg. postavili na stisnjeno šotno plast. Pogrezanje je bilo jako počasno. Ko so obtežen.ie povečali 1960 kg. na kvadratni čevelj, prodrl je kol po 30 dneh stisnjeno šotno plast in se pogreznil v močvirno plast, ležečo spodaj. Obenem pa so dosegli, da se je dva metra debela šotna plast stisnila na tretjino. Da se je celo tik skalnega podnožja Žalostne gore pokazalo na štiri metre nasipa še tri metre grezi, je posledica tega, da je tu lokva nekdanjega jezera, kojo pokriva zdaj debela šotna plast. Ko so bila tudi oporišča za mostova čez Ljubljanico in čez Staro Ljublianico gotova, imel bi se bil nasip izgotoviti do njih. Toda zidovje pri mostu čez Ljublianico se ie jelo tako premikati, da se e moralo nasipanje oporišč opustiti in nadomestiti z lesenimi provi-zorji. ki vsled nia'hne teže niso motili njihovega ravnotežja. Pri mostu čez strugo Stare Ljubljanice pa so v varstvo oporišč proti stranskemu pritisku obili kole in napravili tako nasip brez škode za most. Na podnožju Žalostne gore preide železnica na trda skalna tla: različne večje in manjše skalne zaseke in preseke ter ovinki jei dajo lice gorske železnice, dokler po približno 8 km. dolgei poti ne dospe na jugozahodni konec baria. do borovniške doline, kjer je bilo treba odstraniti novo oviro. Treba bi bilo napraviti velikanski nasip, ki naj bi vezal goro Planino s Trebevnikom. Toda, ker bi tak nasip zaprl dolino in pokopal pri azno Borovnico, postavili so mesto nasipa velikanski srpasto zavit most. visok 40 metrov in dolg 569 metrov Ta krasna stavba ima dve vrsti obokov; v zgornii 'ili ie 28, v spodnji pa 25. Leži v treh črtah, namreč v ravni, ki preide na konceh v močne krivine in je po dveh oporiščih in dveh dvrinatih stebrih iočen v tri dele .Oboki spod-nega oddelka imajo 1517 metrov podporišča zgornjega pa 167 metrov. Spodnji oddelek je nekoliko maniši. dočim imajo stebri posebno v gornjem delu vitko in prijetno razmerje. Ker leži most deloma v krivini, napravili so na dotičnem mestu trapezoidične stebre. Navadni kakor tudi dvo.inati stebri so zgrajeni večinoma votli, vsi pa stoje na mrežastih branah, ležečih na v tla zabitih kolih, ki so pa le po tri metre dolgi Gradivo za most je lep. črn precej trd apnenec. Posamezni oboki .zunan e lice in nekatere skozi idoče plasti so iz navadnega, temeljni in polnilni zid pa iz krhkega ka- nlCn'za most so porabili pet milijonov opek, en milijon kubičnih metrov rezanega in ravno toliko lomljenega kamenja. Stavbina oprava odri itd. ie bila zelo preprosta. Med stebri ni bilo odrov, ampak postavljeni so bih vmes samo mostiči. po katerih so hodili delavci, prenašali orodie in malto. Kamenja niso smeli valiti po njih. ker so ti mostiči nosili k večjemu dva do tri meterske stote. Tudi dovažanje gradiva je bilo urejeno zelo preprosto. Nad dvema stebroma se je dvigal močan oder iz brunov; sredi njega je stal močen visok vitel!, ki je dvigal iz globine kamenje in ga spuščal po odru na stebre. S tem e bila premagana druga ovira in prišli so na ozemlje, kjer je manjkalo ravno tega, kar je preje najbolj oviralo delo — vode, na pusti valoviti, suhi Kras. Od daleč je bilo treba napeljavati vodo, kar je zopet delalo velikanske zapreke. Tako je navzlic političnim viharjem 1848 in 1849 napredovalo delo nepretrgoma in dne 17. juniia 1857 je prva lokomotiva z Dunaja mogla v tržaškej luki jxizdraviti prvi Lloydov parnik. Slovesno je bila proga otvorjena dne 27. juli a 1857. leta. Narodno gospodarstvo Kolika pri konjih. Gotovo je videla že večina »Domolju-bovih« bravcev, kako so tu ali tam spreva.iali kakega konja semintje in če si radoveden vprašal, zakaj to delajo, tedaj si izvedel, da se ne godi za zabavo, marveč da ima konj koliko. da ga ujeda po trebuhu. Marsikak konj je že pr'šel vsled te bolezni proč. toda dalo bi se ga rešiti, ko bi ljudje znali takoj pomagati. Res je dandanes živinozdravnik bolj pri rokah kot nekdaj, vendar pa marsikje mine nekaj ur, predno ga je mogoče dobiti, in ta čas žival že lahko pog'ne, če kmet sam ne zna pomagati v prvj sili. Kmet sam pa tudi večkrat hitreje in lažje pomaga živali, kakor ži-v nozdravnik. Ta pride šele čez nekaj časa. žival leži na tleh. ne more povedati svojih bolečin. živinozdravnik mora sam preiskovati in poizvedovati vzrok bolezni, pri čemur se zopet izgubi nekai časa. Kmet pa pozna žival in ie lahko opazil postanek in vzrok bolezni, torej lahko tudi hitrejše pomaga. Kaj pa je pravzaprav kolika? Kolika je splošno ime za različne bolezni v trebuhu in črevih. Ta bolezen hitro pride, pa tudi hitro preide. — včasih pa že v nekoliko urah živino umori. Klanje napada vsa plemena domače živine, vendar najrajši konje. Kolika velikokrat naznanja in napoveduje ali pa spremlja tudi druge bolezni. To se vidi posebno pri konjih, pri katerih se s koliko pojavliajo razne bolezni, n. pr. vnet'e ledvic, prehlaienie. zaprtie itd. Iz tega že sledi. da sr vsako grizenje ali klanje ne da zdraviti nn isti nač;n in z enakimi sredstvi, marveč d* se mora vselej dobro poznati vzrok bolezni. Kako ie spoznati bolezen? Kotlin se krma naenkrat upre. mu več ne diši, stopi proč od jasli. postane nemiren, prestopa se semin-t'e. koplie s prednjima nogama, z zadnjima pa bije nod trebuh poglednie večkrat nazai ivi trebuhu ;n maha z repom. Ce ie bolezen huiša. se vleže večkrat na tla in plane zopet kvišku Včasih se vleže polagoma, včasih pa se hitro vrže na tla. Kadar so bolečine zelo hude. se konj meče brezobzirno na tla, valia se semintia leži na hrbtu n nateguje noge na trebuh. Koni ne žre in ne niie. težko in na^lo srne gobec ima vroč in suh. kožna toplota se iznrenvnia. noge in ušesa so navadno mrzla Žival se začne potiti in trepetati po vsem životu. Ta bolezen nrav naelo nride. trni le nekaj ur malokdai eden ali več dni. Zboliša se nn tudi hitro in pričakovati ie da ž:val ozdravi. če postane mirna, če začne jesti gre blato od nje in dobi svojo naravno gorkoto. Rati pa se ie t(tdi, da konj pogine, če se davi ali celo bljuje, kar je znamenje, da je želodec počil, ker sicer konj ne bljuje. Slabo Znamenje je, če konj sedi kakor pes na zadnjih nogah, če s sprednjima nogama kleči in z zadnjima stoji, če postane hitro napet, kar rtiflči, da je počilo kako črevo ali da so sc zavila čreva. Če kakega pol dneva od konja nič blata ne gre in grizenje sploh ne poneha. Vz tokov koi'ke ie veliko. t'rehlaienjc vsäke vrste provzroča uie-danje. Prehladi fla se žival, če razgreta pije prav mrzlo vodo. čč stoji mokra in spotena na prepihu ali če še v mrzlem prostoru hitro shladi in milna posledica je potem klanje. Tudi klaia je velikokrat vzrok kolike. Žival se nabaše s krmo. ki je vel'kokrat izprijena ali težko prebavljiva. Klaia, ki Začne iiitro v želodcu vretl, n. pr. premlada trava in detelja, spariena. mokra ali rosnata sveža krma zelo rada povzroča ujedanle. Torej je največkrat vzrok ujedanja pri kon.iih krma. Zato pa ie neki star živlnozdravnik vselej vprašal, kaj je konj žrl. Ljudje so se mu .smejali. ker je navadno povsod po tem vprašal, toda imel ie prav." Hotel ie izvedeti vzrok bolezni, in tega ie lažje poizvedel od l!udi, kakor bi ga našel sam. če bi žival preiskoval. Posebno rado ujeda konje, če jih krni mo z ržjo. Najboljše žito za konje je oves, ki daje moč in ne napenja. Pri mlinarskih konj'h ie vzrok ujedanja. ker mlinarji pokrmijo veliko suhe moke. ki konje močno napenja. Tudi kameni. ki nastanejo v črevih. in gliste naprav-ljaio grizenje. Včas;h pa ujeda žival, ker se eno črevo zaviie krog drugega in eno črevo stisne drugo tako. da blato ne more naprej. Vzrokov kolike je torei veliko, zato pa je tudi več vrst te bolezni. Olavna reč je. da se prične z zdravljenjem, predno je nastopilo vnetie črev. Predvsem je gledati na to. da se živali odstrani blato iz črevesa, ker včasih precej po iztrebljenji pridejo vetrovi, kar je vselej dobro znamenje. Žival spravi na gorak kraj, kjer ni prepiha. Nastelji dobro, da se konj metaje se na tla ne obtolče. Seveda se mora gledati, da se konj ne bo valjal po tleh; če bi se vendar hotel, izprevajaj ga. da mu valjanje zabraniš. Potem pa poškropi po trebuhu s kafrovcem ali z vinskim cvetom in ga drgni s slamo toliko časa. da se posuši, nato pa konja gorko odeni z volnato odejo. Za tem pa se napravi žaifnica, kateri prideneš nekai soli in to brizgljaj ali vlivaj na četrt ali pol ure v črevo. Mesto brizgalnice se lahko rabi 1'iak. ki ie v zvezi z 2 centimetra debelo kavčukovo cevio, ki ima pa na koncu za nastavek kratko leseno cev. Ta se nastavi v črevo in žajfnica se vliva v lijak, iz katerega teče tem hitreje, čim višje se drži. Za notranje zdravilo pa daj pol litra gor-kega kamiličnega ča.ia. kolikor gorkote more konj prenesti. Boljše pa je. da vzameš pest kamelic. pol funta grenke (Glauberjeve) soli in zmešaš z rženo moko. Tei zmesi prilij ne-kol ko vode, napravi testo in ga daj konju. Daj pa tega zdravila tri do štirikrat v pol dnevu. Priporoča se tudi, in to je vedno pri rokah, da daš en četrt litra črne kave, kateri si primešal malo žganja. Tudi laško ali laneno olje, četrt litra naenkrat, je dobro: ponavljaj pa to vsako uro. Ce ta sredstva ne pomagajo, naj se pokliče živinozdravnik, če se morda še ni poslalo ponj. Bolezen se lahko shujša v pet do šest urah tako, da je konj ves divji. Srpo in boječe gleda, pot mu je mrzel in kmalu pogine vsled hudih krčev. Ko se konju zboljša, je paziti, da se mu nekaj dni ne dà preveč krme. ker se bolezen rada povrne. Slovarček najnavadnejših tujk. aligator, amerikanski krokodil, aliteraclja. lat., začetek dveh ali več besedi z istim »oglasnikom n. pr. sije svetlo solpce. nltìdlj. pravo, lastno, dedno, ne najeto posestvo: alodiälen. deden, alokucja, lat., nagovor, alma mater, lat., mati, ki goji. preživlja, častni naslov v.sokih šol. almanah, arab.. koledar; letopis, al numero, ita!., po številu, alopatija, gr.. način zdravljenja bolezni z na- sprotn tjii sredstvi, alótrija, gr.. tuje. ne sem spadajoče stvari; alótrija vganjati, s tujimi stvarmi se pečati. al peso (pezo) it., po teži. alla tv omega, gle.i a in o. al piacére (piačere) it.. poljubno. al segno (senjo) it., do (določenega) znaka. alténa. arab., balkon, oder. al tempo., it.. po taktu. alteracija, lat. sprememba; alterirati, spremeniti. alter ego, drugi jaz. latinski naziv za dobrega prijatelja. alternat va, lat., volitev med dvema edino mogočima stvarema; alternativen, men-javen, če ne to reč, pa ono (si moraš izbrati). altum slentium, (silencium) lat., globoko molčanje. alumnät. lat., semenišče (s hrano in stanovanjem). aliivij, lat. prst, ki je voda nanosi, naplavina; aluvialen, naplavljajoč. amalgam, gr. spoiina živega srebra s kako drugo kovino, amantes, améntes. latinski rek: kdor ljubi, nori. amanuénzis, lat., pomočnik, pisar (v velikih knjižnicah). amateur (amater), fr., ljubitelj (kake umetnosti). amazonka, gr., bojevita, junaška žena. amba, lat. dobitek dveh številk v loteriji, ambéges, lat., ovinki; per ambäges, po ovinkih. ambicija, fat., častilakoninost; ambiciozen, častilakomen. ambrozija, gr.. božanska jed; ambrozljski, nesmrten, božanstven. ambrozijanska himna, visoka pesem Te de-um laudainus (Tebe Boga hvalimo), ki jo je zlož 1 sv. Ambrož, amelioraclia, lat., izboljšanje, poprave, amen, hebr. res je. tako naj se zgodi (če kaj prosimo). amendement. (amandma) fr., izboljšujoča pre- memba kakega predloga. ameKkanizem, amerikanska jezikovna posebnost. ainiibija, gr. dvoživka, žival, ki more živeti v vodi in na suhem. ZraCna in svitla mizarska Q0 delavnica 00 za 4 delavce preskrbljena z orodjem se odda takoj v najem v Zagoricah 22 (Bled.) Natančnejša pojasnila daje vdova Mar. Pctočnik v Zagoricah 22 pošta Bled. 1801 4-1 Loterijske srečke. Dunaj, 10. avgust 42 34 11 43 84 Gradec, 10. avgust 44 89 8 34 84 Trat, 3. avgust i 29 48 25 13 Line, 3 avgust 63 9 18 71 90 St. 34 Prihodnja Številka „DOMOLJUBA* Izide dné 29. avgusta 1907. Miiostiva gospa, •II vaata, zakaj morato prt nakupovanju aladno kavo Uradno poudarjati Imo »Kothrolnor« t Ker se Vam sicer utegne prlmerltl^da dobite manj vreden po-snemckbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathrelnerjeva kava. Zakaj lo Kathreinerjeva Kneippova slad na kava Ima »pričo posobnoga no-ölna tvojega proizvajanja »onj In oku« zrnato kavo. Zapomnit« gi torej natanko,milo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo karo zgolj v »a-prtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathn-inerjeva Kneippova slad-na kava« in 8 sliko župnika Kneip pa kot varstveno znamko. 4 S , V>£nja traja dm g dni tnajnovcjéimi leti 305i« 06 zgrajenimi"»»^natimi perniiti ^ÄgÄictoaifoo^ *Ta dajezastopnilt fr.gcunig. ftjaanila 15 • 1 i« I «J^ tf' j up tj a na j^i0dvo^-u!iceštv28 Odhod njjufcljane vseKj pcntdeleX.tjrtft .čcMeK v dr.u. Iziava. Podpisani prekličem kar sem napisal čez g. Anton Vilar-ja, organista v Dol. Logatcu. Prostoslav Poženel. — Kraljestvo Seiko Teebnlkom Haiolcbcn Stroj. In elektr. Inženirje, tehn. poslov., novod h leboret. Proap. Ir. S -> H Tov del. za učenje I Vpoalano. Na naslov vseh o. n. trgovcev in pekov-obrtnlkov v Trnovo-Bistriškem in Podgrad; skem okraju. Čast ml je vsem Vam uljudno javiti, da sem z dnem 1. avgusta podal gospodu Slavoj Janko « Podgradu svoje zastopstvo za Podgrad in Trnovo-Bistrico s prav obsežn m okrožjem in da bodem v to svrho vzdrževal svoje lastne zaloge v Podgradu In frno-vem-Bistrici. Ker so moji Izdelki prav izborniin splošno priljubljeni in pa, ker bode mojemu gospodu zastopniku mogoče vsakega cenj. odjemalca točno in solidno postreči, pričakujem obilnih cenj. naročil, za katere se najtopleje priporočam ter beležim z velespoštovanjem V>nko Majd«' 1696 3 -3 valjiCni mlin v Kranju. Adolf Hauptmann v LJubljani tovarna oljnatih barv, flrneicv, lakov In «te- klarskcga kleja. Najnlljt cen«. Najnlfjc cen« Okoli 50 000 metro» ssägÄÄ najprikladnejše telesno in posteljno perilo, celo po dolgoletni uporabi nepokvarjeno 82 cm široki rumburški ostanki à 46 vin. pr. meter 75 , , oksf. zasraj. . , 33 , , 75 , , canafas . , 33 , » 70 , . cefir z. oblek. , » 34 , „ , 70 „ . flanela z. bi. . , 35 , , , Dolgost ostankov 8-20 metrov. 10000 kosov rjuh, garantirano obeljene, platno 2 metra dolgo, 145 cm široko à K 2'— za 1 kos. Pri večjem nakupu 5% popusta. Pošiljatev za poskušnjo, najmanj zavoj 5 kg. Okoli 45 m ali 8 kosov rjuh se oddajo v tkalnici platna. EMIL FUCHS, Naohod. Češko, Krkonoši. 1845 Izjava. Spodaj podpisana pogorelca s tem izjavi ava, da je „Vzajemna zavarovalnica" proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani, nama po požaru z dne 30 julija 1.1. prizadeto in takoj precenjeno škodo v najino popolno zadovoljnost izplačala, za kar jej izrekava najtoplejšo zahvalo ter jo vsakomur iskreno priporočava. 1844 Ponikve, dne 10. avgusta 1907. Andrej Kobal, s. r. Matija Kranjc, s r. Priči: Franc Pograjc, s. r. Ivan Kobal, s. r. l'aitava« lavarovuo. Vitko ponarejanj« kaznivo Edino prl*t«a J« «5 39 Thlarry-jov balzam i Kleno znamko .redovnica*. Cen« II majhnih «It fi dvo|n«tlh steklenic sil 1 velika iped «Ins «leklenlc« s patent, zuniikom K 6 - Irsnko. Thlerrylevo centlfolljsko mazilo proti vsem ie Isko slsrlm rensm, vnetjem, re-nltvsm, sbaceaom In otekllnem vaeh vrsl. Cena: » iončks K 3-80 se polije le proli povzetji sli denar nsprel. - Ob« domači aredatvl al« povsod znani In «lovit« kol najboljii. Nsrolll« •« -—- nsalavljkjo n«: UelmcMerlaitM Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri «•.fcM»«.^ Rogaški Slatini. LThlarrtt.ftvMSroiar« s UsoiP orlglnslnlti pisem frsUa In Irsnko V zslogl v ikoro vaeh večjih 'dninah fA.itnitri i> ^'t.mcriJro ytult-n it'ti/o iV'b/x>. /K! ceni in *u next/ni> potovati na/ se obrne/o <-Smiofi11 blazina, 180 cm dolga 11 e cm ilroke K 10--, K 12—, K 15-— In K 18 - 2 metra do'ga, 1« cm ilroka K 14 -, K 16'-, K 18--, K JI —. Zglavnik 8(1 cm dol*. In cm »Itok K 3-, K S-50 In M 4-—, 90 cm dole, 70 cm Urok K 4-50 in K i 60. Izdeluiem tudi po kakrinlkoll drugI meri. 3-delnl mudroci lz lime zi t posteljo K 27 •-, bolj il K 33-Poiilja se poitnine prosto po povzetju od K 10'— o»pre|. Zamenja ali nizaj se vzame proti povrnitvi potnih stroikov. 6- 2 Benedikt Sacbsel, Lobes 910 pri Plinu na Ccikstn 16«! M. «kras , «volala • arakt. jioek. J klat rava RoeVopl-patant. prave .Chaofn" . . _ srebr. sklonae varlfler . 1'— 'Osrstns zlata ara . . S'W '4karstar siatemeli. . 10*— 'tkarstal sla« prstani „ t — tensks ur. 70 cm . s 160 Mtiem liki svsna . „ 6 — todb.......«'- nkivio« . . . . , t-so ahinje d ora . . . „ t"> ndliks......1-S0 . ponsčls» točo . 1-to dTojaiia zvon »» . , l'K ldllk» z bitjem In iTonanjsm liki rrosn „ fCO Tilata« pism. o jamstvo, aa aoprlmsnio dsaar aaaaf. Bazponii a po wsatja. tfaks Böhne! irar, saprisaiaal sodai ossile« Ounal, VI., Margaro-thenstr. 27 (r lastni blii) Znhtcvajto atol ccnlk a 2000 Bilkami tastoni la poitnlns proato. Zastopnike zo na deželo iS^Ä za razpečevanje postavnodovoljenih srečk na obroke, Išče prvi bančni zavod proti visoki proviziji Oferte sprejema pod .Lebensziel 2515« Rudolf Mosse, Dunaj l„ Seilerstätte 2. 1841 F. N. Netsehek, Damiana o. kr. dvorni dobavitelj „Pri veliki tovorni" ResUeva cesto it. 3, Sv. Petro cesto O priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo velikansko zalogo narejenih oblak zagospode, dame dečke, deklice in otroke. Cono nizko I Solidna poatroiba. Velespoštovanjem 873 10 A. Lukiò, poslovodkinja. FLOW lenalboUie krepčllo zaželodec! Prlxnano od učenjakov I „Florian" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Florian11 v 1 Ljubljani. - Uajenca In pomočnika ;^srtffzr Cenike od šivalnih strojev s čudovito nizko ceno razpošiljam zastonj LOVRENC REBOLJ v Kranju, krojaštvo, zaloga konfekcije ter šivalnih strojev in koles. 1668 4-4 Za 5 vinarjev il more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorinih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Loohnor v Gradcu, železna hiia. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 1311 12-11 I. kranjsko podjatls aa umetno atak-iaratvo In slikanja na atsklo - Aug. Agnolo, Dunajska cesta I3a, poleg,Flgovci' se priporoča prelaaUU dohovičlul Ia p. o. slavo, občinstva zi napravo cerkvenih okno v a umetnim steklarstvom ali slikane na stekle, stavbenih del, oapravo okvirov, Itd. Itd — Ima lodi v zalofl različno porcelansko ia stekleno posodo aa namlzje gostiln lo zs-sebnlkc, svetilke, okvire Itd. po na|nlijlh cenah. - Narisi, ceniki In proračuni na zahtevo zasloni, mnogi spričevala za dovršen dela so cenjenim odjemalcem v o.-lei na razpolago. IS 7 52— 2 Gimnazijski konvikt benediktinskega samostana v SL Pavlu v lepi, zdravi logi v lavantinski dolini na Koroškem. 1420 8-6 W Javna popolna gimnazija * Prospekte razpošilja na zahtevo samostansko predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci proti štipendiji ali brezplačni hrani. Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj. 1457 20-8 jedilnega olja Nalboljit ivlcarske are, zlatnina In irebniini se dobe po najniijlh cenah pri sloveči domači tvrdld 357 M -25 H. Snttner, arar Ljubljana, Olavnl trg, nasproti rotovia. Prosim zahtevajte nov velik eanlk, kateri je ravno iziel lo • e poilje laatonj In poit. proito f. p. vidlc * Komp., Ljubljana •pekarna in zalo|a pači, nudijo vsako poljubno maožino pateat zarezanih strešnikov Sistem „Harzolo" (Strangfalzziegel) Sistem „Harzola" Barve« a) rdeči naravna žgani, b) črno Impregnici. Najličoejše, ujceiejše ii Hjpripristejše strešia kritje. Vsak strešnik se zamore no lata pribiti «II pa z Ho« privezati Mj°t0VVelike,Viin08ti " Me, ki trpe po močnemvetru In burji. - Vzoroti in proip.kte pošljem« na želja brezplačna Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. 854 15 Sprcjiejo »e zastopniki. Sprejmejo te ««.topnlki. I «datatali la odgovorni aradnlk: Dr lioaall Žitnik Tiskala - , Katoliška Tlakama'