št. 3/2024, letnik XXX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 3, letnik XXX, 2024 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Barbara Bratuž Ferk Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): mag. Barbara Bratuž Ferk, Urška Brodar; mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag., Nataša Todorović Jemec, MSc; mag. Ana Vidrih. Izbrano temo je pripravil: Jure Povšnar (Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2023) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič, Mojca Bizjak Ljubljana, maj 2024 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2024, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 6 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ..............................................................................................................9 Trg dela .......................................................................................................................................................... 15 Cene ................................................................................................................................................................ 17 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 18 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 19 Javne finance ............................................................................................................................................... 20 Izbrane teme ..............................................................................................................................................22 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2023 ........................................................................ 23 Statistična priloga ...................................................................................................................................26 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 16. maja 2024. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Aktualno Aktualno 3 V prvem četrtletju letos je bila medletna gospodarska rast v Sloveniji podobna kot v zadnjem lanskem; podprta je bila z zasebno in državno potrošnjo, rast investicij se je upočasnila, skupni izvoz pa je ostal medletno nižji. Realni bruto domači proizvod (BDP) je v prvem letošnjem četrtletju tekoče stagniral (po okoli odstotni rasti v predhodnem četrtletju), medletno pa je bil višji za 2,1 %. Potrošnja gospodinjstev je bila v prvem letošnjem četrtletju medletno večja za 0,9 %, gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila, predvsem v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Rast investicijske aktivnosti se je po visokih rasteh v preteklem letu umirila, podobno tudi rast aktivnosti v gradbeništvu. Po močno negativnem prispevku v lanskem letu, je prispevek zalog tokrat pozitivno prispeval k rasti bruto investicij. Že drugo četrtletje zapored se tekoče krepita izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, ki sta bila tudi medletno višja. Skupni izvoz blaga in storitev se je zaradi upada izvoza storitev zmanjšal, še nekoliko bolj pa se je zmanjšal skupni uvoz, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP. Aktivnost evrskega območja se je skladno s pričakovanji mednarodnih institucij v prvem četrtletju skromno povečala; OECD je povišala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Po tekočem upadu v drugi polovici lanskega leta zaradi zaostrenih pogojev financiranja, šibkega zaupanja in izgube konkurenčnosti se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za 0,3 % (medletno za 0,4 %). Razpoložljivi kazalniki nakazujejo podobno dinamiko aktivnosti tudi v drugem četrtletju. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) se je aprila nadalje povečal in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih. Aprila se je prvič v desetih mesecih nad vrednost 50 (nakazuje mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti) povzpel tudi sestavljeni kazalnik PMI za Nemčijo. Gospodarska klima (ESI) v evrskem območju in tudi razpoloženje v vseh dejavnostih ter med potrošniki so bili aprila na višjih ravneh kot v drugi polovici lanskega leta, ko se je gospodarska aktivnost zniževala. OECD je maja izboljšala napovedi gospodarske rasti za pomembnejša svetovna gospodarstva. Gospodarska rast evrskega območja naj bi se postopoma zviševala, predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. Letos naj bi bila 0,7-odstotna, leta 2025 pa se bo po napovedih OECD okrepila na 1,5 %. Napoved sicer še naprej spremlja velika negotovost, ki je povezana predvsem z morebitno nadaljnjo zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu. V Sloveniji je bilo tudi letos v začetku leta več delovno aktivnih in manj brezposelnih kot leto prej. Rast števila delovno aktivnih je zaradi metodološke spremembe nekoliko višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta. Še naprej izhaja iz večjega števila delovno aktivnih tujih državljanov, med dejavnostmi pa so izstopale gradbeništvo, promet in skladiščenje ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil aprila podoben kot v prejšnjih dveh mesecih (desez.), medletno pa je bilo vseh brezposelnih za 7 % manj kot pred letom, dolgotrajno brezposelnih pa ob pomanjkanju delovne sile 15 % manj. Povprečna bruto plača je bila februarja medletno nominalno višja za 6,9 %, realno pa za 3,4 %, kar je ob podobni inflaciji in višji lanski osnovi nekoliko manjša rast kot prejšnji mesec. V zasebnem sektorju je bila realno višja za 3,9 %, v javnem pa za 2,4 %. Aprila se je medletna inflacija znižala na 3 %, kar je najmanj po oktobru 2021; cene industrijskih proizvodov so še naprej medletno nižje, a se je medletno zniževanje marca nekoliko upočasnilo. K nižji inflaciji kot marca so v veliki meri prispevale manj izrazite sezonske podražitve počitnic v paketu in obleke ter obutve. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so na medletni ravni ostale nespremenjene. Cene trajnega blaga so bile ponovno nižje kot pred letom (–0,7 %), rast cen storitev pa se je znižala za četrtino (4,5 %). Cene industrijskih proizvodov so bile marca medletno nižje za 3,3 %. Ob razmeroma visoki tekoči podražitvi se je nekoliko upočasnilo medletno zniževanje cen v skupini energentov, upad je bil sicer še vedno precejšen (–12,2%), zniževanje cen proizvodov v skupini surovin pa se je na medletni ravni še nekoliko pospešilo (–5,8 %). 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Konsolidirana bilanca javnega sektorja je imela v prvem četrtletju letos primanjkljaj v višini 372 mio EUR, kar je več kot v enakem obdobju lani (294 mio EUR). Prihodki so bili medletno višji za 8,1 %, na kar je vplivala rast prihodkov iz socialnih prispevkov (zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek) in v letošnjem prvem četrtletju močno okrepljena rast prihodkov iz dohodnine. Ti so lani v tem obdobju stagnirali zaradi dviga davčne olajšave, letos pa je na povišanje vplivalo tudi neusklajevanje olajšav in zneskov neto letnih davčnih osnov. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU. Odhodki so bili v prvem četrtletju medletno višji za 9 %. K temu so največ prispevali izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, na katere je vplival dogovor o lanskem dvigu plač v javnem sektorju ter letošnje predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve in drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Okrepila se je rast izdatkov za investicije. Poslovanje gospodarskih družb se je lani ob izhodu iz energetske krize izboljšalo, predvsem v energetski dejavnosti, kazalniki uspešnosti pa so spet dosegli raven iz leta 2021. Neto čisti dobiček je bil v letu 2023 s 6.699 mio EUR nominalno večji za 10,1 %, a se je upoštevaje inflacijo (7,4 % medletno) realno povečal skromneje. V letu 2023 so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, k povečanju skupnega dobička družb pa je prevladujoče vplivalo močno izboljšanje poslovnega rezultata pri oskrbi z elektriko, plinom in paro. Na velika nihanja poslovnega rezultata v tej dejavnosti so v zadnjih dveh letih močno vplivali različni dejavniki: nihanje vodostajev rek, velike spremembe cen energentov na trgu, regulacija cen in pogodbe na daljši rok z odjemalci, kar je v letu 2022 na poslovanje vplivalo negativno, v letu 2023 pa pozitivno. Močno izboljšanje poslovanja v nominalnih zneskih so zabeležili še v gradbeništvu in trgovini, poslovni rezultat pa se je najbolj poslabšal v predelovalnih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je neto čisti dobiček precej zmanjšal v energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnostih, še vedno pa je bil višji od doseženih najvišjih ravni pred epidemijo. Po visoki rasti v letu 2022 se je najbolj zmanjšal družbam v proizvodnji kovin. Nadalje se je zmanjšal v kemičnih družbah, papirne družbe in družbe iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov pa so neto čisti dobiček še povišale. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 10 8 8 6 6 4 4 2 2 jul. 23 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jul. 22 jan. 22 jul. 21 Neto čisti dobiček, v mio EUR Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Za opis dejavnosti glej seznam kratic v prilogi. 2400 2200 2000 1800 1600 1400 1200 800 1000 600 I-III 2024 I-III 2023 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 400 -2917,2 -3542,2 200 -2271,2 2022 A B C D E F G H I J K L M N Q R Ost. 0 -1577,3 2013 Poslovanje gospodarskih družb se je lani izboljšalo, zlasti v energetski dejavnosti -200 -293,9 -372,1 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. jan. 21 -4 jul. 20 -2 -4 jan. 20 0 jul. 19 0 -2 jan. 19 Prispevek k medletni rasti, v o.t. 12 10 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 12 -400 mio EUR 0 -4.000 Goriva in energija Ostalo Medletna rast, v % Hrana Storitve SKUPAJ 2023 1.000 -3.000 Francija Aprila je bila inflacija najnižja v zadnjih dveh letih in pol, k njej še vedno največ prispevajo cene storitev Primarni saldo -2.000 Italija Evrsko območje Vir: Eurostat. Vir: SURS, preračuni UMAR. Javnofinančni primanjkljaj je bil v prvem četrtletju letos večji kot v enakem obdobju lani -1.000 Avstrija -1,0 Predelovalne dejavnosti Javnofinančni saldo Nemčija -0,5 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje rast, pod 50 pa njegovo krčenje. 2.000 Q1 24 0,0 Q1 24 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 jan. 19 jan. 18 Vrednost PMI 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve Q4 23 0,5 Vir: SURS. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je aprila zvišala, k čemur so prispevale storitve Q3 23 EU Q2 23 1,0 Četrtletna desezonirana rast, v % Izvoz proizvodov in storitev Bruto investicije v o. s. Zasebna potrošnja V glavnih trgovinskih partnericah je bila v prvem četrtletju skromna rast gospodarske aktivnosti -1,5 Q1 15 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Uvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Državna potrošnja BDP, realna rast Q1 14 Prispevki k medletni rasti BDP, v o. t. Medletna rast BDP je bila v prvem letošnjem podobna kot v lanskem zadnjem četrtletju, največ sta k rasti prispevali potrošnja gospodinjstev in državna potrošnja 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 7 Mednarodno okolje Slika 1: Četrtletna gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah, 1. četrtletje 2024 Q2 23 Q3 23 Q4 23 Q1 24 0,5 0,0 -0,5 Francija Avstrija Nemčija EU -1,5 Italija -1,0 Evrsko območje Četrtletna desezonirana rast, v % 1,0 Vir: Eurostat. Po znižanju v drugi polovici lanskega leta se je gospodarska aktivnost evrskega območja v prvem četrtletju povečala, razpoložljivi kazalniki nakazujejo rast tudi v drugem. Po tekočem upadu v drugi polovici lanskega leta (–0,1 % v Q3 in Q4) zaradi zaostrenih pogojev financiranja, šibkega zaupanja in zmanjšanja konkurenčnosti se je BDP evrskega območja v prvem četrtletju povečal za 0,3 % (0,4-odstotna medletna rast). Tudi v povprečju EU je bila tekoča rast 0,3-, medletna pa 0,4-odstotna. Zvišanje BDP v prvem četrtletju v evrskem območju in EU je v zadnjih napovedih pričakovala večina mednarodnih institucij (EK, ECB, IMF, OECD). Skromno tekočo gospodarsko rast so beležile vse naše pomembnejše gospodarske partnerice. V Italiji se je BDP glede na četrtletje prej povečal za 0,3 %, v Nemčiji, Franciji in Avstriji pa za 0,2 %. Rast gospodarske aktivnosti evrskega območja naj bi se glede na razpoložljive kazalnike v drugem četrtletju nadaljevala. Sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) se je aprila nadalje povečal in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih (51,7), k čemur je prispevala aktivnost v storitvah, proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih pa še naprej zavira šibko povpraševanje. Aprila se je prvič v desetih mesecih nad vrednost 50 (nakazuje mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti) povzpel tudi sestavljeni kazalnik PMI za Nemčijo. Gospodarska klima (ESI) v evrskem območju in tudi razpoloženje v vseh dejavnostih ter med potrošniki so bili aprila na podobnih ravneh kot v prvem četrtletju in višji kot v drugi polovici lanskega leta. Slika 2: Napoved gospodarske rasti OECD, maj 2024 6 2023 2024 2025 prejšnja napoved Realna rast BDP, v % 5 4 3 2 1 0 -1 Svet ZDA Kitajska Evrsko Nemčija območje Vir: Napoved OECD, maj in februar 2024. Italija Francija OECD je maja izboljšala napovedi gospodarske rasti za pomembnejša svetovna gospodarstva. Rast svetovne gospodarske aktivnosti naj bi bila ob hitrejšem zniževanju inflacije od pričakovanj nekoliko višja, kot so napovedovali v začetku leta. Letos naj bi bila enaka kot lani (3,1 %), leta 2025 pa malenkost višja (3,2 %). Rast BDP v ZDA naj bi letos znašala 2,6 %, naslednje leto pa naj bi se ob visokih stroških zadolževanja in zmanjšanju domačega povpraševanja upočasnila na 1,8 %. Kitajska gospodarska rast naj bi se ob nadaljevanju težav v nepremičninskem sektorju postopoma nekoliko upočasnila, letos na 4,9 %, naslednje leto pa na 4,5 %. Gospodarska rast evrskega območja se bo postopoma zviševala, predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. OECD evrskemu območju za leto 2024 napoveduje 0,7-, za leto 2025 pa 1,5-odstotno rast BDP. Napoved spremlja velika negotovost, povezana predvsem z morebitno nadaljnjo zaostritvijo razmer na Bližnjem vzhodu, kar bi na svetovno in tudi evrsko gospodarstvo negativno vplivalo zlasti z višjimi cenami energentov, povečano negotovostjo ter zaostritvijo na finančnih trgih. 8 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Slika 3: Cene surovin, april 2024 Energenti Hrana 180 Cene nafte Brent in neenergetskih surovin so se aprila še zvišale. Povprečna dolarska cena nafte Brent je po postopnem zviševanju od začetka leta aprila znašala 89,8 USD (5,1 % več kot mesec prej), evrska pa 83,67 EUR (6,5 % več kot mesec prej). Na rast cene nafte je vplivalo zlasti stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Medletno je bila aprila dolarska cena nafte Brent višja za 5,9 %, evrska pa za 8,3 %. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so bile aprila precej nižje kot pred letom, za 31,3 %. Po podatkih Svetovne banke se je povprečna dolarska cena neenergetskih surovin aprila glede na marec drugič zapored zvišala (za 5,3 %), izmed glavnih skupin surovin so bili dražji zlasti kovine in minerali (za 8,9 %). Po skoraj dvoletnem zniževanju so bile cene neenergetskih surovin aprila višje tudi medletno (za 1,4 %). Na visoke ravni cen surovin, ki so bile aprila za 30 % višje kot v enakem obdobju pred epidemijo, vplivajo zlasti geopolitične napetosti, naložbe, povezane z zelenim prehodom, in vlaganje v infrastrukturo ter proizvodne zmogljivosti na Kitajskem. Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 20 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 Vir: Svetovna banka. Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2023 III 24 IV 24 IV 24/III 24 IV 24/IV 23 I-IV 24/I-IV 23 Nafta Brent, USD/sod 82,51 85,41 89,77 5,1 5,9 3,2 Nafta Brent, EUR/sod 76,32 78,56 83,67 6,5 8,3 2,9 Zemeljski plin (TTF)2, EUR/MWh 41,35 26,85 28,89 7,6 -31,3 -45,0 USD/EUR 1,082 1,087 1,073 -1,3 -2,2 0,2 3-mesečni EURIBOR, v % 3,430 3,922 3,886 -3,6 71,9 114,9 110,24 109,24 115,01 5,3 1,4 -3,7 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 9 Gospodarska gibanja v Sloveniji Slika 4: BDP, 1. četrtletje 2024 Q1 24 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Izvoz proizvodov in storitev Bruto investicije v o. s. Zasebna potrošnja Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 40 35 30 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25 -30 -35 Q1 14 Prispevki k medletni rasti BDP, v o. t. Uvoz proizvodov in storitev Spremembe zalog in v. p. Državna potrošnja BDP, realna rast Vir: SURS. BDP je v prvem letošnjem četrtletju stagniral, medletno pa je bil višji za 2,1 % (nedesezonirano). Potrošnja gospodinjstev je bila v prvem letošnjem četrtletju medletno večja za 0,9 %, gospodinjstva so več trošila za turistične storitve v tujini, nakupe avtomobilov in hrano, manj pa za neživila in prenočitve doma. Rast državne potrošnje se je še nekoliko okrepila (5,1 % medletno), predvsem v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek (odslej javni vir). Rast investicijske aktivnosti se je po visokih rasteh v preteklem letu umirila (0,6 % medletno), podobno tudi rast aktivnosti v gradbeništvu. Po močno negativnem prispevku v lanskem letu, je tokrat prispevek zalog (0,1 o. t.) pozitivno prispeval k rasti bruto investicij. Že drugo četrtletje zapored se tekoče krepita izvoz blaga in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, ki sta bila tudi medletno višja. Skupni izvoz blaga in storitev se je zaradi upada izvoza storitev zmanjšal za 0,6 %, skupni uvoz pa za 0,9 %, kar je imelo pozitiven učinek na rast BDP, saj je prispevek salda menjave s tujino znašal 0,2 o. t. Slika 5: Poraba elektrike, april 2024 Avstrija Italija Poraba elektrike je bila aprila medletno nižja za 8 %. K temu so delno prispevali tudi številni izklopi zaradi vzdrževalnih del in izpadi zaradi snega. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami so imele aprila medletno nižjo porabo Avstrija (–5 %), Hrvaška (–6 %) in Italija (–1 %), medletno višjo pa Nemčija (1 %) in Francija (2 %). Hrvaška Slovenija 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2023 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. apr. 24 jan. 24 okt. 23 jul. 23 jan. 23 apr. 23 okt. 22 jul. 22 apr. 22 jan. 22 okt. 21 jul. 21 apr. 21 jan. 21 okt. 20 jul. 20 -20 apr. 20 Medletna sprememba, v % 25 Francija Nemčija 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Slika 6: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, april 2024 30 Medletna sprememba, v % Medletni upad porabe elektrike na distribucijskem omrežju je bil aprila nekoliko manjši tudi zaradi več delovnih dni. Ob treh delovnih dnevih več je bila industrijska poraba aprila medletno višja za 2,3 %, poraba malih poslovnih odjemalcev pa le malenkost nižja (za –0,9 %). Poraba gospodinjstev je bila aprila medletno nižja za 6,9 %, k čemur so delno prispevali tudi pogosti izklopi zaradi vzdrževalnih del in izpadi zaradi snega. Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja 20 10 0 -10 -20 jan. 24 apr. 24 jul. 23 okt. 23 jan. 23 apr. 23 jul. 22 okt. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 okt. 21 jan. 21 apr. 21 jul. 20 okt. 20 jan. 20 apr. 20 -30 Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. Slika 7: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, april 2024 50 30 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 24 apr. 24 jul. 23 okt. 23 jan. 23 apr. 23 jul. 22 okt. 22 jan. 22 apr. 22 jul. 21 Vir: FURS, preračuni UMAR. okt. 21 jan. 21 apr. 21 jul. 20 okt. 20 jan. 20 -40 apr. 20 Medletna sprememba, v % 40 Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila aprila medletno višja za 8 %. Medletna rast skupne prodaje je bila, ob treh delovnih dneh več kot aprila 2023, višja kot v povprečju prvega četrtletja, ko je bila 5-odstotna. Okrepila se je rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov (s 5 % na 7 %). Razmeroma visoki sta ostali rasti prodaje v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno, prvič letos pa je bila medletno večja tudi prodaja v trgovini na debelo. Visoka je bila tudi medletna rast prodaje v gostinstvu in nekaterih kulturnih, razvedrilnih ter športnih storitvah in igrah na srečo (skupaj je bila v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih1, podobno kot v prvem četrtletju, 8-odstotna). 1 Dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 11 Slika 8: Blagovna menjava – realno, marec 2024 Izvoz blaga (*3mds) Uvoz blaga (*3mds) Desezoniran realni indeks 2010=100 190 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 jan. 24 24 mar. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina. Blagovna menjava se je v prvem četrtletju letos tekoče povečala (desez.), njen obseg pa je bil še vedno manjši kot pred letom2. V primerjavi s četrtletjem prej se je realni izvoz blaga povečal za 2,1 %, uvoz pa, ob večjih mesečnih nihanjih, za 1 %. Pri izvozu se je opazneje povečal izvoz vozil (kar je vplivalo tudi na močno povečanje izvoza v Francijo), večji je bil tudi izvoz kemičnih proizvodov. K povečanju uvoza blaga je prispeval uvoz izdelkov za vmesno in široko potrošnjo, uvoz izdelkov za investicijsko potrošnjo pa se je zmanjšal (desez.). V primerjavi z enakim obdobjem lani sta izvoz in uvoz blaga v prvem četrtletju letos ostala nižja, opazno manjša sta bila zlasti izvoz v države izven EU in uvoz iz držav EU. Aprila je razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih ostalo nizko, zelo nizka je bila tudi raven izvoznih naročil. Podjetja navajajo, da so tudi v drugem četrtletju glavni omejitveni dejavniki za poslovanje povezani predvsem z negotovimi gospodarskimi razmerami, nizkim tujim povpraševanjem in pomanjkanjem usposobljene delovne sile. 2 Po zunanjetrgovinski statistiki SURS. Deflacioniranje in desezoniranje UMAR. Skupni izvoz in uvoz sta popravljena za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Slika 9: Storitvena menjava – nominalno, marec 2024 Izvoz storitev (3mds*) Uvoz storitev (3mds*) 1100 Storitvena menjava se je v prvem četrtletju tekoče zmanjšala in bila manjša kot v enakem obdobju lani. Med pomembnejšimi skupinami storitev se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal izvoz s turizmom povezanih storitev in izvoz gradbenih ter IKT storitev. Nadalje se je zmanjšal izvoz transportnih storitev, manjši je bil tudi izvoz ostalih poslovnih storitev, ki je sicer v zadnjih mesecih močno nihal. Uvoz večine glavnih skupin storitev se je povečal, razen uvoz ostalih poslovnih storitev (desez.). Storitvena menjava je bila manjša kot v prvem četrtletju lani, predvsem zaradi opaznega upada pri transportnih storitvah in ostalih poslovnih storitvah. Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki 900 800 700 600 500 400 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 200 jan. 24 mar. 24 300 jan. 14 V mio EUR, desezonirano 1000 Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Slika 10: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, marec 2024 Pred. dejavnosti Sr. visoko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne 260 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 24 24 mar. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 80 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina 280 Visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne Vir: SURS, preračuni UMAR. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v prvem četrtletju, kljub skrčenju v marcu, povečala v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, medletni padec pa je bil manjši kot v zadnjem četrtletju lani. Zaradi razmeroma visokega medletnega padca v marcu (–6,1 %), je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti v prvem četrtletju medletno manjša za 1,8 % (v prvih dveh mesecih 0,7-odstotna rast). Manjša kot pred letom je bila predvsem proizvodnja nekaterih tehnološko manj zahtevnih panog. V energetsko intenzivni proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov je upadla za skoraj petino, v prav tako energetsko intenzivni kemični industriji za 8,2 %, za okoli desetino pa v lesni in pohištveni industriji ter dejavnosti popravil in montaže strojev ter naprav. V panogah, ki so presegle ravni iz lanskega prvega četrtletja, je bila rast večinoma skromna, do okoli 4-odstotna. Višja je bila le v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (14,5 %) in v tekstilni industriji (8,3 %). Slika 11: Aktivnost v gradbeništvu, marec 2024 120 110 100 90 80 70 60 50 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 24 24 mar. Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 40 jan. 14 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del marca znižala in bila tudi medletno nižja. Po visoki rasti v začetku lanskega leta, se je aktivnost ob mesečnih nihanjih postopno znižala. V prvem četrtletju je bila tako za 3 % nižja kot v prvem četrtletju lani. Aktivnost se je najbolj znižala v gradnji stavb (za 7 %). Nekateri drugi podatki kažejo na rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvem četrtletju aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 8 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 11 o. t. Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano 130 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 13 Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 24 24 mar. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 80 jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 12: Prihodek v trgovini, februar–marec 2024 . Vir: SURS, preračuni UMAR. Realni prihodek večine trgovskih panog se je februarja nadalje okrepil in bil tudi medletno večji. Po rasti v zadnjem lanskem četrtletju sta se nadalje okrepili prodaji v trgovini na drobno z neživili, ki je bila medletno večja za 4 %, in trgovini na debelo, ki je bila medletno večja prvič po lanskem januarju (za 7 %). Medletno večja je ostala prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobačnimi izdelki (za 4 %), ki se po skromni rasti v lanski drugi polovici leta v zadnjih mesecih ohranja na doseženi ravni. Prodaja v trgovini z motornimi vozili se je po lanskih visokih rasteh februarja zmanjšala, a ostala medletno precej večja (za 11 %). Po predhodnih podatkih SURS je bila prodaja tudi marca medletno večja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno z živili, v trgovini z neživili pa je bila manjša. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2023 III 24/II 24 III 24/III 23 I-III 24/I-III 23 Izvoz blaga, realno1 -6,8 -0,43 -5,6 -0,3 - v EU -7,6 -0,53 -3,8 0,5 Uvoz blaga, realno -7,2 3 -7,5 -9,5 -2,9 - iz EU -5,6 -10,33 -4,4 -5,9 Izvoz storitev, nominalno2 6,4 0,23 -6,14 -3,9 Uvoz storitev, nominalno2 4,6 -0,63 -5,9 4 -2,6 Industrijska proizvodnja, realno -5,6 -5,93 -6,94 -2,94 - v predelovalnih dejavnostih -4,5 -3,53 -6,14 -1,84 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno 1 v% Trgovina – realni prihodek Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 19,4 -7,4 -8,6 -2,8 2023 II 24/I 24 II 24/II 23 I-II 24/I-II 23 -2,7 -0,63 1,24 1,3 2,2 -1,83 1,14 2,9 3 4 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Vključeno tudi poslovanje z nepremičninami (L). jan. feb. 24 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 jan. 15 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) jan. 14 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 13: Prihodek v tržnih storitvah, februar 2024 Skupni realni prihodek tržnih storitev se je februarja precej zmanjšal (za 1,8 %), medletno pa je bil realno večji za 1,8 %. Po močni januarski rasti je prihodek najbolj upadel v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Velik upad prihodka je bil tudi v strokovnotehničnih dejavnostih, kjer je bila rast zabeležena le v eni, po prihodku manjši, dejavnosti. V gostinstvu se je prihodek zmanjšal drugi mesec zapored po razmeroma visoki rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Prihodek se je nadalje zmanjšal še v drugih poslovnih dejavnostih, ob ponovnem zmanjšanju v zaposlovalnih storitvah. Prihodek se je nekoliko povečal le v dejavnosti prometa in skladiščenja, k rasti sta prispevala kopenski promet in dejavnost skladiščenja. Medletna rast skupnega prihodka tržnih storitev se je februarja opazno upočasnila (s 5,8 % januarja na 1,8 %), znaten upad pa je bil zabeležen v poslovanju z nepremičninami. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Realni prihodek v gostinstvu 160 140 120 100 80 60 40 Q1 24 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 14 0 Q1 16 20 Q1 15 Desezoniran indeks 2010=100 Slika 14: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, februar–marec 2024 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q1 2024 pri gostinskem prihodku je povprečna vrednost za januar in februar. V prvem četrtletju je bila potrošnja gospodinjstev medletno realno večja za 0,9 %. Število prodanih novih osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb je bilo medletno večje za 4 %, trošenje za turistične storitve v tujini pa za 5 % (nominalno). Prodaja v trgovini na drobno z živili, pijačo ter tobačnimi izdelki je bila v povprečju prvega četrtletja medletno realno večja za 4 %, prodaja v trgovini z neživili pa je bila ob slabšem marcu (po predhodnih podatkih) realno manjša za 1 %. Medletno manjše je bilo v tem obdobju tudi število prenočitev slovenskih državljanov doma (za 2 %). Nominalna vrednost davčno potrjenih računov (kot kazalnik prodaje) pa je v prvem četrtletju dosegla 5-odstotno nominalno medletno rast, kar ob nižji rasti cen pomeni višjo realno rast kot v preteklih četrtletjih. Slika 15: Gospodarska klima, april 2024 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 -50 jan. 15 -40 jan. 14 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Vrednost kazalnika gospodarske klime se je aprila na mesečni ravni povečala, tudi medletno je bila višja. V primerjavi z marcem se je zaupanje povečalo v vseh dejavnostih, z izjemo gradbeništva. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo skupno zaupanje malenkost višje, po posameznih segmentih pa je bilo višje v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in pri potrošnikih, nekoliko nižje v storitvenih dejavnostih, precej pa v gradbeništvu. Zaupanje v gospodarstvu je bilo najvišje v zadnjih trinajstih mesecih, a še vedno pod dolgoletnim povprečjem. Nad njim je ostalo v storitvenih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu. Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vir: SURS, preračuni UMAR. Cestni Cestni - po tujini Cestni - izvoz, uvoz in notranji Železniški 240 220 200 180 160 140 120 100 Vir: SURS, preračuni UMAR. Q4 23 Q1 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 60 Q1 15 80 Q1 14 V mio tkm, desez. indeks 2010=100 Slika 16: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa, 4. četrtletje 2023 Obseg cestnega blagovnega prometa se je v zadnjem četrtletju 2023 še zmanjšal, obseg železniškega pa povečal. Zmanjšanje obsega cestnih prevozov slovenskih prevoznikov je bilo sicer manjše kot v prejšnjih dveh četrtletjih, še vedno pa je bilo povezano z manjšim prevozom po tujini (za več kot 2 %), prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa so se skupaj nekoliko povečali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za desetino, v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 (obdobje pred epidemijo) pa je bila razlika še večja. Pred nekaj leti še polovični delež prevoza po tujini v skupnih prevozih se je znižal pod 40 %. Železniški prevoz blaga, ki se je zniževal že pred epidemijo, pa se je v zadnjem četrtletju po daljšem obdobju spet močneje povečal (za 7 %) in je bil tudi medletno nekaj odstotkov višji, glede na enako četrtletje v letu 2019 pa je bil nižji. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 15 Trg dela Slika 17: Število delovno aktivnih oseb, marec 2024 Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 24 mar. 24 jul. 23 jan. 23 jul. 22 jan. 22 jul. 21 jan. 21 jul. 20 jan. 20 jul. 19 140 135 130 125 120 115 110 105 100 95 90 jan. 19 Indeks, januar 2019 = 100 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) Marca se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih dveh mesecih letos in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek je predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce.3 Rast je bila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, dodatno pa je na povečanje vplivala tudi omenjena sprememba definicije delovno aktivnih. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil marca 15,6-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %). 3 Vključitev oseb, napotenih na delo ali usposabljanje v tujino, in oskrbovalcev družinskega člana med delovno aktivno prebivalstvo v začetku leta 2024. Konec leta 2023 je bilo po podatkih SURS 6.900 oseb, napotenih na delo in usposabljanje v tujino. Te osebe bodo, ko se jim bo izteklo obstoječe zavarovanje, najverjetneje prešle med zaposlene osebe (januarja 2024 jih je bilo slabih 4600). Učinek spremenjene definicije je največji v gradbeništvu in pri tujih državljanih (gl. SURS https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/12740). Po naši oceni pa k skupni medletni rasti prispeva približno polovico. Slika 18: Število registriranih brezposelnih oseb, april 2024 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registrirano brezposelnih je bil aprila (1,1 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih dveh mesecih. Po originalnih podatkih je bilo konec aprila brezposelnih 45.219 oseb, kar je 7 % manj kot pred letom. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec aprila medletno za 14,8 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,2 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 Vir: ZRSZ. jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 0 jan. 14 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Slika 19: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, februar 2024 Zasebni sektor Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v 20 Javni sektor Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila februarja (3,4 %) nekoliko nižja kot januarja. Ob podobni inflaciji je bila to predvsem posledica visoke lanske osnove zaradi višjega dviga minimalne plače v začetku lanskega leta kot letos. V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača februarja letos medletno realno višja za 3,9 %. Najvišja je bila v gradbeništvu in prometu ter skladiščenju. V javnem sektorju je bila realna rast 2,4-odstotna. Nominalna medletna rast povprečne bruto plače (6,9 %) je bila nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih. V zasebnem sektorju je bila 7,4-odstotna, v javnem 5,9-odstotna. Skupaj 16 12 8 4 0 -4 -8 -12 jan. 24 feb. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 -20 jan. 15 -16 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2023 III 24/II 24 III 24/III 23 1,3 0,11 1,4 1,4 2023 II 24/I 24 II 24/II 23 I-II 24/I-II 23 9,7 0,21 6,9 7,6 9,4 1 -0,2 7,4 8,4 10,3 0,31 5,9 5,9 v tem sektor država 10,1 -0,11 5,1 5,4 v tem javne družbe 10,9 0,51 8,2 7,6 2023 III 23 II 24 III 24 Delovno aktivni2 v% Povprečna nominalna bruto plača zasebni sektor javni sektor Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano I-III 24/I-III 23 5,0 5,1 4,7 4,7 v% 2023 IV 24/III 24 IV 24/IV 23 I-IV 24/I-IV 23 Registrirani brezposelni -14,0 -3,5 -7,0 -6,9 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 17 Cene Slika 20: Cene življenjskih potrebščin, april 2024 Slovenija 12 Evrsko območje Medletna inflacija, v % 10 8 6 4 2 0 jan. 24 apr. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -2 Vir: SURS, Eurostat. Po tem, ko se je medletna rast cen življenjskih potrebščin v preteklih dveh mesecih nekoliko povišala, se je aprila znižala na 3 %, kar je najnižje po oktobru 2021. K umirjanju medletne rasti so v veliki meri prispevale manj izrazite sezonske podražitve počitnic v paketu (mesečno za 13,8 %). Rast cen v skupini rekreacija in kultura se je na medletni ravni v primerjavi z marcem skoraj prepolovila (3,2 %), rast cen storitev pa se je znižala za približno četrtino, na 4,5 %. Manj izrazite so bile tudi sezonske podražitve v skupini obleke in obutve (4,2 %), kar je vplivalo na nižjo rast cen poltrajnega blaga, ki je tako bilo na medletni ravni dražje za 1,8 %. Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se na mesečni ravni znižale za 1 %, medletno pa so ostale nespremenjene. Cene trajnega blaga so bile medletno ponovno nižje (–0,7 %). Med dvanajstimi skupinami blaga in storitev cene še naprej najhitreje naraščajo v skupini restavracije in hoteli (medletno 7,3 %), kjer se rast po umiritvi v začetku leta ponovno krepi. Hitro naraščajo tudi cene v skupinah izobraževanje (6,6 %) in zdravstvo (6,1 %). Slika 21: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, marec 2024 Domači trg Tuji trg 160 150 Indeks 2015=100 140 130 120 110 100 Vir: SURS. jan. 24 mar. 24 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 90 Cene industrijskih proizvodov so se marca na mesečni ravni malenkost povišale (0,1 %), medletno zniževanje pa se je nekoliko upočasnilo (–3,3 %). Na mesečno rast so v največji meri vplivale za 4,1 % višje cene energentov, nekoliko so se povišale tudi cene proizvodov za investicije (0,5 %) in proizvodov za široko porabo (0,2 %). Cene proizvodov v skupini surovin so se minimalno znižale, na medletni ravni pa se je zniževanje cen v tej skupini še nekoliko pospešilo (–5,8 %). Ob razmeroma visoki tekoči podražitvi se je nekoliko upočasnilo medletno zniževanje cen v skupini energentov, ki pa so bile še vedno medletno nižje za 12,2 %. Rasti cen proizvodov za investicije in široko porabo so se nadalje umirjale ter bile na medletni ravni nekoliko pod 1 %. Cene proizvodov slovenskih proizvajalcev so se nekoliko hitreje kot na tujih trgih (–3,0 %) medletno zniževale na domačem trgu (–3,7 %). Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % 2023 V23-IV24/V22-IV23 Skupaj Hrana 4,2 IV24/III24 IV24/IV23 I-IV24/I-IV23 5,3 1,0 3,0 3,3 4,2 6,3 -1,1 -0,1 1,3 -2,3 -0,1 0,5 4,3 2,0 Storitve 6,0 6,9 2,3 4,5 5,1 Ostalo1 4,7 5,0 0,9 2,7 3,0 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 5,2 6,0 1,6 3,6 4,0 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 4,2 5,9 0,4 3,0 3,5 Goriva in energija Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Finančni trgi Slika 22: Krediti domačim nebančnim sektorjem, marec 2024 Potrošniški Podjetja in NFI 30 Stanovanjski Skupaj Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -40 jan. 24 mar. 24 -30 Vir: BS. Medletna rast obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je tudi marca nekoliko okrepila, a je bila z 1,3 % še vedno razmeroma skromna. Rast je v veliki meri izhajala iz zadolževanja gospodinjstev, kjer se po sredini lanskega leta hitro krepi obseg potrošniških posojil,4 ki je bil medletno višji že za skoraj 15 %. Novo kreditiranje gospodinjstev v obliki potrošniških posojil je v prvem četrtletju znašalo 386,6 mio EUR in je bilo za skoraj polovico višje kot v primerljivem obdobju lani. Medletna rast stanovanjskih posojil se je v zadnjih mesecih ustalila okoli 1 %. Obseg kreditov podjetjem in NFI je bil marca medletno nižji za 2,2 %, a se njegovo zniževanje v zadnjih mesecih umirja. Rast vlog domačih nebančnih sektorjev se že od konca preteklega leta ohranja okoli 3 %. Medletna rast vlog podjetij (marca 5,7 %) je bila v zadnjih mesecih precej višja od rasti vlog gospodinjstev (marca 2,3 %). Ob nizkih depozitnih obrestnih merah in ponudbi državnih obveznic malim vlagateljem se je obseg vlog gospodinjstev v bankah v prvem četrtletju letos celo nekoliko znižal. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se je v začetku leta ohranjal na ravni 1 %. 4 Banka Slovenije je julija lani znižala mejo kreditne sposobnosti za gospodinjstva iz 76 % bruto minimalne plače (914 EUR) na raven minimalnih življenjskih stroškov (745 EUR), banke pa lahko upoštevajo tudi nekatere dodatne prejemke, na primer otroške dodatke. Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 31. III 23 31. XII 23 31. III 24 31. III 24/29. II 24 Krediti skupaj 25.385,4 25.572,9 25.713,3 0,4 1,3 11.610,6 11.352,0 11.360,6 0,3 -2,2 1.279,4 1.335,9 1.311,5 -0,6 2,5 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom 31. III 24/31. III 23 12.495,4 12.885,1 13.041,2 0,6 4,4 Potrošniški 2.654,3 2.918,3 3.035,6 1,5 14,4 Stanovanjski 8.216,3 8.271,7 8.302,6 0,2 1,1 Ostalo 1.624,8 1.695,1 1.703,1 1,2 4,8 26.378,9 27.072,2 26.990,4 0,4 2,3 Čez noč 23.338,9 22.753,5 22.336,0 0,1 -4,3 Vezane 3.040,0 4.318,7 4.654,4 1,6 53,1 147,9 118,7 120,5 -9,0 -18,5 9.484,4 10.859,2 10.597,2 -0,1 11,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 19 Plačilna bilanca Slika 23: Tekoči račun plačilne bilance, marec 2024 Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun 12-mesečne kumulative, v mio EUR 5000 Presežek tekočega računa plačilne bilance se je v prvem letošnjem četrtletju medletno povečal. K temu je največ prispeval saldo blagovne menjave. Realni izvoz blaga se je medletno povečal, uvoz pa zmanjšal, izboljšali so se tudi pogoji menjave, kot posledica nadaljnjega upada cen energentov in cen industrijskih proizvodov. Ocenjujemo, da so k medletni spremembi nominalnega blagovnega salda (261 mio EUR) v prvem četrtletju količinska in cenovna gibanja prispevala podobno. Storitveni presežek je bil medletno manjši predvsem zaradi manjšega presežka pri menjavi transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil podoben kot v enakem obdobju lani. Manjši primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa je izhajal predvsem iz manjših neto odlivov transferjev državnega sektorja v tujino. Tudi dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je marca izkazoval presežek v vrednosti 3,1 mrd EUR (4,6 % ocenjenega BDP). Storitvena menjava Sekundarni dohodki 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 jan. 24 24 mar. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -5000 Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-III 2024, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Saldo, I-III 2023 Tekoči račun 14.182,6 13.356,0 826,6 543,7 Blago 10.508,9 10.213,7 295,1 33,8 2.462,8 1.687,3 775,5 829,6 Primarni dohodki 773,0 947,4 -174,4 -178,2 Sekundarni dohodki 437,9 507,6 -69,7 -141,5 603,0 590,0 13,0 -92,3 1.572,1 1.987,5 415,4 255,0 -381,1 Storitve Kapitalski račun Finančni račun Neposredne naložbe 485,9 530,4 44,5 Naložbe v vrednostne papirje 684,6 2.013,9 1.329,3 -608,2 Ostale naložbe 410,7 -752,6 -1.163,3 1.198,0 -424,2 -196,4 Statistična napaka Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Javne finance Slika 24: Prihodki konsolidirane bilance javnega sektorja, 1. četrtletje 2024 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 Medletna rast, v % Prispevki za soc. varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (desna os) -10 -10 -20 -20 Q1 18 Q2 Q3 Q4 Q1 19 Q2 Q3 Q4 Q1 20 Q2 Q3 Q4 Q1 21 Q2 Q3 Q4 Q1 22 Q2 Q3 Q4 Q1 23 Q2 Q3 Q4 Q1 24 Prispevek k medletni rasti, v o.t. Davčni prihodki* Nedavčni prihodki Ostalo Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Brez socialnih prispevkov. Slika 25: Odhodki konsolidirane bilance javnega sektorja, 1. četrtletje 2024 32 32 28 28 24 24 20 20 16 16 12 12 8 8 4 4 0 0 -4 -4 -8 -8 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. Opomba: * Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. Medletna rast, v % Izdatki za blago in storitve Rezerve Izdatki za investicije Plačila v proračun EU Q1 18 Q2 Q3 Q4 Q1 19 Q2 Q3 Q4 Q1 20 Q2 Q3 Q4 Q1 21 Q2 Q3 Q4 Q1 22 Q2 Q3 Q4 Q1 23 Q2 Q3 Q4 Q1 24 Prispevek k medletni rasti, v o.t. Plače in drugi stroški dela* Plačila obresti Tekoči transferi posam. in gospod. Ostali tekoči transferi SKUPAJ ODHODKI (desna os) Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil v letošnjem prvem četrtletju medletno višji. Znašal je 372 mio EUR, v enakem lanskem obdobju pa 294 mio EUR. Prihodki so se v prvem četrtletju medletno zvišali za 8,1 %. Poleg prihodkov iz socialnih prispevkov, zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, se je v letošnjem prvem četrtletju močno okrepila rast prihodkov iz dohodnine, ki so lani v tem obdobju stagnirali zaradi davčnih razbremenitev (dvig olajšave), letos pa je na povišanje vplivalo tudi neusklajevanje olajšav in zneskov davčnih osnov. Zaradi dinamike sprejemanja ukrepov za blažitev posledic draginje in tudi lanskega zamika vplačil nekaterih trošarinskih zavezancev je bila rast prihodkov iz trošarin letos nizka. Medletno nižja so bila skupna prejeta sredstva iz EU, po tem ko je Slovenija konec lanskega leta pridobila sredstva iz naslova drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost5. Odhodki so se v prvem četrtletju medletno zvišali za 9 %. K temu so največ prispevali: izdatki za plače in drugi prejemki iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju6 ter predčasno izplačilo regresa, krepitev izdatkov za blago in storitve in drugih izdatkov v zdravstvu v povezavi s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek ter transferji posameznikom in gospodinjstvom tudi zaradi visoke redne letne uskladitve pokojnin. Okrepila se je rast izdatkov za investicije (27,4 %). Subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje, ki so se lani močno povečale, so bile letos medletno nižje. Od avgusta 2023 do konca marca 2024 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 633 mio EUR, od tega v prvih treh mesecih letos 75 mio EUR, v tem času največ za tekoče vzdrževanje in zavarovanje po interventnem zakonu o odpravi posledic poplav. 5 6 Slovenija je 28. 12. 2023 v okviru drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila, prejela 536 mio EUR. Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022). S 1. aprilom 2023 se je plačna lestvica povišala za en plačni razred. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 21 Slika 26: Prejeta sredstva iz proračuna EU, marec 2024 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih treh mesecih leta 2024 pozitiven (46,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 190,1 mio EUR (13,1 % v sprejetem proračunu načrtovanih prihodkov za leto 2024), vplačala pa 143,2 mio EUR (19,9 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (53,3 % vseh povračil v državni proračun, 100,4 % pričakovanih povračil v letu 2024) so imela sredstva iz kohezijskega sklada in sredstva iz strukturnih skladov7 (31,4 % vseh povračil v državni proračun, 20 % pričakovanih povračil v letu 2024). Za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike je bilo v državni proračun povrnjeno 5,7 % vseh povračil (3 % pričakovanih povračil v letu 2024). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (47 % vseh vplačil). Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2023) Pričakovana povračila v sprejetem proračunu za 2024 Skupaj prejeta sredstva (januar-marec 2024) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 100 Vir: MF. 200 300 400 V mio EUR Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (od januarja 2014 do konca marca 2024) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,53 mrd EUR (EU del). To predstavlja 106 %8 razpoložljivih sredstev, nekaj izplačil iz državnega proračuna pa je predvidenih še v prvi polovici leta 2024 (skladno z ocenami resorjev za okoli 66 mio EUR). V okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 (od januarja 2021 do konca marca 2024) pa je bilo izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 23,9 mio EUR (EU del), kar pomeni 1 % razpoložljivih sredstev. Slika 27: Stanje koriščenja sredstev EKP 2014-2020 (EU del) v obdobju 1. 1. 2014 do 31. 3. 2024 Izplačila iz državnega proračuna Pravice porabe Skupaj KS ESS 7 ESRR 8 0 1000 2000 V mio EUR 3000 4000 Vir: MKRR. Opomba: Sredstva YEI so prišteta k ESS. Vključena sredstva REACT-EU. Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). S preseganjem razpoložljivih pravic porabe (prek 100 %) se zagotavlja, da končna praviloma nižja realizacija povračil iz evropskega proračuna (npr. zaradi ugotovljenih neupravičenih izdatkov, odstopa od sofinanciranja) še vedno omogoči 100-odstotno porabo razpoložljivih sredstev in doseganje ciljev Operativnega programa EKP. Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-III 2023 Kategorija SKUPAJ PRIHODKI Mio EUR I-III 2024 Medl. rast, % Mio EUR I-III 2023 Medl. rast, % Kategorija Mio EUR I-III 2024 Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % 5.736,3 2,2 6.198,4 8,1 SKUPAJ ODHODKI 6.030,1 1,7 6.570,5 9,0 2.898,6 4,9 3.136,0 8,2 Plače in drugi stroški dela2 1.441,7 10,1 1.683,2 16,7 Dohodnina 804,7 -0,4 944,7 17,4 Izdatki za blago in storitve 786,9 -6,9 910,3 15,7 Davek od dohod. pravnih oseb 296,9 20,4 310,5 4,6 Plačila obresti 370,2 10,1 361,0 -2,5 21,7 55,0 14,1 -35,1 88,6 -57,1 64,2 -27,6 1.150,4 7,7 1.209,6 5,1 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 2.317,4 1,1 2.527,0 9,0 371,6 13,6 373,5 0,5 Ostali tekoči transferi 548,0 12,4 485,8 -11,3 2.224,5 8,6 2.526,7 13,6 Izdatki za investicije 310,7 15,5 395,9 27,4 Nedavčni prihodki 278,6 -14,4 296,4 6,4 Plačila v proračun EU 166,6 -8,6 143,2 -14,0 Prejeta sredstva iz EU 258,2 -35,3 192,2 -25,6 JAVNOFINANČNI SALDO 76,4 -0,3 47,1 -38,3 PRIMARNI SALDO Davčni prihodki1 Davki na nepremičnine Davek na dodano vrednost Trošarine Prispevki za soc. varnost Ostalo Rezerve -293,9 -372,1 44,6 -63,3 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. izbrane teme Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Tabela 8: Kazalniki uspešnosti poslovanja 2007 2019 2020 2021 2022 2023 Gospodarnost poslovanja, koeficient 1,048 1,051 1,042 1,057 1,048 1,057 Donosnost celotnih prihodkov, v% 4,4 4,5 2,9 4,7 4,1 4,6 Donosnost povprečnih sredstev, v % 3,9 4,6 2,7 5,1 5,0 5,1 10,2 9,4 5,4 10,3 10,1 10,3 Donosnost povprečnega kapitala, v % Slika 29: Neto čisti dobiček po dejavnostih Vir: AJPES, preračuni UMAR. 2023 2022 200 Poslovanje gospodarskih družb se je lani ob izhodu iz energetske krize izboljšalo, predvsem v energetski dejavnosti, kazalniki uspešnosti pa so v povprečju spet dosegli raven iz leta 2021. Neto čisti dobiček je bil v letu 2023 s 6.699 mio EUR nominalno za 10,1 % večji, a se je upoštevaje inflacijo (7,4 %) realno povečal skromneje. Neto dobiček iz poslovanja se je nominalno povečal bolj, za 16,1 %, neto dobiček iz financiranja pa se je zmanjšal. Vsi kazalniki uspešnosti poslovanja9 so se izboljšali (še posebej gospodarnost in donosnost prihodkov) in bili višji kot pred epidemijo ter kot pred gospodarsko in finančno krizo. Dodana vrednost gospodarskih družb je v letu 2023 znašala 33.422 mio EUR in se je nominalno povečala za 12,1 %. poslovnega rezultata pri oskrbi z elektriko, plinom in paro. Na velika nihanja poslovnega rezultata v tej dejavnosti so v zadnjih dveh letih močno vplivali različni dejavniki: nihanje vodostajev rek, velike spremembe cen energentov na trgu, regulacija cen in pogodbe na daljši rok z odjemalci, kar je v letu 2022 na poslovanje vplivalo negativno, v letu 2023 pa pozitivno. Poslovni rezultat se je iz izgube v velik dobiček izboljšal kar za 719 mio EUR. Neto čisti dobiček vseh družb, ki se je v letu 2023 povečal za desetino, se je brez upoštevanja rezultatov zgoraj omenjenih družb zmanjšal za skoraj 2 %. Močno izboljšanje poslovanja v nominalnih zneskih so zabeležili še v gradbeništvu (za 113 mio EUR, +41 %) in trgovini (za 53 mio EUR, +4 %), poslovni rezultat pa se je najbolj poslabšal v predelovalnih dejavnostih (za 287 mio EUR, –12 %) ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 70 mio EUR, –11 %). V predelovalnih dejavnostih se je neto čisti dobiček precej zmanjšal v energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnostih10 (skoraj za tretjino oz. za 156 mio EUR), še vedno pa je bil višji od doseženih najvišjih ravni pred epidemijo (v letih 2018 in 2019). Po visoki rasti v letu 2022 se je najbolj zmanjšal družbam v proizvodnji kovin. Nadalje se je zmanjšal v kemičnih družbah, papirne družbe in družbe iz proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov pa so neto čisti dobiček še povišale. -200 Poslovni rezultati gospodarskih družb v letu 2023 23 2021 2020 2019 A Slika 28: Neto čisti dobiček in njegovi glavni sestavini 10.000 B Neto rezultat iz financiranja Neto rezultat iz poslovanja Neto čisti dobiček obračunskega obdobja C D E V mio EUR 8.000 F 6.000 G 4.000 H I 2.000 J 0 K -2.000 L -4.000 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 M N Vir: AJPES. Q R 2400 2200 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 0 Ost. -400 V letu 2023 so z dobičkom poslovali v vseh dejavnostih, k povečanju skupnega dobička družb pa je prevladujoče vplivalo močno izboljšanje V mio EUR 9 Gospodarnost poslovanja = poslovni prihodki/poslovni odhodki, Donosnost prihodkov = neto čisti dobiček (izguba) obračunskega obdobja/celotni prihodki, Donosnost sredstev = neto čisti dobiček (izguba) obračunskega obdobja/povprečna sredstva, Donosnost kapitala = neto čisti dobiček (izguba) obračunskega obdobja/povprečni kapital. Vir: AJPES, preračuni UMAR. Opomba: Za opis dejavnosti glej seznam kratic v prilogi. 10 Delež stroškov energije družb iz energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnosti v poslovnih odhodkih v povprečju za več kot enkrat presega povprečje vseh predelovalnih družb. 24 Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Slika 30: Neto čisti dobiček družb iz energetsko intenzivnih predelovalnih dejavnosti 2023 2022 2021 2020 Slika 31: Prihodki od prodaje in subvencije 2019 Proiz. kovin Prihodki od prodaje na domačem trgu Prihodki od prodaje v EU Prihodki od prodaje izven EU Subvencije, dotacije…(AOP 124) 90 80 Proiz. nekovinskih mineralnih izd. 70 V mrd EUR 60 Kemična ind. 50 40 30 20 Papirna ind. Vir: AJPES, preračuni UMAR. Močna rast prihodkov od prodaje iz prejšnjih dveh let se je v letu 2023 ustavila, ponovno pa se je povečala vrednost subvencij. Prodajni prihodki so se glede na prejšnje leto nominalno povečali le za 0,1 %; upoštevaje inflacijo in posledično višje prodajne cene blaga ter storitev družb to kaže na precejšnje zmanjšanje količinske prodaje. Prodaja na domačem trgu se je sicer še povečala, za 5,9 %, na trgu EU in izven EU pa se je zmanjšala za 5,8 % in 9,8 %. Ob omenjenih gibanjih je izvozna usmerjenost družb upadla na 42,4 % in je bila spet malo nižja kot pred epidemijo (prejšnje desetletje je večinoma naraščala, z ravni okoli 30 %). Subvencije (AOP 124), ki so sestavni del poslovnih prihodkov, so pred epidemijo znašale 528 mio EUR, v letu 2020, ko je bila tam knjižena tudi pomoč družbam ob epidemiji, so se povečale na 1.354 mio EUR. V naslednjih dveh letih so se zniževale, a zaradi novih subvencij ob energetski krizi ostale na visoki ravni. V letu 2023 so se ponovno povečale, za dobro četrtino, na 1.146 mio EUR. Razlogi za povečanje so bili zelo raznovrstni – od nadaljnje pomoči energetskim družbam do pomoči po poplavah in višjih subvencij za potniški promet. 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 0 2013 200 2012 150 2011 50 100 V mio EUR 2010 0 2009 -50 2008 10 Vir: AJPES. Delež stroškov dela v poslovnih odhodkih, ki je v letu 2020 močno poskočil, se je ob naraščajoči inflaciji do leta 2022 zelo zmanjšal, lani pa spet povečal na raven pred epidemijo. V času epidemije je država sprejela ukrepe na trgu dela, pomoč države pa so v skladu z metodologijo delodajalci beležili kot strošek dela, tako da so se stroški dela kljub zmanjšanju gospodarske aktivnosti celo nekoliko povečali. Delež stroškov dela v zmanjšanih poslovnih odhodkih se je zato precej povečal. V pokovidnem okrevanju so se poslovni prihodki in poslovni odhodki bistveno bolj povečali od stroškov dela, tako da se je njihov delež zmanjšal. V letu 2022 so se (ob inflaciji, spodbujeni z visokimi cenami energije) poslovni odhodki nadalje močno povečali in ponovno prehiteli rast stroškov dela, njihov delež se je zmanjšal na zgodovinsko nizkih 12,9 %. V letu 2023 so zaradi slabenja gospodarske aktivnosti poslovni odhodki nekoliko upadli, ob pomanjkanju delovne sile, dvigu minimalne plače in težnji po realni rasti dohodka pa so se stroški dela še bolj povečali kot leto prej, za 11,7 %. To je pomenilo, da se je njihov delež spet povečal, in sicer na 14,6 % oziroma na raven pred epidemijo. Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Slika 32: Poslovni odhodki, stroški dela in njihov delež v poslovnih odhodkih Slika 33: Sestava finančnih odhodkov in finančni prihodki Drugi finančni odhodki Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov Fin. odhodki iz finančnih obveznosti Finančni prihodki 16,5 4,5 140 16,0 120 15,5 3,5 100 15,0 3,0 80 14,5 60 14,0 40 13,5 20 13,0 0 12,5 V mrd EUR 2,5 2,0 1,5 1,0 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 Slika 34: Dolg, kapital in delež dolga v virih sredstev 70 Dolg Kapital Delež dolga v virih sredstev (d. os) 70 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 Vir: AJPES, preračuni UMAR. V% Gospodarske družbe so v letih 2021 in 2022 spet dosegale neto dobiček iz financiranja, lani pa je bil finančni rezultat ob dražjih posojilih skoraj izravnan. V letu 2020 je izgubo iz financiranja povzročilo ponovno povečanje oslabitev in odpisov pri odhodkih ter zmanjšanje prihodkov iz deležev v okviru finančnih prihodkov. V naslednjih dveh letih je bil ponovno dosežen znaten neto dobiček iz financiranja v višini 339 mio EUR in 534 mio EUR, v letu 2023 pa se je zmanjšal na le 23 mio EUR. Zmanjšanje so povzročili zlasti nižji finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini, kar je povezano z manjšim izplačilom dividend, in na drugi strani višji finančni odhodki iz prejetih posojil v povezavi z višjimi obrestmi zaradi inflacije. Finančni prihodki so se tako zmanjšali za 5,7 %, finančni odhodki pa povečali za 28,8 %. Gospodarske družbe so po letu 2016 povečale obseg dolga in kapitala, delež dolga v virih sredstev pa se je ustalil na okoli 50 %, kar je precej manjša zadolženost kot ob izbruhu gospodarsko-finančne krize leta 2008. V prvem letu epidemije se je vrednost kapitala nadalje povečala, vrednost dolga pa malenkost zmanjšala. Zadolženost družb, merjena z deležem dolga v virih sredstev, se je tako še zmanjšala in dosegla najnižjo vrednost doslej, to je 50,1%. V naslednjih letih se je nadaljevala rast vrednosti tako kapitala kot dolga, delež dolga v virih sredstev pa se je po rahlem povečevanju v letu 2023 ponovno nekoliko zmanjšal, na 50,2 %. Za razliko od leta 2008, ko je dolg pomenil skoraj dve tretjini obveznosti do virov sredstev družb in so družbe v gospodarsko finančno krizo vstopile močno zadolžene, je danes njihov položaj s tega vidika precej stabilnejši. V mrd EUR Delež stroškov energije v poslovnih odhodkih, ki se je v letu 2022 med energetsko krizo precej povečal, se v letu 2023 praktično ni zmanjšal. V gospodarskih družbah se je v letu 2022 strošek energije povečal za skoraj 60 % (več kot polovica tega povečanja je bila v predelovalnih dejavnostih), v letu 2023 pa se je zmanjšal le za 2 %. Pri vseh družbah je delež stroškov energije v poslovnih odhodkih v letu 2023 znašal 2,7 %, v predelovalnih dejavnostih 4,0 %, najvišji pa je z 11,7 % ostal v prometu in skladiščenju. Obe omenjeni dejavnosti sta največji porabnici energije, njun skupni delež stroškov energije v vseh družbah je okoli dvotretjinski. 2010 Vir: AJPES. Vir: AJPES, preračuni UMAR. Delež stroškov dela v dodani vrednosti vseh družb se je v letu 2023 za malenkost zmanjšal, v več dejavnostih pa se je povečal. Najbolj se je zmanjšal pri oskrbi z elektriko, plinom in paro (za 31,8 o. t.), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v rudarstvu in gradbeništvu, precej pa se je povečal v predelovalnih dejavnostih (za 3,2 o. t.), zdravstvu in socialnem varstvu, v prometu in skladiščenju, informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. V dejavnostih s povečanim deležem stroškov dela je to zmanjševalo konkurenčnost. 2009 0,0 2008 0,5 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 V% 4,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 V mrd EUR 160 Poslovni odhodki Stroški dela Stroški dela/poslovni odhodki (d. os) 25 statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2018 2019 2020 2021 2022 2024 2023 2025 27 2026 Pomladanska napoved 2024 4,5 3,5 -4,2 8,2 2,5 1,6 2,4 2,5 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 45.876 48.582 47.045 52.279 57.038 63.090 66.833 70.936 74.608 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 22.142 23.256 22.373 24.803 27.040 29.753 31.360 33.175 34.792 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 26.500 27.800 26.900 29.300 31.900 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 89 89 90 90 Stopnja brezposelnosti, registrirana 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,0 4,8 4,8 4,7 Stopnja brezposelnosti, anketna 5,1 4,5 5,0 4,7 4,0 3,8 3,8 3,8 3,7 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,3 1,1 -3,6 6,8 -0,4 0,4 1,7 1,8 2,2 Inflacija2, povprečje leta 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,4 2,7 3,4 2,2 Inflacija2, konec leta 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 4,2 3,1 3,1 2,1 6,2 4,5 -8,5 14,5 7,2 -2,0 1,5 3,2 4,2 Izvoz proizvodov 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,9 -2,5 0,9 2,6 3,9 Izvoz storitev 7,7 4,6 -19,7 19,1 24,9 0,3 3,8 5,2 5,1 7,1 4,7 -9,1 17,8 9,0 -5,1 3,7 4,0 4,2 Uvoz proizvodov 7,4 5,0 -8,6 17,2 7,7 -6,0 3,7 3,8 4,1 Uvoz storitev 5,4 3,0 -12,0 20,7 15,9 0,1 4,1 4,9 4,7 2.695 2.844 3.398 1.732 -578 2.770 1.509 1.165 1.125 5,9 5,9 7,2 3,3 -1,0 4,4 2,3 1,6 1,5 42.137 44.491 48.049 50.923 51.825 57.780 91,8 91,6 102,1 97,4 90,9 91,6 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,082 1,088 1,088 1,088 3,5 5,5 -6,5 10,3 3,6 1,3 1,6 2,0 1,9 52,0 52,5 50,4 51,7 54,0 53,0 52,3 52,0 51,5 2,9 1,8 4,2 6,1 -0,5 2,4 6,8 1,9 3,8 18,2 18,3 20,6 20,7 19,5 19,5 20,6 20,7 21,1 10,2 5,0 -7,2 12,6 3,5 9,5 4,2 4,0 3,5 19,3 19,6 18,9 20,2 21,6 22,5 23,0 23,2 23,4 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Pomladanska napoved, marec 2024). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 28 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 2024 Q4 Q1 Q2 Q3 -5,7 -3,4 -4,1 -10,1 Q4 Q1 2022 3 4 5 6 7 8 9 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 10,2 1,2 -5,6 6,4 2,8 B Rudarstvo -6,6 10,2 -15,1 38,5 13,5 C Predelovalne dejavnosti 11,8 7,3 5,8 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -5,3 -26,4 -31,6 3,9 -4,5 1,8 -5,1 -2,9 4,3 0,1 3,8 4,3 0,7 3,8 1,2 -3,5 16,3 10,9 30,2 32,3 12,5 1,6 7,4 39,9 32,9 -9,9 -4,7 -1,8 6,3 3,2 6,6 7,3 2,8 7,4 4,1 -4,9 -29,3 -30,0 -40,2 -39,4 -32,3 -27,7 -23,7 -34,5 25,4 -26,1 -30,2 -31,3 4,6 -1,8 -0,4 -3,3 -19,0 -34,8 -26,9 -25,7 -21,2 -34,7 -33,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,5 22,2 19,4 20,0 17,7 14,8 35,6 24,1 14,5 63,4 -5,7 34,6 53,7 58,5 109,5 21,6 5,9 13,4 19,5 16,1 11,6 4,0 22,5 24,6 19,3 26,3 11,0 12,7 12,1 2,2 19,5 19,5 6,7 5,1 6,7 -0,5 0,5 14,3 7,2 -5,9 11,4 11,8 6,9 -0,2 -1,6 -6,7 7,6 9,9 5,6 6,7 17,2 12,0 4,6 11,2 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 10,6 10,0 4,7 9,3 11,8 11,3 8,1 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 13,1 5,7 6,1 12,0 12,3 -0,8 11,6 5,1 -2,7 8,8 6,2 Stavbe Gradbeni inženirski objekti 23,1 23,0 10,1 -2,8 14,7 10,7 22,5 19,5 17,4 16,6 11,0 1,6 -13,3 -23,4 -18,0 34,7 57,6 55,3 48,4 37,0 95,9 51,7 -3,3 10,5 12,7 22,3 2,0 10,3 12,3 -7,1 2,7 19,3 20,9 20,4 17,5 5,5 7,9 6,6 -8,1 -6,9 8,0 10,4 13,7 11,4 2,9 10,5 7,5 -1,7 2,8 10,3 11,4 14,9 12,0 24,3 9,8 14,8 11,6 7,5 2,2 4,6 4,6 7,3 9,3 15,0 11,0 9,2 16,4 9,0 1,5 7,0 7,7 6,0 3,8 14,5 13,8 16,1 7,6 -3,4 -3,7 4,4 5,3 0,7 -1,1 -3,8 -4,6 -1,4 5,0 6,6 8,4 3,9 1,8 7,7 6,6 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Promet in skladiščenje Informacijske in komunikacijske dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno 18,9 5,5 -6,3 9,8 7,4 4,6 0,8 -4,9 -8,3 -7,0 -4,9 -1,2 11,0 12,4 6,2 4,2 0,0 6,9 7,4 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 8,1 -3,5 14,6 -7,6 -5,7 -1,2 1,2 15,1 13,8 13,7 15,9 8,7 -14,8 -8,1 -1,7 -7,6 -4,0 -0,1 0,5 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 7,5 8,0 -5,9 14,3 10,2 8,1 0,4 -3,8 -6,7 -8,6 -4,7 9,5 8,6 13,8 8,1 5,2 10,9 8,3 22,2 38,5 4,2 -10,7 15,2 -1,6 2,6 5,0 5,7 599,8 730,4 257,8 94,9 17,1 1,9 -9,5 -9,5 -39,5 -8,4 0,5 -1,6 643,1 466,0 122,4 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve 3,5 679,7 180,0 Domači gostje, prenočitve 10,4 -14,7 -17,0 690,2 Tuji gostje, prenočitve 42,9 110,1 14,7 78,8 394,5 61,2 71,6 44,5 27,4 6,2 7,8 11,1 555,2 1172,0 539,8 244,9 91,2 52,3 38,8 20,8 18,9 212,1 106,0 20,7 29,6 32,4 15,0 16,6 16,0 221,0 188,2 110,2 69,6 25,8 20,5 15,5 Nominalni prihodek v gostinstvu 58,6 78,8 -50,3 -49,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 601,4 773,6 751,4 144,0 176,5 221,0 232,1 178,5 179,8 189,5 203,4 165,6 53,9 54,8 61,1 60,6 81,0 62,3 77,7 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime 2,4 0,6 -3,8 4.2 2.5 -2 -3 -1.4 -3.4 -5.7 -4.7 -3.5 0,9 4,2 2,7 0,7 -0,9 -0,2 -4,5 8 0 -8 7 2 -3 -7 -5 -9 -10 -9 -9 3 4 2 0 0 -1 -6 18 21 14 26 22 16 21 17 14 12 13 10 26 22 25 19 16 18 13 v storitvenih dejavnostih 8 17 16 15 18 17 18 19 17 13 14 16 14 19 19 18 17 20 16 v trgovini na drobno 5 20 13 16 26 21 17 14 16 12 10 10 18 28 28 23 26 22 15 -22 -33 -33 -26 -31 -39 -35 -34 -31 -33 -32 -28 -33 -28 -31 -33 -39 -39 -40 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih v gradbeništvu potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Proizvodnja 2022 2023 10 11 12 -4,0 -2,9 -10,5 29 2024 1 2 3 4 5 6 7 -6,9 0,1 -3,3 -8,2 -2,2 -2,4 -18,5 -21,6 -38,1 -25,7 -31,5 -32,6 -37,8 -27,9 -28,7 8 9 10 11 -7,7 -15,8 -7,7 -2,2 0,3 -10,8 -0,3 -6,8 -15,7 -7,8 12 1 2 3 4 -2,7 -11,0 -3,5 2,5 -6,9 17,1 14,2 18,0 13,1 33,1 -8,2 -3,1 -2,6 -9,3 -1,6 2,9 -6,1 -8,8 -22,0 -34,7 -48,9 -20,5 -26,7 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D B Rudarstvo C Predelovalne dejavnosti D Oskrba z elektriko, plinom, paro 0,9 0,9 -7,7 -1,1 1,5 -1,5 -7,6 -1,1 -1,6 -50,0 -38,7 -33,0 -46,1 -27,1 -37,9 -27,9 -37,0 -31,7 -34,3 -24,6 -23,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj Stavbe Gradbeni inženirski objekti 38,7 26,1 45,6 25,0 16,8 29,9 23,4 22,8 23,2 18,5 20,3 29,6 8,1 13,0 9,0 -4,0 5,7 -8,6 107,0 119,6 101,4 57,4 8,9 8,3 -5,6 -3,3 14,2 -6,7 -10,3 -21,5 -25,2 -26,0 -18,3 -31,8 -0,6 -19,9 -7,9 19,0 16,0 38,4 15,9 33,6 24,4 24,0 12,8 21,8 14,7 21,8 41,2 10,3 16,1 4,7 -5,0 3,9 5,3 5,7 4,2 7,3 6,1 6,7 -0,6 2,3 -2,8 1,4 -0,2 0,3 1,1 3,3 3,5 5,8 1,8 Promet in skladiščenje 1,9 -1,9 -0,6 0,5 -3,6 -1,5 -9,6 -1,4 -9,0 -6,6 -9,0 -8,6 -9,7 -5,7 -5,1 0,9 3,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 9,8 5,7 -0,2 11,0 12,3 10,4 -2,7 2,6 -4,6 6,1 0,5 2,1 4,5 14,9 11,3 14,6 6,3 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 9,1 7,3 7,9 3,6 8,3 10,1 3,0 -0,2 3,9 3,3 7,6 3,3 6,9 3,9 3,5 8,9 -0,2 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti -0,4 6,2 -1,0 4,4 9,3 7,3 6,1 10,1 6,8 5,9 7,7 4,8 5,7 1,8 4,1 6,7 0,1 2,2 1,5 -1,7 4,1 -2,1 -4,3 -5,4 -3,1 -2,9 -3,2 -5,0 -5,4 0,5 -0,6 -4,1 1,0 5,9 Trgovina na drobno 2,1 2,9 -2,2 4,1 -3,9 -12,4 -9,4 -6,8 -8,6 -7,9 -5,9 -7,2 -3,6 -4,8 -6,2 -2,0 1,4 -2,8 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil 0,3 0,0 3,5 16,6 11,3 16,9 14,8 10,5 16,4 17,2 11,2 12,7 18,2 18,1 11,2 14,2 11,2 2,6 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 2,9 1,2 -2,9 0,5 -5,2 -6,0 -9,1 -5,6 -5,6 -6,5 -9,2 -9,9 -2,5 -4,2 -7,6 -1,8 6,6 -15,1 -10,0 -4,6 38,3 13,7 -1,3 12,9 7,0 -13,4 9,0 -5,6 8,0 3,8 2,4 8,7 -4,1 4,5 17,6 -9,4 -14,9 5,3 1,1 -0,7 1,0 -6,6 3,1 -2,4 33,1 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve -55,6 -43,1 -45,3 Tuji gostje, prenočitve 61,3 65,4 96,9 67,9 48,4 20,9 38,6 37,0 16,1 15,2 -2,8 8,9 5,3 4,8 14,1 -2,5 5,8 20,1 33,5 37,0 44,7 32,1 23,1 22,6 17,9 7,4 17,8 10,1 23,4 15,2 14,8 17,7 7,8 12,5 90,8 72,2 69,2 60,2 54,7 63,6 56,3 63,0 60,6 64,7 58,8 66,1 78,4 61,4 63,6 55,7 51,8 58,0 -5,4 -2,0 -0,1 -1,1 -1,3 -1,9 -2,7 -2,8 -4,7 -6,4 -5,9 -4,9 -5,4 -5,0 -3,8 -3,1 -3,2 -4,2 -2,1 v predelovalnih dejavnostih -9 -6 -5 -3 -5 -6 -9 -9 -10 -11 -10 -9 -10 -9 -8 -8 -9 -10 -8 v gradbeništvu 19 22 22 19 18 13 17 13 12 13 9 13 10 13 16 13 8 11 4 v storitvenih dejavnostih 14 20 19 18 19 20 18 18 15 13 12 13 14 14 14 13 18 16 17 9 18 23 18 17 7 18 14 17 1 19 15 13 4 14 16 10 5 21 -38 -37 -31 -35 -34 -33 -31 -30 -34 -33 -34 -33 -33 -32 -31 -28 -29 -29 -26 Nominalni prihodek v gostinstvu 7,4 -10,6 -20,3 -21,7 -34,4 -50,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime Kazalnik zaupanja v trgovini na drobno potrošnikov 30 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Trg dela 2021 2022 2023 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 974,6 978,7 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 900,3 2022 2023 2024 2022 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 4 5 6 7 8 9 982,4 976,9 976,2 976,5 985,2 982,0 981,5 979,6 986,7 991,0 976,4 975,9 976,2 976,6 975,5 977,3 922,0 933,7 912,5 920,2 923,0 932,3 929,0 934,2 932,7 939,1 941,6 918,3 920,1 922,3 922,3 921,6 925,2 25,7 24,9 24,3 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,4 24,3 24,2 23,6 24,8 24,9 24,9 24,9 24,9 24,9 294,1 304,7 308,4 300,1 303,6 305,9 309,5 307,4 309,0 307,9 309,2 312,5 303,0 303,3 304,4 306,0 305,3 306,4 205,6 210,8 211,4 209,1 210,5 210,6 212,9 211,8 212,0 210,7 211,2 212,2 210,3 210,4 210,6 210,6 210,3 210,9 67,8 73,0 75,7 70,2 72,2 74,2 75,5 74,5 75,7 75,9 76,5 78,9 71,8 72,1 72,8 74,4 74,0 74,4 580,4 592,4 601,1 587,6 591,8 592,2 597,9 597,4 600,8 600,4 605,7 605,6 590,5 591,8 593,1 591,3 591,3 593,9 49,6 49,5 49,2 49,4 49,5 49,5 49,6 49,1 49,2 49,1 49,4 49,4 49,5 49,6 49,4 49,5 49,5 49,5 146,1 149,7 153,0 148,9 149,7 148,8 151,6 152,1 153,0 152,1 154,8 155,4 149,4 149,7 149,8 148,4 148,2 150,0 ZAPOSLENI (C)1 804,4 824,1 833,4 815,8 822,8 824,8 833,1 830,0 834,2 831,9 837,5 839,9 821,1 822,6 824,6 824,3 823,4 826,7 V podjetjih in organizacijah 756,2 775,8 785,5 768,3 774,4 776,0 784,4 782,3 785,9 783,9 789,8 793,3 773,0 774,3 775,9 775,5 774,6 777,9 Pri fizičnih osebah 48,2 48,3 47,9 47,5 48,4 48,8 48,7 47,7 48,2 48,0 47,7 46,6 48,2 48,4 48,7 48,8 48,7 48,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 95,8 97,9 100,4 96,7 97,4 98,2 99,1 99,0 100,0 100,8 101,7 101,7 97,2 97,4 97,7 98,0 98,2 98,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 74,3 56,7 48,7 64,4 55,9 53,4 52,9 53,0 47,3 46,9 47,6 49,4 58,1 55,9 53,9 54,3 53,9 52,0 Ženske 37,9 28,6 24,3 32,1 28,3 27,4 26,6 26,2 23,7 23,8 23,6 23,9 29,4 28,2 27,3 27,9 27,8 26,5 Mladi (15 do 29 let) 14,2 10,5 9,2 11,9 10,0 9,5 10,6 10,0 8,5 8,4 9,9 9,6 10,5 9,9 9,5 9,6 9,6 9,2 Starejši od 50 let 28,2 22,3 19,0 25,2 22,4 21,2 20,4 20,6 18,9 18,5 17,9 18,8 23,1 22,4 21,7 21,6 21,3 20,8 Osnovnošolska izobrazba ali manj 23,5 18,0 15,9 20,9 17,7 16,7 16,8 17,4 15,4 15,0 15,6 16,9 18,4 17,6 17,0 16,8 16,7 16,5 Brezposelni več kot 1 leto 40,5 30,1 22,4 35,5 31,0 27,9 25,9 24,4 22,6 21,7 21,0 20,6 32,4 31,0 29,6 28,6 28,0 27,1 Prejemniki nadomestil in pomoči 18,9 15,1 14,1 17,8 14,3 14,5 14,0 15,9 13,1 13,8 13,6 16,5 14,7 14,2 13,9 14,6 14,8 14,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,6 5,8 5,0 6,6 5,7 5,5 5,3 5,4 4,8 4,8 4,8 5,0 5,9 5,7 5,5 5,6 5,5 5,3 Moški 6,9 5,2 4,5 6,0 5,2 4,9 4,9 5,0 4,4 4,3 4,4 4,7 5,4 5,2 5,0 5,0 4,9 4,8 Ženske 8,5 6,5 5,5 7,2 6,4 6,2 6,0 5,9 5,3 5,4 5,3 5,4 6,6 6,4 6,2 6,3 6,3 6,0 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -1,8 -1,1 -0,4 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -1,0 -1,4 -0,1 0,8 -0,5 -2,5 -2,2 -2,0 0,5 -0,4 -1,9 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,6 0,6 0,6 0,4 0,4 0,5 1,2 0,5 0,3 0,4 1,2 0,5 0,4 0,4 0,4 0,3 0,3 0,8 Izgubili delo 4,5 4,2 4,1 5,1 3,4 3,9 4,2 4,9 3,4 3,9 4,3 5,3 3,6 3,3 3,4 4,5 3,4 3,9 Brezposelni dobili delo 5,0 3,8 3,4 5,1 4,0 3,1 3,1 4,6 3,4 2,9 2,9 4,6 4,4 3,9 3,6 2,5 2,3 4,6 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,0 2,2 1,9 2,3 2,2 2,1 2,2 2,0 1,9 1,8 2,0 2,0 2,1 2,2 2,3 2,0 2,1 2,3 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 41,8 49,5 52,0 46,7 49,1 50,7 51,7 51,8 52,2 52,0 51,9 51,6 48,3 49,2 49,7 50,2 50,7 51,2 4,3 5,1 5,3 4,8 5,0 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,2 4,9 5,0 5,1 5,1 5,2 5,2 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Trg dela 2022 10 11 2023 12 1 2 3 4 5 6 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 983,2 983,7 988,5 982,1 982,3 981,8 981,6 981,3 981,6 980,3 978,6 979,7 984,8 985,6 989,6 990,6 991,4 991,2 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 930,2 931,2 935,3 926,7 928,9 931,4 933,0 934,1 935,4 933,0 931,2 933,7 937,6 938,5 941,3 939,0 941,6 944,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi 24,9 23,5 23,6 308,3 308,1 312,0 306,4 307,3 308,4 309,0 308,9 309,1 308,8 307,7 307,3 308,7 308,1 310,7 311,3 312,6 313,6 212,2 212,2 214,3 211,7 211,5 212,1 212,1 212,1 211,8 211,2 210,7 210,2 211,0 210,6 212,2 212,2 212,3 212,3 75,0 24,9 49,2 75,7 24,4 49,1 75,5 24,4 49,2 76,0 24,3 V podjetjih in organizacijah 782,3 783,1 787,9 780,6 782,3 784,0 785,1 785,8 786,8 784,4 782,6 784,7 788,0 788,9 792,5 791,1 793,4 795,5 47,1 49,3 46,3 4 Pri fizičnih osebah 49,0 48,8 48,2 47,4 47,6 48,0 48,1 46,6 46,8 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 98,9 99,2 99,3 98,7 99,0 99,4 99,8 100,0 100,3 100,5 100,8 101,1 101,5 101,8 101,7 101,5 101,7 102,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 53,0 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 48,6 47,2 46,2 47,3 47,4 46,0 47,2 47,2 48,4 51,6 49,7 46,9 45,2 Ženske 26,9 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 24,3 23,6 23,2 24,0 24,1 23,1 23,7 23,6 23,5 24,7 24,0 22,9 22,3 Mladi (15 do 29 let) 10,9 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 8,8 8,5 8,2 8,4 8,5 8,5 10,0 9,8 9,9 10,1 9,6 9,0 8,5 Starejši od 50 let 20,4 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 19,3 18,9 18,6 18,8 18,6 18,1 17,8 17,7 18,1 19,4 18,9 18,0 17,5 Osnovnošolska izobrazba ali manj 16,5 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 15,8 15,4 15,0 15,1 14,9 15,0 15,1 15,4 16,4 17,7 17,1 15,8 15,1 Brezposelni več kot 1 leto 26,5 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 23,0 22,6 22,2 22,0 21,7 21,4 21,2 21,0 20,8 21,1 20,6 20,1 19,6 Prejemniki nadomestil in pomoči 13,0 14,1 15,0 17,2 15,6 14,9 13,4 12,8 13,2 13,8 14,1 13,6 12,4 13,7 14,6 17,4 17,0 15,3 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 5,3 5,3 5,4 5,6 5,4 5,1 5,0 4,8 4,7 4,8 4,8 4,7 4,8 4,8 4,9 5,2 5,0 4,7 Moški 4,8 4,8 4,9 5,3 5,0 4,7 4,5 4,4 4,3 4,3 4,3 4,3 4,4 4,4 4,6 4,9 4,7 4,4 Ženske 6,0 6,0 5,9 6,1 5,9 5,7 5,5 5,3 5,2 5,4 5,5 5,2 5,3 5,3 5,3 5,5 5,4 5,2 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 0,9 -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 -1,7 -1,4 -1,0 1,1 0,1 -1,4 1,2 -0,1 1,2 3,3 -1,9 -2,8 -1,7 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 2,6 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,8 2,5 0,6 0,4 0,6 0,4 0,4 0,3 Izgubili delo 4,0 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 3,3 3,4 3,4 4,5 3,4 3,8 4,2 4,1 4,6 8,2 4,0 3,6 3,6 Brezposelni dobili delo 3,6 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 3,8 3,3 3,1 2,1 2,1 4,4 3,4 3,0 2,3 3,9 4,7 5,1 3,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,3 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 1,7 2,1 1,9 1,7 1,8 1,9 2,3 2,0 1,7 2,1 1,9 2,1 2,0 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 51,7 51,7 51,7 51,5 51,7 52,1 52,3 52,3 52,1 52,0 52,0 52,1 51,9 52,0 51,9 51,8 51,5 51,3 51,1 5,3 5,3 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,2 5,2 5,2 5,2 Od vseh formalno aktivnih, v % 47,8 49,5 77,8 842,3 48,1 49,3 77,2 23,5 831,3 831,9 836,1 828,0 829,9 832,0 833,2 834,1 835,2 832,5 830,5 832,6 836,1 836,7 839,6 837,5 840,0 47,9 49,3 76,2 24,2 ZAPOSLENI (C)1 47,8 49,1 76,3 24,2 155,8 48,1 49,2 75,7 24,2 151,2 151,7 151,9 151,6 152,2 152,7 152,8 153,1 153,0 151,8 151,5 153,1 154,2 154,9 155,2 154,9 155,4 48,4 49,1 75,7 24,3 49,5 48,3 49,1 76,3 24,3 49,3 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 49,2 75,1 24,3 607,1 49,0 74,7 24,3 597,0 598,2 598,5 596,1 597,4 598,8 599,6 600,8 602,0 599,9 599,2 602,2 604,7 606,1 606,4 604,2 605,5 49,4 73,7 24,2 79,9 49,6 76,7 24,2 79,0 49,6 74,8 24,8 31 32 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 v EUR 2023 Q4 23 feb. 24 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2021 2022 2023 2021 Q4 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 Q4 6 7 8 medletna rast v % SKUPAJ 2.221 2.329 2.280 6,1 2,8 9,7 2,9 -1,2 0,8 5,0 6,5 10,4 9,9 10,0 8,7 2,8 3,2 5,7 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 2.153 2.280 2.232 5,8 6,0 9,6 6,9 4,0 6,6 6,7 6,9 11,1 9,5 9,2 8,9 6,5 5,7 7,0 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.436 2.480 2.426 6,8 -5,1 9,9 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 5,3 8,4 11,0 12,3 7,9 -5,5 -3,0 2,0 Industrija (B-E) 2.243 2.388 2.384 5,7 6,2 10,1 6,9 4,4 6,9 7,6 6,2 12,2 10,4 8,2 9,7 7,0 6,3 7,9 Trad. tržne stor. (GHI) 1.959 2.077 2.010 5,7 6,7 9,5 7,9 4,5 7,5 6,6 8,2 10,8 9,0 9,7 8,4 7,4 5,8 6,9 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.408 2.542 2.437 5,6 5,4 9,3 6,6 3,4 5,7 5,6 6,7 10,0 8,9 9,9 8,3 4,9 5,2 6,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.864 1.959 1.898 3,8 9,6 10,0 7,4 6,8 10,1 10,0 11,5 13,0 11,2 8,9 7,2 11,5 7,4 9,5 B Rudarstvo 2.766 2.894 2.978 2,3 4,1 10,1 9,1 0,4 3,4 5,7 6,1 12,3 22,9 4,0 3,0 9,5 3,3 8,1 C Predelovalne dejavnosti 2.198 2.339 2.354 6,2 6,3 9,9 7,2 4,8 6,9 7,4 6,2 12,1 10,1 8,0 9,6 7,0 6,6 8,1 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3.315 3.530 3.192 1,5 6,2 12,4 3,6 0,1 8,5 11,2 5,2 14,2 13,4 10,1 12,0 7,0 2,9 4,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2.126 2.263 2.185 4,3 6,1 10,4 5,4 4,1 7,4 6,5 6,3 12,4 9,1 10,1 10,3 7,3 5,2 7,9 F Gradbeništvo 1.746 1.822 1.825 7,1 7,0 9,6 7,9 6,8 7,1 6,5 7,9 10,9 9,3 9,7 8,8 7,2 5,3 7,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 2.050 2.180 2.104 5,4 6,3 9,1 7,1 4,8 7,7 5,7 7,2 10,2 8,5 9,5 8,3 6,9 4,9 5,9 H Promet in skladiščenje 1.957 2.085 2.003 5,0 8,7 9,6 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 11,2 9,7 10,1 7,6 9,3 7,9 9,3 I Gostinstvo 1.615 1.669 1.656 12,7 8,9 11,4 20,4 12,4 12,7 7,3 9,1 13,9 10,6 10,3 11,1 10,3 6,8 7,2 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.943 3.081 2.973 4,7 5,6 7,3 5,4 4,9 6,0 5,9 5,6 7,3 8,0 7,3 6,7 2,6 6,0 4,2 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 3.222 3.432 3.191 5,0 6,3 8,6 7,1 3,1 8,9 5,1 8,2 9,4 6,5 11,1 7,8 9,8 6,0 7,0 L Poslovanje z nepremičninami 1.985 2.097 2.022 3,7 5,4 8,4 6,4 3,9 5,8 5,4 6,5 10,1 8,2 8,1 7,4 6,2 5,2 5,2 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.486 2.633 2.514 6,3 4,7 9,1 7,5 4,0 4,7 4,9 5,4 10,1 8,6 9,4 8,2 4,5 4,6 5,2 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.598 1.686 1.661 5,9 7,8 11,2 8,2 5,8 8,1 8,6 9,0 12,8 11,2 11,6 9,7 7,6 6,7 10,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.675 2.725 2.629 6,9 -3,3 10,0 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 6,9 8,4 11,8 12,5 7,4 -1,3 0,6 2,8 P Izobraževanje 2.212 2.243 2.223 8,9 -5,1 9,7 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 9,0 10,5 11,5 7,9 -9,4 -13,2 -3,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.513 2.568 2.508 4,8 -6,3 10,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 7,3 8,0 11,0 13,3 8,5 -4,4 6,4 6,9 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 2.180 2.247 2.171 9,4 2,2 9,6 10,5 3,0 2,4 0,5 3,7 10,8 10,2 10,3 7,3 -0,7 0,1 0,0 S Druge dejavnosti 1.765 1.828 1.841 3,4 5,0 9,1 2,7 1,1 5,6 5,9 7,1 11,2 8,3 8,9 8,3 5,0 5,4 6,4 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Plače BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2022 9 10 2023 11 12 1 2 3 4 5 6 33 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 medletna rast v % SKUPAJ 6,1 7,3 7,7 4,6 11,5 10,7 9,2 9,0 11,0 9,9 10,0 10,7 9,5 9,2 8,1 8,7 8,1 6,9 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 7,2 7,7 8,4 4,7 12,6 11,3 9,6 8,2 10,9 9,4 9,5 9,8 8,3 9,7 8,5 8,7 8,9 7,6 Dej. javnih storitev (OPQ) 3,0 6,1 5,5 4,5 8,5 9,0 7,8 10,9 11,1 11,0 11,1 13,2 12,8 7,9 7,0 8,9 5,6 4,9 Industrija (B-E) 8,5 8,0 8,2 2,5 14,2 12,0 10,4 9,4 11,7 10,2 8,5 9,2 6,8 9,9 10,7 8,5 10,6 7,6 Trad. tržne stor. (GHI) 7,3 8,3 9,2 7,0 12,5 11,2 8,9 7,6 11,0 8,6 9,9 10,3 9,0 9,7 7,8 7,9 8,0 7,8 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 5,7 6,9 8,1 4,9 10,4 10,3 9,5 7,3 10,1 9,2 10,2 10,0 9,4 9,6 6,5 9,3 7,8 7,1 13,1 12,0 8,5 14,1 15,8 13,1 10,1 11,1 11,3 11,2 11,7 9,3 5,8 8,8 11,5 1,4 7,4 7,4 B Rudarstvo 5,9 8,6 15,1 -3,3 16,0 10,9 10,2 47,8 17,0 6,0 3,5 6,4 1,9 8,8 -0,4 1,2 12,9 19,4 C Predelovalne dejavnosti 7,5 8,0 8,5 2,3 14,2 12,0 10,1 9,3 11,7 9,4 8,1 8,8 7,1 9,8 10,8 8,0 10,6 7,1 27,6 8,3 4,3 3,5 16,0 10,0 16,3 6,0 8,7 26,2 14,8 14,9 1,9 9,9 9,6 16,5 9,0 11,6 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 6,5 6,8 6,0 6,3 12,5 14,5 10,4 5,6 14,0 7,8 9,5 11,7 9,2 11,7 11,2 7,8 10,8 7,7 F Gradbeništvo 6,5 8,1 8,1 7,4 12,9 11,1 8,9 8,4 10,2 9,2 10,3 9,6 9,2 8,7 7,6 10,2 8,9 9,4 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 6,3 7,7 7,7 6,2 11,9 11,0 7,9 6,2 11,1 8,5 9,7 10,0 8,8 9,8 8,0 7,3 7,6 7,4 H Promet in skladiščenje 9,5 10,2 12,2 8,1 12,9 11,2 9,5 9,1 10,8 9,1 10,3 10,7 9,3 9,8 5,4 8,2 9,6 9,4 I Gostinstvo 7,8 7,6 10,6 9,1 15,5 13,0 13,4 11,9 11,2 8,7 10,5 11,3 9,1 9,6 13,0 10,9 6,5 7,3 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7,6 7,3 6,1 3,6 8,8 6,6 6,6 6,8 8,9 8,3 8,0 7,8 6,0 7,9 6,4 6,1 6,2 5,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2,4 6,6 10,2 7,0 11,8 11,5 5,8 2,4 9,7 7,6 11,3 11,4 10,4 12,8 2,7 9,5 4,8 11,6 L Poslovanje z nepremičninami 5,7 7,5 4,4 7,8 12,1 9,7 8,7 6,4 10,5 7,6 7,9 8,4 8,1 6,2 9,4 6,7 4,1 5,7 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 4,9 6,2 9,0 1,1 8,1 10,7 11,5 7,5 9,4 9,0 9,9 9,6 8,7 8,6 7,1 9,2 9,0 6,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 8,7 9,2 6,0 12,3 13,7 13,5 11,1 10,4 12,1 10,9 11,3 10,7 12,7 10,1 6,6 12,7 11,0 7,2 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2,3 6,3 6,7 7,7 8,8 9,4 7,1 10,7 12,0 12,6 11,1 14,0 12,3 7,2 6,5 8,5 5,5 5,0 P Izobraževanje 0,5 2,2 1,4 3,4 9,3 8,8 8,8 10,5 10,5 10,4 10,4 11,3 12,7 8,1 7,4 8,1 6,0 5,3 Q Zdravstvo in socialno varstvo 6,5 10,4 8,8 3,2 7,5 8,9 7,5 11,6 11,0 10,5 12,0 14,6 13,4 8,5 7,0 10,0 5,3 4,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,4 0,5 6,8 3,7 10,0 6,0 16,5 10,3 10,3 10,0 9,8 9,9 11,3 8,1 6,4 7,5 3,7 5,0 S Druge dejavnosti 5,9 7,7 8,3 5,5 13,0 12,5 8,2 8,3 8,8 7,8 8,9 9,2 8,6 7,7 8,9 8,3 5,9 5,8 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 34 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2024 Q3 Q4 Q1 2022 4 5 6 7 8 9 CPI, medletna rast v % 4,9 10,3 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 8,2 6,6 5,3 3,4 6,9 8,1 10,4 11,0 11,0 10,0 Hrana in brezalkoholne pijače 3,9 18,6 4,6 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 14,4 10,2 6,0 2,0 9,2 10,8 12,5 13,2 13,8 14,4 Alkoholne pijače in tobak 2,4 6,0 9,4 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 9,2 8,9 9,3 6,3 4,6 5,1 5,3 5,9 6,5 6,8 Obleka in obutev 5,9 2,3 1,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 6,4 6,6 1,9 3,8 1,4 2,6 2,0 1,8 2,6 4,2 Stanovanje 8,6 13,3 2,7 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 9,2 5,3 5,2 4,3 6,2 10,4 23,9 24,6 25,3 16,2 Stanovanjska oprema 5,7 12,9 3,9 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 9,1 6,4 4,6 2,2 9,2 10,5 12,3 12,0 11,6 13,0 Zdravje -0,5 7,2 8,5 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 11,3 11,8 8,8 8,7 3,2 2,7 3,2 3,4 3,8 4,0 Prevoz 12,5 9,3 -0,5 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 1,0 -1,0 1,1 0,6 15,1 16,7 17,2 19,7 16,5 14,5 Komunikacije -3,6 1,2 0,1 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 3,7 3,8 2,6 -1,3 -2,7 -5,9 -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 Rekreacija in kultura 3,4 6,9 6,3 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 7,9 8,5 6,7 3,8 6,2 5,9 5,7 4,8 5,2 5,9 Izobraževanje 0,5 1,4 8,7 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 4,6 5,3 8,7 8,1 0,3 0,3 0,4 0,4 0,4 0,8 Gostinske in nastanitvene storitve 6,1 10,8 7,9 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 9,1 9,0 8,5 6,1 7,9 9,6 9,5 8,8 9,0 9,6 Raznovrstno blago in storitve -2,1 8,9 6,2 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 7,5 7,4 6,5 5,4 2,3 2,4 3,1 3,6 4,1 4,7 HICP 5,1 10,8 3,8 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 8,0 6,3 5,0 3,4 7,4 8,7 10,8 11,7 11,5 10,6 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 7,4 5,2 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 8,0 7,4 5,9 4,2 5,4 5,5 6,0 6,1 6,3 6,6 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 10,6 19,3 0,0 15,6 21,7 21,1 19,9 15,5 7,1 2,4 0,4 -2,6 20,4 22,5 22,2 21,1 21,0 21,3 Domači trg 10,6 23,3 2,0 17,2 24,8 25,2 23,9 19,2 9,9 4,6 2,5 -2,3 23,4 25,7 25,4 24,6 25,3 25,7 Tuji trg 10,6 15,3 -2,0 13,9 18,5 17,0 15,8 11,8 4,3 0,2 -1,6 -3,0 17,3 19,3 18,9 17,5 16,7 16,8 11,6 15,4 -1,9 15,1 20,5 19,3 16,2 11,8 3,8 -0,7 -1,8 -3,5 18,8 21,6 21,2 20,1 19,3 18,4 8,5 15,1 -2,2 11,4 14,6 12,6 15,0 11,4 4,6 1,9 -1,2 -1,4 14,5 14,7 14,5 12,5 11,7 13,7 25,9 11,9 -4,1 27,5 29,5 24,9 14,6 6,4 -1,6 -4,4 -4,2 -3,6 29,2 30,2 29,2 26,6 25,6 22,6 Na evrskem območju Izven evrskega območja Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,0 -1,7 0,8 -1,8 -2,0 -2,3 -0,7 0,1 0,7 1,8 0,6 -2,4 -2,0 -1,7 -2,3 -2,4 -2,3 Realni (deflator HICP) -0,4 -0,4 2,4 -1,1 -0,7 -0,2 0,3 1,6 2,3 3,1 2,5 -2,0 -0,9 0,8 0,6 0,1 -1,3 Realni (deflator ULC) 0,6 -0,2 5.7 -2,8 -3,1 0,8 4,5 6,6 6,5 6,3 4,5 1,184 1,054 1,082 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,089 1,088 1,076 1,082 1,058 1,057 1,018 1,013 0,990 USD za EUR 1,086 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Cene in indikatorji konkurenčnosti 2022 2023 12 1 9,9 10,0 10,3 10,0 9,3 10,5 9,4 8,4 6,9 6,1 6,2 7,5 6,9 4,9 4,2 3,3 3,4 3,6 3,0 17,2 19,0 18,6 19,3 18,3 19,0 15,8 14,9 12,4 11,1 10,4 9,2 7,3 6,2 4,6 3,2 2,0 0,9 0,0 Alkoholne pijače in tobak 7,0 5,5 6,0 9,1 9,1 9,4 7,4 10,3 10,0 9,2 8,8 8,8 8,6 10,0 9,4 6,2 6,3 6,3 7,0 Obleka in obutev 2,7 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 8,3 5,3 5,6 7,3 6,6 5,9 2,7 1,6 1,3 1,9 4,6 4,8 2,4 Stanovanje 15,6 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 13,7 10,6 3,3 2,0 2,0 12,0 10,0 2,9 2,7 3,6 4,7 4,7 4,8 Stanovanjska oprema 12,5 12,0 12,9 12,3 12,2 10,8 10,2 8,9 8,1 6,7 6,8 5,7 5,0 4,9 3,9 3,1 1,6 1,9 2,0 Zdravje 3,7 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 10,1 10,6 13,3 13,7 11,0 10,7 11,4 6,4 8,5 9,4 10,9 5,7 6,1 Prevoz 10,4 10,5 9,3 6,0 6,0 3,1 2,9 0,5 -0,3 -3,4 -0,6 0,9 3,1 0,7 -0,5 0,1 0,3 1,3 1,2 Komunikacije -2,2 -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 3,7 4,2 3,2 3,0 3,8 4,5 4,0 3,7 0,1 -1,6 -1,4 -0,9 -1,1 Rekreacija in kultura 6,6 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 7,5 7,7 8,5 8,9 8,7 7,8 7,1 6,7 6,3 2,7 2,6 6,0 3,2 Izobraževanje 1,3 1,3 1,4 1,4 2,0 2,9 4,0 4,5 5,3 5,2 5,2 5,5 8,7 8,7 8,7 8,6 8,0 7,7 6,6 Gostinske in nastanitvene storitve 9,9 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 9,6 8,8 8,9 9,2 8,7 9,2 9,1 8,4 7,9 5,5 6,0 6,7 7,3 Raznovrstno blago in storitve 5,5 5,8 8,9 6,7 7,0 7,5 7,3 7,8 7,5 7,8 7,3 7,1 6,9 6,5 6,2 5,8 5,2 5,1 4,9 10,3 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 9,2 8,1 6,6 5,7 6,1 7,1 6,6 4,5 3,8 3,4 3,4 3,4 3,0 6,7 6,5 7,4 8,0 7,7 7,8 8,0 8,0 8,0 7,8 7,3 7,2 6,5 5,9 5,2 3,9 4,2 4,4 3,6 Hrana in brezalkoholne pijače HICP Osnovna inflacija - brez hrane in energije 2 3 4 5 6 2024 11 CPI, medletna rast v % 10 35 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 20,6 19,7 19,3 18,2 14,9 13,4 9,9 6,6 4,9 4,1 2,1 1,0 0,9 0,3 0,0 -1,0 -3,5 -3,3 Domači trg 25,1 23,2 23,3 22,1 18,6 16,9 13,3 9,2 7,3 6,8 3,9 3,1 2,5 2,9 2,0 0,3 -3,4 -3,7 Tuji trg 16,0 16,2 15,3 14,3 11,2 9,8 6,4 4,0 2,5 1,4 0,3 -1,1 -0,7 -2,2 -2,0 -2,3 -3,6 -3,0 Na evrskem območju 16,7 16,6 15,4 14,4 10,9 10,0 6,5 3,4 1,5 0,7 -1,0 -1,7 -1,2 -2,3 -1,9 -2,1 -4,0 -4,5 Izven evrskega območja 14,6 15,4 15,1 14,0 11,5 8,7 5,1 4,5 4,3 2,4 3,1 0,3 0,4 -1,9 -2,2 -3,0 -2,4 1,3 17,7 14,3 11,9 8,1 7,5 3,6 0,6 -1,9 -3,4 -5,0 -3,8 -4,3 -4,0 -4,5 -4,1 -3,4 -3,9 -3,4 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -1,4 -0,7 -0,1 0,1 -0,1 0,3 1,0 0,5 0,5 1,7 1,9 1,6 0,9 0,7 0,1 0,3 0,3 0,6 Realni (deflator HICP) -1,0 0,6 1,5 1,0 0,7 3,3 3,2 2,3 1,4 2,1 2,8 4,4 4,2 2,4 0,9 1,0 1,1 1,4 0,983 1,020 1,059 1,077 1,072 1,071 1,097 1,087 1,084 1,106 1,091 1,068 1,056 1,081 1,090 1,091 1,079 1,087 0,3 Realni (deflator ULC) USD za EUR 1,073 36 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 2021 2022 2023 2024 2022 2022 2023 -578 2.824 -146 -232 153 -354 544 1.087 550 643 827 -102 -127 -26 -79 -175 -57 882 -2.174 462 -512 -517 -378 -767 34 483 -26 -28 295 -242 -205 -181 -131 -208 -243 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 3 4 5 6 7 8 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun Blago 1.732 Izvoz 35.255 42.628 41.317 10.000 11.045 10.834 10.749 10.858 10.819 9.466 10.174 10.509 3.803 3.437 3.729 3.879 3.573 3.289 Uvoz 34.373 44.802 40.854 10.511 11.562 11.212 11.516 10.824 10.337 9.492 10.202 10.214 4.045 3.642 3.910 4.011 3.781 3.532 Storitve 3.846 603 909 1.093 877 830 985 1.027 1.004 776 246 297 293 318 300 340 Izvoz 8.471 11.133 11.850 2.198 2.143 2.773 3.329 2.889 2.562 2.961 3.333 2.995 2.463 824 885 886 1.002 1.078 1.081 Uvoz 6.273 741 Primarni dohodki 3.482 7.651 8.004 1.539 1.865 2.235 2.012 1.732 1.975 2.306 1.991 1.687 578 588 593 684 778 -756 -1.232 -873 -70 -447 -399 -315 -178 -155 -278 -262 -174 -57 -163 -98 -187 -186 -99 537 553 452 613 607 704 587 606 773 159 152 214 187 135 139 Prejemki 2.086 2.156 2.503 Izdatki 2.841 3.387 3.375 608 1.000 852 928 785 858 865 868 947 216 315 312 374 320 238 -594 -655 -611 -167 -176 -163 -149 -142 -226 -172 -71 -70 -49 -56 -41 -79 -81 -55 Prejemki 1.113 1.243 1.430 286 317 313 327 311 315 349 454 438 95 100 101 116 101 89 Izdatki 1.707 1.898 2.041 453 494 476 476 453 541 522 525 508 144 156 142 195 182 144 163 Sekundarni dohodki Kapitalski račun Finančni račun Neposredne naložbe Imetja Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi -220 -168 -41 -60 -13 -107 -92 -28 20 -67 13 -62 4 -28 -36 -15 31 1.774 -1.678 2.596 -459 -396 85 -908 255 877 1.034 431 415 -419 -321 166 -242 150 -244 -414 -1.288 -520 -228 -339 -271 -450 -381 -256 63 53 44 -84 -116 -242 19 -17 -218 1.442 763 536 364 431 209 -241 186 140 169 42 530 49 192 97 142 271 -154 1.856 2.051 1.056 592 770 480 209 567 395 106 -11 486 133 309 338 123 288 65 2.778 -12 -259 -1.298 644 -295 936 -608 149 -546 746 1.329 431 256 85 304 -251 198 58 -127 9 -34 -18 -3 1 -32 -17 -17 -11 13 24 569 -1.298 1.198 1.012 1.535 -325 -1.163 -742 -448 313 -559 407 -252 339 30 -176 -46 -63 -45 Ostale naložbe -1.444 -371 3.420 1.053 -694 Imetja 2.923 2.940 6.285 1.639 834 1.267 -799 2.916 1.241 2.483 -355 -753 -40 186 179 468 -209 Ostali lastniški kapital 4 18 -3 10 2 0 5 -4 1 0 0 8 0 1 0 1 0 0 Gotovina in vloge 1.422 1.914 5.708 811 335 1.328 -560 2.294 1.055 2.564 -205 -1.319 -585 -203 101 437 -302 566 348 340 181 -27 186 33 148 34 74 -37 66 98 47 42 -42 48 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital 110 -52 22 -8 65 0 8 -13 -3 9 -6 62 0 0 0 3 3 3 -4 -4 873 846 349 920 367 7 -448 685 127 -197 -265 576 390 296 25 46 95 -247 254 -169 -14 -74 -64 -88 57 -102 -10 91 6 35 89 -8 3 -60 45 -24 4.367 3.311 2.866 586 1.528 699 499 1.718 230 948 -29 411 702 634 -134 1.027 -616 591 -38 1 7 -1 -1 1 2 11 1 -6 0 2 1 0 0 -1 0 0 2.359 1.681 1.833 526 237 543 375 391 393 766 283 132 328 30 -38 244 59 263 Posojila 16 833 1.050 -441 781 277 215 965 35 457 -408 86 -36 331 -25 474 -412 392 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 21 3 29 22 -34 22 -7 54 13 -38 0 0 7 -11 -11 -11 7 7 Gotovina in vloge 1.119 801 -288 437 434 -95 26 150 -327 -25 -86 197 334 213 -107 329 -247 -46 Ostale obveznosti Komercialni krediti in predujmi 215 -8 235 43 111 -49 -113 146 114 -207 182 -6 68 72 47 -8 -23 -26 Posebne pravice črpanja (SDR) 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 824 168 2 77 37 24 31 37 6 -1 -41 204 6 4 27 5 -3 4 Neto napake in izpustitve -121 -880 -60 -272 -105 -56 -448 -196 -182 463 -145 -424 -255 -198 220 -127 339 -218 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.980 1.090 1.244 1.181 1.301 1.187 1.230 1.180 1.383 1.175 426 372 411 461 385 348 Blaga za vmesno porabo 19.633 25.763 23.625 4.067 4.817 6.008 6.626 6.646 6.347 6.485 6.284 5.329 5.527 5.822 2.294 2.066 2.229 2.330 2.218 1.974 Blaga za široko porabo 15.744 22.197 26.466 1.812 4.196 6.218 6.251 5.501 6.647 6.556 6.200 7.063 7.618 1.566 1.677 2.075 2.466 2.056 5.914 1.377 1.455 1.443 1.562 1.389 1.446 1.369 1.709 1.435 490 416 497 542 481 458 Blaga za vmesno porabo 24.076 34.352 34.532 7.869 8.969 8.893 8.416 8.875 8.736 8.505 8.417 9.406 3.036 2.779 3.354 2.836 2.822 2.858 Blaga za široko porabo 12.588 16.566 16.634 3.726 4.392 4.191 4.311 4.325 4.032 4.180 4.097 5.015 1.417 1.509 1.369 1.514 1.417 1.442 Uvoz investicijskega blaga 4.885 5.826 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Plačilna bilanca 2022 9 10 2023 11 12 1 2 3 4 37 2024 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 384 12 -27 -338 123 143 278 233 455 400 202 61 287 280 225 138 278 153 72 -238 -175 -354 -71 14 91 61 214 208 86 -213 101 44 -35 -38 111 2 183 Izvoz 3.972 3.664 3.769 3.317 3.317 3.498 4.043 3.313 3.778 3.729 3.251 2.752 3.463 3.605 3.570 2.999 3.314 3.479 3.717 Uvoz 3.900 3.902 3.944 3.670 3.387 3.484 3.952 3.252 3.563 3.522 3.165 2.965 3.362 3.561 3.605 3.037 3.203 3.477 3.534 453 335 263 279 263 258 309 232 360 393 304 393 330 365 317 322 252 235 289 Izvoz 1.170 961 900 1.028 794 805 963 852 1.003 1.106 1.124 1.151 1.057 1.011 938 1.045 773 785 905 Uvoz 717 626 637 749 531 547 654 620 642 713 821 758 727 646 622 723 521 550 616 Primarni dohodki -115 -44 -63 -207 -22 -67 -90 -6 -26 -122 -116 -101 -61 -75 -83 -104 -79 -41 -54 Prejemki 178 169 213 231 223 182 202 246 251 206 195 179 213 199 180 228 244 256 272 Izdatki 293 213 276 438 244 248 292 252 277 329 311 281 273 274 262 331 324 298 326 -26 -41 -52 -56 -48 -62 -31 -54 -93 -78 -71 -17 -84 -54 26 -43 -5 -42 -23 Prejemki 123 99 95 133 92 103 116 101 96 118 90 142 118 114 190 150 153 137 148 171 Blago Storitve Sekundarni dohodki 395 Izdatki 149 140 147 189 139 165 148 156 189 197 161 159 202 168 164 193 157 179 Kapitalski račun -29 10 44 -161 -59 -3 -30 36 -23 -42 -7 22 6 8 13 -89 53 -4 -35 Finančni račun 179 -161 40 -788 326 123 -194 341 318 218 294 336 403 633 110 -312 337 182 -104 Neposredne naložbe -36 60 -183 -327 -33 -179 -169 6 -54 -207 236 -199 26 96 74 -116 7 -130 167 Imetja 92 88 -22 -307 94 126 -35 97 138 -96 -48 -36 253 131 188 -277 110 117 303 128 28 161 20 127 305 134 92 192 111 -285 163 227 36 114 -161 102 247 136 -242 447 53 437 -1.261 370 283 74 561 -486 -71 254 -729 505 -41 282 -540 1.376 493 4 Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe Imetja 21 -51 -36 -40 8 -1 3 -7 -14 -13 1 -8 -11 -7 5 -1 -5 1 413 -629 198 -867 1.578 -108 -273 256 -154 910 116 288 1.131 14 90 -430 784 -1.174 -774 -251 1.136 -163 -36 -601 1.294 1.359 262 4 225 1.012 299 250 1.934 121 -58 -418 227 -729 Ostali lastniški kapital 0 0 3 3 0 -1 -2 1 0 0 0 0 0 1 -1 0 1 6 1 Gotovina in vloge 1.063 -396 -107 -57 1.277 1.029 -12 37 229 789 411 608 1.545 -162 -35 -8 471 -1.129 -661 27 9 64 75 -2 54 -19 19 28 27 -23 3 -16 27 26 57 -40 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme 20 -32 -4 -1 -1 -1 3 3 3 -2 -2 -2 21 21 21 0 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi 159 148 48 -644 87 237 362 -71 -32 230 -110 -360 273 223 -83 -406 -108 296 387 Ostale terjatve -108 78 -43 22 -70 37 -69 20 2 -32 2 -21 111 32 35 -61 -98 78 54 723 467 -234 266 -284 1.467 535 -252 379 102 183 -38 803 107 -149 12 -557 445 523 Obveznosti Ostali lastniški kapital 0 0 1 1 10 0 1 0 1 0 -6 0 0 0 0 0 0 1 1 Gotovina in vloge 221 46 385 -56 14 180 197 -6 102 298 245 182 339 32 123 129 -220 78 273 Posojila 297 47 -299 468 -44 1.015 -5 89 139 -193 39 168 250 105 -353 -161 136 7 -57 7 -2 -2 -2 18 18 18 4 4 4 -13 -13 -13 0 0 0 0 0 0 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi 197 373 -261 -86 -327 222 256 -437 97 13 -5 -290 270 -59 -5 -22 -382 318 261 Ostale obveznosti 0 4 -58 -59 46 32 69 98 37 -20 -77 -86 -45 29 87 66 -91 41 45 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja Neto napake in izpustitve 22 13 8 10 34 41 -38 12 -20 14 12 2 -14 26 -19 -48 80 115 10 -177 -183 24 -289 263 -16 -443 72 -114 -141 99 253 111 345 -129 -361 5 34 -463 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 449 411 431 459 334 386 467 363 430 438 391 352 437 470 446 466 360 389 426 Blaga za vmesno porabo 2.454 2.203 2.293 1.851 2.040 2.110 2.335 1.902 2.139 2.243 1.809 1.540 1.980 1.972 2.029 1.526 1.906 1.935 1.980 Blaga za široko porabo 2.383 1.722 2.088 1.692 2.174 2.015 2.458 1.667 2.350 2.538 2.178 1.684 2.339 2.458 2.643 1.963 2.676 2.200 2.742 Uvoz investicijskega blaga 504 469 518 576 401 470 518 443 501 502 444 425 501 512 587 610 413 490 532 Blaga za vmesno porabo 3.214 2.964 2.943 2.508 2.913 2.605 3.357 2.575 3.372 2.788 2.293 2.776 3.435 3.097 3.255 2.064 3.231 3.293 2.882 Blaga za široko porabo 1.332 1.460 1.377 1.474 1.540 1.206 1.579 1.243 1.428 1.361 1.085 1.564 1.531 1.290 1.534 1.273 1.538 1.805 1.672 38 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 2021 2022 2021 2023 11 2022 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 14.460 12.247 12.921 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 13.025 12.457 12.425 12.733 3.538 2.858 3.142 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 3.318 3.114 3.060 3.086 693 764 855 636 693 706 698 693 691 689 692 691 695 695 702 710 Gospodinjstva (S.14, 15) 11.556 12.439 12.885 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 12.252 12.333 12.387 12.425 Nefinančne družbe (s.11) 9.828 10.988 10.390 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 11.131 11.098 11.281 11.349 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.602 1.903 1.301 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.778 1.820 1.828 1.852 1.883 1.865 10.607 9.764 11.707 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 8.832 9.227 8.834 9.124 34.136 35.279 36.727 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 34.239 34.682 34.599 34.982 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Denarni sektor (S.121, 122) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 284 256 212 293 284 281 273 303 320 298 295 310 302 292 265 262 3.302 3.096 3.268 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.469 3.511 3.401 3.226 3.193 3.229 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 38.152 38.980 39.444 37.224 38.152 37.999 38.014 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 38.130 38.293 38.537 38.573 Čez noč 29.146 31.836 31.034 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 30.790 30.951 30.845 31.170 Vezane vloge – kratkoročne 2.707 3.066 3.721 2.687 2.707 2.619 2.595 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 2.693 2.790 3.057 2.848 Vezane vloge – dolgoročne 5.849 3.751 4.147 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 4.366 4.263 4.332 4.228 Kratkoročne vloge na odpoklic 450 327 542 519 450 477 468 411 340 332 282 271 281 289 303 327 Vloge v tuji valuti skupaj 828 974 890 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 1.133 1.161 1.066 1.033 Čez noč 790 891 821 803 790 799 817 847 883 894 953 964 1.005 1.041 957 927 Vezane vloge – kratkoročne 27 76 61 24 27 24 24 109 115 134 132 131 120 113 102 99 Vezane vloge – dolgoročne 11 7 8 12 11 11 10 9 9 8 8 8 8 7 7 7 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,00 0,01 0,12 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 0,03 Vezane vloge do 1 leta 0,12 0,08 0,85 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 0,04 0,13 0,15 0,18 2,31 3,80 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 2,52 2,64 2,96 3,36 1,77 4,98 0,10 1,08 1,35 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 2,74 3,03 .. 3,87 0,00 0,67 3,88 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 0,50 1,25 1,25 2,00 3-mesečni -0,549 0,342 3,431 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 0,395 1,011 1,428 1,825 6-mesečni -0,523 0,673 3,690 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 0,837 1,596 1,997 2,321 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 1,72 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,13 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Denarna gibanja in obrestne mere 2022 2023 12 1 2 3 4 5 6 39 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 12.247 12.706 12.411 12.179 12.321 12.414 12.307 12.289 12.260 12.027 12.139 12.492 12.921 12.859 12.783 12.907 2.830 2.981 2.965 2.913 2.957 2.995 3.017 3.010 2.996 2.970 3.055 3.097 3.142 3.287 3.319 3.501 764 764 775 775 761 776 774 782 785 786 789 789 855 860 860 855 Gospodinjstva (S.14, 15) 12.439 12.444 12.424 12.495 12.509 12.552 12.522 12.598 12.662 12.725 12.799 12.867 12.885 12.912 12.960 13.041 Nefinančne družbe (s.11) 10.987 11.210 10.921 10.787 11.030 10.963 10.996 10.987 10.905 10.834 10.910 10.798 10.390 10.393 10.360 10.394 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.903 1.909 1.165 1.181 1.193 1.214 1.233 1.244 1.239 1.254 1.262 1.270 1.301 1.307 1.309 1.306 Denarni sektor (S.121, 122) 9.761 9.546 10.029 10.587 9.995 10.074 11.225 11.321 11.728 11.385 10.753 11.013 11.707 10.749 10.372 9.519 35.279 35.284 34.835 35.324 34.984 35.078 36.163 36.345 36.728 36.591 36.116 36.295 36.727 35.793 35.425 34.656 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 256 251 252 243 247 247 243 245 241 216 215 219 212 210 207 200 3.064 3.234 3.107 3.088 3.131 3.175 3.286 3.280 3.274 3.066 3.157 3.242 3.268 3.432 3.543 3.766 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 38.980 38.815 38.497 38.322 38.207 38.374 38.293 38.362 38.651 38.568 38.741 38.864 39.444 38.907 38.807 38.867 Čez noč 31.836 31.650 31.196 31.107 30.968 31.020 31.260 31.353 31.442 31.048 30.868 30.726 31.034 30.496 30.273 30.031 Vezane vloge – kratkoročne 3.066 3.120 3.241 3.268 3.223 3.285 3.308 3.240 3.359 3.381 3.510 3.569 3.721 4.064 4.058 4.336 Vezane vloge – dolgoročne 3.751 3.699 3.693 3.620 3.686 3.715 3.364 3.400 3.409 3.668 3.876 4.038 4.147 4.231 4.356 4.317 Kratkoročne vloge na odpoklic 327 346 367 327 330 354 361 369 441 471 487 531 542 116 120 183 Vloge v tuji valuti skupaj 974 931 946 931 922 926 898 904 940 918 912 920 890 908 896 884 Čez noč 891 851 860 849 840 838 804 815 854 849 889 849 821 839 826 811 Vezane vloge – kratkoročne 76 74 80 76 76 81 87 82 79 62 15 63 61 60 60 63 Vezane vloge – dolgoročne 7 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 8 9 10 10 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,02 0,09 0,09 0,09 0,09 0,10 0,10 0,14 0,14 0,13 0,13 0,14 0,13 0,13 0,13 0,14 Vezane vloge do 1 leta 0,19 0,25 0,37 0,58 0,44 0,47 0,72 0,88 1,05 1,29 1,46 1,31 1,34 1,42 1,36 1,37 3,66 3,79 3,83 3,89 3,86 3,80 3,80 3,80 3,74 3,78 3,8 3,88 3,84 3,71 3,72 .. .. 5,12 5,12 .. 7,12 6,06 4,69 2,29 4,82 4,27 5,34 0,60 1,37 .. 2,50 2,50 3,00 3,50 3,50 3,75 4,00 4,00 4,25 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 4,50 3-mesečni 2,066 2,345 2,640 2,911 3,167 3,366 3,536 3,672 3,780 3,880 3,968 3,972 3,933 3,925 3,923 3,922 6-mesečni 2,560 2,858 3,135 3,267 3,498 3,679 3,825 3,943 3,945 4,030 4,115 4,065 3,924 3,892 3,901 3,893 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 3,55 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,26 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 40 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 2021 2022 2023 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2024 Q3 Q4 Q1 2022 5 6 7 8 9 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 21.382,6 23.311,4 25.034,8 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.969,0 5.736,3 6.274,9 6.045,9 6.977,8 6.198,4 2.011,2 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 Tekoči prihodki 20.124,0 21.966,7 23.386,7 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.605,9 5.401,7 6.000,1 5.743,3 6.241,6 5.959,1 1.894,0 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 Davčni prihodki 18.785,7 20.557,0 21.977,3 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.259,1 5.123,1 5.587,2 5.389,2 5.877,8 5.662,6 1.791,4 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 Davki na dohodek in dobiček 3.981,3 4.517,4 4.601,4 1.049,7 1.485,3 959,7 1.233,1 1.251,4 578,7 500,0 132,7 371,6 328,5 Prispevki za socialno varnost 7.928,1 8.503,7 9.258,4 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 2.224,5 2.287,8 2.304,4 2.441,7 2.526,7 698,5 688,2 700,6 697,7 700,0 832,8 1.149,5 1.100,5 1.308,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 23,9 26,7 27,5 6,0 6,7 6,5 7,4 6,2 6,9 6,5 7,9 7,0 2,1 2,4 2,4 1,9 2,1 Davki na premoženje 316,9 336,5 346,9 32,4 82,1 128,6 93,5 38,9 90,0 116,9 101,1 30,4 23,2 38,5 48,9 41,6 38,1 6.359,2 6.883,8 7.508,8 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 1.677,7 1.827,5 1.940,6 2.063,0 1.780,8 531,2 574,6 681,5 594,3 590,8 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 177,4 289,2 223,1 67,2 56,9 85,6 79,5 51,4 61,8 49,9 59,9 47,1 15,0 14,9 39,1 18,2 28,3 -1,1 -0,3 11,2 34,7 -10,8 11,3 -35,5 23,9 5,1 11,2 -29,0 19,2 -57,2 -5,1 28,2 -37,1 20,1 1.338,4 1.409,7 1.409,4 325,6 368,8 368,5 346,8 278,6 412,9 354,1 363,8 296,4 102,6 167,0 116,6 118,0 133,9 Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 228,3 268,1 288,3 64,1 66,3 64,3 73,5 59,0 65,7 61,6 102,0 39,5 22,0 21,2 22,5 22,5 19,2 Prejete donacije 21,9 57,2 37,7 12,2 29,6 12,3 3,1 13,8 -8,7 19,7 12,9 2,6 29,0 0,1 0,2 0,2 11,8 Transferni prihodki 57,3 57,7 228,8 0,4 22,0 30,2 5,2 3,6 0,4 67,3 157,6 5,1 20,0 1,5 0,0 30,0 0,2 961,8 1.093,2 398,8 137,8 143,8 281,4 258,2 217,4 154,1 463,5 192,2 46,1 21,1 34,9 39,2 69,7 Prejeta sredstva iz EU 951,2 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 24.299,8 24.886,3 27.308,4 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.164,3 6.030,1 6.419,1 6.430,4 8.428,8 6.570,5 1.923,8 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 Tekoči odhodki 10.393,6 10.283,4 11.572,2 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,1 2.687,5 2.655,1 2.735,5 3.494,1 3.018,6 756,2 881,0 820,1 814,1 789,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 5.765,3 5.481,1 6.093,5 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,1 1.441,7 1.607,5 1.509,4 1.534,8 1.683,2 438,5 552,4 452,8 443,3 420,8 Izdatki za blago in storitve 3.336,6 3.556,6 3.868,7 845,0 806,5 838,8 1.066,3 786,9 902,2 909,7 1.269,8 910,3 273,3 288,9 284,3 288,1 266,4 Plačila obresti 732,2 661,5 711,0 336,1 16,4 212,6 96,4 370,2 18,1 219,2 103,4 361,0 3,4 4,6 56,2 65,1 91,3 Sredstva, izločena v rezerve 559,5 584,2 899,0 206,7 114,2 55,0 208,3 88,6 127,2 97,1 586,0 64,2 40,9 35,1 26,7 17,6 10,7 910,4 1.066,9 895,9 846,9 859,9 Tekoči transferi Subvencije 11.318,7 11.261,4 12.049,5 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.925,5 2.865,3 3.057,1 2.840,6 3.286,5 3.012,8 152,3 107,7 18,2 34,8 17,7 42,2 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 9.167,7 9.294,5 9.730,6 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.329,8 2.317,4 2.547,3 2.311,8 2.554,1 2.527,0 743,5 937,3 773,9 731,1 718,4 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.131,0 1.118,0 1.197,7 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,2 1.002,5 188,0 195,7 94,8 211,7 288,1 205,6 181,6 327,2 257,7 255,7 263,8 340,9 231,3 283,8 316,8 365,8 306,1 39,8 90,9 79,5 92,3 92,0 118,7 41,9 52,9 20,7 43,1 28,6 20,3 30,4 39,4 27,4 19,3 20,4 7,7 5,7 7,3 1.544,7 2.053,5 2.353,9 225,8 432,6 487,5 907,5 268,9 468,5 529,7 1.086,8 328,3 177,7 149,2 147,8 176,0 163,7 152,7 158,7 Investicijski transferi 413,9 558,5 660,4 43,2 60,5 132,2 322,5 41,8 80,0 163,0 375,6 67,6 16,6 20,3 35,1 30,3 66,9 Plačila sredstev v proračun EU 628,9 729,5 672,3 182,2 172,7 180,0 194,6 166,6 158,5 161,5 185,7 143,2 62,9 52,0 53,5 71,2 55,3 -2.917,2 -1.574,9 -2.273,5 -315,5 112,8 -176,9 -1.195,2 -293,9 -144,2 -384,5 -1.451,0 -372,1 87,4 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Javne finance 2022 10 11 2023 12 1 2 3 4 5 6 41 2024 7 8 9 10 11 12 1 2 3 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 1.902,3 1.956,8 2.110,0 1.982,8 1.817,0 1.936,5 2.205,5 1.953,0 2.116,4 1.939,9 1.987,9 2.118,1 2.271,1 2.169,9 2.536,8 2.216,9 1.986,0 1.995,4 Tekoči prihodki 1.799,5 1.868,9 1.937,4 1.882,3 1.720,9 1.798,5 2.046,3 1.892,8 2.061,0 1.874,0 1.943,0 1.926,3 2.048,5 2.018,3 2.174,8 2.086,6 1.956,9 1.915,5 Davčni prihodki 1.720,2 1.730,5 1.808,4 1.788,9 1.635,0 1.699,2 1.945,7 1.782,5 1.859,0 1.763,0 1.814,5 1.811,7 1.945,2 1.915,0 2.017,6 1.997,3 1.861,6 1.803,7 Davki na dohodek i n dobiček 347,1 381,2 421,2 353,7 360,3 386,5 419,9 458,0 430,2 178,1 419,8 361,8 394,5 390,6 448,1 412,4 415,0 424,0 Prispevki za socialno varnost 693,7 730,2 841,7 720,8 754,3 749,4 759,2 764,7 763,9 765,7 768,0 770,7 759,2 778,2 904,3 810,6 857,2 858,8 Davki na plačilno listo in delovno silo 2,2 2,3 2,9 2,0 2,1 2,1 2,4 2,2 2,3 2,4 1,9 2,2 2,4 2,5 3,1 2,4 2,2 2,4 Davki na premoženje 45,1 33,8 14,6 11,2 8,4 19,3 24,5 25,4 40,0 44,7 40,8 31,5 43,9 39,5 17,7 10,8 8,1 11,6 Domači davki na blago in storitve 613,1 565,5 520,4 631,8 502,6 543,2 681,5 546,5 599,6 747,9 587,9 604,8 723,2 692,9 646,9 715,1 563,5 502,3 Davki na medn. trgov. in transaksije 30,7 21,2 27,6 17,9 19,6 13,9 25,1 13,7 23,1 12,3 12,8 24,9 13,3 21,9 24,7 10,8 11,1 25,2 Drugi davki -11,8 -3,7 -20,0 51,6 -12,3 -15,3 33,2 -27,9 -0,2 11,9 -16,6 15,8 8,7 -10,5 -27,2 35,2 4,5 -20,5 Nedavčni prihodki 79,4 138,4 129,0 93,4 85,8 99,4 100,6 110,3 202,0 111,0 128,4 114,6 103,3 103,3 157,2 89,3 95,3 111,8 26,7 24,6 22,2 15,0 20,1 23,8 20,4 19,3 26,0 21,8 16,7 23,1 25,4 53,0 23,6 11,7 13,6 14,1 Prejete donacije 0,2 0,5 2,5 0,9 12,2 0,6 0,6 -9,6 0,3 0,1 4,0 15,6 2,5 1,2 9,3 1,3 0,9 0,3 Transferni prihodki 0,8 1,8 2,5 1,1 0,3 2,1 -0,6 0,7 0,3 0,7 1,6 65,0 130,0 18,0 9,6 0,6 0,8 3,7 75,1 61,0 145,3 83,4 63,4 111,4 138,7 49,8 28,8 43,4 22,7 88,1 64,6 79,4 319,5 116,7 13,7 61,7 Kapitalski prihodki Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 1.909,1 2.319,2 2.936,0 1.813,2 1.865,6 2.351,4 1.955,8 2.078,9 2.384,4 2.106,7 2.181,0 2.142,6 2.295,2 2.404,3 3.729,3 1.855,6 2.128,5 2.586,4 802,2 904,0 1.107,9 778,7 787,6 1.121,1 809,2 842,6 1.003,2 885,3 968,5 881,8 930,3 955,2 1.608,6 801,7 892,5 1.324,3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 434,7 488,5 519,9 481,0 477,7 483,0 466,6 496,2 644,8 519,6 510,1 479,7 492,0 506,1 536,7 514,7 522,5 645,9 Izdatki za blago in storitve 279,1 312,7 474,4 230,9 256,0 300,0 264,3 310,1 327,8 302,9 329,2 277,6 375,6 355,4 538,8 257,1 317,6 335,6 Plačila obresti 17,5 65,9 13,0 47,8 22,5 299,9 2,6 5,5 10,0 59,0 81,5 78,7 15,7 70,3 17,4 23,9 30,8 306,2 Sredstva, izločena v rezerve 70,9 36,8 100,6 19,0 31,5 38,2 75,9 30,8 20,6 3,7 47,7 45,8 46,9 23,5 515,6 6,0 21,7 36,5 849,6 1.007,2 1.068,7 917,6 903,9 1.043,9 948,0 976,6 1.132,4 953,8 949,4 Tekoči transferi Subvencije 937,4 1.014,6 1.040,2 1.231,8 923,6 1.034,8 1.054,4 28,9 55,0 127,9 100,8 35,7 151,6 70,1 77,6 57,8 57,4 52,7 71,5 93,4 92,5 141,3 12,0 87,4 52,9 727,7 820,5 781,6 738,9 771,2 807,3 784,8 789,6 973,0 774,2 778,3 759,3 810,0 818,9 925,2 828,4 830,1 868,4 86,2 105,8 148,9 70,2 90,3 70,8 80,8 103,7 99,3 105,4 113,6 97,8 107,6 103,2 154,9 76,6 108,0 121,5 6,9 25,9 10,3 7,7 6,7 14,2 12,3 5,7 2,3 16,8 4,8 8,7 3,5 25,5 10,4 6,6 9,2 11,6 Investicijski odhodki 164,7 275,4 467,4 57,4 92,8 118,7 132,7 168,8 167,0 170,0 180,2 179,5 206,0 254,1 626,7 69,2 124,7 134,4 Investicijski transferi 38,0 67,6 216,9 10,3 14,2 17,3 18,7 30,6 30,7 34,4 36,8 91,8 82,6 102,7 190,3 16,3 26,5 24,8 Plačila sredstev v proračun EU 54,5 65,0 75,1 49,2 67,1 50,4 47,1 60,3 51,1 63,2 46,2 52,2 61,7 52,1 71,8 44,8 50,0 48,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ -6,8 -362,3 -826,1 169,6 -48,6 -414,9 249,7 -125,9 -268,0 -166,8 -193,1 -24,5 -24,1 -234,5 -1.192,5 361,3 Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino -142,5 -590,9 42 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 3/2024 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CPI – indeks cen življenjskih potrebščin, DDV – davek na dodano vrednost, DNB – denarno nadomestilo za brezposelnost, DSP – denarna socialna pomoč, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Finančna uprava RS, GFS – javnofinančna statistika, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IFO – Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, KS – kohezijski sklad, MDDSZ – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, MF – Ministrstvo za finance, MKRR – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, OECD – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OM – obrestna mera, OVE – obnovljivi viri energije, PMI – Purchasing Managers' Index, REACT - EU – Recovery Assistance for Cohesion and the Territories of Europe, REER – real effective exchange rate, SIJ – Slovenska industrija jekla, SMTK – standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja, SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, ULC – stroški dela na enoto proizvoda, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, YEI – Youth Employment Initiative, ZPGOPEK – Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 3/2024, let. XXX