List ljudstvu v pouk in zabavo. - --- Izhaja vsak četrtek ln velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk* dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Kj Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. »— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Bokopisi se ne vračajo, >— Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati so sprejemajo do srede zjutraj, >— N&» zaprte reklamacije so poštnine proste. Hinavska politika. V ognju se preskuša zlato, ljudje pa v boju. Sedanji boj slovanskih narodov proti nemški vladi, v kateri sedita dva najhujša sovražnika posebno slovenskega naroda, Hoehenburger in Stiirgkh, nam je pokazal tudi naše poslance in naše stranke v pravi luči. čeprav je hotelo sedanje ministrstvo zadati z odprtjem mej naši živinoreji zopet hud udarco, čeprav je hotelo Italijanom izpolniti njihove najvažnejše narodne zahteve, naše slovanske pa prezreti, čeprav nam v sodne urade in v srednje šole sedanji ministri imenujejo same tujce, dočim morajo sinovi našega naroda leta in leta čakati na vsakdanji kruh, vendar se liberalni in slogaški poslanci niso mogli povspeti do odločnega nastopa, ampak ponižno so skraja označevali svoje nasprotstvo, potem pa celo naše katoliške poslance ovirali v odločnem nastopu. Sto in sto ovir so jim delali, in namesto da bi pomagali svojim tovarišem, pomagali so sovražni vladi ter slabili stališče svojih slovenskih tovarišev. Liberalna in slogaška stranka to škodljivo ravnanje svojih poslancev na Dunaju odobrnjeta. In to je tisto, kar imenujemo skrajno hinavščino. Ob vsaki priliki sta se te dve stranki vedli kot vladi neprijazni, a ko pride čas, da bi svojo neprijaznost tudi v dejanju pokazali, pa postaneta begunca, in pomagata vladi, škodita pa onim, katere so prej vedno psovali kot vladne. Tako dan za dnevom dokazujeta slovenskemu narodu, da je liberalea velik in odločen samo v besedah, da pa je v resnem trenotku bojazljiv. Mi imenujemo take ljudi grde hinavce, katerim nikdar in nikjer ne moreš zaupati. . Zadnje dni nam poročajo liberalni Usti o dejanju, ki zopet kaže vso nekdanjo politiko naših domačih liberalcev v kaj čudni luči. Kdo se ne spominja, s kako vnemo so liberalci in slogaši, na čelu jim uskoški Ploj, zagovarjali skupen klub jugoslovanskih poslancev na Danaju. Naši poslanci itak dolgo niso zaupali liberalnemu vzdihovanju, ampak ker to vzdihovanje po slogi ni hotelo nehati, so se nazadnje vendar udali ter z liberalci in Hrvati ustvarili na Dnnaju skupno Narodno zvezo. A ravno sedaj, ko bi bila skupnost najvažnejša, slišimo, da so Plojevci z zločinsko roko razbili Narodno zvezo ier se ločili od slovenskih katoliških poslancev. Sedaj jim je naenkrat sloga, edinost, skupnost deveta briga, ker velja, da se izkažejo prijazne vladi, četudi pri tem škodijo neizmerno slovenskemu ljudstvu. Ploj doma izdaja „Slogo", na Dnnaju pa slogo razbija. Iz tega razvidimo, da mu odkritosrčno nikdar ni bilo za slogo. Svojo najvišjo nalogo vidi le v tem, da slepo služi vladi. Naše slovensko ljudstvo pa vprašamo: Ali vidite Bedaj, kako odkritosrčna je politika liberalcev in slogašev. Nikjer j se jim ne more zaupati! Njihove besede so drugačne kakor ; njihova dejanja. Bog dal kmalu nove državnozborske volitve, da tudi tnkaj pometemo z liberalci in slogaSi. Shod na Prevorju. Zadnjo nedeljo dne 25. t. m. je prišel drž. in dež. poslanec dr. Korošec na Prevorje ter ob tej priliki zbral svoje volilce okoli sebe, da jim poroča o dogodkih v državnem zboru. Razlagal je davčne predloge ter njihov pomen za kmečki stan. Potem se je bavil z razlogi, ki so slovenske katoliške poslance privedli do obstrukcije. Šlo se jim je za to, da branijo kmečke in slovanske težnje. Vlada in večina je prezirala Slovence, toda slovenski poslanci so odločno odgovorili svojim nasprotnikom. Volilci so izrekli svojo popolno zadovoljnost z nastopom slovenskih katoliških poslancev ter jih pozvali, da vstrajajo v težkem boju proti nasprotnikom slovenskega kmečkega stanu, magari da pride tudi do razpusta državnega zbora. Volilci stoje zvesto za svojimi odločnimi poslanci. Ko prihajajo naši poslanci med slovensko ljudstvo, spoznavajo, da je ono že bilo sito vednega hlapčevanja vladam in vladnim strankam in da je odkritosrčno veselo krepkega odpora od strani naših poslancev. Ljudstvo ve, da poslanci, ki imajo toliko odporne s le in toliko poguma, zamorejo svoje volilce boljše in krepkejše zastopati nego ljudje, ki se klanjajo vsaki vladi aii ki sploh nimajo dovolj zmožnosti, "da bi se kedaj nasprotniku z naporom vseh sil postavili v bran. Preborčani smo izrekli zahvali evojemu poslancu, ki je sedaj že drugikrat prišel v našo sredo, dočim prej nikdar nismo videli kakega poslanca v naših krajih. Naši poslanci za nas, in mi zvesto za nje! politični ogled. — Dalmatinski deželni zbor bo sklican 17. septembra. — Srbija. V Belgradu so ob slavlju turške ustave v turškem poslaništvu priredili djaki z drugimi osebami demonstracije proti sedanji srbski vladarski rodbini. Pred turškim poslaništvom so vpili živio, nato so korakali pred kraljevo palačo, kjer so klicali: „Živila svoboda!" „Živila Srbija !" „Proč s Karagjorgjeviči 1" Policija je aretirala veliko oseb. Belgijski jnbilej. Minuli mesec je minulo 25 let odkar je v Belgiji prišla na krmilo sedanja katoliška vlada Teh 25 let znači za deželo dobo najsijajnejšega razvoja in vsak tudi najzagrizenejši svobodomislec mora to priznati, kar je katoliška stranka v Belgiji napravila za deželo. Prebivalstvo je v zadnjih 25. letih naraslo za okroglo dva milijona. V trgovini in industriji je Belgija v vrsti evropskih držav. Ako prav naraščajo državni stroški vsako leto, se vendar davki ne zvišajo, ker je belgijski proračun redno večji kakor pa stroški. V drugih državah kakor v Franciji, Angliji, Nemčiji in tudi pri nas v Avstriji je že primankljaj nekaj navadnega in nekatere države so skoraj pred finančnim polomom. Po zadnji uradni statistiki ima mala Belgija okroglo eno milijardo prihrankov, a so pri tem zelo pomnožili ceste in cestne jarke, pristan v Amsterdamu so razširili in pomnožili železnice, katerih največ ima ravno Belgija. Šole so v Belgiji naravnost vzorne. Vseučilišča, posebno ono katoliško v Lovenu so najboljša na s^etu. Ljudske šole in nadaljevalne šole so se pomnožile in povečale in število analfabetov je padlo od 1880. od 21-66% na 8 46%- Upeljala se je splošna volilna pravica zraven za popravo množinska volilna pravica in razmerne volitve. Po razmera h volitvah se je tudi liberalcem zasigural oni vpliv, katerega so zahtevali radi števila njih volilce v. Tako so odstopili tudi nasprotniku dalekosežno prosto mesto. In ravno „intolerantni" klerikalizem je dal tukaj svobodo-mislecem zelo jtsni poduk, katerega pa oni nikdar ne posnemajo. Belgija je danes vzor vseh držav, ker je tudi jezikovno vprašanje najsrečnejše rešeno. Vse to je dosegla v mali Belgiji katoliška vlada, ki je delovala celih 25 let po strogih verskih načelih. — Francosko. Predsednik francoske ljudovlade Fal-lieres je poveril Briandu sestavo novega ministrstva, ker je prejšnje Clemenceau-ovo ministrstvo dalo ostavko. Briand je sestavil sledečo ministrsko listo: predsedstvo in notranje zadeve Briand, justica Louis Barthou, zunanjo zadeve Pichon, finance Cochery, pouk in umetnosti Dourmergua, javna dela, pošta in brzojav Millerand, trgovina in industrija Jean Dupuv, poljedelstvo Raau, kolonije Traullob, delo in socialna skrb Viviani, vojna general Brun, mornarica admiral Bone de Laoeyrfe. Podtajniki postanejo: finančni Renoult, vojni Cheron, lepe umetnosti Dnjardin Bsaumetz, vojna Sarraut, mornarica Cheron. Sestavo ministrstva so pospešili oziri na carjev obisk. Novo ministrstvo je podaljšanje Clemenceauovega kulturnobojnega zistema. Cle-menceau je že v Karlovih Varih, kamor se mu je tako mudilo, da je pospešil svoj padec. — Maroko. Pri Melili se je bila minoli teden huda bitka. Špance je napadlo 16.000 Kabilov. Bili so drzno hrabri. Podpolkovnih Marin se je zgrudil zadet od dveh PODLISTEK. Strie Blaž. (črtica iz naših krajev.) (Dalje.) Oblekel si je praznično, že ponošeno obleko, zavezal okoli vrata pisan robec ter odkorakal proti cerkvi... Popolnoma predrugačenega se je začutil... Danes je zopet po dolgem, dolgem času pogrešal nečesa, kar bi ga lahko osrečilo in mu sladilo zadnje ure življenja... Danes Be je čutil tako samega in tako naj bi ostalo za vedno?... Ne, to ni mogoče, prišlo bo zopet boljše, lepše, prišlo bo vse krasnejše... Take misli so ga tolažile ... „Bizjakeva Lenča bi me pa mogoče marala... Ni preslabo... Vprašati se mora — toda sam ne dosežem ničesar. — Na stare dni vendar ne morem ostati tako sam... Še smrt me zaloti samega in nihče bi mi ne mogel dati v roko mrtvaško svečo, nihče pomoliti za me očenaš za mir in pokoj, kakor žival bi moral končati — in nihče bi ne vedel kdaj..., čez par dni pa bi me našli..." Iz stolpa se je oglasil zvon in Blaž je stopal hitreje... Mislil je krasne misli o bodočih dneh, upal tako trdno, da bi mu nihče ne bil mogel ovreči njegovih nad... Ni čudo, na starost se rado ponavlja, kar je običajno v mladosti... Župnik je ravno bral priliko o ženitovanju, ko je Blaž stopil v cerkev... Pobožno se pokropivši je nagnil glavo na prsi ter poslušal... Med mašo je prebiral jednakomerno jagode debelega, lesenega molka in zlezel nizko na koleni, upognil glavo naprej in molil, molil... Zapele so orgle, zazvonili zvonovi k zadnjemu blagoslovu in ljudstvo se je trumoma razhajalo. Strio Blaž je bil med zadnjimi... Pred cerkvijo je stal njegov gospodar, stric Blaž ga je spoštljivo pozdravil... „Oglasi se kaj pri nas gredoč, Blaž, morebiti bo že kaj zajutrka in povej doma, da pridem kmalu..." „O, zahvalim, se ne bom branil, sem ravno potreben... Tisto bom že povedal... Srečno!..." „Lahko hodi, Blaž!..." Zadovoljen je odkorakal proti domu, mislil na darežljive ljudi, mislil na pridigo in lepo priliko o ženitovanju ter ugibal, kako bi razodel gospodarju svoje naklepe o ženitvi... Težko bo sicer šlo, toda... toda... Ustavil se je pri gospodarjevi hiši. Gospodinja je ravno stala na pragu... „Dobro jutro, Blaž! Stopi no malo k nam... Dolgo te že ni bilo... si pa menda bil kje daleč... Stopi vendar notri, nekaj zajutrka ti bom dala..." „E, tako je tako, človek se mora vedno ubijati in ubijati za ta ubogi zaslužek... A, kaj sem hotel reči... on je naročil pri cerkvi, naj ti povem, da pride kmalu — ima menda kake opravke..." „Že dobro, Blaž... Stopi noter... E, nič nima kaj posebnega — neke seje imajo zopet... Veš, tiste neumnosti... Vsako nedeljo po maši ga malo zamotijo... Čakaj Blaž malo, da ti kaj prinesem..." Zadovoljno se je ozrl po belih stenah in po umitih tleh... Pomislil je zopet, kako bo lepo, Če bo dobil pridno leno... Osnažila mu bo kočo, obrisala prašne šipe in kuhala... „Ej, lepo bo, lepo — če bo kdaj — umito in pobeljeno bo, ko dobim nevesto in krasno in prijetno bo življenje..." Gospodinja mu prinese zajutrka. Prijetno je zadišalo po izbi... „Malo se obtešiš, Blaž — vem, da se ti bo že prileglo ..." „Prileglo pa prileglo... Sinoči si nisem maral ničesar kuhati, danes je bilo pa še prezgodaj..." „Blaž, nekaj te bom prosila... Jutri pride naš dijak iz mesta in bi rada, da bi mu popravil mizo, da bo lahko poleti v senci čital — saj boš imel toliko časa?..." „Prav rad, Urša, vse rad za vašega študenta..." S slastjo je zajemal iz male skledice... Tako se mn je prileglo kaj toplega, kakor shojenemu popotniku... „Ej, Urša, ne boš mi zamerila, če ti nekaj povem... Težko mi je začeti, veš tako težko gre beseda iz ust... Dolgo že mislim na nekaj, na nekaj lepega, pa ne vem, če bo kaj iz tega... veš Urška — ženil bi se rad. Mislil sem : star sem, sam sem, nikogar nimam in na starost tako sam... Ali bi ne bilo dobro, če bi si dobil kako podporo za svoja stara leta?..." „Dobro si Bi izmislil, Blaž — prav dobro..." „In zdaj ne vem, kako bi začel — težko je tako delo in človek, kakoršen sem jaz, se tako težko odloči za kaj takega... Zato bom pa poprosil tvojega, da mi pomore, on gotovo ve za dober svet... On mi lahko pomaga..." „Z njim se lah\.o domeniš, Blaž, on bo že po svoji moči nasvetoval..." „Hvala Urška za zajutrk... Bog platiI..." „Ej malo si dobil, Blaž, nimaš kaj hvaliti, pridi kmaln zopet, Blaž, bodi prošen, da popraviš mizo za dijaka in kmalu... Z Bogom!.. Z zadovoljnim srcem se je odpravil... Lahko mu je bilo, da je odkril svoje skrivnosti... [Halje prihodnjič J JDann^uja ¿tovllka ima „Gospodarske Novice« kot prilogo. krogelj. ŠpaECfm prijazni Maročani so iskali in našli zaščito s svojimi ženami in otreci t Španskem taborišču. Španski ministrski svet je sklenil, da odpošlje v Maroko armado 30.000 mož. Mala pd!3f§čft« naznanNa. Dne 22. julija: Na Dunaju v okraju Meidling ustanovi društvo Komenskega tretjo češko ljudsko šolo, v X. okraju se pa ustanovi češka meščanska šola. — bestavo nove grške vlade je prevzel Rallis. — Praški na-mestniški podpredsednik Jurij Totfl namerava odstopiti. — Socialni demokratje v Zagrebu eo sklenili, da vstopijo v hrvaški narodni svet. Dne 23. julija: Delegacije se skličejo baje še le decembra meseca. — „Srbska Rječ" zahteva, naj se bo-senska ustava ne predloži pred sankcijo v odobritev avstrijski in ogrski zbornici. — Turška zbornica je odobrila postavo o vojaških novincih, ki se razdele v 6 razredov. Rekrutov bo po novi postavi 150000 več. — Nemški minister dr. Schreiner je te dni potoval po vzhodni Štajerski in zasliševal Nemce po njihovih željah. Dne 24 julija: Poljski narodni svet je določil za zgradbo spomenika umorjenemu cesarskemu namestniku grofu Poteckemu 140 000 K.' Doeedaj je nabranih 100000 K, — Grški vejni minister je odpustil iz armade 102 častnika, ker so imeli zaroto z namenom, da se odstavi grška vladarska rodovina. — Nadporočnik 7. dragonskega polka nadvojvoda Karol Franc Jožef se udeleži letošnjih cesarskih vaj. Dne 25. julija: Turško časopisje je 23. t. m. z navdušenimi članki slavilo obletnico, ko se je uvedla turška ustava. Mladoturški odbor je izdal oklic, ki poziva prebivalstvo, naj pozabi minulost. — Španska vlada je prepovedala vse shode in poulične demonstracije z ozirem na vojsko s kabili — Avstrijski minister za javna dela je ukazal deželnim oblastim, naj skrbe za to, da se dela za povzdigo tujskega prometa po enotnih načelih. Dne 26. julija: V Budjejevicah se je vršila včeraj čežka in nemška politična priredba. Orožništvo je imelo polne roke dela, da prepreči boje. — Turška vlada je ukazala zapreti veliko grških konzulatuih uradnikov v Makedoniji, kar seveda poostri grško - turški spor. — Srbski minister Pašič je nevarno obolel. — Sestanek ruskega in nemškega vladarja bo 7. ali 8. avgust». 28. julija odpotuje car na Angleško, pri povratku pa se sestane z nemškim cesarjem Viljemom. Dne 27. julija. Srbski staroradikalci zahtevajo, da se spremeni srbeka vladarska rodbina. Volitev kakega angleškega princa za srbskega kralja bi bila najugodnejša. — Grški kralj je odobril preosnovo vojnega ministra, po kateri odstopijo kraljevi princi kot poveljniki iz armade in zadobe vojaška častne mesta. — Periijci ponujajo odstavljenemu šahu na leto 5000 funtov šterlingov pod pogojem, da takoj zapusti deželo. Razne novice. * Promoviran je bil dne 23. t. m. na češkem vseučilišču v Pragi doktorjem prava g. Franjo Lipold iz Žalca. * Iz pošte. Alojz Plešec v Moškanjcih je dobil mesto poštnega ekspedijenta pri poštnem uradu pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih * Iz pravosodne službe. Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodnika Jožefa pl. Ducarja v Celju za okrajnega sodnika in sodnijskega predstojnika v Gornji Radgoni, okrajnega sodnika Viljema Kronasserja v Gornji Radgoni za okrajnega sodnika v Mariboru, okrajnega sod-dnika dr. Viljema Stepischnegga v Šoštanju okrajnim sodnikom v Celju in okrajnega sodnika dr. Gustava Rostok v Konjicah za okrajnega sodnika in sodnijskega predstojnika v Šoštanju. — Cesar je imenoval deželnosodnega svetnika Antona Morocuttija v Mariboru višjim deželnosodnim svetnikom. * Zaročil se jo včeraj g. Josip Sever, davčni asistent v Mariboru z gospodično Ano Urbane iz Ptuja. * Odborr va seja S. K. S Z. bo v četrtek dne 5. avgusta ob 5 uri popoldne v uredništvu „Slov. Gosp.". Za društveni dom v St. Ilju so darovali rajhenburški učitelji in kaplani K 4'— Hvala! Ustanovni shod pododbora S. D. Z. (Slov. dijaške zveze) za Štajersko se vrši vsled prej neznanih zadržkov šele 22. avgusta v Šmarju pri Jelšah v hotelu g. Habjana. Predpoldan bo oficijelno zborovanje, popoldan pa veselica v istih prostorih. Zato opozarjamo vse somiš jenike, zlasti pri tem interesirane dijake, naj imajo to v evidenci, da ne bodo kje drugje na isti dan kaj sličnega aranžirali. One pa, ki bodo sodelovali pri popoldanski veselici, bodisi kot tamburaši, pevci ali igralci, prosimo, da nemudoma pošljejo vse tozadevne podatke na naslov: Anton Ogrizek, cand iur., t. č. p., Pristava, Štajersko Na isti naslov je pisati tudi po informacije. Ker bo vspored zelo zanimiv, pričakujemo, da se te prireditve udeleže, kar v največjem številu, tudi somišljeniki po sosednih farah. Osobito naši vrli kmečki fantje ne smejo ta dan zaoslati za drugimi, ampak naj pokažejo, kako ozke vezi jih vežejo s katoliško narodnim dijaštvom. Na delo torej, vrla mladina in na svidenje v Šmarju! Samoslovenske tiskovine. Pri vseh uradih se moramo vedno bojevati za našo ubogo teptano slovenščino, posebno dvojezične tiskovine igrajo pri tem važno ulogo. Čeprav je uradnik dolžan ti pietreči z dvojezičnimi, vendar vsili, če se le da, nemške. Take tiskovine seveda takoj zavrnite, kakor «ploh vsak nemški depis. Po uradih nahajamo navadno dvojne tiskovine, samo nemške in dvojezične, t. j. nemške in slovenske. Pri zadnjih se resno vprašamo, čemu dvojezične? Nemške so tako, čemu Se se mora nemščina šopiriti na dvojezičnih in to celo na prvem mestu. Ce vlada pri nas enakopravnost, zakaj se potem tako ne godi. Ali smo mar Slovenci tako malo vreden narod, da ne zaslužimo niti slovenskih tiskovin? Od mero-dajnih oblasti zahtevajmo samoslovenske tiskovine, dokler pa še teh ni, pa sprejemajmo le dvojezične, vse nemške pa energično odklanjajmo. Ako je vlada za vee, davki za vse, naj bo tudi pravica za vse! * Nova planinska koča se otvori dne 1. avg. 1909. v Koritnici pod Mangartom. Kočo je postavil Akad. krožek češke podružnice S. P. D. Koča bode poleti oskrbovana. Na predvečer otvoritve, dne 31. julija t. 1. je v Logu pod Predelom pri županu g. Černuti prijateljski sestanek. Prijateljem slovenskih planin priporočamo, da pohite omenjene dni v prijazni slovenski Leg in pod sivi Mangart. * Košarstvo. V državni delavnici za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah končuje šolsko leto z 31. avgustom, pričenja se pa s 1. oktobrom. Za novo šolsko leto se priredi posebna delavnica za dekleta; ta dosegujejo po drugih jednakih zavodih dostikrat boljše uspehe od dečkov. Za učence in učenke, ki morajo plačevati hrano in stanovanje, se bedo isposlovale Štipendije K sprejemu je prinesti od-pustnico iz ljudske šole, domovnico in zdravniško spričevalo. Poslale so se na razne okrajne zastope prošnje za štipendije in se je nadejati, da pri sestavi proračuna za 1. 1909. jedinega tozadevnega zavoda ca Štajerskem ne bodo prezrli. Državna delavnica je odvisna od obiska in bi bilo želeti, da bi razni denarni zavodi s prispevki pripomogli k obisku revnim, a drogače zmožnim mladeničem in mladenkam iz dotičnih okolišev. Učni čas traja dve leti. Po pomočnikih te rokodelske stroke je vedno veliko povpraševanje. Pred vsem je pa namenjen ta zavod pripomoči, da dobi prebivalstvo v slabem vremenu, posebno pa v zimskem času primeren zaslužek. To rokodelstvo je na Avstrijskem stoprav v razvoju in se prideluje pletenin Se mnogo premalo, da bi se bilo bati pomanjkanja odjemalcev. Košarstvo izvrstno povspešuje sadjerejo in pa vinorejo. Ali bi ne bilo umestno letos, ko manjka odjemalcev vina še za lanski pridelek, si poiz edeti odjemalcev grozdja na Češkem in drugod? Tukajšnja državna delavnica bi delala potrebne košarice prav po ceni — recimo stotino za 30 K Določila bi se primerna cena za grozdje, odpošiljevanje bi pa prevzele podružnice kmetijske družbe, rajfajzenovke in druge slične zadruge. Z akcijo bi pa bilo kmalu pričeti, da se zagotovijo pravočasno potrebni odjemalci, pa tudi, da se naredi dovolj jerbaščkov. Stvar je na vsak način uvaževanja vredna. Tudi jabelka se najbolje odpošljejo v poštnih pošiljatvah po 5 in 10 kg. * Orli. Češki pisatelj Dostal-Lutinov v Prostejevcu poživlja češke mladeniče, da se naj organizirajo kot „Orli", ker je „Sokol" zašel na stranska pota. * Županstva, župni uradi; slovensko izobraženstvo, pozor! Tekoče desetletje gre h koncu. Novo ljudsko štetje je pred vrati. V svrho pravilnega poslovanja so dobila vsa okr. glavarstva poleg dragih navodil todi nslog eminentne važnosti, da ureie in sestavijo pravilni „krajevni imenik". K sodelovanju so poklicana in zavezana vsa županstva, ki morajo z največjo natančnostjo izpolniti dotične formularje, zlasti „ Dodatek k sestavi imenika krajev" in izbacniti vsa smešna, spakedrana, potvoijena in nepravilna soveoska imena — prave spake — nad katerimi se je doslej jezil ali smejal vsuk zaveden Sloveoec. Če so se pri zadnji ljudski štetvi leta 19s 0 vsled nenatančnih poizvedeb, nezadostnih informacij ali malomarnosti poklicanih faktorjev vrinile obžalovanja vredne napake in naš lepi jezik sramoteče potvare, se to ne sme več zgoditi in skrajna potreba je, da se jih za vselej iztrebi in da postane pihava od sedaj pravilna in stalna. Vsa glavarstva in žnpanstva na Slovenskem naj vestno izvrše svoio sicer težavno, a kulturno nalogo. Obrnejo naj se za morebitae informacije do župnih uradov ali šo!sk h vodstev, da bomo imeli za naprej res pravilna slovenska imena vasi, trgov, mest, sel in krajev ker sicer bi morali še prihodnje desetletje v svojo sramoto gledati na uradnih dopisih in knjigah in kartah, krajevnih napisih itd. vnebovpjoče potvare kakor: Sinji vrh = Schweinberg, Vi h = Zhudenberg = Zu den Bergen, Stražišče = Straschisch, Razdrto-Prevalj = Praewald itd. Za to potrebno narodno in kulturno delo naj se zavzame vse slovensko časopisje s primernimi pojasnili o važnosti te zadeve in vse slovensko izobratenstvo nt j se zgane, da bodo naša županstva slovenskim imenom dosegla pravilnost in čast, ki jim gre v javnosti in uradih. * Obvestilo. Intendanca c. in kr. 3. voja nam naznanja, da se bo vršda zakupra oddaja sena, slame, drva in premoga za v postajali Celje nastanjeno vojaštvo za zagotovitvero debo od 1. oktobra 1^09 do 30 septembra 1910. Ponudbene obravnave se bodo vršile pri voj. filial, preskrbovabšču v Celju dne 2. avgusta 1909, ob 9. dopoldne. Ptuj. pri okrajnem glavarstvu v Ptuju dne 3 avgusta 1909, ob 9. dopoldne Maribor, v vojaškem priskrbovalifču v Mariboru 11. avgusta 1V<09, ob 9. dopoldne. Slovenska Bistrica, pri občinskem nradu v Slovenski Bistrici, dne 12. avg. 1909, ob 9. dopoldne. Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrneni n zglasi in zvezki pogoj Sv, kateri radnji se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovalnih skladiščih. * „N*rodna zveza" razbita? Nekateri liberalni slovenski listi so te dni mnogo pisarili in po njih so povzeli tudi nemški listi vest, da se je „Narcdna zveza" razbila. Zato je zanimivo, da o tem niti državnemu poslarcu dr. Rybaru, ki je član Jugoslovanskega kluba, ni ni to-ar znano. Svoj govor, ki ga je imel v Trstu dne 18. t. m , je, namreč dobesedno takole zaključil: Predno zaključim, naj omenim še neke govorice, ki se širijo te dni, češ, da Narodne zveze v parlamentu ni več, da je razbita. Izjavljam, da jaz nič ne vem o tem! Prej nego se to zgodi, bi se morali vendar posvetovati v naši „Zvezi Jugoslovanov" To se ni zgodilo in zato se tudi ni moglo sklepati o izstopu i* Narodne zveze. Jas ielim iskreno, da ne pride do tega. Če pa bi vendar prišlo do tega, izjavljam ie danes, da si pridržujem pravico, da ukrenem potem, kakor bo odgovarjalo mojemu stafšču nasproti domačim strankarskim borbam. — Liberalci so torej z omenjeno vestjo javnost ali vedoma nalagali, ali pa so že tako zmešani, da sploh ne vedo več, kaj pišejo. * Laška nestrpnost. Ltški tržaški listi pozivajo k bojkotu tržaških Slovencev in priporočajo občinstvu, da ustanovi veliko mestno pralnico, da bodo slovenske perice brez dela. Noben Lah naj ne kupuje več ne škedenjskega kruha, no okobčanskega mleka. Končno naj se vse slovenske dekle, delavci in uslužbenci odpuste. * Deželna vinarska zadruga se je ustanovila v petek dne 23. t. m v Ljubljani Ustanovitev te zadruge je bila tem nujnejša, ker je vinogradnikom, ki niso mogli spraviti svojega vina v denar, že eelo huda predla. Naloga zadruge bo, da bo šla vinogradnikom v tem oziru na roko. Poiskati jim mora novih odjemalcev in dati razprodaji domačega vina moderno obliko. Zadruga bo morala združiti v svoje okvirje vse krajne vinarske zadruge, ki se imajo ustanoviti Ustanavljala bo zadružne kleti, vinotoče, razstave, vinske poskešnje in vinske sejme. Vpisnina znaša 10 kron, delež pa 20 kron. Za načelnika deželne vinarske zadruge je bil izvoljea državni poslanec dr. Janko Hočevar. * Franc Hrašovec f. V Gradcu je umrl v nedeljo 25. t m. po daljšem hiranju g. Fran Hrašovec, sodnik v pokoju, oče odvetn ka dr. Juro Hrašovca v Celju. Imenovali so ga očeta graških Slovencev, ker je bil s tamošnjimi Slovenci v vedni dotiki in se je živo zanimal za njihovo usodo. S Hrašovcem je legel v grob eden izmed zadnjih „Ilircev" na Slovenskem. Odličnemu slovenskemu rodoljubu bodi žemljica lahka! * Natim pristašem. Na ponovna vprašanja na Kmečko zvezo radi zavarovanja proti požaru, poročamo, da s tem se sama sicer ne peča, priporoča pa naj topleje kot edini» domačo in slovensko „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani", katere glavni zastopnik za Štajersko g Fran Pograjc daje drage volje vsakomur potrebna pojasnila. * Romanje k Mariji Pomagaj se je izboroo obneslo. Romarji so bili nad vse veseli in navdušeni. Iz Celja sta šla dva vlaka z 2400 romarji, iz Brežic pa eden z 827 osebami. Na Bled je šlo okoli 1800 romarjev. Natanč-neji popis romanja prinesemo prihodnjič. Ena romarica je v torek, ko smo prišli v Celje, vprašala za jopico, ki jo je v pondeljek v Celju pozabila. Jopica se je našla in naj dotična oseba na dopisnici naznani romarskemu odboru v Mariboru svoj naslov, na kar se ji izgubljeno oblačilo dopošlje. * Družba sv. Mohorja šteje zdaj: dosmrtnih, letnih, vkup v goriški nadškofiji . . *. 152 10*43 10395 udov, „ krški škofiji..... 184 6351 6535 „ „ lavatinski škofiji . . . 455 25441 25896 „ „ ljubljanski škofiji ... 763 32366 33129 „ „ tržaško-koprski škofiji . 75 4639 4714 „ „ poreški in krkški škf.fiji . 12 186 198 „ „ senjski in dalmatinski škofiji ....... 11 216 227 „ „ zagrebški škofiji ... 23 456 479 „ dj^kovski škofiji ... 1 67 68 „ „ bosniških škofijah ... 8 163 171 „ „ somboteijski in drugih ogrskih škofijah .... 2 219 221 „ „ sekovski šiofiji .... 41 399 440 „ „ videmski nadškofiji . . 11 229 240 „ „ raznih krajih Avstrije in Evrope...... 20 349 369 „ 21 8 2109 2139 2 3 231 „ Ameriki „ Afriki in Aziji vkup 1787 83656 8,.443 udov. Za nekaj se bodo te številke še spremenile po posameznih oglasilih. Po navedenem številu so se še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, posebno takih, ki se oglašajo šele, ko vidijo rove knjige v rokah sosedov, bo znašal celi prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so se pa člani goriške nadškofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavatinski za 246, člani krške škofije za 185, Amerikanci za 6 % škofiji Poreč in Krk za 30, razni kraji za 21 ue-kovska škofija jih je oglasila za 21, Djakovo in Bosna po 1 ve«4. V „črno knjigo" pa bi vpisali vse druge škofije ako bi ne vedeli, da je tudi tam uspeh še vedno lep, ako upoštevamo gospodarsko bedo; izgubila je ljubljanska škofija 2dl somboteljska 56, videmska 18, senjska in dalmatinska 12 zagrebška 8 in Afrika 6 članov. * XI. Izkaz darov ca ,,š nUljikl dom". Poslani t St. Ilj od 4. juija do 2 v julija 1909. Jakob Panlič-8*dovnik, kmet, Št Lovrenc nad Mariborom 0 K; dijaški lelovadm klab v Alojtijevišču, Ljubljana, po g F. Jurmanu 10 K; med somišljeniki v Idriji nabral M. Kos. 18 K; Zbrana družba obmejnih bratov in sestric pri kapljici vinca v Cer-netioi pri Sv. An n. K , kot Ciril-Metodov dar 16 K; Anton Plohi, po-gfstoik v Novi vesi Ptuj, kot preostanek darov za kres na čast Cirilu in Metodu 4 K; katoliško-izobraževalno drnšt'o v Komendi 'J5 K; Hranilnica in posojilnica Komenda 10 K; zbrana duhovščina na dekanijski konferenci v Ljutomeru 60 K 80 v.; M»jer>č Anton in Lorenčič Alojz, Sv. Martin pri Vurr.vgu 4 K; ibirka na veselici v Hotnjivas, po g. nadrevizorju Puicnjaku 15 K; Maks Moškon. Malikamen R jhenburg 2 K pod geslom: Ko „dom boste imeli, Se mi bomo vtseii"; Fran Kra iovec slušatelj visoke Šole Kolin ob Reni (Kelmorajo) Nemčija 1 K in 2 sreiki; Družba s». Mohorja v Celovcu 600 K; Hranilnica in posojilnica v Kaodiji 100 K; zbraui duhovniki aa dekanijski konferenci v Jarenini 26 K; žopnik Heber 3 K; neimenovani duhovnik ll> K; župnik Supanič v Gotovljah 20 K; neimenovani Slovenec v Gradcu 6 K; kvintet v trojiSkem samostana po 6 g. Bosina 15 K 14 v.; Bralno društvo pri Sv Jur ju ob Ščavnici 10 K, kot del dohodkov predstave „Deseti brat"; »brani duhovniki na dekanijski konferenci v MarenberMi 13 K; duhovniki zbrani na pastoralni konferenci v Hoiah 41 K; od-rastle hčerke Vi»«ove v Cerovcn, kot odgovor na napad v „N. L", 4 K; R Marzidovšek, vojaški knrat 20 K; Dr. M. Blavič, Celje 20 K. Skupaj v tem izkezu P6I K 86 v Viegs skupaj 6938 K 34 v. Ce š« k temu prištejemo nabrani znesek v Ljubljani, znaša celotni fond okrog- lo 10.0'4) K. Slava Blovenskemu rodoljnbju! — Št. Ilj v Slov. gor, dne '25. julija 1909. — Za stavbeai odbor: Fr. Zebot. Mariborski okr»J. Zrelostni izpiti na ženskem učiteljišču čč. šolskih sester v Mariboru so zelo dobro izpadli. Kandidatinj je bilo 27, od katerih so napravile štiri izpit z odliko, druge pa vse z dobrim vspehom. Imena kandidatinj so: Anetzhuber Marija (z odliko), Franz Marija, Goričar Helena (z odliko), Lončar Albina, Lemez Eiza, Meyer Ana, Osterl Josipina, Petrinčič Julija, Prangl Sofija, Rojko Amalija, Roschker Marija, Sandermann Marija, Sehonwetter Hilda (z odliko), Spindler Štefanija, Stangl Ana, Stanetič Matilda, Stepischnegg Mariana, Vaupotič Frančiška. m Iz Maribora. Narodne gostilne. Malo je v Mariboru gostilo, ki bi bile na narodnem stališču. Če je tudi gostilničar Slovenec, in obiskujejo tudi Slovenci gostilno, si vendar ne apa s slovenskimi časniki na dan, češ, da bi si s tem odgnal nemške goste. „Samo od Slovencev ne morem živeti," s takimi in enakimi frazami se izgovarjajo drugače zavedni možje, če jih opominjaš na njihovo narodno dolžnost. Kot dober izgled naj bi bila takim neod-ločnežem gostilna „P/i pošti" nasproti glavnemu kolodvoru v Mariboru. Tam so občuje slovensko, tam so na razpolago različni slovenski Časniki, in vse to ne moti nemških gostov, katerim je dobra postrežba glavna stvar. Tako je prav! Drugim slovenskim gostilničarjem v Mariboru priporočamo to v posnemanje. m Vsem županstvom je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru sledeče razglasilo: Izvrševaje določil §§ 16. in 18. zakona z dne 25./X. 1896. drž. zak. štev. 220 in § 18. volilnega predpisa priloga D izvršilnega predpisa k I. poglavju, zadevajoč občno pridobnino, se naznanja, da se volitev volilnih mož, katerim bode svoječasno voliti mesto temeljem § 22 leg. cit. iz pridobninskih komisij redno, oziroma temeljem člena 14. štv. 10. izv. predpisa I predčasom izločenih udov in njihovih namestnikov, sledeče odredi in sicer za davčni okraj Maribor III. razr. 3 može dne 23. avgusta od 8.—12. ure pred in od 2.—5. ure popoldne v dačnem uradu v Mariboru, in IV. razreda 63 mož dne 24. avgusta v enakem času v davčnem uradu v Mariboru; davčni okraj Sv. Lenart III. razreda 1 moža dne 23. avgusta v enakem času v davčnem uradu v Sv. Lenartu, in IV. razreda 20 mož dne 24. avgusta v enakem času v davčnem uradu v Sv. Lenartu; davčni urad Slovenska Bistrica HI. razr 2 moža dne 23. avgusta v enakem času v davčnem uradu v Slov. Bistrici, in IV. razreda 23 mož dne 24. avgusta v enakem času v davčnem uradu v Slov. Bistrici. Volilni zapisniki so v dobi od 8. avgusta 1909. do dne volitve v za občevanje s strankami odrejenih uradnih urah na vpogled in prepis v pisarnici davčnega referata, oziroma pri c. kr. davčnem uradu v Sv. Lenartu in Slov. Bistrici. m Samoumor. V petek popoldne je zapustil mariborski špediter Franc Qaandest svojo pisarno, vzel seboj nabasan samokres in se podal v smeri proti Pobrežja. V soboto zjutraj pa so ga našli s prestreljeno glavo v gozdu pri Brezju. Quandest je bil star 58 let. Vzrok samomora so najbržje slabe denarne razmere. m Hoče pri Mariboru. Kmet in lesotržec g. Jakob Kolar in njegova blaga žena Neža sta v Zgornji Hoči postavila krasno kapelico Matere Lurške, ki jo je dne 25. julija blagoslovil preč. g. dr. Medved iz Maribora. Ob enem je tudi govoril pred nešteto množico krasen govor, v katerem je proslavljal čudežno Lurško Marijo. Kip M. B. je izdelal mojstersko kipar Zoratti iz Maribora, blagoslovil pa ga je preč. g. dekan hočki, Grušovnik. Po cerkveni slovesnosti se je vršila na dvorišču g. Jakoba Kolara igra „Lurška pastirica". Vkljub raznim zaprekam se je krasno obnesla. Igralke so res mojstersko izvršile svoje vloge. Vsem, posebno mladini bodo v spominu ostale odločna brez-verna grofica Eleonora, pobožna Bernardika, spokorjena županja, ljubezniva Mina, dobri sestrici Tikla in Zofija ter pristavka Barbara, sploh vse igralke. Želeti bi bilo, da bi še to igro igrali v kratkem javno, ker je sedaj bila namenjena le bolj za goste g. Kolarja. m Sv. Križ pri Mariboru. Preteklo nedeljo, 25. t. m. nam je zopet naše bralno društvo oskrbelo prav lepo zabavo. Priredilo je zanimiv srečolov z raznovrstnimi šaljivimi in tudi koristnimi dobitki, ki so vzbujali med navzočimi mnogo smeha in splošno zadovoljnost pri tistih, ki so res srečo vlovili. Spomnili smo se pri tej priložnosti tudi stiskanih obmejnih Št. Iljskih bratov; zdražila se je namreč v prid njihovemu bodočemu društvenemu domu ena steklenica in ena klobasa z vilicami vred za lepo svoto 21 K 85 h. Tako vrši tukajšnje bralno društvo prav lepo svojo dolžnost, da skrbi svojim članom za potreben pouk z društveno knjižico, ki se bode ravno po tej prired tvi mogla zopet znatno povečati, in s podučnimi predavanji, skrbi pa tudi za primerno pošteno zabavo. Zato pa se le vsi Križevčani vedno mnogoštevilnejše oklepajte svojega bralnega društva! m Jarenina. Hud udarec je bila za naše živinorejce lanska suša, vsled pomanjkanja krme je marsikateri prodal svojo živino za slepo ceno. Letošnje leto pa nam pokon-čujejo požrežni ogerci ves up, da bi se živinoreja povzdignila. Resnica je torej : kmet trpi, dokler živi. m Na shod mladeniči! Mladeniči onkraj in tokraj Drave, pridite med nas dno 1. avgusta v Sv. Lovrencu na Dr. polju! Vrnite nam, ker smo se tudi mi častno odzivali Vašim povabilom in pohiteli tja v Slovenske gorice. Mlade niči pridite, ker ob enem obiščemo tudi Mater božjo na črni gori. Da se vidimo ! Poljanski fant. m Marija Snežna na Velki. V nedeljo, dne 18. julija je Zgodovinsko društvo za Spod. Štajer tukaj priredilo predavanje. Govoril je g. prof. Gabriel Majcen „O Velki in Mariji Snežni v davnih časih". Ker se je zbralo nenavadno mnogo domačinov in tudi lepo število slušateljev -iz sosednjih far ter je vreme bilo lepo, se je predavanje ; vršilo na prostem pod lipami. Govornik nam je v lepih besedah podal zgodovino Velke od 6. stoletja naprej, zatem zgodovino snežniške župnije in cerkve, šole ter socijalnih razmer. Videlo se je, da se ljudstvo sa to jako zanima, ker je z veliko pozornostjo sledilo predavanju. In kar je našim ljudem posebno ugajalo in jih ogrevalo, je bilo krasno petje mariborskih gg. pevcev in šentjurskega zbora. Gospodu govorniku in vsem pevcem se za njih trud najprisrčneje zahvaljujemo ter prosimo, da nam še večkrat prirede tako lepih nedeljskih popoldnevov. St. birma pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Dan 28. j julija t. 1. je bil za Ruperčko župnijo dan duhovnega veselja, ker so jo obiskali Prevzvišeni nadpa3tir ter delili tam zakrament sv birme. Že na predvečer so se iz Maribora i pripeljali semkaj. Svojo ljubezen in vdanost do višjega Nad-pastirja so pokazali župljani s tem, da so jih povsod spoštljivo pozdravljali ter jih za blagoslov prosili; pa tudi s tem, da so jim v čast postavili več slavolokov s primernimi napisi (Verno občinstvo Lormanje se klanja Njih Ekscelenci! — Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Vaš prihod in odhod blagoslovi naj Gospod ! — Božji nam nosite mir, Slavljen višji Nadpastir! — Iz srca se Ruperčka fara raduje, ker jo danes višji Pastir obiskuje. — Ave noster optime Pater et Episcope! — Ave Celsissime!), da so zasadili veliko število zelenih, okusno okinčanih smrečic, da so prižgali na večer po bližnjih hribih okoli dvanajst kresov ter z nebrojnimi lačicami razsvetlili svoje hiše in da so jim priredili dobro izurjeni pevci prisrčno podoknico. Na dan birme so Prevzvišeni pred sv. mašo blagoslovili štiri krasno polihromirane podobe na velikem altarju, dva nova bandera, podobo sv. Jožefa, prenovljeni mis jonski križ in tabernakelj na stranskem altarju sv. Antona Pad., pet novih mašnih oblačil in nov misale. Birmancev je bilo 317, katere so razveselili Premilostljivi gospod knez in škof po dovršenem sv. opravilu s prelepim govorom, potolažili so pa tudi v ganljivih besedah odraščene župijane ter jih opominjali, da naj v ljubezni do Boga voljno prenašajo • nesrečo, ki jih je zadela dne 24. julija t. 1. po toči, ki deloma tudi njihovim vinskim goricam ni prizanesla. Omenjeno še bodi, da se je izborno obnesla skušnja iz krščanskega nauka pri šolski mladini in pri odraščenih vernikih, ki so kaj lepo odgovarjali tudi na najtežja vprašanja. Okoli svojega Nadpastirja se je zbralo k cerkvenemu opravilu dvanajst duhovnikov deloma iz domače in deloma iz sosednjih dekanij. m Slovenska B Strica. Naše še dokaj nezavedno ljudstvo še vedno tako rada zahaja v trgovine in gostilne naših najhujših političnih nasprotnikov in se izogiblje narodnih podjetij v našem mestecu. Priporočamo torej našim somišljenikom zlasti pa okoličanom v obisk nastopne gostilne in sicer: Hotel „Avstrija", Peter Novak, Franc Krnic, F. Založnika naslednik, Janez Novak, Franc Zupan-j čič, J. Katz. Narodne trgovine so g. Pinteija, O.cingerja, \ Smeha in Rumeža. Slovenski oziroma Slovencem prijazni i trgovci ia obrtniki so dalje trgovina Kopačeva, črevljarja j Cvahte in E nfalt, krojača Oicinger in Vernik, pek Glušič, mizar Kobale, kolar Razboršek, usnjar Marčič, mesar Grill, ključavničar Gumzej, stavbenik Stupau, slikar Vrečko, urar Dom. Slovenski okoličani, vpoštevajte to ! Ptujski okraj. p Zahvala. Dne 16. t. m. nam je po Sar uničil gospodarsko in hišno poslopje, in že 19. t. m. je naša domača Vzajemna zavarovalnica pregledala škodo ter pripoznala celo zavarovalno svoto. Tu se vidi, kako hitro in pravično oceni edina slovenska zavarovalnica svojim udom povzročene škode. V dolžnost si štejemo podpisani s tem izreči našo iskreno zahvalo, pozivamo pa tudi vse svoje rojake: opustite druge zavarovalnice in zavarujte se pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. — Prvenci, dne 19 julija 1909. — Alojz Zagoršek 1. r., Alojz Strelec 1. r., Ivana Strelec 1. r., kot priča. p Vurberg. V pondeljek smo imeli občinske volitve. Z vsemi kandidati je zmagala naša stranka. Nasprotniki se pravzaprav volitve niso udeležili, bile so le neke osebne razlike. V odbor je voljenih 17 posestnikov, mož poštenjakov in en Čeh, ki pa tudi razume in govori slovenski. Tudi vsi namestniki so naši. Zdaj pa le vsi krepko na delo za blagor občine! — Tu imamo veliko sušo. Če kmalu ne bo dežja, se bo vse posušilo. Na travnikih dela nek črv veliko škodo. Posestniki najboljših travnikov ob Dravi ne bodo imeli skoraj nič otave, zato bo letos še bolj primanjkovalo klaje kot lani. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dno 1. avgusta bo pričel delovati poštni urad. Vsakdanjo zvezo s Ptujem bo oskrbovala vozna pošta, ki vozi na Črno goro. p Sv. Lovrenc v SI. gor. V soboto, dne 24. t. m. popoldne je divjala pol ure trajajoča toča po naši župniji. Uničila je skoraj popolnoma pšenico, oves in koruzo, ter grozno opustošila vinograde. Na Polenšaku je divjala baje še huje. Že de j časa nas muči suša, tako da se je bati za otavo. Pojavile so se tudi kobilice v neizmernih množinah ter pokončale, kar je ozelenelo vkljub suši. p Velika nedelja. V soboto dne 24. t. m. je prišla grozna burja, da je lilo na zemljo kakor ob času občnega potopa. Travnike je zblatilo, nanosilo na nje šibja, listja in druge nesnage. Sena smo imeli čisto malo, otave pa nič. Ša vse bi ložje trpeli, ko nam ne bi toča vzela vseh naših poljskih pridelkov razun žita. Čez en četrt ure je v tej hudi burji tolkla toča debela ko kurja jajca. Vinogradi so suhi kakor v zimskem času. Po gozdih in v sadovnjakih je oklestila drevesa tako, da se bode gotovo posušilo. Pobila je ptiče in zajce. Živina in ljudje, ki so bili na prostem, je bilo do krvavega stolčeno. Šipo na oknih je zdrobila, kakor tudi strešno opeko. Seno, ki imajo ljudje na hramih, je mokro ko gnoj. Ravno tako tudi snopje, katero je že spravljeno. Katero je pa še zunaj, isto pa je zunaj omlatila. Najstarejši ljudje ne pomnijo take grozne toče. Akoravno je bila zemlja vsled hude suše suha in trda, je napravila luknje v zemljo, kakor bi s kladivom tolkel po zemlji. Najbolj poškodovana je občina Vičanec. Ako je kedo na svetu pomoči potreben, so gotovo ti posestniki potrebni. Ako ne bodejo dobili pomoči, so prisiljeni prodati svojo živino, pustiti svoja posestva ter iti s trebuhom za kruhom. p Ormoški okraj. V soboto 24. t m. smo bili v tem okraju in še meada dalje zelo nesrečni. Toča debela kakor kurja jajca in rogata nam je pobila vinograde in polja. V vinogradih pri Sv. Bolfenku se sodi, da ni več škode kakor ena četrtina; pač pa je na polju v bolfenski in središki župniji veliko škode. Najhuje je pobito po Vodrancih in Vodenincih proti Pužarinam ali Rakitju. Občinski predstojniki, ne zamudite naznaniti glavarstvu te nesreče. — Na Jakobovo v nedeljo popoldne po večernicah je Središče bilo oblečeno z žalostjo. Pokopali smo Andreja Bedjaniča, kmeta v Obrežu, ki je bil dika svoji obitelji, svoji občini, celi župniji središki in še dalje. Kakor je imel pridne sta-riše, ki so bili res krščanski, tako krščanski mož je bil tudi pokojni. Z*to je bil dolga leta cerkveni ključar, če tudi je umrl v 49. letu. Kadar je pri cerkvi, ki je že blizo gotova, bilo potrebno voznikov, je zjutraj na vsa zgodaj hodil od hiše do hiše. Tudi je sam zapregel itd. Bil je čez vse skrben gospodar, imeniten živinorejec. Delal je pozno v noč, prespal navadno v hleva pri vratih, prag pa je imel za zglavnik Imel je pobožno ženo, ki pa je že tudi pokojna. Zipustil je lepo vreieno posestvo; a s pokojnim bo polovico Obr^ža manje. Pokojni ima sina bogoslovca, brat Franc je bil duhovnik, ki pa je umrl na Hrvatskem zalo mlad. V Varažd nu je kot Uršalinka nuna umrla ena sestra i Pepa. V Sarajevu je brat Martin ravnatelj na gimnaziji. En brat Filip je na domovini že prileten in še mladenič, zgled mlad-iničev, in tudi zgled gospodtrja, ki je bil pokojnemu desna roka, da celo kakor najskrbnejši oče. Na sprevodu pokojnega, ki je bil od usmiljenih bratov iz Gradca pripeljan, je bila 7 duhovnikov, med temi dva župnika domač na, 2 bogoslovca iz Petrijanec. Pri pogrebu je bilo okoli 2000 oseb. Sij smo videli v prvi vrsti sredtške župijane, potem iz Ormož», sv. Bolfenka ia iz zagrebške nad-Škofije t. j. iz Macinec itd. Ljubi Draš, počivaj v miru! p Šf. Tomaž pri Ormožu. V nedeljo 25. t. m. priredila je tukajšnja Mlad. zveza javno podučno predavanje g. I. Kalan-a o alkoholu in alkoholizmu. Dragi gost iz bele Ljubljane je več kot v 2-urnem govoru prav poljudno in zanimivo po vzgledih iz vsakdanjega življenja in na podlagi slik razpravljal o pogubonosnem vplivu alkoholnih pijač na javno in zasebno življenje ter zelo spretao zavračal razne med ljudstvom razširjene ugovore zoper zdržnost in zmernost. Našteli smo 200 poslušalcev, ki so z napeto pozornostjo poslušali g. predavatelja, ki je tem lažje iz srca govoril, ker je sam abstinent Priporočamo tudi drugim mladeniškim zvezam, da preskrbijo predavanja o alkoholnem vprašanju, da bode tako potrebno zmernastuo gibanje prišlo tudi na Štajerskem v tok, zlasti med mladino. G. govorniku smo prav hvaležni za njegove prepričevalne besede. — Grozovita toča je 24. t. m. uničila skoro polovico župnije. Najstarejši ljudje ne pomnijo take toče. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Velikanski, mnogobarvni lepaki že danes oznanjujejo svetu o veliki ljudski veselici, ki jo priredi 1. avgusta v „Seršenovem logu" — slavni „Murski sokol." Na teh lepakih čitamo, da sodelujejo narodaa društva ljutomerska in iz okolice. — Prosimo, da nam „slavni Sokol" — imenuje natančneje ta sodelujoča društva. Ne vemo, katero društvo razven liberalne „Čitalnice", —ki ps nima v čem sode'ovati, — bi se družilo s „Sokolom." Menda ni „Slovensko pevsko društvo" — se izneverilo svojemu sklepu pri zadnjem izvanrednem občnem zboru? — Ta reklama z narodnimi društvi je menda zopet pesek v oči onim, — ki razmer popolnoma ne poznajo. — Torej imena sodelujočih drnštev zahteva Radovednež. 1 Ljutomer. Ljutomerski Sokol ima res veliko točk na svojem vzporedu! Nedeljska velika ljudska slavnost utegne biti velikanska!? Srečolov, šaljiva pošta, konkurenca lepotic, ples, petje, vi nama, kavarn a itd.— Značilne tičke za Sokola so brez dvoma: ples, vinaraa, kavarna! Nekaj povsem novega, nenavadnega, naprednega in res izvirnega pa je: konkurenca lepotic. Pa še si upa trditi kak nazadnjaški klerikalec, da Sokol ni odlično narodno društvo!? S tem kajpada vzpored še ni izčrpan: itd. Namesto teh treh črk bi lahko stale še velezanimive izvirne in napredne točke. Navedem le eno: konkurenca naprednih, dolgolasih pa brihtnih gospod čev! — Malo bi se odbor že tudi lahko potrudil! Preklicani klerikalci nam ženskam kaj radi očitajo dolge lase pa kratko pamet, nečimemost, gizdo itd. — Ampak zdi se nam, da so nas vse prekosili napredni gospodiči. Postali so ali farizejsko pobožni, ali pa že neznosno gizdavi! Gre ti po ulici tak le napreJni g z-dalin! Klobuk nese zložen pod pazduho! Včasih ga celo prezirljivo drži nad zadnjim dalom telesa! „Glejte si ga no, kako je ta gospodek pobožen, gologlav hodi po trgu, pa rožni venec moli!" — Take opazke so mi že večkrat udarile na uho! — In take le sence aaprednih mladeničev s kratko pametjo, ki bi jim najbolj pristojala ženska krila in dolga kitajska kita, se dandanes še drznejo imenovati napredne, narodne in — pametne!? — Nebotenas! 1 Sv. juri Ob Ščavnici. Tukajšna čebelarska podružnica bode imela v nedeljo 1. avgusta čebelarski tečaj v Čitalnici. Predaval bode g. potovalni učitelj Ivan Ju-rančič. Vsi čebelarji se prijazno vabijo. 1 Pri Sv. Jurju cb Ščavnici bodo skoraj občinske volitve; zato se je sestavil imenik volilcev. V 1. razredu je na tretjem mestu zapisan I. K. župnik z dačo 132 K 57 h; v tej svotije zadržana dača od nadarbine v znesku 67 K 72 h. — Štajerčeva stranka je reklamirala proti temu, da se je obojna dača zemliišna in dohodninska skup spisala; o. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru ji je ugodilo navaje, da I. K. za svojo osebo plati 64 K 85 b, in kot oskrbnik nadarbine 67 K 72 h. kateri svoti po postavi ne slišite v sknpni znesek; toraj se župnik v 1. razredu zbriše, pa voli dvakrat v 2. razredu! — Čudno! Župnik ni oskrbnik nadarbine, ampak vžitkar, in kot tak plačuje zemljišni davek in od župnijskih dohodkov dohodninski davek, to pa sliši skup. Kaj pravijo k temu naši gg. juristi? Saj je pa stvar že po npravnem sodišču določena. „Pri volilcih, katerim pristoja volilna pravica v sled csHbne kvalifikacije, je vpisati njim prfdpisan davek ter ga upoštevati pri razdelitvi volilnih razredov po sknpDem znesku vseh dohodkov." Tako upr sod. 31. maja 1883 štev. 1188 B 1783. — Proti odredbi c. kr. okr. glavarstva se je vložila pritožba na c. kr. namestnijo. 1 Ljutomer. Vodstvo Zveze prostovoljnih gasilnih dražitev za politični okraj ljutomerski se prav prisrčno zahvaljuje za blagodušni der 80 K slavni posojilnici ljutomerski, kateri znesek mu je darovala po vodom petnajstletnice obstanka zveze. 1 Cveii. Vtdstvo ljutomerske okrajne posojilnice je darovalo krajnemn šolskemu svetu na C»enu 20 K za nakup učil šolarjem te šole, za kar se tem potom vodstvo krajnega šolskega sveta prav lepo zahvaljuje. Slovenjgraiki okra}, s Dolič. Kmetje iz Doliča, Št. Vida in bližnjih krajev, pridite 1. avg. ob 8 uri vsi na shod, na katerem bo-deta govorila drž in dež. poslanec Pišek in dež. poslanec dr. K. Ver4ovšek. Velenje. Društveni dom v Šmartnu pri Velenji je pod streho. S ponosom gledajo domačini na to stavbo in le težko pričakujejo časa, da se otvori. Z otvoritvijo doma se obeta živahno gibanje. Vstaaovitev Orla je tudi že zag; tovljena. s Št. H j pri Velenjn. Jakob Sredenšek po dom. Pimst, vrli krščanski narodni mož, uzorni posestnik, bivši obč. odbornik in načelnik krajnega šolskega sveta, je po dolgi mučni bolezni v 44. letu svoje starosti naglo umrl. Pogreb se je vršil dre 24. t. m. v spremstvu spošt. uči-teljstva in šolske mladine ter ob mnogobrojni udeležbi prebivalstva. Zapušča 4 nedorastle otroke. Lahka mu žemljica! s Šmartno pri Velenjn. Mlsdeniška in dekliška zveza sta si izoLli nova odbora, katerima želimo obilo uspešnega dela. — „Dekliška zveza" je obhajala praznik sv. slov. apostolov Cirila in Metoda, da je skupno prejela sv. obhajilo med mašo, ki jo je g. predsednik daroval za vse dobrotnike Društvenega doma. s Škale. V nedeljo so se pač odlikovali Št. Jakob-čani, zlasti pa mladeniči iz Zabrd. Že v soboto popoldan in na večer so pokali možnarji, da se je razlegalo po celi Šaleški dolini. Bila je lepa nedelja, ko se je vršilo blago-slovljenje nove bandere v čast sv. Jakobu. Ljudje gredo ta dan vedno radi na prijazni griček, toda letos jih je bilo toliko, da še ljudje ne pomnijo. Bandero, katero je blagoslovil škalski dekan č. g. Retner, so oskrbeli zabrdski fantje, ki poleg deklet — v čast jim — tako lepo skrbijo za St. Jakobsko cerkev. s Šoštanj. Hvala Bogn, so vzdihovali Šaleščani te dni, ko so zvedeli, da odide >z Šoštanja okrajni sodnik dr. Ste-pischneg. Hvalijo ga nad vse sedaj, ko vedo, da gre Kmečko ljudstvo čuti dobrodelno roko tega gospoda. Pritožujejo se povsod radi cenitve po umrlih gospodarjih; cenitev se je vedno stavila tako visoko, da nasledniki naj si bode vdova, najsibodejo otroci ne morejo vzdržavati kmetij. s Št. Ilj pri Gradiču. V soboto sm» pokopali prav pridnega, poštenega in pobožnega posestnika Pernata, ki je bil zvest pristaš S. K. Z. Siromak je delal še zadnji dan; po noči ga zadene srčni kap in mirno je vzdihnil svojo dušo. N#j pcčiva v miru! s Za Društveni Dom v Šmsrtnem pri Velenju so darovali (III. izkaz darov) Frančiška Stropnik v Šahku 2*0 K; neimenovana (v drugič 100 K; M. L 20 K; D. M. 20 K; g F Zgank 1 K; č. g. Ivan Topclnik 5 K; č. g. Frid. Repolusk, župnik 7 K; A. K 10 K; N. K. 10 K; č g. Ivan Rotner, dekan 10 K; SI. K. S. Z. 2< 0 K. Les so darovali posestniki: Vinko Dedič. Vošnjak Matevž, Meža Janez (Repni k) Seičnikar Zupan, Gcišek Gregor, Pučnik Eončuik, Franc Dobov čnik, Jakob Dubovičnik, Ivan Lahovrjik, Škorjanc Kukenberfek, Jožef Stra-hovnik, Peter Spital, Mihelec-Plajba, Meknšek Anže, Kovač-Deberskij Lovrenc Miklav, Trnek Mihael. Brezplačno vožnjo so storili posestniki Gregor G>ršek, Tinek Mihael, Meža Jožef, Jan Jožef Z&bukovnik, Jan Martin, Franc in Jak'b Dobovičnik, Gorjan Janez Lešnik, Melanšek Franc, Peter 8pital Doblšek-Gulin, Brglez Jožef. Vsem dobrotnikom izreka odbor K. S. I. Društva prisrčno zshvalo Bog obilo povrnil Pa prosimo si še novih dobrotnikov; ker „Društveni Dom" je že prikrit, niso pa pokriti še stri ški. In vendar bo naš „Dom" velike važnoiti za celo g' roj o Šaleško dolino, zlasti narodno tako ogroženi kraj Velenje, kjer z vse silo delata zlifti v novejše m fasu Stldmark in Schul»erein. Šmartno pri Velenjn. — Za odbor: Maks Goriiar, preds., Jožef Jan, podpreds. Cdjskl okra}« Izpit. Dne 15. t. m so imeli tretjeletniki orgljarske šole v Celju zrelostni izpit. Izpitu je prisostvoval kn. šk. komisar mil g. opat Fr. Ogradi ter regens chori mariborske stolnice g Fr. Trop. Učitelji in učenci so pokazali dober sad svojega truda. Občudovanje je vzbujal en učenec, ki je zadel vsak glas na instrumentu, t j. ne da bi on videl instrnment, je povedal, na katero tipko se je zaigralo. Praznik lazaristov. Dne 19. t. m so obhajali čč. gg. lazaristi pri sv. Jožefa v Celju prav slovesno praznik patrona svojih misijonskih hiš, sv Vinccncija Pavlan*kega. Sl-vnostno pridigo je imel pč. g laški dek*n dr Fr. Kruljc, mil. g. opat Ogradi pa je imel infulirano sv. mašo ob veliki asimenci. Duhovnikov je prišlo na ta dan k Sv. Jožefu okoli 20. c Celje. Dne 22. t. m. se je vršila tukaj obravnava proti meščanskemu učitelju Aistricbu, ki ga toži poslanec Woschnagg radi žaljenja časti, ker je trdil, da je bil Woschnagg nekdaj Sokol. Obravnava pa je bila preložena, da se zaslišijo še nove priče, ki bodo dokazale, da je bil Woschnagg nekdaj Sokol. c Slivnica pri Celju. Ker skuša dopisnik N. L. z lažjo škodovati na ugledu našemu bralnemu društvu in i katoliško mislečemu dijaštvu, izjavljam pod častno besedo : vsem resnicoljubnim: Po veselici na binkoštni pondeljek se ni pijančevalo, t. j. črez mero pilo in so slučaji, o katerih namigava N. L., povsem zlagani. Veselica in prosta zabava je potekla brez vsake nerednosti od naše strani. Znano pa je vsem udeležencem, kdo je okoli kozolca in pri Vebru razgrajal. Oba sta bila naprednjaka. Da se je jeden ob naši gostoljubnosti precej nalezel in potem morebiti tako naredil, kakor sam fino opisuje v svojem glasilu, ] zato pač ni odgovorna naša stranka; preveč smo bili pri-i zanesljivi, da smo ga trpeli v svoji sredi. Za postrežbo ; sem skrbel sam iz svojega, nič od vstopnine. Govorniki, ki • jih napada, bodo pa sami odgovorili, če se jim bo zdelo f vredno. Liberalci, ali kar že hočete biti, ali naj poročamo, kolikokrat vaših kateri obleži od pijanosti. Ali te in druge izgrede tudi smemo obelodaniti ? Blaž Dvoršak, kaplan. c Gotovlje. Tukajšnji č. g. žnpnik hočejo prositi za daljši dopust oziroma stopiti v pokoj vsled nesramnih napadov v liberalnih časnikih po zadnih občinskih volitvah in ker so vsled ostudne liberalne gonje star šev postali že tudi otroci silno surovi in n »-ubogljivi In to je miroljubnega in bolehnega č. g. pripravilo do tega za faro Gotovlje usodepolnega koraka. Stariši pa, ki ne strahujete svojih otrok, si pletete svojo lastno šibo, ki vas bo še nemilo kaznovala. Dal Bog, da se razmere zbolj-ajo in ublažijo! c Gotovlje. Liberalni časniki so polni veselja nad izvolitvijo nadučitelja Brinarja v občinski odbor v Gotov-ljah. Njegovo ime („knapovski sin") se sveti povsod na prvem mestu. Zato je treba, da javnosti tudi povemo, kako je bil izvoljen. Brinarja namreč skoro nihče v odbor ni maral in še v Žalcu se je zatrjevalo, če hočejo Brinarja v odbor volit, mi od volitve izostanemo. Zato so ga postavili kandidatom v I. volilnem razreda, ker v tem razredu so si bili najbolj svesti zmage in je štel samo 12 volilcev. Izvoljen je bil torej v I. razredu z 8 glasovi. In še izmed teh volilcev se jih je že nekaj izreklo, da niso vedeli, da so Brinarja volili, ker jim je glasovnice baje kar nekdo napisal, ter so nevoljni, da je Brnar izvoljen. Brinar se ima samo gotoveljskemu diktatorju ravnatelju Joštu zahvaliti za svojo izvolitev. Brez Jošta, ki plača v Gotovljah tudi par kronic davka, bi se težko nov odbor izvolil in bi brez njega Malgaj premalo iztočil. Z 8 glasovi torej je bil izvoljen Brinar v občinski odbor. Ia če bi dali na glasovanje, dobimo gotovo 100 glasov proti njemu. Ni torej vredno toliko vika s to umetno izvolitvijo. c Gotovlje. „Narodni Dnevnik" in „Narodni List" poročata, da je občina Gotovlje, kakor tudi krajoi šolski svet in šolsko vodstvo vložila rezolucijo, da prevzame država 50% stroškov za šol« od dežele. Zadeva ni bila sklenjena pri občinski seji, ter je rezolucija prepisana iz „Učit. Tovarša". Treba pa je pripomniti, da dežela skrbi samo za učiteljske plače in nadzorstvo. Zidanje in vzdr-žavanje šol pa morajo oskrbeti občine same. Zatoraj bi se rezolucija morala izpopolniti, naj država prevzame tudi 50°/o stroškov za šole od občin. c Gotovlje. Gotoveljski naprednjaki so pri občinskih vclitvah skrajno silo napeli za povzdigo Nar. laži stranke in uničbo Kmečke zveze. Gotoveljskira liberalcem vsakokrat ob volitvah kri zavre. Posebno pa našemu Brinarju. Ponudil se je tudi poprejšnjemu odboru, naj bi bil tndi on v prihodnjo izvoljen, ker je poprej propadel. Ia našemu občinskemu predstojništvu je ta mož nad vse in ni »i upal ugovarjati, čeravno so bili mnogi volilci proti temu in vkljub temu bil je izvoljen v I. razrfd kot občinski odbornik. Pa oglejmo si naše liberalce bližje. Poglejmo njih občevanje v človeški družbi Navadno se kar cedijo ljuhetni božje; nasprotno pa tajijo Boga in vse pripisujejo naravi. Za slepilo še zahajajo mnogi tudi v cerkev in ravno tamkaj kažejo svojo vero in nevero Slonijo kakor kostenjaki v kakšnem kotu ali pa sedjo kskor v gostilni. Take ljudi i na Nar. str. za svoje naprednjake. Ša hnjči mojstri so nekateri v obrekovanju. Niti najpoštenejši človek ni varen pred njimi. Nobena klepetulja ne zna tako obrekovati, kakor liberalni cunji „Nar. List" in „Nar. Dnevnik". Pa ovaduštvo! Ali ne kliče „N. L " skoro v vsaki številki škcfa na pomoč, da bi j m prestavljal neljube duhovnike? Tudi v volilnem bo u je poživljal svoje pristaše, naj mu naznanjajo, kaj spcvedniK liberalca za pokoro naloži. To je pač nesramna zlobnost Kdor bo pa zopet dolžil g. Goršeka, češ, da je on pisal ta dopis, se bo budo motil. Klevetniki, vi pa le zopet obrekujte, napadajte in sumničite g. Goršeka, kajti slabi preroki ste v dopisih v „Slov. Gosp ". Mar li mislite, da nihče drugi ne zna perekai-.la, da cesarja ne ljubijo, pokazaia je preteklost, ker so bili ravno vsi liberalci našim sovražnikom naklonjeni. Na svidenje, liberalno napredai Gotovljani. „Nevesekdo". c Dramlje. I« jeze na našo zmago pri deželnozbor-skih volitvah in na tridnevnico od 2.—4. julija me dolži Narodni List od 15. julija, „da sem na prejšnji župniji bil zmirom na sodniji, da sem tam svoje farane dolžil kraje in tožaril na vse strani, se ve, vse po krivici, kar sem baje moral vse preklicati ter sem zdaj v Dramljah ravno tak hudobnež". Dopisnik, spričajte, kar trdite. Imenujte vse tiste farane v Dramljah, katere sem pred sodnijo tiral. Niti enega ni. Nekoga bi bil lahko že Šestkrat, pa mu prizanašam. Z imenom povejte vse tiste, katere sem v Dramljah kraje ali tatvine obdolžil. Ni ga t Le zavoij > krivic pri volitvah sem se dozdaj večkrat pritožil na glavarstvo in namestnijo, največkrat s popolnim vspehom. Ako mislite, dopisnik, na te politične tožbe, naštejte določno tista krivična obdolženja, ki sem jih moral preklicati. Odgovor na vse mora biti jasen in natančen. Če ne, ste Vi hudobnež. — Drugič, če sem jaz hudobnež zavoljo tožb, kako ime si zaslužite Vi dopisnik, ki tožite mene uredniku in širnemu sveta? Kattro ime bote dali tajniku, ki me je po nedolž-nom obdolžil pred občinsko pisarno proti faranom in v Nar. L proti širnemu svetu, da sem glasovnico šiloma prepisal ? Ni me samo obdolžil, temveč za kazen me zmerjal in proti meni pljunil (po lastnih besedah v N L.) Predlanskim in lani je Vrbiča tožil. Izmislite si pravo ime za njega Kakšno ime dobijo od Vas in N. L. liberalni Šentjurčani in Ponkovljani, ker so se zoper volitve pritožili? Glejte, dopisnik, preveč ste zinili. Popravite krivico Dramlje 17. juhja 1909. Franc Ogrizek župnik c Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Kaka nezavednost in obenem nestrpnost vlada ta pri nekaterih ljudeh, nam kaže sledeči dogodek : Pred nekaj doevi pridem v trafiko blizu toplic in zahtevam poleg cigaret slovenske vžigalice. Ali osupnil sem, ko me trafikaDtinja nahruli z besedami: „Pri nas prodajamo samo nemško blago, nič slovenskega. — Saj so cigarete, ki jih kadiš in denar, s katerim plačaješ, tudi nemški. Ako ne znaš nemškega, ne boš nikamor prišel m še več takih mi je pravila. Nisem vedel ali bi se smejal ali jezil nad takim obnašanjem. Ker je pa sramotno, da bi se prepiral s žansko, sem rajši šel svojo pot. Težko je človeku pri srcu, ko sliši iz slovenskih ust in od človeka, ki se živi od slovenskih grošev, take besede. Pa tudi tukaj bodo menda resnične besede, da kjer je verska mlačnost, tam je tudi narodna Pač pomilovanja viedno. c Mozirje. Ker je v predzadnjem Slov. Gospodarju izrazil nekdo željo, da bi rad izvedel promet ali delovanje Kmečke hranilnice ia posojilnice v Mozirju, se mu odgovori sledeče: Posojilnica je imela prometa pr*o polovico ieia do 31. dee 1908 K 175865 o7 do 1 julija pa K 322620-02. Udov šteje že nad 100. Posojilnica je ustanovljena za župnije Mozirje, Nazarje, sv. Mihael nad Mozirjem. Lep napredek kmečkega zavoda v enem letu! Seda] je rešeno vprašanje dopisnika „Domovine", ki je ob času ustanovitve narisal celo načelatvo in dvomil, da bi kdo tem „financeijem in bogatašem", ki bodo vodili posojilnico, zaupal svoje prislužene denarje. Dopisnik liberalnih časopisov gotovo ne ! Kmečka hranilnica in posojilnica uradnje vsako nedeljo dopoldne, obrestuje hranilne vloge po 4i/2°/0, posojila daje na poroštvo po 5 Vi0/,, na vknjiiba po 5%, sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot gotov denar, ne da bi se ob esto vanje prekinilo. Domače hranilnice daje brezplačno na dom. Prošnje za vknjižbo dela brezplačno. c Ponikva Ob jui. Žel. Tukajšnje kmetsko bralno društvo je imelo dne 1». julij» svoj redni občni zbor. La žal, da se ga naše ljudstvo ni tako obilnoštevilno udelež lo, kot bi bilo po vsej pravici pričakovati. Prvi povzame besedo g kaplan M. Aš č, ki poroča o delo. anju društva v preteč nem leta. Navdušuje ljudstvo, da bi pristopalo k izobraževalnemu društvu in priporoča čitanje dobr h knjig in časopisov. G. župnik Gomilšek od Sv. Petra na Medv. selu, nentrudljivi organizator slovenske mladine, p.n nam je v krasmh in vznesenih besedah razložil pomen in namen izobraževalnih društev ter nam prav vzorno začrtal pot za bodoče delovanje. Navduševal in vzpodbujal nas je k delu, rekoč: „Mi potrebujemo mož korenjakov v procvit lepe slovenske domovine! Pobožnost, vernost in odločnost je kras slo.enskega mladeniča. Plemenito in blago srce je kras slovenske mladenke!" Za poiane nam krasne nauke pa se bomo najlepše zahvalili s tem, da bomo prihodnje leto res bolj ž vo delovali za društveno življenje s trdnim zaupanjem, da bo čez leto dni naše izobraževalno društvo res ponos naše župnije V odbor «o bili izvoljeni: Vitomir Ž1 čar, preds, Davorin Močnik, podpreds., M. Ašič, kaplan, tajaik, VI. Kreft, župnik, knjižničar, Jakob Vrečko, dež. posL, blagajnik, Franjo Pepelnak, Martin Dobrajc, Oroslav Zabukovšek, odborniki. Govoril je šo tudi mladenič Zaba-kovšek o dobre n in slabem čtivu in povdarjal, da ne samo rožni venec, aropa* tudi krščanska knjiga in krščanski časopis spadata v krščansko hišo G. Gomilšok je v svojem govoru sprožil tudi misel, da bi se ustanovila Mladeniča in Dekliška zveta. To mise' naša mladica navdušeno pozdravlja in jo hočemo, če le mogoče, še to leto uresničiti. Vam udje, posebno še odborniki, pa kličem : na delo, da se število ulov v tem leta vsaj podvoji. Na zdsr! c Zg. Ponikva. Dae 4. julija je priredilo naše bralno in pevsko društvo slavnostno veselico, ki je prav dobro uspela. V prvi vrsti se moramo zahvaliti č. g. kaplanu P. Jnraku v Galiciji za lep slavnostni govor, nadalje pa tudi našemil sosed emu društvu v Galiciji, ki se je v tako obilnem številu udeležilo in odzvalo n*.šen>u po vabilu Naše igralke so prav dobro igr»le igro „Boj za doto", naši vrli fantje pa so nam zapeli par lepih pesmi. Slava jim ! c Sv. Jurij ob juž. iel. Dne 4. t. m. je imela tukajšnja „Hranilnica in posojilnica" pri xupni cerkvi svoj VIII redai občni zbor; kakor je razvidno iz računskega zaključka, je hranilnica v upravnem letu res krasno delo- vala in napredovala. V upravnem letu 1907 je imela pro- | meta K 581155 69 v letu 1908 je pa bil promet K 1150606 34. i Hranilnih vlog se je v letu 1908 vložilo K 313 58414; ] vzdignilo pa samo K 169 68119. Posodilo se je na novo ! K 138035 57; vrnilo pa K 47 668 49. Čistega dobička je j bilo v 1 1908 K 1236 63. Stanje hranilnih vlog 81. dee. ? 1908 je bilo K 534 224 97; stanje posojil pa K 236 783 29. j V načelstvo se je izvolil star odbor. V nadzorstvo je pa na novo izvoljen g. Mihael čater, posest, na Kamenem. Radi velikega dela pri posojilnici je ta nastavila tajnika, da uraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Izplačila se pa izvršujejo le ob četrtkih in ob nedeljah dopoldne. Hranilne vlage obrestuje po 41/2 °/o posojila pa daje po 5 V«% 5%. To je res krasen napredek hranilnice in posojilnice v St. Juiju ob juž. žel. c Št. Jur ob Taboru. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, dne 1. avgusta 1M)9 v sušilnici gosp F. Krašovca s sodelovanjem „Oilau veselico. Na vsporedn ste igri „Pri gospodi" in „Občinski tepček", petje, telovadba, potem prosta zibava v Kraševčevi gostilni. Začetek ob S. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste i 1 K; II. sedeži 70 vin.; stojišča 40 vin. Bretl&U oferaf* b Kapele pri Brežicah. Tako smešno domišljavih dopisnikov liberalnih listov bo težko kje najti kot v Kapelah. Oba bi bila rada slavna, oba mrzita cerkev in vero, oba sta se radi tega spravila na zadnji aaš lepi misijon ter ga dolži najprvo eden v Nar. Listu, da je zakrivil baje bolezen na umu kočarice A. Vodopivec, ki je morala v norišnico, zapustivši občini 4 nez*k otroke. Dobro, naj javnost zve, kaj je na stvari: Imenovana je res znorela, če pa je sv misijon temu kriv, je veliko vprašanje, ki ga tudi zdravniki v Gradcu ne morejo kar tako naravnost za gotovo rešiti, kakor naš dopisnik, ki mu šele prvi mah pod nosom ra-te. Pozivamo pa tukaj javno orožništvo, naj preiskuje, koliko je resnice na govorici, da uboga A. Vodopivec ni imela cele noči miru, da so ponočnjaki — somišljeniki obeh dopisnikov — šiloma vrata in okna odpirali na samem stoječi kočiei ter ubožico v svoje namene silili. Ce je to je deloma res, se ni čuditi, da je znorela. — Drugi čvekač v Štajercu laže o neki gospej s 3 otroci, ki je nihče ne pozna in pa o tej A. Vodopivc in še o drugih, ki še bodo znorele. Dopisnik, potiplji se sam, tam, kjer imajo pametni ljudje možgane. b Rajhenburg, Zopet je zahtevala potuhnjena Sava svojo žrtev. Za so se bile skopale tri deklice iz Sremiča ter mis ile na odhod, kar si še zmisli 16 letna Terezija Jazbec iz Hazeibaha, da bi še enkrat skočila v vodo. Sla je v smrt. Našli so jo nekaj metrov nižje ob obrežju — in pokopana bo v tuji fari — pokopana v cvetu življenja. Bila je vzorna mladenka in % ozirom na njeno vzgledno življenje se nam njena nagla smrt ne zdi prestrašna. Iz drugih slovanskih detel f C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. Iz poročila o šolskem letu 1908/1909. Zavod je obsegal nastopne oddelke: I. Zimske kurae za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) H. Oddelek za šoloobveme dečke z dvema razredoma. III. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbno in pohištveno mizarstvo, b) strugarstvo, c) rezbarstvo, d) kiparstvo. IV. Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. V. Dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) pletenje (klekijanje Čipek. VI. Javno risarsko šolo za deklice. VII Kurze za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. I. Zimski kurzi za stavbne obrtnike. Zimski kurzi za stavbne obrtnike imajo namen, podajati pomočnikom in mojstrom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga za uspešneje delovanje in obrtovanje. Osobito je tem kur zom odločena tudi naloga, pomočnike stavbnih obrtov pripravljati in usposobljevati za zakonito predpisane mojstrske izpite. Popolna izobrazba v zimskih kurzih traje tri zimske semestre. Vsak kurz obsega namreč pripravljalni ter I. in II. tečaj, ki trajajo po pet zimskih mesecev (od pri-četka novembra do konca marca). Poleg jezikovnih in trgovskih predmetov se goje v kurzu vee umetno-obtae in stavbno-tehniške stroke, ki eo potrebne v dosego označe nega cilja. V zadnjem semestru se vrše poleg teh predmetov tudi zdravniška predavanja o prvi pomoči pri nezgodah. Obiskovalci zimskih kurzov pridejo pri oddaji p>d ¡tor in ustanov v prvi vrsti v poštev. Ubožni in pridni udeleženci imajo upanje, da dobe mesečne podpore od 20 do 40 K. Zaradi pomanjkanja prostora se sprejemno novi učenci v ta oddelek samo vsako drugo leto. Za prihodnje šolsko leto (1909/1910) se vpisujejo učenci v pripravljalni tečaj. n. Oddelek za šoloobvezne dečke. Ta oddelek je dvorazreden in ima enako nalogo kakor dvoraz-redne državne rokodelske šole, namreč da podaje učencem splošno obrtno izobrazbo. Obisk tega oddelka je torej priporočati dečkom, ki se hočejo po dovršenem 14. leta posvetiti obrtnemu stanu in vstopiti za vajenca h kakemu mojstru. V šoli se uče splošno izobraževalaih predmetov s posebnim ozirom na obrtniške potrebe ter se vadijo tudi v ročnem delu. (Mizarstvo, rezbarstvo in ključavničarstvo.) T*ko dobe za obrtni stan in učno dobo pri mojstru podlago, kakršne jim v njihovi starosti ne more podati noben i učm zavod druge vrste, osobito pa ne osemrazredna ljud ska šola, meščanska šola ali spodnji razredi srednjih šol. • Absolveutje, ki imajo talent in veselje do kiparstva, ostanejo na šoli ter vstopijo v oddelek za lesno in kamneno kiparstvo, kjer imajo priliko, v treh letih se izučiti tega umetnega obrta. (Nadaljevanje prihodnjič.) Vesfnik mladinske organizacije. Mladeniški shod na Dravskem polju. Še enkrat vabimo vse pošteno misleče mladeniče na mladeniški shod, ki se vrši v nedeljo, dne 1. avgusta na Drav. polju. Cerkveni del bo na Ptujski gori, zborovanje se bo vršilo pri Sv. Lovrencu v prostorih Čitalnice. Pridete v obilnem številu. Mladeničem. Na Holmcu se naj V nedeljo dne 1. avgusta zažari iskra mladeniškega gibanja v slovenjegraškem okraju. Naj ne bo nobenega pridnega mladeniča tega okraja, ki bi se ne vdeležil prihodnjo nedeljo tega velevažnega shoda, kakršen se še ni vršil v slovenj egraškem okraju. Zato naj bo deviza vseh dobromislečih poštenih krščanskih mladeničev: V nedeljo se vidimo v najobilnejšem številu na Holmcu. Na svidenje! Mladeniški shod v Petrovčah. V nedeljo 25. t. m. so se zbrali vrli krščanski mladeniči iz Savinjske doline v prijaznih Petrovčah. Cerkveno opravilo se je vršdo v lepi romarski cerkvi Matere božje. V cerkvenem govoru je znani voditelj mladeniških shodov g. dr. Hohnjec na podlagi besed nedeljskega berila: „Vsi pa, katere vodi Duh božji, so otroci božji," označil pogoje, ki so potrebni, da bodo slovenski mladeniči res otroci božji, da bo slovenska mladina res krščanska in veraa. Po sv. opravila se je vršil mladeniški shod v lepo pripravljenem Kozolcu g. župana Korena, kjer so došle zborovalce pozdravili domači tamburaši z udarjanjem tam-buric. Zbralo se je tu nad 300 mladeničev in mož, vkljub temu, da so se vršile v bližnjih župnijah ravno ta dan večje cerkvene slovesnosti. Shod je otvoril podpredsednik S. K. S. Z. dr Hohnjec ter pozdravil navzočega državnega in deželnega poslanca Pišeka in deželnega poslanca Trglava, vse mladeniče in može, ter tudi navzoče žene in dekleta. Predsednikom shoda je bil izvoljen krepki in vrli mladenič Bošnjak iz Braslovč. Prvi je nastopil mladenič Goršek Anton iz Kasaz ter kot član Petrovške mladeniške zveze pozdravil vse navzoče, vzpodbujal mladeniče k medsebojnemu združevanju in izobraževanju ter z ginlj.vimi besedami priporočil vso slovensko mladino varstvu Matere božje. Kand. med. Arnšek, član „Zarje" je pozdravil zborovalce v imenu „Zarjanov" in „Slovenske dijaške zveze". Nato je med prisrčnimi živijo klici nastopil državni poslanec Pišek, izrekel zahvalo za zaupanje, ki se mu je izkazalo pri zadnjih volitvah ter izrazil svoje veselje nad tem shodom, ker dobro vzgojeni mladeniči in možje so up slovenskega naroda. Za njim je govoril dr Hohnjec v jako poljudnih in krepkih besedah o organizaciji slovenske mladine in posebno priporočal odločnost in značajnost v verskem in narodnem oziru — le odločna in značajna mladina bo zadala pogubnemu liberalizmu zaduji udarec. Nato je nastopil burno pozdravljen predsednik „Zveze slovenskih mladeničev" Žebot in razpravljah v živahnem govoru o ciljih in vzorih mladeniške organizacije, govoril o medsebojnem bratoljublju, o zvestobi v veri in prepričanju, o gospodarski in politični izobrazbi in o mlade-niškem ponosa. Njegov govor je vzbudil obče priznanje in občudovanje. Govorili so še potem razni mladeniči: Koč Matija iz Arjevasi je podal v lepi cbliki lastnosti slovenskega kmečkega mladeniča, Prebil Blaž iz Škal je priporočal, naj se vsak mladenič iznebi neumnega strahu pred ljudmi, ki mnogega zadržuje, da ne stopi v vrste slovenske krščan ske mladine; Tajnšek Ivan iz Št Andraža je proslavljal navdušeno mladeniško gibanje in vzpodbajal k vstrajnosti. Po navdušenih govorih mladeničev, ki so pokazali, kaj stori izobrazba in pridnost, se je oglasil dežeini poslanec Trglav in vzpodbajal mladeniče, naj se ne ravnajo po besedah nekega moža, ki je, ko je dobil neko poročilo, rekel: prebral, razumel, zavrgel, ampak: si šali ste, mladeniči, razumeli, pa tudi v srcu ohranite današnje navdušenje in ga kažite povsod! ^ > K sklepu je Še izpregovoril dr. Jančič, župnik iz Sv. Petra ter priporočal mladeničem ljubezen do vsakdanjega kruha in treznost. Nato je zaključil predsednik mladenič Bošnjak, ki je z izvanredno spretnostjo vodil celo zborovanje in žel zato tudi očitno pohvalo, shod, ki je trajal 2 uri v popolnem redu med mogočnim pokanjem topičev. Po zborovanje so se še zbrali mladeniči k litanijam in sv. blagoslovu v cerkvi, potem pa se kmalu vsi razšli mirno in veselih obrazov. Bil je lep dan za mladeniče krasne Savinske doline in kakor je solnce vroče pripekalo, tako je tudi vroče solnce iskrene ljubezni do B. Ljutomeru (II), Janez Razbornik pri Sv. Martinu na Pohorju, Mihael Bar* bič pri Sv. Juriju ob južni železnici (TI), Franc Sko! v Marenbergu, Josef Pinter v Makolah. — Prestavljeni so 66. gg. kaplani: Fridi. Ratej od Sv. Ilja pod Turjakom k Sv. Juriju ob Stavnici (II), Alojzij Musi iz Poljčan k Sv. Ilju pod Turjakom, 'Alojzij KramarŠifi iz Makol na RemSaiik, Ivan Alt iz Marenberga V Poljčane, Anton Penič od Sv. Ru-perta nad Laškim. y 2itale. — Zopet nastavljen je 6. g. dr. Anton Jehart kot drugi kaplan v Starem-trgu. — Župnik v Špitaliču jp postal veleč. g. Iv. Goričam, dosedaj kaplan pri Sv. Lenartu vi Slov. g. — V začasni pokoj je stopil 5. g. Fr. Lovrenko, kaplan v Žitalah. Velenje. Shod županov šoštanjskega okraja je bil jako zanimiv. Deželni poslanec dr. VerstovŠek je opozarjal navzoče na aiai*£>lf& htcrilnirc pri nalaganju svojega denarja ali kadar zalagate denar za Mladoletne ali jdZnuSI.ajer.SKS nr ariinice Wonnce in »Menjte pri iii^nnctaiarclfn hranilnim sodiščih, da se naloit denar u mladoletne in varovance Izključno le v JU*HU5U*jOF 8RU III dllUHIbU. _Z» brezplačen '-■tuJ-Hit»» d»narja položnice c. kr. poštnohranilničaega računa št. 18.813 vsakemu na razpolago._ JC Premog in drva ** prodaja, ter stavi tudi na dom :: trgovina z mešanim blagom, premogom in drvami :: Vertnili, Maribor, Koroška cesta. (Štampilje is kavčuka se dobijo v tiskarni »v. Cirila v Mariboru. Ene pase, » ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem Esdpisu i. t. d. izdeluje po jako nizki ceni, staroznana tvrdka FRANC Ddgoriek, bandažiet in rokavičar Maribor, Grajska nlica 7. loga vsakovrstnih v to stroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri. = Ivan Ravnikar Celje priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatlL barv, flrneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode. nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. :: Ha debelo in drobno. — Klike cene : točna postrežba. :::: S spoštovanjem: IVAN RAVNIKAR Kemična pralnic« oblet H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti Edini slovenski zavod te vrste. Nablr«lnlca v Maribora pri J. Vesjak, krojač, Šolska ulica 4. Lo?ske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva boroYska tovarna orožja p«fer Wernlg družba i omejeno zavezo v Borovljah ^Eor ko). „CROATIA" edina hrvaška »varovalni», osnovana o< občine svobod-nega ln kr. glav, mesta tagreba CROATIA', osnovan« na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požara in vpepelitvi po blisku nipremičnine vsake vrste: hišo, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kaker: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, iito, blago v trgovinah itd. po |ako «godnih pogojih ln nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Onrno št. I. Olje za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. A. Jurea naslednik Alojzij Senčar v Ptuju, priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in piodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo . na drobno. — Niike cene : točna postrežba. "Tp® Mnogovrstne razglednice priporoča trgovina tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Mboi«, «ono«» 1.00W.090 kron bi še samo v qbmu ccwstvn T«tno vet prigospodarili, ko bi se p. n. posestnik) posluževal »Palm»8 ki pospešuj« opitanj« vsakovrstnih perutnib in dojivnik živali, jih obvaruje bolem) U ozdravi sigurno, če so belane zt difterijo all pa v prebavilih. 1 H pošt. znamk (nakazano < v. veil prinese Palmt. z navodilom poštnine prosto; spod i K ni povzetja! Priporočam se L E. Weill, pripre» i;« živil. Maribor Zofiji* trg » Čez sto priznanj. Prosnek« prmrto._IPfT mm O O Npodnje^tajer§ka o O uljudno naznanja, MT da se preseli s 15. avgust Hüllt O O v Stolno ulico št. 600 med stolno cerkvijo in glavnim trgom. lan Hočevar-Celie Najboljše mlatilnice trgovina z železnino: za rabo na roko, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in trierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, pri-:: poroča po najnižjih cenah :: „MERKUR",: P. Majdič,: Celje. Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko. 560 Tvornica umetnega kamenja in marmorja ZAJEC &J10RN LJUBLJANA. Dunajska cesta št, 73. Preč. gg. duhovnikom, stavbinskim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo raznovrstno umetno kamenje, stopnice, ornamente, faeade, tlakove, posebno pa prekrasne plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2-5 m3. To čudovito naravno, a ceno nadomestilo naravnega marmorja je dika cerkva in palač na oltarjih, kot prevlaka sten, lizen, stebrov, kot ploče za mize, kredence, elektrotehnične ploče etc. V zalogi je ca 1*2 najlepših vrst marmoija. — Gospode interesente prosimo: Blagovolite se prepričati sami o izvrstnosti blaga, najbolje na licu mesta, ali pa zahtevajte vzorce! 337 3 Vsakovrstne slamnike n priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta g* Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, U 434 na zahtevo cenik poštnine prosto. Svoji k svojim! Svoji k svojim! g Gospodarski a d j u n k t se takoj sprejme za večje posestvo na Hrvaškem. Imeti mora najmanj gospodarsko srednjo šolo, večletno prakso, biti izveden v oskrbovanju gospodarskih strojev in v zapisovanju gospodarskih knjig, popolnoma zmožen nemškega in kakega slovanskega jezika v govoru in pisavi, samski, tudi ožeojen, pn brez otrok. — Ponudbe na Upravo posesftfa Lužnlca, pošta: £aprešlč, Hrvaško. £82 Veliko denarja iN j? si vsakdo prihrani, kdor knpi priznano dobro £ :: in močno blago v polteni trgovini :: 1 prane Karflna naslednik I JANKO ARTMAN ■f v Šent Jnrjn ob jnžni železnici. § ,-s Velikanska saloga najboljšega manufak-~ turnega, špecerijskega in železninskega blaga po čndovito nizkih cenah, vedno sveže blago. 678 B B o >1 » B* 4 II F.Priill mestna lekarna pri c. kr. orlu Maribor« Glasni trg št, 15 poleg mastne hiše. Kapljice za svinje za rdečne bolezni. Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja Mestna tarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše. g m Blagorodni gospod B. Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg Štev. 16. Vam pišen zopet po zdravilo, zoper svinje rudečo bolezen, zdaj mi pošljite 4 steklenice tistih kapljic tote kar ste mi poslali sem že odal, prosim torej požljite mi hitro. Vas lepo pozdravim M. W. Go-ritzenberg. Pošlite 5 steklenici Kapljice za svinje za rndečico, izvrstno pomagajo. — Doki Eli-sabeth, Maribor. w Potrebuje me -»g za novi najem v prihodnji jeseni več viničarjev. Prednost imajo viničarji z več delavci. — Vprašati je pri graščini Dornava, pošta: Moškanjci pri Ptnja. 601 Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvoijena manufakturna trgovina 116 Franc Soiivan, sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. Glavni trg to. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajneko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. s» Ml j» iao ftnčii za dobro in solidno postrežbo, Pozor na bliskovno nevarnost! Strelovod, ki ni natančno urejen, povzroči večjo nevarnost nego pa varstvo. — Strokovno preiskavo z najnovejšimi pripravami in ravno tako tudi vsa popravila in nove naprave prevzame po najnižji ceni :: 670 trgovina za vpeljavo električnih strojev in elektrovodov. Maribor, Grajska ulica, štev. lO. : Seravallovo = želez, kina-vin o. Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in častna diploma k zlati kolajni. Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in pooravi kri. ll^tT Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. I. SERAVALLO, ^¿¡V'0™* Trst-Barcola. Knpi se t lekarnah v steklenicah po 1/t 1 k K 2 60 in po 1 1 h K 4 80. 445 Zahvala, ki jo izreka podpisana rodbina za dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega in predobrega očeta: Jakoba Majcen, veleposestnika ln cerkv. ključarja, katerega je Vsemogočni k Sebi poklical 14. julija po trinajstdnevni bolezni, previdenega dvakrat s svetimi zakramenti v (54. letu svoje starosti. — Na prvem mestu se zahvalimo domačemu velč. gosp. župniku iu dekanu za ves vspored in tolažljiv govor v cerkvi. Dalje miklavžovskemu gosp. kaplana, ki so se od daleč potrudili spremit rajnega k večnemu počitku, kakor tudi domačemu č. gospoda kaplanu, ki so ga tudi v bolezni obiskovali. Hvala tudi vsem drugim obiskovalcem. Dalje se zahvalimo okrajnemu odboru za lepe vence, poklonjene svojemu bivšemu udu. Dalje vrlim tomaževskim pev cem za ganljivo nagrobnico. Dragim sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem dragim, pa za mnogoštevilno udeležbo pri zadnjem sprevodu zemeljskih ostankov v začasno domovino. Srčna hvala! Bog plati! Sej a n ca, pri Bv. Tomažu blizu Ormoža, dne 16. julija 1909. 598 Zalnjoča rodbina Majcen. Izdajatelj ta nOofalk: Katollika tokovno druftv* Odcovml aradaik ; Fnu fcakwtft. Tlak «laaMM av. (Xriia » fisaik»sr