D©M©VINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1945 LETO XLVIII—'VOL. XLVIII NOVI GROBOVI v Jennie Merhar d Po dolgi in mučni bolezni je 1 umrla na svojem domu, 1127 E. 66. St. dobro poznana Jen- v nie Merhar, roj. Merhar, sta- 11 ra 59 let. Tukaj zapušča ža- ^ lujočega soproga Marka , ter šest sinov: Pfc. Frank, Fort Jackson, S. Carolina, Pfc. Mar-ko, Crile bolnišnica, John, Jo- ^ seph, Edward in Stanley, 4 vnu- Q ke ter več drugih sorodnikov. Pokojna in njen soprog sta bila rojena v Dolenji vasi pri v Ribnici, kjer zapušča po pol z sestro in več sorodnikov. r Tukaj je bivala 41 let ter je v bila članica društva Carniola g Hive, W. C. in podružnice št. g 25 SŽZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Želetovega c pogrebnega zavoda v cerkev sv. ^ Vida in na Kalvarijo. Naj poči- r va v miru, preostalim sožalje. Elsie Marie Gruden Kot smo že včeraj poročali x je umrla Elsie Marie Gruden, t stara šele 15 let in stanujoča na ; 14820 Pepper Ave. Tukaj zapu- ( šča starše, Josipa doma iz Nove Oselice, Jennie roj. Femec, j doma iz Višnje gore, sestro Jen- , nie ornož. Jesek, brata Josepha ( in Davida ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Franklin, Kansas, odkoder je prišla družina sem pred tremi leti. ^ Bila je članica mlad, oddelka 142 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega ; zavoda, 458 E. 152. St. v cerkev ; , sv. Jožefa, St. Clair Ave. in 144. cesta ter na Kalvarijo. j Thomas Katic i V torek zvečer je umrl Thom-i as Katič, star 65 let. Stanoval je na 14509 Saranac Rd. Tukaj zapušča sina Thomasa -'in S/Sgt. Marka, v Warren, O. .jhčer Ano poroč. Cerar, sestri z j Ano Kasunič in Rose Spear. 11 Soproga Katarina mu je umr--jla leta 1929. iti Pogreb bo v soboto zjutraj 'i'ob 9:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v 'i cerkev Marije Vnebovzete in '^na Kalvarijo. -o- škrjančki a V petek večer ob 7:30 bodo '.ai imeli sestanek pevci zbora škr-jančki in njih starši v SDD na Recher Ave. Ob tej priliki bo iz-^'i voljen tudi odbor za tekoče leto. ^, Sprejemalo se bo tudi nove pev-ce in pevke. _ 7.1 ' ~ Srečni oče! London. — Charlie Rowling, ki je vratar v Glasgo w gledišču, te dni ven blažen pričakuje obiska tete štork-. Ije. Kako bi ne bil "srečen in vesel" tega dogodka, saj bo to njegov, reci in beri ■— SJf otrok. Nič več in nič manj. Oženjen je že tretje. S prvo ženo je imel 23 j otrok, z drugo šest in s tretjo dozdaj štiri. To ni kar tako, če še povemo, da je možak star že 70 let! Naš poklon! —--o—-- Stefiinius m Hopkins sta odšla iz Rima, Churchill pa ki Londona Rusi so samo še 42 milj od Berlina Amerikanci so tudi pričeli ofenzivo Rim. — Državnftajnik Stetti-nius in Harry Hopkins sta odšla zi Rima potem, ko sta se posvetovala z raznimi važnimi osebami. Odpeljala sta se z letalom neznano kam. Istočasno se pa poroča iz Londona, da sta odšla iz Anglije ministrski predsednik Churchill in zunanji minister Eden. Skoro gotovo sta odpotovala na konferenco velikih treh nekam proti vzhodu. Nemško časopisje je poročalo, da sta se peljala preko Pariza in Rima na Bližnji vzhod. Ameriški državni tajnik Stet-tinius in Harry Hopkins, osebni svetovalec Rooseveltov, se bosta tudi udeležila konference ve-ikih treh. -o- Mrzla sapa Od zapada veje zelo mrzla sapa. Pošiljajo jo k nam sem od Minnesote, kjer je 18 do 20 pod ničlo. Preko noči je zopet' nekoliko pobelilo, , pa samo za spoznanje. Za nocoj obetajo kakih 8 stopinj nad ničlo. Par dni se bo še držalo tako vreme, misli vremenski urad._ | Rusi so napredovali včeraj za 10 milj proti Berlinu. Amerikanci so udarili na 40 milj široki fronti v Siegfried linijo ter vdrli v Nemčijo na štirih točkah. Veselo bo v Barbertonu Federacija slovenskih društev v Barbertonu, O. bo priredila v soboto večer 3. februarja plesno veselico v dvorani Domovina na 14. cesti. Ves preostanek te pri reditve bo dan za novo barber-tonsko bolnišnico. Naši rojaki so prijazno vabljeni, da se udeleže te veselice v velikem števi lu, če niso obljubili že kam dru gam. Orkester odpotuje Slavni Clevelandski orkester, ki prireja koncerte v Severance dvorani, odpotuje 4. februarja na glasbeno turo v vzhodna mesta. Koncertno turnejo bo odpr s koncertom v nedeljo večer v Buffalo, N. Y. Nazaj se bo po vrnil na 16. februarja ter bo podal koncert v Severance dvo rani v nedeljo popoldne 18. fe bruarja. Dar za pogorelce Rev. Slapšak nam je posla $15.00 kot dar za slovenske po gorelce. Darovali so sledeči po $5: Mrs. Aloisia Germ, 14217 Glendale, Mr. in Mrs. Eddy Ko-fol, 14217 Glendale ter Mr. in Mrs. Frank Mirtič, 14011 Glendale. Prav lepa hvala vsem sku- I pa j. _ NEMCI BODO MORALI PO VOJNI GRADITI VARŠAVO Moskva. — Poljska vlada v Lublinu ima v načrtu, da po vojni popolnoma nanovo pozida glavno mesto Varšavo. Kar je razvalin, se jih bo odstranilo, napol podrta poslopja podrlo. Vse tovarne bodo premeščene v predmestja. Posebni distrikti bodo za stanovanjske hiše, v vsakem distriktUi bodo parki in šole. Delo je preračunano na 350 dni in za to delo se bo dobilo 150,000 Nemcev iz Rajha, ki bodo morali zastonj popravljati, kar so razdejali v tej vojni. -o- Posalništvo je dobilo pepel trupel Mexico City. — Trupla ruskega poslanika Oumanskiga, njegove žene in treh članov poslani-škega štaba, ki so se smrtno ponesrečili v letalski nezgodi zadnji teden, so bila upepeljena. Pepel so mehiške oblasti poslale na rusko poslaništvo. Pri tem ni bilo prav nobenih cerkvenih obredov. -o- Električni napigi moralo ugasniti od danes naprej Po vsej deželi je stopila v veljavo o polnoči vladna odredba, da ne sme goreti noben električni napis .okrasek in podobno. Elektrarne so dobile povelje, da ! odvzamejo elektriko vsem, ki ne bi' izpolnovali te odredbe. Kdor ni gotov, če je prizadet tudi njegov napis ali ni, naj pokliče elektrarno, od katere dobiva elektriko. GOEBBELS GROZI, DA BODO BERLIN POPOLNOMA RAZDEJALI LONDON, 1. feb. — Ruske oklepne edinice so dosegle okolico Kustrina na reki Odri. iKraj leži 42 milj od Berlina. Tako poroča nemški radio. Toda rusko uradno poročilo se glasi, da so prodrle ruske čete na 63. milj do Berlina. Poročilo s fronte namreč naznanja, da so ruske čete osvojile Beyersdorf, 63 milj se-vernovzhodno od Berlina. Nek nemški časopis je trdil, da se bo v prihodnjih osmih dneh videlo, če bodo imeli Nemci okrog vratu vrv ali ovratnik. Nevarnost je velikanska, priznavajo. Depeše iz Švice in švedske trdijo, da stoje pripravljena velika transportna letala, ki bodo ponesla nazijske voditelje v tujino v skrajnem slučaju. -o- Italijani k vedno ne mirujejo zaradi na-šeaa Trsta iti Me Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Vincenc Fortuna, sin Mr. in Mrs. L. Fortuna iz 15511 Saranac Rd. je odšel zadnjo soboto k mornarici v Sampson, N. Y. želimo mu, vso srečo in pa zdrav povratek. ■s »a m Pvt. Peter G. Kozumplik, sin Mr. in Mrs. Geo. Kozuplik iz 3600 E. 81. St. je pisal staršem iz bojnih poljan onkraj morja. Ob prostem času, kadar ga ima kaj,- misli na dom in na ljubi Cleveland, katerega želi kmalu videti. Starši so mu zdaj naročili Ameriško Domovino ,da bo zvedel novice iz doma. Mi M M Pred par dnevi smo poročali, da je bil v bojih na Morotai ubit Sgt. Edward Koželj, sin Mrs. Frances Koželj iz 4686 W. 130. St. Njegovo ime je pravilno William in ne Edward, kot je poročalo ameriško časopisje. KM« Mr. in Mrs. John Prebil iz 1019 E. 72. Place sta naročila Ameriško Domovino sinu Rudolfu ,ki služi z ameriško armado v Alaski. n tn M John Augustine, Torpedoman , 3/C, sin Mrs. Mary Augustine iz . 18611 Mohawk Ave., je prišel , domov na dopust iz južnega Pa- : cifika. Doma bo do sobote. Pri- : jatelji ga lahko obiščejo na gor- njem naslovu. Ameriški Italijani se trudijo, da bi spremenili zavezniško politiko proti Italiji. Italijansko-ameriški delavski svet je imel zborovanje v soboto 27. januarja. Nad 200 delegatov, ki baje predstavljajo 300,000 članov, je sprejelo resolucije v gornjem smislu. Ena glavnih zahtev je, da morajo zavezniki nad podlagi Atlantskega čar ter j a odkloniti vse predloge, po katerih bi izgubila demokratična Italija Trst in Reko in bi bili ti inesti priključeni Jugoslaviji. Tako Italijani izrabijo vsako priliko, da opozarjajo zaveznike na italijanske zahteve. Ravnajo se po pregovoru: Voda izdolbe kamen, ne s silo, ampak z ved-nim kapanjem. Ali nismo Slovenci imeli neki Slovenski narodni svet, ki je vzel v zakup vso skrb za slovenstvo? Rekli so mu baje SANS. Bog zna, ali ga italijansko delo kaj drami v njegovem spanju? -o—- Trgovci in pa lastniki restavracij bodo določili dan za zapiranje Cleveland. — Včeraj so se sestali z županom zastopniki trgovcev ter izjavili, da so pripravljeni zapirati prodajalne en dan v tednu, da se prihrani na kurjavi. Danes bodo imeli zopet Na 7. januarja je bil ranjen v Belgiji Pvt. Frank A. Jeseno-vec in se zdravi zdaj v bolnišnici v Franciji. Tako je bila obveščena njegova žena Helen. Frank ima doma tudi dveletnega sinko-ta Kennetha. V armado je stopil 25. marca 1944 in bil poslan preko morja, v septembru. Poprej je bil uslužben pri Thompson Aircraft Co. Prihaja iz poznane družine Jesenovec, 5812 Prosser Ave. a m » Mr. in Mrs. John Ur bas, 15312 Holmes Ave. sta naročila Ameriško Domovino sinu na naslov: Cpl. Anthony Ur bas, 35530857, 224th AA.F, Base Unit (CCTS) Sec. D., Sioux City, Iowa. sestanek pri županu in obenem ž njimi tudi lastniki restavracij, da določijo, kateri dan bodo zapirali. Potem bo šele župan odločil, če naj zapirajo tudi gostilne, nočni klubi, gledišča, kegljišča, biljardnice in prostori za bingo igre. Župan misli, da bi bilo najbolj priročno ,če bi vsi zapirali ob pondeljkih, dokler je kriza pomanjkanja premoga. župan Burke se je včeraj posvetoval z zastopniki gostilen, hotelov in kegljišč. Nekateri so imeli zaprto že v pondeljek, drugi v torek, župan bo poklical na posvet tudi župane vseh 15 predmestij, da se zapiranje prostorov vpelje po vsem okraju. Pozor, vojni ujetniki Jakob Gustinčič, 18800 Abbey Ave. Cleveland 19, Ohio, bi rad zvedel, če se nahaja med vojnimi ujetniki v Ameriki kak rojak iz Hrušičke fare, občina Podgrad, Istra. Ako more dati kdo kakšno pojasnilo v tem, naj piše na gornji naslov. Nove plošče Norwood Appliance & Furniture, 6104 St. Clair Ave. naznanja, da ima v zalogi novo Jankovičevo ploščo. Na eni strani je valček Sirota, na drugi . stranki pa polka: Na levo tri, na desno tri. npujmo vojne I0NDE In NAMKE ZAVEZNIKI IMAJO ZDAJ' PRIPRAVLJENI POGOJE ZA NEMCE, AKO SE PODAJO Washington. — Zavezniške vlade so dosegle zdaj sporazum na pogojih za Nemčijo v slučaju, če se bo podala. Sicer je treba še nekaj podrobnosti obdelati, toda z gotovostjo se naznanja, da imajo zavezniki pripravljene vse pogrebne papirje, ako bi se Nemčija enkrat te dni podala. I ------Ti "papirji" so pogoji, kate- re mora Nemčija sprejeti brez vsakih nadaljnih dogovorov. Z drugimi besedami — vdaja mora biti brezpogojna. Pogoji so razdeljeni v tri glavne dele in sicer: da nemška bojna sila takoj preneha s strelja-] njem; da zavezniki okupirajo vso Nemčijo in da jo upravljajo še dolgo po vojni. Prvi del ukazuje nemškim poveljnikom, da izdajo ukaz na vse nemške vojake, da prenehajo z odporom ter izroče oro/žje zaveznikom. Okupacija Nemčije se bo izvršila nekako tako, kot sta jo zahtevala maršal Foch in general Pershing po prvi svetovni vojni in ki se ni nikdar izvršila. Svetovala sta, naj zavezniki zasedejo Berlin. Zdaj bodo pa zavezniki zasedli Berlin in vso ostalo Nemčijo. Okupacija se bo nadaljevala za nedoločen čas, morda za več generacij. Da se nacijem prepreči beg v Avstrijo ,bo,do zavezniki zasedli tudi to. Toda končno bo dana Avstriji neodvisnost, kot je bilo dogovorjeno v Moskvi. Čehom se bo vrnilo vse ugrabljeno ozemlje ter se jim dalo samostojnost. Madžarsko bodo okupirale sovjetske čete. -o- fo ier ie veste 1 fčasnejši vlak je v Ar-I,kt vozi med krajema B m Burucuya, razda- S ■pj- Vlak potrebuje 13 -| mmut od enega kraja R torej napravi neka. « P na uro. Vredno je pa; i'l'- & ima ta vlak sko-! » Jan po par ur zamude. ™ i kamniški vlak, če še vo- b |Post ekspres proti temu vc UpKemu. tr ji. * * * I — K državah se nahaja da- A XJaP°nskih vojnih ujet- P -if81 so v taborišču Mc- lr«8in' Vsak zasluŽi ■ po $23 na mesec, kar je W vee, kar je dobival kot „ armade. Vrhu^-|f'va najboljšo hrano in Th fkrbo- Pa med ™ ■ I"0 temu neprestani po. t * fomor« , se ,4 lljetja 12 obuPa> ker so J; L * ' * * k( Xterih krajih Poljske * ' vera> da se mrtveci k( na zemljo. Da f jim pred po- la i bi Stl ?veže.io noge z R J/ 3 ki bi jih naj drža- se Jn * * * bi m*u' leti je New York H " zaplenil takozvane 2! iPeti? 8troje- Ti so d0" " najmanj $1,- V (tori, je d(>bil last" Vi tf|roi 'v katerem je bil >fWu V obl~atu. V tre'ji mestni odredbi je J« I zaprlo vrata, si Jhin.f, ih strojev nam- 1 4 ?e izhajati š< 4t,tk, * * v 4ravU'ko je nek new- d Slušal0m štGl 11 Padel - ga m°škega, ga ii /SoiiciT«or9pal-Pozne-n e o8 j.a Postavila v vr- 1: lene nce Zdravnik d |t0rf do drugega in z I lin" p0slušal utripe i ;a, es. inštrument mu I Ve£a. g le • * * 2 tko!,U strok<>vnjakov je s |kiu prahu> ki se nabe- 3 Ipodin-1 oknih> z"°traj 8trini , se morda s tem i 3ale. ampak dokazi £ < * * * ' 3't ' 1854 je bilo me J i ie bil Črnih zastavah.!] e nek mreč Pribežal iz'. PurnsUlenj z imenom,: » da T1 njim je pri- ; i Spelje nazaj ki m\[ so Bostončani1 ^Pelilr temu" Ko 80' Ji (J1' so Bostončani ih 4ve?tave- kot bi JVecJi junak. Kija*- * Ski Cerk'1^ Prva st°Pnja joSVetk^> Predno koga1 /e*berpTm- Pri beati-' > *teri t* komisija kardi-P°stulator" pred-' fjpi <, ^Posvetitev. Proti a beatSnik'" ki skuša' ,T0 ie "kacijo z dokazi ■ in w°k' da se vrše - »Ijeni,, atanč«e preiska-• ev. Predlaganega za i**™* ' >v°Ula k Ameriška via. na^nciji 5.000 ton d°bilo t,*?' zakaj 8e pa-/|avije iG j z Rusije al i P°iasnil urzavni oddelel ' da tega rad f ni mogoče. 16 OTROK JE ZGORELO, DOČIM SO NJIH MATERE DELALE V TOVARNAH ZA VOJNO do sobote, ko so jih zopet vzele domov. Otroci so se zadušili ali zgoreli v svojih posteljicah. Ko so matere v tovarnah zvedele o grozni usodi svojih otrok, so kot blazne hitele na kraj nesreče. Prišle so seveda prepozno. Neka mati je šele zvečer prej prinesla v oskrbo svoja dvojčka, stara po osem mesecev, ' da je šla lahko delat. j Auburn, Me. — Včjeraj je na-; stal požar v lesenem poslopju, v katerem je neka Mrs. Lacoste skrbela čez teden za otroke, ka-. terih matere so daleč v tovar-; nah. Zgorelo je 16 otrok in ne-.' ka ženska. Požar se je tako na-glo razširil ,da otrok ni bilo mo-i goče rešiti. c Otroci so bili v starosti od 3 i mesecev do treh let. Matere so| jih puščale v reji od pondeljka Ruska poročila ne omejajo obleganega mesta Breslave v d šleziji. Rusko poročilo samo % omenja napredovanje armad vse c od Vzhodne Prusije pa do Bu- ^ dimpešte, kjer seje vedno upi- ^ ra nemška garnizija. Del armade maršala žukova c je vdrla v Pomeranijo, severno 1 nemško provinco ter sč vali pro- i ti Stettinu, ki je baltiško prista- j nišče za Berlin. * * PARIZ, 31. jan. — čete prve ■ in tretje ameriške armade so v i dežju in poledenici vdrle na štirih točkah čez nemško mejo. i Amerikanci so razširili svojo ofenzivo v širino 40 milj v Siegfried liniji. c V južni Alzaciji so ameriške 1 in francoske čete začele z mane- * vi'om, da obkolijo mesto Colmar. 5 To je zadnje večje francosko : mesto, ki je še vedno v nemških ] rokah. Nemci pripovedujejo, da je i zbral general Eisenhower 60 di- 1 vizij za generalno ofenzivo na Rajh. Nemci so tudi trdili, da prihajajo nove ameriške rezerve v linijo pri Aachenu, kjer se pričakuje splošne ofenzive. * * H" LONDON, 31. jan.— Nemški propagandni minister je nocoj poročal o velikih pripravah za obrambo prestolnice. Goebbels je zagrozil, da ne bo v Berlinu 1 ostal kamen na kamenu, predno ! j bodo stopili Rusi v mesto. Vse [ mesto je spremenjeno v trdnjavo | in vse mora delati na obrambah. Goebbels ima kot gauleiter v rokah obrambo prestolnice. Za-i grozil je, da bodo razstrelili vse s tovarne in mesto popolnoma raz-i dejali, kadar se bo videlo, da se . ne more ubraniti Rusom. i Nemci tudi grozijo, da s pad-i cem Berlina ne bo konec vojne, x ker se bo nemška bojna sila bo-! - rila naprej. Nemci trdijo, da so; d sovražniki tudi že prej zasedli Berlin ,na primer v Napoleono-| vih vojskah, pa vendar ni bilo konec Nemčije. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0C28 Cleveland 3. Oblo. ____Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, 6etrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 lor 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 26 Thurs., Feb. 1, 1945 Stara igra se lahko ponovi Danes pravimo, da je ves ameriški narod za to, da se ustvari svetovno mirovno organizacijo, katere namen bo preprečiti vsako nadaljno vojno. Falct je, da je v resnici ves ameriški narod za to lepo idejo. Kdo bi pa ne bil, če je možna organizacija, da se za vselej odpravi s sveta klanje med narodi. Ampak . . . Stopimo za trenutek nazaj v dobo prve svetovne vojne ali proti koncu iste. Takrat je predsednik Wilson na vse kripfje delal za Ligo narodov, ki naj bi imela namen preprečiti vse nadaljne vojne. Prav na isti način, ko danes ustvarjamo svetovno mirovno organizacijo. Tudi takrat je bil ameriški narod za Ligo narodov.. Ampak sentiment se je pri ameriškem narodu naenkrat obrnil v drugo smer. To je bilo takrat, ko so Amerikanci videli, kako si Anglija in Francija delita vojni plen. Lloyd George in "tiger" Clevenceau sta mahoma pozabila na zasluge Zed. držav za zmago, poman-drala sta vsa priporočila predsednika Wilsona in objestno narekovala premaganim centralnim silam mirovne pogoje. Predsednik Wilson se je vrnil1 v Ameriko strt mož. Kot tak ni imel dovolj moči, da bi šel po deželi ter priporočal pri-klopitev k Ligi narodov. Amerikanci, ki so videli, da je bila vsa ameriška pomoč samo za korist Anglije in Francije, so obrisali prah s čevljev nad Evropo in ostali doma. To se pravi, da so obrnili hrbet Ligi narodov. Velika napaka, toda v danih razmerah ni bilo mogoče drugače. Krivdo nad izolacijo ameriškega naroda sta nosili Anglija in Francija. Prav ta igra se lahko ponovi zdaj, ko se ustvarja svetovno mirovno organizacijo ali drugo Ligo narodov. Tudi danes je ves ameriški narod za tako organizacijo ali ligo. Toda tudi zdaj se lahko sentiment obrne proti, če bodo Amerikanci videli, da evropskim zmagovalcem ni v glavnem za to, da se ustvari svetovni mir, ampak za to, da se na račun zmage poveča njih imperij. Ko vidimo ,da sta Rusija in Anglija danes na istem potu, kot sta bili po prvi svetovni vojni Anglija in Francija in Amerika bo zopet — držala vrečo. Naša vlada do danes ni še ničesar storila, da bi nas prepričala, da se motimo. Dozdaj je naša vlada pustila popolnoma prosto roko Angliji in Rusiji, da gradita politične in ekonomske vplivne sfere preko Evrope, dočim ameriško orožje in ameriško voja.štvo bojuje boj samo za en cilj — za dosego svetovnega miru. Ako ne bo predsednik Roosevelt na prihodnjem sestanku velikih treh udaril po mizi ter zahteval, da se neha deliti plen še pred dobljeno zmago, bo ameriški narod obrnil hrbet svetovni mirovni organizaciji in Evropi. Ako se bo to zgodilo, pa prav lahko že danes za pišemo, da ameriški fantje ne bodo šli po kostanj v žerjavico v kaki tretji svetovni vojni. Dvakrat so šli, v tretje pa ne bodo šli. \ Ameriški fantje, ki se danes bore na svetovnih frontah in ki dobro vidijo vse spletkarije raznih evropskih državnikov, vedno bolj cenijo ameriški način življenja in ameriško demokracijo. Ko bodo prišli domov, bodo napravili križ za seboj in se brigali poslej za Ameriko. Evropo bodo pa prepustili svoji usodi, kakor si jo bo zdaj iztesala. Samo tedaj, če bo ameriška vlada izsilila od svojih zaveznikov ideale, za katere je šla Amerika v to vojno, samo tedaj bo ameriški narod pripravljen sodelovati pri mirovni organizaciji. Nikakor pa ne za nove politične sfere Anglije in Rdsije na račun raznih malih narodov, kot se to danes vidno izvaja. Za bolj jasne postave Slučaj Montgomery Ward Co., kjer je federalni sodnik odločil proti oblasti predsednika Zed. držav, in proti oblasti, ki jo ima v vojni najvišji poveljnik naše bojne sile, ljam dokazuje, da mora iti kongres takoj na delo ter napraviti postavo, ki bo jasno določalo pravice enega kot drugega. Predsednik Roosevelt, ki je ukazal armadi zasesti 16 podružnic tega podjetja v 7 ameriških mestihf je to storil v dobri veri, da ima to pravico na podlagi oblasti, ki mu jo je dal kongres. Toda federalni sodnik Sullivan v Chicagu je bil mnenja, da predsednik nima te pravice niti kot predsednik Zed. držav, niti kot vrhovni poveljnik ameriške bojne site. Postava, sprejeta od kongresa, namreč govori, da sme predsednik zaseči v času vojne samo taka podjetja, ki izdelujejo ali producirajo material, ki je potreben za vojni napor. Sodnik je pa razsodil v tem slučaju, da Montgomery Ward Co. niti ne izdeluje niti ne producira materiala, potrebnega za vojni napor, ampak izdelke samo razprodaja ali razdeljuje svojim odjemalcem. Vlada je torej zasegla prodajalne omenje družbe, nato ic šla pa na sodišče, ki naj določi, če je ravnala prav ali ne. Federalni sodnik je razsodil proti vladi. Ako bi imeli postavo, ki bi določno povedafa, kaj sme in kaj ne sme napraviti predsednik Zed. držav, pa bi ne bilo treba iti na sodnijo. Pa s tem zadeva še ni zaključena, ker se je obrnila vlada zdaj na najvišjo sodnijo Zed. držav za mnenje. Kako bo ta sodnija razsodila, tako bo ostalo. Pa bo kljub temu med nahodom dvom, če je imel sodnik Sullivan prav, ali je imelo najvišje sodišče prav. Razsodbi večine pri najvišjem sodišču se bo treba pokoriti, kot to določa ustava Zed. držav. S tem pa še ni rečeno, da ne bi smel imeti državljan svojega mnenja. WffflWI iWH BESEDA IZ NARODA ■i t mini i m riiiiHimrwminn innnii1111 n nT se ima vzhodna poljska meja, ki v pogpdbi ni bila označena, ugotoviti pozneje po glavnih zavezniških silah. Poljaki so takrat opozorili na to, da se Curzonova črta skoraj natančno krije s črr to, ki so jo bili predložili Najvišjemu Svetu neki odstavljeni uradniki caristične Rusije." Iz tega torej sledi, da Curzonova črta ni bila nikoli kaj več kot demarkacijska linija. To poudarjajo danes Poljaki in omenjena knjiga to potrjuje. V njej se pač bere zgodovina, ne propaganda. Opomba pod črto se vjema s tem, kar poudarja brooklynski Tablet, da so Curzonovo linijo sugestirali Lordu Curzonu ruski eksperti, ki je ravno naletel nanje v Parizu. Seveda je potrebna poravna; va v poljskihi vprašanju, toda čemu radi tega poročati stvari, ki zgodovini ne odgovarjaj,o? S. S. Dragi prijateljici Ivanki , v slovo in spomin Tam v grobu boš zdaj spala Draga Ivanka ti, A v spominu boš ostala Prav do konca naših dni. V soboto 13. januarja krog polnoči, ko smo se ravno pripravljali k počitku, je zapel telefonski zvonec in Tvoj sinko Bob nam je sporočil prežalostno novico, da si se poslovila iz te solzne doline in se preselila v boljše življenje — da T£ ni več med živimi. Draga Ivanka, globoko nas je pretresla ta novica. Saj smo vedno upali in se veselili, da se kmalu zopet zdrava povrneš iz bolnišnice k svoji družini, na svoj lepi dom med svoje prijatelje. A Bog je odločil drugače — angelj smrti je prišel in pretrgal nit Tvojega še mladega življenja. . . Ivanka, ni nam bila dana prilika, da bi se bili poslovili od Tebe, ko si bila še živa in Ti podali roko v slovo . . . Globoko žalostni in solznih oči smo se poslavljali od Tebe ob Tvoji krsti, kjer si tako- mirno spala med krasnimi venci. Ivanka, krasno je bilo zimsko jutro, ko smo Te spremljali na Tvoji zadnji zemski poti k večnemu počitku . . . Tam na božji njivi so Te položili v hladni, temni in veliko pre-rani grob, Te pokrili s trdo odejo .. . Ivanka, tam bo zdaj; Tvoje večno domovanje, a v duhu pa boš živela med nami, ki Te bomo ohranili v najlepšem spominu. Drugega Ti sedaj ne moremo dati in tudi ne potrebuješ več od nas, kakor molili bomo za Tebe, draga Ivanka. Tolaži nas edino zavest, da Te je Bog rešil velikega trpljenja. Naše globoko sožalje Tvoji družini in sorodnikom/ — Tebi draga, pa želimo mirno in sladko spanje ,prosi pri Bogu za nas, da se zopet snidemo nad zvezdami. Z Bogom draga! Tvoji ne-zabni prijatelji, Uršula in Jim Sepic. Nekaj o "Curzonovi liniji," samo radi točnega poročanja Odgovor na pismo (Se reče, tak bi moral biti.) V nekem uvodniku v Ameri-kanskem Slovencu se bere: 'Posebno sedaj prelivajo solze radi Poljske. Pravijo, da bo uničena, Poljaki bodo šli živi v Stalinovo žrelo. Well. Curzonovo črto so priznali Angleži sami za pravo mejo še pred 25 leti. Ali bo to uničilo Poljsko?" Kdor se zanima .naj se potrudi prečitati sledeče: Prepisano je iz knjige, ki nosi naslov: AMERICA AND THE NEW POLAND. Knjiga je izšla v New Yorku leta 1928. Spisal jo je H. H. Fisher, profesor na Stanford univerzi. Na strani 155 čitamo: "Med tem so bili v Parizu ha delu eksperti, da bi izdelali nekako poskusno mejo med Poljsko in njenim vzhodnim sosedom. Ta črta, ki jo je Najvišji Svet (zaveznikov) sprejel 8. decembra 1919, je šla od vzhodne pruske meje dol do Romunije . . . Najvišji Svet ni nameraval vzeti te črte za definitivno mejo poljskih zahtev proti vzhodu, ampak le kot minimum (najmanj), ki je po mnenju ekspertov predstavljal neoporočeno poljsko ozemlje. Vendar je ostala ta črta edina uradno sprejeta po Zaveznikih, dokler ni Svet Poslanikov 15. marca 1923 potrdil meje, postavljene pri (rusko-poljski) pogodbi v Rigi leta 1920. Amerika je pa to mejo potrdila 5. aprila 1923." Pod črto dostavlja ista knjiga: "Ta prvi direkten poskus Najvišjega Sveta, da bi trasiral poljskorusko mejo, se je zgodilo na podlagi 87. Člena verzajske pogodbe, ki je predvideval, da Mr. Peter Kafradžordževič, c/o. Ameriška Domovina, Cleveland, Ohio. Dragi gospod Peter: — Zelo me je veselilo, ko mi je Ameriška Domovina izročila Vaše prijazno pismo. Odgovarjam Vam po isti poti. Veselilo me je Vaše cenjeno pismo zato, ker ste se v njem tako naravnsot in odkritosrčno razodeli. Da cenim vsako iskrenost, ve zdaj že vsa Amerika, od danes naprej boste vedeli tudi Vi. Moja neponarejena iskrenost stopa pred očmi mojih rojakov in po njih pred vso Ameriko na dan še prav posebno od tedaj, odkar sem začel delovati pri SANSu in svojem Združenem Odboru. Kako iskren sem bil že od vsega začetka, bi Vam mogel na primer povedati urednik Jugoslovanskega Obzora. Ko pridete v Ameriko, Vam bom po. kazal najnovejšo številko tega lista. Nalašč sem si jo spravil fza tisti dan. Kar se pa tiče mojega poznejšega iskrenega delovanja, je pa itak zdaj že znano najširši javnosti. Zato torej sem bil tako vesel, ko sem v Vaši osebi našel sebi enako navdušenega človeka za iskrenost. Držeč se svojega načela glede iskrenosti, Vam hočem tudi odgovoriti v tem smi slu. Dragi moj gospod Peter, naj Vam naravnost povem, da ste se zelo zmotili v oceni mojega pisanja o diktaturah. Res sovražim diktature, pa samo tiste, ki njso po mojem okusu. Namesto dol gega razlaganja naj Vam takoj povem, da Titova diktatura ni popolnoma nič proti mojemu okusu. Nasprotno, prav ljuba mi je, ker je komunistična in ker ji je boter boljševiški komunizem v Moskvi, za katerega sem bil vedno vnet, pa nisem vedno čisto naravnost povedal. Prav za prav sem povedal', pa me nekateri ljudje niso hoteli razumeti. Jaz nisem kriv, če so tako zabiti. Oprostite, nisem mislil na Vas! Pišete, da ste iz mojih spisov spoznali, da je vsaka diktatura obsodbe vredna. Jaz tega nisem | pisal, ljubi gospod Peter-! Jaz de-| lam razliko. Kdor z menoj drži I in jaz ž njim, naj le bo diktator! f Kdor je zoper mene, ta naj pride pod diktaturo! Seveda ne znam tako dobro razlikovati kot na printer Mr. Churchill, ki diktatorje ozmerja s "trocksiti," ka-^ dar mu niso všeč ,oziroma kadar! | s kupljeno pravico bije po njih, kake druge pa pohvali, da so "ta pravi," ko jih je poprej šenkal nekomu na svetovnem "black marketu." Saj me razumete! j Ampak dejstvo je, da zoper Ti-| tovo diktaturo jaz nisem in ni-, koli nisem bil. In še to Vam povem, da tudi za ameriško demokracijo nisem preveč "razvnet," kakor Vi pomotoma pišete. Saj sem že davno zapisal v svoji knjigi, da sem zato rojen, da bom Ameriko porival "na levo." Kje naj se tok na levo ustavi, res nisem povedal, ampak svet bi iz tiste moje izjave lahko mnogo pogruntal o mojih namerah že takrat, če bi ne bil tako zabit. No, nimam časa veliko pisati, ker sem "busy" z nakladanjem tistih 20 tisoč ton na ladjo, ki že od 15. novembra čaka v New Yorku, pa ga ni človeka, ki bi prišel nakladat. Le to naj Vam še jpovem, da s častnim podtaj-nišfvom pri SANSu ne bo nič. Saj bi vendar morali Vi vedeti, da je SANS svoje politično delo že "skoraj" dokončal in torej politično več ne dela. Zdaj dela samo še za pomoč v blagu in denarju in v tem ima krasne uspehe. V prejšnjem stavku sem to pojasnil, zato ne bom še enkrat razlagal. Samo to še dostavljam, da pri tem delovanju nikakor ni mogoče stvari tako zasukati, da bi iz nje gledala kaka demokracija, kot Vi želite. V tej reči je kratkomalo treba "absolutnega zaupanja' 'v moj odbor in seveda v prvi vrsti v mene samega. Druge naloge zdaj SANS sploh nima več. Lep pozdrav in na svidenje v, Ameriki! Vašega prihoda bom pa vesel samo pod pogojem, da tudi kot popolnoma neuradna oseba v tej deželi, namreč brez SANSovega častnega podtajni štva, lomite kopje za absolutno zaupanje do mene, govoričenju o mojih potegavščinah, ki jih nekateri tod okoli zlobno razširjajo, pa niti za tisočinka odstotka ne verjamete. Vdani Vam, Lojze. -:—o- Huda zima Hubbard Rd. — Pri nas smo imeli jako hu nadaljne neprij^i, redno obširno p1' 1 njencev," je izj»v; il no ,tako, da bo p1'1!1 manj mogoče pot-11. zvest bi bil svoji <*! ne bi opozoril oJ^; predvsem v izletu'5 i jim prav zaves preI£ da obsede precej! i tudi v takih sluČ^fi so si preskrbeli P0?1 nazaj in jih tud'jK Imenovanje odN| ločal o koi»v|1 i Washington. —' I roe Johnson, ki jel njem predsednik3? načelnika posebn®!' bo imel "spreje#f|. ti ali ne" prošnif1 meetingov po 1- ^f terih se ima udelf 50 oseb, ter odi0' c meetingi dovolj v:\° da so v skladu z T prometna sredstvi" nil, da bodo ostal'? vega odbora pod^T Robert P. PattefjjT za mornarico Ra ij; ravnatelj War arda -J. A. Krug ' predsednika \V3),t komisije Charles Nameščanje v^Je dvcje'% Washington. power komisija nameščevanje v<%! nov potom U. Rl Service tekom lf^ slo in se podvoji® letom 19-13. V * i v januarja pa J S lani je bilo nam63/1 napram 317,600 ip leto prej. — V strelskem jarku (Konec.) "Vidita, to sem nocoj znova preživel v sanjah in se odločil, da jih najprej povem vama, Lenko in Apostol." "No, zdaj pa ti povej, kaj se ti je sanjalo?" "Kaj meni?" je začel Apostol. "Meni, bratec, se ne sanja o tako svojevrstnih stvareh kakor tebi. Jaz sem čisto navaden branj evec. Poleti prodajam zelenjavo, pozimi pa sadje. Zdaj pa — kaj se mi je sanjalo?" ."A-ha." "Sanjalo se mi je, bratec, da sem s polno cizo obstal prav pred tistim oglom pred sodiščem, kjer sem postajal vsako zimo. Takole pred božičem je bilo in ljudjeiso pohajali sem in tja. Cez nekaj časa je prišla gospa, znana gospa, dve ali tri hiše naprej od sodišča je stanovala. S služkinjo je prišla. Keva — spominjam se — tako ji je bilo ime. Keva, da. Štiri kile najlepših jabolk mi nameri,, tako je dejala gospa. Nameril sem štiri kile. No, zdaj daj pa mrežo sem, sem dejal Kevi. Keva razgrinja mrežo in mi gleda naravnost v oči. Ona gleda mene, jaz pa njo. In pa jabolka stresam v mrežo. In ta čas, ko jih stresam, se nagnem nad Kevo, z usti se približam njenemu čelu, takole, in . . . — Keva je spustila mrežo, jaz sem se pa zdrznil in — zbudil.", "Beži no!" je zavpil Lenko na drugi strani. "Da . . . prav ti je! Tudi ti si me prebudili prav takrat, ko sem nad žerja-J vico vrtil raženj z jetri! . . ." Tudi Lenko je začel kakor prej midva na drobno pripovedovati, kaj vse se mu je sanjalo. In priznati moram njegove sanje, ki od začetka do konca niso bile nič drugega ko dolga, neskončna miza, obložena z naj okusne j širni pečenkami 'in prigrizki pravkar zaklanega pujska, so se mi zdele desetkrat lepše kakor moje ali pa Apostolove. * Mrzlo jutro je začelo boječe kukati v naše blindirano podzemlje. Možje so se razgibali. Vsi smo se zapenjali in se pripravljali za odhod v odprte strelske jarke. Sovražnik nas je to božično noč prav res pustil v miru; zato bo pa najbrž danes skušal pristoriti, ker nam je ostal snoči dolžan . . . "Vesel božič! He-ej, tak zbudi se no! Pošten človek si, pa še vedno spiš!" "Da bi jih še dosti dočakal!" "Vesele praznike!" "Amen! Bog daj, da bi tukaj dočakali tudi veliko noč!" "Ohoho! Veliko noč in prihodnji božič, pa še eno Veliko noč in tako naprej, in tako dalje!" "To se pravi, da naj bi tukaj pomrli, kadar koli že!" "Tukaj, seveda!" Ta čas, ko se je nadaljeval\a navzkrižni ogenj čisto frontov-skih in neprisiljenih vojaških šal ,se je ob vhodu v galerijo prikazal široko nasmejan obraz ietnega kuharja. USED FAT WORKS HERE! uiluq la One tablespoon of used fat makes enough synthetic rubber for two jas masks. Save and turn in every j drop for hundreds of industrial uses. 1 "Dobro jutro, fantje! Vesel božič!" V eni roki je vihtel osmojen svinjski rilec, v drugi pa — steklenico rdečega vina. Toda še bolj smo bili prese-j nečeni, ko smo opazili, da za I njim prihajajo konjarji s polnimi kotli svinjskega mesa in dobro nam znanimi sodci za vodo, ki so bili pa to pot okrog čepov obarvani z modrikasto vinsko barvo . . . * Po tem jutranjem prigrizku torej — od takrat je minilo že več kakor dvajset, let, pa ga niso mogli in ga n# bodo mogli zasenčiti nobeni pečeni prašički, nikake torte in šampanjci, s katerimi bi nas gostili za ši- I rokimi in obloženimi mizami— smo ko krti drug za drugim splezali iz podzemlja in zasedli vsak svoje mesto v odprtih strelskih jarkih. Okrog nas je bilo vse belo, kajti ponoči je zapadel nov sneg. Veter je nanesel velike žamete v strelske jarke. Apostol, ki se ni bil še docela znebil mogočnega vtiska, ki ga je napravil nanj božični zajtrk v podzemlju ,se je stežka dvignil v strelskem jarku in ponavljal : "Hej! To ni malenkost! Spomniti se nas in nam kar semkaj na bojišče poslati svinjskega mesa in rdečega vina ni majhna stvar, da, in še za božič po vrhu!" "To se pravi," je povzel Lenko, "da je nekdo, ki misli na nas! Ali ne?" se je kar naprej obračal proti meni, potem pa spet proti Apostolu: "Ti se pa nikar preveč ne vzravnaj v jarku, kajti kak Anglež ali pa Francoz ti lahko s koščkom svinca pošlje pozdrav naravnost v čelo ..." Lenko je imel čisto prav. Najbližji sovražni strelski jarki pred nami, ki niso bili več ko pet do šest sto metrov proč, so se pod belo snežno odejo videli čisto blizu, tik pred nami. Prav tako blizu so se Angležem in Francozom videli tudi laši strelski jarki. Toda zakaj Francozi in Angleži sploh ne streljajo danes, ko je najmanjša črna točka nad nasipom več ko sijajna .arča? Cevi pušk smo potisnili v strelne line, iz katerih smo po-prej očistili sneg, in nepremično, zadržujoč sapo, smo gledali naravnost v sovražne strelske jarke, kajti vedeli smo, da se prav ob takemle slabem vremenu pogosto dogajajo na fronti največja presenečenja. Kaj zato, če je danes za nas velik praznik Kristusovega rojstva? Za njih je to čisto navaden dan kakor so vsi delavniki na fronti .. . - 111 w /< i 11 • s • t Ta čas, ko smo čakali, da se bo zdaj zdaj oglasila sovražna artilerija in se začela morda že trideseta brezuspešna ofenziva v zadnjih desetih dneh, je, ne da bi odmaknil oči od strelne line, Apostol nepričakova-J110 zavpil: | "Haj, fantje! Pripravite se! Ples se začenja!" Jaz in Lenko, ki sva sedela na tleh v snegu, sva pri priči skočila pokonci in prislonila lice vsak k svoji puški. "Kaj pa je? Kje? Kaj?" "Poglej ta naravnost proti strelskim jarkom!" "Aha! Kaj tisto črno?" "Tisto, ja!" "Saj res! . . . Kaj je neki . . . nekaj valj as tega, okroglaste- ga je "Da ne bo havbica, hudič jo vzel!" "Ne vem, kaj naj bi bilo, toda .. . najbrž ne bo nič dčbre-ga . . ." "Sporočil bom poročniku." "Takoj teci! Midva bova pa DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V.MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. gledala. Teči, samo teci in — pripogni se, da bi te zlodej!" Apostol se je pripognil in v teku zavil za ogel strelskega jarka. Kmalu je prisopihal poročnik, naš četni komandir. "Kje je? Kaj je?" "Tamkaj le, tamkaj le, gospod poročnik!" Poročnik je izvlekel dvooč-nik, ga posadil v Apostolovo strelno lino in začel vrteti zob-často kolesce naprej in nazaj. "Ha! Bog vas poživi! Bog /as poživi!" je zavpil. In ponudil mi je dvoočnik. "Še vi si drug za drugim oglejte!" Pokukal sem. Na osmo j eno dno nekega kotla je nekdo, mogoče kar s snegom, napisal: "Vesel božič!" Za menoj sta pogledala skoči dvoočnik zapovrstjo Apostol in Lenko, potem pa še dosti tovarišev z leve in desne . . ." Toda tudi naš četni komandir ni ostal Francozom dolžan za to njihovo pozornost. Ukazal je ,naj v galeriji takoj po-črnijo dno velike vojaške sko-•Jele in mu jo prineso. Na njeno dno je v francoščini napisal "Merci!" in pritrdil posodo na nasip . . . Toda ti krščanski pozdravi, ki smo jih pošiljali drug drugemu, niso niti najmanj motili ne Francozov ne nas, da se prihodnji dan ne bi še v temi pognali iz strelskih jarkov in začeli najkrvoločnejšo in najbolj divjo bitko, kar jih je sploh kdaj bilo na tem južnem koncu fronte. (Iz zbirke "V okopite." Sofija 1937. Bolgarsko spisal Damjan Kalfov, prev. T. Potokar.) -o--, Domača fronta 1 Prevoz konj za dirko in psov prepovedan Washington — Office of De-, fense Transportation je naznanil, da je prevoz konj in psov za1 dirko prepovedan. Brez poseb-i nega dovoljenja vlade se jih ne sme prevažati niti na železnici,' niti na tovornih avtomobilih.! Prepoved velja za države, pro-j met med državami in zunanjo trgovino. Prepoved rasne diskriminacije Washington. — Predsednikov odbor za pravično postopanje pri nameščevanjy je opozoril tvrdko Amertorp Corporation, St. Louis, Mo., da mora namestiti kvalificirane in razpoložljive delavke - črnke brez vsake diskriminacije glede ali zaradi rase ali barve polti. Ta vest prihaja od predsednika o-menjenega odbora, g. Malcolnj Ross-a. Tvrdka je bila opom-| njena tudi, da ne sme v nobenem oziru delati razlik "med nastavi j enci ali prosilci za dela radi rase, vere, barve, polti ali narodnosti." — (OWI). Prodaja pohištva najemnikom ustavljena Washington. — Office of Price Administration je izdal dodatno določbo k pravilniku za najemnino, ki prepoveduje postopek, po katerem je bilo zahtevano od najemnika, da kupi pohištvo ali druge predmete, kot predpogoj, da dobi v njem stanovanje ali sobe. (OWI). 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafetiriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts Colonnade Cafeteria 524 E. Superior (Leader Bldg.) (26) Snažilke ne stare več kot 50 let Ali iščete STALNO DELO? Eno izmed clevelandskih najboljših poslopij ima službe za ženske Dobra plača, overtime in bonus Plačane počitnice Delovne ure od 10. zv. do 6:30 zj. V bližini vseh pouličnih linij in busbv Pokličite CHerry 7094 (27) Ženske TAPER COIL Starost 21 do 35 Cisto delo Dnevni in nočni šiht Plača od "Ure in bonus Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. (34) Moški Dispatcher Clerk Starost med 30 in 40 Nič strojepisja Plača j Kličite GL 3530 \ Reliance Electric & Engineering Co. 1091 Ivanhoe Rd. (34) MALI OGLASI Hiša za 1 družino Proda se hišo za eno družino, 8 sob, vse ugodnosti, v dobrem stanju. Nahaja se v slovenski naselbini med St. Clair Ave. in Superior. Naslov izveste v uradu tega lista. (26) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 5 sob, zgorej, samo odraslim ljudem. $38 z garažo. Vprašajte na 772 E. 93. St. ali pokličite Liberty 4924. (26) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. (x) Britski Tomi ji polagajo dračje na poledenelo cesto, da omogočijo napredovanje tež. kini vojaškim vozilom, ki jih je vvideti na sliki. Slika je bila posneta na fronti Belgija-Luxembourg, kjer se je združila 2. britska armada s i. ameriško armado v napadu na Ne-mce v Ardenskem umoru. Pohištvo za spalnico Prodam set za spalno sobo. je še v prav dobrem stanju. Vpra-I saj te na 726 E. 160. St. (26) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe ter 2 sobi v 3. nadstropju; ima dva furneza. V jako dobrem stanju. Naslov izveste v uradu tega lista. __ ____(26) Kupujte vojne bonde! "Nimam prav za prav ničesar več razen svoje knjižnice, v kateri imam čez 400 zvezkov listin in naj redkejših rokopisov. Samo to cenim na 50,000 goldinarjev; vredna pa je še več! Ponudil sem jo nekaterim našim mestom na prodaj, a nimajo nič smisla za take stvari. Mene pa je veljala tisoče. Zdaj se pogajam s svojim prijateljem, nekim opatom v Nemčiji, ki mi ponuja 7000 goldinarjev in 2000 vsako leto do moje smrti. Meni pa bi bilo umreti brez mojih knjig. In Zurlaubenški dvor, ki sem ti ga mislil zapustiti, je vsejedno izgubljen!" Stari mož, ki ni še pred malo leti nič vedel za take skrbi, se mi je smilil. Rekel sem, da na-1 me ni treba nič misliti; prebil ; se bom z božjo pomočjo skozi življenje tudi brez Zurlauben-j . skega dvora. Tudi sem mu nu-j idil 1000 luisdorov, ki mi jih J je bila podarila Marija Antoi-; netta, misleč, da mu tako po-| morem iz težav. | Zmajal je « glavo, srčno mi ! stisnil roko in dejal: "Damian 'hvala ti za tvojo dobro voljo! Ne. Ti vinarji, ki si jih grenko prislužil, ne smejo pasti v ■ žrelo mojim upnikom. Bilo bi .' tudi brez koristi, ker je prema-• lo. Ti pa mi vendar lahko po- I moreš. Hočem ti povedati, ka-■; ko. Stalo te bo žrtev, a bo v i i tvoje in moje dobro." ;i ' (Dalje prihodnjič.) II :-o- -, Pomagajte Ameriki, kupujte i i vojne bonde in znamke. I - Junaštvo iti I zvestoba i vinski roman iz časov francoske revolucije. k meni oči, me spoznala in se veselo ustrašila. Brž pa se je njen obraz poresnil ter postal skoro strog. Ali se je spomnila na svetost kraja, ali pa je mislila, da je vez med nama zrušena. S povešenimi očmi in stisnjenimi ustnami mi je ponudila v naglici blagoslovljeno vodo in smuknila mimo mene skozi vrata. Verenka, Verenka, kako si mi tisto jutro skazila pobožnost! Po zajutrku sem hitel v Zurlaubenški dvor. Kakor blisk se je bila že raznesla po malem mestecu vest o mojem prihodu. Stari baron me je nestrpno pričakoval v svoji sobici. Tu sem videl vse ravno tako, kakor pred dvema letoma in pol, ko sem bil odšel: iste temne hrastove omare, isti kupi papirjev, listin in spisov na mizi in stolih, in v istem visokem naslanjaču je sedel boter. Toda zastavni gospod ni bil več isti. Ta kratki čas ga je postaral za deset in več let. Mož, ki je bil ob mojem odhodu še čil, postal je slaboten starec; tresel se je, ko se je dvignil, da bi mi šel naproti; obleka je mahedrala na njegovem životu, in stopal je sključen pod težo svojih let. Pozdravil me je prisrčno, in dolgo sem se pogovarjal ž njim o političnim položaju na Fran-, coskem. Ni mogel razumeti, kako da je izgubilo plemstvo ves pomen, in pripisoval,je kraljevim pristasem premalo odločnosti ter je hvalil stare dobre čase, ko bi nikdar ne moglo priti tako daleč. Potem je začel govoriti o svojih zasebnih razmerah, ki so bile zelo slabe. Odkar ni več dobival letne pokojnine, je imel komaj toliko, da je živel. Zurlaubenški dvor je bil že dolgo ves zadolžen ,in on ni mogel več plačevati obresti teh dolgov. Zopet je moral najeti'posojilo. Zurlaubenški dvor je moral radi svojega imena in svojih prejšnjih zvez z raznimi francoskimi rodbinami nad svoje moči pomagati Francoskim plemenitaškim izseljencem, kij so res bili v velikih stiskah. Tako se je še bolj zakopal v dolgove. gj hvala! Četudi nisi, f Icesar drugega iz Pa-F nedolžno srce, rešil ffn zaklad! Gotovo pa Iln lačen. Jutri bo še varjenje in pripovedo-|eronika, tecite hitro : ?'u ' in prinesite dober ; j nekaJ dobre kapi j i- jem se spomnil tudi na : 10njIca zunaj ob poti i "m ®a °dvezat ter sem ,v hlev gostilne "pri ■ sami ga nismo imeli. 1 |..~vrnil, je bila miza . g m°J'e drage matere i £a> m moral sem je- ! , tem sem ji natan- < Povedal to in ono, kar i redPlsmih le na kratko 1 , aj me je mahoma s rP,3J 'Je 2 mojo ljubez- s e ke Keyser. 1 Čuvanju sem se i prasanja in srečanja . ' Vo sem hotel ta- ; i pogovoru s pa- 1 >" Pisati materi, i *rat Poizkusil, a ve- i 7mo raztrgal in si j "Ko bi ji le mo- 1 ^vedati!" Zdaj sem i Priložnost, in i ®ji tako težko! . Povedal sem Verenkino odpoved < i P°slala pismo nazaj, < VtLUjezil> kako mi je < llk° znamenitih oko- 1 S?? r°k0 sv<^ hče" 1 tako k temu oče Se" ' , ePa, izobražena, i Uowosrčna da je mo-> < \ln kak« je vkljub t jj °3e srce še vedno ^'Povedal popolno- i i ■ si' Cn°> in če kje ni- < Jti Prave besede, 1 12arke z uninimi vpra- 1 i j ^ege. ''Vt0ttčal. Pogladila mi 1 ''Je l!CŽala na nJeni-' i.ekla: "Ubogi deč- s jjjjaianl" Po maj-h | Ku pa me je vpra- : !j e Sekundus meni,1: if«Zar°ka s Plemeni-!. ,:no veljavna?" ,Je rekel." ' • d Vendar ne spa- ;|ati1(?ka neče, moram , ak» spravim iz j , ze»i do nje, ik^elli, ki je tudi T*W ' pošten kr" C1 mož-" jočeg. * n(*e! Stavim I Wm se Je Verenka flJuhn ke9ala Za sv°-§ Pari!Unije- Pisali s0 1 ^vo,; a', llajbrže njen kiWiCi gUti lepi in i si ,• ' tako je mi-1 »e knapustil- ~ No> T ii skS se! Pusti' na tvoja mati. (li\ p Kak način zopet :|obfo •uh mirno poči-T tem Jutri bomo1 knii ® Sovorili." «L°b njeni poste-ifalcorv mi Je križec' ifbsti m m°Jih otroških ! m v lr.aejši sem sto-! ^oklej!°JO malo sobico f% pozvonil cer-i lGrkve sv- Ožbal-i0gel Še ^daj si ^pnoma izmen-^Viofeu01' tHk° da sem A a&no PHšel k šol- fe h°tel ,, .. Vratih popiti pri J' sem n? renski stra-| ob v? vratmi sko- riCe V fit ka je posta- , sramežii eh lGtih in i sta] 0 Povešeni-iSno P°močii kropilniku it Vsto !f prst , Preh0(i ' Ker sem 36110 4kon?0lik0 za- Ko> dvignila je lagate na to stvar preveliko ne more več dosti oi vanžost! Mož je že napol v (Dalje prihod omotici, in na njegove besede se -o—- RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vai avto 2b prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo bods In fenderl*. Welding! J. r OZN IK — M. ŽELODEC _GLenvUle 3830._ Kraška kamnoseška obrt 1S42S Waterloo Rd. iVanhoe 2231 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV East 61st St Garage FRANK RICH. lMtnlk 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 8e priporoča u popravila In barvanje vaiega avtomobila. Dalo totoo In dobro FR. MIHČIČ CAFE 7114 St Clair Ave. ENdfcott tU» 6% pivo, vino, žganje ta dober prlgrl-eek. Se priporočamo sa oblak. Odprto do 2:30 zjutraj IT TAKES LOT! of SAVING J To PROVIM EK0U6H USED FATTORTHf MOUWTAWS OF SUPPLIES, MUNITIONS, MEDICINES NEEDED ON EVERY BATTLE-FRONT. . . -CLOCK BUSTERS T*»in» TURN m EVERY DROP or USED FAT for CASH EXTRA RATION POINTS. PRAVKAR SMO PREJELI NOVE JANKOVIČEVE PLOŠČE: SIROTA, valček -k NA LEVO TRI, NA DESNO TRI, ppP Imamo tudi druge Jankovičeve, Kušarjeve i« venske ter hrvatske plošče. Mi nc pošiljamo plošč pi> COD. Kdor naroči plošče po ^ lje .$1.00 za vsake ploščo, pa mu jo bomo takoj poslali. NORWOOD APPLIANCE & FURNP 6104 ST. CLAIR AVE. | JOHN SUŠNIK, lastnik J 1 Jos. Zele in POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno m ob vsaki uri najeli Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbi = 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel.: ^ = COLINWOODSKI URAD -J = 452 E. 152nd STREET. Tel.: W ' ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIII||!y Prečastiti duhovščini, cenjenim društvom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali za svete maše, vence, avtomobile za pogreb, molitve in obiske ter pismeno sožalje ter vsem, ki so nam na kakršenkoli način prišli na pomoč ob času smrti naše nepozabne mame, ostajamo vedno hvaležni: JOHN MATT NETTIE ALICE ANNA JERRY LOUIS VERA Cleveland, Ohio, 1. februarja, 1945 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN j "Ali je treba tolmača ?"y vpraša nadzornik," saj veste, da ra-l zumem nekoliko tudi kitajščino, I kaj?" | "še bolje. Nekoliko razumem j tudi jaz. če hočete pomagati meni v dobri stvari, potem pojdi-I va!" Nadzornik stopi s Paddyjem k ležišču ranjenega Kitajca. Tse-Kung takoj izpozna črnca. "Vi ste videli, da mi je to na-i redil Fu-Tang," reče bolnik z ' nekoliko slabotnim in pretrga-' nim glasom." Jaz moram umreti, to čutim prav dobro, in Fu-Tang je na prostem." 1 "To vas naj kar nič ne vzne-! mirja. Ga že še dobimo v roke," | 1 odgovori Paddy. 1 "To je lepo! Ali mi to tudi; I obljubite?" 1 "Olahkotite si dušo," reče Paddy ranjenemu mornarju, stva, o katerem je pravkar govoril Tse-Kung. Če ga rešimo, si zaslužimo poplačilo v nebesih." "Meni se zdi," je menil nadzornik zmajaje z glavo, "da po- Vsem vdovam in dekletom, ki si želijo za moža mladega in lepega fanta, bo dala lekcijo— kako ga dobiti—sama "Vdova Rošlinka" na pustno nedeljo 11. februarju, ob 7. uri zvečer, v S. N. Domu. Papež Pij XII. je nepričakovano obiskal f jutro Gregorijanski zavod za oiroke v Rimu, W stanjenih 2,500 sirot. Vse je lastnoročno obdali božičnica je bila pripravljena po vatikanskem U I I It UKITtf1 STASi* WAJ} IjonP «KPj SIAMf FQEVICTOK mary Grdina 1945 1860 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA Martin Vinsek ki je v Botru za vedno zaspal večno spanje dne 1. februarja 1944. Eno leto že je minulo kar Tebe več med nami ni, božja volja to je bila. da si zdaj nad zvezdami. Mirno spavaj tam v erobu v tihem tam kraju miru. duša pa plačilo večno uživa na.i pri ljubem Bogu. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O.. 1. februarja 1945. "ter nam povejte radi česa sta s se sprla s Fu-Tangom! Ali ni i vas on ociganil in osleparil?" s "Da, ogoljufal me je!" pove > Kitajec, "od velike svote dena-j rja mi je d:tl samo majhen de-lec." "Priznajte kar vse! Umreti morate itak. Storite in urediti tako, da doleti kazen tistega, ki , v::s je najprej osleparil in potem še vrhtega do smrti ranil." "Fu-Tang je bil, da, Fu-Tang. Ta je pred nekolikim časom pahnil neko deklico, ki je j imela precej denarja pri sebi, v Diabolo-močvirje," je povedal Tse-Kung. "Deklico sva videla j v krčmi. Videla sva tudi, da je I imela veliko denarja pri sebi. Pohlep po denarju se je naju polastil. Dekle je šla proti nasipu, ki drži prek Diabolo moč-jvirja. Midva sva šla za njo." | "Hvala Ti, moj veliki, milostni Bog v nebesih," prekine j Paddy pripovedovalca ter skle-; ne svoje črne roke. "Moje upa-i nje me ni varalo. To priznanje reši ponedolžnem obsojenega »sramote in trpljenja! Bog, Gospod, je velik in pravičen!" "Kaj pa govorite to ?" se obrne nadzornik do Paddyja, ko je videl, da se upehani in izmučeni pomorščak malone že bori s : smrtjo. I "To še vse izveste. Ostanite j tukaj, jaz pa grem po sodni-j ka," odgovori Paddy. "Izpoved ! umirajočega Kitajca je treba ! vzeti na zapisnik. Nekdo drugi je bil obsojen radi hudodel- I • na pametna misel ji ni prišla v ' glavo! — STOŠESTINDVAJSETI DEL. , Tse-Kungova izpoved Naslednje jutro zapusti Pad-' dy zgodaj svoje prenočišče. Ne-': kakšen nemir se ga je polašča!." Le malo je spal ponoči. Veno-1 mer so mu prihajale na misel be J sede, ki jih je vjel, ko sta se pre-! pirala oba Kineza. čedaljebolj se mu je vsiljevalo, prepričanje, da sta imela pomorščaka nekakšno skrivnost med sabo, da je šlo na skrivno dejanje, ki je bilo izvršeno na Diabolo-močvirju. Kakšne vrste dejanje je to bilo, tega še ni mogel razločiti Paddy. Sicer je izvedel iz razgovora obeh mornarjev, da je šlo za neko deklico ,in brezdvomno je bilo tudi to, da se je cela zadeva sukala tudi okoli preokoriščenja odstrani enega mornarja ali morebiti je bilo tudi več zločinov izvršenih na samotnem, oddaljenem in tajnem močvirju, in za-strantega ni vedel Paddy, za katero zlodejstvo je šlo v tem slučaju. Morebiti bi težkoranjeni mornar mogel povedati kaj natančnejšega. Zato jo je Paddy tudi zavil tisto jutro proti luki ter I tamkaj krenil proti nekoliko od-| daljenemu kraju, kjer je bila ra-j vno mornarična bolnišnica. Bi-! lo je to ogromno in zelo prosto r-! no poslopje, obstoječe iz številnih oddelkov. Ko se je Paddy približal uho-1 au, ga ustavi pred vratom stoje. ■ či praznik. "Kaj šičete tukaj?" vpraša ta - črnca ,ki je bil pač jako ubožno i in siromašno oblečen. i "Rad bi šel v oddelek za ra- - njense," odgovori Pad'dy. "Tam »cži človek ,s katerim bi jaz rad - govoril." i. "To ne gre kar tako! Mislite, -: da greste lahko do vsakega bol-i nika, kadarkoli bi se vam to poljubilo?" mu razloži in pojasni - vratar. "Do koga pa bi radi -'šli?" "Do kitajskega pomorščaka Tse-Kunga," odvrne ) Paddy. "Včeraj smo ga pripeljali semkaj. Samo nekaj bi ga rad vpra-! šal. Povem vam namreč ,da gre tu za zelo važno stvar. Saj bi niti ne prišel semkaj ,če bi ne bila cela stvar tako važna." "Pojdite v oddelek ter poizkusite svojo srečo! Ali komaj verjamem, da bi vas pustili k njemu. Nadzornik je strog. Obrnite se do njega!" Paddy gre proti oddelku, ki si ga je dan poprej prav natanko zapomnil. Ali ko je hotel vanj, se mu je zopet stavila zapreka v napet,je, Bolniški strežnk mu je odklonil vstop. Paddy vpraša po n?.:%rniku, ki je prišel kmalu na pozorišče. "H komu hočete?" gaje vprašal ta. "H kitaj skemu pomorščaku Tse-Kungu. Rad bi ga vprašal par stvari, preden umrje," odvrne Paddy. "Potem se pa morate požuri-ti," reče nadzornik ter gre s Paddyjem po dolgem in zračnem hodniku, dokler neprideta do vrat, ki jih nadzornik odpre. Ta so peljala v veliko sobo, kjer je ležalo več mož na snažnih žim-nicah naokoli. Med njimi zagleda Paddy kineškega pomorščaka, ki je izgledal vse drugače, kakor med onim pretepom. Poleg njega je sedel bolniški po-strežnik. Rane So bile menda smrtnonevarne. "Storite mi uslugo," se obrne Paddy s prosečim glasom do nadzornika, "ter ostanite pri meni! Bodite priča vsemu, kar se bo tu godilo. Kitajcu hočem staviti par vprašanj. Gre za jako važno odločitev." Med dnevom je dospel veliki par- r nik do Zlatih vrat, odkoder se je g potem pomaknil v velikanski zaliv San Francisco. Parnik ni plul prav do mesta, nego je moral ostati odzunaj v gotovi dalja- c vi. Takoj je kapitan zapovedal 1 svojim ljudem pomagati Mary ] na splavu, da je prišla do obre- i ivja. Ona se je zahvalila pomor- s žčakom, dala vsakemu nekaj de- ] narja ter se potem poslovila od s njih, ko so se zopet vrnili na c čolnu k svojemu kapitanu. 1 Privezavši splav k bregu, vza- š me ona svojo listino, ki je izpri- l čevala nakup onega otoka, pusti ] Jaya privezanega na splavu ter t stopi I na kopno. Tu se nemudo- c raa napoti na pristaniški urad, i kjer je naznanila svoje doživlja- ] je. Njeno poročilo je zbudilo ] med uradniki velikansko čudenje < in občudovanje. i "Prosim, vzemite s splava tista tri trupla," je dejala, "morilca Jaya pa denite pod ključ. Na podlagi moje izpovedi, ki jo bo on potrdil, ga obsodite, kakor zasluži!" Mary je pokazala tudi dokument, da se tako izkaže za lastnico sykomorskega otoka. Uradniki so se.zavzeli za celo zadevo ter poslali k splavu voz; s stražo, da tako izvrše njeno na-j ročilo. Straža je spravila tiste j tri mrliče & splava na voz, nakar; jim Mary izroči tudi črnca. Tako je ona izpeljala svoj nevarni načrt prav do konca. Seve brez pomoči tistega parnika bi skoro gotovo ne bila dosegla svojega cilja. Prihodnji dan je sklenila obiskati svojega moža. Morebiti se ji posreči priti na kaznilniški otok, morda se ji tudi posreči iz-pregovoriti z njim par besed. To je bilo upanje, ki jo je napolnjevalo z veseljem. ,Ali njen Fredy ne sme iti z njo na Mary-jin otok. Da bi le mogla najti kakšno pot, po kateri bi se dalo osvoboditi njenega moža! Mnogo je razmišljala 0 tem, a nobe- CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RINGWALL. dirigent SEVERANCE DVORANA Četrtek 1. feb. 8:30 Sobota 3. feb. 8:30 Program vsebuje dela Marcello, Tschaikovsky, Gould in Ravel. Vstuonice: Severance Hall. CE 7300