ia prasnikoT. Usued a'»». ^ A4*artUMS •» —»■—»■t. ■»■■S^lfl« «* ■■■■■■I •MfaM *n* HMlkM arUciaa »lil Mi k« NtorM*. OtW ■*ai*crtf>u. Mck m HM*w. »Ur». I I»W. »U., wllJ nlvid t« iMfa oolr wMa »tc«f«»M by wtr IMH>I< M4 Himi< PROSVETA Ml T-M k U>M*U Ar«, C1 [tatu- r <*!•»•)• na prl»«r (Jaljr SI, lt$S», »«*Us hMM M ■«•!»»• »MS—I. J« S U« 4«UMMI M4nlM. ^ fa M fM U* M u»UTl. Glasovi iz naselbin Panameriška konferenca Osma konferenca Panameriške unije, katera se zdaj vrti v Umi, Peru, Južna Amerika, ie ni končana in nihče te ne ve, kakini važni sklepi bodo tam sprejeti. Toda vašnost te konference z ozirom na kritično »ituacijo v Evropi in Aziji ae ne more zanikati. Nenavadno zanimanje v Berlinu, Rimu in Tokiju za to konferenco in zafrkljivi komentarji iz teh središč fašizma in milltarističnega tolovajstva na naslov panameriške konference potrjuje to važnost. Tik pred konferenco je bilo v ameriškem tisku precej razmotrivanja o novih problemih Panameriike unije. Bile so sugestije iz raznih prominentnih krogov, da je prišel čas, ko se ta rahla in v večjem delu akademična federacija ameriških republik lahko poatavi na konkretnejšo podlago, da bo nekaj itela. Bile so celo sugestije, da ae naj Panameriška unija pretvori v Društvo ameriških narodov po zgledu Lige narodov, ampak v bolj praktičnem smislu. To idejo zastopata latinski republiki Kolembija in Dominikana. Ko se je konferenca odprla, smo slišali iz Ume Že cele plohe velikopoteznih besed. Državni tajnik Cordell Hull, vodja delegacije Združenih drŽav in voditelji Argentinije in Brazilije, dveh najmočnejših republik v Južni Ameriki, so povedali*, kaj bi se moglo storiti za obrambo vitalnih interesov vseh ameriških republik. Vse vodilne republike treh ameriških kontinentov slutijo potrebo, da se morajo zediniti do neke meje proti agresivnosti iz Evrope in Azije. Slišijo se klici, da je treba akupaj nastopiti proti evropski invaziji totalitarne propagande, ki pripravlja tla trgovinski in mllitaristični invaziji. Koliko je v teh beaedah iskrenosti in koliko licemerstva in demagoštva, ni glavno v tem momentu. Dejstvo je, da je v Srednji in Južni Ameriki, kakor po otokih v Karibejskem morju, zelo malo pristne demokracije; mnogo teh republik je danes pod kontrolo vojaške diktature. Ali tudi to dejstvo zdaj ne pride v po-štev. Glavna točka, ki nas zanima in katera je zelo važna, so ekonomski odnošaji med Združenimi drŽavami in ostalimi latinakimi republikami Centralne In Južne Amerike. Ne smemo pozabiti, da kapitalisti v Združenih državah še niso abdicirali in še vedno imajo milijarde svojega kapitala v latinskih republikah in mogočno besedo v politiki teh republik. Marsikatera vojaška diktatura v teh republikah Je že prišla na iniciativo teh mogotcev, ki ao že sto in stokrat pokazali, da jim je vaaka demokracija južno od reke Kio Grande največji trn v peti. Saj Ae ni |M>zabljuno, kako je Theodore Roo-sevelt |Kj*lal ameriške čete v Venezuelo in Panamo ter odprto izjavil, da Združene države morajo biti policaj zapadnih celiti. Dva ali trije predsedniki za njim so nadaljevali to prakso. Franklin I). Roosevelt je položil to prakso na polico. O njem se lahko reče, da se je v marsičem uprl kapitalizmu Združenih držav, čeprav idejno nI njegov nasprotnik. Toda baš na tej konferenci v Limi pride Rooseveltova liberalna politika v veliko preizkušnjo, Prizadeti« latinske republike še niso pozabile poli-tajskega količka v roki Strica Sama in zdaj bodo zahtevale, kakšne garancije ima Stric Sam glede njihove notranje demokracije. Kakšne garancije ima Mehika, da jo prej ali slej ne zadefrie kaseti, ker s« je oamelila podr-žavlti oljne vrelce ameriških in angleških kapitalistov? Kakšne garancije imajo druge latinske republike, katero se I»kJo prej ali slej skušale iznebiti kontrole amuriških ekonomskih in finančnih diktatorjev? Važno vprašanje je. če bo Panameriška unl-js revidirana, dali bo preustrojena v demokratični smeri, nakar lahko iskreno nastopi z* obrambo ameriške demokracije proti vsakemu totalitarizmu iz JCvrope in Azije, ali bo le ma-skirana liga ameriAkeg* kapitalizma? Ako bo-do ameriške republike pozvane v fnot*)o f^.nto *a obrambo demokracije, ali Jitn bo s strani Strica Sama zajamčena vsestranska tlemokra-cija tudi doma? »tališče, ki ga pokažejo Zdruiane države na konferenci r Limi napram Mehiki z ozirom na ekonomske odnošaje — bo odgovor na gornje vprašanje. Pismo iz Kanade CaapJoofa, R G* (anada. — Po dolge« času se želim aopet oglasiti iz te kanadske naselbine. Zimo «mo imeli do danes še precej milo, brez snega, bolj suho ko mokro. Danes zjutraj (14. dec.) je bjlo najmrzlejše to jesen, štiri pod ničlo. Vse tako izgleda, da bomo imeli mrzle božične praznike. Delamo še precej stalno, zadnja dva meseca snp delali po pet dni na teden, s prvim decembrom smo pa začeli po šest dni, menda zato, ker bomo imeli za božične praznike štiri dni prosto. Več poročil sem že čital o nesrečni vodnjJ s tovornim avtom. V tisti nesreči je bil smrtno ponesrečen moj prijatelj Peter Rade, s katerim sva se poznala od mladih let. Pokojni Peter je bil v Vancouverju. Na 6. novembra se je hotel vrniti v Prince George. Naključje je hotelo, da je našel nekega šoferja, ki vozi grocerijo iz Vancouverja v Prince George, in se z njim odpeljal. Ker v kabini pri šofer-u ni bilo prostora, se je zadovoljil z vožnjo na vrhu tovora. Z njim Je bil tudi neki sopotnik po imenu Johanson. Bled mestoma Boston Bar in Lyttonom e trok spodrsnil na nekem mostu In se prevrnil v potok. Rade-ta je tisti tovor pokopal pod seboj tako, da je nesrečneža voda zadušila. Sopotnik Johanson je ostal pri življenju, samo pobit je bil na rebrih. Šoferju in njegovemu pomočniku ni bilo nič. To novico je prinesel časopis Z Lyttona dne 7. nov. Na zahtevo tamkajšnjih Slovencev in Hrvatov je bil pokojni pokopan v Prince Georgu. Kot sem izvedel, e imel lep pogreb. 2aJ mi je; ker se ga nisem mogel udeležiti. Najiskrenejša hvala tamkajšnjim rojakom, ki so spremili mojega prijatelja k večnemu počitku, pokojnemu prijatelju p4 lep spomin. Pokojni Rade zapušča brata v Kanadi, sestro v USA, v starem eraju pa mater, brata in sestro. Moje iskreno sožalje! Bliža sa čas, ko mi poteče naročnina na Prosveto. Ker ie bližajo božični prazniki in ker ima ob koncu leta vsakdo rad vse poravnano in tako tudi Prosve-a, zato prilagam $8 za obnovi-ev lista, ki poteče 20. dec__Želim vesele praznike in srečno novo leto uredništvu in čitate-ijem Prosvete, posebno pa mojemu stricu Johnu Shterku v USA iz Vimoia, Črnomelj. Pr. Sterk. Mir ljudem . .. Sharon, Pa. — Prišli so dolgi zimski večeri In človek ne ve, kako bi jih porabil. Nekateri čita-mo, drugi pa pišejo, da imamd za čitati. Pogovarjamo se o tej in drugI stvari in tako mine večer za večerom. Bliža se tudi božič. Kot v preteklosti, bodo tudi Istos zvonili svonovi in klicali verno Ifrdstvo v cerkve. Zopet bodo peli: mir ljudem na zemlji. ki so dobre volje. Toda ali pa je temu tudi tako? Ne! Se tudi danes ni miru, še tudi letos niso dobre volje. Gotov pa sem, da si žele miru v Španiji in Cehoslovakiji, Kitajci in Japonci, Nemci in Italijani. Pa tudi v Ameriki bi marsikdo rad imel mir in bi bil dobre volje. Na milijone je ljudi, ki so preganjani radi dolgov, ker jih ne morejo plačati. Milijoni so slabe volje, ker nimajo, kar bi radi in Kar bi morali imeti, to je hrano in obleko. Toda ni za vse tako. Bo ljudje, ki bodo na božični dan sedel} pri polni mizi in pili konjak in šampanjec. Tem bodo peli: mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Tako jim bo dobro, da se niti zmenili ne bodo, da je na milijone ljudi, ki nimajo niti najpotrebnejše hrane. O, kdaj bo ubogi trpin deležen samo malo dobrot, katere imajo ti ljudje? Kako velika je razlika! Zadnja leta smo imeli lepo priliko, da bi si izboljšali svoj bedni položaj. Sedanja administracija nam je dala priložnost, da se organiziramo v unijah. Toda namesto, da bi se bili te priložnosti oprijeli z obema rokama, smo se je le z eno in še s tisto bolj slabo. Kako je delovno ljudstvo še nezavedno. Mnogo sem jih slišal ki so rekli, da raje zapijejo tisti dolar, kot bi ga prispeva)! uniji. Mestb JOa bi skupno nastopili ko brat z bratom pa se pričkamo med sabo, češ ti si komunist in ti socialist/ ti hodiš v cerkev in ti si bregve-rec, ti si demokrat in ti republikanec. Tako se prepiramo, kapitalisti se nam pa smejejo. Posledica je, da smo Še vedno tam, kakor smo bili pred 20 leti. Ali ni to žalostno? Koliko časopisov in knjig smo že prečitali o tem, pa še se nismo nič naučili. John Lewis in VVilliam Green sta se .precej zedinila glede koristi delavstva. Se bolj sta pa zedinje-na glede lastnih interesov, to je da imata oba dobre atolčke in gorje tistemu, kateri bi jih skušal spodmakniti. Japonci se pritožujejo, da jih vojna preveč stane. No, kdo jih pa sili, da se vojskujejo? Pravijo, da jih stane vsaka veleča bomba dva tisoč dolarjev, ki jo vržejo na Kitajce, slednje pa stane še nekaj dolarjev, da zasujejo jamo, katero napravi bomba. Svet na glavo postavljen. Jaz bi priporočal Japoncem, naj bi Kitajcem metali tisočake namesto bomb, pa bi bili Kitajci bolj veseli in tudi Japonci bi bili na boljšem glasu. Letošnja lovska sezona je bila res izvrstna. Iz vseh krajev se sliši o uspehih in lovski »reči. Se naš Zidanšek je bil nekaj zajcev deležen, sedaj bo pa gotovo še srne. Ravno danes sem videl sliko v tukajšnjem časopisu, ki kaže tucate srn v ledenici. V njej imajo tudi Sloven cl nekaj srn. Joe Godina, hišnik in bartender v Slovenskem domu, ima tam ie eno spravljeno/ On jo vsako leto podari SD, da napravijo prosto večerjo za vse ffosetnike Doma. Vsa čast temu lovcu. Kakor se sliši, bo omenje- na večerja na Silvestrov večer. Tudi nekaj špasnih dogodkov se je dogodilo v letošnji lovaki sezonL Povedal bom eno ali dve za lovce. Neki črnec je šel na lov in imel srečo. Ko gre proti domu, ga ustavi lovaki čuvaj in zahteva, naj pokaže lovsko do-dovoljenje. Ko je bilo to v redu, ga vpraša, naj pokate plen. la torbe začne vleči ptiče fasanska-ga plemena. Izvlekel je štiri. Čuvaj mu pojasni, da so te sorte tiči prepovedani, streljati se sme le samce in sicer ne več ko dva. Pravi, da bo moral plačati kazen. Pri črncu se veselje spremeni v žalost, ker je moral v za^ por. Drug^je imel srečo s srnami. Ko ga dobi čuvaj, je imel že štiri. Vpraša ga, kako gre. Prav dobro, se odreže. Imam že štiri in dobil bi rad še eno, da bi imel predpisano kvoto. Čuvaj iriu pojasni, da je predpisana kvota »amo ena srna« na lovca. Tudi njega je minilo veselje in se spremenilo v žalost. Zajci so bili letos pa tako hitrih nog, da bodo prihodnje leto prišli nove pasmi, in sicer brez repa, ker smo jim vse repe odstrelili. Naš Zidanšek mi bo gotovo o-prostil, če ga opomnim na nekaj. On se bo še kesal, ker piše v Prosveti, kakšne dobrote uživa na potovanju. Lahko ae zgodi, da se število potovalnih zastopnikov pomnoži. Saj se kar oblizujemo, ko čijtamo njegove dopise. Tudi nam dišijo mesene in krvave klobase, pečene kure in purani, ki so povrhu še z dobro kapljico zaliti. Omenja tudi same prijateljice. Veš, Tone. malo smo ti nevoščljivi, malo pa tudi ne, saj na stara leta bi se prileglo Človeku kaj boljšega. Torej le tako naprej, saj si še precej korenina pri svojih letih. In pri takih dobrotah še lahko dočakaš 99 ali pa 100 let. V več naselbinah se mesarji pritožujejo radi slabe kupčije v tem času. Tudi naš mesar Tro-bentar se je precej kislo držal pa ne vem ali radi kislih kumare ali vsled tega, ker so mu lovci delali preglavice. Vendar pa je tudi on mož na mestu, ker gre tudi on včasih kakšnega dolgoušca spodbiti. Rad bi šel večkrat, pa mu čas ne dopušča, Tukajšnje tovarne zadnjih par tednov precej dobro obratujejo, da bo več cvenka za bofcič. Trgovci so tudi vse lepote in dobrote izložill, da je bolj privlačno. Saj trgovci in industrije! se dobro razumejo med seboj. — Vsem čitateljem Prosvete vesel božič in zdravo novo leto. Fraak Okorn. te pazi, da ac bo več metal svojega glasu proč, kakor se največkrat zgodi. V Michiganu ima volilu i odbor v načrtu, da legislatura sprejme strog volilni zakon, po katerem bi nobena manjšinska stranka ne mogla priti na glasovnico, ako ni pri prejšnjih volitvah dobila predpisano število glasov. Vsaka taka stranka bi morela dobiti 10,000 podpisov, da bi zopet lahko prišla na glasovnico. Volilni odbor utemeljuje svoj zaključek s tem, da je glasovnica prevelika in da večina ne ve, kako bi ilasovala. Ampak to ni resnica, ker so vse stranke označene s svojimi imeni in torej vsakdo lahko ve, za katero stranko ali kandidata hoče glasovati. Nejasne so le glasovnice, ki se tičejo ustavnih a-mendmentov. Ti dodatki so navadno tako sestavljeni, da je gotovo mnogo volilcev, ki jih ne razumejo. V takem slučaju bo vo-lilec storil veliko bolje, ako ne glasuje, ako ne ve zakaj. Volilnemu odboru je deveta briga, koliko glasov dobi katera manjšinska stranka. Stvar je povsem jasna: nekaj kandidatov dolarske stranke ni bilo izvoljenih, pa so volilni odborniki prišli do zaključka, oziroma tisti, ki dominirajo stranko, ako se briše z glasovnice osem ali devet strank, da bodo potem ti sti glasovi oddani' za eno ali drugo kapitalistično stranko in zmaga bo lažja. Torej delavci pozor, ne mečite več proč svojih glasov. Kot izgleda, ni v Detroitu več novic, ker skoraj nihče ne piše o njih. Seveda, novice so, toda več je slabih ko dobrih, pa je seveda bolj diplomatsko, ako se o njih mol£i. In prosperiteta? O ja, ta je pa že blizu. Takoj po novem letu bodo po Michiganu zopet kokoši na mizi, samo tistih miz bo primanjkovalo, pa bomo že kako prestali. Mary Bemik, 121. V Michiganu groze manjšinskim strankam Detroit. — Lažje in prijetnej-nejše je sedeti pri peči, čitati liste in knjige ter premišljevati o tem in onem, kakor pa piaati dopise. In to posebno še, če se drzneš malo pokritizirati, ker si takoj nakoplješ sovražnike brez potrebe (kajne, Barbič). Ako zapišeš resnico, se zameriš temu in onemu prijatelju, ako pa sar mo čitaš in misliš, je pa vse dobro. Volitve so izpadle tako, kakor je večina glasovala. Zmagala sta dolar in oglaševanje. Blato, ki je letelo na vse strani, Že pada nazaj. Prijema se tudi tistih, ki so ga metali, dobijo ga pa tudi oni, ki so pomagali do zmage. Važno za delavca je to, naj v bodo- s Grape pfcetov, člaaov avtae unije, pred tovarno Figiwr My l'o, Fltat, Micfa. Razne vesti iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Priredba kluba Forward št. 11 JSZ, ki se je vršila na 10. dec. na Blainu v prid klubu in Proletarcu, je povodno izpadja, upoštevajoč razmere. Udeležba je bila prilična. recej so pomagali blainški ro-aki Ilovar, Surdel, Zupančič Vičič, Laportnik, Mihelčič in Vitez. Priredbo je posetil tud Androjna. Hvala vsem, ki ste nam šli na roko in s tem pomagali do nadaljnjega obstoja Proletarcu. Igralo je pet mladih fantov od katerih je najmlajši 12 in najstarejši 17 let star. Vsi so Člani SNPJ in spadajo k trem različnim društfvom — Št. 13, 562 in 640. Organizirali so se pred kratkim. Ako bodo ostal skupaj, bomo kmalu imeli dobro domačo godbo, ker so jim poset-niki že sedaj dali priznanje. Zadnje čase sem precej prehodil po okoliških naselbinah rad Ameriškega družinskega koledarja. Dobil sem tudi nekaj na ročnikov na Proletarca in Prosveto, med temi tudi nekaj novih na Prosveto, nekaterim pa naslov spremenil. Ako gre človek malo ven, vedno naleti na priliko v korist SNPJ ali delavskega gibanja; seveda pa jo je treba takoj porabiti. Koledarjev sem raz pečal več kot sem pričakoval. Moral sem jih Že dvakrat ponovno naročiti. Se pač vidi, da nekateri znajo ceniti delavsko literaturo, čeprav so mizerne razmere. Seveda so tudi izjeme — kje pa niso? Na 11. decembra sva z br. Jo-sephom Skoffom is Bartona, taj nikom društva 562 8NPJ, pose-tila sejo društva 54 na Glencoeu Bila je njih letna seja, na kate* ri so izvolili ves stari odbor. Iz poročila tajnice je bilo razvidno, da niso nazadovali v članstvu, čeprav tam ni že več len nobenega dela. Par članov je vselo prestopne liste, ker so Šl v druge kraje za kruhom. Name-4 sto teh pa je tajnica Albina Kra vanja predlagala nekaj novih v mladinski oddelek in s tem zamašila vrzel. Tam hodijo sobrai t je čez 20 milj daleč na delo. Včaaih je bila na Glencoeu zelo živahna, napredna naselbina. Bila je polna življenja, ko je vdt rovov obratovalo, danes, te mnogo let, pa je vse mrtvo. Nekdaj je v tej naselbini kopal premog tudi Anton Garden. pomožni urednik Prosvete. Nace (Dalja aa t. straai.) PONDEUEK, 19. DRTFUnos 0 socialistični morali Hendrik de Man (Nadaljevanj«.) V tem smislu lahko rečemo: biti bogat prav tako malo sklada s socialistično zahtevo do posameznikov, kakor se revščina ne sklad« z zahtevo, ki jo stavi socializem napram druž bi. Gotovo ne moremo delati odgovornega nobenega socialista, da je kot otrok staršev uri šel premožen na svet kakor n. pr. Leon Blum ali da je z dedščino prišel do velikega premo' ženja, kakor se je to dogodilo Avgustu Beblu V tem primeru ne bomo presojali po tem kaj je prejel, temveč, kako je prejeto porabljal Osnovno načelo v tem oziru, se mi zdi, da je že pred 40 leti postavil francoski protestantovski socialist Paul Passy, ko je rekel: "Vi mislite da napram bogatim ne smemo biti prestrogi in da bi mi na njihovem mestu prav tako ravnali? No, dobro, mogoče je, da bom jaz nekega dne imel neko premoženje. Ce bom tedaj vse bogastvo obdržal zase, vas pooblaščam da mi rečete v obraz, da je vse moje krščanstvo laž in hinavščina." Dandanes bi Paul Passy ne užival več splošnega priznanja, če bi ravnal po svojih besedah. In vendar živimo danes ne samo v razredni družbi, temveč v taki razredni družbi, ki jo pretresa naj resnejša kriza. Stojimo sredi po-litične in sotialne preobrazbe, kakršne še ni doživela svetovna zgodovina. To obvezuje vse, ki se bore za nov svet, da se odpovedo zadržanju in dejanjem, ki bi jih mogla istovetiti s silami in odnošaji starega sveta. Iz tega izvirajo neke obveznosti v socialnem občevanju kako strogo jemljemo te obveze, zavisi od tega, v koliko hočemo, da nas bodo imeli ljudje za resne socialiste. Popolnoma razumem nezaupljivost, da, celo ogorčenje socialističnega delavca, ako vidi ženo vodilnega sodruga v kožuhu, čigar cena presega vsoto njegovega celotnega zaslužka. So pa tudi druge stvari, na primer obiskovanje ponočnih dragih plesnih barov, namenjenih omotenju blaži ranih bogatih krogov. To nasprotuje socialnemu okusu.( Ne moremo si dobro predstavljati, da bi se kristjani prvih stoletij udeleževali zabav in razuzdanosti gornjih plasti propadajočega rimskega cesarstva. Ta sodba se nam zdi danes samo ob sebi razumljiva, ker vidimo zgodovinsko revolucionarni značaj boja tiste dobe med propadajočo kulturo Jenuharstva in naslade in med radikalno nasprotnim naziranjem o oblikovanju življenja pri spodnjih družbenih plasteh. Da smo pa danes sredi nič manj odločilnega in radikalnega nasprotja med razredi in različnimi pojmovanji kulture, tega se mnogo socialistov dandanes ne zaveda dovolj močno in jasno. Posebno zaupno razmerje, ki združuje organizirano delavstvo z njegovimi funkcionarji, povečuje pomen osebnega zgleda, ki naj ga dajejo funkcionarji s svojim življenjem. Izvrševanje raznih funkcij zahteva dandanes stalen stik z zastopniki drugih plasti in strank. V početkih socialističnega gibanja je po večini družabni bojkot z meščanske strani poskrbel za to, da ni prišlo do bolj osebnih stikov. Sčasoma je ta bojkot prenehal z udeležbo pri ceremonijah in slovesnostih, kar smatrajo pri-zadeti za izvrševanje svojih uradnih funkcij. Z ozirom na učinek je pri tem precej vseeno, ali je to posamezniku v zabavo, ali mu je to žrtev, s katero more služiti stvari, ker na ta način lahko naveže in vzdržuje razne osebne stike, ki spadajo med vzvode podrobnega, vsakdanjega dela. Vsak socialistični podanec ali župan ve tožiti, da mu velik del dragocenega časa jemljejo take reprezentancijske obve* nosti: obiski in protiobiski, politične večerje, diplomatske čajanke, sprejemi, pogrebi, rojeni dnevi in jubileji, praznovanja vseh mo** čih dogodkov, odkritja razstav in spomenikov, polaganje temeljev, slavnostni govori itd. Kakor se vsemu temu ne da izogniti, vendar J« nevarno, da se prizadeti pri tem pomeščanijo. da zanesejo v svoje vrste meščanske nazore, a* se v svojih dušah odtujijo svoji sredini. Skratka, v vsem je tista nevarnost, ki jo j* i«r«w Anglež Sidney Webb za angleško delavsko banje: "Angleška aristokracija ne podkupuje delavskih voditeljev, temveč jih ssmo objemaj (Konec prihodnji«) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 19. decembra 1918) Domače vesti. Slovenski vojaki v Krsncj' opisujejo svoje vtiaa na dan P^'^ if Tavčar, bivši gl. odbornik SNIJ. PJJ^ Francije, da je dobil kroglo v nogo »dnji vojne. Dslavsks vesti. Unije se jp. fuziji, ki narašča s poplavljanjem iodu-tr.j w demobiliziranih vojakih. Po svetovni vojni. Prvi bil kongres se je odprl v Berlinu m ■»£» > predlog, da kongres odstop. ^ ^ Mini pravico sklepanja o tOiml ^ čijl. Večinski socialisti so z izgubili dobršen del zem-ampak uničeni bodo tudi JJv"'ki in njive na obeh kra-f> "truge. Kako bo z odškodni-tega danea nihče ne ve. j*" les in grmičevje, ki ao ga K kmetje aami zasadili ob h,1*»ji strugi, je posUl last Nihče ne sme več niče-P^sgati in odstraniti, pa tu-« je lastnik parcele, na kate-i ra«t*. Bržkone je poatal last tudi rečni breg aam. Ko-' pripadla osušena struga. U tli.i, ne vemo. « ijo bo na vsak način ■""»na ra ves gornji tok Reke. ' iratjadolidoTopol-lJjka j* v sako leto ob jesen-" "Pomladanskem dežev-,f,plla bregove. in zlasti od r1, ',0 BiatHce poviročila na ob obeh bregovih pre- V^a,ih je r jeseni odnašala pridelke z njiv, od plavi Ja-^mljo z njiv in travnikov, ps tudi izpodjedala m raMirjala svojo ctru- go po mili volji. Drugod je spet naplavljala travnike in njive s prodom, kosi lesa in dračjem. Veliko škode je povzročila tudi posameznim mlinom, ki jih je včasih skoraj zalila. V Kosezah je večkrat razdrla cesto, most, udirala v hiše in gospodarska poslopja itd. Nekateri travniki so bili zaradi tega zelo močvirnati. Z regulacijo bo vse to odstranjeno in v tem oziru bo imel naš kmet precej koristi. Za regulacijo Reke pride naj-brže na vrsto tudi regulacija Bistrice. Ta ima sicer kratek tok, ker se kmalu izliva v Reko, vendar povzroča v Bistrici precejšnjo škodo ob nalivih in ovira promet, ker preplavlja cesto na več krajih. Tudi trnovski posestniki si o-betajo od regulacije Reke precejšnje koristi. Struga teče sicer daleč od Trnova, vendar bodo lahko potem mislili na uspešno izsuševanje travnikov in njiv, ki ležijo med pivško in reško cesto. Del teh travnikov je sedaj ob vsakem najmanjšem deževju stalno pod vodo, ne glede na to, da loči to obsežno zemljišče od Rečine struge železniški nasip, del razmeroma suhega zemljišča in cesta. S hitrejšim odtokom vode v strugi se bodo tudi zemljišča ob obeh bregovih bolj utrdila in polagoma tudi izsušila. Kako bo z nadajnimi jezovi na Reki, od katerih je prvi na Topolcu, dalje pri Novaku, Bri-govcu, v Bitnju, pri Jošku, Lun-ju, Stružnikarju, Ambrožiču, Žagarju itd., ni znano. Morda bodo jezovi ostali, Če bodo strugo povsod razširili, in kjer je potreba in možno tudi izravnali. V spodnjem teku se dolina itak zelo zoži, struga pa je ponekod tako globoka, da tudi v najhujši povodnji ne naredi na polju mnogo škode, ceste pa, ki gre skozi vzporedno s strugo, nikjer ne doseže. Iz kakšnega fonda bodo izvršili teobsežno delo, ni znano, niti ne, na kolikšno vsoto so pro-računani vsi stroški. Pri delu je zaposleno tudi lepo število domačih delavcev, ki bodo imeli letošnjo jesen le nekaj zaslužka, kljub pičli plači. Poplave na Goriškem Veliki nalivi 28. in 29. nov. so povzročili na Goriškem ponekod večje poplave in znatno materialno škodo. Najhuje so bile prizadete industrijske naprave na Soči, ki bodo služile novim električnim hidrocentralam. Hudo so bila ponekod prizadeta tudi kmečka posestva po deželi. Dne 29. nov. zjutraj je spričo nalivov Soča pričela naglo naraščati. Do opoldneva se je dvignila za 2 m nad normalo. V noči na 30. nov. pa je v bližini Podae-la pri Sv. Luciji aegla že kar 14 m nad avojo normalno stanje, tako da je bila brv, ki je zgrajena tam vlaoko čez reko, le še meter ali dva nad vodo. Pri Sv Luciji je bilo v najresnejši ne varnoati jezovje, ki so ga že pri naprave vzdržale ogromni pri tisk voda. Vendar pa je voda ponekod zalila v skalo izvrtane kanale in odnesla večje množice orodja in 'stavbnega materiala. Tako je samo gradbenim podjetjem med A j bo in Doblarji prizadejala za 300,000 lir škode. V spodnjem teku pa se je ponekod razlila po furlanski ravnini. Tudi Bača, Idrijca in Vipava so posebno močno narastle in ponekod prestopile bregove. Na cesti iz Idrije proti Podselu je Idrijca naplavila ogromne množice peska, tako da je bil promet za nekaj dni prekinjen. Sele včeraj je bil večji oddelek delavcev cesto očistil produ. V bližini Ledine pri Sempa.su se je Lijak raz-lil čez kakih 10 ha njiv. Doberdobsko jezero in vsi kali tam okrog ao se s podtalno vodo dopolnili do vrha. Jezero pod Rdečo skalo se je razlilo čez breg. Iz njega se je voda odtekala v Lizertsko močvirje, kjer je poškodovala več oauševalnih naprav. I Na tržaški in istrski obali Jadrana pa je v torek in v noči na sfedo divjal silen vihar. V Trstu so ogromni morski valovi preplavili nekatere pomole. Voda se je razlila celo po trgu pred magistratom. V Cedasu ao valovi vedno znova preplavljali cesto proti Tržiču, tako da je bil blokiran ves promet in se je moralo v Gr-Ijanu ustaviti nešteto avtomobilov, ki so bili na poti v Trat. |Vse večja pa je bila sila viharja v istrskih pristaniščih. V Puli so valovi pritisnili ob pomole in obalo kakšnih 40 večjih in manjših ribiških čolnov, da so »e jim njihovi boki vdrli. Mnogo čolnov je bilo tako poškodovanih tudi v Rovinju in Fazani. V Rovinju so valovi odnesli o-gromne množine bavksita, ki je bil pripravljen za prevoz na beneško stran. Le tam cenijo nastalo škodo na 250,000 lir. V Ra-škem kanalu je nasedel na skale tovorni parnik "Procida", ki bi moral tam natovoriti nekaj pre moga. Doslej ga še niso žvlekli s skal. Ze naslednjega dne pa se je morje znova pomirilo. Tudi Soča in njeni pritoki ao do četrtka spet upadli. drqi*ng; novice Poroke. V Sežani ae je poročil g. Marcel Maver z gdč. Danilo Trebčevo, na Kontovelju g. Vladimir Stoka z gdč. Justino Stokovo, v Trstu pa zasebni u-radnik Pavel Vouk z gdč. Pino Cerkvenikovo in radiotelegrafiat g. Boris Gržina z gdč. Plesnfčar-jevo. Nov grob. V Podragi pri Vipavi je pred dnevi umrla ga. Marija Furlanova, soproga znanega in uglednega posestnika Josipa Furlana. Pred nekaj tedni je obolela. Vest, da se je njeni hčerki Olgi pripetila nesreča, jo je tako pretresla, da jo je zadela srčna kap. Na tržaški univerzi je bilo te dni večje število kandidatov pro-moviranih v trgovinskih in gospodarskih vedah. Med njimi so: Stanialav Trnovec iz Ljubljane, Rafael Kosovel in Drago Les-njak iz Trsta. V Postojni je bil te dni aretiran Srečko Vilhar, star 38 let in doma iz Gorice. Po 9 letlii se Je vrnil v svojo ožjo domovino. Z meje je bil odveden v Trst. Pred goriškim sodiščem je bil, _ kakor poroča "Gazzetlno", 27-. letni Venčeslav Bratuš iz Karla loaii jezovje, ki nu k« » k* ......... ......., ' čeli graditi, da bi z njim ustva- pri Kanalu obaojen pogojno za rili umetno jezero v smeri proti dobo pet let in 6 meaecev zapora, Modrejcam in Bači. Na srečo ao ker ae ob pravem času ni prlja- - vil k naboru. Novi drogovi aa zastave. Dne Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s «. atraaU Zlemberger je bil pa župan (ne oče) naprednega gibanja. Seveda je v tiatih letih imel dosti po-moči v mladih fantih. Kje pa ao danea? Nekateri so še mrtvi, drugi ao ae porazgubili, Garden je v Chicagu, stari Nace pa na Piney Forku objema in varuje peč v svoji kuči. In daai je danes v tej nekdaj živahni naselbini vse mrtvo, nekateri kljub temu še vedno iK>dpirajo napredne stvari. Par jih je naročenih na Proletarca, drugi na Proave-to. Njih društvo ja pri Prosvetni matici in pri okrožni federaciji SNPJ. Ko sva bila pri Albini Krava-nji, je nama njen mož Tone povedal, da je dobil poročilo iz stare domovine,, da je v vaai Soča pri Lupem njegovi sestri Mariji, po domače pri Blažu, vse pogorelo — hiša, dva hfeVa in vsa živina. Nekaj prej je to družino zadela še druga neareča. Ko so fantje pobirali šrapnele, ostale od svetovne vojne, je ena eksplodirala in sina te družine popolnoma oslepila. 2e tako jih tlači fašizem, sedaj pa še ta nesreča. Drugi sestri, sosedi, sta zgorela pa dva hlevs in vea pridelek. Žive v obupu, Kravanje-vi so jim nekaj pomagali, kakor tudi nekateri drugi v Glencoeu, ampak tam ao ljudje 8ami v zelo slabem položaju. Zele, da bi tej nesrečni družini priskočili ns pomoč tudi drugi rojaki is soške okolice, od kjer jih je veliko v tej deželi. Kravanjevi tukaj so še vedno pomagali vsak! dobri stvari, še vedno ao bili v naprednih vrstah. Albina je vzorna tajnica pri društvu 54 že dolgo lat. Ako bi rojaki iz soške okolice hoteli kaj pomagati, lahko pošljejo prispevke na podpiaanega (Bridgeport, RFD ti Box 7), jas pa jih bom oddal Antonu Kra-vanju, da jih pošlje na prlatojno mesto. Imena priapevateljev bodo objavljana v ProsvetI In Pro-letarcu, kjer je tudi objavljena prošnja. Skoraj vedno poročam o novih strojih, ki jih instalirajo v premogovnikih. Raje bi poročal o klobaaah, Čeprav ja to včaaih auhopamo, nego pa o novih strojih, ki mečejo rudarje v vrate brezposelnih. Zadnjič aem poročal, da je v rovu Gaylord izgubilo delo 60rudarjev. Kot so mi poročali, so sedaj začeli instali-rsti nove stroje tudi v Powhatan Prointu pri Powhatan Mining Co. Dotični rov je edan največjih v vzhodnem Ohiu. SNPJ ima tudi tam avojo poatojanko in poznam veČino članov. Vrata brezposelnih ae bodo zopet pomnožile. V tej okolici ao vsi rovi omejili obrat na dva do tri 27, nov. ao v Pod male u na Goriškem blagoslovili nov drog za zsstavo, ki so ga postavile fa-Šlatl6ne organizacije v znamenje Italijanakega značaja vasi. Dsnea pa bodo podobne fašistične svečanosti v Stsndrsžu, Loč-niku, Podgori, Pevmi, ftt. Msvru in Solkanu pri Gorici. Potar. V Levpi pri Kanalu Je nastal 22. nov. požar na posestvu Josipa Juga. Zaradi vetra ae je ogenj s stanovanjske hiše razširil še na bližnje goapodar-sko poslopje. Vaščanom, ki so takoj prihiteli na pomoč, Je n* zadnje uapelo izolirati ogenj. Jugu Je napravil za 10,000 lir škode. ton Claal Milje časnikarjev piketiraje urad Hearatevlfc dni v tednu, kar je položaj zopet zelo poalabšalo. Tovarniških delavcev je pa na tiaoče brez dela. Večina teh ne bo v teh krajih nikdar več upoalena, ker tovarne izginjajo; nekatere nado-meatijo oziroma modernizirajo s novimi atrojl, druge bodo šle pa med starino. Društvo 13 SNPJ bo imelo plesno zabavo na ataregs leta ivečer. Za plea bo igral v tej okolici znani Frank Kurent is Piney Forka. Društvo vabi vsa prijatelje in rojake, poaebno pa člane, da poaetijo to priredbo in Še enkrat pozabavamo ter akupno počakamo novo leto. Blagajna je izčrpana, valed česar ae Članstvo opozarja, da vsak po avoji moči pomaga, da bo priredba uspešna. Leto 1938 se bliža koncu In zopet bomo eno leto starejši. Zaključili bomo račune o našem delu v tem letu, ki nI bilo s rožicami postlano. Naša dolžnost je, da al napravimo načrte aa naše delo v bodočem letu 1989. Dela je doeti. Uspeh bomo imeli le, ako ga bomo vršili kooperativno ; ako ne bo alednjega, bo naše delo, naše aeje le nekakšna navada, kot je na primer kajenje tobaka, ne da bi rodilo kak rezultat. Nace je omenil v svojem zadnjem dopisu, da rad člta moja dopise. Me veseli. Toda je tudi dosti takih, ki mislijo obratno. Načeta spoštujem kot sobrata In sodruga, kl kljub svoji visoki starosti še vedno žali, da bi prišlo do spoznanja med delavsko maso in do njsnega združenja proti našim itkoHšČevalcem po vsem svetu. Nekateri pravijo, da nekateri preveč pišejo in da so z dopisi zastopani vedno eni in isti. Well, ako bi teh ne bilo, bi bile naše naselbine že pozabljene, ker nI namestnikov. In sra-ven tega tudi ni tako prijetno dopise pissti. Danes sem si ukradel zdaj nekaj minut in potem zopet nekaj. Tudi v roke in noge me je zeblo, toda kjer ja volja, tam ae vae napravi. In več kot bo stvsrnlh dopisov ali člankov is naselbin, bolj bo zanimiva Prosvsta, bolj jo bodo Čitali In lažjs bo dobiti naročnika. Ker ne vsm, če se bom v tam letu Aa kaj oglasil v ProsvetI, želim vsemu članstvu 8NPJ vesel božič in bolje novo leto, .kakor tudi u-redništvu in glavnemu odboru. Joeeph Hnofi 18. CUv«Umd§kim volileem Cleveland, O. — V sredo, 21. decembra, bodo volilcl v Cleve-landu pri Izrednih volitvah odločili, če se poveča mestna elek trama za $8,000,000 ali na. Se danja munlcipalna elektrarna, katera ae aama vzdržuje in še noal lepe dobička mestu, zalaga s svojo slsktriko 45,000 odjemalcev in obenem razsvetljuje ulice in msstns poslopja in še zdaleka ne odgovarja potrebam In razvoju mesta. Privatni slek-traraki intereai, konaolldlreni v Cleveland Electric Illuminating Co., vodijo ardito propagando proti povečanju mastns slek trarne. V lokalnem šaaopiaju prinašajo cele strsni plačanih oglaaov, na volllce pa pošiljajo poaebne pamflete. In kar Je naj bolj naaramno, Je to, da družim pritiska na svojs uslužbence, da ji preakrbe naslove svojih pri j a tel j ev, katerim potem pišejo a podpisom uelužbeneev in urgirajo, da volijo proti mastni «l*k trarni. Privatni Interesi so tudi vložili proti referendumu !n-junkcljo, aeveda brez uspeha. IZskaJ privatni interesi na-aprotujejo povečanju mestne e-iektrarne, povedo naslednje vrstice: V zadnjih 5 letih Je Cleveland Klectrlc Illuminating Co. plačala dividende svojim delničarjem v vsoti 129,890,698. NVwyorška komperUJa po imenu North American Co., ki poseduje največ teh delnic, Ja peljala od zgoraj šnJe vsote |19r 600,000. Čedni profili, kaj?! U-računano je, da na vsak plačan dolar sa privatno elektriko ostane kom peniji 28c dobička M povečanjem mestn« elektrike bi se seveda pri vato! dobiček zmanjšal in to je, kar Jih boli. Sedaj pa poglejmo cene elektriki. Meetii računa sa 26 kilovatov elektrike B6e, med tem ko C. K ; računa II. Za 60 kilovatov računa mesto $1 86, privatna p« |2 Za 76 kilovatov računa mesto $2 18. privatna pa |2J» Itd. U teh številk se prav Veliki izdatki oboroževanja Francije Agitacij* sa preklic pakta 6 Sirijo Paria, 17. dec. — Državna sbomica je bils pozvana, naj hitro odobri proračun za financiranje ojačanja oborožene aile. Debata o sunanji nevarnosti je bila odložena na zahtevo premi-erja Daladierja. Paul Keynaud, finančni mini* ater, je okrcal oposicljo, ki je proteatirala proti omejitvi debate o militariatičnem proračunu. Dejal je, da ae opozicija smeši s svojimi protesti in postavlja v slabo luč "parlamentarni režim'* a svojo taktiko. Zbornico je pozval, naj ne odlaša s o-dobritvijo proračuna, ki določa dodatno vsoto 40,000,000,000 frankov (okrog 11,060,000,000) sa financiranje oboroževanja. Skupna vaota, ki jo bo Francija potrošila sa ojsčanje avoje oborožene aile v prihodnjem letu, tnaša čez dve milijardi dolarjev. Senatni odaek sa zunanjo zadeve je sahteval preklic pogodbe med Francijo is Sirijo, sklenjeno pred dvema letoma. Člani odseks so argumentirali, da pogodba ograša francoske Interese v Sredosemlju. Pogodba, ki jo je Sirija ratificirala, na pa Frsncija, je dala prvi predaedni-ka, parlament in administracijo pod kontrolo domačinov. vič, kl je bil takrat v opoziciji, je z drugimi vred zahteval, naj vlada odstopi, ker je bila poražena. Jevtičeva vlada je rea odstopila In tedaj je dr. Stojadl-novlč prišel na krmilo. Zdaj pa je Stojadinovlčeva vlada dobila manj glasov (okrog 68%) kot prej Jevtičeva — ali bo torej podala oatavko, če hoče biti dosledna? Vlada pa ne misli odstopiti. Uradna deklaracija ae glital, da je večina volilcev Jugoslavije odobrila zunanjo politiko vlade (prijateljatvo z Nemčijo in Italijo) in na podlagi starega volilnega zakona ai je vlada vzela 70 odatotkov vaeh mandatov (okrog 300 poslancev) do-cim opoziciji oatane samo 70 mandatov. Dr. Maček iiv ostali voditelji opozicije pa izjavljajo, da ao o-ni dobili veČino aH vsaj polovico vseh glasov, ampak vlada jih je oaleparlta. Vlada mora odatn-piti! Nasprotno pravi vlads, da je dr. Maček dobil večino v Hrvatski in Dalmaciji a terorizmom in goljufijami. V Zagrebu ao bile zadnje dni velike demonatracije, ko ao pra* snovali veliko volilno zmago. Hrvatje aahtevajo, nsj dr. Maček zdaj skliče hrvatski sabor tabornico) in okliče svtonomno hrvatsko vlado. Francoski general zapustil Prago Likytd*dJ> vojaška zv«m 't!/.*".!-*?- ti I Praga, 17. dec, — General Kugen Faueher, š#f francoske militaristične misije v Pragi, je včeraj odpotoval domov. iNjegov odhod Je bil poslednji očiten znak likvidacija francoako-češke-ga milltarlstlčnegs pskts, kl sta ga državi sklenili prsd dvajsetimi lati. Češkoslovaška je Ima la biti v smislu tega pakta glavni član franeoslcegs "železnega obroča okrog Nemčije." S solsaml v očeh Je genersl Fsucher poljubil Češko zastavo pred odhodom. I)o kolodvora so ga spremenili genersl 8yrovy, vojni minister, In drugI visoki vladni uradniki. V Čssu, ko se je nahajala češka republike v naj večji krizi, Ja imela oporo pri Faucherju. Pozneje, ko Je pre rnier Daladier ns monakovsk! konferenci kapltulirsl prsd Hitlerjem, Je genersl Fsuchsr de Jal, da to obšslujs In ds ga Ja aram, ker je FrsnclJs pustila če ško republiko ns cedilu. esMaMHPaaaMMM Kdo je zmagal v Jugoslaviji? Dr. Mafek in vlada doliita drug drugega sleparij Helgrad, Jugoslavija. — (Po vesteh v New Vork Times). -Volilni Izid za vlado dr. Stojadl noviča in dr. Korošca z dne U. decembra nI tako sijajen kot Je prvotno poročsls vlada. Poznejše uradno poročilo se glasi, da Je Itata vlade prejela 1,6M,619 glasov, lista združene opozicije (dr. Maček) pa 1.836.823. Kašiatična lista "Zbor" Je prejela le 30,810 gla»ov In ne dobi nobenega man-dala. To pomeni, da vlada ni dobila tako velike večine kot Je bobnaia prvotno. V resnici Ja v|*da nazadovala od zadnjih volitev. Leta 19tt6 Je Jevttteva vlada prejela l,74#,(M2 glasov ali čez 60 od-atotkov, Mačkov opozicijski blok 1,076,.146 sli nekaj čea 87 odstotkov. f>r Milan Htojadino- Green napadli VVagner/ev zakon in CIO Chlcago, 17. dec, — Wlllism Green, predsednik Ameriške delavsko federacije, je prfd člani Čiksškega ekonomskega klubs spet napadel VVagnerJev zakon In vodltsljs Kongresa Industrijskih organizacij. Isjsvil je, ds bo njegova organizacija v prihodnjem sassdanju zahtevala amen-dirsnja tega zakona in omejitev oblaatl fsdsralnaga dslavskega odbora, kl isvaja zakon, Pred člani kluba Js nastopil tudi Ge-orge H. Dsvla, predsednik Ane-rišks trgovske zbornico, ki je govoril v sllčnem tonu kot Green. Oba sta grmsls, da voditelj! CIO podžigajo razredno sovraštvo in nspadsla VVagnerJev zakon, ki garantira delavcem pravico or-gsnisirsnja In kolektivnega pogajanja. Kitajska dobila 16 Utal im tujiManutva Cungking, Kitajska, 17, dec. — Kltajaka vlada je nssnanlla, da je dobila petnajst bojnih letal od Kltajeev, ki živijo v tuja-semstvu. Štiri so prišla Is Han Franciscs, Cal., eno Is New Yor-ks, ostala pa la Kanade In Kube. Poleg tega so v tujini živeči Kitsjel v sadnjih mesecih prispevali Čas milijon dolarjev sa financiranje kitajskega odpora proti Japonaklm I m po risi i atom. Nevtralni opasovakl pravijo, ds Ima Kitajska 176 bojnih letal, med temi 26 bombnikov In čes tristo lovsjflh letal. Kon/aranca * upravo Hmantovih listov Chlcago, 17. dec. — Prva konferenca gleile končanja atavke pri dveh tukajšnjih Hearatovih liatih ae Je včeraj vršila v uradu državnega delsvskega depart-inenta ns 206 W. VVacker Dri-ve. Udeležili ao se Je represen-tantje unije časniksrjev in Hearatovih listov. Voditelj! stav-karjev so po konferenc! izJsvill, da so bili Informirani, ds ae hoče uprava pogajati s časnikarji posamezno, ne kolektivno. Ishko razvidi razliko v cenah in tudi, od kje privatni Interesi dobe te velike profila. Ali hočete cenejšo elektriko? fteveda. da jo val hočemo, ta to pa moramo IU v sredo ns volišče In glasovati za povečanje mest, ne elektrarne! — Ua Poljšak, Amerika posodila Kitajski 25 milijonov VVaeiiifigton, D. C., 17. dec. — Uksportiio-importiia banka, zavod ameriška vlade, Je dala kitajski vlsdl 26 milijonov dolarjev kredita sa finanrirsnje Izvoza ameriških farmskih In tovarniških produktov ns Kitajsko. Ta korsk ameriške vlade se v tukajšnjih diplomstlčnih krogih smatra za klofuto Japonski. Grika vlada prsganja komuntsis Atene, Griks, 17. dee. — Po-ilcija Je nsznsnils, ds Je zadale smrtni udarec komunističnemu gibanju na Grškem i sretaeijo 46 komunistov. V navalu na komunistični urad v Atenah Je policija zasegla dokumente, letake in tiskarski stroj. PONDEUEK. Ifl nar^ y več. tod« avstrijska vojna oblaat je smatrala, da sta zato vkljub temu* dovolj dva rezervista, ki ata gnala čredo a starimi av-stro-ogrskimi puškami, na katerih je bil nasajen dolgi, iz predpreteklih, boljših čaaov Avstrije preoatali bajonet. Iz pre-vidnoati, če bi morda le še v teh izatradanih truplih ruakih ujetnikov oatalo kaj življenjake aile za bel, ao jim pa porezali vae gumbe pri hlačah. Tako je morah u jetnik, ki najbrže že mesece ni bil ait, v mrzlem zimskem dnevu držati z rokami hlače, ker bi ga sicer, ako bi jih izgubil, v zimskem dnevu, na mokri cesti, polni snežne brozge, še bolj ze->lo, kot ga je že v oguljenih in preluknjanih mondurah. ' Ob izbruhu vojne napihnjeno sovraštvo meščanov do Rusov je že davno izplahnelo in tako jim e bila čreda modernih sužnjev x>lj ogledalo obtožene vesti, ka-cor pa ponižanje za ujetnike. Ljudje so obstajali na cesti nemi in majali z glavami. Bilo jih , e aram. Tako grdo vendar človek še z živino ne ravna, ne pa s človekom, z ljudmi, ki pravta-ko čutijo in pravtako težko prenašajo krivico, ponižanje in glad, nezakrivljeno bedo. SIGH1D VNDSET ROMAN PoMlovtnil Fran Albreht je obrnil k nji Helge. "Vsevprek sami zločinski tipi, bi rekel." "No, da, vsakovrstni ljudje «e dobe tu. Vendar pa ne smete pozabiti, da je Rim moderno velemesto — da je veliko ljudi, ki ponoči opravljajo svoje delo. In ta lokal je eden tistih maloštevilnih, ki ao ob tej nočni uri še odprti. Ali niate lačni? Jaz si bom naročila, zdaj Črno kavo." ''Ali ostajate zmerom tako dolgo pokonci?" Helge je pogledal na uro; Šlo je na četrto. "Kaj še," se je zasmejala. "Samo sem pa tja — ogledamo si solnčni vzhod, nato pa gremo skupaj zajtrkovat. Nocoj je gospodična Jahrmannova ta, ki noče domov." Helge je sam komaj vedel, zakaj je obsedel. Pili so nekak višnjevozelen liker, od katerega je bil ves vrtoglav, med tem ko so se drugi smejali in kramljali. Krog njega ao švigala imena ljudi in krajev, ki jih ni poznal. "Ne, veste kaj, Douglaa s svojimi moralnimi pridigami, le nikar mi ne prihajajte ž njim t Vedeti morate namreč, da smo bili nekega jutra sami zgoraj v dvorani za akte, on in tisti Finec, saj ae spominjate, Lindberg, in jaz. Midva sva šla pit kavo, — bilo je junija meseca. Ko ava ae vrnila, je aedel Douglas tam in objemal tisto dekle ... No, napravila sva se, ko da ni bilo nič. Ampak od tiatih dob me ni nikdar več povabil na čaj." "Strela božja!" je rekla Jenny, "kaj je bilo to tako nevarno?" "Sredi pomladi — v Parizu," se je zasmejal Heggen. "Povem ti, Ceaca — Norman Douglas je bil vrl fant — česa drugega ne smeš trditi. In kako vešč — pokazal mi je nekaj čudovitih stvari z utrdb tam zunaj." . "Res — in ali se spominjaš njegove slike Pere Lachaisea — z vijoličnimi bisernimi venci apodaj na levi?" je rekla Jenny. "Gotovo — to je bilo preklemanako delo — in pa njegovo dekletce ob klsvirju!" "Ah, a predstavljajte si vendar, ta ostudni model," je rekla gospodična Jahrmannova. "Vrh vsega je bila to še ona starikava, svetlolasa de-beluška. In pri vsem tem ae je delal še tako čednoatnega." "Saj je tudi bil," je rekel Heggen. ">Phe. In jaz sem bila že na tem, da bi se samo iz tega razloga zaljubila vanj." "Oho, to pa aevsda pošteno apremeni vso stvar." "Da, večkrat me je prosil za roko," je rekla Frančiška zamišljeno. "In jaz sem se prav za prav že odločila, ds mu rečem da. Tako pa je bila seveda sreča, da nisem storila tega." "Ce bi bila rekls da," je dejal Heggen, "ga ne bi nikoli našla v objemu z modelom." <»' Obraz Frančiške Jahrmannove ae je na mah ves spremenil. Bliskovit drget ji je trenil preko mehkih črt. Nato ae je zasmejala: "Oh — vai skupaj ste enaki — nikomur izmed vas ne verjamem ničesar, pa basta. Per bacco." "Tega ne smete misliti, Franceaca." Ahlin je za trenutek dvignil glavo, ki ai jo je z roko podpiral. Ona se je spet zasmejala. "Ah. rada bi še likerja, gospoda." Proti Jutru je stopal Helge ob Jennyni strani po temnih, izumrtih ulicah. Enkrat jt družba pred njima obstala. Dva napol doraala dečka sta čepela na kamenitih stopnicah. Frančiška in Jenny sta spregovorili a fantičema in jima dali denarja. "Beračita?" je vprašal Helge. "Ne vem — večji je rekel, da raznaša čaao-pise." "Ti berači tu doli ao prav za prav pač aami sleparji?" "Ne vem — nekateri morda, nemara večina. A mnogo jih spi po cestah — celo v najhujši zimi. Veliko Jih je pohabljenih." "Videl sem to v Florencl. AH ae vam ne zdi, da je prava sramota, da smejo ljudje a tako nagnusniml ranami ali tako atrahotno pok večen i hoditi okrog in beračiti? Javna pomoč bi ae res morala zavzeti za te airomake." "Ne vem. Tako je pač tu doli. Nam tujcem ne gre soditi o tem. Nemara jim gre bolje tako — morda na ta način več zaalužljo." (Dalja prihodnjič.) "O, hvala bogu, precej preko njih sem že." "In zato pravite hvala bogu? — Kaj pa šele jaz kot moški —. Sam ne vem, vsako leto. ki se takorekoč odkruši od mene, zatone v večnost, ne da bi mi prineslo kaj drugega — razen ponižujočega spoznanja, da nisem potreben svojim soljudem, da me ne štejejoinedse." Helge je nenadoma prestrašeno obmolknil. Čutil je, kako mu trepeta glas — tudi je imel občutek, kakor da je malo pijan, ko tako govori z damo, ki je še poznal ni. Kljub temu je nadaljeval, boreč se s svojo plahostjo: "Mislim, da je docela brezupno. Kadar mi je oče pripovedoval o mladini svojega časa — ti so imeli polna uata velikih besed o zlatih iluzijah in podobnih stvareh. Jaz pa za vraga v vseh teh letih nisem imel niti ene iluzije, ki bi bila vredna besede. In leta so prešla — izgubljena — ter se ne dado več priklicati nazaj." "Tako ne smete govoriti, kandidat Gram. Niti eno leto našega življenja ni izgubljeno, dokler ni človek tako daleč, da bi videl v aamo-moru svoj edini izhod. In jaz ne verjamem, da bi se bilo starim iz dobe zlatih iluzij godilo bolje; njih mladostne iluzije so jim zastirale življenje. Mi — večina mladih, kar jih poznam, je pričela brez iluzij — smo bili vrženi v boj za obstoj, malone vsi, Še preden smo dobro odrasli. In od vsega početka smo bili pripravljeni na najhujše. Nekega dne pa smo uvideli, da bi le utegnili dobiti marsikaj dobrega od življenja. Dogodilo se je to in ono, pri čemer smo si mislili: če preneseš to, boš kljuboval, tudi če pojde na nož. Ce si na ta način le prisvojimo nekaj samozavesti, potem ni nobenih iluzij, ki bi nas jih mogli oropati slučajne razmere in aoljudje." "Oh, razmere — ali pa slučaj! Ce so močnejše od nas, nam tudi samozsveat nič ne pomaga." "Res," se je zasmejala ona. "Seveda — če zaplove ladja v morje — se lahko slučajno nameri, da se potopi — napaka v želozju na robu in vae se razleti. Trenje ... Pa to tukaj ne pride v poštev. In kar se tiče razmer, se moramo poskušati boriti ž njimi. Večinoma se naposled le najde kak izhod." "Potem takem ste vi zelo optimistični, gospodična Winge?" "Sem." Pomolčala je malo. "Poatala sem to, ko sem polagoma spoznala, koliko ljudje prav za prav lahko preneao, ne da bi izgubili pogum, da bi se še dalje borili — ali pa ae izpridili." "Saj to je tisto — jaa mialim, da se izpridijo. Izpridijo —- ali pa postanejo vsaj manjši." "Ne vsi. In že to, da se nekateri ne dado izpriditi ali zmanjšati od življenja, zadošča, mialim, da nas napravi optimiatične. — Stopiva aem noter," je rekla. "Tole je pa bolj podobno kaki montmartre-ski pivnici ali čemu takemu, mislim — ali ne?" Helge se je ozrl okrog sebe. Ob straneh majcenega lokala so se vile ozke, s plišom prevlečene klopi. Majhne mramor-nate mize ao stale tam, na točilniku pa je gorel plamen pod dvema velikima nikljastima samo-varjema. "No, taki lokali so pač povaod enaki," je rekla Jenny. "Ali poznate Pariz?" "Ne, samo mialil sem . . ." Nenadoma se je zmedel brez vsakega povoda. Takale umetničica, ki se seveda po mili volji potika po svetu — sicer pa bogve, odkod takale dekleta jemljo denar. Potem takem je bilo kakor samoumevno, da je bil človek v Parizu, prav tako kakor da je zvečer sedel v kavarni Dronningen v Kristijaniji. — Take baže ljudem pač ni težko govoriti o samozavesti. — Majhna ljubezenska bolečina v Parizu, ki jo je v Rimu pozabila, to je bilo najbrže najhuje, kar je kdaj izkusila. In zdaj ae je čutila tako preklemansko predrzno, prešerno in izkušeno, -d* je,menila, da bi lahko prenesla vke življenje. Njena |K>stava prav za prav ni bila lepa, najsi je imela svet obraz in čudovite barve. Najbolj pa k« je mikalo, kramljati z gospodično Jahrmannovo. Ta je zdaj kar kipela od bOdrosti. no, Ahlin in Heggen sta se brez pre-»tanka ukvarjala ž njo. Jenny Winge je ta-čas poviivala |>ečena jajca s suhim kruhom ter pila zraven zavreto mleko. "To tukaj ae mi zde kaj sumljivi ljudje," se Prizor iz generalne stavke v Marseillesu, Francija, katero je premier Daladier potlačil roženo silo. I)r. Avg. Reisman: i Iz spominov na avstrijska sodišča (Nadaljevanje.) /.a prodajalno mizo se Je sukala dobrodušna ženska, drobna, fce osivela TrT z upognjenim hrbtom, koščenih Mih rok. Bržčas je vae življenj« hodila v tej pekariji za prodajalno mizo. rezala kruh In prodajala žemlje. ko je še bila tudi za airomake liela moka. Takšne »o bile alo-\ » tiake matere, dobrih oči, polnih nHtnaati. ki ao naenkrat po-mignile lioaancu. Komaj ališno je pridrsal k mizi, jo s hrbtom zastrl tujim očem. da ne bi videle, česar niso smele videti, že je »kril po