19. številka.
V Trstu, v soboto S. marca 1892.

Tečaj
„EDINOST"
lahaja dvakrat na teden, vsako iredo in loboto ob 1. ari popolndne.
..Edinost" stane :
ia vse leto gl. «.-; Izven Avst. 9.— gl. in polu leta , 3.—: „ , 4.50 . *a četrt leta „ 1.50; „ ^ , 2.26 „ Posamične številke se dobivajo v pro-^ajamirah tobaka v IritU po a nov..
▼ 0«rloi in v AJdovifilnl po • nov. M a caročbe brez priložene naročnice ae apravniitvo ne osire.
EDINOST
OglMi in omenila >e račun« po vraiica v petitu ; r.a oailove t d črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obneslo navadnih vrstic. Poilene, lem« lahvalo, oimrtnioe itd. se račune po pogodbi.
Vsi dopisi hb pofiiljajo uredniki™ Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mnra biti frankovano ker nefrankovana se ne spre-jeraajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ins«rnte j>rn. ;ema UprtTnUtVO F i a/za Caserma fit. Si Odprte reklamacije o prnitte poStnin«
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V adianit j* mo£.
Dajte
nam, kar nam gre!
n.
Nam tržaškim Slovencem godi se kri* vica t trojnem pogledu: t uradih (državnih in avtonomnih), v Soli in na g o-■ podam kom polji.
Spregovoriti nam je najprvo o državnih uradih.
Večina teh uradov postopajo glede na jezikovno uprafianje Se vedno tako, kakor eo postopali pred 40 leti, tako da mora človek — hočeš ali nočeš — misliti, da so ta oblastva prespala dobo, ko je Av etrija postala konstitucijonelna država, ter da se jim niti ne sanja o temeljnih zakonih naSe ustave. Tu je vse laško od konca do kraja; tu veljajo še vedno ista načela, koja propovtdujejo naši italijanski listi dan na dan: da je vsem tržaškim uradom brez izjeme uradni jezik italijanski. Nemškemu jeziku ti listi privoščajo Se kak skromen kotiček, k tudi to ne iz naklonjenosti ali ce!6 pravicoljublja, ampak ker jim zgolj oportunizem veleva tako — oportu-nizem, ki je izražen v pregovoru, da roka roko umiva. Nemški listi so vedno pri rokah, ko treba Slovanom polena metati pod noge, to je: naganjati primorsko vodo na italijanski mlin.
Z ozirom na to istino bili bi naSi Italijani zares bedaki, da ne bi se malo potuhnili, češ: „Pustimo jih kratkovidneže, da pobirajo kostanj iz žrjavioe za — irre-dentizem. Ko dovrše to imenitno delo, jim že pokažemo svoje roge !* Italijanska gospoda nočejo naravnost izzivati nemškega življa, da ne bi se ta živelj morda vzdra-mil ter se zavel žalostne uloge, kojo igra kot težak državi sovražnih Italijan ofilo v. A če so nemški napeteži v svojem neugasnem sovražtvu do Slovanov kratkovidni, nelojalni in nepravicoljubni, pa vladni organi ne bi smeli biti, kajti tem organom nikakor niso pristojno načela, koja se dado izvajati iz pregovora „Roka roko umije", ampak državnim uradom mora vel-
PODLISTEK.
Fran Cegnar.
(Konec).
Oglejmo si nekoliko še Cegnarjevo politiško delovanje. Njemu je bila politika pol živetjs. Svoje delo na politiškem polju pričel je v Ljubljani, a sklenil v Trstu. To njegovo delo in pa slovansko mišljenje škodovalo mu je mnogo pri njegovih predstojnikih, a Slovenci mu moramo uprav zato hvaležni biti, da so ni strašil niti preziranja niti pretenja. L. 18G6. uredoval je „Ilirnkega Primorjana", toda list kmalu zaspi, ker je imel premalo gmotne podpore. Cegnar pa prez lista ni mogel živeti, kajti govori po čitalnicah mu neso zadostovali, hotel je trajno uplivati. Pokojni Ivan Dolinar ustanovil je liut „Edinost" 1876, ki je izhajal po dvakrat na mesec. Od leta 1880 postane list „Edinost" tednik in 20. junija 1882 leta daljo izhaja po dvakrat na teden. Pomnoženje lista pak bi nikakor ne bilo možno, ko ne bi bili narodnjaki kupili Ilvalove tiskarne. Cegnar je delal pri „Edinosti« še po Dolenčevi smrti, da celo ko je meseca oktobra 1887 1. obolel, so mu na dom nosili ko-
jati jedino ono načelo, ki je izraženo v obstoječih zakonih: da smo vsi narodi jednaki pred postavo.
Resnici na ljubo nam je sicer pripo-znati, da so je v poslednjem času pri nekaterih uradih — osobito finančnih — obrnilo nekoliko na bolje, h to je le skromen neznaten začetek, in smo še jako daleč od tega, kar smemo in moramo zahtevati.
Najbolj pa nas boli, da se pri d e-želnem sodišči ne zmaknemo z mesta do narodne jezikopravnosti, oBobito na polji kazenske pravde. Tu je stvar veliko resnejša, nego kje drugod, in veliko res' nejša, nego pri civilni pravdi. Dočim se pri poslednji bije boj za gmotne koristi, za imetje, velja pri kazenski pravdi boj za najdražji zaklad vsakega človeka: za njega čast, za njega poštenje — torej za možnost, da se i nadalje more svobodno gibati v človeški družbi — & čestokrat tudi za življenje. Posledice razsodbe v kazenski pravdi so vsikdar usodepolne za obtoženca; tem nujnejša potreba je, da obtoženec razume tožitelja — državnega pravdnika.
Postave zahtevajo — in kam bi prišli, da ni tako P — da se kaznuje vBak pre-stopek, vsako zločinstvo; postava zahteva zadoščenja od vsakega, ki se je pregrešil na škodo svojega bližnjega zoper zakone mordle in javnega reda, ter je motil se svojim činom prepotrebno harmonijo v sestavi človeške družbe glede na varnost časti, imetja, življenja in socijalnih ustanov. Ali kakor postava zahteva po vsej pravioi zadoščenja, tako ima dotični, ki je obdolžen, nedotakljivo pravioo zahtevati, da se mu dovole vsa mogoča Bredstva v svojo obrambo, ako je morebiti nedolžen.
A kako naj so brani, ako ne razume onega, ki ga toži, ako se vsa pravda vrši v jeziku, njemu neumljivem ; ako tudi 6ni, ki bi se svojimi izjavami mogli dokazati nekrivdo obtoženčevo, no umo tega jezika,
rekture; od 1889. leta, koje šel v pokoj, ni mogel več sodelovati, a list je čital še zadnjo saboto pred svojo smrtjo. Uredniki slovenskih listov si sami lehko mislijo, da to ni malo delo ; poleg svoje službe opravljati še uredniški posel. Za časa Dolinarje-vega odgovornega uredništva se ni natisnil noben članek brez Cegnarjevega znanja. To se listu tudi pozna, in vsaka vrata priča o Cegnarjevem vplivu. Popravljal in prenarejal je uvodne članke, podlistke, politiški razgled pa je sam pisal. Ko je prišla „Edinost« v Dolenčevo roke, so je Cegnarjev upliv na list nekoliko zmanjšal, & delo le malo. Ko se jo „Edinost" pro-pirala z nekim slovenskim listom, mislili so gospodje pri dotičnem uredništvu, da so vse to godi pod vplivom Cegnarjevim. Zato so ga nekako pikali, ter delali pokojniku krivico. To jo bilo moža zolo uža-lostilo, tako, da so je bil odločil, popolnoma popustiti časnikarstvo. Poleg tega mu je pretil Pretiš, tržaški namestnik, da prestavi, ako ne neha pisati za „Edinost", Pretiš bi bil Cegnarja gotovo premestil, da ho ni potegnil zanj njega hvaležni učenec, minister P i n o. Da jo temu tako, naj postavim le sem Cegnarjevo pismo, ki je jo pisal nekomu Blovonskemu
in ako slednjič celo njega zagovornik mora žnjim občevati — potem tolmača.
Potreba je torej nujna, da se uvede pri našem deželnem sodišči v kazenski pravdi popolna jezikovna ravnopravnost, kajti tega ne zahtevajo samo obstoječi zakoni, ampak to zahteva tudi humaniteta, človekoljubje. Vemo pa, da pre-oanova ni toliko lehko z ozirom na sedanjo sestavo porotnih sodišč.
Kajti, ako začno državni pravdniki pledirati slovenski — in ta želja nam je danes v prvi vrsti na srcu in jeziku — zajdemo izvestno zopet v z&gato: kakor je krivično, ako obtoženec ne ume tožnika, isto tako je neumestno in utegne postati usodepolno, ako sodniki ne umo ni tožnika ni obtoženoa. A naši porotniki skoro brez izjeme ne umo slovenskega jezika!!!
Pri sestavi porotniške listine mora se torej nastaviti sekira, da iztrebimo zlo; to je: nastopiti ono pot, na kojo je namignil državni poslaneo Gregorčič: razdeliti t r e b a n a š e p o r o t n o sodišče po narodnosti. Ako se to zgodi, odpadejo za državno pravdništvo vsi obziri, koji delajo sedaj napotje izvedbi jezikovne jed-nakopravnosti in po takem jedino primernemu, ker zanesljivemu pravosodju.
V tem zmislu naj nadaljujejo gospodje državni poslanci svoje napore, vzlic nepo-volj nemu odgovoru, ki ga je dobil poslanec Gregorčič od gosp. pravosodnega ministra na zahtevo po razdelitvi porotnih sodišč po narodnosti.	(Konec pride).
Politični pregled.
Notranja dežela.
Deželni zbori — razum buko-vinskega — so se sešli predučerajsnjem. V tržaškem deželnem zboru omenjal jo v svojem nagovoru deželni glavar dr, P i t -t eri mej drugim „kulturo, podedovano po pradodih", kojo nedotakljivost treba
pisatelju glede neke poslanioe, naperjene proti izvolitvi Pretisa častnim občanom nekje tam gori na Krasu. Pismo slovo : „Dragi prijatelj ! Da imam sam besedo pri „Edinosti«, sprejel bi „Poslano", a tu je mnogo gospodarjev in skoraj vsak ukazuje in graja, kolikor more, ne iz prepričanja, ampak iz gole trme in plitvosti. Ker je obveljal sklep, naj „Edinost" ne prinese nobeno stvari, ki bi utegnola kateri časnik neprijetno zadeti, zato mi je žal, da mi „Poslanega" ni mogoče sprejeti.
Jaz sem uredovanja že do grla sit; trudim se kakor črna živina, a naši ma-tadorji (?) delajo z mano, kakor z robom, časi za hrbtom, časi očitno ; za hrbtom so mi postavili dva cenzorja, ki imata paziti, da no bom pisal preostro itd. ali eden teh cenzorjev ne zna slovenski brati, drugi pa pisati ne. Že večkrat sem sklenol uredništvo odložiti, al misel, da utegne potem časnik nehati, ali priti v kako nesposobne, morebiti tako roko, ki bi delale tudi za fakcijozno opozicijo, — ker vse to je pri nas mogoče, — ta misel me muči i zato se šo lista držim. Nahajam se mej kladivom i nakovalom; narodnjaki naglasu me tožijo namestniku, da njemu nasproti delam, ta mi proti, da me premesti, če „Edi-
braniti, ter zabraniti, da §. 19 državnih osnovnih zakonov ne izgubi svoje veljave. To je jako lepo, da gospod deželni glavar v tako važnem trenotku povdarja glasoviti član 19 ; toda še lepše bi bilo, da je opozoril gospodo v deželnem zboru, da stoje Slovenci tudi pod okriljem tega zakona. Kdor se izrečno postavlja v varstvo zakona, temu samemu je dolžnost v prvi vrsti, da vrši isti zakon nasproti drugim. — V imenu vlade došel jo k otvorenju deželnega zbora namestniški svetovalec baron Conrad, ki je v svojem nagovoru zagotovil, da je vlada pripravljena pri vsaki priliki podpirati delo za moralni in materijalni razvoj dežele.
V deželni zbor tirolski italijanski poslanci niso došli. Cesarski namestnik je rekel, da je dolžnost vlade in deželnega zastopa, skrbeti za to, da vsled izostanja italijanskih poslancev ne trpe koristi italijanskega dela dežele.
Gledč deželnega sbora Češkega priznava celo „N. Pr. Presso* da je sedanjemu zasedanju namen, pokopati spravo. „Tega prepričanja so tako MladoČehi, kakor tudi Staročehi in fevdalno plemstvo; le glede načina, kakov bodi pokop, so menenja različna. Dočim bi Mladočehi hoteli, da so sprava pokoplje v javni seji, hoteli bi drugi dvo stranki, da se jo pokoplje na skrivnem in v temoti kako komisije." List ta opaža, da jo Grćgr zmagal na vsej črti.
„HI as Naroda" pravi, da nam is-vestno pokaže že bližnja bodočnost, da so prenehala nesporazumljenja mej obema češkima strankama, ter da se združita proti skupnemu nasprotniku, ako je le prava volja na obeh straneh.
Dne 3. t. m. vršila Be je v Grade j dopolnilna volitev za državni zbor, ker jo poslaneo Dersohatta odložil svoj mandat. Izvoljen je kandidat volilnega odbora, inženir Hugo Skala. Odvišno bi bilo na-glašati, da je Skala zagrizen Nemec; čemu bi pa bil Gradec „die deutschoste Stadt".
nosti" ne pustim; drži me le minister Pino, ki me dobro pozna, ker sem ga nekdaj slovenski uči). Povedal bi še marsikaj, a bolje, da molčim, pregrdo je.
Danes so uže v drugič naši politiki, poslali v tiskarnico članek, kako veselje je mej Slovani, ker je Milan proklican kraljem, h ti politiki nemajo toliko razuma da bi umeli, da je to zagvozda, katero so naši sovražniki zabili v slovansko zloge nesrečno drevo. Nemec lahko triumfira, a Slovan se mora jokati in — molčati. Bog! V Trstu 9. marcija 1882. — Fr. Cegnar s. r.« Cegnarjevim ožjim prijateljem so bili vsi ti odnošaji le preveč znani, ter so vodeli kako to moža boli, ki toliko dola, a nema od nobene strani najmanjšega priznanja. Zato so se odločili njegovi tržaški prijatelji prirediti mu slavnosten večer na njega god ovni dan 3. dec. 1883. 1. ter izdali ta-lo poziv: „Slovenski pesnik pisatelj in politik gosp. Fr. Cegnur praznuje v 3. dan dec. t, I. svoj godovni dan. Minolo jo 30 let, odkar je on zastavil svojo krepko poro v prebujenje in vzgojo slovanskega življa ua Primorskem.
Njega prijatelji in cestilci so osnovali odbor, ki mu rečeni dan 3. dec. t. I. ob 8 uri zvečer v čitalnici priredi slavnostni
Vnanje države.
Bolgarski emigrant Stan* 6 e v pravi v nekem pismu do nekega ruskega lista, da Stambulov ne vlada Bol« garsko, ampak Avstrija po princu Coburgu in gosp. Burianu. Naj hu j Si sovražnik bolgarske nezavisnosti jeStambulov. V letu 1886, po padcu Battenberžana, uprašal je Staučev Stambulova, je-Ii res, da hoče izročiti Bolgarsko v naročje Avstrije. Stambulov je odgovoril na to: „Jaz si hočem ohraniti moč z vsemi sredstvi, dokler ne nastano spor mej Rusijo in Avstrijo. Potem pa izročim moč onemu, ki prvi pride na bolgarska tla.*
Danes je obletnica proglašenja Srbije kraljestvom.
Rusija jo dobila novega ministra za komunikacije v osebi g. VVitteja. Glavna naloga novemu ministru je, odstraniti nedostatnosti pri ruskih železnicah.
V poslanski zbornici francoski preČital je dne 3. t. m. predsednik ministerstva Loubet izjavo, da bode kabinet branil republičanske postave ter se držal konkordatnih postav. Duhovščina naj se ne meda ▼ strankarske boje. Ako ne bi zadoščevale konkordatne postave, zahtevala bode vlnda druga sredstva. Izjava zahteva zložnost mej republičani. — Posl. Rivet je zahteval pojasnila o cerkveni politiki kabineta. Loubet je odgovoril, da vsprejme odgovornost verske politike prejšnjega ministerstva zagotovljajoč, da vlado ne veže nikaka pogodba in nikak dogovor z Vatikanom. Zbornica je na to vsprejo a m ogromno večino dnevni red, odobravajoč izjavo vladino. Proti je glasovala samo skrajna levica, privrženci prejšnjega ministra Constansa so glasovali za vlado.
Dne 2. marca praznoval je sv. Oče ■voj rojstni dan in obletnico kronanja svojega. Dne 1. marca čestitali so mu kardinali, koje je papež vsprejel v svečani av-dijenci. Na čestitke Bvetega kolegija odgovoril je papež, spominjajoč se papeža Inooencija III., da kakor je Inooencij težil po neodvisnosti cerkve, tako se trudi tudi on že 14 let v ta namen. Nimamo sicer vzrokov — rekel jo papež — želeti, da se povrnejo časi robato civilizacije izza dobe Inooencija III. in zgrešene ustanove srednjega veka, toda trdna vera tega veka, ki je bila ukoreninjena v vesti narodov, je pospeševala ozdravljenje narodov. Zaupajoč nepremagljivi moči Cerkve nadaljeval bode mirno to svojo pot v trdnem sklopu, posvetiti tej težki nalogi zadnje dni svojega življenja, kolikor mu jih še podeli Bog.
Zgovornost nemškega cesarja Viljema utegne imeti resne posledice za razne liste, ki so bili toli drzni, da so grajali
Viljemovo postopanje nepristojno, vladarju ustavne, konstitucijelne države. Kakor se čuje namreč, tožile bodo nemške oblasti vse te časnik« radi razžaljenja njegovega Veličanstva.
V Atenah bo se ponavljali izgredi. Zaprli bo tudi nekoliko častnikov.
večer, ter mu pokloni njega na platno slikano doprsno podobo v naravni velikosti v spornim njega javnega delovanja.
Sliko je prav izvrstno izdelal Evgen Kaus.
"Vsi gotpodjo, ki žele vdeležiti se slavnouti, naj blagovole podpisati se.
V Trstu 21. novembra 1883. I., odbor: Mat. Pollich, V. Dolenc, Gr. Jereb, A. VaupotiČ, G. Vučkovič.
Pokojni V. Dolenc je razložil o tej priliki v kratkih, & točnih potezah slav-ljenčeve zasluge na pesniškem in politiškem polji, oznanjajoč mu, da mu prijatelji poklone v mali spomin na steni visečo oljnato podobo. Slavljenec, vidno ginjen, zahvali se v prekrasnem govoru, ki ostane vedno
v spominu vsem njegovim navzočim čestil-cem. Govor se je vrstil za govorom, osobito bo bo odlikovali hrvatski njega prijatelji. — Lehko rečem, da je bil to jeden najlepših večerov, kar jih pomnimo. Sam pokojnik se ga je še spomnil malo dni pred svojo smrtjo, govoreč z mano o pokojnem Dolencu i Žvabu. — Mi pak, Čestiti čitatelji, najbolje proslavimo njega zasluge, ako Be ravnamo po njega naukih, ki so v njegovih spisih !
Gr. Jereb.
DOPISI.
Od Malenedelje na Spodnjem Štirskem
dne 1. marca 1892. [Izv. dopis.] Kakor povsod, tako je tudi nas nadlegovala bolezen hripa ali influenca. Razširila se je močno in skorej ni hiše, kjer bi ne bili bolniki za influenco. Vsled te bolezni jih je že več pomrlo, posebno pa taki, kojim so se vnela pluča. Tudi nagle smrti jih je preminulo mnogo. Tepejo pa nas še druge nadloge. Nekaterim posestnikom poginili so prešiči do zadnjega repa. — Nekaj dni v januvarju smo imeli hud mraz in vse kaže, da je gorica ozebla. Bati Be je torej, da zopet nič ne pridelamo. Posebno nas vznemirja nesrečna pogodba z Italijo, ker se bojimo, da še to malo izgubi ceno, kar pridelamo. Druga nesreča je trtna uš, katero so zasledili preteklo leto v ljutomerskih goricah. Naši posestniki zasajajo velike prostore z modro Izabelo, katera se kaže že 20 let sem leto za letom rodovitna in malo občutljiva pri elementarnih nezgodah, tudi trtna uš se je do sedaj še ni lotila. „Izabela" je zdrava pijača ter je postala priljubljeno namizno vino ; zlasti stara je okrepčevalna pijača za bolnike.
Ta trta prišla je k nam iz Kloster-neuburga, a ljudje jo niso marali radi zo-pernega okusa. Ne vem pa: smo se-li mi privadili, ali trs našemu obnebju, da je sedaj okusna in čislana pijača. Izabela se dobro plačuje, kar je za nas velika dobrota, ker druge trte nekaj let sem več ne rodć. — Kdor ima količkaj primernega prostora, naj ne zamudi „Izabele" saditi.
Gena vinu je precej viBoka, jabolČnik se prodaja kakor še nikdar poprej, od 40—60 gld. za štrtin ; tudi živina je draga. Zrnje ima lepo ceno, ker je lansko leto bila pri nas slaba letina; sosebno rž se je tako slabo obnesla, da jo nekateri kmetovalci po murskem polju niBO imeli niti za seme in Še to kar je priraslo, bil je sam drač.
Minil je veseli predpustni čas, Čas v katerem se marsikaj veselega in prijetnega pa tudi pohujšljivega in škodljivega vidi in sliši.
Dne 10. januvarja je imelo naie bralno društvo svoj redni občni zbor in volitov novega odbora. Kakor je že g. dopisnik v „Slov. Gospodarji" omenjal, je zopet izvoljen stari odbor; le mesto g. učitelja Koserja, kateri nas zapusti v kratkem, je izvoljen č. g. Ferdinand Šoštarič, novi naš župnik. Po volitvi bila je gledališčna predstava „Kje je meja" in so sodelovali narodni pevci in igralci. Naše društvo je na dobrih nogah, ter je naročeno skoraj na vse slovenske Časnike.	Brežki.
Različne vesti.
Imenovanje. Gospod c. kr. namestnik kot predsednik finančnemu ruvnateljstvu imenoval je računskega asistenta, gospoda Ludovika Furlanija računskim ofi-cijalom. Veseleči so tudi mi tega imenovanju, čestitamo od srca novemu gospodu oficijalu.
Potrata. Mestna delegacija, je odločila svoto 100 forintov za nakup sto ustopnic k plesu, ki ga je nedavno napravila »Lega Nazionale". Občina, ki denar tako zameće, pri tem pa toži, da ima premajhne dohodke, ni pač vredna, da ho merodajni krogi nanjo ozirajo.
Točarina. V tukajšnjem listu „II Mattino" se je razvnela živahna obravnava o „dacu" na „špino" ali „točarini". Ne-
kateri delavci namreč tirjajo, da se dosedanji krivični davek na špino odpravi ter se nadomesti z večjo doklado na državno užitnino. Sedaj na pr. plača vino uvoženo v tržaško mesto, 3 kr. državne užitnine in 4 kr. občinske doklade, vkupo 7 kr. Ako se to vino toči na drobno v krčmi, plača poleg državne užitnine 3 kr. še četrti del cene, po kateri se vino toči; torej ako se vino toči po 40 kr., 10 in 3 kr. je 13 kr. Delavci zahtevajo, da se tajši doklada poviša na 10 kr. s čemur bi magistrat ničesar ne zgubil, temveč še pridobil, kajti tej dokladi bi bilo podvrženo tudi vbo vino za zasebnike, ki plača sedaj samo 7 kr. Nam se pa vidi, da bi enaka občinska doklada bila pregorostasna, kajti presegala bi 2007» državne užitnine, kar niti postavno ni dovoljeno in znašala celo 250°/, na užit-ninski davek. Ako že magistrat pri svojih strašanskih troških le noče drugači, naj bi se mu dovolila največja doklada 200% na zunanja vina in 1507» na okoličanska vina v obsežju užitninske meje, koja doklada bi bila itak previsoka za kmetovalce v obsežju užitninske črte ter v prav nikaki razmeri z ugodnostmi, koje uživajo v primeri s pravimi meščani.
Mestna uprava bi pa bila vsakakor na boljšem, kajti odkrižala bi se onih 60—80 uradnikov, koje ima sedaj v službi za pobiranje točarine, koja bi odpadla ter bi povišano občinsko doklado pobirali finančni organi brezplačno. Vsakakor bi bilo občini in konsumentom na korist, da se točarina odpravi, kajti enaoega davka nima nobeno mesto v Avstriji razun Trsta. Čemu tedaj puščati magistratnim Lahoncem to predpravico sedaj, ko se jim je odvzela zadnja, namreč prosta luka? Čas je, da se gospddi na magistratu nekoliko pristriže prešopirno perje. Brezpotrebni uradniki naj bi se odpravili in uprava zboljšala, le tedaj je upati za tepeno občino boljših časov.
Pred okrožnim sodiščem v Rovinju vršila se je pustni torek obravnava proti šesterim kmetom radi zločinstva javnega nasilja. Obtožba jim je očitala, da se grozili nevarnim Žuganjem ljudem javne službe, to je članom volilne komisije, ho-teč jih prisiliti, da kmetom dovole glasovati.
Stvar jo bila taka-le : Dne 20. avgusta 1891. bile so občinske volitve v Kanfa-naru in sicer za II. razred. Volilna komisija bila je seveda v rokah Italijanov. Ta komisija, videča, da italijanska stranka drugače ne more zmagati, sklenila je poslužiti se skrajnega sredstva. Tako je odbila mnogo volicev, češ, da so došli prepozno, to je: ob 9V» uri zjutraj. To je seveda razburilo volilce naše Btranke ter so na glasen način protestovali proti postopanju volilne komisije. Posledioa vsemu temu pa je bila — obtožba radi zločinstva javnega nasilstva. Sodišče je spoznalo zatočence nekrivimi, razun jednega, ki je ujel 6 tednov. A tudi glede na tega poslednjega treba naglašati, da je tržaško nameBtništvo zavrglo omenjeno volitev, in s tem pripoznalo, da je volilna komisija postopala nepravilno, ter da so bili opravičeni protesti naše stranke. Kdo je torej kriv, da se je obsojeni kmet morda prenaglil v opravičeni razburjenosti F ! Kdo drugi, nego naši nasprotniki, ki nočejo poznati ni postav ni predpisov, ko jim gre za to, da obdrže oblast v svojih rokah.
Steklena palača. Ni še mnogo let preteklo, odkar so se v mestnej zakladnici našle velike sleparije. Občinski uradniki Eberle, Migliorini & Co., ki so je provzro-čili, izročeni so bili sodniji ter po svojih zaslugah kaznovani. Tedaj so je osobje na magistratu pomnožilo ter bojda uvedlo tudi boljće nadzorstvo. In res nedavno smo brali v tukajšnjem „Mattinu*, da so pregledovale! vso knjigo in zaklad pregledali ter našli v popolnem redu, a par tednov pozneje smo iz ravno istega lista zvedeli, da v takozvani „stekleni palači", kakor jo Lahoni bahato nazivajo, ni vse
v polnem redu ter da sta dva tička znala prekaniti oko pregledovalcev ter sta zopet odnesla iz občinskega zaklada lepo svoto denarja. Govori se v tisočakih. Tička sta neki pobrala kopita v blaženo deželo. Ako je to rea, mestna palača pač ne zasluži svojega pridevka „steklena", pač pa „lesena" palača. Ubogi davkoplačevalci! —
Letošnja Sokolova maskerada nad-
krilila je svoji prednici tako glede števila in elegance došlih mask, kakor tudi okra-šenja prostorov. Že vhod in stopnice k re-dutni dvorani bile so okrašene zelenjem in rastlinami, dvorana sama pa še v obilnejši meri. Zanimanje za to maskerado, radovednost in želja pospeševati socijalno življenje mej nami, privabila so toliko izbranega občinstva, da so bili lepi redutni prostori skoro pretesni. Zastopniki raznih kraj ev in raznih ljudstev imeli so ta večer svoj rendez-vous v redutni dvorani.
Tako smo videli, da sta eelo Švedska in bratski ruski narod izbrala krpsotioi, ki naj posetiti priljubljenega „Sokola" na oddaljenemu jugu. Kranjsko so zastopali „Gorenjka", „gorenjsk fant" in „gorenjsk mož". Okoličanke so vedele, da le pod pe-roti „Sokola" bo varne pred sovražnim navalom, za to pa so prišle tudi one v naio družbo ter seboj pripeljale srečne okoli-čanske „partnerje", katere je uadzoroval ponosni okoličan se svojim impozantnim „frkindežem". Med različnimi dežolani sukala se je prekrasna skupina, predstav-Ijajočo slovensko trobojnico in še celo srednji vek nas je spominjal na boje, katere so imeli kristjani s Turki v križarskih vojskah. Dasi se ni bilo bati krvav« vojne, vender je tudi družba „rudečega križa" doposlala svojo zastopnico. A ne le dežele in narodi, tudi narava nam je ta večer pričala, kako se za nas zanima, ker temna „Noč" in svetla „Danica" bili sti v našem krogu. „Za „Sokola" je vse navdušeno", slišimo tolikokrat in baš ta večer smo videli, da tudi naše slovenske Vile ne zapUBte svojih za narod borečih se junakov, saj so lečile bojevnikom ta večer skeleče rane; najpožrtvovalnejša med njimi bila je „Povodna Vila". V dokaz, da govori naših državnih poslancev niso brez-vspešni, doposlala nam je slavna poštna direkcija pravo pravcato srčkeno „Slovensko Pošto."
Mimo teh je bilo seveda obilo elegantnih „dominov", „clovnov" ter različnih fantastičnih mask, katerih vseh popisati absolutno ni mogoče, kajti priznati nam je, da smo bili v očigled tolikim krasoticam kar očarani in se ni smeti čuditi, da smo v občem rajskem veselji čisto zabili skrbeti za točne zabeležke, kakor bi se spodobilo točnim časnikarskim poročevalcem. Vender nam je zabeleženo v spominu, da jo krasna skupina Sokolovih Clownov izborno kratkočasila vse občinstvo se fino osnovanimi in točno izvedenimi komičnimi prizori ter vratolomnimi telovadskimi produkcijami, ter da je bil o polunoči sprevod mask se Sokolaši na čelu.
Z jedno besedo: bilo je krasno — to nam izveatno potrdi vsakdo, ki je bil navzoč. Letošnja maskerada znači vsakako velik napredek v življenju toga društva in po VBej pravici kličemo danes „Trž. Sokolu" : Dokler vidiš, kako je vse navdušeno za-te, ne vstraši ae trdega boja, ne vstraši se težke naloge, ampak deluj vztrajno i nadalje, bori se nevstrašeno za sveto idejo Slovanstva, ker zmaga mora biti tvoja ; saj vidiš, da nisi osamljen, ampak da jo za teboj — narod.
Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali mesto trošiti za metanje „konfetov" : J. M. 5 gld., J. M. 5 gld. in O. R. 5 gld. Na Sokolovi Maskaradi sti nabrali 2 maski 12 gld. 25 kr.
Rojansko posojilno in konsumno društvo ima jutri ob 11. uri predp. svoj drugi redni občni zbor. Na dnovnem rodu je več zanimljivih točk, mej katerimi tudi ukrepanje, kako ravnati z razpoložno blagajniško gotovino v prihodnjem letu. Društvo to je za okolico tržaško in za našo na-
rodno stvar velike važnosti in pomena. Kolikor je nam znano, napreduje isto do-bro ter mu narašča število udov dan na dan. Naj bi se torej pri tem občnem zboru kaj stvarnega določilo, da se delokrog društva razširi tudi na trgovino druzega konsumnega blaga, za kar je društvo prav sa prav ustanovljeno. Domača slovenska prodajalnica jestvin in tudi druzega blaga bi tu izvestno prav dobro delovala in brez dvojbe donašala lepih dobičkov društve-nikom, ako za-njo skrbi dober odbor. Udom je le priporočati, da si izberejo odbor razumnih in požrtvovalnih mož, ki bodo društvo i na dalje vodili oprezno in modro, kakor do sedaj. Za uspešen napredek, onnutjo in obstoj tega društva se imajo udje največ zahvaliti odličnemu rodoljubu, gospodu Justu Piščancu, pod čigar vodstvom bode društvo brezuvetno dobro napredovalo v korist udom in v prospeh narodne stvari v Trstu in okolici.
Redni občni zbor „Tržaškega podp. in bralnega društva" bode jutri, dne 6. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Opozarjamo vse družabnike, da je jutršnji zbor odvisen od števila udeležencev, kajti mora jih priti vsaj ena tretjina (110) članov.
Vabilo k rednemu občnemu zboru „Gospodarskega društva v Škednji* za I. 1891, kateri se bode obdrževal dne 20. t. m. ob 11 uri predpoludne v prostorih omenjenega društva s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika za 1.1891. 3. Poročilo denar-ničarja. 4. Razni predlogi.	Odbor.
Vreme. ćim toplejše in milejše je bilo vreme zadnje dni pusta, ko je pustilo tržaškim norcem, da so po svoje rogo-vilili, tem strožje in hujše je sedaj. Uprav ko se je v Bredo popoludne gospoda na-pravljala, da napravi svoj popustni korzo pri sv. Andreju ter bo žo pri sv. Ivanu jeli pripravljati, da pokopljejo osivelega grešnika, očeta Kurenta, jelo se je nebo ■iveti in kmalu je začelo naletati raz nebo. Sneg je padat vso noč in četrtek ves dan in noč, tako, da je na debelo pokril me»to in okolu stoječe hribovje. Pri tem pa je pritisnil hud mraz in burja je ustavila vlakove na Krasu, da niso mogli v Trst. To je letos pivi sneg, ki pa ne bode brez dobrih posledic za polja in tudi ne brez slabih za one, ki so zastavili svojo zimsko suknjo upajoč, da pride pomlad!
Drobnosti. Nek nečlovešk sin je svoji materi telebnil loneo vrele vodo v obraz; odvedli so ga v tamnico. 571etni Grlano A. se ga je preveč navlekel ter padel raz neki zid v Skorklji ter se znatno poškodoval; prenesli so ga v bolnioo. Neznani tatovi so pridrli v neko stanovsnje v ulici Majolica ter odnesli zlatnine v vrednosti 40 for. in 43 for. v denarju. Nek 13letni deček je tako nesrečno padel iz tretjega nadstropja na dvorišče, da ai je prebil čepinjo ; prenesli so ga v bolnico. — Nok uzmovič je odnesel v ulici Ma-donna žimnico vredno 14 for. — Necega pijanca so odvedli v luknjo ležat, kajti postljati si je hotel na vse pretege na javni ulici. — 281etnega Petra F. so stražarji odpeljali v luknjo, ker je v nekej krčmi nabijal necega P. R. — Odpeljali so tudi več nesrečnio iz starega mesta, ker so razgrajale na javnih krajih.
Mesec marc. Znani Matevž de la Dromo prorokuje — iz groba: Od 1—5 dne voter, lopo in suho. Od 5 —13. dež in vihar. Od 13—21. spremenljivo vreme, od 21—28. veter in viharji, od 28—4. aprila lopo vreme, mrzlo zjutraj in zvečer.
Tovarna za U8nje, Friderika de Sep-pija pogorela je v noči moj 4. in 5. t. m. Zavarovana je bila za 140.000 gld. pri banki „Slaviji". Koliko je škode, še ni dognano. Pohvaliti nam je gaailno društvo, ki je delovalo to pot zares požrtvovalno, kajti gašenje bilo jo zelo težavno zbok hude burjo in zmrzline.
„Ljubljanski Zvon" Št. 3. prinaša nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Krišna. Indska legenda. 2. Rdstislav: Strundr. 3.
y.: Kovač. 4. S. P. : 8tari naslanjač. Bajka. 5. Viljem Rohrman; Fizijologiški pomen vode za rastlinstvo. 6. Janko Kersnik: Kolesarjev® snubitev. Humoreska. 7. y. : Studenec bistri, teoi. 8. Dr. Simon Šubic: Kriva vera o usodnih dneh. 9. Gr. Novak : Pri trpinovem pogrebu. 10. A. Funtek: Senanus. 11. Alastor : Dunajske pesmi. 12. Ivan Steklasa: Padec Krupe I. 1565. 13. M. Cilenšek: Narodne stvari. 14. A. Štritof: Pokončna pisava. 15. f Fran Cegnar. 16. J. L.: Češka književnost. 17. Listek.
„Vrtec" časopis s podobami za slovensko mladino ima v 3. štev. nastopno vsebino : Dedova želja. Spomenik, povest. Iz našo vasice. Učenec Stanko. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. Sestrino svarilo. Iz spominov na babico. Ižanske pripovedke. Prismukneni Ćigulin. Ledene cvetice. Listje in cvetje.
Gospodarske in treM stvari.
Iz spodnjih Brd, dne 28. februarja.
Prosim slavno uredništvo „Edinosti*, da mi dozvoli nekoliko prostora, da razmotrim uprašanje, kake so želje razumnih Bricev P V kakem položaju se nahajamo in kako moramo delovati, da dosežemo boljšo prihodnost P
Narodna društva snujejo se semtertje. Tudi v Brdah jih imamo, pa vender ne vidimo nikjer posebnega napredka. In zakaj ne P Odgovor je lehak : denarja nam primanjkuje. Narodna društva so res potrebna in potrebno je, da se združujemo in da delujemo za narod. Ali misliti moramo tudi na svoje gospodarske koristi. Za to bi jaz priporočal v prvi vrsti, da si osnujemo „Vinogradsko in sadjarsko društvo". Temu društvu bi bil namen boljšati stanje v gmotnem obziru, potem nam bi bilo še le mogoče delovati na narodnem polju in žrtvovati. Zboljšati moramo naše sadjarstvo in vinarstvo. Dragi Brici, skrajni Čas bi bil, da se združimo, posebno pa sedaj, ko nam preti tudi v naši goriški deželici ona morilka, ki jej pravimo „trtna u š*. Ne od-lagajmo, dokler je že Čas, ker le združenimi močmi se da doseči, kar posamičnikom ni mogočo. Pripravimo se na boj z vsemi potrebnimi sredstvi! Kajti gotovo jo, da se omenjena morilka priklati k nam prej ali slej.
Pomisli, dragi vinogradnik, kaj potem početi, ako so nam priklati oni strašanski gost „trtna uš", ako nas zaloti nepripravljene. Gotovo nas premaga in hočeš ali nočeš misliti bodemo morali — to je strašno
—	na selitev. Ali kam P
Imenovanemu društvu bi bil namen preskrbljati primerne vrste trt in mimo tega pospeševati tudi Badjarstvo. Škodo, kojo nam prouzroči trtna uš, mogli bi nekoliko nadomestiti z sadjerejo.
Visokorodnemu gospodu grofu Ba-guerju z Dobrovega ae zahvaljujemo naj-topleje na poslanih nam lističih, v kojih nam vceplja prave pojme o sadjarstvu po navodilu sadjorejskega kongresa ob času goriške razstavo.
Listič se tako glasi :
„Gospod predsednik pomologičnega (sadjorejskega) kongresa nam je nedavno rokel: „Goriško bi moralo biti založnica sadja za celo Avstrijo*. — Jaz pa menim, da bi Brda bila lahko založnica
—	celć Evrope, — ako bi Brici hoteli. — Ali ktemu je najpred potrebno, da si Brda pridobijo ime sadjorejske dežele. — Ktemu namenu je treba veliko sadnega drevja, zlasti hrušok, umno saditi in pravilno od-gojevati; pa ne v sredi vinogradov, ampak v zat6 napravljenih sadnih vrtih, na takih zemljiščih, katera do sedaj malo ali nič niso donašala. Ali bi ne mogel slehern 10 drevesc na leto saditi P — Ako le 300 umnih kmetovalcev 10 drevesc na loto vsadi, imamo v ednem letu 3000 in v desetih letih 30.000 vsajenih dreveso, katera bi obilen dobiček obetala in Brda bi vedno bolj slula kot sadjorojska dežela.
—	Če pa rečem, saditi veliko hruškinih i
dreves, ne menim raznih vrst, ampak malo in od teh le štiri vrste ta eksport (izvažanje) sposobne. — Tirolska dežela sluje in dobiva miljone na leto le za eno vrsto jabolk, imenovano tirolsko jabelko. — Ker se pa zemlja pri nas v Brdah bolj prilega hruškam nego jabelkom, sadimo hruškine drevesa in sicer i tiri vrste. Bolje je 10 jerbasov edne vrste, kakor 20 jerbasov različnih vrst (sort). Hruške, katere nam je pomologični kongres posebno priporočil, so :
1.	Dobra Louise d' Avranches, koji ugaja vsaka zemlja.
2.	Hardenpont'-ova zimska maslenka, koji ugaja le dobra zemlja.
3.	Diel'-ova maslenka, koji ugaja malo vlažna zemlja.
4.	Dekanova zimska hruška, koji ugaja dobra, suha in topla lega zemlje*.
Povsem se vjemamo s tem, kar nam priporoča pomologični kongres.
V	tem pa nastaja vprašanje, kje dobiti imenovane vrsti P Na to bi moralo misliti uprav sadjarsko društvo, da si preskrbimo drevesnico, v koji bi zgojevali drevesca. Ktemu bi pa trebalo tudi strokovnjaka. Ali vsakako treba kaj storiti; kdor pozna krajevne razmere, mi gotovo pritrdi.
Kar zadeva vinarstva tudi zaostajamo za drugimi deželami, kajti iz našega grozdja bi lahko pridelavali boljša vina. To bi do segli, ako bi se poprijeli načina kakor na pr. na Vipavskem, kjer kuhajo ali vrejo mošt med tropinami; ravno stem bi dobili veliko bolj zdrava in vztrajna vina. Vina dobe več čreslovine ali tanina, in vino ni tako podvrženo raznim boleznim ; pri tem je glavno, da se hitro čisti in se ni bati, da se pokvari. Pri briskih vinah je ravno narobe.
V	imenu več dobro mislečih Bricev vam kličem : na delo, na delo, dokler je še čas 1 B r i o.
Listnica nredništva.
Dopisniku iz Sv. Križa : Prodno natisnemo taka obdolženja, morali bi poznati tiste možo, ki so vsak trenotek pripravljeni prod sodiščem in s prisego potrditi, kar Vi pišeto. Takih Htvari ni smett spravljati mej svot kar tja v en dan.
Dopisniku na Greti: Mi hočemo poznati ime dopisnika.
Listnica upravništva.
G. A. Z. Kazijo: Na račun 1892. upisali 1 gld. 50 kr.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojauskftga posojilnega in konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča so nujtopleje slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domača oko-ličanska vina.	Cl.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašonjo grobnih spomenikov. Cl.
Antnn Pn^Uas na vo&lu ulico Ghe«a Milimi rUbRaJ, in Cecilia, toči izvrstno
domače žganje; v tabakarni svoji — ista hifia —
pa prodaja vae navadno potrebne ncinško-slovcnskc
postne tiskanico.	Cl
ftnctilna ^tlktil" »taroznana pod irao-UUblllVId „OlUKlI , nom „Helladonna", polog kavarno „Fabria", priporoča so Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vinn, istotako jo kuhinja izvrstna.	Cl.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin
ivaii rrciuy v vjft dei bohco st. a
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza iiarriera reecliia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja ruzlično mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrsto domačo in vnanjo pridelko. C.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulioi Sorgente (blizo telitnioe Kosada) toči izvrstna Vina in prirojuje jako okusna judila Prenočišča neverjetno v cono. Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
Hpcpn' v	»CaBermau, glavni Bhaja-
UuduU lišči tržaških Slovencev vseh stanov. N«t razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobru postrežba. — Zu obilen obisk so priporoča Anton & o r 1 i, kuvarnar.	Cl.
Josip Kocjančič, v,\iT?rVM'
trgovina z mešanim blagom, moko, k ivo, rižom in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Anifrni Ifolon čevljar v ulici .Caserma, SMIUI OJ l\Cllall, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Martin Kr7P Pia**a s. Giovanni, it. 1.
IVI d I lili l\l	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta''
Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zmita) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Širen.	Cl.
Gostilna Antona Mauriča
Via Chiozza »t. 25. blizo gledališča „Politcama* je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobrn k u h i nj a.
7-10
Antnn I amna naslednik Jakob Hoče-MIIIUII LalllJIV, vnrja, Via Barriera v e c c h i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, aočivje, lino moravško maslo itd.	Cl.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-j magna št. A. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dola. — Solidno delo, hitra postrežba — nizke cene.	«0 — 15
Antnn Upohop trgovina z steklovino nlllUU VldUCt, lončen'no in losenino itd. v ulici Via Cnnalo (prv« prodajalnica poleg „Ponto roBso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
rpanin Hololf Piazzetta Cordnrioli št. r I allJU UDlall 3 blizo novoga trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Vekoslav Moder, pe8kkr
mojster „Piazza Cnserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vsoh vrst kruha, slačćic, čokolado, vtieh vrst moke itd. po najnižjih conah.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnoriti št. 5 (Piazza Pontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. litor neposredno iz Št. Petra, sveža (frišnn) smetana. Na zahtovanjo posnoto mleko po 4 kr. litor. toda le v množini najmanjo 25 litrov.	Cl.
Ivan Kannhnl DMPwtI 7dlike "l*4
IVall IVallUUCl, nloe, priporoča svojo
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v mnoiinah od i» kil. naprej po najniži oeni.
U. Mre v U a,
Via Belvpdere stv. 19.
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, turčice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
Ifoml Pni S O žgnnjarija in tobakarna v IVaiUI UUlJd, „lici Via Areata, nasproti hišo Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. litor.	Cl.
Anton Krajcer, chia, pokarija in trgovina z različnimi jostvinami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča ae najudanejo slavnomu občinstvu.	Cl.
I nt An V<*llL'»l v in Humora veccliia št. 19 AlILUll fttllKd HI. nadstropje, izdeluj* možke obleke po najnovejšem kroji. V njega delavnici vsprejemajo se (udi naroČila na raznovrstno moško in žensko perilo, k«>jt so izdolujo lično in po najugodnejših ornab.	Cl.
Urbančič, -a vogftlu ulice v>
JOSip m ucmi Is I Uf Torrente in Via St.
Franoosoo priporoča vseh vrst žganja na drobno in ditbelo, — Pristna tukajšnja in vnunja vina v botoljab. — Suho meso, krunjske klobaso, sir, sladšČioo itd.	S—48
Gostilna „Al Uallo d'oro" 0¥Č
toči izvrstna istrska in furlanska vina tor ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vino na zunaj in sicor loko štacijon Trst po gld, hektoliter ; 110 da bi imel nnročevnloc kako drugo stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich.
5-»—S
Ivan Valonrip Via nu«»va št. 39, pre-IVCUI vCUCllLflUj (laja vnuke vrste manufakturnoga blaga. Ulago so dobiva iz prvih avstrijskih tovarn. Cono nizke.	49—7
Nič več kašlja!
Iltilxa niNk i i»ftorttlnkl p>rnh
ozdravi vsak kašelj, plućni iu bronhijalni katar, Dobiva ho v odlikovani lekarni
PRAXMARER „Ai duo Mori" Trst, veliki trg
^katlja velja 30 novč. 1B—100
Žlahtna sadna drevesa
jabolk«, hruške, marelice, slive, breskve prve vrste, visoke in srednje rasti (Zwerg u. Spalir) po 25—45 kr. in 300 hI. črnega in belega vina, katero podpisani zagotovi, da je pravo, prodaje po nad 56 lit. Jožef Stiegler, oskrbnik Nj. prevzvišenosti grofa Coronini-ja
2-3	v Št. Petru pri Gorici.
Kar se dobiva
strojev
za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohi&tvo In za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke
Zivic in družb, v Trstu
—69 ulica Zonta B
vse garantirano in ceneje. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.
Marija vdov. Julianv
V TRSTU
razpošiljalnica v poštnih zavitkih po 5 kil, priporoča se si. občinstvu zngotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomarančo, limone, mande-rine, figo (smokvo), »ulio grozdje in vsakovrstno suho sadje iz iztoka, kavo čaj, delikatesse itd. kakor tudi listju iz lovorja „thuje" itd. -- Vse 13—11 po nnjnižih dnevnih cenah.
Kdtranove sladčice
katero izdelujo lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon St. 384. 22-52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me jo, da som začel sam izdelovati iz pristnega kotrauovega izvlečka iz Norvedškega izvrstuo sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavico (Kapsulo), lažje so, proživajo in prebavijo ter so prodajojo po prav nizkej ceni. Da se ogno ponarejanju na enoj plati vdobljono imo izdelovatelja Prendlilija in na drugoj besedo Cntrame. V T r s t u se prodajojo v lekarnici Prendini v škatljlcali po 40 ki'., prodajojo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
Prodaja jajc za valenje.
Odlikovana zlato kolajno I. m. na goriško razstavi 1891. Cochinchina, rumena, 1 komad 15 kr., Brahma, svetla 15 kr., Langshan, črna 15 kr., Langshan. bela 15 kr., Pjrmouth Ročk, 15 kr., Dorking. jeribičine barvo* 15 kr.. Andaluzijska popelnato-siva 15 kr., La-Floch črna 15 kr., Houdan, francoska 15 kr., holandsku črna z belo čepico lii kr., Spanjska, črna 15 kr., Lpghorn, svitla z rumenimi nogami 15 kr , primorska raz-nobarvena, veliko žiAali 15. kr., zlatni Bantam 20 kr., srebrni Bantam 20 kr. Zaboj z franko-do-pošiljatvijo, do 50 jajo 7o kr., vsako pleme vzgaja se posebnej in v prostosti na pristavah, jamči se za pravo pleme in svežost jajc. Razpošilja Josip Stiegler. gajŠčinski oskrbnik, »t. Petor pri Gorici.	2—3
5 do 10 gold.
gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ( ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi ; najmanjših krajih po razprodaji postavno dovoljenih sreček pod ugodnimi plačilnimi pogoji, i 1'unudbe so pošiljajo a naslovom: „Lose", I. D an-n o b e r g, Wien, Stadt, Kumpfgasso 7. 9-10
ŠOLA
1-2
za
popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu :
Piazza nuova št. 2 I., III.
n:
[
500 goldinarjev
dobi vsak bolnik na pljučah, koji nebi našel gotovo pomoči v porabi maltoznoga izdelka.
Kašelj, hripavoBt, naduha, katar na pljučah in v sapniku, izmečki itd. prenehajo že v malo dneh ; na stotino jo rabilo Žo ta izdelek z vspe-hom. Maltoza ni tajno sredstvo, ampak prireja ho po vplivanju slada na turšico. Na ogled so spričevala najvišjih avtoritet. Cena: 3 Hteklenice z zaboj m gold. 8, 6 steklenic gold. 5, 12 steklenic gold. 9.
Albert Zenkner 1—6
IznaJdltelJ maltoznih preparatov, Berlin (26).
~l
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angel ju" v Ljubljani, Buni^jska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredHtvo. Krepi želodec, kakor tndi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zaboj ček z 12 stoki, velja gl. 136, z f»ft stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. o —25
^Trsi
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski požtni parobrod „RED STEAIIN LINIEU iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfljo
koneesijonovana črta, od c. „. avstrijske vlade. Na vprašan ja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—8
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionshureau fiir die k. k. Stnatsbahnen in Innsbruck._^^
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano spocijalitcto.
Cena '-1 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 5U kr. Recept priloži bo gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkril jivo esenco za oja-Čevanje žganih pijač ; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za «00—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Razun teli specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih llkerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20--in Pit AG. 2(5 — 50 Iščejo se Solidni zastopniki.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Častni diplom Zagreb.
1891.
Zlata kolajna Temesvar.
KWIZDE
restitucijski fluid
Pralna votla za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Porablja se že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačenje pred velikimi napori in zopetno krepeanje po naporih, ko se noge iipahnejo ali kite otrpnejo itd. usposobi konja za velika dela v vežbanjn.
Paziti jo na zgornjo varstveno marko in naj so zahtova izrečno
Kwlzde restitucijski fluid Dobiva se v lekarnah in drogerljah.
I	GLAVNA ZALOGA
FRAN IV. K JVIZDA
c. in k. avstr. in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju.
Zagrebška jubilejna razstava, goriška jubilejna razstava prvo in najvišje odlikovanje.
S^f^Of^ komadov v prometu. Najbolji uspeh jam-6ij0 PH MAYFARTH & Comp.
ROBKALNICA ZA KORUZO
na lesenem stojalu in na roko. Mlatilnice na roko, vlačilo ali par. Mlini za čiščenje žita. Stroji za rezanje repe, mlini za razkosovanje in tlačenje. — POSEBNI MLINI za prirejanje drobno razkrojene koruzo, moke proste, za krmljenje konj. Stroji za mečkanje krompirja, stroji za rezanje krme. Slamoreznice na roko, vlačilo in par. — Stroj za prirejenjo odpadkov pri izdelovanju olja v krmo 10-6	in za parjenje kruie itd.
Ph. Mayfarth & Co.
Maschlnen- WIEN, 2/1,1 fabriken Taborstrass
Katalogi gratis in franko. Solidni zastopniki se vsprejmejo.
Domače sredstvo, olajšujoče bolečine, ki je izkušeno
že muogo let.
Kwizde m
fluid proti protinu.
r Ceno steklenice 1 gld. a. v.
Pravo se dobiva v vseh lekarnah.
F lt A N IV. K W1 Z D A
cos. kr. avstr. in kralj, rumonski dvorni založnik. Okrožni lekar, Korneuhurg pri Duitajn.

Hiša
v Buzetu z dvomi nadstropji, poleg % lepo gredo (vrtom) in z vodnjakom v iiini, tik c. k. uradnij in cerkve, se proda pO nizki ceni. Več se izve pri lastniku Luki ZorCU na Rakeku.	1-2
Tvari za odjela.
Poruvion i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, sokolaše, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se
pero, plaid za putnike od 4—14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poStene, trajne, čisto vunene sukneue tvari nipošto jeftine cunje, štono ih poavud nudjaju, te jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofsky-a 11 Brnu.
Veliko skladište sukna na kontinentu.
U mojem stalnom skladištu u vriednosti od 7» milijuna for. a. y. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleći čovjek mora sam uviditi, da se od tako malenih osta-nuka i odrezaka nemože poslati uzorke jor nobi uz k«>ju stotinu namčaha uzorkah u kratko ništa preostalo, to je ono usljod toga prava slieparija, kad tvrdke sa suknom objelodanjuju uzorke odrezaka i ostanaka, te su u takovih slučajovih odrezei uzoraka od zastarenili težko prodajućili se komada, koji nisu vriedni nit trećinu navadno kupovno cieno.
Otlrczci, koji so nedopailnju, zamjenjuju so il se povrati novac. Kod naručbo treba navoati boju, duljinu i cienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko ponzetje, preko 10 for. franko. 1-24 Dopisuje u njemačkom, inađjarakom, češkom, poljskom, talijanskom i francezkora jeziku.
Tržaška posojilnica ip hranilnica |l
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
$ V TRSTU — Via Molili piccolo št. 1,1, nad. — V TRSTU
„Tržaška posojilnica in hranilca" sprejema ude, daje pO-sojila in obrestuje hranilne vloge.
Vsak ud (zadružnik) mora plučati en gold. ustopnine in vsaj 1 zadružni dolož za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj 3 zadružne deleže po 10 gold.
Posojila se dajejo udom na osobni kredit proti poroštvu ali na zastave (intabulacije, vrednostna listine, dragocene stvari)
Hranilne vloge se obi ijejo po 4% (višje kakor pri druzih zavodih v Trstu).
URADNE URE SO :	8
ob nedeljah od lo-it dop. in ol> sredah od	popol.
Natančneje poizvedbe vsak dan od -i popoludne.
Veliki polom!
Novi-Jork in London nista prizanesla tudi evropskemu ozemlju, in je bila tudi velika tovarna za srebrnino primorana rnzdnti celo svojo zalogo proti inali odškodnini za delo samo. Pooblaščen som, da izvršim ta nalog.
Jaz podarim
vsakomu, bodisi bogatomu ali ubogomu, naslednjo stvari za samo odškodnino v znesku 6 for. 60 kr.
in sicer :
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pravim
angložkim rezalom. 6 komadov amer. paront. srebrnih vilio fi komadov amer. patent, srobrnih žlic za juho. 12 komadov ntner. patent, srobrnili žličic 1 komad amer. patent, srebrn zajoinaloc za juho
1	komad ainor. paten, srebrn zajonttilec za mloko 6 komadov an>;ležkili Viktoria-tas
2	komada prokra^nih namiznih svečnikov. 1 komad cedilo za čaj.
1 komad najfinejši potrošovalec sladkorja. 42 komadov skupaj.
Vseh teh navedenih 42 predmetov stalo je popred nad 4U gld. in so dobe sedaj m minimalno cono 6 gld. 60 kr. Amorikansko p .tentiiano srebro jo skozi in skozi bela kovina, koja obdrži srebrno barvo 25 let, za kar so jamči. Najboljši dokaz, da ta inserat
ni sleparija
je to, da so javno zavoženi, vsakemu, komur bi blago ne ugajalo, brez ugovora povrniti svoto, in nikdo ne bi smel opustiti to ugodno priliko, omisliti si to prekrasno namizje.
Le tedaj pristno, ako ima tole varat
trven0 znamk0-
•	•	Pošilja so samo po poštnem pov-
ia ze<ju p|'edPlftCi,u> "^TPosebno priporočati jo tomu
pripadajoči čistilni prašek. > katljica
s poukom o porabi vrod stane lo kr.
P. Perlberg's Agentur
der verein. amerik. Patent - Silberwaaren-Fabrik. Wien, II. Fleischmarkt 14.
Odlomek iz zahvalnih pisem :
Zadovoljen Feni z Vašo porfiiljatvijo in prosim Vas, da mi ponovito nastopno.
Trident 28. januvarja 1892.	3—4
Pl. Broschpek, c. in k. polkovnik. Ker me je prva pošiljatov povsem zadovoljila, prosim Vas, da mi pošljoto še nadaljnjih 42 kom ndov.
GOdiillo, 12. feb. 1892.
H. Petere, ravnatelj dvornega lova.
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.