Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 22 *anuar'a 1958 Štev. 17. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / TcL uredništva in uprave 24-55 i 6prejema 99 JUTRA” Obrneš na memento Že od prevrata sem se borimo za ureditev in utrditev naše meje kakor to ^ktevajo naše nacionalne in državne Pike. A končni uspeh skoro dvajsetletna dela mnogih požrtvovalnih delav-c«v z dežele in mest ter različnih organizacij? Ne moremo sicer trditi, da hi “'lo to delo zaman, vendar pa so uspehi na!>ram žrtvam minimalni. Kje je vzrok? Moremo li trditi, da nd bilo volje, vztrajnosti, idealizma? Nacionalnih in kulturnih organizacij je zraslo lepo število, predavanj in posetov s Pevskim in drugim sporedom je bilo tudi precej, napitnic, govorov in trenutkih navdušenj tudi. CMD je vztrajno vrnila svoje poslanstvo. Torej? če nam je ta kos naše vsak dan Irolj °Srožene zemlje res pri srcu, si ne smemo pokrivati oči pred resnico, pa tudi če Sre v najbolj delikatni- del kritike — v Osebno udejstvovanje. Kdor prenese sa-'"oobtožbo in sprevidi svoje storjene napake. je šc vedno mož na mestu, zdrav, sposoben in pripravljen delati še dalje ter od tiste strani, ki nudi največ uspeha. Tudi tukaj je samo ena resnica, in si-cer ta, da ima tudi obmejni problem sa. ^ eno osišče, eno osrčje ali sredino. V fljeno jedro nismo zrli in ga nismo pro-!,e'h- Če pa so redki opozarjali nanj, se •'c [o najčešče preslišalo. Zato smo ved-1)0 zagrabili na napičili strani, kjer smo bi'ezr 1 i dvojico onih oiniteljev, kamor te Vse boli zapičen interes našega malega Mejaša — v gospodarstvo iin socialnost. Tukaj je osrednje gonilo vseh ostalih vPrašanj, ki terjajo z vedno jačjo neizprosnostjo, da jih v vsakem primeru llPoŠtevamo, zlasti po vojni, ko so se Gospodarske in socialne razmere tako telo zaostrile. Zato se sedanje dobe tu-vedno bolj oprijemlje naziv »socialni vek«. Prav nas Slovence ta socialni vek ®recej biča; naša izjemna geografska le-,*&» skromno število, sosedstvo i. dr. nas ^tiskajo v zelo neprijeten položaj. Smo Pasivni jn obubožani. Ta pojav zaznamujemo zlasti ob meji. Porazna je stati, .“ka o socialnih in gospodarskih prilikah v nekaterih kmečkih in delavskih bmejnih občinah, ki morejo služiti kot "^rilo za ostale občine. Navedemo za ,rhner kozjaško občino Remšnik s 139 ske 7 prebivalci slovenske, 17 pa »nem-« narodnosti. Vse rodovitne zemlje >.3317 ha; od le odpade na Slovence ''jo ha, na Nemce pa 471 ha. Nekaj nad A Nemcev poseduje 14.4% zemlje in od '«22 ha gozdov 307 ha ali 24%. To raz-/j^rje posesti med Slovenci in Nemci bolje Nemčurji) pa se nadaljuje na ško-0 slovenskega obubožanega slovenske-~a človeka, ki naglo izgublja tla pod no- ^Orugi primer; 3v. Ana v Slov. goricah. ,a 585 gospodarjev odpade ,3457 ha ro-^vjtno zemlje, od te ima 417 Slovencev /35 ha, 39 tuzemskih Nemcev (ponem-. h Hi Slovencev) 198 ha, 20 av t ri jskili tovcev in reiitijerjev 102 ha; 109 vini-/rskih družin je brez vsake zemlje. O d . k a vinogradov je 41 ha v po-asti inozemskih Nemcev, r * boljše razumevanje le nekaj podat-j°v’ h delavske občine Tezno; L. 1936. ^ Slela 2100 prebiv. [železn. (44%), in-deI- (20%), industrij, in obrtn. (tP“)• drž. in priv. nameščencev i. dr. 39%)]. 72 delavskih družin je nestalno 'ah0slenih in zasluži mesečno (več oseb) ,0 1200 Din. 32 družin stanuje v bara-in i ‘ma sok° s štedilnikom, 35 sobo kuhinjo. Iz nadaljnje statistike je raz- USA gradilo edinstveno orjaške iekiene kolose WASHlNQTON, 22. jan. Vodilni krogi ameriške vojne mornarice se z vso energijo zavzemajo za to, da se prično graditi vojne ladje s preko 40.000 ton s topovi kalibra 45 cm. Če sprejme ameriška vlada ta predlog, potem pričnejo z gradnjo teh jeklenih kolosov že v najkrajšem času. V zvezi s tem se doznava, da je admiraliteta USA že sklenila, da se gradijo trije novi su-perdreagnouhti po 40.000 do 45.000 ton. WASHINGTON, 22. januarja. Kongres je sprejel proračun mornariškega ministrstva s 382 proti 12 glasovom. Zgrajenih bo v smislu sprejetega proračuna 22 novih vojnih ladij. Iz Londona zatrjujejo, da je gradnja novih velikanskih vojnih ladij posledica kitajsko japonske vojne. S tem bodo likvidirane določbe londonskega dogovora, po katerem bi smela znašati najvišja tonaža 35.000 ton. šftionoža - Socialni o lajne švedskega STOCKHOLM, 22. januarja. Agencija Stefani poroča: Pričela se je preiskava proti delavcem, ki so bili aretirani radi obtožbe, da so izdali tajne o proizvodnji jekla. Obtoženi so imeli posebne formule, celo vrsto fotografij in navodila za hm valet a dvojnim kialont tvorndške inženjerje, V teku dosedanje preiskave se je ugotovilo, da so aretirani delavci delali kot plačanci sovjetskega poslaništva v Stockholmu, od katerega so prejemali velike zneske. LONDON, 22. januarja. Havas poroča: Danes je pryikrat zletel s svojim dvojnim letalom znani letalec Maillot. Dvignil se je do višine 500 m. To novo letalo je sestavljeno iz -dveh aparatov. Prvi aparat predstavlja hidroavion velikih dimenzij, na katerega je pripeto manjše letalo, ki se lahko v polnem letu oddeli od hidroaviona in nadaljuje samostojno svojo smer. kak napetosti Bati v novih vojnah PARIZ, 22. januarja. Trgovsko političnim napetostim med Rimom in Moskvo je sledila seda jvojna v zraku, ki zavzema ostrejše oblike kakor ona med Anglijo ter Italijo. Moskovska radijska postaja že nekaj dni najostreje napada fašistične ustanove in osebe. Druga eterična vojna pa se javlja na Daljnem vzhodu, kjer so pričeli z ofenzivo Kitajci, ki so pričeli iz Šanghaja z ostrimi emisijami v japonskem jeziku. Japonci; so odgovorili z oddajami v kitajskem jeziku, v katerih najostreje napadajo Čangkajška in njegovo vlado. Hovi vitamin J" - iiAVANNA. 22. januarja. Agencija Stefani poroča: Na bauameriškem medicinskem kongresu je newyorški zdravnik dr. Štern razglasil izum novega vitamina i. ki predstavlja eliksir mladosti. Izvršil je s tem vitaminom številne poskuse in se je posrečilo stare organizme pomladiti. Tudi se je izkazal ta vitamin kot zelo zdravilen pri bolezni raka, živčnih bolezni, skleroze ter išiasa? Ogeomna večina aa C- PARIZ, 22. januarja. Parlament je iz-I seje vzdržalo glasovanja. Chautemps sc razil Chautempsovi vladi zaupnico s 501 je z deklaracijo odkrito priznal k Ijud-proti enemu glasu. Okoli 70 poslancev i skl fronti. iopet Bonde na Baud SALAMANCA, 22. januarja. Frankov-llono. Pojavila so se tudi nad Castilio-ska letala so zopet bombardirala Barce-lnom, kjer je bilo 7 ubitih, 50 ranjenih. vidno, da so otroci — kar je naravno — slabo hranjeni; med drugim navaja, daje 80 šolskih otrok brez mleka in 29 otrok brez kruha. Taka je veriga socialnih razmer od Mežiške doline 'n vse Slov. gorice čez Prekmurje. Tod je visok odstotek malih ljudi, to je malih posestnikov (želarjev), bajtarjev, viničarjev, delavcev. Vsi ti se z boljšimi posestniki vred borijo za utesnjeno življenje in se, naravno, oprimejo vsake rešilne bilke, da se le individualno vzdrže na površju. Pa se vprašajmo odkrito in iskreno: Kako naj bi bili ti dostopni višjim interesom, ko pa nimajo niti za sol ju žigice?! Zamislimo se le za tre nutek v to socialno plast, v osišče skrbi teh obubožanih množic, in bomo dobili točen odgovor, na katero uho one najbolj in najraje slišijo! Vzemi človeku kruh in potisni ga v tiajnižjf socialni svet, pa si mu zaprl pot v celo naj-skromnejšo duhovno kamro! Pomenilo bi le varanje njih in samega sebe, če bi to prezrli. Izkustva nas vedno bolj učijo, da zasluži prav ta pojav temeljito pozornost. Ako bi bili to uva-ževali že pred leti in pravilno usmerili svoie načrtno delo. bi bili nedvomno želi večje uspehe ter bi si bili prihranili precej razočaranja nad menjanjem posesti v našo veliko narodno škodo Njegovo težko gospodarsko stanje pa znajo nam protivni elementi temeljito izrabiti. Kdaj in kako bomo vsaj deloma nadomestili, kar smo zamudili? Uslužbenci »Industrije železa« v Zenici dobe službeno pragmatiko. Največje naše industrijsko podjetje »Industrija železa« v Zenici se tudi v socialnem pogledu urejuje in izpopolnjuje. Pred letom dni je bila s tamošnjim delavstvom sklenjena kolektivna pogodba in so se delavci pri tem prav dobro odrezali, tako da so zadovoljni. Poleg delavstva zaposluje Zenica precejšnje število pisarniškega osebja in drugih nameščencev, katerih razmerje sicer še ni dokončno urejeno, kar pa se bo zgodilo menda že v najkrajšem času. Nameščenci so naprosili upravo podjetja, da izda zanje čim prej službeno pragmatiko. Pri resornem ministru Bogoljubu KujundžiČu se je medtem oglasila posebna deputacija ze-niških nameščencev ter ga naprosila za izdanje službene pragmatike. Minister je deputaciji -eniških nameščencev obljubil, da bo ministrstvo posvetilo vso svojo pažnjo tudi temu vprašanju, ki se mora v doglednem času zadovoljivo rešiti. Belgijska težka industrija skrajšuje delovni čas. Po vesteh iz Bruslja bo belgijska težka industrija, počenši s 1. marcem t. 1. znižala tedenski delovni, čas od dosedanjih 56 na 48 delovnih ur. Delavska tn mezdna gibanja v primorski banovini. V preteklem letu je bilo v omenjeni banovini 21 stavk. Od teh jc vodil Hrvatski delavski sindikat 7 z 2.100 delavci, Združeni delavski sindikati 10 z 2.700 delavci, ostale organizacije pa 4 z okroglo 200 delavci. Pretekla stavkovna sezona beleži torej skupno okrog 5.000 stavkujočih, ki co izgubili na mezdah preko 6 milijonov din. Izmed lanskih stavk beleži številčno najmočnejše stavke cementna industrija, ki je zajela obenem tudi vse one gospodarske panoge, ki so v svojih obratih nujno navezane na vporabo ceinpnta. Samo cementni delavci so izgubili na mezdah okrog 4 milijone Din. Delavstvo j doseglo v stavkah povišanje mezd in to od 5—27% njihove mezde. Delavska gibanja so pa bila znatno številnejša in je šlo prvenstveno za sklenitev kolektivnih pogodb. Podpisanih ie bilo 53 kolektivnih pogodb, medtem ko v 8 slučajih ni bil dosežen sporazum. Starostno zavarovanje v Združenih državah Severne Amerike bo uvedeno za 26 tnilij. delavcev. Drugo poglavje zakona o socialnem varstvu, o katerem se je že izjavilo vrhovno sodišče, da ne nasprotuje ustavi, predvideva starostno zavarovanje za vse delojemalce v industriji in trgovini. Uslužbenec mora biti zaposlen najmanj 5 let. Samo 10 odstotkov brezposelnih sposobnih za delo. Na ameriški kliniki v državi Teunessee so preiskali duševno stanje brezposelnih. Od 100 brezposelnih je bilo pet takih, ki nikoli več ne bodo sposobni za delo. Ostalih 85 pa je bilo takih, ki bi bili sposobni za delo šele čez dalj časa, ko bi se privadili delu. ponovno pa bi morali v šolo, da bi se navadili delati. Le 10 odstotkov brezposelnih pa bi bilo delazmožnih takoj. Uprava za posredovanje dela v Franciji. Ministrstvo dela pripravlja predlog zakona za posredovanje dela. Predlog loči podjetje z več in manj kot 10 delavci. Obrati z manj kot desetimi delavci lahko z manj kot desetimi delavci lahko prosto zaposlujejo delavstvo, dočim bodo v velikih obratih ustanovljene paritetne komisije z zastopniki delavstva, delodajalcev in države, katere bodo odločale o spre-ejrnu in odpustu delavstva. »EDINOST" V KATOLIŠKEM TABORU Silno zanimiva izvajanja »Del. pravice« — »Očistimo naše njive plevela« — »Bož-j*h mlinov nad seboj ne slišijo več«— »Kako dolgo bo še trajala ta slepota« Znano je nič kaj prijateljsko razmerje med kršč. socialno usmerjeno strujo ter politično ortodoksno strujo v slovenskem »katoliškem« taboru. V včerajšnji številki (št. 4) bere glasilo kršč. socialcev »Del. pravica« značilne in silno zanimive levite, ki v žarki luči osvetljuje od-nošaje v »katoliškem« taboru. Radi potrebne informacije navajamo iz navedenega lista, četudi ne segajo žal ta izvajanja v detajlnejšo konkretnost: »Pravila vsakega kulturnega društva imajo na čelu naoisano, da je društvo nepolitična organizacija. Za ljudi, ki so prežeti z demokratično miselnostjo, je to nekaj čisto naravnega in samo po sebi razumljivega in v vsakem trenutku znajo prav jasno potegniti mejo, kje ie etio neha in kje začne drugo, odnosna ono drugo zaradi razvite zavesti o danih nalogah sploh ne pride nikoli v stadij akut-nosti. Drugače je to pri onih ljudeh, ki so jih oplodile miselnosti naših sosednih pokrajin. Pri teh se često dogaja, da se obe smeri kar zlijeta v eno samo brozgo. Kljub temu 'neprestano trdijo, da so nepolitična organizacija, kar po pravilih tudi so, toda ljudje so tako predani političnim valovom, da ne utegnejo več Urezno misliti, da bi dosledno živeli samo pisanim namenom organizacije. Ne menijo se, če to organizaciji, ki mora resnično biti daleč od vseh spremenljivih političnih plim in osek, škoduje, da nasprotniki, ko se čas obrne, upravičeno zamenjajo namen in osebe v organizaciji. Ne menijo se dosti za resnično dobrobit ljudstva. S svojo breznačelno taktiko ga neprestano demoralizujejo, plitvijo njegovo miselnost in ga oddaljujejo od temeljitega poglobljevanja v bistvo sebe in človeka, ki naj mu bo brez ozira na levo in desno v kat. organizaciji Kristus vedno vir in cilj življenja. Neprestano so jim besede polne političnega presojanja vsakega človeka. Prepovedujejo govoriti v naših organizacijah ljudem, ki so bili politiki, pa na drugi strani z vsemi silami vidno nudijo hrbtenico določeni politični usmerjenosti in njenim eksponentom. Tako se je zgodilo, da so nekateri med občnim zborom prosvetno organizacije propagirali za določeno politično osebnost, drugi zopet poročali o polaganju vencev na grobove, ki so nastali v politični vihri. Vse to je dokaz o zlivanju tendenc, ki ne spadajo skupaj. Seveda je vsak posameznik kot oseba lahko član kulturne in politične organizacije, toda ne sme združevati obeh smeri istočasno in na i9tem prostoru. Zgodilo pa se je še več. Na velikih zborovanjih fantov in mož v bližnji preteklosti so nekateri smatrali za nujno, da povežejo katolištvo, — — — — — — slovenstvo in katolištvo pa sta trajni in nespremenljivi vrednoti im dejstvi iz preteklosti preko sedanjosti v bodočnost, brez ozira na ugodnejše ali neugodnejše .... Tako vezanje dokazuje, da ljudje, ki tako usmerjajo kulturne organizacije, nimajo pojma o kulturnosti organizacije. Povrhu vsega so že tako zabredli, da smatrajo za nujno, ne zase, temveč za organizacijo tudi vidno zavzeti stališče do faktorjev, ki jih mora kulturna organizacija pustiti ob strani. Vlačenje kulturne organizacije v izražanje političnih tendenc povzroča zmedenost kulturnih pojmov in njihovo diskreditiranje, zgubljanje jasnosti danih nalog, podajanje zadostnih argumentov nasprotnikom za brezobzirne udarce ne proti ljudem, ki vse to zakrive, temveč proti organizaciji, ki mora tako trpeti za grehe svojih voditeljev. Kako dolgo 1» še trajala ta slepota? To so trije kardinalni škodljivi im nesrečni pojavi v življenju in nehanju naših katoliških kulturnih organizacij, ki jih groze speljati na kriva pota poplitvenja in propada. Naše organizacije ne vidijo, ......da v njih od tistih prejšnjih časov, ko so že vodili naše organizacije, ni ostalo drugega, kakor telo, snov. Vse dru go, kar je v zvezi z duhom, se je popolnoma spremenilo. Izgubili so stik s časom, za nje ne obstoje nobene naloge več, nobeni problemi, vse je rešeno, vse je treba samo le še držati, čas se je za- SaMolstva Gornieradgonski Sokol dobi svoj dom „Živi, bori se, ne kHoni!" »Sedemnajsti januar 1938« bo ostal v kroniki gornjeradgonskega Sokola vtisnjen z zlatimi črkami. Zvesto članstvo, ki mu je geslo: »Živi, bori se, ne kloni!« zvezda vodnica vztrajnega dela, se je tega dne polnoštevilno udeležilo izrednega občnega zbora ter na njem soglasno odločilo, da mora tudi obmejni Sokol tekom Petrove petletke dobiti svoj lasten krov. Zborovanje je vodil dolgoletni zaslužni starosta br. Karel Mavrič. Uvodoma je podal kratko zgodovino o težkih borbah za dosego lastne strehe. Njegovim izvajanjem je sledilo zbrano članstvo z izrednim zanimanjem ter je zlasti z ogorčenjem vzelo na znanje dopis sedanje občinske uprave z dne 24. decembra 1937. Koncem leta 1937 je namreč prišlo do razparcelacije takozvanega Zorzimjevega veleposestva v Gornji Radgoni. Ogromna gospodarska poslopja z dovoljnim delom zemljišča za gasilskim domom je na nasvet strokovnjakov, med temi tudi praktika župnega staroste br. dr. Goriška, kupilo Sokolsko društvo Gor.nja Radgona, ki namerava ta poslopja adaptirati za bodoči Sokolski dom. Z adaptacijo glavnega gospodarskega poslopja bi se pridobila velika dvorana v dolgosti 34 metrov in širokostj 12 metrov, razen tega precej velika zimska telovadnica, dvoje družinskih stanovanj in drugi postranski prostori, med temi tudi kopalnica z vodovodom in električno razsvetljavo, torej vse, kar je za namen doma potrebno. Okrog poslopij je toliko zemljišča, da se bo dalo urediti lepo letno telovadišče. Sledile so volitve gradbenega odseka: predsednik br. Stane Cividini, brivski mojster in posestnik, člani: s. Prelog Milka, učiteljica, br. Slekovec Ivo, tehnik, Štelcer Rudolf, mizarski mojster, Prelog Ivan, ekonom, Sukič Anton, posestnik, Stanovšek Franjo, zasebni urad., ter od društvene uprave br. Mavrič Karol, šolski upravitelj v pok., Svemšek J., vodja ekspoziture Putnika, in Sušeč J., tiskarnar, vsi v Gor. Radgoni. Z nakupom lavedenih objektov na nje ustavil, božjih mlinov nad seboj ne slišijo več. In ker je na vrhu tako, je nevarnost, da bo tako nastalo tudi po drugih edinicah, ker je strup pač nalezljiv. Tega pa ne sme biti. Treba je takoj pome sti z vso nesnago takih in podobnih pojavov po naših organizacijah, že v kali jih je treba uničiti in ozdraviti organizacijo pri koreninah, če hočemo, da bo dajala dober sad katolištvu in slovenstvu. Očistimo naše njive plevela, da bo zrasla zlata pšenica, ki je bo vesel človek, ki ne pozna* ozkosrčnosti, ki mu je duša polna resnične kulturnosti in širokogrudne svobode, dobro vedoč, da gre po njej edina pot napredka in rasti navzgor.« Zorzinijevem posestvu je bila konečno uresničena naloga, ki si jo je nadel pripravljalni odbor za zgradbo doma pred 15 leti, kateremu je predsedoval takrat agilni sokolski delavec in bivši predstojnik sodišča br. dr. Tomo Turato. Živahnost dramatskega odseka Sokolskega društva v Ljutomeru. Ni dolgo tega, kar smo poročali o uspeli komediji, ki jo je vprizoTil marljivi dramatski odsek Sokolskega društva v Ljutomeru, s katero je gostoval celo v Beltincih. Sedaj pa stopa ta odsek zopet pred nas z dramo Celjski grofje, ki jih je priredil znani pisatelj in režiser rojak Bratko Kreft. Ta drama nas popelje v življenje srednjeveških fevdalcev, v usodo Celjskih grofov in Veronike Deseniške, ki jo je majpopolnejše obdelal in ji dal pečat resničnega življenja režiser ljubljanske drame Bratko Kreft. Vloge za to predstavo imajo razdeljene naši najboljši ljutomerski diletantje, ki nam jamčijo tudi za povoljen uspeli. Nove kulise za to dramo so delo akademskega slikarja g. Kaučiča iz Maribora, kostume pa je posodilo mariborsko gledališče. Za vprizoritev te drame vlada tudi v bližnjih krajih veliko zanimanje ter bodo vprizoritev posetile tudi sosednje edinice, ki imajo ugodne vlakovne zveze. Vprizoritev bo v soboto 22. januarja ob 20. uri in v nedeljo 23. ob 15. uri. Sokolski kino v Ljutomeru. Poročali smo, da je kupil ljutomerski Sokol v Ljubljani kino Ideal. V prvih dneh prihodnjega meseca se bodo v Ljutomeru v Sokolskem domu začele redne predstave zvočnega kima, , ki bodo ob sobotah zvečer ter nedeljah popoldne in zvečer. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi je imelo v nedeljo 16. jan. 1938 sokolsko akademijo v prostorih br. Grahorja Viktorja na Fali. Iz Selnice je krenila mogočna četa Sokolov. Na čelu povorke je ponosno vihrala naša državna trobojka. Iz vseh grl je zaorila mogočna pesem »Le naprej za sokolskim praporom«. V najlepšem in dostojnem redu je dovedel br. G a u b e četo na Falo. Dvorana je bila polna. Točno ob napovedani uri je bil pričetek. Vse telovadne točke so bile lepo in skladno podane. Navzoči so z zanimanjem sledili sporedu. — Tudi igra enodejanka »Brat Sokol« je bila vestno in skrbno podana. Polovico dohodka je Sokol poklonil društvu Rdečega križa za vzdrževanje šolarske kuhinje. v Štirje reformatorji Štirje reformatorji so se sestali pod robidnhn grmom. Vsi so soglašali v tein. da je treba svet spremeniti. »Odpravil! moramo lastnino«, je dejal eden, »Odpraviti moramo zakon,« ;e dejal drugi. »Odpraviti moramo zakon,« je dejal tretji. »Moja želja je, da bi mogli odpravil* delo,« je dejal četrti. »Nikar se ne oddaljimo od praktičn® politike ,« je dejal prvi. »Prvo je. da s® ljudje izenačijo na isto višino.« »Prvo je,« je dejal drugi,« da se da sP° loma svoboda. »Prvo je,« je dejal tretji,« da najden*1' kako naj to storimo.« »Prvi korak je to, da odpravimo sveto pismo,« je dejal prvi. »Prvo je,« je dejal drugi, »da odpravimo postave.« »Prvo je,« je dejal tretji, »da odpravi mo človeštvo.« JUuute vesti h fctttje iodg&te V avstrijski Radgoni se je mudil te dni deželni glavar Stephan iz Gradca, da sliši razne pritožbe in prošnje tamkajšnjega prebivalstva. SveiofUsmski teti Blagor človeku, ki dosega modrost, in človeku, ki napreduje v umnosti! * Vesele so žene mladosti svoje, košute predrage, gazele dražestine! Prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno bodi zamaknjen v njeno ljubezen! Zakaj bi taval s tujko in objemal prsi tuje ženske? Pojdi k mravlji, o lenuh! Oglej si pota niena in uči se modrosti! Nima vodnika, nadzornika ali zapovednika, vendar Popravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala. Koniu bič, oslu uzdo, bedaku pa šibo na hrbet! Odgovori bedaku po neumnosti njegovi. da ne bo moder v svojih očeh. * Kakor kdor vrže mošnjo žlahtnili ka-menov .v grobljo, tako dela, kdor čast iz- Ikazuje bedaku. Ko bi neumneža v stopi z betom stoike! kakor pšeno, ne šla bi neumnost njegova od njega. * Kakor se v vodi obraz kaže obrazu, tako srce srcu. * Če ti srce upade v času stiske, majhna je krepost tvoja. * Ne spuščaj se naglo v prepir, da ob njega koncu ne prideš v zadrego, kaj naj storiš, ko te je osramotil bližnji tvoj. * Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda v pravem času. ♦ S potrpežljivostjo se sodnik pridobi in jezik mehak kosti zdrobi. * Redkoma zahajaj v bližnjega svojega hišo, da se te ne naveliča in te ne črti. ♦ Bolje je prebivati v podstrešnem kotu Novoporočeni grški par, prestolonaslednik Pavel in njegova soproga sta odpotovala v Italijo in nadaljujeta nato pot v Avstrijo. Vsa Nizozemska je vznemirjena, ker še ni radostnega dogodka v hiši presto-Ionaslednice Julijane. Kraljica Viljemina se je potožila radi tega dvorskim zdravnikom, ki so jo potolažili z izjavo, da je zdravstveno stanje prestolonaslednice Julijane dobro in da ne daje zakasnitev enega ali dveh tednov nikakšnega povoda za vznemirjenje. Veiike sokolske smučarske tekme so »e pričele včeraj zjutraj na Jahorini. V teku članic na 6 km j-; bila prva R. Ul* cingerjeva iz Slovenske Bistrice. Tekmovalo je tudi 110 oficirjev in vojakoV' Nov češkoslovaški poslanik v Beogra* du bo dr. Jaroslav Lipa, doslej poslani v Rigi. Sedanji poslanik dr. Girsa, ki je že 63 let star, bo v kratkem vpokojeff’ Kraljica Marija v Londonu. Sinoči is potovala skozi Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija. Z njo je potoval tudi kraljevič Tomislav s spremstvom. Visoke kraljevske osebe potujejo v London, kjer bo kraljevič Tomislav nadaljeval svoje študije. Predsednik jugostovenske vlade dr« Stojadinovlč si je včeraj ogledal znamenitosti mesta Monakova. Danes prisostvuje slovesni otvoritvi razstave arhitekture v novi palači doma nemške umetnosti, ki jo otvori vodja rajha in državni kancelar Hitler. Veličasten pogsreb je bil včeraj v Beogradu, kjer so pokopali velikega književnika Branislava Nušiča ob prisotnosti kraljevega zastopnika polkovnika Dur-bešica, članov vlade, predstavnikov najvišjih kulturnih ustanov ter ogromne množice ljudstva. Konec abesinskih tolarjev. Italijanska vlada je sklenila uvesti tudi v Abesinii' kot edino plačilno sredstvo italijansko liro. Doslej so namreč veljali v Abesinii' kot plačilno sredstvo tolarji Marije Terezije, ki so jih kovali na Dunaju, nego z ženo prepirljivo v skupni hiši. * Ne ponašaj se z jutrišnjim dnem, ker ne veš, kaj bo dan rodil. * Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo. * Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo. Veselo srce razvedruje obličje, bolečina srca pa tare duha. * Tudi v smehu žaluje srce in konec veselja je žalost. * Kjer ni volov, so prazne jasli, obiilost pridelkov pa je po volovi moči. * Kdor hodi z modrimi, postane modrej-sovraži svarjenje, je kakor živina. Kdor ljubi pouk, ljubi znanje, kdor Pa ši, kdor pa se druži z bedaki, se P°' hujša. V M a r ib o r u. sm M a r Hvot s JrJ »V e c e r « ft?« Jttfra Stran- 3. Ob krstni predstavi komedije »Čigav Je grunt" fšmš§m&k$ m Mo&ške Msvke fcanotn in Mariborčanom j« gotovo jf v veselem spornimi lansko gostovanje kmečkih diletantov iz Cirkovc, ki so si s svojo ljudsko veseloigro »Micki je r°ba moža in s svojo svojevrstno igro mah pridobili naklonjenost občinstva. Kot so že najavili časopisi, je kmečki Petelj Vinko Ko rž e za to pustno sezono pripravil drugo komedijo »Čigav •,e grunt« aili »Franček se ženi«, katere lvrstna predstava bo dne 24. t. m. v mestnem gledališču v Ptuju, kjer bo — mimogrede povedano — to letošnja tretja Krstna predstava. V to veseloigro iz kmečkega življenja je Korže zaje.l živ-‘ienje vasi na Ptujskem polju v nje še-in navadah z vso pisano barvitostjo ?*alne folklore, ki v vsem delu od za-do konca sprošča poskočno ve-.^st in tisto svežost, ki nas najprej z življenjem na vasi, četudi je za 11)0 _ Prav za prav skrit resnični obraz ^as>. Zato avtor ne odkriva psiholoških ^rsmljenj po vzrokih razmeram in po ^boljšanju človeških narav, četudi se to Ulntam že samo od sebe izlušči iz vse-ža dogajanja — ne, on je le ljubitelj kme-°*e preprostosti jn da se vse gladko in cim lepše izteče v konec, ki naj vse zadovolji v odzivu smeha zaradi smeha. V ttlri.je ponekod podoben Peciji Petrolu, ki nam je prikatzal kmečko življenje v Liki, le da Petroviču barvitost 11-sk&ga ambienta služi za kolorit, s kate-rim ustvarja ton barve svojim kome-jjjttin, dočim Korže izhaja, raste iz fo!-fj‘°re, ki mu nudi že neke ustaljene obli-*e medsebojnih odnosov, katere kakor tiekdaj, tako tudi danes drobi kolo raz-v°ia. Če nič drugega, pozabi nam jih bo °tel v šegah in navadah, podaljšal jim Ostanek in to na način, ki bo lepše živel ^ed nami, kakor na le v muzejskih zadkih. V tem je pa tudi ravno uspeh !,Je8ove komedije med najširšo publiko ’n Po podeželskih odrih, ker v njej najdejo sebi trdna tla. S svojim drugim delom »Čigav *runt« ali »Franček se ženi«, nam Je Korže ustvaril svojevrsten tip kmečke komedije, kar dokazuje že veliko zani-jj!at>ie za ponovno gostovanje cirkovšk h ^iletantov v Ptuju, kjer so lansko leto ^Čutili na svoji poti tako siguren korak, ® so se okorajžili tudi v Maribor, kjer ?° z dvema gostovanjema želi priznanje ^ istočasno zbudili tudi s te strani večje an>manje za naše podeželje. V prvem dejanju »Č*gav Je grunt« je ^ikazano razpoloženje v vaški gostimi a žegnansko nedeljo v vsej razigrano-, i Frančeka, tipičnega polonskega »pje-iti osvajalca deklin na vseh koncih krajih, ki ima kot kočarski skonrne ^ mnogo starejši Gradišnikovi Katri, še pa po njenem lepem gruntu. . v drugem dejanju, ko je »furež« (koli-!e) Pri Gradišnikovih, pomagata Frauče-'J* vaška babca Mirna in krčmar Arža, veste: nikjer pač ne gre brez posre-°vailcev. tako tudi tu ne. Pa še koliko p^gega vmes do trenutka, ko postane šilček gospodar na Gradišnikovem QUritu, toda v oblasti stare in mlade • r3dišnice. ki ga napravita ponižnega, J! mu Katra nekje pravi: »Kako si pa (?ai mali Franček, tako mali, da se v t) a2do skriješ. Zdaj juckaj pa po gos ti'-j.1 babe napajaj, zdaj...« Toda om se j '8ne in napravi red pri hiši. — Pridite p S£>tni boste videli kako in slišali tudi. ^ tudi radi drugih: ponosna botra Ro-v a. stara Gradišnica. ki jo bo odigrala j**) poznana Repla iz »Micki je treba Wza skrbi, ki jih ‘0^*a ’mamo’ vam ne Prinašamo in ne Dr K*110 Se vam z n^mi’ le zaradi smeha 1*1aiamo. ki ga tudi ni kar tako preiti. ^ Ponedeljek zvečer mislimo go-'vati predvsem za mesto, v nedeljo st0 >idV Ob svežem grobu Evana Majcena Turobno in pretresljivo je bilo slovo od zglednega družinskega očeta ter vzornega narodnjaka in poštenjaka vpokojenega poštnega služilelja Ivana Majcna. Poln volje do dela in mladeniškega zanosa, vsestransko delaven in marljiv je omahnil v prerani grob. Težko prizadeta rodbina je izgubila skrbnega rednika, mariborska društva, zlasti Nanos in Sokol, pa enega najzvestejših in najaktivnejših članov. Včeraj popoldne se je zbrala pred mestno mrtvašnico ogromna množica Mariborčanov, da izkaže blagemu pokojniku zadnjo čast ter da ga pospremi na njegovi zadnji poti. Prišli so od vseh strani številno zastopani Sokoli, njegovi bivši stanovski tovariši, pevci Jadranaši, v izredno lepem številu pa je bila zastopana tudi tukajšnja primorska emigrantska družina. Prišli pa so tudi člani pokojnikovega najdražjega društva ,,Nanos1’ z društveno zastavo ter se razvrstili lik ob krsti. Mestna občina je izkazala čast svojemu bivšemu članu mestnega sveta in poslala na pogreb svojega zastopnika mag. direktorja g. R od o š-ka. Sorodniki, znanci in prijatelji našega nepozabnega Ivana, vsi so se razvrstili ob njegovi krsli in se poklonili njegovemu spominu. Po opravljenih cerkvenih obredih in po odpeti žalo-stinki „Vigred se povrne ’ so člani Nanosovi dvignili krsto ter ob špalirju poštnih uslužbencev olvorili turoben sprevod, ki se je izpred mrtvašnice razvil do svežega groba, kjer bo „očka“ mariborskih narodnih in kulturnih društev snival svoj poslednji sen. Številna množica se je zgrnila ob njegovem grobu, kjer so mu spregovorili v poslednje slovo g. Božičev v imenu „Društva nižjih poštnih uslužbencev”, nadalje g. prof. Lojze Bizjak v imenu „Nanosa“ ter Primorcev sploh, br. Mohorko J. v imenu sokolskega društva Maribor I. ter g. Sosič Stane v imenu uslužbenstva pošte Maribor II. ter ambulančnega osebja. Vsi govorniki so podčrtavali kremenit značaj pokojnega Majcna, ki v svojem nacionalnem prepričanju nikoli ni klonil. Mehko in ubrano so zadoneli preko množice, ki je nemo stala ob odprtem grobu, otožni odmevi žaloslinke ..Nesrečni dom11 iz grl vrlih Nanosovih pevcev pod vodstvom pevovodje g. Laha. Nanosov prapor se je globoko sklonil nad grob, nakar so pričele padati na rakev prve grude naše zemlje, ki jo je pokojnik tako l jubil. Dragi Ivan, naj ti bo ta zemljica lahka. Čast Tvojemu delu, Tvojemu imenu časten in svetal spomin! Sprememba paketne tarife S 1. februarjem 193S se spremeni paketna tarifa za tuzemske pakete in sicer sledeče: a) Po teži do 1 kg 3 din, preko 1 kg do 3 kg 6 din; b) po teži in razdalji preko 3 do 5 kg I. pas (do 100 ‘.rti) 7 din, II. pas (preko 100 do 300 km) Mana v- Tasnady. moteno nadaljuje. UPRAVA »VEČERNIKA«. Pohsotfs k i dom in Mariborska koča : —2 C ob 7. zjutraj, malo oblačno, 5 cm novega snega na podlaigi od 60 cin — srež, veter vzhodni. — Ruška koča in Peiis. Lobnica: ob 7. uri zjutraj —7 C, oblačno, veter, pršiča 10 cm na podlagi od 65 cm. Smuka prav dobra. — Pesek: ob 7. uri zjutraj —6 C, brez oblakov, mimo, 5 cm novega snega na podlagi od 100 cm. — S e n jo r je v dom: —7 C. oblačno, veter, 19 cm pršiča na podlagi od 125 cm. Smuka idealna. — Koča pod Kopo: ob 7. uri —4 C, jasno, mirno, 5 cm novega snega na podlagi od 160 cm. Smuka idealna. — Rimski vrelec: ob 7. uri zjutraj —3 C, oblačno, veter, 5 cm pršiča na podlagi od 65 cm. Smuka idealna. — P e c a : ob 7. uri zjutraj: —3 C, zelo oblačno, mirno, pršiča 20 om na podlagi od 160 cm. Smuka idealna. Kino Union. Film s krasno vsebino Willy Sobota, 22. januarja ob 20. uri: »Veronika Desenšška«, Red A. Nedelja, 23. januarja ob 15. uri: »Pri treh mladenkah«. Zn^ane cene. Ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. »Gospoda GSembajevi« na mariborskem odru. Prihodnje dni se vrši letošnja premiera pred leti izvrstno uspele, menda najboljšo hrvatsike drame. Krleževe »Gospode GIcinbatevi«, ki jo režira in v kateri gostuje v glavni vlogi Vladimir Skrbinšek. ZA PLANINSKI PLES NOVO DEČVO! Tekstšiana BUDEFELDT Z O P L 1 NOVI V Z O R C t I Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Mariboru ima v nedeljo dne 23. t. m. svojo redno letno skupščino ob 13. uri v prostorih g. Weisensteina Maksa v Ptuju. Iz Maribora vozi v Ptuj poseben avtobus, ki odhaja izpred glavnega kolodvora ob 13. in z Glavnega trga točno ob 13.15. uri. D°brodelna akademija v Rušah s sodelovanjem vseh društev bo jutri ob 16. uri v Sokolskem domu. Čemu bi kupovali tuje radijske revije? Slovenska radijska revija »Naš val» prinaša najboljšo izbiro svetovrah radijskih programov na vseh valovih, razen tega pa še mnogo pestrega, zabavnega branja: feljton, roman, modo, gledališko kritiko in filmski pregled z obilico slik. Vsaka številka stane 4,— Din, letna naročnina pa 140.— Din. Dobiva se v vseh boljših trafikah ali pa jo naročite pri upravi: »Naš val«, Ljubljana. Knaflteva ulica 5. »Moderna kozmetika s posebnim ozirom na kozmetično in plastično kirurgijo« je naslov predavanju, ki se vrši v torek, dne 25. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predava g. primarij dr. Vladimir Brez o v n i k. Predavanje spremlja vrsta skioptičnih slik, ki jih je ljubeznivo oskrbe! dr. brečko Škerjanc. ne ob.treh pa za okolico in za tiki si tudi želijo videti nas. pa jim ni -er ne bi bilo mogoče. Mnogi ugled--j, krogi nas že zdaj vabijo v Maribor. napQl smo jim obljubili, toda je to o» ker imamo velike režijske stro- ške. No, če nam pojdejo merodajni čini-telji na roko, predvsem pa uprava Nar. gledališča, potem se vidimo tudi v Mariboru, ki ima kot nekako okno v Ptujsko polje gotovo na tem interes. — A. Debenak. 'gjluff 8^3 a HK.B K? za pohištvo i od Din 34-- - 265-- v veliki izbiri pri „OBNOVA“, F. Novak, Jurčičeva ulic« 6. Sokolsko društvo Maribor III. obvešča svoje članstvo, da je 7. redni letni občni •zbor v nedeljo 30. t. m. ob pol 10. uri v osnovni šoli v Krčevini. Članski sestanek pa je v sredo 26. t. m. ob 20. uri istotam! Zdravo! Planinski ples dne 1. iebruarja bo zopet največja in najrazkošnejša prireditev sezone. Bratstvo pravoslavnih Slovencev v Mariboru naznania članstvu, da se vrši dne 5. februarja 1938 ob 20, uri letni občni zbor v prostorih restavracije »Novi svet« (Povodniik). Odbor. Česky klub — knjižnica. Došla je večja pošiljka novih knjig. Knjižnica se nahaja sedaj v pritličju Narodnega doma — poleg restavracije Knjige se posoju-jejo vsako nedeljo od 11. do 12. ure. Poslužujte se pridno še nadalje naše češke knjižnice. Odbor. Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v soboto, dne 5. februarja 1938 ob 20. uri veliki obrtniški ples v Narodnem domu v Mariboru in vabi vse obrtnike in prijatelje obrtnikov k obilni udeležbi. Dne 27. t. m. proslavi ves naš narod svojega največjega prosvetitelja sv. Savo. Ni mesta, ne vasi, kjer se ne bi klanjali njegovi sinovi .spominu tega velikana. Bil je velik rodoljub, ki je vsadil v srca naroda neizkoreninjeno ljubezen do rodne grude, ljubezen do naroda ter s svojo modrostjo ustanovil veliko državo. Kakor je posvetil vse svoje duševne sile prosveti in izobrazbi naroda, tako je pritegnil v svoje okrilje tudi deco. ki vidi -v njem še danes svojega vodnika in učitelja. Zato ga proslavlja tudi mladina. Mesto Maribor, na skrajni severni točki države, se bo tudi priključilo tem proslavam ter dalo vidni znak temu pomenu, da je sv. Sava delal v procvit celokupnega jugosloven.skega naroda. Kakor smo že objavili se vrši šolska proslava dne 27. t. m. dopoldne v dvorani Uniona, a večerna beseda istotam. Vstopnice so od ponedeljka dne 24. t. m. naprej v predprodaji pri »Putniku«. Mnija ia kavarna ,11“ danes domača pustna zabava! IV. Ruski večer v Kazini v soboto dne 12. februarja. Na koncertu sodelujejo: gdč. D. Oljdekop, prvakinja ljubljanske opere, g. A. Manoševski, prvak zagrebške opere, dr. Roman Klasinc, virtuoz na klavirju. Po koncertu družabni večer. Ruske pesmi poje h gitari g. M. Le-beder, bivši Član zagr. opere. Svira jazz. Toaleta promenadna. Vstop proti povabilu. Začetek ob 20. uri. Jadranska noč z revijo narodnih noš. To je edina prireditev, kjer se bosta spajala jug in sever naše slikovite zemlje v svojih izvirnih narodnih tradicijah pesmi in noše. Za svečano in toplo razpoloženje vseh in vsakogar bo obilno preskrbljeno s šotori, s prijetno glasbo, s čarobnimi dekoracijami našega morja m s cvetjem, ki bo dalo prireditvi sliko pomladi ob našem Jadranu. Občni zbor strelske družine Pobrežje se vrši v soboto, dne 22. jan. ob 8. uri zvečer pri Renčlju. Strelci in prijatelji strelskega pokreta vabljeni! Gostilna Weber! V nedeljo pojedina kašnih klobas. Lutkovni odsek Sokola I. v nedeljo popoldne ob 15. uri lepa igrica »Gluhi baron«. Obenem bomo tudi licitirali lepe knjige. Pridite polnoštevilno. Lutkovno gledališče Sokola Maribor-matica ponovi v nedeljo 23. jan. popoldan ob 3. uri igrico »Snegulčica«. Zdravo! Odbor. Razpis nagrade. Mariborsko mestno poglavarstvo razpisuje Slomšekovo nagrado za leto 1938 v znesku din 5000.—. Namenjena je neobjavljenemu leposlovnemu delu in sicer prvenstveno pripovednemu, ki naj upodablja dobo prevrata ali narodnih bojev na. Štajerskem ali Koroškem. Delo je treba predložiti do 31. julija 1938 predsedniku mestne občine tako. da je avtor označen z geslom, njegov naslov pa priložen v zaprti kuverti. Nagrajeno delo ie pripravljena odkupiti in založiti Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da ga izda za 20Ietnico našega osvobojenja. — Predsednik mestne občine: dr. Juvan, s. r. Himen. Jutri se poroči v Beogradu geodetski polkovnik živojin Jevdje-11 i j c v i č z goSpo Fr. B r a n d 1 ovo, znano našo mariborsko goslačico in virtuozi njo. Naše najprisrčnejše čestitke! Prireditev v dober namen! Mnogi gluhonemi živijo v dravski banovini danes v največji bedi. Najrevnejše in najpotrebnejše obdari društvo vsako leto z materialnimi podporami. Podpora je skromna, toda lajša gorje pomoči potrebnim. Poleg tega skrbi društvo tudi za ustanovo gluhonemnice v Mariboru. Za te podpore bo društvo porabilo tudi dohodke iz prireditev in bo prva predpustna veselica z godbo in plesom v soboto dne 29; januarja t. 1. v gostilni Robinšak, r>reje Špnrej v Studencih. Za obilen obisk občinstva se priporoča odbor. Prošnja in opozorilo. Vse p. n. trgovce, obrtnike in industrijce vljudno obveščamo, da smo z nabiranjem darov za dobrodelno tombolo Rdečega križa že pričeli in prosimo za vsestransko pomoč i« podporo. Obenem izjavljamo, da se za to prireditev doslej še ni nabiralo. Dovoljujemo si opozarjati, da so pooblastila opremljena tudi z žigom mestnega načelstva in trgovskega združenja. — Iz vljudnosti sprejema prostovoljne darove tudi »Puttiik«. — Odbor. Priznanja vreden uspeh domače prašičereje! V znanem vzrejevališču plemenskih svinj graščine .,Brandhof“, veleposestva Gustava Scherbauma. ki ga oskrbuje g. Fran Markovič, je bil dosežen svojevrsten rekordni rezultat: Zaklali so velikanskega prašiča, ki je tehtal preko kg in je dal poleg ir>6 kg mesa 130 kg slanine, a sama koža je tehtala 13 kg. G. Markoviču, ki že dolga leta vodi gojitev domače /ivine, na uspehu iskreno čestitamo. »Rajši umrem od gladu, ko da grem beračit«. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju so našli mrtvega (kletnega žagarja Ivana Iršiča. Preiskava je dognala, da je pokojni umrl radi slabosti in na posledicah srčne kapi. Iršič, ki je živel v silni revščini, je nekaterim znancem, kj so mu svetovali, naj gre beračit, dejal, da raje umre od gladu kot da bi šel beračit. Strohnelega zgrizle miši. Tragične smrti je umrl .">(> letni nadzornik železniške delavnice Jakob Maček, iz Št. lija, čigar truplo so našli v bližnjem gozdu. Obraz je bil popolnoma razgri-zen od miši, truplo je bilo v razkroju. Obesil se je in je to svojo smrt že nekajkrat napovedal. Bolehal je namreč na izpadanju las, kar je povzročilo VREMENSKA NAPOVED. Dunajska vremenska napoved za jutri v nedeljo 23. t. m. pravi: Severo vzhodno alpsko področje: najbrže prevladujoča oblač- nost, mestoma deževno, zapadni vetrovi, malo spremenljivo vremensko stanje. Za-padno alpsko področje. Pretežno jasno vreine, deloma megla. Južno alpsko območje: Nobene bistvene spremembe pretežno jasnega vremena, zjutraj oster mraz. iadkfe tdefeta&M vesti mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm — 11 i Chautemps dobro vozi! PARIZ, 22. januarja. Po prečitani vlad- HuHuene Mežke 150 let rojstva lorda Byrona, X dni deklaraciji je bil po parlamentu soglasno sprejet predlog predsednika vlade Chautempsa, v smislu katerega naj , !>i se debata sukala le okoli onih inter-jpelaeij, ki se nanašajo na vladno politiko. Debata je trajala do polnoči in ie potekla v znamenju mirne stvarnosti. )b zaključku debate !e b‘l odmor, v katerem so posamezne skupine sklepale glede glasovanja. Levičarske skupine so imele s komunisti skupno sejo, na kateri so sklenili. da odobrijo po radikalih predlagani dnevni re(| z zaupn'co. Splošno presene- čenje je zbudila okolnost, da so za to glasovali tudi komunisti, tako da je dobila vlada 501 glas proti glasu poslanca Bergeryja, ki je izjavil, da glasuje proti vladi iz razlogov načelnega zadržanja, četudi odobrava viadn: program. Velikanska večina je zbudila v vsej javnosti mnogo odobravanja. Upati je, da se bodo skupine ljudske fronte v koristnem pozitivnem delu znašle skupno z radikalnimi socialisti tudi v drugih kritičnih situacijah. V senatu pa sploh ni bilo debate in je senat sprejel vladno deklaracijo z odobravanjem. znamenitega pesnika in človekoljuba, poteka danes. Če velja za katerega pesnika, da sta pojma človek in pesnik eno ter isto, potem velja to predvsem za tega velikega Angleža. Nov mesečnik v Mariboru. V Mari- Ska°.,SdaSts^V^- K,TAJCI ZAVZEL' WUHUT ^VARNOST OBKOLITVE ZA ŠANGHAJ. 22. januarja. K!’tajci, ki so operirali zapadno od Šanghaja, so zavzeli po energičnem prodoru VVuhu, za Japonce silno važno strateško mesto. Ja- Uspešna kitajska ofenziva ,i‘‘ Iri od na na v njem takšno razpoloženje, da s< naveličal življenja. Maček zapušča nepreskrbljene otroke. Nočno lekarniško službo imata danes naprej Minarikova lekarna Glavnem Irgn in Remsova lekarna vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Mladoletni požigalce pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom se je danes dopoldne vršita razprava proti 18 letnemu mizarskemu vajencu J. C. iz Cadranske vasi, ki je lani meseca julija zanetil ogenj pri 1 posestnikih v Lužečki vasi in Cadranski vasi in jc vsem 1 posestnikom pogorelo gospodarsko poslopje v skupni vrednosti okoli 120.000 dinarjev. Soobtožen je bil tudi U letni zavarovalni zastopnik Ivan S. in sicer radi tega, češ da je vajenca nagovarjal k požigom. Pri razpravi, je vajenec dejal, da je požigal iz lastne iniciativosti. Vajenec je bil obsojen na 1 leto in pol strogega zapora, Ivan S. pa je bil oproščen. Brat ubil brata. Pred malini k;tzen-skitn senatom se je moral danes daool-dne v tajni razpravi zagovarjati 201etni Martin S., posestniški sin iz Hrastovca, ki ga je državni tožilec obtožil, da je dne 31. oiktobra 1937 v Hrastovcu z dolgim kuhinjskim nožem zabodel svojega brata Jožefa naravnost v srce, tako da je bil brat pri priči mrtev. Martin S. je svoj zločin priznal in je bil obsojen na 2 in pol leti strogega zapora. Cerkvena tatica v kehl. Poročali smo, da sta bila iz tukajšnje frančiškanske cerkve ukradena dva svetilnika, iz stolnice pa razne preproge. Policiji se je sedaj posrečilo izslediti tatico, neko 32letim Frančiško E. in jo aretirati. V njenem stanovanju na Teznem so zaplenili sufi- sečnika za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. Tiska se v Mariborski tiskarni. Ljudska univerza. Prihodnji teden si sledita dve zanimivi potopisni predavanji. V ponedeljek 34. januarja predava g. prot. dr. Janko Kotnik iz Maribora o francoski pokrajini B r e t a n i j i, ki je gotovo najinteresantnejša in najstarejša po poreklu prebivalstva, jezika, običajev, kakor tudi po svoji arhitekturi. — V petek 28. januarja: Preko Varne, Carigrada, Aten v Palestino in Egipt. Skeptične slike. Predava inž. Kukovec Janko iz Maribora. Planinski vestnik. Izšla je prva številka odličnega in mojstrsko urejevanega »Planinskega vestnika« v novi, okusno preprosti, obliki. Inž. Milan Mikuž je napisal uvodni prispevek »Od Soče v območju Bogatina in Krna«. Sledi M. 2 u-p a n č i č e v o poučno pripovedovanje »V snegu skozi Travnikovo grapo in Hudičev žleb v Prisojniku«, zatem je uvrščen J. Kvedra prispevek »S smučmi preko VVallisa in Peninskih Alp na Mt. Blanc«. Zaključek tvorijo »Obzor in društvene vesti«. Ob sklepu še Antibarbaru-sove (dr. Tominšek J.) tehtne pripombe o »grdih« napakah. Kakor vsako številko tega i>opularnega mesečnika krasijo tudi prvo številko letošnjega letnika številni i krasni posnetki. JAPONCE. ponči so v nevarnosti, da jih Kitajci obkolijo. Japonsko poveljstvo je radi tega odposlalo v to smer iz Nankinga 30.000 mož, ki naj spodbijejo kitajski uspeh. škili gozdarjev. V odboru, ki bo pod državnim vodstvom, bodo tudi zastopniki, lesni producentov ter lesnih preddelavcev in trgovcev. Danes uvaža Nemčija iz Jugoslavije lesa za 157 milijonov din in je glede lesnega uvoza iz Jugoslavije na 3. mestu. Nemški uradni krogi in lesni interesenti pa so mnenja, da bi se mogel uvoz jugoslovanskega lesa še povečati. V Eisenachu naj bi se napra-jvili v ta namen potrebni sklepi. Na petkov svinjski sejem dne 21. t. m. v Mariboru je bilo pripeljanih 58 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare 80—100 din. 7—9 tednov 100—120, 3—4 mesece 140—160, 5—7 mesecev 2.30—330, 8—10 mesecev 400 do 410. 1 leto stare 700—750 dni za komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 5.50—7 din, 1 kg mrtve teže 8.50—U din. Prodanih je bilo 43 rilcev. Jutri: Drugo kolo za Maverjev zimski poka! V tekmovanju za Maverjev zimski pokal se.bo jutri v nedeljo 23. t. m. odigralo drugo 'kolo in- sicer bosta preizkusita svoje moči SK Rapid in SK Slavija ter ISSK Maribor in SK Železničar. Izid prve tekme menda ni dvomljiv, saj je skoro gotovo, da bo Rapid zmagal. Vprašanje je le, s kakšno razliko .golov. Kočljivejša bo druga tekma, v kateri se bosta srečala stara rivala SK Železničar in ISSK Maribor. Ob nasprotnika sta že preteklo nedeljo dokazala, da se nahajata v prav dobri formi in je radi tega pričakovati zanimive in napete tekme. Želeli bi samo, da bi sc tekma odigrala v mejah dovoljene igre in da se ne bi ponavljali grdi incidenti prejšnje nedelje. Obe tekmi bosta na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti in sicer se prične prva tekma ob 13.30, druga pa ob 15. uri. Prvo tekmo bo sodil g. Kopič, drugo pa g. Kasper. §Gsfrtdatske Mežke immiaMM———■■iiMiumn ium M , Nemčija bo zvišata uvoz jugoslov. lesa. Nemški državni gozdni urad sporoča nekatere podrobnosti o zasedanju nemško-jugoslov. gospodarskega lesnega in gozdnega odbora, ki bo zboroval od 26. do 29. januarja v Eisenaclmi. Ta kraj je izbran, ker bo baš takrat kongres nem- tilnika, dočim je preproge prodala v nelki starinarnici. Tatovi v bolnišnici. V tukajšnji splošni bolnišnici so že dalj časa opazili, da izginjajo iz bolniških sob razne rjuhe. Policija je napravila obširno preiskavo ter dognala, da je rjuhe, nad 20 komadov, ukradel neki Justin D. m sicer v času bolniških obiskov. Justina so aretirali, milic pa vKHiteatli. Marljivo delovanje Kola jugoslovanskih sester v Ptuju. Tiho in marljivo, kakor drobno čebelice delajo ptujske Kolašice. Vse leto zbirajo dinar za dinarjem, se žrtvujejo v delu, da prirede vsako leto božičnico za revne šolske otroke. Že 18 let delajo, vedno enakomerno vestno in vneto in razdele vsako leto do 25 tisoč med potrebne in revne. Tudi letos so priredile pred božičem božičnico v Mladiki. Dvesto devetdeset otrok je prejelo, kar si je želelo — obleko ali čevlje — nekateri oboje. Samo ta dan so razdelile med uboge blaga v vrednosti 20.000 dinarjev. Obdarovanci so bili največ iz osnovnih šol ter meščanske šole. Spored 'božičnice so izpopolnili razni nastopi z rajalnimi točkami. Nad vse ljubko so nastopili otroci iz Vrtca v božičnem kolu, dekliška mestna osnovna šola je krasno izvajala svoj »Regirad« itn meščanska šola je 9 svojim petjem prinesla toploto božičnega razpoloženja. Lep je bil ta popoldan in Kolašice so lahko ponosne nanj. Čestitamo odboru KJS, ki ga vodi predsednica Jelka Šalamunova, in se mu imenom obdarovanih najlepše zahvaljujemo za darila, za trud in za ljnbav do so-človeka-trpina. B. Nušič, m so ga včeraj pokopati. Beogradu £jutomeeske trnke V novem letu bo »Večemik« prihajal med naše naročnike ob istem času, kakor do sedaj, s čimer so bili vsi naročniki zelo zadovoljni, zlasti Ljutomerčani, ki ga prejemajo že istega dne. »Vočernik« je edini obmejni dnevnik in prinaša vesti iz vseh teh krajev, zato ga podprimo, ker vrši tu na meji važno nacionalno nalogo in postanimo njega naročniki! UCtfCC Po vsej dravski dolini propagirajo, da bi se turistični, oz. lokalni vlak, ki vozi sedaj iz Maribora do Brezno-Ribnica, vozil do Dravograda. Upamo, da bo železniška direkcija usJišaia prošnjo interesenta«. Kuhinjska oprava, pa tudi drugo [»bistvo, se navzame počasi zatohlega duha. posebno, če je stanovanje vlažno. Da ta neprijetni duh odstraniš, moraš omaro izprazniti in v njej zažgati malo žvepla. V vsaki drogeriji lahko dobiš papir, ki je prepojen z žveplom. Guma se je v gospodinjstvu pokazala za zelo praktično snažilno sredstvo; pomivalne krtače, umivalne gobe in podobno izdelujejo iz tega tvoriva. Na trg so prišle tudi krtače iz mehke gume, ki so opremljene s številnimi gumastimi jezički, ki so razmeščeni kakor ščetine običajnih krtač. Imajo pa to prednost, da vsesavajo prah in tako preprečujejo, da bi ponovno sedal na predmet, ki ga čistimo. Ker pobirajo to krtače tudi dlake in podobne stvari, so priporočljive za čiščenje preprog. Co krtačo malo zmočimo, odpravlja tudi neprijetni blesk po likanju na volnenem blagu. Božični kolač. Dve jajci in četrt kile sladkorja v prahu mešaj, da narase. Nato primešaj noževo konico stolčenih žbic. kavno žličico cirnta in dve kavni žličici kakava. Potem primešaj po žlicah četrt kile moke, žličioo zmlete kave in tri četrtine zavitka pecilnega praška. Pekačo pomaži s sirovim maslom, posuj z drobtinami. stresi noter testo, razravnaj in peci približno eno uro, Ko je pečeno in se je shladilo, pre.eži kolač in ga pomaži s poljubno mezgo, zloži spet skupaj in ga obHj s čokoladnim ledom. Preden daš n« mizo, razreži kolač na tenko kose. Pogačice iz krompirja. Skuhaj dve kili krompirja, ga očedi, olupi in pretlači skozi sito. H krompirju primešaj tri jajca, 10 dek sirovega masla, 10 dok moke in mak) sesekljanega peteršilja. Vse skupaj dobro zmešaj in oblikuj drobne, prst debele in dolge klobasice ter jih 11:1 vroči masti ocvri. Je zelo dobro k pe' čcnki, pa tudi kot samostojna jed s solato. Da sc škrobljeno perilo sveti, primešaj k škrobu malo boraksa in nekaj zrn sol* ter dobro zmešaj, da se obojo stopi. Zato je najbolje, da najprej raztopiš sol, potem boraks in nato šele škrob. Ovratnike P**" škrobi že zvečer, jih dobro zavij iti dru-•gi dan zlikaj. Radio - Ljubljana Nedelja, dne 23. januarja. S: Oddelek Sodbe »Sloga«. — 9: Napovedi in poročila. 9,15: Prenos cerkvene glasbe iz 1 trnovske cerkve. — 9.45: Vers'ki govor jPr^°.r, Valerian Učak). — 10: Glasbeni drobiž. Na kitaro igra g. Filip Bernard. ~~ U: Teta Marička kramlja in prepeva. 11.30: Koncert radijskega orkestra. _ i3; Napovedi. — 1320: Trbo-veljski jazz-kartet. — 16: Plošče. — 17: slinavka in parkljevka. — 17.20: Poroda o tržnih cenah. — 17.30: Slovenske narodne (Sodelujejo: ga. Dragica Sokoma- gdč. Poldka Rupnikova, gg. Ladislav Rakovec in Ivan Berlot, radijski orkester 111 plošče.). — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Sv. Sava, prvi duhovnik, pro-Svetitelj in državnik. — 20: Slavnostni v spomin 601etuice Otona Župan-— 21.30: Koncert radijskega orke-tra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: nošČe. Ponedeljek, dne 24. januarja. 12: Andski skladatelji (plošče). — 12.45: Poučila. — 13: Napovedi. — 13.20: PIo-^e- — 18: Zdravniška ura: zle tvorbe Anton Brecelj). — 18.20: Plošče. — •40: Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: O Ivanu Gunduliču (dr. Lujo Vojinovič). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Koncert radijskega orkestra. — 21: Plošče. — 21.10: Ljubljanski godalni kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.16: Prenos iz kavarne »Nebotičnik«. SoŠUlki Čitalnica ustanovljena! Te dni se je ustanovila pod okriljem naše Ljudske knjižnice Čitalnica, v kateri bodo ljubiteljem literature in znanosti na razpolago vse vidnejše slovenske, hrvatske, srbske in nekatere inozemske revije in-listi. Zborovanje gostilničarjev. Pretekli torek dopoldne se je vršila redna skupščina Združenja gostilniških podjetij. — Zbornico TOI in gostinski odsek je zastopal zbornični svetnik g. Lebič iz Celja, Zvezo gostilničarjev pa zvezni ravnatelj g. Peteln iz Ljubljane. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: pred s. g. Kunst Ivan, podpredsed. g. Blatnik Simon; člani uprave so gg: Vaši Verdo, Letonja Ivan, Marn Kunigunda, Mešič Rudi, Pleteršek Ana in Strpnik Franc. Nadzorni odbor: gg. Ta jašek Josip, Ma-dic Angela in Rogi Franc. njam, da sem se z mojim FRIZERSKIAt SALONOM ni obisk. Mariboru sprejema v brušenje britve, škarie, : itd. CE HOČETE fenik. v Gosposki ulici. GOSTILNA MERDAUS vino. Posest ENONADSTROPNA HIŠA, gotovine, 203 _ Mali oglasi Razno ■Jedilne in spalne sobe Jerane, politjrane. pleskane er kuhinjske, najmodernejše ®Preme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. T1CHV IN DRUG Koiiees. elektrotehnnično po “jetje, Maribor, Slovenska 16, teL 27—56. izpeljuje *lektroinstalacije stanovanjih hiš. vil cospodarskih I? i ov- zaloga motorjev, ®stencev. svetilk, elektroln-Miamijskega blaga no kon- kur 'cnih cenah Sirite „Večernik“ KOLESA, GRAMOFONE, ŠIVALNE STROJE, OTROŠKE VOZIČKE popravlja dobro in hitro po kulantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba koles čez zimo. 7189 LEPE ZAVESE od tvrdke »Obnova«. Obnovite poceni Vaš dom. F. No-vak, Jurčičeva 6. 7564 POKROMANJE. PONIKLO-VANJE wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. 213 PORTRETE legitimacije, povečanja v vseh velikostih in barvah izdeluje foto Heric. Studenci. Dr. Kre kova 8-1. 314 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t DENTIST TEHN. HERIC LUDVIK za zobno zdravilstvo in zobno tehniko v Studencih. Dr. Krekova c. 8-1, sprejema ob delavnikih neprenehoma od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Po dogovoru tudi izven tega časa. 315 PREKLIC. Preklicujem vse, kar sem govoril proti g. Jožefi Rusjan. — Polanc Franc, Kamnica 353 POZOR! Izdelujem vse vrste košar po nizki ceni. Kočiš Peter, košar ski mojster. Vojašniška ul. 7, Maribor. 359 IX I 2007/36 28 Draibeni oklic , . ^?ne. P' .rna5.ca 1938 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 11 dražba nepremičnin. polovica Zemljiška knjiga: Ješenca vi. št. 107 Ješenca 254 polovica Cenilna vrednost: Din 12.707*12 Vrednost pritiklin: Din 192‘50 Najmanjši ponudek: Din 8.471‘50 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. ^krašno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 8. januarja 1938. sko HIŠO, tričetrt ure od Maribora, kakor tudi parcelo z vo kom. Vprašati: Žurg Mlinska 7. LEP TRAVNIK sta. Nova tristanovanjska HIŠA na prodaj. Studenci, Matjaža 48. PRODAM stikova 32. Prodam STAVBENO PARCELO na obroke. Mikša Alojz, Rei-serjeva cesta. Zg. Radvanje, 356 POSESTVO z gozdom, njivo, travnikom, naprodaj v bližini Maribora zaradi pomanjkanja pomoč«. Naslov v upravi »Večermika« 362 Prodam zaradi preselitve POCENI hišo na Ptujski gori. tik farne cerkve, tri sobe. dve kuhinji. tri kleti, velik vrt in sa donosnik. Cena Din 40.000.—. Vzamem tudi hranilne knjige. Vse informacije: Erbus. Slovenska ul. 28, Maribor. Male hiše. vrt. okoliške, od 10/)00. — Posestva od 30.000. 8% obrestonosne hiše ali vile od 120.000 dinarjev naprej. — Veleposestva, gostilne, mline prodaja Posredoval nica Maribor. Aleksandrova cesta 33. 373 BRALNA DRUŠTVA. POZOR Imam lepe knjige, »romane« po zelo nizki ceni na prodaj. Vprašati osebno ali pismeno pri gostilni Lavrenčič. Zg. Sv. Kungota. 398 Sobo išie ENODRUŽINSKA HIŠA z lepim vrtom ter vsemi pritiklinami po ugodni ceni naprodaj. Nova ul. 3. Pobrežje. 364 DUŠEVNI DELAVEC išče mirno, priprosto sobo (tudi prazno) prostorom za shranjenje inventarje. Prednost imajo prilike s primerno odslužitvijo najemnine. Pomni be pod »Zeto soliden 66« na upravo. 402 Sobo odda Lepa trgovska hiša. novo-zgradba, periferija 45.000. — Dobička nosna hiša. 18 strank 280.000. — Lepo oosestvo. 4 oralov, hiša. blizu otoka Din 48.000. — Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28. 367 Prodam OPREMLJENA SOBA. pritlična centralno kurjena, kopalnica s toplovodno napeljavo, se odda. Ogled med 12. in 14. uro. Strossmajerjeva 28, stan. 2. 251 Prodam večjo množino suhih prima BUKOVIH DRV Marinc. Ruše. 272 SOBO z vso oskrbo oddam. Vrba-nova 28, pritličje, desno. 301 CVETLIČNI MED po Din 18.— za kg oddaja Kmetijska družba. Meljska c. 12, Tel. 20-83. 295 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu. Koroščeva 22. 322 Prodam fino, orehovo, politi rano SPALNICO in JEDILNICO ter KUHINJSKO OPRAVO zelo poceni. — Mizarstvo, VERZEL Alojz, Vojašniški trg 2. 325 SOBO. opremljeno z dvema posteljama, čisto, oddam tudi eni osebi. Jenkova 5, pritličje. 326 OPREMLJENO SOBO oddam. Naslov v upravi. 327 GOSTILNA NA PRODAJ! Rupnik »Pri Amerikancu« v Studencih, Zrinjskega 1. 330 Oddam lepo OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom. Strma ulica 10. Krčevina. 338 Lepo OPREMLJENO SOBO oddam solidni osebi. Krekova ulica 14, desno, pritličje. .«5 Moderna SPALNICA, kavkaški oreh, barvana, na prodaj. Mizarstvo. Miklošičeva 6. 332 DIVAN poceni prodam. Pobreška 21. 334 OPREMLJENO SOBICO z vso oskrbo ali brez, oddam s 1. februarjem. Meljska 58. 350 Radi selitve poceni naprodaj KUHINJSKA OPREMA Tvorniška 22-111. 365 Prodam moderni športni OTROŠKI VOZIČEK Erjavčeva 6. Melie. 370 LEPO. PRAZNO SOBO v bližini kolodvora m šol oddam. Naslov v upravi lista. 111 KONJSKI GNOJ za oddati. Vojašniška 11. 371 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam 1—2 boljšim gospodom proti točnemu plačilu takoj. Židovska ul. 12-1. 360 Rabljene »SINGER« ŠIVALNE STROJE proda poceni mehanik Draksler. Vetrinjska ul. 11. 372 POHIŠTVO! Krasne spalnice iz kavkaške-ga oreha, kanadske breze ali hruške, politirane že za Din 5000. Tudi najfinejše iz cvetnega jesena in druge, priznano vedno najsolidnetiše in najcenejše pri Zupaniču. Orožnova 7. ,»0 SONČNO SOBO s posebnim vliodom oddam 2 gospodoma. Glavni trg 4-1 363 SONČNO SOBO oddani boljšemu gospodu ali dami takoi ali s 1. marcem. Gregorčičeva 6. pritličje, desno. Korošak. 3gg IX I 2979/37 Dražbeni oklic . • *?"* 7 ,m\ca 1938 °b uri bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Sv. Magdalena vi. št. 396 Cenilna vrednost: Din 56.640’— Najmanjši ponudek: Din 40.000’— 1 ravice, katere bi ne pripuščale dražbe, jc oglasiti pri sodi-scu najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe škodo 7drt>SiLU1°gl° več uveljuvljaii glede nepremičnine v škodo zdrazitelja, ki jc ravnal v dobri veri ura^i dtt“odiHrZaria "a r,<‘ Je meni'a Ruby hladno. »Go-, ^ Moore nima več, pa velja za zelo Satega. Ne, nisi bil odkrit do mene. ral bi ini vse to povedati. Nikoli nisem thp ’ s‘ ^°Kat> zato stojiš sedaj pred en»j v povsem drugi luči.« , 'Ah. ljubica, saj vendar nisem jaz *v- da mi je zapustil stric Jurij pose-v°.« je pojasnjeval Geoffrey proseče, Pomaknil k njej in ji ovil roko okrog Sen >>Tudi ako bi bi' berač’ bi te ne mo-1 bolj ljubiti kakor te ljubim sedaj, in I^bši’ da h' tU
  • m premoženjem in » vso »aia d«bo »o<|o Hranilnica Iz vriule vse w do—rito rtrofco »po do Jožo posle ločno in ku lani no Sn r o i b m R vlof« M Jcnjtttee na »«*ožl račun P f 6 J 6 lil O po najugodnejšem obrcslovsn/u _ . „ .____rr l ir nasproti poit e. ptei POdrUŽniCa: (/tLJt Julnoilajsrslia tiraalinica Ml Fl S2HSSS S Ko,,™«, -M,a. v UM*. OOO ^ ^ “*"* * *