Poštnina plačana v gotovini. Maribor, petek 5. junija 1956 Štev. 127. Leto X. (XVII.) ■——■i———■■■mlini 11 mi i mi'i iilimiti MARIBORSKI Cefta 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ui. tl t leleion uredništva 2440, uprave 2465 TTTnnn mn Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ^ H I H HhV v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase nBSLi sprejema tudi oglasni oddelek „JutraM v Ljubljani / Poštni čekovni račun St 11.409 kavi MMiOtji ftatuiie Batist v paniki in pam PARIZ, 5. junija. Stavkovno gibanje se je v noči na 5. junija izredno poostrilo. 0 polnoči je bilo 750.000 delavcev v stavki. Stavkujočim so se pridružili tudi rudarji vseh severno-francoskih revirjev, razen tega uslužbenci pariškega tramvaja in avtobusnih podjetij. Danes se ustavi delo v vseh francoskih plinskih in pogonskih obratih. Napoveduje se generalna stavka železničarjev in poštarjev, dočim so uslužbenci spalnih vozov že pričeli stavkati, tako, da ni na progah nikakšnih spalnih in jedilnih vozov več. Radi transportnih težav se čuti v Parizu pomanjkanje življenskih potrebščin. Danes zjutraj je bil Pariz brez mleka. Uslužbenci velemlekarne d. d., ki oskrbuje dve tretjini Pariza z mlekom, so se pridružili stavkujočim. Ker so pričeli stavkati tudi uslužbenci pariških centralnih tržnic, je nastala v mestu panika. Prebivalstvo vrši ogromne nakupe življenskih potrebščin v strahu, da bodo te potrebščine pošle. V političnih krogih se sploh ni mnogo opazil nastop Blumove vlade, ker je vsa skrb osredotočena okoli stavkovnega gibanja, ki grozi, da se prelije v generalno stavko s politično tendenco. Vedno bolj prodira prepričanje, da se je stavka organizirala po moskovskih navodilih. Hepd v imava, Um v LONDON, 5. junija. »Daily Tclegraph« poroča v senzačni obliki o ulti-matumu, ki ga je baje stavil Mussolini negušu. Neguš je, tako argumentirajo svoje stališče Italijani, z begom iz Abesinije,1 izgubil deželo in krono. Pet dni pred begom je Mussolini ultimativno sporočil negušu, da lahko obdrži krono in cesarsko dostojanstvo, če pristane na italijanski protektorat in tudi na odcepitev neamharskih predelov. Iz abesinske strani se zatrjuje, da ni abesinskim vodilnim krogom o takšnem ultimatumu italijanske vlade nič znanega. Kakor se doznava, se bo neguš v kratkem podal v Ženevo, da tamkaj osebno brani interese Abesinije pred svetom Društva narodov. V tej zvezi se šušlja o nekih tajnih pogajanjih med Rimom in Londonom, v smislu katerih naj bi se Eden in Mussolini sestala v nekem severnem italijanskem mestu. Od tega razgovora hi bil potem odvisen nadalnji potek v obravnavanju abesinskega problema. CeUos&avmka §tsš mmk Itduim/ski PRAGA, 5. junija. Včeraj dopoldne je bila na Hradčanih pod predsedstvom prezidenta dr. Bcneša strogo tajna seja vrhovnega sveta narodne obrambe. Na seji so se proučili in sprejeli dokončni načrti glede gradnje trdnjavskega pasu oh češkoslovaških mejah. tiettiol Midsidnik padamenta PARIZ, 5. junija. Poslanska zborni ca je včeraj popoldne izvolila s 377 glasovi proti 150 glasovom Herrlota za predsednika zbornice. Baiestinskim. Ata&tm na pomot JERUZALEM, 5. junija. V največ ji tajnosti je vrhovni arabski odbor za o-brambo arabskih pravic sestavil tri brzojavke, ki so se tajno poslale angleškemu kralju ter spodnji in zgornji zbornici. Brzojavke so se odposlale tajnim potom iz Palestine. V brzojavki apelirajo arabski voditelji na pravicoijubnost Britancev, ki so vedno bili ponosni na to, da Je njihova zemlja dežela pravice. V brzojavkah se navajajo vzroki arabskega upora in se naglaša, da bodo Arab ci vodili borbo do zadnjega, dokler se ne ustavi naseljevanje Židov v Palestini. Zdi se, da se je položaj zelo poostril, ker se računa z nevarnim položajem na vzhodu in ker obstoja več znakov, v smislu katerih je možno sklepati, da bodo palestinskim Arabcem priskočili na pomoč Arabci vseh ostalih orientalskih držav. Preko noči je prevzela v Parizu oblast nova francoska vlada, ki ji načeluje voditelj francoskih socialistov Leon Blum. V sestavi nove francoske vlade beremo Pretežno nova imena, ki stopajo na po-zornico francoske politike in v katerih se zrcali politična smer vladajočih skupin Minister za narodno obrambo, vojsko in podpredsednik ministrskega sveta je: Daladier (rad.); mornarica Gagnier; letalstvo: Pierre Cot (rad.); državni podtajnik v ministrstvu za mornarico: Blan-ehot; notranje zadeve: Salengro (soc.); državni podtajnik v minist. za mornarico: Blanchot; notranje zadeve: Salengro (soc.); državni podtajnik v notranjem ministrstvu: Raoul Aubaud (rad.); pravosodje: Rucart (rad.); prosveta: Jean Zay (rad.); državni podtajnik za posebne misije ga. Brunswick; državni podtajnik za tehnična dela: Julius Gulient (rad.); d ržavna podtajnica za znanost ga. Jolliot-Curie; zunanje zadeve: Yvon Uelbos (rad.); državni podtajnik v zunanjem ministrstvu: Fiemot; kolonije: Mau rius Moutet (rad.); finance: Vincent Auriol (soc.); pokojnine: Albert Riviere (soc.); gospodarstvo: Charles Spinasse (soc.); trgovina: Paul Bastidc (rad.); kmetijstvo: George Monnet (soc.); pošta hi brzojav: Jardillier (soc,); delo: Lebas (soc.): narodno zdravje: Jellier; general ni tajnik v ministrskem svetu: Moch. ministri brez portfeija: Chautemps (rad.), Paul Faure (soc.) in Maurice Vio-litte (soc. unija); državna podtajnika v ministrskem predsedništvu: Maks Dor- moy (soc.) in De Tessan (rad.). Ni rožnat položaj, v katerem se je znašla Blumova vlada ob svojem nasto-Hu. Med francoskim prebivalstvom se °oaža nervoznost. Cene mesu in drugim življenskim potrebščinam skokovito naraščajo. Preko Francije gredo najalar-mantnejše vesti. Francija se nahaja v vi harju stavke, kakršnih ne srečavamo po gosto v socialni zgodovini zadnjih desetletij. Novi francoski notranji minister Salengro je že pred nastopom svoje funk c'ie dejal, da bo uveljavil najenergič-hejše ukrepe, da se stavkovno gibanje *atre. Kako bu to uspelo:? Preko tričetrt bilijona francoskega delavstva je v stavkovnem stanju. V smislu poročil se Pripravljajo na stavkanje tudi uslužbenci vseh trgovin, kavarn, restavracij, tramvajskih družb, kinematografov itd. So- « balistična Blumova vlada se nahaja v jkinali zadregi, ker obstojajo glede stavkovnega gibanja med socialisti in komu-histi precej globoke razlike. Tudi so se strokovne organizacije izjavile najod-'°Čneje proti drakonskim ukrepom, ki bi sp napravili proti stavkujočim. Kako vo-mc(j f0 sciio in Karibdo? Že ko je Leon Blum pripravljal sestavo svoje vlade, so se čule napovedi, češ, ^ se kazalec francoske notranje politike Dornika v nove smeri. Slišali so se gla-?°vi o podržavljenju denarnih zavodov 1,1 vojne industrije. Prodirale so tudi vbsti, da bo nova vlada takoj po prevzetju oblasti predložila parlamentu za-.on o 40 urnem delovnem tednu. Na ne-avneni binkoštnem kongresu francos-. 'h socialistov se je izcimila močna strti u. pa socialistični levici, v katere sre-■/Ču jc Marceau Pivert, ki je zahteval. ,a more Blumova vlada takoj pristopiti Ovajanju popolnoma marksističnega pro *rama, da usili tvornicam kolektivne po F°dbe ter da takoj po nastopu ukine dvo etno vojaško službovanje in uvede me- sto tega enoletno. Že tedaj so se izcimila ob teh najavah marksistične epohe precejšnja miselna nasprotja. Leon Blum pa jc vstal in dejal, da ne prihajajo na vladi marksisti, da sestavijo homogeno vlado, marveč da bo nova vlada vlada Ljudske fronte, ki ne more imeti za osno vo svojemu delovanju marksističnega programa, marveč program Ljudske fronte. V tem je hkrati zazijal prepad med tezo revolucije in tezo evolucije. Stari taktik Leon Blum, ki oslanja svojo moč na socialiste, radikale in na komuniste, ki so mu obljubili pogojno podporo v parlamentu, je razpršil razne domneve in napovedi z izjavo, ki ni metanje mark sizma v arhiv in ki ni revolucionaren naskok. V smislu tega njegovega nazi-ranja naj bi se v Franciji sicer ustvaril socialistični red, toda potom evolucije. S tem je Lcod Blum, ki ga gotovi krogi primerjajo s francoskim Kerenskini, pomiril francosko meščanstvo. Doktrina se bo torej očividno tudi pri Blumu, tem odličnem govorniku in veščem novinarju, morala najbrže umakniti pred trenutno sila perečimi vprašanji. ki so se zgostila na obzorju francoske politike. Tukaj so socialna vprašanja s stavkovnim gibanjem, ki potiska Biti-1 ma v precej kočljiv položaj, ker ne more postavljati na kocko svojo popularnost kot delavski voditelj z ostrimi merami proti stavkujočim. So pa tudi finančno gospodarske težave. Paničen beg zlata iz Francije. Ali se bo posrečilo razbiti francosko finančno ter industrijsko oligarhijo ter brez motenj v narodno gospodarskem krogotoku staviti Fran cosko banko pod nadzorstvo odbora, v katerem bodo sedeli predstavniki levičarskega režima? Potem vojaško vprašanje. Socialisti so popularizirali med svojimi masami misel skrajšanega vojaškega roka. Ali bo Blum mogel pristopiti enostranski razorožitvi, ko se v vseh državah na vseh celinah vidijo ravno nasprotni pojavi? Končno še di: šljiva evropska atmosfera. Vsa ta in druga vprašanja zagrinjajo pot, ki jo je nastopila nova Blumova vlada. Bodočnost bo pokazala, kako si je stari taktik Leon Blum znal pomagati iz kočljive zadrege. Vsekakor pa je že sedaj mogoče razbrati smeri Blumove politike na podlagi znanih smernic, ki jih je bil zapisal voditelj francoskih socialistov o sebi: »Kar se mene tiče, nima nikakšnih nagnenj k močnim polnomočjem. Hočem pa, da ni parlament samo strog sodelavec, marveč tudi iniciativen inspiratpr eksekutivne oblasti.« Ali daje nemara ta izjava naslutiti, da se bo zopet ponovila tista znana resnica politične zgodovine tretje republike, da izvirajo v Franciji vse stranke iz levice in da polagoma po prevzetju oblasti izgubljajo prvotno borbenost osredotoču-joč vso svojo delavnost na torišču reševanja aktualnih potreb, strogo parlamentarne demokracije, spretnega takti-čarstva in pridobljenih političnih izkušenj ter tradicij? Meddruštveni nastop mariborskih Sokolskih društev ki bi se imel vršiti v nedeljo dne 7. t. m. se radi župnih tekem, ki se vršijo isti dan v Mariboru preloži na jesen. NAČELNIK. KONGRES JNS. Včeraj dopoldne je imel v stranskih pru štorih v Beogradu akcijski odbor JNS svojo sejo, na kateri se je definitivno določil datum kongresa, ki bo dne ,30. junija in 1. julija v Beogradu. Razen tega so bila na dnevnem redu tudi poročila o bližnjih banovinskih skupščinah JNS, ki bosta v Sarajevu (7. t. m.) in v Novem sadu (14. tm.) za dunavsko banovino. » »HRVATSKEGA VPRAŠANJA NI«. Tako je dejal S. Hodžera, vodja »Bor-bašev« na zborovanju v Svilajncu. Izjavil je v svojem govoru, da ne ve, kaj pravzaprav Maček hoče ter izvajal: »Mi smo najodločneje vstali proti federaciji, ker bi to značilo razpad države. Hrvat-skega vprašanja ni in mi ne vemo, v čem obstoja to vprašanje. Obstoja samo eno vprašanje 'in to je vprašanje kruha in socialne pravde.« Ljudska univerza. Danes ob 20. uri se vrši v predavalnici »Ljudske univerze« občni zbor. Vse članstvo »Ljudske univerze« se vabi k udeležbi. tariborsld »Ve c er n! k« Jutra . J9P3B3B■ V ausitijska vojske se tedo sfttejetHoii HUui$ffl§k$ Ife joksOMii MOViti same utisiasi eežima DUNAJ, 4. junija. Havas poroča: V smislu besedila nove vladne uaretfbe o provedbi zakona o splošni vojni dolžnosti, se stavlja kot glavni pogoj, da more biti sprejet v avstrijsko vojsko samo oni, ki je avstrijski državljan in član Domovinske fronte. Tudi bodo imeli pravico do skrajšanega enoletnega dijaškega roka v vojski samo oni absolvirani dijaki, ki so člani Domovinske fronte. Vazna snomenUa mm&mke^a te$auslva Vajta svet k Sofiji SOFIJA, 4. junija. Nujno je bil sklican vrhovni vojni svet k zasedanju. Raz pravlja! bo o vojaških zadevah ter se njegovi sklepi držijo v največji tajnosti. Slutil taktika: PARIZ, 4. junija. DNB poroča, da se bo plenum Društva narodov v Ženevi sestal dne 23. junija in da se bo moralo zasedanje sveta Društva narodov, predvideno za 15. t. m. najbrže odgoditi za osem dni. niuAloulo Zahteve našega gostinstva Včeraj se je pričel v Ljubljani III. vsedržavni gostinski kongres, ki je združen z -veliko vsedržavno gostinska razstavo, na kateri je častno zastopan tudi naš obmejni Maribor. Kongresa so sc udeležili delegati gostilničarskih združenj iz vse države in mnogi odlični gosti. Otvorjen pa je bil kongres včeraj dopoldne. Predsednik Zveze gostilničarskih združenj za našo banovino je v svojem otvoritvenem nagovoru orisal borbo naših gostilničarjev za olajšanje davčnih, taksnih in drugih javnih bremen. Gostilničarji v dravski banovini plačajo na leto skupno okrog 800 milijonov javnih bremen. O podrobnem delu stanovske organizacije .ie poročal generalni tajnik Sekulovič. 1% kongresu se je soglasno sprejela re- solucija, v kateri zahtevajo gostilničarji novelacijo obrtnega zakona, uredbo o od piranju in urejevanju gostilniških obTatov ter uredbo o dokazu strokovne usposobljenosti. Nadalje zahtevajo med drugim omejitev izdajanja dovoljenj za nove o-brate, kjer v resnici ni krajevne potrebe, pridružitev mlekarske, slaščičarske in drugih sorodnih obrti k gostinskemu zdru ženju, regulacijo vprašanj turističnih plačilnih odmerov z drugimi državami, izboljšanje turistične propagande, izdajo reklamnega materijala in prospektov, prav tako pa tudi spremembo načina obdavčenja po davčnih upravah, ukinitev in omiljenje nekaterih taks, predvsem po, licijske nadzorne takse. Kongres bo trajal tri dni. fited sodniHi stotom Moža pobila s kolom do smrti Danes dopoldne se je vršil pred malim kazenskim .senatom mariborskega okrož nega sodišča epilog družinske tragedije, ki se je yršik> dne 8. marca 1936 v Radizelu pri Hočah, ko je 25 letna posestnica Julijana Kučarjeva z udarci s kolom ubila svojega moža Jožefa Kučarja. Kakor pravi obtožnica, se je Kučarjeva poročila s pokojnim možem pred 6 leti. Toda zakon ni bil srečen, ker sta imela oba napake, ki so onemogočale mirno zakonsko življenje. Žena se ie radi tega od svojega moža odselila ter se nastanila pri svoji materi. Ko je kritičnega dne, to je 8. marca t. 1., imel njen pokojni mož opravka v bližini hiše, kjer je stanovala njegova žena, jo je obiskal. Bil pa je nekoliko vinjen in sta si kmalu skočila v lase. Stvar se je končala z napadom žene na moža. Kakor pravi obtožena Kučarjeva, je baje pokojni mož potegnil nož in jo hotel navaliti nanjo. Radi tega pa, da je pogrebi-la kol ter nekajkrat krepko udarila po moževi glavi, tako da je obležal v mlaki krvi ter kmalu zatem izdihnil. Pri razpravi je Kučarjeva izpovedala, da je silno hitre jeze, >radi česar se tudi z možem nista mogla razumeti. Obsojena je bila na 4 leta robije. Nikogar ni menda v Mariboru, ki ne bi bil prepričan, kako nujno potrebno je tlakovanje prostora pred tovornim skladiščem glavnega kolodvora. Včeraj je Združenja trgovcev za mesto Maribor, ki razvija v zadnjem času v vseli perečih vprašanjih našega mesta hvalevredno iniciativo, odposlalo skupno z drugimi mariborskimi gospodarskimi organizacijami na naslov ljubljanske železniške direkcije tehtno utemeljeno spomenico, iz katere povzemamo sledeče glavne navedbe: Prostor odnosno dovozna cesta do tovornega skladišča postaje Maribor glavni kolodvor, kjer se vagoni nakladajo in ■razkladajo, je že delj časa v silno zanemarjenem stanju, v zadnjem času pa je postalo to stanje naravnost nevzdržno. Že pred tremi leti je daal progovna sekcija Maribor glavni kolodvor na ponovno prošnjo zainteresiranih krogov po >re-rneduri in z-boljšanju dovoza ta prostor nasuti z gramozom ter preko tega nasipati par vagonov peska. S tem pa zlo ni bilo odpravljeno in danes je posledica tega v suhem letnem času velikanski prah, ki ga povzročajo vozila, zlasti motorna. Množina tega prahu je tako velika. da prodira tudi v skladišča in celo do blaga, ki je v zabojih, da nadalje nadleguje ujadništvo v pisarnah železniške postaje ter zlasti ogroža zdravje in življenje delavcev, ki morajo po cele dneve delati v tisti ne samo skrajno neprijetni, ampak celo strupeni atmosferi, da vprež- ne živine sploh ne omenjamo. Kar je pa v suhem letnem času prah, to je v deževnem blato, ko se kolesa voz vdirajo skoro do osi. V dobah daljšega deževja je ta del ceste dostopen raznim vozilom le ob veliki muki yprežne živine odnosno hudem strapaciranju motornih vozil. Kakor se doznava na merodajnem me-s tu, je predložila na poziv Direkcije državnih železnic v Ljubljani progovna sekcija Glavni kolodvor Maribor dne 8. avgusta 1934 imenovani direkciji proračun za tlakovanje tega prostora in dovozne ceste k istemu in sicer ca. 9000 iri* a Din 140, kar bi znašalo skupno ca. Din 1.260.000, katera vsota bi še nemara tudi danes odgovarjala, dasiravno je stanje tega prostora jn ceste danes še slabše kakor v letu 1934. Za slučaj, ako bi se ne mogel dovoliti naenkrat celotni zgoraj navedeni kredit za izvršitev tega tlakovanja, naj se omogoči vsaj to, da se v I. 1936 izvrši podaljšanje dovozne ceste od železniške ograje do tovornega skladišča in prostora nad skladiščem in železniškimi tiri v skupni izmeri ca. 4000 m gl. načrta. Za letos bi znašali ti stroški samo ca. Din 560.000, ostalo delo bi se pa potem izvršilo v letu 1937, da bi se tako postopoma uredila ta važna prometna žila in še važnejši prostor pred tovornim skladiščem v interesu neoviranega prometa in zlasti v interesu nujnih higijenskih zahtev. Zadeva je neodložljiva! Ho*h ftejdenes? Staro-katoliška cerkev. V nedeljo 7, tm. ne bo običajne službe božje radi cerkvene sinode v Zagrebu. Prihodnja služba božja je ob 9. uri v četrtek 11. t. m. na praznik Presv. Rešnjega Telesa. Streljanje na leteče golobe. Lovsko društvo priredi v nedeljo, 7. t. m. med 15. in 18. uro na vojaškem strelišču v Radvanju streljanje na leteče golobe. Streljalo se bo tudi s kroglo. Člani in prijatelji strelskega športa vabljeni! Restavracija »Mariborski dvor«. Danes pojedina raznih rib iz morskih in sladkih vod. Jutri pojedina divjačine. — Abonenti se sprejemajo na dobro in ceneno hrano. V soboto, dne 6. t. m. v slučaju lepega vremena koncert v gostilni Merdaus na Koroški cesti. Začetek ob 18. uri. Ocvrti piščanec Din 13. Gasilci na plan! Agilna gasilska četa v Pesnici priredi v nedeljo 7. t. m. veliko Ud& i&M ki kosi otskik dtzat/§uiuw: »ttua toka" oti Adtžkoiiu? Čudna so naključja smrti, ki se plazi po Grčiji. V par mesecih so omahnili štirjie vodilni možje: 2. februarja general Kondilis, 18. marca Vonizelos. 13. aprila Demerdzis, 17. maja Tsaldaris. Drug za drugim so šli. In še novi slučaj! Komaj je legel Tsaldaris, je podlegel srčni kapi general Pa raške vopu los, svoječasni ge-iteralissinms in vrhovni poveljnik grške vojske. V vseli slučajih je prišla smrt iznenada. Možje, ki so prejšnji večer 'še govorili in zborovali, so opolnoči biti mrtvi. Vseh pet je umrlo na srčni kapi. Kal naj to pomeni? Naključje usode? Nemara kaj drugega, grozotnega? Grki so zelo ibabjeverni. Sedaj so se spomnili nekaterih prerokovanj ob pričetku letošnjega leta. Med številnimi prorokovanji jde za nenadno umrlimi? Morda Kofalis, ki si ne upa več govoriti, ali kdo drugi? Smrt se skrivnostno plazi po Grčiji. Zasmeh žanje oni, ki bi danes v Atenah ali kje drugje na grških tleli hotel govoriti o naključju. Toda za lahkoverni in mističnim motivom podvrženi grški narod se je naključje nehalo že takoj za Venizelosovi smrti. V tem trenotku se je za grškj narod pričel misterij. Kdo bo odgrnil zaveso te čudovite skrivnosti... gasilsko proslavo, združeno z blagoslovitvijo gasilskega avtomobila. Naj ne bo gasilca to- in onstran Drave, kj bi tej svečanosti ne prisostvoval. Dolžnost občanov je, da tudi oni podpirajo to humanitarno društvo, ki mora biti noč in dan v pripravljenosti. Zato pa v nedeljo vsi na Pesnico! 6 let* Ul Ok&H Slovo M. Furjana. Včeraj je bila v dobro zasedenem gledališču poslovilna predstava gledališkega igralca Maksa Furijana, ki se je poslovil od mariborske gledališke publike kot finančni minister Almbichler v Lichtenbergovi satirični ko mediji »Kariera kanclista Winciga«. -* Maks Furijan, ki je prejel od svojih prijateljev, simpatizerjev in čestilcev precej šopkov in cvetlic, je bil deležen viharnega priznanja in ploskanja, s katerim je občinstvo pokazalo svoje simpatije do mladega, nadarjenega igralca, ki mu želimo pri njegovem nadalnjem umetniško odrfekem delovanju v Osijeku kar najlep* ših uspehov. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Peter Kacjan, delavec. Koroška c. 66, in Ana Vidovič, delavka* — Franc Majcen, pomožni delavec drž-žel., Studenci, in Štefanija Soline, kuha* rica. — Bogomir Studenčnik, trg. P0' močnik. Koroška c. 48, in Marija Fr iško-vec, pletilja. — Robert Karmel, kontru-vojaški godbenik, in Albina Lešnik, pos> hči. — Vinko Ferenčak, mizarski pošlo* vodja, in Terezija Sohager, zasebna ura« uica. — Anton Podgoršek, delavec. Tat' tenbachova 26, in Mari ja. Vilenko, delaV' ka. — Jože Rebec, tkalec, Principova 4« in Emilija Wudler, šivilja. — Jakob Kam* nikar, mizarski pomočnik, Mlinska ulic3 3, in Val. Perstotnik, predica. — Avg-Veleč, čevljar, in Angela Lah, delavka-—• Jože Glušič, davčni uradnik, Razla' gova 21, in Ana Sojič, šivilja. — Maks Lašič, mesarski pomočnik, Rače, in Ma' rija Veber, tov. delavka. — Vinko Hubef. knjigovezni pomočnik, Frankopanova 59. in Helena Farič. — Albin Belak, miz. P0' močnik, Pobrežje, in Marija Copak, VrG' dica. — Edvard Volavšek, zasebni urad' nik Pobrežje, in Marija Riedl, prodaja*' ka. — Jože Osterman, tov. barvar. O" bregu 26, in Olga tkalka. —• Franc Bri*s’ čevljarski pom. Studenci, in Hilda la31' žekovič, predica. — Ivan Žižek, tkalec* Pobrežje, Gubčeva 45, in Roza Pepelu* kuharica. — Anton Miklavčič, delavec. Studenci, in Terezija Krofič, delavka. Ha sa kaše faimie ptvil ftuukie m Oasposuetska ftoije... Bilo je leta 1919 ob znani zmagoviti ko roški ofenzivi, ko so naši polki korakali v osrčje našega Korotana. Tedaj so prvo kr„t prodrle na Gosposvetsko polje tudi baterije polka, ki ima danes svoj sedež v Mariboru In ki proslavlja vsako leto na dan 5. junija svojo slavo kot spomin na ta pomembni dogodek iz naše popre-vratne zgodovine. Tudi danes je bila v vojašnici tukajšnjega 32. topničarskega polka svečana proslavitev polkovne slave, ki je potekla v znaku udarne strum-nosti našega mariborskega topmčairstva. Za ta dogodek je bila vojašnica praznično čista in okrašena. Pri vhodu je sprejemal odlične goste vrli domačin slave. Zbrali so se na vojašniškem dvorišču ma- riborski odličniki tar predstavniki mariborskega javnega življenja, Sokolstva in vseh nacionalnih organizacij, da z našimi vrlimi topničarji vred praznujejo tradicionalni praznik polkovne slave. Navzočne je najpreje v izbranih, zanosnih besedah pozdravil v imenu službeno odsotnega mestnega poveljnika komandant vojnega okruga polkovnik Djo-ko Petrovič, ki je ob zaključku svojih pozdravnih izvajanj izrekel polku ob polkovni slavi najiskrenejše čestitke. Potem, ko sta vojni duhovnik Ilija Bulova« iz Celja in kurat P. Zavadlal opravila predpisane cerkvene obrede za pravoslavno oziroma katoliško veroizpoved, je spregovoril v imenu službeno odsotnega polkovnega poveljnika kapetan F. Golob, ki je v toplih patriotičnih izvajanjih podčrtal pomen današnjega polkovnega praznika v zvezi z dogodkom, ko so leta 1919 prodrle polkovne baterije na Gosposvetsko polje. Svoje toplo občutene besede je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. Sledil je nato defile polkovnega vojaštva pred odličnimi civilnimi in vojaškimi ter društvenimi predstav niki, nakar je bila prisrčna zakuska in je sledilo živahno vojaško veselje, ki je povzdigovalo praznično 'razpoloženje naših vrlih, strumnih topničarjev v vojašnici vojvode Putnika. ommms Andrej Nerat, miz. pom., Studenci, Aleksandrova c. 25, in Leopoldina Nipič. — Alojz Gracej, zidar, Zgornje Radvanje, in Neža Slaček, tkalka. — Avgust Komel, šofer, in Pavla Caharija, zasebnico. — Florijan Saje, in Veronika Kodrič, zasebnica. Bilo srečno! Protest mariborskega obrtništva. Tukajšnje Slovensko obrtno društvo je poslalo skupno z Okrožnim obrtniških zdru ženj pismeno protestno spomenico mariborskemu mestnemu svetu, ker so se nekatera dela pri gradnji novega šolskega kompleksa v V. mestnem okraju oddala nemariborskim obrtnikom. Gledališka uprava ponovno prosi vse one gg. abonente in lastnike blokov, ki so s plačevanjem obrokov v zastanku, da jih izvolijo čimprej poravnati, ker je rok za plačilo zadnjega obroka zapadel že 1. aprila in mora gledališka blagajna obračunati. Protituberkulozua akcija v maju. Sreča za protituberkulozno nagrado se je odločila za nabiralni blok št. 3735 in je bila na podlagi tozadev. nabiralne stanovanjske pole nagrajena Matilda Rotmann — za njen prispevek in sodelovanje pri nabiranju PTL dinarja pri najemnikih. — Izven stanovanjske akcije so v protitu-berkuloznem tednu sodelovale šole, o-bratni delavski zaupniki in lastnika »Union« in »Grajskega« kina gg. Valjak Gjuro in Guštin Julij. Mariborska PTL ie prejela od delastva tovarne Hutter Din 499,25, od delavstva tovarne Viljem Ereund Din 94, od delavstva tovarne A. Ehrlich 271.50, od delavstva Cirilove tiskarne Din 20, od delastva »Unio« družbe Din 75, od delavstva Mestne plinarne Din 40, od delavstva tvrdke »Karo« Din 100, od tvrdko Ferdo Potočnik Din 100; dalje od realne gimnazije Din 190 ir* 108 Din od I. deške narodne šoie Din, '07, od II. deške narodne šole Din 160, od »Union« kina po zaslugi lastnika, zlasti pa agilne blagajničarke gdč. Marice Legat, pa Din 1.342. Z nabiralnimi pušicami po gostilnah in kavarnah in na glav Nem kolodvoru bruto Din 1.594.50. Iz odvetniške pisarne g. dr. Anton Pernat-a stno \z neke pravde prejeli 100 Din, notar A. Kogoj Din 236. Vsem prav iskrena hvala! 5199 brezposelnih išče dela in kruha. Pri mariborski Borzi dela je bilo ob koncu majmika prijavljenih 1126 brezposelnih moških in 273 žensk. Za podpore je Borza izplačala 24.756 Din. Delo pa je preskrbela 318 brezposelnim osebam. Kljub precej živahni gradbeni podjetnosti v Ma riboru se letos problem brezposelnosti ni nič omilil. Vedno več jih je, ki prihajajo z dežele in od drugod s trebuhom za kruhom. Trg za ribe. Današnji trg za ribe je bil slabo založen. Sardele so prodajali po 19 Din, oblice po 13, lokarde in sipe pa po 18 Din kg. Kakšno vreme se nam obeta. Hladno, vetrovno in deževno vreme. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Nočno lekarniško službo imata danes v petek Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v soboto Vidmarjeva in Savostova. Pet aretacij. Policija je sinoči aretirala nekega Antona Š., ki je osumljen, da je vlomil pred dnevi v drvarnico nekega železničarja v Delavski ulici in mu ukradel skoro novo kolo. Zaradi potepuštva pa je ustavil stražnik na Glavnem trgu Hermana Š ir> Stanka S. Oba sta romala v policijske zapore, kjer jima je delala druščino lahkoživa Nežika N., stara znan ka mariborske policije in lahkomiseljnih raoškfh, ki jo je stražnik pijano aretiral v Vetrinjski ulici. Iznenaden je bil tudi brez poselni delavec Drago K., ko so ga povabili na policijo in odkrili, da je pred dnevi ukradel leseno kad nekemu trgovcu. »Jekleni konji«... Vsa opozorila, naj pazijo kolesarji na svoje »jeklene konje«, so zaman in prav zaradi njihove nepazljivosti imajo tatovi, koles tako lahek in usoešen posel. Včeraj so bila ukradena kar tri kolesa. Učitelju Cirilu Hočevarju ie tat 'ukradel 1000 dinairjev vredno kolo izpred Narodnega doma, dijaku Josipu Divjaku 500 Din vredno kolo iz kleti realne gimnazije, pekovskemu vajencu Mihaelu Goričanu pa 1600 Din vredno kolo z nekega dvorišča v Tattenbachovi ulici. Iz policijske shrambe najdenih predmetov. V mesecu maju so bili prijavljeni in izročeni tukajšnjemu uradu naslednii najdeni predmeti: ženska pletena čepica, par ženskih rujavih čevljev, denarnica z 20 Din, moški klobuk, petelin, ženska ura. moški klobuk, ženska torbica z 32 Din, zavitek ženskega blaga, zračna sesalka. pes volčjak, žepni nož. dva meseca star psiček črne barve, zlata zaponka, denarnica z 9.50 Din. ženska srebrna ura, pasji nagobčnik, 2 cinasti palici, poročni prstan otroška volnena oblekca zapestna verižica, moška športna verižica, kolo osebnega avtomobila z znamko »Apel« in papiga. Radi prezakurjene peči je pri Sv. Andražu nastal ogenj v koči najemnice Helene Kosmelove, ki je pekla kruh. Koča je pogorela do tal in trpi lastnik Plasko 10.000 Din škode. Kolesa kradejo. Mesarskemu pomočniku Valentinu Sardinšku je neznanec ukradel 600 dinarjev vredno kolo z Glavnega Irga. Na Tržaški cesti izpred neke gostilne pa nekdo »sunil« 700 Din vredno kolo mesarju Ivanu Lipovšku. Mast je kradel in prodajal. V Hrastovem skladišču v Prevaljah je imel' shranjeno zalogo prašičje masti neki Janko Kramžer, potnik subotiške tvrdke Marcel & Steiner. Zadnje čase pa mu je pri' čela mast kopneti in ko je- pred dnevi u gotovil, da mu je zmanjkalo 13 kant masti, vredne 3.900 Din, je prijavil zadevo prevaljskim orožnikom. Tatvine je bil re sno osumljen neki 321etni delavec Avg. B., ki so ga orožniki aretirali. Pri preiskavi niso sicer našli ničesar sumljivega, dognali pa so, da je Avgust zadnje čase prodajal mast nekaterim strankam v Prevaljah. Izročen je bil v zapore sres kega sodišča. ffUuišctske jt&ite Brhka Ančka in 11 metuljev V Vetrinjski ulici je včasih veselo. V zakajenih lokalih škriplje harmonika. Po mizah se razliva štajerska, dalmatinska in banatska kapljica. Tako veselo je bilo tudi v torek zvečer, ko je sedel v nekem lokalu za mizo Martin in krčevito stiskal na svoja junaška prsa s stotaki nabasano listnico. Družba se je Martinu zdela sumljiva. Vedel je, da se tod zbirajo izprijeni veseljaki in je zato bil oprezen. V kotu je nategoval hripavo harmoniko godec. Med pijanimi pari se je zavrtela tudi brhka Ančka', ki je že od vsega po-četka lovila Martinove poglede. Ko je Martinu vino pogrelo kri, se je zelo blaženega počutil v Ančkini družbi. Naročal je liter za litrom in sproti plačeval. Ko se je moč alkohola stopnjevala, nt Ančka štedila s tesnimi objemi, ki so Martinu dajali korajžo. O tem in onem BOiBONE! IZDELEK »UNION«, Z A G R E B. Htvm Moe&ka! — Mož je sedel in si malo oddahnil. Nato je izpovedal, kako ga je danes poklical general Castro Girona v poveljstvo in mu dal pismo, ki ga mora predati Afrd el Krimu. Mustafa je imel pri sebi to Msnio in ga takoj izvlekel ter ga zapečatenega predal Lahbidti. Ta je odprl pismo in g,a izročil meni, naj prečitam. Bilo •le Pisano v čitljivi španščini. V njem pra-general Castu Girona, da se bodo *Panske čete umaknile iz Xanena in iz Okoliških most. Svari Abd el Krima, da ^°do španski vojaki sveto mesto arabsko "p Xanen — zravnali z zemljo, če bo pa-del na španske čete pri umiku le en sam strel. Predlagal sem Lahbidu, da bi bilo u°bro, če bi o vsem tem pismeno obvestili vse poglavarje, posebno pa one, ki epe v zasedah — po krajih, skozi ka-ere 'tnora španska vojska. Hahbid je to odobril in takoj odredil, da se napišejo poglavarjem pisma. Prihodnji dan smo zvedeli, da se poleg španske vojske pripravljajo zapustiti Xa-nen tudi vsi evropski meščani. Zagonetka nam je bilo, zakaj se je general Ge-rona tako naglo in lahko iznebil «te važne postojanko. V tem je stvar postajala še zagonetnejša, ko smo izvedeli, da neke utrdbe blizu Xanena po tej generalovi odločitvi še bolj.utrjujejo, medtem ko nam prepušča mesto. — Še bolj čudno je bilo, ko je v španski del Maroka 17. oktobra 19212 dospela druga kolona, ki je štela 20.000 mož. Bila je tc največja mobilna kolona, ki je doslej sploh prišla v španski Maroko. Pa četudi je mogla ta kolona precej lahko držati položaje v Xanenu in njegovi okolici, se vendar ni dolgo v njem zadrževala, temveč nadaljevala pot na jug, proti francoski meji. — Medtem smo takoj rešili to zagonetko in istočasno doživeli pravcato tragedijo. Pri odhodu iz Xanena so Spanci pustili hasane nedotaknjene, pustili na miru vse barake in šatore ter v skladiščih čim več blaga. Ko je španska vojska odšla, so nas Arabci obvestili, da ni nikjer niti enega španskega vojaka, da je pa še mnogo vojaške opreme ter da naj naše čete računajo s tem, da gredo v mesto in poplenijo. kar so Španci pustili. To jo bila blazna napaka. Posebno pa, ko so že velike čete Beduinov bile že v Xanenu in napolnile vse barake, kasarne in skladišča v želji, da oplenijo vse, kar je še preostalo. Naenkrat pa so se razpočili peklenski stroji in mine, ki so bile sijajno nastavljene po raznih krajih. Tako je velika množina naših ljudi z ženami in z otroci našla smrt v tej strašni, grozni nesreči. — Španci so vedeli, kaj so počeli. Računali so na pohlepnost Arabcev. Siromašni Beduini so plačali to grabežljivost z življenjem. * — Po tem groznem izkustvu so postali Arabci oprezne jsi. Bes, ki jih je Kino Union. Velezanimivi pu stolov ni in ljubavni film »Bil sem Jack Mortimer« z Adolf Wohlbruckom. n■—! ■mm—■im«i mir ... > sta se Martin in Ančka pogovarjala ter so bile vmes tudi srčne zadeve. Smola pa je hotela, da je prav takrat vstopil v gostilno Ančkin izvoljenec. Ančka je namreč mlada in vesela vdova in ima več ženinov. Martinu je šepnila na uho, da ga bo počakala drugi dan pri Treh ribnikih in se prisrčno poslovila od njega. Martin je odšel, Ančka pa se jo tudi v objemu svojega izvoljenca počutila prav tako dobro kakor v Martinovem. V gostilni je nastal krik in vrišč, ko se je Martin vrnil. Obdolžil je Ančko, da mu je sunila iz listnice 11 metuljev. Med splošnim' prerekanjem je Ančka neopaženo pobegnila iz gostilne in izginila v noč. Za njo sta na kolesih dirjala dva moška. Stražnik je vstavil bežečo Ančko, ker se mu je zdelo, da ni nekaj v redu, ker jo zasledujeta dva moška. Ančka pa se je postavila stražniku po robu in pričela na ves glas kričati, da prav gotovo ni ukradla denarja. Ko je stražnik slišal nekaj o tatvini, ni izpustil več Ančke iz svojih pesti. Toda Ančka se je vrgla s vso silo na tla in pričela brcati kakor blazna. Rjovela je tako glasno, da so se ljudje zbudili iz spanja in pričeli odpirati okna, ter se zgražati nad njenim kričanjem. Iz njenih pijanih ust seje vsula na ubogega stražnika ploha tako grdili in nespodobnih izrazov, da je stražnik, ki ima na ramenih že peti križ, in ki ga ljubi Bog ni prebogato obdaril z sramežljivostjo, močno pordeval. Ančka je š svojimi izrazi hudo žalila stražnika in policijo ter si tudi sama dala z govoričenjem spričevalo globoke moralne pr 1 palosti. Da ne bi (bilo javno pohujšanje Ančki-no, preveliko, je stražnik sprejel ponudbo nekega mesarja, da bo njegov hlapec z vozom prepeljal pijano Ančko na policijsko stražnico, oziroma v policijske zapore. Ko je Ančka opazila voz in ko so jo skušali zbrani moški z združenimi močmi naložiti na voz, so bili vsi vprek s hlapcem vred deležni njenega — ^blagoslova«. Na stražnici je hotela Ančka strgati s sebe vso obleko. Med prerivanjem je razbila šipo na vratih in klicala nad stražnike grom in peklo, ki so zaman iskali pri njej Martinovih 11 metuljev, Nočna avantura prijane Ančke, ki je prespala noč v zaporih in so jo druui dan zaslišali na policiji, pa bo imela s-voj konec pred sodniki. 11 ■ i im m i uji m «|, Ligg.vi zagrabil, je naznanjal strašno osveto njihovo, čim bi za njo našli priliko. Beduini so se zakleli, da bodo razsekali vsakega Evropejca, ki bi ga zalotili pri svojem križarenju. Res, povsodi so postavljali zasede, napadali so španske vojake in jih klali. Ob umikanju Špancev od Xanena do Benkarita so Beduini neprenehoma 96 kilometrov preganjali špansko vojsko. Divji in željni krvi niso prizanašali niti ujetnikom niti ranjencem. Ubijali so jih kakor živino. Od francoske meje pa vse do Te-tuana je bilo maroško področje osvobojeno španskih čet. Medtem so Španci z druge strani proti mednarodnem pasu utrjevali teren od Tangera do Larache. — Bil sem poklican na raport k novemu vladarju Abd el Krimu. Nekaj dni po drugem zmagoslavnem pohodu Arabcev v Xanen sem prispel v Aluksemes. ________________________(Dalje sledi.) Ne pozabi naročnine! EVGENIJ SABANOV: tvMM Hoioia ROMAN Jezen in vznemirjen se je sprehajal po .svojem podzemskem svetu, se dvigal na stolp, oziral po obzorju in nenehoma pre mišljeval. Maklenski uslužbenci so se ga izogibali kakor z elektriko prenapolnjenega aparata, ki sprožuje strele. Skrivali so se pred njim in po raznih znakih sklepali, da se dogaja nekaj važnega, usodno pomembnega in odločilnega. Dr. Servacij Evarist se je vrnil s stolpa v svoje podzemlje k opazovalnim in pisluškovalnim aparatom, ki jih je usmeril v Italijo. Razločno je videl, kako je skupina njegovih pošasti uničevala Apulijo in Kalabrijo. Foggia je bila že popolnoma v razvalinah, Barletta, Andria, Trani, Corato, Molfetta in Bari, vsa ta v plodni Apuliji ob Jadranskem morju gosto nanizana m tesno obljudena mesta, so pa pravkar izginjala. Druga skupina pošasti je rušila Consenzo v Kalabriji in se bližala Reggiju. Celinska Italija je bila s tem zavojevana in uničena. Le malo krajev je ostalo, ki ne bi bili porušeni, še manj je pa ostalo živih ljudi. Samo več ko po čudežnem naključju rešen, se je še kje po kje skrival kateri človek, ves do smrti preplašen, zbegan in obupan. »Tako!« je vzkliknil dr. Servacij Eva- rist in se blazno veselo razkrohotal. »Moje pošasti so tu dovršile svoje delo in sedaj bo kmalu napočil čas, ko jih morem porabiti proti tem, ki me hočejo uničiti. Ne, ne in ne!« je zakričal. »Nikoli! Dr. Servacij Evarist ni premagan in nikoli ne bo. Petdeset milijonov ljudi je že manj. Naglo je šlo. In z razmeroma majhnimi izgubami, ki se dajo takoj nadomestiti.« Premišljeval je nekaj časa, nato se udaril s plosko desnico po čelu in vzkliknil: »Preidimo v napad. Da napadimo mi, preden napadejo oni nas! Saj ni treba pošiljati novih pošasti v Italijo, pošljimo tu domov te. ki so že vsaj za silo dorasle.« Pustil je svoje opazovalne in prisluškovalne aparate in se nemudoma napotil po podzemskih hodnikih v vzrejeva-lišče, poklical svoje orjaške črnce in se sredi belega dne pripravil za izpuščanje živali. Izbral je vse, ki so bile za to že godne, v prvi vrsti novogvinejske zmaje, orjaške gorile in silne rogače. S pritiskom na tajni vzvod je dvignil njihove kletke, odnosno stavbe, v katerih so bile nameščene, na površino zem- lje, nakazal z zavlačevalnimi žarki smer ' in se lotil izpuščanja. Prvi so zapustili kletke novogvinejski zmaji. Ni jih bilo toliko, kakor prvič in tudi tako velikanski še niSo bili, dasi so še vedno mogli vzbujati nepbpisno grozo. Za njimi so zapustile kletke druge 1 pošasti in se napotile v jugovzhodni ' smeri skozi maklens-ke gozdove, ki so jih ! mandrale in lomile, da so si mogle na-! praviti pot v svet. Dr. Servacij Evarist je strmel za njimi še potem, ko so izginjale v daljavi. | Potem je zopet pogreznil vzirejevališča in se vrnil v grad. Sonce je že zahajalo: na pokrajino je legal poletni mrak, oznanjajoč bližajočo se noč. V tej noči je hotel imeti maklenski gospod mir pred vsem zunanjim svetom, zato je dal služinčadi potrebna navodila in stopil v svoj kabinet. Tam je premaknil neki vzvod in ves mogočni maklenski grad se je — prvič po zgraditvi — rahlo stresel, kakor da bi vznemiril tla pod njim daljni potres. I Stavba se je, še vedno rahlo se tresoč, j pričela pogrezati v globino zemlje. Po-j časi se je nižala, dokler se njene strehe I niso zravnale z zemljo. S tem pa pogre-l zanja še ni bilo konca. Stavba je lezla dalje navzdol v temno globino, nad njo se je zapirala odprtina z debelo plastjo s travo posejane prsti, pod njo je lezla od druge strani debela plošča s peskom, še nižje pa tretja iz samega orjaškega jekla. In vendar se v notranjosti gradu nič ni spremenilo. Vse je ostalo tako, kakor je bilo tedaj, ko je bil grad še na površini zemlje, tak kakršni so vs-i gradovi na svetu. Luči, nadomeščajoče popolnoma dnevno svetlobo, so sijale po sobah in delavnicah, a prav tako tudi nad gradom samim. Maklenski uslužbenci so samo po tresljajih lahko spoznali, da se dogaja nekaj posebnega, sicer niso mogli ničesar opaziti. Vendar so že kmalu vedeli, da so zaprti v ječi, pogreznjeni v neznane globine in so se vznemirili. Ako ne bi vedeli, da razpolaga njihov gospodar s tajnimi silami, proti katerim se ni mogoče boriti, bi se bili gotovo uprli in ga napadli. Tako so samo stiskali roke v pesti, kleli ali pa vzdihovali. Bali so se pa tudi še nečesa drugega: da bi, ako bi dr. Evarista ubili ali ako bi sam umrl, ostali nerešljivo zaprti v grobu, iz katerega ne bi bilo rešitve. Mehanizma niso poznali in prav nič niso vedeli, kaj bi jim bilo v tem primeru treba storiti. Dasi je pa bil maklenski grad pogreznjen v globino zemlje in na vrhu ni nič spominjalo na to, da je sploh kdaj obstojal, je dr. Servacij Evarist vendarle natanko vedel, kaj se nad njim dogaja. S pomočjo svojih aparatov je mogel opazovati vse, kar je hotel. Toda tisti veder ni opazoval mnogo. Potreben je bil Končno tudi on počitka, kakor vsak drug zemljan. Zapustil je zato svoje naprave in legel na otomano, ki je stala v sosed-ni sobi. Ni trajalo dolgo, ko je trdno zaspal. Delegiranje sodnikov (službeno). V nedeljo 17. t. m. sodi prvenstveno tekmo SK Rapid mladina:ISSK Maribor mladina s. s. g. Jančič (sporazum). Mladina zmaguje. V Ljubljani se je vršil za binkoštne praznike mednarodni teniški turnir, na katerem je sodeloval tudi mladi Albaneže, član ISSK Maribora, k: je premagal Leyrerja iz Maribora s 6:1, 6:0. Leyrerja pa je premagal tudi mladi Dacer (Ilirija) s 6:2, 6:3. Zastopniki ISSK Maribora so si tudi priborili vsa prva mesta v juniorski konkurenci, in sicer Albaneže prvo, Dernovšek drugo, Tončič pa tretje mesto, čestitamo! Motoklub »Pohorje« v Celovcu. Za binkoštne praznike se je motoklub »Pohorje« udeležil zvezdne dirke v Celovcu, ki jo je priredila koroška motociklistična Zveza v Celovcu ob priliki športnega slavja na Vrbskem jezeru. Mariborčani, ki so prispeli kot najmočnejša skupina iz inozemstva, so prejeli prvo nagrado, in sicer darilo avstrijskega ministrstva za .obrt in trgovino. Kakor doznamo, bo »Pohorje« priredil ob priliki »Mariborskega tedna« zvezdno dirko v Mariboru in sicer 2. avgusta, na kateri bodo sodelovali v večjem številu tudi motociklisti iz Avstrije. kkiitki te usek stniti Radgonska politika Državni savet v Beogradu je kakor uho poročali kot najvišja upravna instanca ugodil pritožbi bivše trške občine (iornja Radgona s svojo rešitvijo koncem aprila 1936 ter odločil, da se itna upo-stavltl prejšnje stanje, t. j. da ostane trška občina Gornja Radgona neokrnjena, okolica pa samostojna okoliška občina. Sedaj pa se mesto spoštovanja do zakonov, ki jih je treba tudi dejansko pokazati, pobirajo neki podpisi s pozivom, da se naj nekateri občani podpisujejo nekemu gospodu »na ljubo«. Ne glede na to, da so že občinske volitve z dne 5. aprila t. 1. pokazale jasen plebiscit za končno rešitev tega perečega vprašanja, ko je od 357 volilcev volilo komaj 168, torej samo 46%, sledi jasno iz navedenega postopanja s pobiranjem podpisov, kdo odloča o prostovoljnem odločevanju posameznih glasov. Pa niti sami pristaši JRZ ne odobravajo in celo obsojajo to početje. O tem, če so te razprtije v prid in v skladu narodnoobrambnem delu na naši severni državni meji, kjer je po mnenju Slovenčevega dopisnika nacijonalnost silno ogražena, naj odloča javnost sama. Toda parola »nacijornalnosti«, s katero so započeli akcijo združitve obeh občin ter šli tudi v volilni boj o priliki občinskih volitev, je le na papirju in nikakor ne v korist tržanov in trške občine, za katero so takoj po svojem prihodu na krmilo napovedali zvišanje doklad na najmanj 50%, nadalje predvidevajo za zidanje novega gasilskega doma posebno doklado okrog 1 % itd., medtem ko jim je Sokolstvo trn v peti in takorekoč nepotrebna nacijonalna organizacija na meji. Pa tudi občani bivše okoliške občine so uvideli, da se njim dane obljube nikakor niso izpolnile v oni meri, kakor so jim bile dane ob priliki prvotno za-početo akcije za združitev. Postali so nevoljni in izjavljajo, da bodo sami za-oočeli akcijo za odcepitev, ako odlok Državnega sveta ne bo v doglednem času izvršil in občina vpostavljena v prejšnje stanje. Toda preko vseh teh Stremljenj okoličanov samih gre znana peščica iz trga Gornja Radgona, da v škodo obeh Občin še nadalje sedijo na občinskih stolčkih neopravičeno združene občine, ki bi jih sicer nikdar ne dosegli. Pokažite, da spoštujete zakone in vpostavite v smislu zakonske odločbe Državnega sveta prejšnje stanje ter vrnite one mirne čase, katerih je obmejno prebivalstvo trga Gornja Radgona navajeno. S tem pa bo samo po sebi rešeno tudi nacionalno vprašanje v prilog vseh. pMluituu/e Putnikov izlet na Dunaj. Ponovno o-pozarjamo interesente na Putnikov izlet ob priliki muzikalnega festivala iki Dunaju. Izlet bo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Maribora 11. junija ob 3. uri. Povratek .v Maribor 15. junija ob približno 18. uri. Davčnega potrdila ni treba. Kolektivni potni list stane Din 50. Vse natančneje pa izveste pri Putniku v Mariboru in Celju. Glej včerajšnji članek v »Vcčerniku« pod »Potnikovimi novicami«. Putnlk nam sporoča, da so za letošnje olimpijske igire v Berlinu vstopnice že prispele. Ker je že mnogo vstopnic razprodanih, opozarjamo interesente, da si rezervirajo vstopnice čimpreje pri Putniku. Vse nadaljnje, kakor tudi nabava klirinških mark, pri Putniku v Mariboru in Celju. Planinsko turistično potovanje s parnikom »Pelješac«. Zveza planinskih društev v Jugoslaviji priredi letos več dnevnih potovanj vzdolž naše obale 10 s parnikom »Pelješac«. Cena potovanja z vso oskrbo Din 1.200 po ose Vse nadaljnje pri Putniku, Maribor, tel. 21:22. Tujskoprometna Zveza (Putnik) Maribor nam sporoča, da veljajo nedeljske po vratne karte za vse relacije od 11 do 250 km za vožnjo tja od sobote 12. ure do ne delje 24. ure ter za vožnjo nazaj od nedelje 1 ure do ponedeljka 12 ure. Za praznike te karte ne veljajo, tudi če sledi oraznik nedelji. Izletniške karte veljajo iz Maribora samo za postajo v Dravski dolini do Prevalj, z odhodom iz Maribora ob 5.44 in s povratkom v Maribor ob 20.30 in sicer ob nedeljah ter sledečih praznikih: 11. in 29. VI., 15. VIII., 8. IX. ter 1., 8., 25, in 26. XII. Če sledijo ti prazniki nedelji, ali nedelja praznikom se veljavnost razširi za nedelje in praznike. Cene so iste kakor za nedeljske povratne karte. HuUutua deta ol sevetni hteji Lokavec pri Cmureku. CM podružnica v Lokavcu je vprizorila na binkoštni ponedeljek na syojem novem odru veseloigro »Matajev Matija«, ki je odlično uspela. Obmejno prebivalstvo je dvorano povsem napolnilo. Med odmori so igrali domači tamburaši. — Upoštevajoč vpliv na odru spregovorjene slovenske besede v tem narodnostno ogroženem kraju, želimo še več takih prireditev! PtfktfiUtskč kftVUf Mačeho je ubil. V Adrijanclh se je preteklo soboto, v jutranjih urah, odigtrala tragedija, ki je pretresla vse tamkajšnje prebivalstvo. Lajoš Matuš, ki se je pred tremi leti ves betežen vrnil iz Ameike, je bil v stalnem sporu s svojo, že priletno mačeho Ano Matuš. Polbrat, ki ga je iz usmiljenja vzel pod streho, mu je moral celo skrivoma dati jesti, tako da je vlada’ v družini pravi pekel. Lajoš pa je bil navezan le na usmiljenje, saj se je po 15 letih svojega bivanja v Ameriki, kjer je v tovarnah ohromel, izgubi! pri nekem ban čnem polomu vse svoje prihranke in celo hišo, ki si jo je sezidal. Dolgoletna mržnja med obema pa je prišla do izbruha. Vsi domači so odšli na delo, tako da sta sama ostala doma ohromeli Lajoš in njegova mačeha. Sam pripoveduje, da ga je zopet začela naganjati na dvorišče, ga prijela celo za rokav, mu vzela palico in ga vlekla proti vratom. Takrat po jo je Lajoš Matuš z vso močjo odrinil ob sebe. Starka se je spodtaknila ob visokem pragu in priletela z glavo na kamenita tla v veži, kjer je negibno obležala v mla ki krvi. Takšno so jo našli domačini, ko so se vrnili s polja domov. Mlečna akcija za revne učence: Krajevni šolski odbor, Kolo Jugoslovenskih sester ter Protituberkulozna liga so skupno ves mesec maj vodili mlečno akcijo za naše revne šolarje. Okrog 100 šolarjev je dobilo v odmoru vsaki dan % I mleka in žemljo. Mesca maja naša deca najbolj trpi pomanjkanja, ker že zmanjkuje živeža, poleg tega pa so starši na delu in nimajo časa, da bi kuhali za deco-Spomenik renovirajo. Kipar Holmjec # Celja že ves teden prenavlja spomenik pred sodnijo. Ta spomenik je zgodovinske važnosti, zelo starinski ter dobro ohranjen. Ko je cesar Jožef II. razpustil samostane, je ista usoda zadela tudi mn' renberški samostan dominikank. Iz testo samostana so odnesli vse zgodovinsko važne predmete. Spomenik pa so postavili pred sodnijo in je lep kras našest*1 obmejnega trga. ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Mali o Razno BRZOJAVI Danes čevoli, raki. šk.uVipi, barboni, arboni, dentaii, sardele in male ribice. Pristno dalmatinsko in Štajersko vino. Gostilna Vicel. Rotovški trg 8. 2777 vedite. za staro obleko in v Graj- da tud! čevlje dobite denar ski starinarni. 2582 Sluibo dobi KUHARSKO VAJENKO sprejme restavracija Nabav-Ijalne zadruge drž. uslužbencev. Maribor. Rotovški ti g 2 2757 Sobo odda Oddani na dvorišču SOBO za Din lTržaška c. 5’ nasproti Primorske. V CENTRU MESTA sprejmem na ltratio in stan°' vanje gospodično uii mladega gospoda. Maribor, 'D? svobode 6-III, desno. 277£ OPREMLJENO SOBO s hrano poceni oddam, bod' na ul. 30-II, vrata s. 277 otroške Vetrinjska IS. DIN 12,— jopice pri ■jupillU' 2261 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVJCO REJA- .Tiska Mariborska tiskarna d, d* predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.