«fe» I šolskih pesmi. gmr fmW* S posebnim ozirom ns norotfne in «narodnem dubii zložene napeve. Priredil in na svetlo dal Anton Kosi. Izdajo v ftlrih delih. Dragi M Na podlagi II. dela Schreiner-Hubadove „Čitanke“ in Josin-Ganglovega „Drugega berila*: ■■ Založi! izdajatelj (A. Kosi v Središču na Štaj.) 1906. s poštnino K h Cena K •r-: on, . m, v . OPOIVIBE k pesemski zbirki „Šopek šolskih pesmi“ S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene napeve. Izdaja v štirih delih. Priredil in na svetlo dal ANTON KOSI. ............ 1906. ........ Založil izdajatelj (A. Kosi v Središču na Štajerskem). & i*.. .... K- . S v Narodna pesem jc največje važnosti za pevski pouk v ljudski šoli. Nobene pesmi se učenci ne poprimejo tako hitro in lahko, kakor narodne pesmi. Domicijan Serajnik, (sen.) v „Popotniku“ za l. 1887. Med ljudskošolskimi predmeti zavzema važno mesto tudi petje, in to po vsej pravici. Zakaj glasba sploh, zlasti pa petje je imenitno vzgojno sredstvo: požlahtnjuje človeško srce, kroti v njem divje strasti, vzbuja in krepi estetične, verske in patriotske čute, skratka: petje je buditelj vsega dobrega in plemenitega. „Lepa pesem je božji dar“ trdi prav nepozabni naš Slomšek, Schiller pa pravi: „Kjer se veselo poje, tam bodi brez skrbi, med hudobneži se pesem ne glasi.“ — Ker je namen ljudske šole, harmonično izobraževati vse naravne darove in zmožnosti otrok ter vplivati na njih srce, okus in mišljenje, in ker najde vzgojitelj tudi v petju važno sredstvo, ki mu pomaga, reševati vzgojno nalogo ljudske šole, zato je sveta dolžnost učiteljeva, da obrača pri pouku v šoli tudi temu predmetu povoljno pozornost. S petjem pa se doseže v ljudski šoli le tedaj pravi namen, ako se tako uravna in goji, da petje ne ostane samo „šolsko“ petje, marveč se prenese po mladini prej ali slej tudi v življenje. Prvi pogoj pri tem pa je, da izbira učitelj le take pesmi, ki ugajajo otroškemu čilemu in živahnemu čuvstvu, njegovi živahni naravi. Ako pogodi učitelj v ljudski šoli i v tem oziru pravo, tedaj je lahko uverjen, da je storil mnogo za povzdigo petja sploh; zakaj otroci vzamejo v šoli priučene pesmi kot neizgubljivo svojino, kot dragocen zaklad in ljub spomin na šolska leta s seboj v poznejše življenje, in petje jih bode blažilo še dolgo, dolgo potem, ko so zapustili šolske prostore. Kdor je kedaj poučeval ali še poučuje na ljudski šoli petje, ta se je gotovo uveril, da je ni pesmi, ki bi se otrokom priljubila tako hitro, kakor preprosta narodna pesem. Vseh umetnih namer in nemelodične šopirjenosti je prosta, in uprav zato jo poje mladina vedno z veseljem, uprav zato ugaja ta 3 pesem značaju ljudske šole najbolj. Ministerialni učni načrti torej ne zahtevajo brez vzroka od učitelja, da se ozira pr pevskem pouku pred vsem na ljudsko ali narodno pesem. Mnogo se je sicer pri nas že storilo za povzdigo narodne pesmi v ljudski šoli, zlasti v poslednjem času, a storilo bi se gotovo še več, ko bi imeli vsi lepi narodni napevi tudi lepo, ali bolj rečeno: za šolsko mladino prikladno besedilo. A uprav v tej točki narodne pesmi niso take, kakoršnih bi si želel vzgojitelj mladine. Ne trdim, da so vse besede naših narodnih pesmi pohujšljive, poudarjam pa, da so te pesmi, kar se tiče njih besedila, za poučne, ozir. vzgojne namene, zvečine neprimerne, ker imajo v sebi premalo vzgojnih momentov. Ker torej pretežni večini narodnih pesmi z ozirom na njihovo besedilo ne moremo odločiti v ljudski šoli mesta, in ker se je vrhutega še treba ozirati na znano pedagoško-didak-tično načelo, da bodi pouk v petju v najožji zvezi z drugimi učnimi predmeti, zlasti z jezikovnim, odločil se je podpisanec, izbrati iz bogatega zaklada narodnih melodij >) najboljše in najprimernejše napeve ter jim podložiti besedilo pesmi iz ljudskošolskih čitank, ki se sedaj rabijo. Otroci se seznanijo na tak način že v ljudski šoli temeljito z raznimi narodnimi melodijami, čeprav ne s prvotnim ali izvirnim besedilom. Tega pa se lahko poprimejo naši mladi ljudje pozneje, ko stopijo iz šole — to se pravi: ako jim bodo ugajale narodne besede bolj, nego v šoli priučeni pesniški izdelki znanih in priznanih naših slovstvenikov.2) ') V zbirki sem uporabil tudi precej takih napevov, ki še niso bili do sedaj objavljeni nikjer. 2) Eden g. tovarišev, neki —m-, se je oglasil takoj, ko je slišal, da nanierjam izdati šolsko pesmarico z narodnimi napevi v 34. štev. „Učiteljskega Tovariša“ za I. 1904 ter skušal zagovarjati stališče, da stori učitelj, ki podloži narodnemu napevu drugo, četudi njegovemu značaju primerno besedilo, narodni greli. Gospod urednik „Učit. Tovariša“ je na to pozval v isti številki slovenske glasbenike in druge veljake, ki bi naj v tej stvari izrazili javno svoje mnenje ter rešili končnoveljavno vprašanje, „ali se naj pojo v šoli na narodne napeve samo narodne besede ali je pa dovoljeno podlagati narodnim melodijam i tuji tekst“. Javno se je razgovora o tem vprašanju udeležil razun pisca pričujočih vrstic, ki je v 35. štev. „Učit. Tovariša“ preciziral v tej stvari svoje stališče — samo en gospod tovariš, odlični glasbenik Emil Adamič. V 36. štev. „Učit. Tovariša“ je opiraje se na mnenja največjili glasbenih mojstrov temeljito dokazal, da ni bogve kako velik narodni greli, ako podložimo narodnemu napevu v svrlio njegove uvedbe v ljudsko šolo drugo, značaju melodije primerno besedilo. Tudi profesor gosp. dr Ilešič odobrava na str. 157. „Slovana“ za I. 1905 podlaganje novega besedila pod narodne napeve, navajajoč za tako ravnanje vzgled iz „pevoljubne ilirske dobe“ in pa dejstvo, da je na enak način nastala cejo naša avstrijska češarka himna. V tem oziru 4 Vsem pesmicam, ki so v naših čitankah, sicer nisem našel primernih narodnih napevov; toda to me ni zbegalo ali preplašilo, ker mi je znano, da se šolskim otrokom prikupijo tudi druge melodije — umetni izdelki raznih glasbenikov — ako so le priproste in zložene v narodnem duhu. Povabil sem torej na sodelovanje razne slovenske skladatelje in glasbenike; vsi so radovoljno ustregli moji prošnji in mi poslali več ali manj lepih, po narodnih motivih zloženih izvirnih napevov. Precejšnje število napevov pa je zložil pesmicam tudi izdajatelj pesmarice sam. Izmed p. n. sotrudnikov omenjam tli samo nekatere in sicer: Adamič Emil (Kamnik), Druzovič Hinko (Maribor), dr. Ipavic Gustav (Št. Jurij ob j. ž.), Juvanec Ferdinand (Postojna), Serajnik Domicijan, ml. (Ormož), Serajnik Frančišek (Središče), Vrabl Rudolf (Vransko). Večina teh imen je itak že od prej dobro znana slovenskemu, za glasbo se zanimajočemu občinstvu. mi je sicer že ob pregledu rokopisa moje pesmarice pisal g. prof. Gerbič, „da je popolnoma prav“, da sem podložil narodnim napevom drugačno, t. j. moderno besedilo, ker „prvotno besedilo ni vselej primerno za vzgojo v šoli“, a pozneje, ko se je ta stvar razpravljala v javnosti, mi je pisal še drug glasbeni strokovnjak iz Ljubljane med drugim sledeče: „Ne dajte se preplašili, marveč le pogumno naprej 1 Res je sicer, da je narodna pesem celota, ki sestoji iz besed in napeva, toda pomniti je, da je tudi napev sam z a - s e celota, ki s podloženim novim tekstom nikakor ne izgubi svoje muzikalne vrednosti. Kajpada dobi stvar drugačno lice, ako bi hotel n. pr. kdo narodnim napevom šiloma natvezti tuji ritem; v tem slučaju se kaj lahko dogodi, da prenarejalec oskube narodno melodijo njenega prirodnega lepotičja, napev ostane v glasbenikovi roki kaj lahko le metulj, odgrnjen in opran vseli barv, ki so ga dičile v radost stvarstvu . Odličen tovariš — glasbenik — iz Spodnje Štajerske mi piše: „O. — m-u sem sicer mislil na njegove opombe v „Učit. Tovarišu“ odgovoriti javno, a ker se mi dozdeva, da temu kolegu ni toliko za stvar,... zato sem to misel opustil. Ne vem sicer, Vas li bodo besede dot. po- ročila v „Učit. Tovarišu“ zbegale in Vam vzele pogum, stopiti s pesmarico v javnost, a toliko pa vsekakor kot poznalec razmer lahko rečem, da bode slovensko učiteljstvo tudi v slučaju, da Vaša pesmarica nikoli ne zagleda belega dneva, podlagalo pod narodne melodije šolske pesmi. A bode li podloženi tekst tudi vedno v soglasju z značajem dotičnega napeva, to je seveda drugo vprašanje. .. Jaz sem sicer tudi za to, da se goji v ljudski šoli celotna narodna pesem, a samo tedaj, ako nam pri tem besedilo ne dela neprilik. Nisem pa za to, kakor želi to g. -m-, da bi se narodno besedilo „popravljalo“, ozir., da bi se zamenjavale prvotne besede z drugimi, n. pr. „ljubica“ z „mati“ ali „sestra“ itd., zakaj taka pesem (da govorim z besedami gosp. m -a [Prim. „Učiteljski Tov.“ za leto 1904, str. 311 in „Učit. Tovariš“ za I. 1905, str. 70.]) „ni več narodna, ampak je le neka zmes, ki nam neprijetno draži uho in srce.“ Namesto popravljenega narodnega besedila torej le raje kar novo besedilo pod narodno melodijo I“ . . . Kolega s Primorskega piše: „Lepe in prikupne so res narodne pesmi, zlasti glede na njihove melodije, a da bi se v narodnih napevih 3: Gg. tovariša Slapšak Julij (Vodice - Kranjsko) in Strelec Ivan (Št. Andraž v Slov. goricah) pa sta mi blage volje poslala precejšnji zbirki muzikalnega narodnega gradiva, ki mi je tudi dobro služilo pri sestavljanju pesmarice. Vsem tem gospodom izrekam za njihovo prijaznost in pomoč tem potom prav prisrčno zahvalo. Oba dela pesmarice so v rokopisu kritično pregledali gg. Gerbič Fr., Fajgelj Danilo, Adamič Emil in Fran Serajnik. Na marsikaj so me opozorili, zato bodi i njim na tem mestu za njihove dobrohotne migljaje in pa za njih trud najiskrenejša zahvala! rjri tej priliki še omenim, da sem poslal mnogo pesmic iz „Šopka“ še v rokopisu raznim tovarišem in tovarišicam po Slovenskem v blagohotno porabo v šoli, in da je večina teh pesmic, ozir. napevov na ljudskih šolah že dostala s povoljnim uspehom praktično preizkušnjo. Storil sem torej vse, kar je moči storiti izdajatelju kake publikacije, s katero hoče v resnici koristiti. tudi vedno strinjal tekst tako imenitno z napevom, da bi mu ne bilo možno podtakniti boljšega in primernejšega besedila, o teni pač močno dvomim. Sicer pa smo glede narodnih pesmi kaj čudni I Ako slišimo kako v narodnem duhu zloženo pesem (ozir. napev), nam ta ugaja, a le tako dolgo, dokler ne izvemo, da je napev zložil ta ali oni manj odličen glasbenik (skladatelj minorum gentium). „Lepa je, a narodna vendar ni“ - pravimo — „narodne so lepše“. Kdo je torej vendar zložil narodne napeve, da so tako mični? Cujmo, kaj piše o tem „Slovan“ v 8. zvezku za 1. 1905. Ta list pravi: Gotovo je, da večino narodnih popevk ni zložil priprosti narod, pastir na paši, kosec na košnji ali obrtnik pri svojem delu, nego so jih komponirali glasbeni diletantje, učitelji stare šole, organisti in sploh omikanejši glasbeniki; a ti so bili sinovi svojega naroda ter so na podlagi narodnih motivov dali narodnemu besedilu pristno narodne melodije.“ V tej stvari sem prejel še več pisem od raznih gg. tovarišev, ki me vsi izpodbujajo, češ, naj spravim obljubljeno pesmarico čim hitreje na svetlo. Ker sem se pri pregledovanju raznih nemških, čeških in hrvaških pesmaric uveril, da umejo vsi izdajatelji šolskih pesmaric zahtevo, ki je zražena v učnem nač.tu za pevski pouk v ljudski šoli „posebna gojitev narodne pesmi“ tako, da se gre v prvi vrsti za narodno melodijo, in da so podlagali do sedaj brez izjeme vsi urejevatelji šolskih pesmaric narodnim napevom moderne, vzgojnim in poučnim svrham ustrezajoče tekste (Proschko in Pamer pišeta v predgovoru k svoji zelo razširjeni „Liederquelle“ med drugim: Die Melodien sind fast durchwegs dem Schatze des deutschen Volksliedes entnommen. Nur in Ausnaluusfällen, wo sich zu einem anerkannt guten Texte keine passende Volksweise finden ließ, wurden Melodien entsprechend abgeändert oder selbst bei-gegeben), zato sedaj z mirno vestjo izročam svojo pesemsko zbirko javnosti in to tembolj, ker ima skoraj vsaka pesem poleg narodnega še i drug kolikor mogoče po narodnih motivih zložen napev, ki lahko služi potem onemu tovarišu, kojemu prevelika navdušenost za celotno narodno pesem ne dopušča peti narodne melodije s tujim tekstom. 6 Še dve, tri besede glede na uredbo pesmarice same. Četudi zahteva učni načrt, v katerem je določen smoter pevskega pouka v ljudski šoli, na najnižji stopinji le enoglasno petje, vendar sem pridejal tudi napevom I. dela pesmarice povsod še i drugi glas, da ga učitelj laliko rabi za spremljevanje na goslih. Drugi glas igra učitelj seveda le tedaj, ako pojo otroci prvi glas pesmi že prav gladko Da bi glas enih gosli ne izdal ničesar proti skupnemu petju vsega razreda, kakor trdijo nekateri, ni res. Gosli so najprimernejši instrument za spremljevanje, ozir. za vaje v petju, njih glas prešine takorekoč vse otroške glasove, zlasti, ako ima gosli v rokah količkaj spreten goslar. Sicer pa priporočajo tudi razna navodila za pouk v petju učitelju spremljevanje enoglasnega petja s svojim ali pa z glasom kakega glasbila.') Drugi glas je v 1. delu pesmarice tu in tam nekoliko bolj figuriran, nego oni v II. delu zbirke. To pa zaraditega, ker se na najnižji stopnji ni nadejati, da bi peli otroci tudi dvoglasno, pač pa je to mogoče na srednji stopnji, ako so razmere pevskemu pouku količkaj ugodne; zato je drugi glas v II. delu „Šopka“ tudi nekoliko bolj enostaven in za petje pripraven : nizkega ,g“-ja ne doseže nikjer, „a“ pa le redko-kedaj. Da sem sprejel v „Šopek“ za eno in isto besedilo po več napevov, lažjih in težjih, s tem sem — tako vsaj upam — ustregel vsem onim tovarišem, ki so v tem smislu izražali svoje želje večkrat že tudi javno po naših glasilih. 2) Tovariši, s katerimi sem se posvetoval svoječasno o tej stvari, so mnenja, da je večje število napevov za eno in isto besedilo takim pesemskim zbirkam iz raznih vzrokov v korist. Kar se tiče pričujoče moje zbirke, sta bila zlasti dva razloga, ki sta me nagnila, da sem se odločil za pomnoženo število napevov. Prvič so okusi kaj različni, istotako zmožnosti mladih pevcev, zato ugaja enemu ta, drugemu zopet drug napev: iz večjega števila pesmic pa posameznik lažje izbere svojemu okusu in potrebi primerno melodijo. Drugič se nahaja z ozirom >) Tako je n. pr. Citati v navodilu k učnim načrtom v zbirki „Die neuen Gesetze und Verordnungen auf deni Gebiete der Volksschule für Steiermark“, zvezek 21., str. 44. med drugim sledeče: „Der Lehrer spiele oder singe gelegentlich die zweite Stimme mit, um die Kinder an den zweistimmigen Gesang zu gewöhnen und denselben vorzubereiten. 2) Prim. „Pop.“ za I. 1880, str. 93., kjer piše v članku „Petje“ tovariš s psevdonimom „Anzov Jože“ med drugim tudi, da bi se učiteljstvu zelo ustreglo, ako bi imela v pesemskih zbirkah ena in ista pesem po večnapevov. 7 na dejstvo, da so spisana naša šolska berila po raznih avtorjih, eno in isto besedilo često v „Abecedniku“, ozir. v „Začetnici“, kakor tudi v II. delu „Čitanke“, ozir. v „Drugem berilu“. Potemtakem bi moral prinesti za več pesmic, ki se nahajajo že v I. delu „Šopka“ in v II. delu primerne, t. j. nekoliko težje napeve. Da se temu izognem in da spravim oba dela pesmarice, kar se tiče obsežnosti tvarine, v pravo razmerje, sprejel sem za pretežno večino pesmic I. dela „Šopka“ za eno in isto besedilo po dva ali celo po tri napeve. Po istem načinu kakor I. del je sestavljen i II. del zbirke, da se učitelju omogoči izbira težjih ali lažjih napevov, kakršne pač rabi za svoje več ali manj nadarjene pevce. Tretji del „Šopka“ bode zasnovan na podlagi Josin-Ganglovega „Tretjega berila“ in Schreiner-Hubadove čitanke III. del. Četrti del „Šopka“ pa se bode naslanjal na pesemsko besedilo IV. dela Schreincr-Hubadove „Čitanke“, vrhutega bode obsegal zadnji del moje pesmarice tudi lepo število onih narodnih pesmi, pri katerih tudi tekst dovoljuje, da se lahko brez vsakega pomisleka uvedejo v šolo. V IV. delu „Šopka“, ki bode kaj pripraven zlasti za šolske slavnosti in veselice — domoljubna pesem bode v njem močno zastopana — se bodo odlikovali vsi napevi po nekoliko bolj distingvirani, moderni opremi. Stavek teh pesmi bode dvoglasen, zvečine pa triglasen. Za III. del „Šopka“ imam tudi že pripravljenega precej gradiva, pomoč in sodelovanje pa so mi obljubili poleg zgoraj navedenih skladateljev še nekateri drugi slovenski glasbeniki. Pošiljajoč I. in II. del svojega „Šopka šolskih pesmi“ v svet, izrekam na tem mestu prisrčno željo, naj bi ta zbirka dobro došla cenjenemu učiteljstvu, kakor tudi mladini slovenski, naj bi z uspehom pomagala širiti lepo slovensko pesem pri mladih in starih, pri bogatih in revnih, po hribih in dolinah ... po vseh krajih mile naše domovine, da postane tako petje potom šole polagoma lastno vsem dobam človeškega žitja, vsem stanovom, obema spoloma. V to pomozi Bog! V Središču, meseca decembra 1905. Anton Kosi. Šopek s o I s k i h p e s m i. S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene napeve. I z d aj a v štirih delih. Drugi del. Na podlagi II. dela Schreiner-Hubadove „Čitanke" in Josin-Ganglovega „Drugega berila". Ppipedil in na «vetlo dal ANTON KOSI. ' 1906. " .............. Založil izdajatelj (A. Kosi v Središču na Štajerskem). Sem pevec in peti je vse mi na sveti! Saj dani so glasi, da pojem si včasi; zakaj bi ne pel? Jožef Hašn 'fM/ i mjf Vse pravice pridržane, sea # Natisnila „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. 3 Bog. ti, Veličastno. :-h=d- TT . i /'o starem cerkvenem napevu. m /• T- \ Z Bogom za-čni -s- T 7 • I i ^ vsa-ko de - lo, I—0 f ji I i . i da bo do-ber 6 5f *' “fT f f r tek i - me - lo, z Bogom de-lo I do-kon-čaj, H — /*r\ 3 -1 4\ * * • * * > IV f —fl—ß—t V \ \ h—'f—-*—«- * -II f -f- X i i r mel boš tu že sla - dki raj! Hvaljen bodi Jezus Kristus! Polagoma, pobožno, Po starem nabožnem napevu. A. ni 1 u r r i r- r l i I 1. Ko zju-traj se zbu-dim, naj-prej pre-go-vo- ~r rim: bo - di hva-ljen Je - ziis Kristus, hva-ljen r- f er r fr bo - di Je - zus Kri-stus! Živahno polagoma. Narodni napev. 1. Ko 2. Po 3. Ko zju - traj se po - ti tud’ mi - mo kri zbu - dim, gre - d6č, ža grem, m naj- po- po- * L l S h | «! mmmm prej pre-go - vo-rini: zdravljam vse re-koč: bo - žno ti povem: Hvaljen bo - di Je - zus poco ritard. f' J' 0- / '/ d- # —i- Kri - stus, hva-ljcn P ' f I I 1 bo - di Jc - zus -Ji o o _ ' i Kri-stus! I 4. Za vsaki božji dar, še tako majhno stvar hvaljen bodi Jezus Kristus! 5. Zdaj in pa vsaki čas vesel mi bodi glas: hvaljen bodi Jezus Kristus! A. M. Slomšek. Pred poukom. Počasno in pobožno. Narodni napev. ^EE^E^={^EEjE^^~j:Vl3— .pt? f • f v * f f* p 1. Te - bi kli - če ve-čni O - če, zbranih 2. Sr - ca na - ša Ti pri - pra - vi, um raz- 5 =3=1 <-1 —|... fT ~ • -f v \ v '• ■=l fV 9 v ; i v o-tro-či-čev krog, bla-go - slo-vi pro-si ja-sni in spo - min, ra-ste naj v modrosti zM • r=ziz_^z:J= v f- F- —Hi f # 1 _ % \ '■cVj v H V l r ' v v —S -M vro-če, ga pri u - ku mi - li Bog! pra - vi vsak ko Je - zus, bo-žji sin. Po pouku. Pobožno, ne prehitro. Anton Kosi. 9 ^ . n n ■■ ■ 1— "T a tr to p j h i / g jbr J' £- f n11 ^ > «■ f’ ; =(5 .. f * ^ ' 1. Ve-čno sla - vo Ti po - je - mo, z na-mi 2. Le-pe u - ke v sr-cih lira - ni, nam po naj Te vse ča - sti; hva-lo Te-bi vsi da- njih ži-ve - ti daj, ve-dno Ti nam stoj na -± -1 * 4 '1 N—■ 'S— riturdumlo L— M p 0 i * f i »«/ ^ b S U i . _r— c=i 1 je - mo za vse, stra-ni in nas kar smo sli - ša pe - Iji v sve - ti li. raj. ö Srce oltar. Počasno in pobožno. PU V 1. Tvo-ja 2. Vo-šče 3. A lju I I Tj du - ša, ni - ce be-zen —\ P- d mm Anton Kosi, 3=3z=r.£=£ziJ J * i lju- bo de - te, bo - di v be-leni kro-gu na ol- do O - če - ta, ki pre- r_uJLz=^-—Z— i—7-=z, :=q?z=*-d—ži==M=iz=^d r u f ij ^ ^ v v u ^ \ kakor lep ol tar-ju pla-me bi-va vrh ne nanj po - Ia-gaj mi - sli že - lje dvi-ga-jo-če ta nad vse ti bo-di , , 'T p sve- te, gre-šnih k Bo-gu, v pr-sih sve - ta, bo - di i ritnrd. S 0' 0 0 m I 1 ' ' d mi - sli pa nik - tvo - jih naj go - ve - čna luč sr -jarda r. r£. cä. m Tvoj angel. Srednje polagamo. Po hrvaškem napevu. Z&-_- j. - j^_ —fy— [=±pf — T. . —#— m f 'š -#— M- •1 ! v %< * i 1 U_i —J- T * -0 v~ : 1 1 Kdo ti da - je slad - ke 1 sa i nje, ka- dar 2 Kdo na de - sni ču - je stra - ni, du - ši 3 Kdo te va - ru je ne - N O - di, po ste- te ob-ja - me spa-nje? De-te lju-bo sr-ček tvo-ji ti - ho znani: gre-ha ve-ko-maj se zah ne-var - nih vo - di, v sr-cu hra-ni blag po- 4. Ko ugasne žar očesa, kdo popelje te v nebesa ? Dete ljubo, srček moj, angel tvoj. Anton Medved. A. Prisrčno. Na poti ■N—K—T—: v šolo. Narodni napev. <*? W * i i 1 mf( V Ti ? j - t i r ’ v w .1—j 1. Kaj mu - diš me, oj, ze - le - ni in cve- >^5 Ki v *- -A v v v H r ^ 17 • ; p ' J to - či travnik ti? m Oj trav-nik ti *) -tv J' Lep si, a - li v šo-lo me - ni, lju-bi trav-nik se mu-Veselo r : * r ff-n * di, ze- lo mu - di. La, la, la, la, *) Odmev. Za odmev se rabijo v 2. kitici besede „tovariš bil" in „oj bi lovil; v 3. kitici „oj znaš ti že“ ter „da, oj glavč“; v 4. kitici pa besede „oj, ptiček prost“ in „bo moj in gozd“. 8 u ' ' la, la, la, la, la, la, ritnrtl. J V / la, la, la, |V—H fs—t'c 1 > =\ F~—i fr-jErr) F1 & F- Ea 0^ 0 F K S V > ! i ! v 0 v 1 p E=~l b~:r 1 - 41 0 \ la, la, la, la, la, la, la, la, la, la. Zmerno in ljtibip. Narodni napev. iiiiriidxii /in/zev. • r 0 \j r i u tr *5 /V T 1. Kaj mu - 2. Ur - ne 3. Pti - ček, r v diš me, oj, zc - le - ni in cve- ri - bi - ce vpo - to - ki, rad bi ti u - teg-neš pe - ti, kar ti L p I—J “j" v Eä n; N . ; r i' v —P” Ti »' 1 ',:S V V r i:p t t to - či trav-nik vam to - va - riš tre - ba, znaš ti ti! Lep si, bil; te - kal, že; v šo - lo a - li v šo-lo ska - kal bi po moram jaz hi- »¥ ,s 1 r r 1/ 1 • \ '/ ine - ni, Iju - bi lo - ki in me te - ti, kjer se :±= 0 trav-nik bi V ? 1 i— 0 /'T / 1 se mu - di. bi lo - vil. - jo gla - ve. i II 4. Ali ko pa šola mine kakor ti bom, ptiček, prost; hej, črez jarke in krtine! Travnik ves bo moj in gozd. Jožef Stritar. Hej telovadci! Polngu.no, grertč. A ti to ji Kosi f\ i/ i/ / ✓ 1. Kdor te-lo - va-dec je, 2. Čuj - te! Za - ra - na na 3. Že te-lo - va-dec u te - mu se zna: dalj-nji pre - hod vrš-čen sto - ji, i- 4?— P' gi - bič-no bo-bna gr li - ca ža =: */ I i i;! . ; I . ! tTTT -r t * * ♦ T i/ / pl/ ho - jo, po - sta - vo i - ma, me - če-ga va - bi ro - pot, ri - jo, o - ko pla-rnc - ni, gi - bič-no bo-bna gr li - ca ža T T P / ho - jo, po me - če - ga ri - jo, o / J sta - vo i va - bi ro -ko pla-me - I'- ma. pot. ni. P V ” V La, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la. 4. Trdno po taktu vesel in srčan, on prekorači gorö in ravan. 5. Srce pogumno, prečvrsto telo, skale in jarke prehodi lahko. 6. Zunaj se vadi ko ptica leteč, vriska in poje, življenja kipeč. 7. Moč mu dviguje in širi srce, kite čvrsti mu, roke in noge. Lujza Pesjakova. 10 V šoli. Grede, odločno. f r u Po hrvaškem napevu. F=£=i=H= —0—•—0—0 1. Ti tam še - sti 2. Vra-ne dru-ži 3. Kaj se te - bi ■*=*=*=> / ✓ > šestkrat pet? jih če - pi; mi ne gre! v drugi klo-pi! jo se ra-de, zdi ? No-be-na! :rvZ-'.Lir£—: ko - li - ko je pet na smreki Kaj! To v glavo jr. -$-$=. S— i 1 N N f.J U-j h- I Ma-li mož na pu-ška po-či, E - na pa - de ÖJI no-ge sto - pi! e - na pa-de; ii - stre-lje - na. Šestkrat pet je ko - li - ko jih dru-ge šti - ri V tri - de-set! še se - di? od-le - te, PlS V I tri-de - set! še se - di? od-le - te. 4. Cilej ga, glej, glavica bistra! Majhen deček, velik mož! S časom boš še za ministra, ako vedno priden boš! Jožef Stritar. Bolni tovariš. Grede, sočutno. Krnil Ailamič. =?nr 5 t r k rr r 1. Ka- ko ti je, An - drej - če? Bo - Ije? r' j jrttrftf Tipf i 'S V V 'S * v v $ Ve-li-ko bo-lje, to je prav; vstal skoro boš na S } • 3==... !I t1 (* v \> v f u u r vrt, na po-lje i r i in všo-lo šel krepak in zdrav. Emil Ada m id. Sočutno, precej hitro. m j p r 1. Ka - k6 ti je, An - drej-če? Bo- dt i=vi—h f—1~ I i -#=3 f —p--8-« 1 "f -# j rrt=Jrrl wl 1 lr-g—j J P T I I f; . , . * V o I T-/'i lje? Ve - li - ko bo-Ije, to je prav; vstal ? ' I \ H i i —«-—i \=fd ( —i Efe=@ /' bferJ f * ? sko - ro boš, na vrt, na po Ije in šel krc pak in zdrav. C. 3 r~ M -i « F1'] s—- N to y-g-a-—?— ~>s * 8 * :15 —« # s—# u * II V %f =1 1. Ka-kö ti je An-drej-če ? Bo-Ije? Ve-li - ko 3. Te ja-go-de sem ti pri - ne-sel, ki sem to N M , t * - £ f u i mf v y TJ r jvw bo-Ije, to je prav; vstal sko-ro boš, na vrt, na ju - tro jih na - bral; v to-ril-ce to jih bom iz- _Js_ N__ —K A —t—H—-d—H 12 -L fe-*- h -fr-i \ &=hq 1 ; Ö \ '** 1 V f * 5-^—f—* * M i \ V V *• \ \T~~ 1—; * S \J * t ' , V po-lje in všo-lo šel krepak in zdrav. 2. Gospod u- tre-sel, kaj boljše - ga bi rad ti dal! 4. Še dru-gi _i_ Ji j* fs = gz—i - ^ *—ji r" -i— v rz=i=d S—n i—p- f i . JS . y H * ! S'? ^ ^ ^ =3 či - telj so vpra - ša - li: Ka - ko se pri - de - jo za ma-no; vsa šo - la ! £ P* V I mfU $ U ' ^ Kot-ni - ku go - di? Hva-li - li so te in de- ra - da te i - nia; zdaj grem, na -16-go da - nes bit— j2&= . s -\ V-> ' F: 1-^- S-I n —S u II tr -■ * P 9 JŠ T' ' 1:. S . i ja - li, da si naj - bolj-ših e-den ti. da-no, mu-di se zde - la - ti do - ma. Jožef Stritar. Jutro. Veselit. Anton Kosi. - Ü I kon - cu, moč-nik pa -zdu- po na ho kon - cu mi - zi buk - vi za ka ce. —^;l": N; x. | J ' ... I f V span - ci! K modi se, pod Ti - ne, pa 13 .N «T v v / f ■ t? ^ fg - * ppR^#p ? p? -r-^ N—N-r^r > 5- lit - vi skle-ni - te ro-ke ; mi-zo pa ma-ček pre-ži; gla-vo; bi-strit v šolo si pod nebom po-je - jo škr-po je - di na de - lo muti, To-ne, se spo-mni ži- S: S j I .5 t=n^=?iz:r—?• i-jL. rji—F ; 5 's.:>M'-~-v n f | c » t m/' > r ' jan-ci, in soln-ce vi-so-ko je že. di se, Bo«' si - ti le pri-dne lju - di. vi - ne, ti, Min-ka, na po-lje z me - nö. 4. Na delo, naj mraz je, naj vroče, truditi se vsak je dolžan; kdor delati more, pa noče, zanj krop je predober neslan. Jožef Stritar. Znnirtio, Škrjanček poje Narodni napev. =M3 , -j j ' N—-f— Tfr-3 s *s -*-• r / f *■ ■ -#-• 1 • r: V -J'—t ? 7 T- T U 1. Škr - jan-ček po - je žvr - go - li, ker 2. Iz 3. Mar sna se Iji - vo na - glo de - te kmet zbu - di, v šo - lo gre, * .K na ve- 9 U ^ e 1 tr7 se živ-lje-nja ve-se - li, ko se za-sve - ti po-lje nje-mu se mu-di, mo - dri-na ve - drese - ije pol - ni mu sr-cd, ne - zmerno ži - vo 14 =-=£ i i m . P* u ^ P I I ' i ✓ be- li dan, po - zdra-vlja hrib in plan. K<> ga ne- ba le - p6 se mu sme - hlja, mo- vne-nia ga kra - so - ta ju - ter - na, ne- «i / ■MmMm p mm s ■ ' . r* ~ ~ f r f se za-sve-ti be-li dan, po-zdravlja hribin plan. dri-na ve-dre - ga ne - ba le - po se mu sme-hlja. zmerno ži-vo vne-ma ga kra - so-ta ju - ter - na. 4. Pastirček poje si na glas. ker je na paSo gnati čas, on poje Bogu tisoč hval, ki lepi dan jc dal. 5. Potoček lahno žubori, to žuborenje se glasi ko miloglasna pesmica, hvaleča Stvarnika. 6. Zato, o človek, tudi ti ne zabi Boga hvaliti, ki modro je ustvaril svet, vse spravil v lepi red. Anton Kosi. Jutranja molitev. Počasno iu nežno. Po narodnem napevu. SEkL 3 - -j d - 1—1 ^ PII I 3—*- 1 1. Lju - bi Bog, za - hva i lim te, 2. Vse, kar vi - dim, goz di, po-lja, 3. Ču - vaj tu - di, lju - bi Bog, 15 rgzfei. - -A: : * — 1=: 1—: t i ¥ -1— i 1 1 i da 110 vse, o star - še coj si Bog, je mo - je ču - val tvo - ja vseh nad me! vo-lja; log. l .?• —di 'm t l —0 - -r— —0 ■ —r Hva - la lju - bi le ve - se - lo, Ču - vaj bra - te, I I an - ge pti - ca, se - stre i* i •j'. P°j. mi, zve-sto vse ti jaz pa ste me da - je pri - den ču - va Bo - gec bom vse i“-i i== j: - J -=1=] f '~f| i" i ^ •ii “ i 1 s) f 9 1 L--J -\a> * 'l Lzrjs 1 =±=i i L_> - JJ li. moj. dni. Opomba. Pri 2. kitici se pojeta v 4. in 8. taktu namestil polnote dve četrtinki. Iz hrvaškega. Veselo dete. V ki) ruku. J)r. G. Ipavic. Fi * * ä - - j # v ' v v v ' v 1. Kdo mc ne - ki rad i ■ I V 0 i ma ? tra - ra - ra ! J te—: r ' l== % j — -.k -j, _i i 3 -t ■ ^e=ii=3 ; , :: i i i kdo me ne - ki rad i ma? tra - ra - ra ! ;»! 1“—- F—" i—:: 1 1 —I—~ r^1—I ==1 l-=i 1 s- s • v f 1 ' i J—ri > s» I I ” N u ? * '4 - t-1 Bog, ki do-bro vse mi da, Bog, ki do-bro 16 *r f—f p “p ♦. v p fl p I lT 1 i I / vse mi da, tra-ra - ra, tra-ra-ra, tra-ra, vse mi da. V koraku. Fr. Serajnik. o Ž S--: i ■ , -i -j-- j --J-* g »/'i !—i H j=- h ß. ^ v #— -TJT r —-—i "'T r r * 4 t !—f i T p < 1 173 1. Tra-ra-ra, tra - ra - ra ! kdo me ne-ki kdo me tu-di kdo me tu-di ’— i±= i—m i i . p=j=3^=p=i wr 1*—; V "T N t t t -r !=t rd t t rad i - ma? h Tra-ra - ra, tra - ra - ra ! v U r -g- -s- i' i 'ii p f i I Bog, ki do-bro O - če, moj in Bra - tec moj in I vse mi da. ma-mi- ca. se - stri-ca. Tra - ra-ra, tra - ra - r^, irt z± tra ra T I ra! 4. Trarara, trararä! ker me vsakdo rad ima, trarara, trarara! sem veselega srca. P. Gros. 17 Mati. Zmerno in sočutno. k- g 1. De-te Po P. Htig. Sattner-ju. 1 t v V \™f[ u V de-te ma - lo, kdaj mi rev- no, I u Ij [j I P n* f •*— fj V V ! f P bo-deš po-pla - ča - lo vse V t se, kar za t» 0 te skrb-na m :5EEi=r :n?-t >J=1=±J=£=3e ■—0—d ßs-—0 f?—#— 0 n z » i i ma - ti mo-gla sem in bom pre - sta - ti. B. cnrrt trfT'-? V 9' bo - deš po-pla - ča - lo vse, kar či - nah te zdra - vi - la, za - te tvo - jo sem zi - ba - la, pe-sem za te skr-bna noč in dan skr-ti za- pe - la »—>—p ; tr r t % ttTt- r TT ma - ti mo-gla sem in bom pre - sta - ti? vse, kar be - la, za - te sem in bom ži - ve - la, za - te slad - ko, da za - spa - lo si črez krat - ko, pesem 2 Adamič. Milo. Emil 2. Sem na ro - kah te no - si - le, v bo-le- 3. Po-stelj ko - li-krat po - stla - la, zi - bel 18 ' 1 v V p ! 1 za-te skrbna ma - ti mogla sem in bom presta-ti. noč in dan skr-be - la, za-te sem in bom ži-ve- la. ti za-pe-la slad-ko, da za-spa-Io si črez kratko. 4. Črezte se potem nagnila, srčno Boga sem prosila: Oče, hudega ga brani, meni, sebi ga ohrani! 5. Dete malo in ubožno, bodi pridno in pobožno, s tem skrbi mi boš plačalo, dete revno, dete malo. Simon Jenko. Tožba po materi. Grede, zudrzevaje iu čuvstveno. Fr. Serajnik. A ^^ r i — rt. mf' ±^=^=z=. P 1 } 0— —g : i i 1. Ka - kö je hi - ša stra - šno JLA1 V“‘q =— —i—i—1—i—i—1—\—i—1 f «; 3 pra - zna, od - kar v njej ma - te - re več -ffi- ^ —J_ J— |_ 1 & #—|—^ i=\ Frl 1—n — Hr r r ^ t i f3 h- rJ r~r ni! Ta iz - ba, prej ta - kö pri - ja- 19 tu - ja B. 1. Ka - kö je hi - ša strašno pra-zna, od 2. Od - kar so ne- sli vas iz hi - še in 3. Oj, kje ste, kje ste, ma-ti zla - ta, ta- ,i -1 fs ■ HM, H— I M' v =i ffiyps t mf'J ¥n J-* * P t 1 f V u kar vnjej ma-te-re več ni! Ta izba prej ta - ko pri- po - lo - ži - li v temni hram, sol - ze si va-ša hčer-ka kö se to - ži mi po vas! O, ko bi se od-pr - la ritard. ja - zna, od - lju-dna, tu-ja se mi zdi. bri - še, le k vam že-li si, ma-ti, k vam ! vra - ta in se pri-ka-zal vaš o - braz! 4. Vratu bi vam se oklenila, pa v ljube gledala oči; od sebe bi vas ne pustila, tam hočem biti, kjer ste vi! Jožef Stritar. Počasno, 7. občutkom. Anton Kosi. 2* 20 Pripovedka o nosku. Zmerno, pripovedovaje. Anton Kosi. ; N h F1 ;)==M= $=\ ——i—w— i h !=i l-i -1 HH M r -J=i P m 1. Da-nes zo-pet 2. Jaz je ni-sem, 3. Ča - kaj, vi - de mi po -ma-ma, la ta - sne res koj ta ne! bom ! sme-ta- Zajček Nosek •' -0,- na je v skle jo po - snel mi po - ka - - di! je; ži! =r=^ Veš li, Glej, ka -Aj, ka - v kdo jo ko na kö je r r je po- de-sni mehek! K—i- —3-t- - i ■■ h ■ i- -h— 'J ' - F=3 P5=^l J * r & dl p ■s \ -Ml je -ša -Pa del? P' sem Mi-mi -in krog vje - la ca us ■ te po - tec na ve bel la di! je! ži. 4. Oh, odpusti, saj povem ti po pravici, mama: jaz namazala sem zajčku šapo, gobček sama. 6. Naj bo! ali vedno pomni: nosek vse odkrije; kadar praviš neresnico, „laže, laže !“ vpije. O. Zupančič. Priroda. Srednje polagoma. Po hrvaškem nar. napevu. A- I Tf 3=3=t=tt=fr: -m r j m— 1. Ve-li - čan-ska si pri ro TTT 1 v * da, de-lo 21 # 1 N h— v- } = *=±^1 hMh §0 Jr—* J ^ m. p 1 ^ ^ =J --i -# 1 ru v bo-žjih, bo-žjih rok, va-tc je za-ko-ne Svo-je vpi-sal ve - čni, večni Bog, va-te je za-ko-ne —ii— F=; — [=i:—= s— h— ^ ? 0 ==t=J 1 » u Svo - je vpi-sal ve - čni, ve - čni Bog. Polagoma, slovesno. Dr. G. Ipavic. B. 1. Ve-li čan-ska si pri - ro - da, de- lo '=& F —i b—^ '"^q —jrA r 1 \=z i ^ -#-3— v , ' y—\ ' ■? -Ly - bo-žjih rok, va-te je za-ko-ne Svo - je vpi-sal i pzzi.^: h— šM •s— ■K—1 iK2_ J- mi ? i : T-r1 i r ' 1 ( -| 5—] H B ‘-tr i "Ett Svo - je r—v v u vpi-sal ve - čni I Bog. 22 Srednje polagoma. C. S: Tjfc^s=i— d=r "p mfP 1. Ve-li - 2. O lju - 3. In v tem f——-f—0- S — • f -«= . (*- f ' f * V P čan-ska si pri be - zni cvet nam do - mu človek Anton Kosi. ro-da, de - lo kli-če in o bi-vam, srečna &Ö1E3 *ir tnr ¥ i f fj bo-žjih, bo-žjih si - li, si - li bo - žja, bo-žja —r—p Svo-je vpi-sal Svo-ji Bog se -stva-ril, dal je va - te v te-bi grom, kar z be - m za - ko- ne kra-so - ti do On u- I v J P ve - čni, ve-čni zi - dal zi- dal me - ni, me-ni Va- te v te-bi kar z be- ;h big II rr-rf rc ' z , K \ je za - ko-ne Svo-je vpi-sal ve-čni, ve-čni Bog. je kra-so - ti Svo-ji Bog se - zi-dal, zi-dal dom se-do On u - stva-ril, dal je me-ni, me-ni v dar. 4. Naj zato Mu slavo pojem, naj se veselim, ker v prirode veličanstvu gospodar živim. Engelbert Gangi. Opomba. V napevu A in C se ponavljata v 2. kitici zloga „sili* in „zidal“, v 3. kitici zloga „božja“ in „meni“, v 4 kitici se postavi pred besedo „veselim“ beseda „srčno“, v zadnji vrstici te pesmi pa se poje beseda „živim“ dvakrat. V napevu B se v 2. in 3. kitici ponavljata v zadnji vrstici zloga „zidal“ in „meni“. V zadnji kitici pa se beseda „živim* ponavlja. 23 Velikonočna. A. Grede, jako zmerno Narodni napev. —J—J-— p=*. = :==— n s : - I--*- *=3 W -* r 't rm J ' i i v y 1. Vse ze - le - no, vse cve - to - če, ka-mor J =i h- , - - —^ S _ 1 i ^ f mo - je zre o k6! Sr - ce me - ni bi je T—j——j— 3 .tezr-f . N > ^ ' 1 ■ * ; dJ 1 vro - če, da pre - pe - val bi gla - snö. B. Nežno, ne prehitro. p f .*■; : pr F *■ V ^ V V 1. Vse ze - le- no, 2. Ra - do - stni so 3. Le za - poj - mo mt rr Emil Adamič. N~ #-7 Tf-------- V v I vse cve - to - če, mo - ji gla- si, vsi ve - se - lo, ka - mor mo - je saj je tu Ve da se ču - je zre o - kö! li - ka noč. Sr - ce me - ni ki pred dav-ni- krog in krog: kar sr - ce si 24 s -J—> -h i ~ -fr —— i!—i m C 7 C 5 ' T ' P h i E/-1 bi - je vro - če, da pre - pe - val bi gla-mi je ča - si Bog v nji zmogel smr - ti je že - le - lo dal nam vsem je lju - bi — F=£= tL j- - —j—i- 11 ^r=S=S=^ —i— : r - r 11 sno ! da pre - pe - val bi gla - sno. moč, Bog v nji zmogel smr-ti moč. Bog, dal nam vsem je lju - bi Bog. Vrnitev pomladi. Zmerno živahno. Ferd. Juvänec. 7$" tu, 3 - hWHH w~^=^ m f Mfer -J ir ^ p i—- i 1 C s ^ 1 1. Spet se je bla-ga vr - ni - la po - mlad, r-Hž r o r. 5 m M me - gla zbe - ža - la, P P V iz - ko-pnel je sneg; prt— N' =P=i 1 jS , -h K-, —f—^—j3— t—^rr~-i p # u kme-tič pri - t==J=b=i C t ^ pra-vlja se Ls=j^3 K i - ti o - }-—|l——j 1 rat; £■—V- *- ■ * 5 5 f t ' C 1 kos nam pri - le - tel pre - pe - vat je v breg, 25 -b~, 0 *—1 V- - h IS 3 F^1 H t 1 kme-tič pri - pra-vlja se i - ti rat; Sä f' 1 ^=£==&==i —nril ^-*=i==H E '■ P- ♦ f ’ V Si Z ti-Hl kos nam pri - le - tel, pre - pe - val je v breg. Zmerno živahno. I>r. G. Ipavic. R ^ Lk-a—j—j—j —.... 4—j—i—— ■ D. (f »ft \ f r £ r r f f b a. i 1. Spet se je bla-ga vr - ni-la po-mlad, 2. Di - ha vi - jo - la, na - pe-nja se brst, 3. Le-stvo je k deblu pri - slo-nil vrt - nar, j "jhv— . q. s —r 1 -t—M r—J ... J. t 1^ 1 ' 7 M= r 1 i me-gla zbe le - ska od ve - ji - ce ža - la iz cvi-ta, a re - že in ko-pnil je dren ru-me tre-bi in sneg, ni; žge; -~3- -I- 1 9' : 1— l=Fr^E=E3 M ■# t=*i==d -0- P mf\ ; |l| kme-tič pri - pra - vlja se jag - le - ce zla - te rosna - ži dre - ve - sa, od - mm-m kos nam pri - le - tel pre vr - bo - va pi - ščal se ce - pi div - ja - ke, za I i - ti o di - la je vra- ča jim rat; prst; kvar; 1 1 i pe-vat je v breg, že nam gla - si, sa - ja pe - škč, 26 gi^jSr-s H F > - 'f* • 4 -J T • * 0 4- 3=Ffl P P —-# 1 =j -h~u * . T- 1 1 “rS r kos nam pri - le - tel pre - pe - vat je v breg. vr - bo - va pi - ščal se že nam gla - si. ce - pi div - ja - ke, za - sa - ja pe - škč. 4. Trudi se zgodaj, o dete ljubö! Jablane sadi in druge cepe, da razgostč se v košato drevö, tebi na starost ovočja dadö. Frančišek Levstik. Pom ladanska. Polagoma in nežno. a. m —i------p ■ l r * ml I u U 1 I 1. Bur- ja po - či - va, Fr. Serajnik. "S- « * v v v me gla be - ži, -M £===== r—1 F—t— s V4" '1 ^ m f ' i t=;-^ i - va cve T ' \ - ti - c< h=_\ i [=£=? p0 r 1 V zla - te ■ p v ro - =^z=±1 di. ■Vr ß- f- r La, la, la, =b-~Cj— la, la, la, la, la, la, la. -Mi F -H”j s- 1—1 mf\ v --- P — —r~ r i i F ■ C 5 C —1F®-H 27 B. Polagoma, pa z živahnostjo. ?>r. G, Ipavic. m/'p \> P I f * J 1. Bur - ja po či - va, me-gla be- 3. Sla - vec iz - ga - ja pe-sem gla- i3 ™f ^ ^ f ^ ^ p 21, si. i - va cve - ti - ce zla - te ro-pir-ne ob - ha - ja v družbo go- P' ^ (j Iv I p ; " m l [i ' s \ ! ' u u» di. sti. 2. Po-tok po 4. Mo-dra vi ta - li jo - la ze-mlji šu-cve-tje le- ^ ? * I-C mlja, v bistrem zr - ca - p6 kra - si - ta po - , V,- 'S m / li soln-ce i - gra. lje, dol in go - r6. 5. Blaga dišava 6. Pustimo zide, dije povsod, hitro na plan! vsa se narava žal naj odide, smeje nasprot’. tugo na stran! *7. Dokler leskeče miljeni čas, rože dišeče pletimo v las! L. Svetec. * Po 7. kitici se poje zopet 1. kitica; z isto se torej pesem konča. 28 Rožici. Srednje polagoma. Po narodnem napevu. -—J—±— 1—r h E=fe=i mf\ =i= i i 1 5 • ' ■ 1. Bo - di mi zdra - va, ro - ži-ca za - la, 3. Cve-tje ru - de - če ve - ter raz - me- če, ! . j. ' n -P— J—: r — M i ^3 —p *- i v ti-hi sa - mo - ti skri - va te vrt. te - be in me - ne čas za-du - ši. S-n hjN~ ii “j 'Ši ši- -i 3=1 . H MH y 1 ! P- ... 2. K tvo-jim vo - nja-vam, raj-skim di - ša - vam, 4. To - rej bod’ zdra va, ro - ži - ca za - la, ižrj» - iiv jr ■ - =3= /C\ —'i—J—1 fr ... v , n v f r ' p gr *—I i v solnčnih je žar-kih pot mi od - prt. do-kler še si - je raj - ska po - mladi A. Umek. Dekle in roža. Zmerno. Narodni napev. r, j r 1. Ro-ža na 2. Ža-lo-stno 3. Pa je na t V vr - tu ro - ža ok- nu ze po cve • jv N-*. i t rr r le-nem cve - te, ve - si gla - vo, te - la po - mlad, 29 k ro - ži ve tr - ga cvet pri - de tja de - kle u pa je o to - žno kril se - lo de -z mehko ro -ro - ži - co ro - že si v dom ga po ro - ža cve U I za - že - li, ne - se svoj: te - la je, ro - ži - ci Tu mi vonj ro - ža zve- .Ajf ii-Js -j - . —:—i—J— r12] FF FF- : i * ■ * T f 1 r ' —J ■■ *- « i i i — —O p —~r~dj go-vo-ri: Poj-di, ah, poj-di z me - noj! slad - ki tvoj ve - čno o - znanjaj po - mlad ! ne - la je, de-kli-ca to - či sol - ze. A. Veselo. Trobentici. Po narodnem napevu. 't 1. Tro V V >" u f ben-taj no, tro - ben - ti - ca, po- JI i h ^ F— F=^=£-i 1—J VU i s f 1 b- 1 d =frz=z=p=3 1 m / >—t i—c l> CZ ben - taj gla-sno v svet, ru - me - na ka - kor f : •V * ^Ed F= k=J k p »,» i «P- =3—1 v* t~ ; i »““i . 1 zve - zdi - ca, tro - ben - taj gla-sno v svet. B. // Veselo. Narodni napev. M' ii r - j ■h—J -j H \— h m/J : • # 5 -5 T T i? P —J t4 1 ?—f—t 1. Tro - ben - taj no, tro - ben - ti - ca, po- mla-di pr P vi cvet! m /V Ru - me-na ka-kor zve-zdica, tro- t-. -J-S #— i i i • * Fi J;= |S F J 0-— H - =-4 ==t 7=r: 'r p 7 r Lf b_ *—t jd N m — fi -P- H bentaj gla-sno v cvet. Tra-ra-ra, tra - ra - ra ! Ru- I P me-na ka-kor zve-zdi-ca, tro * r ben-taj gla-sno v svet. Korakoma. Krnil Adamič. -fj\ !~Ž v ~1 N ' 1. Tro - JIH ben - taj no, tro - ben - ti - C i J 1, po- 2. Tro - ben - taj vsej pri - ro - di zdaj naj 3. Tra - ra, tri-ro, tra - ra, tri-ro! ta- - h J> , -ir-T • N - v S- ff • p _ U i* - P S ' =;M _J2_ 4?=^=^ r 5 5 5 mla- di pr - vi cvet! Ru - me - na ka - kor brž o - ze - le - ni, in zi - mi, da se ko tro - ben - taj ti! 0 - zna-njaj ra-dost zve-zdi-ca, tro - ben-taj gia - sno v svet.l skri-je vsaj, tu več je tre - ba ni. }■ Trara, trinam novö, ki je sr-ce že - li. | ro, tra-ra, tri - ro, tra-ra, tra - ra, trara, tri - ro ! 4. Ali ne veš, da cvetov sto in sto še v zemlji spi? Trobentaj no, trara, triro! da vsak se prebudi. 5. Trara, triro, trara, tritro! trobentaj na ves glas! Bogu trobentaj hvalnico, ki da pomladni kras! A. K. ScZunov. 32 P. Ang. Hribar (v „Mlad. ßlojfiib“). Š=P=\ F* >—1 r-H —*77 7. J h J h . il III iT - - L—0 1 , i ? 1. Ob-šla sem vso o - ko-li - co, da na-šla " - 1—i—s—H-r— H L-TTjn -—r ■i—J FVH F*=i 1 \ t-l S—i—EH ž1 ^ P -t L« H=f~l \T bi vi-jo - Ii - co. Ha, tu je e - na; oj, ve- Ü 5' 1 J M *=j= N i 2 ' t " f1— N* ! « E=f ;=?£ »—; -l -w—*—«H ? & 5 r r u t r s se - lje! Iz - pol-nje - ne so mo-je že - lje. Polagoma. Anton Ko Bi. •A-ä -:.s— P N - 5= y—J- i-J m /V p p Ep? S F 'C * jT- -tbc- J J; f — 1. Ob-šla sem vso o - ko - li - co, da na-šla 2. Do-vo-li, oj cve-ti-ca, mi, ti pr-va 3. V gredi-co te vsa-di-la bom, z vo-di-co t lit—5 — ' N ~| H *? s— r ~N I f ,0 J h $ ^ * —jR— v #——s -— —• f s ! *: 5 ' i 5 =5=C -J bi vi - jo - li - co. Ha, tu je e - na; oj ve- med se-stri-ca - mi, iz - gre-bla bom te z gručo te po-ji-la bom, bra-ni-la sla-ne te stru- h^= -N_J # # 53 5 > -M H i—* 1 ^ “—F—] 5 t —• —P 1 ^cLj Ml l=* i -i • »II V se - lje! Iz-pol-nje - ne so mo - je že - lje. ce- lo, skr-bno, da te ne bo bo - le - lo. pe - ne in to - če, da te ne za - de - ne. 33 4. Kar si želiš, imela boš, pa cvela in dehtela boš; domov zdaj urno kar mogoče, da ti ne škodi solnce vroče. Jožef Stritar. Drevo v cvetu. A. Polagoma. Narodni napev. / I ^ r j r I I f F I I I I ^ j | I i*»1 1. Ko gle-dani spo - mla-di cve - to - če dre- —O- "T~ J vo, ve f 7? 7^ 7 ; l se - lja se sme-je mi sr - ce slad- _K__K---1-- -i - 1(6. La, la, la, la, •N la, la, la, "N la, 1 u la, la, -V, •v H1I ■9— • 'S f, • 1 / "«N N 1 V la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la. Zmerno. v > 1. Ko gle - dam spo-mla - di 2. Pri-bli- žam po - bo - žno 2. Vseh vr - tov je sla - va, Narodni napev. » i cve - to - če drese mu go-Io-vseh vr-tov je 3 34 vo, ve - se - lja se sme-je mi sr - ce slad- glav, o - n6 mu mla - do-sti po - do - ba je kras, pre - pe - va - jo pti- ce mu hva- lo na ti 1—) «'■' Seeeeö -u - }• —i- r se - lja se sme-je mi n6 mi mla - do - sti po -pe - va - jo pti - ce mu -63- sr - ce slad-do - ba je hva - lo na -r— i kö. 1 prav. La glas. 1 N ä- 0' J n =[?= la, la, la, la, la, la, la, < i. la, la, la, la, 1• N ^ rr\ d • II -I ■ —r—-h1~ d 0 rltard. la, la. n. 4. Za dom svoj izvoli iz ptičkov ga par, ljubezni je srečne vesele oltar. 5. Iz cveta čebela nabira si med, napravlja iz njega nebeško si jed. 6. Te trudnega vabi cvetoče drevo, glavičico sivo cvet božka mehko. 7. Mladini nedolžni enaka je last; ta cvet je dežele, človeštva je čast 35 8. Veselje razseva 9. Z veseljem napaja in radost budi, še starcu srce, o krasnosti njeni o njej se nebesa se vse veseli. celo veselč. 10. Zato ko ugledam cvetoče drevo, veselja se smeje mi srce sladkö. M. Valjavec. Vrtec. Veselo. Po narodnem motivu .A. Kosi. A. ifrrgpzdSzizfr— / U V * ^ J vr tec pre ÜF m 1. Svoj lju-bi prav ra - da i-ritard. t, f V > !* J u J j IH f p V P i mam, ko ju-tro zbu - di me, brž vanj se po - dam. Veselo. Narodni napev. 1. Svoj vr-tec pre lju-bi prav IS ra-da i- £ PV ' ^ V > / 'V H v U P mam, prav ra-da i - mam, prav ra - da i - mam, ko y ' » v V f) [) ^ P v ju-tro zbu - di me, brž vanj se po - dam, brž 3* 36 F " ■#- 9 9 9 vanj se po mff s 7^‘ dam, po - dam. Veselo. Narodni napev, * m f ■$ 9 9 ^ ^ W y 1. Svoj vr-tec pre - lju-bi prav 2. Tam ro-ži-ce nežne prav 3. To v sr-ce me ga-ne in 9 ra-da i-krasno cve-mi-če mo- mam, ko t6, po čno, o ju-tro zbu - di me brž vanj se po- drevju o - ko - li mi pti - ce po- bo-žje stvar - je-nje, ka - kö si Ie- K I mfU dam. I jo. La, pö. I la, la, la, la, la, la, la, la, la, -0- I la, la, la, la, la, i-i r i I * i ' 9^9 / Vi/ la, la, la, la. la, la, la, Majnikova. Veselo. Hinko Druzovic. -fr •a——q -—rl —rh- P=] f=4 H /Tl ±=t=3 -#■ l 1. ju - -p- /— hej -nr - sa, ju - fj lJ CJ 9 9 haj, pre - kra - sen je 37 Vriskaje, hitro. Umil Adamič. R iiŽ 5 Pl h ,:N. — — ~h~| D. $ 5-8- fr-l -#■ / y S 9 't •ti > 1 5 Z' 1 J- P H 1 ! f i t 7 l H 1.-2. Ju - hej-sa, ju-haj, pre - kra-sen je maj! —-h -J* * T le - va - jo ti - či, de - -N— > V pti - či, kli - či, M '' 1 pre - za - -pr- v pe -poj t va -m o jo kot =*= V pti - či: pti - či: ju- F—T" * T . 1 N —fe K H jr «i 2 i~i i 1 -*1 -f —■i—-H f r?. r hej - sa, ju - haj, pre - kra - sen je maj! 38 Seno. Srednje polagoma, živahno. Anton Kosi. Jr — 'j' '~T' ' R!—"1“ 1—t 1—"1 P : mfl if—S—^ i?— ' J J ' V 5 s- p p ^ i i 1. Se - no di - še - če gra - bi - mo, pa 2. O - bla - čki be- li pla - va - jo, mu- 3. Mo - žje se - no na - kla - da - jo, na a g»-— — ' i-1 F3 l_4_J -ML- —ä—*— —* . Vn 5_/T r * T ^ P P i 'U! £_ r ' r —S—»1 *- n •—* f' M 1/ P zd pe-ti ne po-za - bi - mo; kaj bi ne bi - li do-bre ši- ce se zi- gra-va - jo, ko - bi - li - ca pred na-mi vi-le ga na-ba-da- jo; vo - li - ča vpre-že-na sto- -f I ^ P k vo-Ije? Ta - kö le-pö je rav-no ska-če, bo - ji le-se-ne se zo ji - ta in slad - ko mr-vi-co dro I po - lje ! Kaj ba - če, Ko- bi - ta, vo- :tf- 1 -J*— 5 - ^ =:g=£=iJ=l “—F v ~P—F^E—^ —f-----f — v bi ne bi - li . do-bre bi - li - ca pred na - mi li - ča vpre - že - na sto r T vo - lje? Ta-ska - če, boji - ta in V rav - no se zo slad - ko mr - vi - co dro kö le - pö je ji le - se - ne po - lje! ba - če. bi - ta. 39 4. Hladnö je, solnce niža se, večernim goram bliža se; voz proti domu se porniče, k molitvi zvon večerni kliče. Jožef Stritar. Na vse zgodaj. Fr, Serajnik. C J * p v 1. Na vse zgodaj pri-šlo soln-če-ce je *—0—0—-—d—0---------0—d—0- * — 0—0—j V V V I II { J ^ k me-ni, reklo: Poj-di z ma-no, greva v gozd ze- M ^—1—•---0--.0 —I—0----0 J—------•-0-0-1—0 -11 r f rt v * c \ i >7 le-ni! Reklo: Pojdi z ma-no, greva v gozd ze-le - ni! Zmerno. Anton Kosi. »«■/' 1 1 t 1 1 p r i*- r f 1. Na vse zgodaj 2. Lju-bo, zla to 3. Kdo po-nu-di o--- pri - šlo soln-ce, v sen-ci =4- Z&- I I I r f zdi soln-če-ce je kdo pa ča-ka hla-den mi pro- Pl X f** 1 r i i i k meni, re-klo: Poj-di z ma-no, gre-va vgozd ze - le-ni! na-me? Ča-ka - jo te rde-če ja-go-di-ce sa-me! storček? Na ze - le-nem ma-hu go-sto-ljub-ni korček! 40 i 1 f t F La, la, la, la, la, la, la, la, la, la, la. 4. „Kdo se pogovarjal bo z menoj veselo?“ „Aj, studenček smeje se s teboj veselo!“ 5. „Kdo zapoje z mano pesemco, povej mi!“ „Cicifuj in kuku, ki žive sred vej mi!“ 6. „Pa če pride škratec v suknjiči zeleni — in če strah me najde, kdo bo še pri meni? 7. Sam nebeški Bogec te zaziblje v sanje, da strahov ne vidiš, da ne misliš nanje." 8. In sva šla po rožah v gozd, ej, na vse zgodaj . . klanjale se smreke: dobro jutro Bog daj! Vida. Veverici. Polagoma. Narodni napev. s—,—|—H— 0--- m f v v r ==e=z-i==nz\ 1. Ve - ter la-hek je z dre - ve - sa stre-sel h : i 1 ri !J! II ' L d- n—r *— * y=i i —-1 f * ( • • ß—Zf p V ^ —1 o - reh bil dro - ban, pri-gli bli - zu sta iz f=i| :tT' tv le - sa ve - ve p' v ri - ci v o-no stran. 41 Zmerno. Narodni napev. 1. Ve-ter Ve-ter la-hek je z dre-ve - sa Vgledate o - be ga kma-lo, Slednjič konec je ne - vo-lje, I v £ v s V V | -\ —0-t- 0—0—0— 0 — # • F=te=:—0 ' _z*=f=* la 2. Vgleda - te 3. Sle-dnjič ko ' / 'tu hek je z dre-ve-sa stre-sel o - be ga kmalo, menda nec je ne - vo lje, zgrabi- stre-sel o-reh bil dro-ban, menda ju je gru-dil glad, zgra-bi-li sta gazzob-mi; ,—»—0—• \ š. i r 11 r zf o ju m /•> =p pri-šli bli-zu sta iz ker dru-ga- če bi ne o - reh pa se sam raz- —0 ■ _0—0—0—0—0— =£%r bli reh bil dro-ban; pri-šli je gru-dil glad, kar dru-ga sta gazzob-mi; o-reh pa -0- zu sta iz če bi ne se sam raz- le - sa da - lo ko - lje, —J—4- ve - ve - ri gri - sti se prah ru-jav \ \ - le da sa ve - ve lo gri - sti ko-lje, prah ru 0- *■ ri se jav ci v o - no za ma - li se za - ka h- ,h h- * 0 0 0 U ci za se v o - no ma - li za - ka stran. sad. di. =iy stran. sad. di. 4. Vrže vsaka pol lupine jezna izmed zob na tla, izpred druge druga šine v gozd, osramočena vsa. 5. Mnogokrat tako ravnajo strastni med seboj ljudje, jezo in prepir imajo; piškav oreh si dele. Frančišek Cimperman. 42 Naša vas. Polagoma. Narodni napev. v' v v :*E=tc ">p 't r m --p—j- -Pt-v \> v p m 1. Sto-je na holmu hi-še tri, pod holmom po-tok čist šu - mi, * in ri - bi - ce tam pla-va- po vo-di T PU P se zi- gra-va Lahno zdržimo. Narodni napev. ^7-3 v-:>- * S -=^=1 v-: t. # t v b * ~ t) ■*- -0- 1 »» / v ' t r 1. Sto-je na hol-mu hi-še tri, pod holmom 2. O-re-hov, jablan, hrušek, sliv ob ko-čah 3. A v senci drev-ja sad-ne - ga pod brambo 1—T~ F 5 -ti— —i N— ^=d=1 =\ • r .•* ' f ■ 0 '7 v hrt i f fj 1 ^ P S= =J potok čist šu - mi, in ri - bi - ce tam pla-va- je do sa-mih njiv; pre-cve-ta - jo, di - še spo- krova hladne - ga v vro-či - ni ska-če kup o- .j- F—Jv-J— * 1 -WQ1 # / # T mft 5 f [ r n f c i—j i jo, po vo - di se zi - gra - va - jo. mlad, je - sen ro de o - kro - gel sad. trok, ki go - lih glav so, bo-sih nog. 43 4. Nad njimi ptičice pojö in gnezda si skrivaj pleto: pomladi tam se vesele, drugam jeseni odlete. 5. Za kočo vsako je ulnjak, šumi od zlate zore v mrak; čebele pridno letajo, medu ljudem obetajo. 6. Razgled je s holma lep tako, da vabi srce in oko: tam gore so, a tod polje, in travniki tam zelene. 7. Po gorah cerkve so okrog, moleče k nebu v sinji lok; a vsaka ima zvon glasan, ki poje, ko se bliža dan. 8. Minilo že je nekaj let, kar šel sem s holma v beli svet; a vtisnil se mi je v spomin do črne jame globočin. Frančišek Levstik. Zmerno. Anton Kosi. 1. V do -lin-ci pri-jet-ni je lju - bi moj dom, ni- ko - li od nje - ga po - dal se ne bom; pod 44 jt_—j? 0---------'# ;—l ^ I IJ Ij I J !J d- u Pl p p I p v I »»■t li - po do - ma - čo naj - raj - ši se-dim, v do- zjb * P £ V --/—F----- p u I u u I £ p I p I p p t ma-čem ve-se-lju naj-sla-je ži-vim; pod sla-je ži-vim. Srednje polagoma in odločno. Nnrodm napev. T T S lin-ci pri jet-ni je 1. V do lju-bi moj dom, V ni f 9 ? ko-li od mm I P v nje-ga po -0 #• 1 r v ^ dal se ne * > V bom; pod 7 X I P ' li - po do ma čo naj - raj-ši se- st - ■ < -1— -fc - ' * i _ h t~ - tv- i- J *■=$= * * ^ 1 P dim, v do - i p z ma-čem ve - j -J ' - 1 P ^ se-lju naj - r c sla- je P ži- 45 vini. Tra, la, la, la, la, la, tra, la, la, la, la, tra, la, tra. la, tra, la, la, la, la, Vzto la, pod li-po do V V ma-čo naj - ra-je se- T V\> dim, v do-ma-čem ve - se - lju naj - sla - je ži - vim. Zadovoljni kmetič. Zmerno živahno. Narodni napev. S-3-- y—4-- 1. Kaj ^=-'T==d"^=5==J- -------£---^--5- l F -#• j - ^ ma - ram, da m-mam pa- za- o- la - če, gra - du; kla-dov sve - ta; bi - lih go - stij; Etf= > J II V Eg •J jaz kme - tič o- za - kla - di so Bog da - je mi 46 :Ž;:. f j * i- t 3 : n. : -1 ) 1 j I ^=F—r—F— - t- i-j- 0 ß i sta - nem in slu - žim Bo - gu. le - pi, mir lep - ši sr - ca. z de-lom vsak - da - njih je - dij. 4. Kaj maram, da nimam sveta veselic; veselje najslajše mi petje je ptic. 5. Kaj maram, da nimam gosposkih nadlog; jaz kmetič ostanem — in z mano je Bog. a. p. Božji volek. Zmerno veselo, IJo narodnem motivu Fr. Serajnik. ' £ 'S ' > £ ,,/f * V I. Ču -ri-mu-ri bo-žji vo-lek, bo-žji vo-lek V N. N N N f. ■ H/ ■ ~b-tr^-r-f-=—j.—j-~~r /' ^ la m f 0 £ ^ ^ moj, zle-ti, zle-ti in po-ka-ži, kje je domek t 1 ^ p w c 7 J + mf S * j/ | tvoj, zle-ti, zle-ti in po-ka-ži, kje je domek tvoj. 47 B. Srednje polagoma. IS 2F3G -Ö—A P. Ang. Hribar. ■»i? ^ r | l, •#• -g-j | 1.-2. Ču - ri - mu - ri- bo - žji vo - lek, —/-1- bo-žji vo-lek, vo-lek moj, zle - ti, zle - ti tam je domek, domek tvoj, zdaj pa zle - ti —rr^J-' r in po - ka - ži, kje je do-mek tvoj! ežes* TlT 3. Z ro ke deč-ko-ve je bo-žji vo-lek, vo-lek od-le- tel 4. Po-le-tel je bož-ji volek k solncu, k solncu pod neb6, S —s- ritard. k ! r' "p: P "I ^ ; ^! pa na po-lja, pi-sa-ni je cvetki ob - se - del dol-go je za njim str-me-lo dečko - vo o - ko. O. Zupančič. Vprašanje solnčecu. Srednje polagoma in nežno. ;k~3: 7-4- m n —J—J-?—-9t Anton Kosi. i __ _h_ s 's: p {; : L---------- 1. Kje soln-če- ce mo-je, do - mov-je je 2. Črez si - nje vo - di - ce, na zla - te stop- 3. Pa kje ta tvoj grad je ? Mar tu - di ves 48 -ß-fi--1-*T '-#—3-t-ß—---0— —P=P v i^i r 1 I I tvo-je, kam poj-deš o mra-ku no - coj? Kam ni - ce tja v grad bom po - pla-va - lo svoj. Tja zlat je? In po-stelj-ca, kakšna je ta? In *■ f poj - deš o mra - ku no - coj ? v grad bom po - pla - va - lo svoj. po - stelj - ca, kak - šna je ta > 4. Moj grad za gorami, čuj, biseri sami — in posteljca vsa iz zlata. 5. „Pa kdo te uspava, kdo se poigrava s teboj, kadar dolgčas ti je? 6. Aj, zvezdice takrat prišetajo vsakrat, če noč je, če dolgčas mi je.“ 7. Pa nimaš je majke . . . Kdo pravi ti bajke? In vence, — kdo spleta za te? 8. „Ves svet mi je majka, ves svet mi je bajka, in rože so moje sestre.“ Vida. 49 Kadar solnce zjutraj vstane. Si Lahko. j- i —N— Narodni napev. »H/-I ^ | ^ 1. Ka - dar soln - ce 2. Vsta- ni, vsta - ni 3. Zaj - ček, hej, le I ** U zju -že, brž mm traj vsta - ne, škr - jan - ček! se zbu - di! « zP==^R J— 1— h-J—;M— f—E ’—ß P Mf1 E=g — 0 { P • B —0—i—«—) ^ tr_r i H naj-prej si o - či po-ma - ne, po - tlej pa po- Kdo bi tak-šen bil za-span-ček! Hi - tro pti - ček Si - li ti za - span-ček tu - di? Pre-cej zaj - ček gle-dat gre, se zbu -di, se zbudi, -M N je - li kdo po v zrak nad po - Ije v de- te - ljo se =r=5-f-^ kon- cu že! po - le - ti. na - po - ti. 4. Hej, petelin, kaj odlašaš? Oj, zakaj se ne oglašaš?“ Brž petelin se zbudi, na dvorišče pohiti. 5. „Ti, golobček, čas ni spati, čas je zrnje že zobati!“ Brž golobček se zbudi, zrnje zobat poleti. 6. Čuj, lenuh, še ti se zbudi, vstati čas je tebi tudi!“ A lenuh odpre oči, zamiži in spet zaspi. Poleg nemškega izvirnika. 4 50 Oltar. Polagoma. -0- 0- -0- Po narodnem motivu Pr. Serajnik. V 1 / 1. Vsa-ko T" S I ja - sno noč, 2. Glej ne-bo ta - krat 3. Kak-šen bo - žji čar, — s sveč go - ri pač ol - tar ko - lik ja u ti ■ je sen SOČ: zlat! žar! 2=—F—0 r •p-(-%- N----- I -i— =t=£=f=£--=s i s.h / r v i r i zvezde zla-te sve-ti - jo, an-gel-ci jih ne - ti - jo, V lučih si - je bo-žji stol, z njega gle-da Bog nizdol, Stvar-ni-ka pro-sla-vlja svet, Stvarnik blago-sla-vlja svet, [7- I an-gel-ci jih z njega gle-da Stvarnik bla-go =*•_ f" -*• l i ^ ne - ti Bog niz - sla-vlja 4. Rahel dih igra; to je spev neba, angelci prepevajo, luči zlate sevajo! 5. Pač nebo takrat res oltar je zlat, in pobožno vsaka stvar zre na božji ta oltar. Anton Funtek. 5! Kje je ljubi Bog doma? Prijazno. Po narodnem napevu. A. f .8- p : I V mf\ V I ^ I > 1. Kjer le - po sve - ti se ne-bö, vse rA, - S , Rft i - . - - S —sS—t £*“?—šM ^ ♦ + f. i ^ i 1 1 1 r- l*A U —*'*—ff--3Tr—S-q «■»- ✓ tj r 1 I ir ja-sno, mi - lo in le - po, mil - jo - nov zve-zdic —N__ * N M h—i — -— • • i v r !=H ■ # 0 * / i s • i P J. _p i r ? d i ^ sve-ti se, ka - kor naj-lep-še o - kence: od U j' }'l T; _ f ; ; / r, ’ *—i*—<•—! *------F—j——p' ^ I > r ^ 1 ' - / t tod nas gle - da dobri Bog, On skrb-ni O - če #iF 1 ZT*»— 3 -V— ...i . 3 N »— h —i*— v * S ^ i ^ s i 'P“ f # vseh o - trok, v ne - be - sih je do- v ne ma. ma 52 Pobožno. Anton Kosi. B. =fT^ s"rp#L| P P ^ i—fc—P T ti ■ ' • 1 1 V - * 1. Kjer le- po sve-ti se ne - bo, 2. Tam, kjer po go-rah grom bu - či, tak ja-sno, kjer po do- d^l=zf,=*=i==t^EiE=d=j=bz9£z J, ...m ....«zz ^ ^ \r V 1 si - nje-ga mor - ja, sre-ča - go - re glej po - lje, glej go - svet in ja - sen cvet! Tja po - -V h-------------- la sta se viri - ce vi-no-ne - sem v krilu so - ko ro - dne: čr - nem nad vi mo - je bli-ska ši -ča -žar na ka in V mi jo to- v go ro če ra. - se. led. . Zupančič. 56 Po jagode Živo, veselo. Emil AdnmiČ. P T V 1. Ja-go-de so zre-le že, hej, se-daj pa 2. Pač, gozdič, nas rad i - maš, ker nam to in 3. Ja-go-de so žlahten sad, le hi - ti - mo * # 1 'j v 's le po nje ! Mi fan - ti - či, o-no daš! Koj po-mla-di v gozd jih brat! Slab-še sa- mi m ±=IS te •— ve de-kle - ta, daš nam pti - ce, po-zob-lji - mo, F^=j -n !—=tr3 H p—0 1—w # •_P r=3B v p ' * y y ^ ^ to je pač po - no-sna če - ta! Ko-šek no - si daš nam ptice in cve-ti - ce; ja-god zre - lih le-pše s sabo po-ne-si - mo. O-če, ma - ti »&z==ts—zj ^=:S—d h |S Jte s—3—H r=$=£=-0=4 ttn fl-TF ■ ■ ■ # =kz! ' ' 'S S 1 i • d J • ; L —n dJ v r r u S V V vsa-kdo v ro - ki, s koškom sto - pa v gozd ši - ro - ki. v sen-ci go - sti da-ješ nam po - le - ti do - sti. jih ve-se - li za da - ril - ce bo-do vze - li. iv u ? V * v ' ? ' ' I Ja-go-de so zre-le že, hej, se-daj pa le po nje! Pač, gozdič, nas rad i - maš, ker nam to in o-no daš! Ja-go- de so žlahten sad, le hi - ti - mo vsi jih brat! A. Funtek. 57 Malin. Polagoma, udobno. Emil Adamič. Dečki z ro - kil - mi plo - sira - je A. Iä-2—J— 4 -1— 0 — 1= F= k r . k. % F— •«^-^-4—1 1 t=i — 0 P—L— P f 1. Ma-lin pra-vi: klip, klip. klop, Deklice ob klop plo - ska - je. Hitreje, vsi. * ? p - i — de-ca pra-vi: V 'S top, top, I top. Ži - to V v o - zi i- • '> 'S ' 0> =š^=^= _d s- v V :0: kmet skoz du - ri, pek pa do-bro v peč za-ku - ri. klop, —J v v - 1- i- - — t $—J— <) # 1 de-ca pra-vi: top, top, top! Veselo, Fr. Serajnik. — -N-l > d F—h—: iv-Vh-s—] h=J h 55—4—^-S=2=i=d P ^ 1^ -— #' 0 J " T T x », W V> —P—1 P 1.-2. Ma-lin pra-vi: klip, klip, klop, de-ca pra-vi Ma-lin pra-vi: J 58 ~y~ * p--—3-1^ ^ v v v v v 4 v 's pek pa do-bro v peč za-ku - ri! I kruh, ko - la - če nam pe-ci-teN pra-vi: r=t—r-— T U ' klip, klip, klop, de - ca ' V pra-vi: top, top, top ! Ant. Funtek. V Crno kravo molžo našo, Veselo. Fr. Schneider. =£= fr~T~~T—l<-v> 3s=4 v 44 i r ^ t ^ * 1. Čr - no 2. Zvo-nec 3. Pri - de kra - vo, inol-zo po - je pre - le kra-va do br I na-šo, Gre-gor pö, Gre-gor vi-ce, do br- —1~ —r~ r=fc=;:tspj=^pz ^szrtardrzzNcrfsi=q^==rrfcrt!s d f- ' ^ l^f V'S V \ f V V ^ ^ že-ne vlog na pa-šo, star pastir in po-go-njič ne bo gluh je na u-hö, Gregor gluh je na o - be, kar naj-vi-ce, do vo-di-ce, na-po-ji se ter na-pa-se, tamkaj 59 —r t tP i* t^ r ' ' •lllj IJ I '—\J 1 J J PV V ji se vol-ka bo-lje sam on mla-da tra-va ve: ra - se. le-sko kra-vi Pa-si, va-čo je pričo za rep dr-pa- si kra -vi- i -—v Pv ■/ f f * fr r—r i'—v jel, ži, ca, V ča - di da je kjer je l I V zvo-nec sam pri kam ne iz-gu meh-ka tra-vi 4. Mleka dosti nam podeli; dve čebrici, dve keblici, drobno kašo ž njim zabeli! Mlečna kaša, mati naša, in otročja sladka paša, in otročja sladka paša! Frančišek Levstik. Pastirček. Mirno in priprosto. Narodni napev. S. J: — m /• V —±—■ 1. Na pla - ni - co 2. S sa-bo vo - di 3. Spo-daj svet se P V U I f ko - za na - ša dva ko - zli - čka, raz - pro-sti - ra, SE m /■ ho-di se naj -močno rad o -ves od soln-ca -• •—J--1—-----------------•- p$ P r č raj - ši past; ba i-mam, po - zla-čen; tam ji te - kne ni za be - la sre-čen, kdor se so-čna pa - ša, meh-ka tra - va gre ji v slast, dva ko-nji-čka teh ko-zli - čev ne prodani! vanj o - zi - ra, lep-ši ni po - gled no-ben! 4. Stopil bom na vrh skaline in zavrisnil tani na glas, da odmev po gori šine v širi svet, v deveto vas! Anton Funtek. Kravica prodana. Polngoimi in čuvstveno. Narodni napev. 1. Zdra - va 2. Pri - dna 3. Mo - dra I siv - ka, sre-čno kra - vi - ca si bi - la si na ho - di, mi - lo bi - la, mir - no pa - Si, ne u- j—-N— ~r v / me ta - ko ne glej! Pri-dna v hle-vu sta - la si, nia - lo ha - ja - la dru - gam, tel - ca I" u P ka - kor tu kaj kla - je si do- si o Ma-li thirrWTT1 i < ! J 3=±=s=f bo - di, kjer ži - ve - la bi - la, mle - ka do - sti Ma - ši vsa - ko le - to T V I boš po - slej. da - la si. da - la nam. 61 4. Enkrat še poglej prijazno, preden te od tod ženo ! O, kako bo v hlevu prazno, ko zdaj tebe več ne bo ! Jožef Stritar. Koklja. Precej hitro. l)om. Serajnik (ml.) däj__2 - 4* ■ —fr- r —IV S L-j- : ===1 m 0— f' 'HVj 1 ■ ! —m— —0 9 KV- ir U —^ X u =r j \=*=. 9 —f— 9 t- 9 1. Ko - ■ kija bi - ti te - žek stan, skrb in sit-nost 2. In na vr - tu, to je križ, raz- kro - • P> se 3. Pa le ne po - slu - ša - ti, vsak vse sam iz- —P—p_ .p—p -i—•—•—»- Up—*—r~T~\ v , , r r r , V V , r V ■ I ' noč in dan ! Po dvo-ri - šči, po sme-ti - šči br-skaj, ži- veti dro-biž; ti pa pra-skaj in po-bi-raj, kvi-šku se na ku-ša-ti. Ta ti spred, ta vza-di la-zi, star-ka pa na v v 1 Z1 ža jim i - šči, stran o-zi- raj; vse naj pa - zi; -ß 0 » V ~r 9 da na - si - ti se mladič, sa-mi ne o- kra-gelj go-ri nad gla-vo, maček pa-zi ko po-kli-čem ga: kok, kok! meniš, da ti j fr K +-| r- ^ *-h' • • J v s Hi *u. . * * . t > c r —f— f9 1 C ^ J • £ f - i /v ' fnn sta - ne nič! I za se - čj6. Kok, kok, kok, kok! Kok, kok, kok, kok! pri-de v skok? | 62 4. Jajce več ko puta ve, dobro pravijo ljudje; križ je dandanes z mladino, komaj zapusti lupino, pa ima že vso modrost, vso modrost in učenost. Kok, kok. 5. Ti pa svari, delaj mir, ravs je vedno in prepir; ko poganja mu grebenček, čuti že, da je mladenček; peti začne, da je joj! pa šopiri se na boj! Kok, kok! 6. Še na noč pokoja ni, ko že drugo vse pospi. Ko jih slednjič podse skličem, kjer najbolje je mladičem, nič miru mi ne dadö, da nagnila bi glavo. Kok, kok! 7. Izpod mene gleda ta, ta s podbradkom se igra; jeden mi na hrbet spleza, drugi kavsa me in dreza; vendar rada jih imam, ljubšega nič ne poznam! Kok, kok! Jožef Stritar. Golobčku. Veselo. Narodni napev. h— F3 J—^-3=^=] 3 ^ - - ^ : m f V := ' Ti ^ ' -: ti i i ■ -ä -• V 1. Go - lob-ček, ti pri - ja - telj moj, ka- 63 ~u Uk 1—1 S" , s I h l==t—H~r NH 1 ; H II. *. * i E- •- [L ■■ w 'j f * 0 kö te rad i - mam; ne boj se me, ni- kar ne boj, saj rad ti kru-ha dam. Ljubeznivo, —i— • s r _ - - m---- Per d. Javanec. rrt i 1. Go - Iob-ček ti, pri 2. Pod stre-ho mla - de 3. Na - jej se, po - tlej ja - telj moj, ka-zdaj i - maš, ki zle - ti k njim, po- zje—p—0—ß—±—•—s------------fr—1~ I Ul I l'-^r /' ko te rad i - mam; ne kru-hek jim je všeč, in zdra-vi jih le - pö, in — boj se me, ni-a - ko ni ga, daj, da od sr- Hfl-Ü f=^= r—$=\ r .—^ Lj m J p i cr [=r> » H s -1 i kar ne boj, saj do - bro znaš, da cä že - lim, da rad ti glad je v slast bi kru - ha hu - da vse jim dam. reč. šlo. 4. Povej še to, da tisti ni brezčutnega srca, kdor kaj potrebnim podeli in ptičke rad ima. Engelbert Cangl. 64 Zvečer. Nežno. Narodni napev. Ä-« r j * J ^C=-: 1 \ -r ! ! * jj ß ß i > 1 1 * +A 1 ' —Ji—j r r — s 1. Mo - li - tev dro-bne pti - čke ve- A--4- =dj=j=pa —i k h—i Fi——JH |BJl M. ■0- 1 ? r c —4=^-P-?— Z. i r i —^ ' i i—i • c- r p- r f čer-no zdaj po - jö; cve - ti - či - ce po- 1- d 1 h ■ ^ - h-=j J; S i -P - v -#■ 1 -*■ h r t i v "l/P bo - žno po - ve - ša - jo gla - vo. La, Ä==q K— M—J j—H t=-H §1 ■m i j , “%Vl ■J; BL. |k- 1 l_#hr| i ^1 U: *VA lU EB r ^ i 1 t=3=-\ ■0- —J*—* ß \ la, la, la, la, la, po - ve-ša-jo gla - vö. Laliko in mirno. Po nar. motivih F. S. B. 1. 3. PI Mo Zvo 1_ --ntrzrrtz li -ne I tev dro-bne o - krog zvo S 1 r pti - čke no - vi, ve- in r «r r r ^ ' 1 * 1 1 čer-no zdaj po - jö; cve - ti - či - ce pomo-je zdaj sr - ce spo - mi-nja se lju- 65 mm. ■■ 1 1 f 1 M /' bo-žno po - ve-ša - jo gla - v6. 2. K po -či-tku se pri-be-zni, ki ču-je vrh ze-mljč. 4. Ta čas je, de - te vij a do lo, da bra-va in ra sna se ve - se 1 f- F d—~ t na da ne - bu lu - na na-gneš ka - kor pla cve % ; va, vetje gla- i •* 'I čer je lep mi - ran, vi - co in za - spiš, čer je lep mi - ran. vi- co in za - spiš. Lujiza Pesjakova. LZvon ikarjeva. Srednje polagoma. Bluz Potočnik. (i —h—f u : h K /v rT 1 1. Ko dan se za 2. Kdor ho-če ži zna-va, ve - ti da in ni sre ca pričo i- pla-va, se sli-ši zvo - ne - nje črez hri-be, črez me-ti, naj de - la ve - se - lo, pa rao-li naj 5 66 i-rt-jfi-j; hiTJI J. #-----#—Ur #T—0—L—*—L—0-i—0 0—1—#v—r 0 1 I r's I £ \> I * > i U plan: Zvo - no-vi, zvo - ni - te, na de-lo bu-vmes: Zvo - no-vi, zvo - ni - te, k mo - li - tvi va- t —1 —w—h— II rtr ■W" •J — 1 _j._7.__y_ f f —0 u ; v' i^ " -f V di - te, ker na - še živ - Ije - nje je bi - te, ker pra-zno je de - lo brez 1— 1 t f-^V- J r1 “ .1 ■ ■ , j a- 1 1 ~ t i ^ r f T . . / i 0 ' 0— 0 V 1 kra-tek le dan! Zvo- dan! sre - če z ne - bes. Zvo- bes. Blaž Potočnik. Lahko noč. A. tj f=hr> 5^^ sve - tu po - tih - ni - Io, vse o - de - va ti - ha r v ■h—: -N-1! \—p= 1 □ i i—i—^\\ 1 V s—: r f i h - r n V V noč, da za - spa - ti nam je moč. Napev Protmnnov. 67 Nežno, ne prehitro. iFa:~~rl~^^T— -h "J* m f 1. Sve-tlo 2. Pti - či 3. Mo - ja tfnrodni napev. fr ^ ' P if f /\ ‘ 1 ^ ' p 1 | mf' soln-ce se je skri-lo, vse na ce in vsa ži - vi - na, go-spo- gla-va je za - spa-na, mo - ja t? t» | f mf| j ^ * f ^' sve- tu po - tih - ni - lo, dar-ji in dru - ži - na, po-ste-lja po - stla-na; vse o vse po lju - bi de-va ti - ha či-tka željno angelj, va-ruh m m * V t _ da za - spa - ti nam je moč. ti - ha noč za - zi - bije vse. me- ne ču - vaj ti no - coj! 5d= ; da za me - ne : / i m n i i) i j 11 spa - ti noč za ču - vaj nam je zi - bije ti no moč. vse. coj! 4. Jutri hočem zgodaj vstati, nečem zarje zaležati, Bog mi svojo daj pomoč — oče, mati, lahko noč! A. M. Slomšek. 5* 68 Večerno solnce. l*bliigonui. —0- L j ■ h--------Er"TT~ /'£ 1. Kak 3. Vse —fr Narodni napev. = 4. * ^ m le - po se soln-ce o - zi - ra za- spra-vlja se mir-no po - či - vat, po- ha-ja in je-mlje slo-vo! tih-ne-jo tru-dne stva-ri, mfl> ' 0 k r ^ Že ža-rek za žarkom u-po - čit-ka po-treb-ne-ga L—'—t * v mi - ra, za - pu-sti - lo sko-raj nas vži-vat; tud’ o-trok u - tru-jen za r— ^ bo. spi. m /' 'P. 2. Za 4. Oh! C *=š=P rrr\ _ v o _ c r% _ \ro c o cl/ri _ vn čp tnn-ln n - vi - ra co go-re vi-so-ke se skri soln-ce ti, na-še ve-se va, še ma-lo o - zi - ra se lje, pri-si-jaj nam ju-tri le- s: i -T^- zdaj; že p6, sr =^sr=)Sr * v ■ T 'S v sen-ci do - li - na po - či - va, že ca boš o-gre-va-lo že-lje, ve- 17: t P-----1- X z mra-kom o - de - va se - lo nam ju - tri \ritard. s —F~ V se spet ;L— f?S S=l= J' gaj. bo. A. M. Slomšek. I 69 Veseli hribček. F— c-t---1—r—r—S Veselo. i. Ln ( I Navodili napev. —i i i hribček bom ja - tle po ku-pil, bom tr - te sa-va-bil, še sam ga bom ---w— =P= dil; pil. . "Tj r---------------------------------------K—i--------------------N N K K r---------------------------------------------------------K—i f p D P p ? i? t? P f' p T ra la la la la la la la \ . ff- =^5— ! * —•—•— _N__ « < t 1 i _u -i- - 0 0 • • * v \ w" '7 " t ž * 1 ✓ V L—" / -i*— ß ~v V M i e i > ' la la la, Ira la la la la la la la i n \ L -K—^=j f h i N N J*i _N__ 0—. 1%^ ÜL, III & —i—i = 1? p ^ P -#—•— #—0— P V P P ;—> la la la, tra la la la la la la la P p P ff i r r la la la, še sam ga bom pil. Živahno. Narodni napev. m I' / 1. En 2. Tam 3. Že V V 9 V V 1/1 hrib-ček bom ku-pil, bom go - ri za hramom en čri-ček pre - pe-va, ne tr - te sa-tr-sek sto-mo-re več V .. V 'S * I »l/ dil, pri - ja-tle po ji; je z grozdjem ob spat, v tr - ga-tev ve / / SD va- bil, še lo-žen, da le-va, spet / l/ r sam ga bom ko-maj dr-poj-de- mo pil ži. }■ La brat. la la la la la la la la la ä=fß=:l=ß=^fr=zF=f—S-— i—fr-fc-j—jL: • j I '»/ la la la la la la la V la la. =fetj i ti r—Ti h—N—1 s 1—: ■j—1 F—< h] F=i sf^Ti h t ?irJ * III r%t im i 111 : Pl H =p v M ffl“' ¥ !=f !±=j [====* ±t 1 _t| Tra - la, tra-la la la, tra - la, la la la la. 4. Konjiči škrebljajo, in vozijo težk6, ker vince peljajo, ki je močno sladkö. 5. Prelepo rumeno ko čisto zlato, le pijmo pošteno prežlahtno blagö. A. M. Slomšek. 71 Pri dobri gospodinji. Srednje polagoma. Narodni napev, E4b=g-l_g_ g— mf9 y y r p pp i i> u p r p 1. Ko - ra-kal vroč po - le-tni dan u - tru-jen sem po 2. Kraj ste-ze go - spo - di-nja tam pri - ja-zna se me 3. Pod senč-ni-co vam hladno jaz po - či-valsemna =|-q-_^---£=T=-- h^š=j^ij^=T==^=š=j==^=q -ip?=grn~£p5EB li v' 'J P r v V U 1 V ce - sti; kam vsmi-li, po Ira - ti; pa sto-pil že - jen pit bi vstran; kje va-bi me v ze - le - ni hram, češ, pevcev mi za kra-tek čas zdaj h ■?—•—y.—j-H—*—j-T- ff—*—*—-—r— S * P *—I—* m -tat p. ^ p— v » 1 ^ i t /■ r u bi do - bil kaj je - sti? | bo - di gost moj mi - li! da - la je po - zva - ti. i La la la la , —-js~.K ->-4* h -fc 0---------P—0-0— —0—0 -0. i. V t p p v la la la la la la la, ~V la V V la la la la. 4. In prišli so od vseh strani — ne prišli — prileteli! Najlepše pesmi pevci ti mi peti so začeli. 72 5. Leže na mehkih tleh vesel to petje sem poslušal, med tem pa tudi pil in jel in južino okušal. 6. In kaj sem jel in kaj sem pil? Rumeno sadje sočno ! Kar poln klobuk sem ga dobil od gospodinje ročno. 7. Že šlo je solnce za gorö in jaz sem moral vstati. „Kaj pa sem dolžen za vse to?“ jo vprašam, „dobra mati!“ 8. A ona zmaja le z glavoj, češ, nič za to ne vzame: „Ostani le prijatelj moj in — ne pozabi na me! 9. Kdo gospodinja bila je prijazna ta, bogata? Ta jablana vam mila je, oj, jablana košata. Po Uhlandu A, Aškcrc. Po jabolka! Zmerno. ’ s ; Anton Kosi, 1. Ja-bol - to do-bro JmfU \> ve - mo, sla-dka ž=H T> -1 s r-* n f r * ' ’ so kot sa-ma strd, in za - to pa tu-di 73 V kor uk n. Anton Kosi. EBjÜis 1. Ja - bol - ka, to do - bro 2. Glej, ka - k6 se nam va 3. Do-bro si po-me-ril, f r i ve - mo, be - če, Jo - žek, t i—• g »-1-^ lf g—* : „.fr Z y C C p p **■ ft' p u p v 'V V [) \ I I p ' \; \J sla - dka so ko sa-ma strd, sme-je - jo niz-do-lu z vej! e - no že le - ži na tleh. -ß- V in za-to pa tu - di Vsa-ko zre-lo, vsa-ko Je - li, čvrst bo ta za- gre-mo rde- če, lo - žek? . s -P -m -P- 0 — —P-# ~±- f—j— -0- > r v 0 — U — 0 — V —0— T“ P 1 tit jih na sa - dni vrt. se lo - ti jih naj - prej? se zna ti na 0 - Čeh. m 4. Le po njih dečaki čvrsti, vsak jih klati, dokler vsa, kar jih gori je, po vrsti ne popadajo na tla ! 5. Skrbno jih dekleta bodo v koške devala tedaj; prav nobeni ni na škodo, ako nam pomaga kaj! 74 6. Pa naj le še kdo nas vpraša, kdaj nam je najlepši čas ! Četa brž pove mu naša: Jabolk čas, ta je za nas! Anton Funtek. Postiljonska. V koraku. JL»_________ A. 1. Naj - lep - še živ ve - se - lje e # lje - nje i na - ko mi Narodni napev. fr—X— P# ma po-sti-i-ščeš za- S=?=T:“'3;r'??=j -Ja» -b F *7^1—•—* * i Š=i -p—s-y=j t s e v 1 *; 5 —A Ijon, Po hri - bih, do - li - nah s ko- stonj. =rt— 1— J Ä i—. j - r- t=i 5 L j q <* v v j —j 2* -l nji - či dr - dram, in zra - ven si #1 N F=fS-—• N 4^— J J 3=5=1 r.f ii. p FF=F=1 —S» S * ' » :=J =F=e z=:f-g— p L=M tro - bim naj - lep - še, kar znam: Tra- -A |1 bH n T k-fcr 1! irl ■ -h . N-V. ■ - -«—-"j 1; f r ra - tra-ra, t k ra —»i—*—# |t T. 5 f ^ ^ M ra - tra - ra, tra * --P- * ' : f ■#■ j* ^ u ^ P ra, tra-ra, tra —• 1 ra 1 Srednje polagoma, zadovoljno. Narodni napev. 3=3—3= P - * f * • \ i - i - * ■—r r 1 J—f- r d 1 m 1 \ 1. Naj - lep-še živ - lje - nje i - ma po sti- 2. Po hri-bih, do - li - nah s ko - nji - či dr- 3. Ko svet še po - či - va, vse ti - ho še '—o—i 1 r—-A 1 \-4~ j—; p =:g—<-z$zzd —i P eei Ijon, ve - se - lje e - na - ko mi i - ščeš zatiram,j in zra-ven si trobim naj - Iep-še, kar spi, jaz pe-sem za - tro-bim že ju - tr-njo t—ä-—=—ih—“ ——** ] \—- J—/*—«j—i * »H i r — i '==&=£==] stonj. ] znam: tra - ra - ra, tra - ra - ra, si: 1 i 1 =P 1 II. —3:—*-“1 tra - ra - rs 1 - ra, t t=fe ra - ra * —i4 - ra! —f k 1 ra! 4. Po noči pa kaže mi lunica pot, zagodim ji v plačo prelepo brez zmot: trara! 5. Če skrije se solnce in tudi vihar, zatrobim veselo, da zanj mi ni mar: trara! 6. Tako se brez mira okoli drevim, pač reči ne morem, kam neki hitim: trara ! 7. Ko pridem v deželo, kjer potnikov ni, še enkrat k slovesu naj rog se glasi: trara! 76 Mladi vojaki. A. V koraku ___ Po franc, napevu. —— 1 i—i—i h-^ r; S—i s V—Vi __p_: n! ^ t p— i > p > v \=±=± T • 1 1 • 9 —? r i r *• i—# t? ■jr •v*| jij L_L_ 1. Mi smo vo - ja-ki, ko-re-nja - ki, ka-kö nas l^=W=f=-j- s i j' i »:-k t i>—1—I—F^T—1~ gle-da-jo lju T * ^ ^ ' dje! Pa pra-vi jo: To so ju- na ki, ki se ni - ko-gar ne bo - je. Koračnica; krepko. Umil Adamič, B. P p P | | i fj t y ^ ^ 1. Mi smo vo - ja - ki, ko-re - nja - ki, ka-kö nas 3. Ko mi vih - ti-mo bri-dke me-če, ni smr-ti, i r r /■/ / , r n r r gle-da-jo lju - dje! ne kr-va-vih ran; —H— N Pa pra-vi če te - če I I 1 U jo: To so ju-kri iz no-sa hzj±zj=* -Js— I—*—^_k,_E*EEt—^ r tj rt na- ki, ki se ni - ko-gar ne bo - je. 2. Ve- li-ke te - če; ka-kö je lep vo-ja - ški stan! 4. Ko bomo 77 zqizr^zzmo-ll—-^ j^^=-^=4srrrti^-zpz^r----------------li} -#- "*"4 ~£_ ” 'S", ■^" ^ P \J P ’^'tT ““ I f f fP ^ W I ^ f f de - la - mo ko - ra - ke, pred na-mi bo-ben ro-po- pa ke- daj do - ra - sli, že-le-zo bo, kar zdaj je äzzzr.-z ta; pa - pir-na - te so na-še ča - ke in pu-ške les; ko bo-do dru-gi kra-ve pa - sli, vo-ja - ki i=rh: _4_ > 1- „d : # —0— 1 \ -p — še iz le - i sa, mo mi za - res, ---------------------------1 r-----------------r 11 ii. | pa - pir - na-ko bo - do sa. res. Jožef Stritar. Bv • v O ZI C. Polagoma t mirno. 4> V 1. Bo-žič; Narodni napev. p * naj - sve-tej - ši v le - ti sta-rim I V in mladim * l> praznik, ga do-ži- ~Qz * 2=5 H 1 ^ S #» J * . —J—H J ^ r- f f=t . * y : 1 * i> r- 1 ve ti vsak že si kri - sti jan. 78 B. Polagoma, pobožno. JE: m f =|fc r=rrrJ=ičFff Po starem cerkv. napevu. ' * ES =*=V i 5 y P 1. Bo-žič, naj-sve - tej - ši v le - ti sta-rim 2. Sem, po - bo - žni, pri - hi - ti - te, ču-dež 3. An-gel - ci po - jö v vi - ša - vi: Čast Bo $ ±~±z T ti ve 7 Z r' in mla-dim lik se go gu, člo-ve-štvu dan! di; mir! pra-znik, po-kle -Da Zve - ki ga do-ži-kni-te in moli-čar-ja po- ' *, ? f-} 1 I 1 1 fil 1 I-- N ■ *_ rr ' • S # ' * il V V — =1=31 ve - ti vsak že - li si kri - sti - jan. li - te, de - te v ja - sli-cah le - ži. zdravi, kralj pri - šel je in pa - stir. 4. Jožef in Marija mati dete gledata ljubö; volek in osličk uhati vanje dihata gorkö. Jožef Stritar. Tepežnica. Veselo, hitro. Emil Adamič. •T j' I p -#■ f \j -#■ I » J [j j 'j !j Šip, šap, ^ b zdaj je V te ^ V pe - žni dan. 79 - Vr V > f - ^ k> 'i [• / j':, j: - ;V > *;—j i * -i * * t: : • v 1 x x 1 T T p I, Tj 'j i j r |j IJ v u ^ Re-ši se, 1^ ^ re - ši, pa me u V V te - Si ! -^jr\ 9 ~ 1 ~ —s—te”—h—F h—r 1 M—- J h—— L j—p- i—i~t ! J ■*" =$=4 IR 1 U p p ^ U P Šip, šap, daj mi de - nar-ca kaj, =#- Vv_=fr *-T H S5=- —n— «— •f 1 1 r-c- j 4’ - r d , k k 5—'—: r \=t=±=iš -+■ \ Bog ti daj sve - ti raj! Šip, šap! Aj, na okna .. . Zmeril o. Po narodnem napevu. F- i i 1 — rfe: i 1 ^— N 1 i iltf U 1 i la je zi - ma, ro-že je na njih pu-sti-Ia, ki jih I w i ritard. Jz . :p=F= }fc=j±zf # : i r-r]S^~p=q=q^ r f ^ ^ ^ IPfO 1 mnogo i ma, ki jih mnogo i ma. 80 B. Kakor mazurka. Krnil Adamič. —3 v |v—-*\— -s—: i t->—=1 2^=š: -: S iti 1 J 5 i '—*—j— f r i • 0 1 gj» * 1 1. Aj, na o - kna, tja na kna *1 —f— =t= F— i—J—>—ll 5jj 0 v—, r- i=t i i- -7H-' -H :=/« 1 1 sti - la, ki jih mno-go i - ma. Lahko. Dom. Serajnik (ml.) hl=4= 4s—j —1—i -1 —I *=±=4=3 SP =*=&=', 1 H ---f1 c S 0 ""J 1 :• -H -3} 1 y F * — H Ürr-sr—#■ f— ^ U t 1 1. Aj, na o - kna, tja na o-kna di-hni - la je 3. I- vo pa se stne-je ro-žam, o-kno Vam od- i m \n -faJd -fezir- r Sf ^ 1 if d_f—ä—? d P f"n*—r PV ^ t 1 zi - ma, ro-že je na njih pu-sti-la, ki jih mnogo pi - ra, ro-že mr-zle, ha-lje be-le z dihom ust raz- II—fr •—; i 1- -»T— H *—:l f LJ & * v mf ^ 1 1 ^ J? r i - ma. 2. Ro - že, ro - ži di - ra. 4. Ko spet da-hne ce stu - de - ne, ve - trič mla - čni le cve - ti - te da - lje, kma-lu z bu-rjo vi se za - sol - zi - te, pa cve-ti-cam F—«k—jH—J—'1 ==±T==j-=31 •P t* 'v L ’ t—• 1 —vf7 f r PV 't 1 —5-—41 jr— 1 r vam na-pra - vi m tr - de, be - le ha - lje! le- pšim vo- knu prostor na - re di - te! 5. Smeje se skoz okno Ivo, v divjo burjo gleda, zima mrzla pa razsaja, od togote bleda. Andrej Rapfe. Opomba. Zadnja kitica se poje do znamenja tam je torej konec pesmi. Pri peči. Polagoma. Dom. Serajnik (ml,) -_S=^=^=x— r—rrrrf ' I v v v w 1. Pri gor-ki pe - či tu se - di-mo, o-tro-ci, 3. Mi pa na gorkem tu se - di-mo, naj tu - li -f zr^ F 1—»—N——r—I f i k F=^=:| K f’ P eri t=4= =g=j£=J=} t nf\> t t k—! V f ? ■ V vsi le-pö do - ma, pa gle-da - mo skoz o - kno se-ver, sneg naj gre; saj ve-mo, da za hu-do 6 82 'j? "j—1-' — w _—k—_ ^rVTrT7*TTr*T i v f 1 & U p U I^^l; f O ^ J zi-mo, ka-kö raz- gra-ja in di - vja. 2. De-be-lo zi-mo pomlad ve - se-la ča-ka že. 4. Da nam pa -f— 4-^ -fr , -n h S * * |=di=^=; h ■«! l~ feKH f"T i äi * v % 1 W tT=5=5=l [=j me-te, ve-ter bri - je in tu - li, dih njegov je čas pri-jet-no mi - ne, pra-vlji-ce zdaj si pra-vi- -#•—i— r r TT "1 ._4>_ N h m i =3=h£=* i-s H mi_ -v r H-F r— m f/ U F- j P «• —*— U —ß ß b u mraz; sr - di - to ve - je dre - vju mo: En o - če je i - mel tri •j-— rita rti. _0 ^ N • fs \ iV : *'>-] f—i J - h j h £=£=] P—nJ—v—H j '“5 — r u 1 ‘ ► ' 5= =: F==—M 1 i < / r ^ •«■*» i vi - je, mi-ka-stil rad bi tu - di nas. si - ne, zdaj si u - gan-ke sta - vi - mo. Jožef Stritar. Predi c e. Veselo. Fr. Serajnik. HJv • • i »i i 1 «r P i -0- r i r i \ F u ir \, »*vi ^ n it n & L/-*- ^ ^ I. Za ko - lo - vrat se - de-mo, za - vr - ti - mo, > 3e= 5= 3=] p—1 r 1 p=i it Mr "t?' J 1 —— —i j 1 j m fr- -f —* u F b=r-^=SS3 ^ v ur {■ pre - de-mo, nit gre gla - dko iz - pod pal - ca, 83 -J/- ^ l—v-- *v iF2- =H i Fh - ^ h --S-I 5—*-2—*— K—f-?—0—i U v 0 —j .J- s ß—0 S 1 —t v i F-i 5 : u 0- r 1 • i V — 1 ve - se - li - la bo - de tkal-ca, ve - se - li - la =^EE: i bo - de tkal - ca, Dr, dr, dr, dr, _YL_._ >w ! . .. ~M~ ^—| ^—wi—w ~ r ► -On —0-0—0— -24Z r h 'r • - - *--7— m f i p | dr, dr, dr, dr, dr, dr, dr. Kakor mazurka. Dr. G. Ipavic. fi — =* - -P-—• —=f*—h— j i * : 7T 0 ~ d • V —f— P =r*”J—1. P ^ ä i i (•- -1 1. Za ko - lo - vrat se - de - 1110, 2. Tu le - po se gre - je - mo, 3. Pra vi ji - ce Sl pra - vi mo, za-vr- ti-mo, prede - mo, ša-li-mo in sme-je - mo; zdaj u-gan-ke sta-vi - mo; nit gre gladko iz-pod zu - naj o-ster ve-ter o - če pa se - de pri 1-4— F=^=^— 1 1 LQJE i | U=*±: 1 1 W-f-£ß-Pß pal-ca, pal-ca, pal-ca, ve-se - li - la bo-de bri-je, bri-je, bri-je, snežna rju-ha zemljo pe- či, pe-či, pe-či, ne-če - jo no - be-ne 6* 84 —+— 1 > 1 1 ■»— -i "»-Hi ■®p— — s j 1 ( : »- • 5 T T r* *! EEEE11 tkal - ca, tkal - ca, tkal - ca. kri - je, kri - je, kri - je. re - či, re - či, re - či. 4. Zdaj kolesa vstavite, spat lepo se spravite! Lahko noč! pa sladko spite, jutri zgodaj spet vstanite! Jožef Stritar. Sneg. Zmerno-veselo. Po nemškem napevu, i: f r;' \j v > > u i *5 u j Ju - h£, ju-he, ju - he, sneg pr-vi pa - da ——f=EjL=f j [ j * j-E -j / , ; y J J' \J r ' J j J ^ v v t 'S * u v v že! Na po-lje, tra-to, vrt in lop po-tre-sa li-stje r f f / t v v * r/ n f v v ' lju - bi Bog, da zdaj, ko mraz gro - zi ske-leč, ne ■ -n— —s-—T— —s— —trt iv —h' zJIZii—" rji ■ , P fll 5 ♦• -5- -5- v- ''—V~'~ 'C~ ' u v i> p v * X X * ze-blo bi ra - stlin preveč. Čuj, lju - bi pr-vi 85 JL Jz J w" '] .— 5=fe=: ft f< - ? ; i ^ —# —* p : s : : b ' * 1 1 1 il > %-^V sneg, po - krij z o - de - jo vse, le N | V' j -K * —N [*—3 J - 1 ■^P ■ —#—0 * v / vse skl EE&j u v r - bno pc 1 1 5 - J , 0 J—d C* ? f 7 ^ l > v krij z o - de - jo 1 1 nam gor- ii. k 6! ko! Anton Funtek, Na ledu. A. Veselo, živahno. Fr. Serajnik. 2 s-— =f—t<- V — - £ tr- ■ —0 /V i 5 0 -#- L. -s— P f V' -*-J 'J 1. Sneg po - kri - va vse po re - du: ■s— * P T V V v ' po - Ije, hrib in =Sr-± gaj; ini pa dr - sa- i/ v v r; ty <> > mo po le - du, da je kaj, n | 0- ■ 0- — *~PZ ; I l il f u V da je kaj. 86 Veselo. T>r. G. Ipavic. dfcjk__2_ -fe- ■ft I K -* h ( ^ m I1' 0 '4 V -i T f "P 0 b • ¥ =t=l V 1. Sneg po - kri ■ - va vse po re - ■ du: 2. Do - li, go ■ n, ka - kor ve- ter, 3. A - ko že ne sre - ča ho- če, I polje, hrib in gaj; Videk, Blaž, An-drej, da se kdo zva - li, mi pa dr-sa- mo po le-du, Jo-že, Tonče, z Minko Pe-ter, sram ga bo-di, kdor se jo-če, Ježe* l> ¥ ¥ ¥ £ ^ p ¥ ¥ mi pa dr-sa - mo po le-du, mi pa dr-sa- Jo - že, Tonče, z Min-ko Pe-ter, Jo-že, Tonče, sram ga bo-di, kdor se jo-če, sram ga bo-di, *-h * 0 J [—#—»—i i i F mo po le-du, da je z Minko Pe-ter, vsi, ju kdor se jo-če in kri kaj, da je kaj, da je hej! vsi, ju-hej! vsi, ju-či, in kri-či, in kri- i=ftt kaj, da je kaj, da je hej! vsi, ju-hej! vsi, ju či! in kri-či! in kri I kaj. hej! či! 4. Pasti res na skorji trdi ni prijetno baš, a nikar se mi ne srdi Videk naš! 87 5. Prvič ne in zadnjič tudi menda nisi sel; nič na tleh se nam ne mudi, saj si cel! . 6. Huj, kako v ušesa reže, toda nam je všeč! Kogar zebe, pa naj leže spat za peč! 7. Doli, gori, kakor veter Videk, Blaž, Andrej, Jože, Tonče, z Minko Peter — vsi juhej! A. Funtck. Ptice po zimi. Zmerno. Hrvaški narodni napev. 3 -4 — t U m 1 —i]- 0- —r iTnI k- 1 mfU -j—_3 iH 1. Vra- ■na vpi- ic: kra, kra. kra! mr - zla 2. Vrabec po ■ ■ je: živ, živ, živ! to - li- 3. De si - ni - ca: fuj, ci, fuj! de - ček '-'-j-r~r— zi - ma ko, da lju - bi, je pri - še sem čuj me, šla. živ; čuj! Sla-ba moj že Daj mi zdaj za me bo lod-ček prazen ka - ko zr- ne- *U- —i— —0— 1 “ P— VV p v =M= il| v * V, H LJ i 11 i '■ 1 " ta, več- ■krat bo-dem stra - da • la. je, ves od mra-za tre-sem se ! ce, vr - nem ti na pomlad vse. 88 4. Brglez, zeba, kos, strnad, so pri nas, jih tare glad, in še druge ptičice nikdar nas ne zapuste. 5. Smili torej se jih zdaj, živeža jim malo daj! In spomladi s petjem te ptičice razvesele. Zdravko. Siromak. Zmerno. Fr. Serajnik. šfe?-;r.fc ^ ~"'j EEE “it“ T j . = k T— m ~y i S 1 —•— > t—0— i—0— 1 H V T1 Ti >% .rs. 11 i “t II -H i. Kaj, de- ček, gle-daš me de - be- 2. Lju - dje i - ma - jo dom in nji- 3. Po sve - tu sem se ve - dno vbi- F3 K~| e=i > [4 -rj lo? Sem ve, vr -jal, pod ' i ne po - se-bno lep; zgu- trav-ni - ke in les; o stre-ho tru-den spal; po —i— K * j -l=S= S —9 j t—i-~ r7\ x=b =£=\ —« —#— 1 4 —ß V .t—0— —i i —0 9 f—r— f M= ba - 110 če - lo, li - ce ve - lo i- po - ti mo - je so ko - pri - ve, cve- Zl - mi sem se v plašč za - VI - jal, ki 89 u v* C i — v mam in že na pol sem slep. ti - ca tu - di kte - ra vmes. mi ga mož je vsmi-ljen dal. 4. Tu vidiš, deček, siromaka, ki je bridkosti mnogo vžil; tam gori me plačilo čaka, tam bom se večno veselil. Jožef Stritar. Lipa. Polagoma, z d rž an o. Davorin Jcnlco. p\ v w n p f* r v 1. Li - pa ze - le - ne - la je tam v di - še - čem s cvetjem me po-si - pa-la, djal sem, da sem 3. Pti-či - ce je mi - lje-na vsen-či- co va- ka-dar le - žal sem pod njo, me je o - hla- :d— B5& ga - ju, v ra-ju! bi - la; di - la. 2. Ve V je raz j 4. Zdaj pa mi —0—1 • v —ä— —•— I —m-— — 0 V -*■- P' te - za - va - la je re - vi - ca Im—* r 0---------FS#---------F x--f- Sej J---1------------^----0--------0---(--]/---1 > ,, , n ,, \ j \ f\ u me - ni pa je cve- tje, li - stje N •—i V ^ V k ne-bu je vi sko-ro o - ve V l so - ko, ne - la, 90 -i -N h " —i— .11 s—i—p-=f-= f! ✓ f ; p=f* do sr - ca se - ga - la glo - bo - ko. lju - bije-no zi - ma ji je vze- la. 5. Spavaj, draga lipica ! Večno ne boš spala, nova pomlad zelena . novi cvet bo gnala. 6. Zopet bodo ptičice, ptičice presladke, pesemce prepevale, pesemce pregladke. Miroslav Vilhar. Da mi biti je drevo. vS povdarkom, ne prehitro, Emil Adamič. z*=a~yE=jr^"j-^^zzzfzr4z=3:=z(!f~*'^^r~~iE—jF—-f—-1 m fU V V P ' ' ' P * 0 i J 'C I bil spo-mla-di rad bi 1.-3. Da mi bi-ti je dre-vo, > bil po le - ti rad bi I bil po zi-mi rad bi it i I I v \ bre - za, li - pa, smreka, dru - go dre-vje še go - lo, 91 & -£ —s— -h" rt: =3— 1 1 "t w-— p 0 J — » -b i 1 * vv + * I -JStt' i 1 - f ± 1 na - njo sve - ti Ju - ri ple - za. cvet na pot - ni - ka se vsi - pa. to - pla gre - je njo 0 ble - ka. O. Zupančič. Štirje letni časi. Živo. Emil Adamič. [S < v -------•—t—;•—~P fr t---1------fr—fr—k fr 0—m----/ L h h -------0 1 0--------------------- J P P ' ' * t p? T t 1. Ze-Ie-ni spet so vr - ti, tra-te, de-hte cve- 2. Na po-lju ži - to ru - me - ne-va, pri-pe-ka 3. Že s trt se sla-dko grozdje smeje, tr - ga-čev ##=3— i fr“] ^ H "ffo ^ " ' w—r— r^č c D tv v —3 ti - ce v me-hkem hla - di, gla - se se soln-ce, ve - ne cve - tje, na dre - vju se raz - le - ga pe - sen, ru - me - no —t—•——«k- —N t h=-^~fr— | ■ i ' ' ' r v v £ 1 pti - či - ce kri sa - dje do-zo li - stje pa-da la - te, na-sto-pek je pore - va, do-spe-lo je po- z ve-je, do-spe-la k nam je 92 # $=r~P *—l r -r *-4= i=i r 0 * 1 =~=.£=3 F ■*- 9 mladi, na - sto-pek je po mla - di! le - tje! do - spe-lo je po le - tje! je - sen, do - spe- la k nam je je - sen ! 4. Ledena sapa zunaj hruje, veselja več priroda nima, sneži in potok zamrzuje — otroci, tu je — zima! Janko Leban. Divji mož. Pripovedovaje, udobno. Emil Adamič, „ .. , . I tri do - li - ne 1.-2. Di-vji mož, ko - sma-ti mož, > hi - ši - co si \jL 1- —fr —h— T=,^- —N =ts= =^=i ■ ^ -h- =q dr9 -s %r 0 9 T —-fi- —0 -0- 9 0: p 9 I=fc- y 1 9 -IM 9 lil 0 » 9 -p 1 je 0 - gra - dil: To bo vrt moj, nanj SI rož Je se - ZI - dal: Tu - kaj mir - no ži - vel boš, , T -0- 9 ' 9 9 in so - vi - čja kdo ti ne bi ž^=j#=^=jrFc:r: •• 9 bom na-sa - dil, zdaj za -vi - dal, bom na - sa-dil. zdaj za - vi-dal! Nekoliko hitreje, N- Plu - ga ni - ma, V iz - bi-co ve ne bra - ne, sel je šel, ' p ' kar z ro - ka - mi a - li ko se prst rah - Ija si, kar sto-ri - le so v njej zravnal je, v strop z glavo se je I ro - ke, za - del, __ 0 u J f- [j ' V v ' to z no-ga-mi in ves dvo-rec V V r po-tep-ta si, mu razpal je, mm po-tep - ta si! mu raz - pal je! 5. Šel na jezero je pit, a na brado je pozabil; mož povodni, v kotlu skrit, za kodeljo ga je zgrabil. 6. „Joj“, zajavka divji mož, „za nezgodo gre nezgoda!“ a vodnar: „E, kaj se boš! Ni nezgoda, le neroda!“ O. Zupančič. Popotnica vojaška. Grede. Naro j i !%_:> i. 11 rf -4-4— /v i *—■— -0- jo, pre - le - pi mla- di fan - tj e SO. nas, ki lju - bi - mo iz sr - ca vas? vas, mo - go - čen voj-vod kli - če nas. 4. Slovenci zdravi in mladi, smo urni kakor glive, vsi: imamo srce in moč, premagali bomo gredoč. 5. Veselo hočemo zapet! v Boga zaupanje imet’; pogumno bomo streljali, sovražniki pa bežali. 6. Le naj ropoče in bobni, iz tisoč topov naj grömi; naj kroglje križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo. 7. Pred nami pada vse okrog, za nas skrbi naš ljubi Bog, ne bode nas vlovila smrt, da b’ ravno pekel bil odprt. 8. Mladenči srčni bodimo! Bog Sabaot nas var’val bo: sovražnika požene strah pred nami kakor veter prah. A. M. Slomšek. 95 La vd o n. Lahno, zdrznilo. -tL . T »' ( > f V 1. Sto-ji, sto 2. Tam Lavdon 3. O - ša-bni Narodni napev. z* i=tc > 'S ]i tam Be-li - grad, voj-vo-da sto - ji, Turk sc mu sme - ji m fi> \> / za gradom kr- va - vi in Lav-do- -#- # 0— 1— —4— ,—J—i-1----#---u--h— i PV v * - /■/ ; r v; J ' te - če rde-ča meč v rokah dr nu tak’ go-vo l kri, ži; ri: m / ' za gradom on če i -Si pri-šel te-če rde-ča me-ti Be-li-me-ne ti ča- =5^EEIH»5=EE± m / ^ ^ / ;v P —— da b’ gna-la in tur-ško ai’ pri-šel #— T" P =t i mlin-ske kam-ne voj - sko po - kon -zaj - cev si lo - tri. čat! vit? 4 Nisčm prišel zajcev lovit, al’ prišel tebe sem častit: s svinčen’mi zrni te kropil in s črnim prahom bom kadil. 5. Cesarske puške pokajo, se turške gospe jokajo, cesarske bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo. 6. Glej, tak’ mogočni Lavdon je premagal vse sovražnike; in dokler Beligrad stoji, naj slava Lavdonu slovi. Narodna pesem, zap. A. M. Slomšek. 96 Živi, svetli Lahno, veličastno s povdarkom; nas. Emil Adamič. % 1—-\==j=^ -□—£—1—0——0—I—^—I 0— I 0 0 m/f ? 1—• <\r v -li W^SwU^ naš! j 1.-3. Ži svet- Ži - vi Ži - vi, ki ko #— 0----0---0—'-H-1-1---1---0--0—I-ß~ 0 ß J-—o-------- v iv 1 v * ^ C 1 1 sve-tli naš! ki v ljubezni wne-ti, sla-vni de-di Tvo-ji, Ži-vi, ki do-mo-vje mi - lo tvoj o-braz pod-lož-nim sve-ti, moč i-maš v blago-sti Svo-ji! rx-t---------Kt—I----1—i---1 s p; : M si; :;:i i f ^ g '/ / i r i ^ t ^ f f i sta-viš v svoje var-no kri - lo, ki z ze-di-nje-no mo-čjo le za-u-pa-nje de - li, na-ro-dom le mir že - li, Ljudstva o-sre-ču-ješ vsa, na-rod vsak te rad i - ma, ——T^hJ=--*$=4 =gd=h=jßE^=--f~ =3p f+- Vt y. = f f- I i ^ i f t- t t 11 V 1 u 1 1 'ib1 va-ru-ješ nas vse krep-kö, va - ru - ješ nas vse krepkö. na-ro-dom le mir že - li, na-ro-dom le mir že - li. na-rod vsak te rad i - ma, na-rod vsak te rad i - ma. X. i V vi Popravki in dostavki: Pod pesmijo „Srce — oltar“ na str. 6. je Izostalo ime pesnikovo »Anton Medved«. Pri pesmi „Moj dom“ na str. 43. sta izostali zadnji kitici, in sicer: 3. Glej, rože domače najlepše cveto, in ptički domači najslaje pojo. Prijatelji naši so polni srca, ljubezen^ zvestoba le biva doma. 4. Doma preživeti si dneve želim, umreti se tudi doma ne bojim; v domači gomili se spava sladkö, mi bratje, sestrice rahljajo zemljö. Andrej Praprotnik. Na str. 68. stoj v pesmi „Večerno solnce“ v 3. taktu od zgoraj —J namesto zi - ra či - vat zi - ra Ci - vat VSEBINA. Bog Stran 3 Hvaljen bodi Jezus Kristus. A. B . . . 3 Pred poukom 4 Po pouku . . 5 Srce — oltar . 6 T\joj angel 6 Na poti v šolo. A, B . 7 Hej, telovadci! 9 V šoli .... 10 Bolni tovariš. A B . . 10 Jutro . . . 12 Škrjanček poje 13 Jutranja molitev 14 Veselo dete. A, B. . . 15 Mati. A, B 17 Tožba po materi . A, B 18 Pripovedka o nosku . . 20 Priroda. A, B, C 20 Velikonočna. A, B . . 23 Vrnitev pomladi. A, B . 24 Pomladanska. A, B . . 26 Rožici 28 Dekle in roža 28 Trobentici. A, B, C . . 29 Prva vijolica. A, B . . 32 Stran Drevo v cvetu A, B . . 33 Vrtec. A, B, C . . . . 35 Majnikova. A, D ... 36 Seno...........................38 Na vse zgodaj. A, B 39 Veverici. A, B .... 40 Naša vas. A, B . . . 42 Moj dom. A, B ... 43 Zadovoljni kmetič ... 45 Božji volek. A, B . . . 46 Vprašanje solnčecu . . 47 Kadar solnce zjutraj vstane 49 Oltar..........................50 Kje je ljubi Bog doma? 51 Prepelica......................53 Mak............................54 Oblaka.........................55 Po jagode. A, B ... 56 Malin. A, B....................57 Črno kravo, molžo našo 58 Pastirček......................59 Kravica prodana ... 60 Koklja.........................61 Golobčku. A, B ... 62 Zvečer.........................64 Zvonikarjeva .... 65 Prcdice. A, B ... . Stran 82 Lahko noč. A, B . . . 66 Večerno solnce . . . 68 Veseli hribček. A, B . . 69 Pri dobri gospodinji . . 71 Po jabolka! A, B . . . 72 Postiljonska. A, B . . 74 Mladi vojaki. A, B . . . 76 Božič. A, B ... . 77 Tepežnica 78 Aj, na okna. A, B, C . 79 Pri peči 81 Stran Sneg.............................84 Na ledu..........................85 Ptice po zimi....................87 Siromak..........................88 Lipa.............................89 Da mi biti je drevo . . 90 Štirje letni časi .... 91 Divji mož........................92 Popotnica vojaška ... 93 Lavdon...........................95 Živi, svetli cesar naš! . 96 Cesarska pesem .... 97 Zaznamek začetkov pesmi po abecednem redu. Stran Aj na okna, tja na okna 79 Bodi mi zdrava, rožica zala 28 Bog ohrani, Bog obvari 97 Božič najsvetejši v leti . 77 Burja počiva, megla beži 26 Črno kravo, molžo našo 58 Čurimuri božji volek 46 Da mi biti je drevo . 90 Danes zopet mi posneta 20 Dete revno, dete malo. 17 Divji mož, kosmati mož 92 Dva oblaka, rodna brata 55 En hribček bom kupil . 69 Golobček ti, prijatelj moj 62 Jabolka, to dobro vemo 72 Jagode so zrele že . . 56 Juhe, juhe, juhe . . . 84 Juhejsa, juhaj 36 Kadar solnce zjutraj vstane 49 Kaj, deček gledaš me debelo 88 Kaj maram, da nimam pa- lače 45 Kaj mudiš me, oj zeleni 7 Kak lepo se solnce ozira 68 Stran Kako je hiša strašno prazna ........................ 18 Kakö ti je, Andrejče? Bolje?.......................10 Kdo me neki rad ima? 15 Kdo ti daje sladke sanje? 6 Kdor telovadec je, temu se zna....................... 9 Kje solnčece moje . . 47 Kjer lepo sveti se nebo 51 Ko dan se zaznava . . 65 Ko gledam spomladi . . 33 Koklja biti težek stan 61 Korakal vroč poletni dan 71 Ko zjutraj se zbudim . 3 Leži, leži ravno polje 93 Lipa zelenela je ... 89 Ljubi Bog, zahvalim Te 14 Mak, mak, mak .... 51 Malin pravi: klip, klip, klop.........................57 Mi smo vojaki, korenjaki 76 Molitev drobne ptičke . 64 Najlepše življenje ima po- stiljon......................74 Na planico koza naša . 59 Stran Straii Na vse zgodaj prišlo . 39 Škrjanček poje, žvrgoli . 13 Obšla sem vso okolico 32 Tebi kliče, večni Oče . 4 Ped pedi, ped pedi . 53 Ti tam šesti v drugi klopi 10 Po koncu, po koncu za- Trobentaj no, trobentica 29 spanci 12 Tvoja duša, ljubo dete 6 Pri gorki peči tu sedimo 81 Večno slavo Ti pojemo 5 Roža na vrtu zelenem sedi 25 Veličanska si priroda 20 Seno dišeče grabimo 38 Veter lahek je z drevesa 40 Sneg pokriva vse po redu 24 V dolinci prijetni . . 43 Spet se je blaga vrnila Vrana vpije: kra, kra, kra, 87 pomlad 85 Vsako jasno noč . . . 50 Stoje na holmu hiše tri 42 Vse zeleno, vse cvetoče 23 Stoji, stoji tam Beligrad 95 Za kolovrat sedemo . . 82 Svetlo solnce se je skrilo 66 Z Bogom začni vsako delo 3 Svoj vrtec preljubi prav Zdrava, sivka, srečno hodi 60 rada imam 35 Zeleni spet so vrti, trate 91 Šip, šap 78 Živi, svetli cesar naš . . 96 Izdajatelj pričujočega »Šopka« priporoča p. n. šolskim oblastvom, učiteljem in sploh vsem, ki se zanimajo za našo mladino in za glasbo, svojo spevoigro „Letni časi“ dvo- in triglasni zbori s samospevi, dvospevi ter z deklamacijami za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Cena partituri 3 K 20 h, samo .,Besedilut( 24 h. Nekoliko časnikarskih in drugih glasov o spevoigri „Letni časi“: Mit umsichtigem Auge hat der unermüdliche Jugendschriftsteller A. Kosi eine große Lücke in unserer slovenischen Jugendliteratur wahrgenommen und durch rüstige Tat gleich Abhilfe zu schaffen gesucht, indem er der Lehrerschaft und der Schuljugend ein Werk darbot, das geeignet ist, in den Kindern die Liebe und Anhänglichkeit zur Schule zu nähren und somit auch den innigen Kontakt zwischen Schule und Volk wachzuerhalten, vielfach wohl auch erst wachzurufen — zum Wohlc des Volkes und zum ersprießlichen und gedeihlichen Wirken der Schule. „Südst. Fresse“, IQOS, st. 34- Prepričani smo, da se bo spevoigra „Letni časi“, kjerkoli jo praktično uporabijo, in to naj bi sc mnogokrat, in če le mogoče, vsaj na vsaki večji Soli zgodilo — povsod prav lepo obnesla ter vzbudila v poslušalcih in uprizoriteljih zadovoljstvo ... Ni samo koristno mladino navajati le k delu, temveč tudi k pametni in koristni zabavi . . . Želeti je, da bi se jih mnogo našlo, ki bi s pridom segli po spevoigri, katero s tem najtopleje priporočamo. „ÜSf. Tov." \a l. rgoS, st. ig. Šolska veselica v Kamniku se je vrSila dne u. dec. v prostorih on-dotnega kopališča. Uprizorili so „Letne čase“, ki jih je v take namene priredil tovariš A. Kosi. Otroci so pod vodstvom tovariša E. Adamiča izvajali vse točke — pevske kakor deklamovanje — tako izborno, da je bilo občinstvo, ki se ga je kar trlo, očarano. Nekateri so bili ginjeni do solz . . . Zopet je Sola pokazala, da stopa zavedno učiteljstvo na dan! „Učit. Tov.“ rgoS, št. Si. Tri reči združuje to novo delo („l.etni časi*) v prelepo svrho, da bi se ljuba mladina veselila in blažila po lepo ubranem petju, po mični godbi in živahnem deklamovanju . . , Bodi ta publikacija toplo priporočena vzgojiteljem in mladinoljubom. „ Vrtec“ igoS, St. 8. Jako veselo «nenaden sem pregledal ti dve publikaciji (namreč partituro in besedilo .spevoigre „I.etni časi"). Poznam tovariša Kosija, ki si je pridobil ... Da se pa poloti toli težavnega, gmotnih žrtev zahtevajočega dela, ne bi bil pričakoval . . . Spevoiger za mladino doslej Slovenci še nismo imeli, zato je to delo edino svoje vrste. Kosijeva spevoigra je izvirno delo, ki je vzniklo na domačih tleh. Besedilo te spevoigre je popolnoma primerno mladini, ponekod celo poetiško krasno. Kar se tiče te spevoigre v muzikalnem oziru, omenjam, da je stav docela pravilen, o tem jamči že ime D. Fajgcljna, ki je muzik, teoretik par cxcllence, pa tudi ime E. Adamiča, mladega, vrlo nadarjenega in pridnega glasbenika. Oba gospoda sta Kosijevo spevoigro pregledala, predno je šla 'v tiskarno. G. K. je v to delo vtaknil „precej stotakov kronske veljave“ ter ga je vrhutega stala stvar obilo truda! Zato naj ga podpirajo šolska oblastva, učitelji in sploh vsi, ki se zanimajo za našo mladino in za glasbo našo. Janko Ikeban v „I.jub. Zvonu“ \a I. t()OS, na str. 634 — 635'. To lepo delo toplo priporočamo zlasti za šolarske slavnosti, „Zvonček“ tgoS: (na platnicah), št. S. Izdajatelj pričujoče knjižice priporoča cenj. tova-in tovarišicam, slavnim krainim šolskim svetom ter •• mladinoljubom sploh svojo šolskim otrokom namenjeno Zabav, knjižnico za slovensko mladino katere je sedaj že 12 zvezkov zagledalo beli dan. Ta mladinski zbornik prinaša našim mladim ljudem dokaj primerne tvarine v daljših in krajših, v pesniških in prozaičnih spisih, kakor narodnih pravljic, basnij, legend, pregovorov, raznih gospodarskih in drugih nasvetov, kratkočasnic itd., torej gradiva, ki ne zanima samo otrok, marveč je i za odraslo preprosto ljudstvo koristno in izpodbudno berilo. Cena snopiču je le 30 h, oz. 33 h s poštnino vred. Pozor na notranjo stran ovitka.