STE V.—N UMBER ?75 m|M Mlttl irokveta "Sweet Chmrity..» » Neki slovenski tesarski delavec v Chlca-gu, ki Je že dolgo čase brez dele. Je pred kratkim potrkal sa pomoč ne svetišče organizirane dobrodelnosti. Ko Je po dolgem povprelevs-nju in iskanju prišel na pravo mesto, se je ze-čela dolga inkvizicija. Moža so izprslevs!!, zakaj je brez dela ln kako bo dokazal, da je potreben pemeil. Zehaj g{ ni nič prihranil, ko je delelT Kam je vrgel zaaluiek ln kako je živel? AH pije in drugače zapravlja njegova družine? Ima kakšno Imetje, ki se lahk9 spravi v denar? Vprašanj Je bila dolga vrste. Tako so ga (spraševali ln zvijali, kakor da imajo pred seboj — zločinca, ki hoče zetejiti svoj zločin. Končno so ga vprašali, katere vers je in še •pada v katero župnijo. Rekel je, de spsda v slovensko faro in — poslalo so ga k Sv. Ste-ganu za pomoč. . 1 ■ Kot je Ml razkačen in za takojšnjo — revolucijo. Nazadnje ss Je moral zateči k svojim sorodnikom sa pomoč, kar bi Ml to prej lahko storil la M si bil prihranil razočaranje. Cikalka — takosvana — dobrodelna hie-rarhlja je močna organisecija mnogih divizij in skupin. Vse organizirane vero so zastopane in če prosilec pomoči pove, de Je katoličan, ga pošljejo h katoliški diviziji, ako je lld, ga iaroče šidovoki diviziji ia tako dalje. Kam pošljejo ateiNta. ne vemo. Najbr« mo pokažejo vrata, češ, potrkaj pri atciatih. Bedenja velika fehtarija — prostovoljna pri bogatinih in priailna za delavne — ss vrli v Imena vae te organisirane dobrodelnosti. Vsi InHhtoJir ae kieapeselne. Reakcionarna la verske propaganda se pokriva s dobrodelnosti sa reveže. • • Vse, od zakona In e privilegiji sankcionl-rana In s svetim sijem ovenčana fekerija as le ed nekdaj pase ia redi ob človečki miserijt in Najprej r porinejo, ali pomagajo KgOSTSTZ MM*! 1»» ^^p^BJJg, ^g^SMIOI^ I ^^^^^^^^^ dlOll^nHS To ia one Miltreakce, Wis. — Končno so pričeli priznavati. — Tukajšnji Mlhratikee Sentind poroča danes, da je v premogsriklh naselbinah več ko 25,000 otrok pod-h ran jenih, brez obleke in bolnih vsled stTednnjs. Vladni oddelek za varstvo mater ln otrok se je končno prebudil iz letargije in poslal pomoč. V treh (!) šolah se Je pričelo sedaj s pomoino akcije Otroci prihajajo v tole, ako le imajo toliko moči, oblečeni v ob-lekce nerojene Iz vrel. . . In to v nejbogatojii defteU na svetu! e o e Slovenski kandidati, poesbno delavski kandidati v Clevelandu so torej propadli -pri aadnjih volitvah. Tamotnja "tudi delevska" letopisa sU pridno prodajalo "s vo-tfe rojake" kapitalističnim pijav- poriniti ljudi v blato, nate si pa s sve-čanimi geeteml pri viha jo krila In evilene ter a %ruMem. da jih more ves svet gledati, otopijo k Irtvem v blatu ter jim vrlo jo per drobile. Pe* tem pe le pravijo, da M človek Isgubil dignl-teto, svoj človslkl ponos, eko bi kdo odstranil Malo kodo Izpod njega I Kajpada! Z odstranitvijo kade odlds protvese se obstoj "sladke dobrodetnoeti" In voe laftnlve propagande reakcije, ki prodira pod masko dobrotvomosti. Delavci, ki se nočejo ponižati, de bi vseli mttoMno is rok hinavske magnetaka dobrodelnosti. naj strnejo ves ovoje eile, de čim prej IcveJnJajo ooclalno aavarovanje od drlavo. In podporo oh lesu nosa delavsko pravico. Brezposelni delavce, ki IsgnM delo brez ovoje krivde, je upravičen do podpore, ki* so me izplača kot njegova pravica, no pe kot mi ki g Ali ni Fetd v zmoti? ftf 'v*'' * Moskovski listi eo objavili pismo Henry Forde, v katerem ae eehveljujo aa dva traktorje, ki sts mu btie poslana la lenlagradsks tovarne Putilov. Ford pile, da sta traktorja ►bra In sta dokaa, da ruske laduetrija i evte In traktorje napreduje. Nsm se sdi, da ss Ford moti. Nala prile je «ee is »litina. ki je velike ekepertka igle "bridge". Ta dama In neka drage lončka, M ee dobro racamo na puder In ml la pile o teh rečeh članke v tnegesine, »ta videli slike traktorjev na farmi v Kanaasu, nakar sta eeenanllt vsemu ameriškemu svetu, de' sovjetski traktorji rcapedejo v prah ln pepel v par mesecih operiranja . . . Kar raapadejo, kakor da eo is gliee. la ni jih več ... Ali ni Ford M-tal lagal Sicer pa imamo v Ameriki Hamiltona Flsha In Matevla Woltc. ki bosta Fordu le počastile. kaj ee prav« hvaliti proklete ruske trsktnrje . , , V čikalkem listu "Dell* Tlmoe" pMe neki M. Roekvreed, da je predsednik neke velike sa varoval o« družbe Izjavil j "Naša drtiftbe Ima največ izgub e pedpi-cevanjem varščine se uradnike cerkva, eeoiai-aik klubov in podpornih organ tod j. V veek slučajih poneverbe galejo totKi. Id. da M aa-aH mk trpele ^dekve Imr cevk ve ali organi-sedje." Te omoajanAi samo Uko — m kratek čae. tako BMgaftaa id po-polomom, revolu- dvtava gospodarskim ta polom pa pomeni do, melčenoko vojno in eije. * Revolucija v Nemčiji pa ni obenem splošen potoni v vseh evropskih kapitalističnih drta-vab in s tem sploicn polom kapitalističnega sistema. Ree je — ali oo oe upniki Nemčije kaj neečili v zadnjih desetih letih? Ncetrankarskl strenkarji, to jc, nala 4čna burivazija Me sedaj primerne kandidate ze pri- niKjnjt? vuiuve. Ker socialistom pri najboljši valji ne morejo ničeoer očitati ia coeoio prfanorani prisneveti njih vzorne dsiovenje, iščejo prflmer- le vedno Je mnogo takih delavcev, kateri podpirajo take Allje potem čudno, da Imamo Uko razmere? toda tudi te vrste delavci tar-najo In sa pritožujejo, vzfls te-mq.ps pljujejo v lastno skledo. AH 'bedo kdaj spotaeli, ds si bo delavstvo moralo samo priboriti boljle postave ia stemboU-le razmere in to potom rasrsd-boje, potom močnih etro-kovslh in političnih organlssčij potom sodallzma? ' Dokler bo delavstvo podpiralo lažnjive časopise, dokler bo po-slulalo buržvasac lelnjlvce, do-' klor se potom resničnih deUv-skih časopisov, to je socialističnih ne ha naučilo misliti, ne more ,(pričakovati izboljlgafgras-ir. / ! s s e V strojnik Industrljsh so pri-ČCli rabiti novo rezilno jeklo, ki je trle od diamanta. Ostrino nn Ih oredjih (cutters) se gdstranlpetom brušenje, ki potom novege načina etiekanja (vrdding) ce pritrdi nove rezilno ost, S tem co poeteli stari stroji povečini nerabni, da ae jih mo-rs popolnoma zavreči ali pa prenoviti aa hitrejše vrtenje. Na primeri Ako Je Imel stroj po, prej 600 obhodov na minuto, jih mota Imeti aa novo rezilno orodje ISOOi V eal minuti vo rešilo količino jekla, kakor ga je isrseal poprej v 10 minutah Pri mnogih delih v strojnih to-varaah je delavec poprej imd par minut aH več oddiha, čakajoč, da je vosllo IgvrlOo delo na gotovem komadu, a novim rezilnim jeklom pa je te nattn dola popolnoma spremenjen To pomeni le več brmpOMlnb-itl. Predstavimo si delavnico s tisoč stroji, vsak stroj prittcdf pri vsekem komadu povprečno bo vloklogri vseh idiotih. 8leor pe skušajo očrniti lapa-aa Hcene prod svojimi mmnelu-ki o tem, da oo spetpričefta ono sUro tolbo glede borih 4000 do-larjev, katere Hoen noče tosečlti mostni blagajni la jih lam v po-bnem skladu v banki Ta denar Je ostal kot dlsti dobiček izza vojnih let, ko je Hoan nekupovel livila naravnost cd farmarjev in jih predajal brea dobičke ljudstvu. ■ >\ Neke famosns določbe v državni uatavi namreč prepoveduje posameznim občinam, da M vodile take vrste trgovino v prid ljudstva, oziroma, ta točka v 75 let stari ustavi določa, podomače rečeno, da sme ljudstvo kupovati živila samo polom Ipekukmtov in oderuhov, kateri odirajo ljudstvo kakor tudi male trgovce. Sove, te tisočake, katere si J« Hoan "obdržal," hočejo sedaj «• porabtti kot edino sredstvo sa njih volilno kampanjo groti socialistom; f-. Hoan izjavlja. da bo ta denar ostal v banki kot ljudeke last, dokler ustava ne bo spremenjena^ kar ce bo sgedile, kakor hitro H minut, pa vidimo vzroke nad-produkcij*^ H I In amerilko delavstvo le vodno no ve, kake «1 naj pribori kraji! delovni čas. Ker le vedno posluša burlvesae teli rasnih narodnih, klerlkelni In burlveanlh Večina oo le Vedno trdovratno hrani sesales, leda bal U naj gteaaejc preklinjajo te je kljub strahovitemu sunku sdr-vel naprej lekekik 140 korakov ns trttaji vrt." Pri sunku je braU Antona vrglo na eeetni tfek teko nesrečno, da si je prebil lobanjo, dočim drugi k src« niso bili tciko pe-Aovani. PriMteeii ljudje so poklicali ambulanco, ki je seza-veohisgo brata in druge odpeljan v zasilno bolnica kjer oo ostali dobili prve eseOne ebvcee, brata Antona so pa v brezupnem stanju obdržali v bolnici ... dokler ni v torek zjutraj malo pred osmo uro izdihnil, ne da bi ee zavedel. Pokojni Anton je bfl doma iz Sela, občina Zlri, p. d. Lovrctov. Da Jc bil ranjki Anton felo priljubljen pri rojekih, je pokazal velik in nadvae lep pogreb ter številni venci, ki ao mu jih darovali v zadnji pozdrav. Lepa vam hvala« prijatelji, ki Cte se toliko potrudili in žrtvovali V času in denarju. Iskreno se aahvaUuJem pevcem, ki so mu teko lepo-ginljivo zapeli nagrob-nlco, ter drultvonlkom SHPJ in JPZ& In Ermenčevemu pogrebnemu zavodu, ki so vse tako lepo uiedUi. HtoUko se.Zahvalim bratoma Grasitz in njih družinam za njih trud in požrtvovalnost Val tisti, ki so me vdbili, naj jih obitčem (nekaterim sem tudi obljubila), naj mi oproste, ker se nisem odzvala. Hratova nesreča me je tako potrta, da me nI nikamor več mikalo iti Upam. da se še vidimo In to bolj veseli. bodo oeoiallst! Imeli dovolj moči organlaidja,je takoj drlavni pocUvodajL Kadar pride tleti čaa, bo meeto illlvrau-kee pod vodstvom socialistov pri-Mo laetno zadružno trgovine, to jc, kupovalo ho aa poltene Cene tudi od farmarjev in prod^alo brez dOMčka 1 j udatvu. 8 tem bede odstranjeni špekulanti in vsako iskoriščanje ljudstva po teh pijavkah. Tega nonpartisani ne povedo ljudstvu, ampak pridno lažejo in zkulajo blatiti županovo ime, seveda brez posebnega uapeha. K sreči imamo v Mihraukeeju dovolj močno delavsko čaaoplsjo, ki raskrinkava take podle mahina-clje buržvaznlh polltlkalev. Moon Run, Pa._V imrHtljt^ 26. okt. sem prejela telegram iz Milvraukecja. Wia.: "Anton met with aeeident Friday. 8tHl en-conscloua. Not expoctcd to llve." Vedela oem takoj, de oe to tiče mojega najmlajšega brata. Od- JoČ ,da ga dobim le živega, ali tel, bilo je prepozno. Zaapal jc v torek zjutrej, ne da bi eo zavedel H^BHHPH Zopet trtev avtomobilske nezgoda. Ker v ProMveti doaedaj le nisem videla natančnejšega relile o tej nezgodi, naj mi bo dovoljeno, da na tam mestu jaz frelter Lippman. znani libe-______________ _________ rakd urednik pile. da bodo upnk nekoliko poročam. Ko se ja ao-kl Nemčijo v prihodnjih par d nek pekaaaM, le so se res kaj naučili la dogodkov v zadnjih desetih lellk. • *Jp' Vprašanje ncmlkih povojnih dolgov Je poetale tako zamotano, da ga sploh niMe več ae rasume. Nemčija de zgubila vojno. Potem ao jI vodi njene kolonije, ee kolero je žrtvovala nollete milijarde, vseli ee ji bomo zaspali, da nam jo bodo dali s betom po glavi?! Ja poročila tajnice CdjSTfš raavideti, da le več drugih drlavnih ieglala-tur samo čaka Izida države Mi-chlgan., Ako be sekan ustaven pravila sem se takoj na pot, upa- tukaj, bode druge takoj sledile! ■MM Is tega lahko vldit* dd ni od- visno aamo od prebivalstva v Mi-chlganu, odvisno je od vseh tu jerodsev vseh Sdniženih držav Ake bomo mi tepeni, ate tudi vi! Združimo aa Sedaj, ko aega nasprotnika In ga bomo lal-Je premagali kakor pa petem, ka M Jih bilo več. T* al kaj agH Slovencev ali Hrvatov. Te je !>oj vseh nsrodnosflftfeagriMIM V Detroitu le obstoja organi-zaoijs is grup val aarodneeti m tudi vodi boj proti temu sebomi. Tukaj Jo samo mali olika, večja Delavske razmere v okolici so _ Nekatere kompanije obratujejo precej dobro* druge alab-le. toda mezde ao pičle. Poleg pa mora delavec prenalatl šikaniranja in priganjanja. Masa jc nezavedna ln gospodarji se tega zavedajo, ps jo izkoriščajo kot ee jim poljubi. Na 6. nov. ce Je vršila konfe-gea aa osvoboditev Mooneyja in BHlingaa. Sprejeti ate bili dve reeoluciji. Udelslilo se Je je pre-coJ saatopnikov. ki ao reprezentl-reli društev. Sectanck je bil uspešen in se ml jc dopadel Vr-je v nnljeki dvorani ,V WRkee Berru. Fredaedeval ie mlad sodrug Fren Grendal, član itranke, ki Je razlciU po-sestanks. Omenil je tM drpge žrtve razredne juatlce v drugih krajih Amerike. Sledili ao mu dragi govorniki, ki so razjaaniU pototaj delavotva. Omenjali ao kentukilke rudarje in alabamake zamorekem leden i-če. ki so obsojeni v zapor po krivem. Vsem je treba pomagati in pomagati jim mora delavstvo! Podpisani sem sestopal drultvo *t 447 9HN la priznati moram, da se mi je potek shoda zato depedel Razveseljivo je bfle tudi to, da je bilo precej mlade generacije navzoče. Prihodnja konferenca ali akod ae vrti 10. Jan. 1982. Par rojakov ee nas je eevzelo, da M ee tukaj ustanovil soc. klab in v te namen smo določili 22. nov,.ae prvi sestanek pri rojaku F. Kovač. Moftnost postoji. da bo stvar uspela in tudi napredovala, kar se tudi lahko zgodi, ako se nas zadostno število da ji damo šivanje. «8tmh s dolgo reko" Pueblo, Cela., — Kskor skoro vsako jeeea, teko bo tudi letos drattvo "Orel" It. 21 SNPJ priredile svoje plesno veselico z i-gre "Streh s dolgo roko." Igra bo zelo zanimiva, veak se bo lahko nasmejal ia vsaj malo pozabil našo "cvetočo prosperiteto." Rojaki to rojakinje, udeležite se te šaloigre, ne bo vam šal. Cena vstopnini bo zelo nizka, 88c za odraaie, otroci 26c. Godba naj baUte,vrste. „ Ne pecabite 29. novembra vsi v Orlovo dvorano! — Odbor. ~ Vceellca drultva ftt 184 SpringfleM, IH — Drultvo it. 1M SNPJ priredi veselico v SKD v četrtek 31. nov.; prične se ob 8:30 »večer. Uljudno vabimo vse jugoslovanske lokalne In okoliške prebivalce, kakor tudf vse ia bližnjih naselbin. Pridite vsi in se z nami zabavajte. Pripravljeno bo vse potrebno, da bo zabava prvovrstna v vseh oalrih. Na svidenje 26. nov.! MarrOatroonlk, tajnica. ŽELODCI Naatiecke, Pa. •— So daleč smo ki je alta dela v. več pa je je se vlnda-psrazite 1a lakeriMeval-časi spreminjijo. pa ne ssnemo obupati, kajti ljudstvo se bo končno mo- tudi spremeniti ter za veot i > tal de Hakrmiču, kije pel Moka ed naAoga doma. počasi giblje. Verno ovčko slede ee je pripetila nesreča. Na veo- pravljicam fn zavajanjem. Vri i I nik je na avarilen aapis "Sov** ce je mUlJon med lokalnim! Ru vocil počasi. Bili smo v precejl- akti. In vse stare in mlado Je br nji oddaljenosti, pač pa smo vi- odo v cerkev. To jc tadM^P vo, namreč cerkve in vera, da Je Ijudetve le v«>dno v Dandanes je "rekord" voe. Tudi sa jed ali bolje rečeno: na po-ireAnost velja "rekw#.w V Amsriki živi neki ffrumks cher. Id je pojedel v 2 In pM «k rak 140 jajc. Ta rekord pa ni dat miru nekemu ojegovemu rojaku, ki je hotel na vsak način ta i kord posekati. Za«el je Jeoti jajca, a Ido Je pojedel *e lig jajc, ao ga morali odpeljati v bolaiiai-co ... James Uroner, tedi is Amerika, pa je pojedel 84 parov hrenovk, ki jih je sslll s 11 litri le-denomrzle vode. V Los Angelesaga so priredili posebno tekmo, kdo bo pojedel več tort. Zmagala je fUmcka U gralka O Hara. Te je kljub hi-troetl. ki je Mla potrebna, vaak zalogaj pravilno prežveči Na fotografijah ae vidi. kake igralka je torte. JCoMek za kelčkom m ar■ mii m ob njenih ustih, kakor da igm na orgij k*. časopini porelaK 4s M igralka pojedla v določenem času 17 celih tort Nn aaglslfcem otoku Hamm, kjer llve nami ribiči, prirejajo vsake Isto tekmo, kdo bo pojedel več denilmv. Letos je "smoge 70-letni ribič Mik, ki je poje-dd 00 slaaikov, ne de bi začutil V Romuniji jedo v krslSiga slavo melone, letos je /A(K>r»doma. Ne Jedo pa Hajka* melon, ampak samo izredno velike bale. V amerikanskih reotavradjah la hotelih ns so epdjsli navado, da vsak lahko poje za določeno cene toliko, de je •It. Pr»v)jo, da h J. U »o»'">t fn t dobro TOKBC, 24. NOVem* Kultura postaj "Kultura" pomeni daasa mnovi^ ; i "higiena". K&TtK^ njevanju, odnoeno IčMonju telesne v današnjem trdem življenju Uko iZr je Že zakoreninjeno v modernem človek« iiiu^Č P^i^lja v nas ne le tei„j skrbni prehrani, po gibanju in negi tele«« psk tudi skrb za atanovanje in za njegov vstnejši sestavni del, ki ne manjka v n, htti: poeteljo. * fipanje in pootelja bi se morala i« po sebi dopolnjevati. Spanje je življenj trebni odpOčinek, ki nam ga daje narsv ne omagamo. Možje znanosti in higieni msdcUli dad v tri dile pe ccem ur. ^ Jih. odmerili ddu, oeem počitku in o««« nju. £al pa je moderno življenje tako , no, da prikrajta človeka najrajši pri « — bodisi na račun dela ali zabave. Zato j< večja dolinost vsašeogar, da svoje BPtnj< bolj poglobi, zakaj ed ajega ssvisi čiks moč naslednjega dno. ... .t , Spanje pa je le tedaj pravilno in dobi odgovarja postelja Vsem zahtevam nafeg ganlzma. In prav zato polaga danainja ki da nfkaj na pravilno apanje, veliko v« Gotovo jo zanimivo ugotoviti, da imt našnje pohištvo ia-votle kovine predhod To je postelja is amdi. TaUhia postelj« čedna in čista, ampak prijetno gibljiva in stična v vseh delih. Deaes je dobila tovi v stolih in mizah, kajti tudi ti predmeti i izdelujejo iz cevi. V postelji iz medi je «| udobno in prijetno. Poeteljo Jsma na sebi pa še ni vse. tako je vatna njena oprema. ' Posteljna induatrija izdeluje dandan z znanstveno natančnootjo blazine, iimnii odeje. Pribiti pa moramo, da ni dovolj, te premete nabavimo enkrat Tudi p« ko jih že imamo v stanovanju, moramo i nanje, jih čistiti, bbnnvljnti In popr«v Menda ni treba pripovedovati, ds oe blaži žimnice "kmalu obrabijo. Tudi najbolj«« oe smečka in Stlači, tudi najizvrstnejie | se sčasoma vleže. iWa Jih stisne ter ot V takšnih okoliščinah išče nervozni člove man spanja. Cesto ee ne more načudit; ko strslno je zdaj njegovo nekoč idealno tče. Ne primeri ae redko, da pride k zdr ku ss živčne bolezni in toži o svojih tegobi pri tem pa pozabi na poglavitno napako, zvesto čuva doma: Na slabo posteljo. Pri je treba začeti, pri njej je treba naprej v denar, pa bo spanje boljle In trdnejše, pc udobnejši. , Skrbna gospodinja, ki očisti stanovzr hišo dva do trikrat na leto, ne bo nikoli marila postelje. Pregledala bo vsakokrat žhnniee, blazine ln odeje. 2Ibm» bo dali grebeniti, perje očistiti, odeje prešiti. 1 pod temi pogoji bo imela vedno čedno sp& 44 omogoča dober počitek, is katerega nai prestano vre adrevje. Kskor zahtev« i duh zdravega telesa, je potrebna za dobi zdravo spanje tudi dobi« in zdrava postel •g Lepotne operacije Ljudem ie dolgo ni trebe ovoj živi dai čiti a seboj potvorjonega nosa, ušes, prai, nege obradka, ukrivljenih nog. Kosme kirurgija- je. v ssdnjih desetletjih naredil »klen korak naprej, de se take hibe bra lečin odpravijo, tla popravila se po večin vsem zacelijo v 0 ali 7!dneh. 4 da bi ostal krlnikoll sledovi. LeOsnjc prsnih koti traja nekaj dalje, a tudi tu brez nevsn Med zdravniškim naraMaJem je dosti >pn ln tenkočutnih etrokovnjakov, ki uspeln razmeroma po ceni vrle siične operacije, je dni je bilo potovati aa tok namen v F kjer je stvar stala ailnoga denarja. Dsm imamo apeciiallste aa aoe, gube, grbsnee, niče Itd.C Moderni besmeMki, posebno pa zmetičarke, n. pr. Deo Varady, pa so voW« ti krvavemu poocgeAju -v človeško polt, če se dajo s pravo, potrpežljivo nogo marsik nedoststkl odpraviti, bodisi prirojeni, i dovani ali po botesnih in skrbeh naltali. metlčne zavode ps imajo seveda le po v« mestih. Žarki, ki kosMrvirajo živil« ] , - in. Holandckemu razlskovslcu Robertu peju je mpdo proizvajati po električni kratkovalovne Urite, ki Jhn je dal ime Uenjski žarki". Ipiajo nenavadno IsstnoJ konservirsjo vsakovrstna živila Irudi skozi svinčene plolče, kakor skozi tele* kamen ter obranijo svoj učinek ob vsaki Svoj koneorvirajoči vpliv kalejo daljo do 80 m okoli stroja, ki jih proizvr " vila, M hI ss drugado-krnela pokvarila. s» kuhano meco, mleko in njegovi isddkl zelenjava In sedje, pe tudi cvetlic njihovem območju dal j čaaa čisto sveža aa ia krompir, ki ee ga ob aalstk« letjs postavili ped to lerfce. Je kil jv nJem avgustu čieto sveč In elitoe. mm ki. ki oe teko radi pokvarijo, edaaejo le tedne. 0 Odhod ti dedni učinki, ni tožk-de ped vplivom življenjskih s^imTk^a^toktam ia drisflk bškUtU LkK jrNOVEMBRA. Vesti iz Jugoslavije ls J af osla vi jO Policija pa pravi v svojih izjavah, da je mogoč tudi samomor, pa- čeprav je imel Juh desno roko stisnjeno v žepu in je dobil strel od zadaj v glavo. Pri obdukciji se je dognalo, da je bil Juh težko spolno bolan in da je imel pri sebi le nekaj dinarjev. Hranil se je slabo, ker ni imel sredstev. Znanci pa pripoveduje-] jo, da je prejemal podporo odj doma. Po mnenju policije je storil Juh mogoče samomor radi hude bolezni, slabega življenja ter brezposelnosti. Vendar pa Je ta domneva ekoro da izključena. Juh pač ni hodil ponoči oz. zjutraj v rožnHEki gozd sam. Tudi bi bilo čudno, zakaj bi si ta samomorilec pognal kroglo v glavo od zadaj v tilnik. In potem vtak-nil roko v Žep. Domneva o samomoru je vsekakor napačna, tu gre za umor, ža politični umor. Kdo ga je ustrelil, se javno najbrž ne bo dognalo. Javnost o tem ne bo zvedela resnice. Umrli so V Vojniku pri Celju je umrl upokojeni poštni kontrolor Jakob Požar, oče celjskega pravd-nika. V celjski bolnici pa sta u-mrli: 20-letna Frančiška Golob iz Slivnice ter 48-letna Marija Krumpak iz Gornjega Sečeva pri Rogatcu. Samomor je izvrši! v Maribo ru 60-letni hišni posestnik in preglednik finančne kontrole Flo" rijan BatistiČ. Prerezal si je žile na rokah. Našli so ga že mrtvega. V ljubljanski bolnici je umrl voznik Mihič iz Makovnika pri Kočevju, ki se je pred dnevi stepel s Stimcem iz Salke vasi. Pri pretepu je dobil Mihič več vboi do v z nožem ter je poškodbam v bolnici podlegel. . V ptujski bolnici je umrl za zastrupljenjem SS-letni Jakob Trbuc, izvočček v Ptuju. — V Vevčah, pri Ljubljani je umrl mesar Resman. — V Zapužah pri Ljubljani je. umrla Marija ZaJS-jek, — V Domfcalah je umrl 65-Flerin. V Celju je umrla Draga Palir, žena elektromonterja mestne plinarne. ♦ V Mokronogu je umrla kavar-narka Hermlna Glušlčeva, ki se je zdravila v ljubljanski bolnici, a jo je pljučnica strla. V St. Ruperlju na Dolenjskem je umrl graščak kmet Andrej PJJJLa kriza' in delavsko r tavarovaaje tijiss. 5. novembra 1S31. ik0 pritiska gospodarska „rl nas. kažejo tudi številčnega urada za zavjro-Sivctv V Ljubljani, kjer Jrtrovsni vsi delavci in de-v Sloveniji. L oktobra je imel Okrožji (bolniška blagajna) v 92,574 članov-zavaro-I in zavarovank in sicer moških in 30,603 žensk, je od vsega zaposlenega |vs v Sloveniji dve tretji-5kih, ena tretjina žensk, lo ženskih delovnih moči je i leta zelo narsstlo. Ce-_so in laže jih je izkoriščati, ilo članstva meseca oktobra y u 6,942 manjše kot lan-oktobra. A pa je tudi višina zava-w mezde. Dočim je bil lani ra vsak član zavaroVan za rečiio 26J8 Din dnevne mežika letos oktobra povpre^ ivarovana dnevna mezda le I Din. Poleg znižanja števila lenih delavcev se je znižala dnevna mezda. Podjetja pa jbjo predvsem moške, ki ao Ivadi bolje plačani kot žen-Na eno odpuščeno Žensko S odpuščenih moških, tfotna dnevna zavarovana ■ vseh članov boln. blagaj-Ije padla za 240,9« Din. dki (asesmenti) blagajne i tudi znižali dnevno skoro ,(HK> Din, ali mesečno škofe), 000 Din. Ije, da bo bolniška bla-radi tega znižala tudi svo-ro&ke, pri čemer bodo trpeli la včlanjeni delavci in de-[ Tako je tudi-še tako ide-gocialna zakonodaja brez pred gospodarsko krizo, ki [delavstvo v delu in v za- ju. , efeka avtomobilska nesreča T Ljubljani se je zgodila tež-kareča vojaškega tovornega lastila. 6 prulskega mostu sto z osmimi vojaki zgrmel mi. Pri tem je bilo pet vo-hudo poškodovanih, redo-loliča iz Beograda je ubilo, s je sunek vrgel iz avta in dobila poškodb. liki preprečili velik požar pboto 31. oktobra se je vne- Keržič izŽagorče pri Mokronogu, s \ op. Hreznici, občina re- v iLrQriw., U »mrla fift-letna Kakor poročajo iz Poljčan, Bo tamkaj vse razburjeno, •o se razširile govorice, da Megerlova tovarna. Ker je lesenih zabojev in lesne bi zagorela v vslik požar, i »yražal vso ves. Ko pa ao & da gori Dolinškovo go-| ko poslopje, so naglo hi-mit. Poslopje je stalo res ■tovarne in je obstajala ne-lat, da srskA širijo najrazličnejše Vzdržuj« se trditav, L"1 J"t> naklonjen fašistom I J* oktobra meseca doapel b|J*no kot špijon. Znano 1* J'- Juh po svojem pri-v Ljubljano družil a *Pri-f,l'r J'm govoril, da je bil l«va m< «ra zaprt v Italiji, f' "mili, da Je bil na-nju nekih bomb. r l* budje iz Rakitnika, *™hdoma, ne vedo o tem Ae marsikaterega JJJ v - -tlčne zapore. Za-I,:t ""m i jo baje, da Je ■*"r J "ha izvršen od ka-Ir^'r ^fa Slovenca, In J- Hitično maščevanje, t rdijo, da ja Juha 'tožnik neki avto- V Mariboru Je umrla 66-letna Alojzija Menisvva. V mariborski bolnici pa Ana. Zenka. V ljubijani je umrl 61-letnl ruski emigrant Nikolaj Bdbrecki. AU nagibi ali tatvina? Na gorenjski progi se dogaja-jo že delj čass tatvine v vlakih. Mnogim potnikom je bilo na tej progi že pokradenega mnogo blaga, sukenj, paketov itd. Policija je zaaledovala ln stiksls zs tato-vi, ki so se baje kar specializirali na krajo v gorenjskih vlakih. Pred dne* je bilo ukradeno nekomu mnogo zdravil. Tat je odnesel zsvoj, v ksterem so bila sdraVlla. Porabiti Jih ni imel za nič. Pa so našli.tstu: v osebi nekega znanega gostilničarja in posestnika v okolici Kranja. Imena as javljajo, zakaj takoj Je bilo jasno, da tu ne gre za tatvino, marveč za "Jhidne nagibe bolnega človeka". Pri tem posestniku, gostilničarju in trgovcu so našli mnogo pokradenih paketov neodprtih in nenačetih. Odtod trditev, da gre za čudne nagibe, za kleptomanijo. Ce pa bi bili našli najdene pakete v stanovanju kakega bajtarja ali delavca, bi tega takoj aretirali in v časopisju bi izšel masten naslov: Tat na gorenjski progi. Pri delavcu ne bi videli čudnih nagibov, marveč "razvijajočo se razbojniško naravo." Požar na Primakovem pri Kranju Predvčerajšnjim je krog 11. dopoldne Izbruhnil ogenj v šupi posestnika Petra Kotnika, po domače Lampreta, na Primakovem pri Kranju. Ogenj se je naglo razširil Še na prizidani hlev, na katerem je zgorelo ostrešje. Pogorela je vsa slama, krma, seno in butare. Ogenj pa se je razširil tudi na sosedni pod posestnika Novaka. Gasilci iz domače va-si in 1z Britofa so požar omejili. Škode trpi Kočnik krog M.OOO* Novak pa krog 6,000 Din. Zažgali so najbrž otroci, ker ni bilo nikogar od odraslih doma. Otroci pa so baje kurili na dvorišču ter tako zanetili požar. I Roparski napad pri Litiji Pri vasi Gostinca pr| Jevnlci v litijskem okraju se je dogodil drzen ropsrski napad. V gonilno Dinkla je prišel 00-letni posestnik Janez Godec iz Trebe-ljevega, ki je imel pri sebi precej denarja, ker je prodal les. Naročil je pijače. Ko pa je prišel v krčmo neki tujec, ki je tarnal, da nima nič denarja, ga je Godec povabil k mizi ter mu plačal pijačo. Tudi za večerjo mu je nekaj plačal. Potem pa je Godec odšel proti domu, nekoliko za njim pa je odšel tudi neznanem ki je sklonil oropati starca. Dohitel ga je, zakričal, naj mu izroči denar ter ga obenem udaril z železno palico po glavi,1 da se je starček onesvestil ; ter se zgrudil na zemljo. Nezavestnemu je neznanec prebrskal vse žepe ter mu pobral ves denar. Potem pa je starca zavalil V potok, da bi se utopil in da bl"se neznanec rešil priče. Neznsnec pa se je mirno vrnil v gostilno ter tamkaj iz-pil nekaj vina ter odšel v noč. Godec se je v mrzli vodi kipslu zavedei, ae domislil napada ter odšel v gostilno povedat, kaj se mu^prfpetllo., tskali so neznanca, a ga niso dobili. Psč pa ga je aretirala žandarmeri-ja v Veliki Stangi ter spoznala v njettt "27rletnega Jerneja Na-larja iz Device Marije v Polju. Prepeljali so ga v sodne zapore v LitljO, kjer ga bodo zdaj kon-frontirali z Godcem. Uboj v. fantovskem pretepu V Sromljah so se na dan vseh svetnikov stepli fsntje pri gostilni Suša. Pretepali so se ln ko je pretep grozil končati prehudo, jih je šel mirit 28-letni Josip Cernoš iz Curnovca. Fantje pa so vsi skočili nadenj, ga podrli;na tla, ter mu z noži ln koli prisadell toliko hudih ran, da je Cernoš svečer podlegel poškodbam. Smrtonosne udarce sta mu dala 22-letnl Martin Ban in 194etni Anton Cizelj Iz Zgornje Pohance; prvi je v zaporu, drugI pa se skrivs oblastem. __ Žrtve radarske nesreče Charles ton, W. Va. — V mesecu oktobru je bilo 26 rudarjev ubitih v premogovnikih v West Virginiji, kot je rszvidno iz poročila državnega industrijskega departmenta. TKOSVETK — l[ II I ■ III 0 volivni borbi v Jug«- ttaviji 'flP' 4. nov. 1931.* V Ljubljani se je vršil včeraj zvečer prvi Volivni'shod, na katerem je gofVoril kot glavni go-ik ljubljanski edini kandidat dr. Albert Kramer, ministor sedanje vlatte."*' Ljudi se je udeležilo shoda invooj. \rudar pa pravega navdušenja ni bilo, kakor zatrjujejp udeleženci. Ljubljani^ dnevnika "Ju-tro" in "Jugoslovan" priobčuje-ta cele strop) poročil o volivnih sestsnkih l^adidatov po Sloveniji. Iz tefejaoročll je razbrati tudi, da najmnogih mestih nastopajo gogprniki, ki govorijo proti kandidatom ln proti volitvam. Na Mi vnem sestanku v Ljubljani Jfl>ljubljanski župan, demokrat Puc povedal dokaj odkrita/ da to niso nobene volitve, marveč plebiscit. Ta dva dnevi^ka prinašata tudi oklice /raznih organizacij, ki pozivajo svoje člane, naj gredo volit. Tako je starosta ljubljanskih gasilcev izdal oklic, naj gredo iasilri vsi volit ter s tem ostaneio zvesti svojemu geslu "Sloga'fh*1 na pomoč." Prav tako je predsedstvo Slovenskega lovskega društva objavilo v čssopisju oglas, naj lovei na nedeljo t. m. ne prirejajo niknkih skupnih loVov, da pojdejo lovci lahko volit: Demokrat Pestot-nik pa je izdal vsem volivni m agitatorjem okrožnico, naj na dan volitev nastopajo nasproti volivcem sirovo ter naj porabijo vsa sredstva, da> spravijo ljudi na volišča. Včeraj zvfcčer je po Ljubljani demonstrirali močna skupina akademikov opozicijonalcov, ki so kričali: frft* t diktaturo, Živel slovensk), psrbd, Živela svoboda, Zlvel d ji. Korošec itd. Policija je.pr^, ty>.'se je močna skupina pr^.unlveho že razš|a. Klerikalni akademski kkib "Zarja" je,,dobil od prof. dr. Rožiča darilo, v! znesku &00 Din. Dr. Rožič je bil klerikalec, zdaj pa proti voišiivodstva stranke nastopa ket».kand^at ^kamniški okraj. RšdlTiega strankinega isdajsUril! ruu, ja akadem ski klub "Zarja" vrnil podarjenih 600 DinicOd uskokoviča ne marajo niti denarja. Klerikalci« 'so proti volitvam zlaati, ker rftso mogli izpoalovati zase zahtevanega števila poslancev v SloveNIJi, kakor tudi mnogih drugih pravic. V vladi diktature od januarja 1929 pa dov letos j^'Mel v vladi poleg genersla 2fvk0v|ča tudi dr. Korošec. Tega ne bo mogoče pozabiti nikoli Bil jo eden najhujših zav&iitkov diktature. Ko pa je priš^ias "volitev" in "u Kruh se je podražil ' San Frsncisco, Cal. — Tu je 22. t. m. podražil kruh dvs centa. se za nje širi voiivno propagando. Vsak dan govori kdo od kandidatov ali industrijalcev v radiu volivne govore. Sploh —^vse je ns nogah, da zbere volivce na volišča in da oddajo svoj glss sa fivkoviča in okrajnega kandidata. Ves voliva! boj je usmerjen aa ali pro« ti udeležbi volitev^ n« pa sa tega ali proti temu in temu kandidatu. Ne gre sa nlkak program, marveč sa plebiscit: ali sa sedanj! režim ali proti. Ker je aamo ena kandidatna lista v državi, je jasno, da bo ta 'smagala". Drugače sploh fai mogoče. Tudi o Številni udeležbi volivbev bo težko govoriti. Napraviti se bo dalo msrsl-kaj . . .. Rasne sanimivotti , Nesrečni iznajditelji Poleg štsvilnih iznajdb, ki so prinesle svojim duševnim očetom vice stran klerikalci n zadostnega poslancev yL ^drugimi, podobno strankami združili bile vrnjene praga življenja, niti mogli izposlovstl Ua kandidatov-ioveniji, so se z prizadetimi v opozicijo, ki agltlra & vsemi sredstvi za Voiivno ebsuneneo. * Zato ljubljsnski klerikalni "Slovenec" tudi ne poroča nič o volitvah ta. vollvnem gibanju. O tem molži seveda tudi pocl-alistična '^Delsvska politika", ki Je tudi *es čas diktature ob-sojala nači« političnega življenja oz. nežisrijenja v Jugoslaviji, ne pa kakar *Slov«nec'\ ki Je šele v najhujši.stiski umolknil i svojjml slavjoapevi dlkUturl. Volivni akcijski odbor pa si Je tudi izposlovsl ljubljansko radio oddajna postajo, da preko težke milijone, poana pa sgodo-vina tudi dokaj takih iznajdb, ki so jih vzeli isnajditelji s seboj v grob, tako da nič ne vemo več o njih. Lansko leto n. pr. so poročali Iz Amsrlke, da se je flslku Bur-roughsu posrečilo isnajtl aparat, katerim jf s popolno sigurnostjo določil, sli se nahaja na tem Sli onem mestu pod zemljo petrolej sli ne. Zs določanje, ali Je kj« petrolej tfi ga ni, so moral! prej — in še danes —*kopstl globoke jsme, kar je mnogo veljalo. Velike amerjkanake petrolej tke družbe so imele doslej velik Interes na iznajdbi učenega fizika ln ao hotele njegovo Iznajdbo odkupiti od njega za ogromno vaoto. Iznajditclj se je ros s avtomobilom odpeljal v Los Angele*, in je vzel s seboj tudi svoj spsrst, toda spotoma se ja ponesrečil — avtomobil ss Je rasbtl, l/najditelj je vsled težke poškodbe umrl, od aparata pa je ostal le ie kup starega želesja in steklenih črepinj. O bistvu Ilour-roughaove iznajdbe pa še danes ne vemo ničesar. Ameriksnec James Stephens je Isnažsl neko snov, "ferrono-vo" ("novo joklo"), ki je bilo prav tako trdo kot jeklo, toda la <šne> tretjino tako težko In polovico cenejše. Neks velika Jeklar-na mu je dala zs protskufenje vse svoje podjetje ns razpolago Duševni napor pa je bi! prove« lik — možu se ja omračil um in nedsvno je v umobolnici umrl. * V Franciji Jo delal fiaik Re rtault dolgo let na tem, kako bi "vklentr elektriko, ki Je v zrs ku, v človeško korist. V svojem laboratoriju* v Grenoblu Jo kaze! stroj, ki je delal neprestano Že tedne In tedne, ne ds bi mu do-vsjsll elektriko iz kakšne elek trsrne. Rensut se jo odpravil oditi < Pariz, ds bi svojo iznajdbo pokazal širšemu krogu strokovnjakov in Js ros tja tud! odšel. Ko pa Ja en dan pred nspovedanim predavanjem Še enkrat pregledoval in preiskušal svoj aparat, če Je v redu, je nenadoma počilo, soba se Je nspolnlla z dimom in Renaulta in njegovega pomoč nika so nsšli mrtva. Njegova is* najdba ps js ostala nesnsns V Angliji pa Je neki Flilar Iznašel strahovito učinkujočo raz-streljivo "erason". Tega razstreliva je zadoščalo že mala kapica, pa je nastala v zemlji po ekaplo-siji takšna jama, da Ja Imela ' njej večnadatropna hiša dovoi prostora. Angleška vlada Je hotela isnajditeljevo skrivnost od kupiti, ds ne pride kakšni drug državi v roke, toda tik pred pod-pisom pogodbe je Follerjev la boratorij zletel v srak, s tem tu di skrivnost razstreliva. "ia. «ža tt mmfk kolegijev v Novi AsgMjL f^ga pei la pol saiije v skailfl Življenje delavska 1 dražim Osrednja tajništvo delavskih zbornic v Jugoslaviji je isročilo sam u delavskemu tisku naslednji Članek f objavo: V Ameriki smatrajo sa rasboj-nifctvo zniževati delsvske mesde. (V kolikor se nI to zadnje *aee spremenilo1/Op. prevajaVcs.) V astnem interesu in v interesu celote smatrajd vzdrževanje niskih mezd sa samomor. Nasprotno pa pr! nas nikakor ne moro prodreti deviaa b visokih delavskih n>< Kdalfined poslodajaloe. In radi tega ja pri nas krlsa v poljedelstvu ln v'Industrijski delavnosti tako selo težka, življenje nsžih delavcev ak vso moč mi-ssrno, naša industrija kot celota in poeebtj kot stroka ps je ?rav radi tega nesposobna ss conkurenco. Nakupovalna moč našega delaVstva, najvažnejšega gospodarskega faktorja v produkcij! ln Itonzumu, ja pr^a na ničio. Čimbolj išče saoatola industrija svoje rešitve v snižsva-nju delavskih plač, tam boU vr-samomoi4. ker gospodarstvo ne moro živeti brez deJavcev, sposobnih naktHiovanja, slabo hranjeni in aežadovsljnl. delavci pa ne smorejoj^lfndukcljo, s kakršno ae kOUcoTofivaJaJo tržlžča. Na s UMinJt'podatki o načinu življenja detmfee družino naj pokažejo, kaMna je konzumna moč naših dsUvtpV in v kakšnih strašnih rasmirah tn pritrgavsnju morajo žlv^i, Pmiatks smo St-stavili po tiUino vodenem dnevniku n< kegtft kovinarskega delavce sa loto dflVi Številke procej presegajo pdtarečne mesde naših delavcev, če bi jih vseli kot oe-oto. Vsi tižkvslifioirani delav c! Imajo mnbto nižja mesde. Ksr nismo mogli nadslrstl več deUv-skih gospodinjstev rasnih strok ln rosnih industrijskih p&nog, podajamo n^ tom mestu «m ljlve podatka enega samsga kovinarskega' delavca. In po teh podstkih kaj lahko sklepate o življenju ostalih dilsvcev, j Med naj\fdftnsjšlmi isdstki de-lavca so izdatki sa hrano. Delavska družina ls očets, žsns ln dveh 01 rok pod'9 let je isdsls od skupnih letnih prbjomkov v sne* sku Din »,#40 samo ss hrano /S,04» dinarjev. Zs stsnovsnje (»oba In kuhinjs), ki so ga delili z drugim SO Plačali 1,800 dinarjev, za luč 144 Din, kurjsvo mio Din, sa MH1#, milo, oblekel ia varovan Je, davk, kuluk in vse drugo Din 144T. Največji Isdstki »P toroj aa krni**. V odatotkih tvorijo izd^tktfa hrano W.l% od vseh isdstkov, a največji od stotek spat gpSfZg kruh. IDelavoe s Žedo !n dvorna otro* kMM js isdai na lato ss prsžlv ljanje, za hrano te-le vsote: jo, da živijo naši delavci k<> pod fiziološkim minimumom. Pravo sliko dobimo šele, čo pregledamo izdatke aa odrasle. Navadno računamo, ds znaša poraba otroka pod * leti polovico porabo odraslega človeka, dočim se prehranjevanje otroka med 110 in 14 letom računa sa % ohranjevanja odraslega člove-la-moškaga, prehrana žene pa znaša 0/10 prehrane odraalega moškega. Po teh računih porabi pri nas delavec aam sa svojo n ehrano dnevno Din 8.46, a s pijačo ln tobakom porabi Din 7.82! (Ce vzamemo, da je 1 Din toliko kot 2 centa, snaša toroj (K lavčeva poraba ta hrano dnevno približno 7 centov, s pijačo in tobakom pa 1)5 centov!)) Nemogoče nam Je primerjati te izd^ttM s izdatki bolje sli sls-iše plačanih delavcev, da bi lah^ eo pokazali,, kako s povečanim blagostanjem raste tudi poraba delavcev. Da pokafenro ta dejstva, sa moramo tu poslužitl nemških statistik. Po službeni statistiki snsšs plača delsvske družina v "Nemčiji povprečno mark na lato, kar snsša v našem denarju 4a.2aafti Din. Nemški delavec f>orobl od ts vsote 1*00 mark ali 14,600 dinarjev sa živila. Ce primerjamo, kakšne količine ln kakavosti živil porabljata nemški in aaš delavec (t enako veliko družino: mož, žena in dva otroka pod 9 let), dobimo to-le aliko: Mavat WaA 4vl< isdslki ,#p.o kg »» kg •'••M................................-,'ou kg a«& kg »Irnvo mai 10,1 kgM U.I kf Eovrtnina 41« k* romplr aslsnjava '•iiiiihm 51.fi M aladkor ...........i^uop«* IT.7 kg ■UL ftšs Iti..... g4 H Kk ksvs, šsj, čokolada 7.S k*| mlako •-----t..MM,»,»» j.____1SS Ut. 118 lit. pivo |«sh«m in i tv« « « »mm mili >i m. viso S lit. i h' - i.ti.,.(»>.,||t.««m.iti,' ^MM____ kruh HHiimti.u.ii..... • 1 .ZS7.00 mlet« A4VJ0 iiiiciml mm»wf«lm»oih«ih»m*m » ....../mM.....sslss Sir-------------------------....... ••0 00 JsJ<*s 40.00 ksisiMr IMS MlsnJsvs ..ZE-......... KI 00 povrtrvlna W>®0 nladkor 11 144 J0 mm$t iiL m sišm..« nsjt kava lajšaj i 4140 »Ikoholr.* pijM^r »..♦.. i. brssslkohalnapijsšs UImI, "i M.00 SS2 SO ""t\......—- Skspali«...... tt.l BSJ io.H 5.0 0,4 os /St 8.4 0.T IJ 4JS - SI IS.5 18.4 U — MOJO Zelo majhni ao I r. lat ki sa mas», jajca la aladkor. Sorazmerno mnogo dskum popije in imkadi. Po teh skromnih števl kah »ah ko sklepaan, kako piše! Je tako-zvanl luksuzni konsum množic pri nas. N* pozabimo, da raču ramo tu sn0lsčo kvsllflclrsnegs delavca Is enega nsšfh velikih mest Id ds Je ta delavec delal vse dni lata! n Velike važnosti je ta ftstistl Vs tudi, M/pregledamo porabo živ« tudi po količini. Dnevna poroka drUiae štirih oseb je is- New Uasapsklre je 10# gramov, kruha 4n moke 1181 gramov, krompirja 11« gramu* to mleka 0.5 lltflftl Vsa družina porabi dnevno gramov masti. 4 osebe si delijo pol H tro mleka, vsak deveti dan porabijo eno Jajce in pojedo 88 gramov sladkorjs. Naravno, da U isdstki alao pri vseh dalevtih enaki. I spremi njsjo se po dohodkih, a pri družinah z večjimi dohodki se tudi mesjs do nake mere tudi seMa-vs živil. Navadne Js tudi število oseb v drultol toliko večje, kolikor večji so dohodki druži ae Kadi tega ni potrebno komentirati tak štaailk, k! Jasao govori- kruh 18 kg 41 kg 48 ks 0 kg 18 kg 77 kg t kg šgenja Jslss m Vit' T8 lit. .J9T H>smž>v — 40 kom. Narodnogospodarsko dsjstvo jo, da sa ljudje s svišanlmi dohodki lotijo kupovanjs dražjih živil. Na samo, da sosvfžjlml dohodki lahko poveča Industrijska delavnost, marveč se tudi boljša rentabilnost 'poljedelstva lahko doseže I« s povečanimi dohodki delavcev, fts ono zelo važno dejatvo se nam js pokasslo tu. Delavec 8 mnogo manjšimi dohodki sorssmerno vež zapravi ss slkoholne Meče, absolutno več lsds sanja in po količini pro-osj več popije. Is tsgs sledi, ds življenje In prehrana naših de-Isvosv kot vsžnsgs faktorja našega gospodarstva še od dalsč ni takšns, da bi mu lahko oslgura-la nujne sposobnosti v duševnem In telesnem pogledu, t Naše delavstvo bo lahko ustre. salo 8vlšanlm sshtovam ln pospešenemu tempu In4usfrljsks delavnosti, ki jim v vedno večji meri črpa moči, la tedaj, ko bo lahko živelo s svojo plsčo, ksdsr ss bodo dele vet lahfcO proživa!!, stanovali ln oblačili tako, kakor to ljudem pritlče In kakor živijo dela vri v deželah, kj*je dele v-sko gibanje silno dvignilo delavska »ssde. Zanimiva odkritja v Kavkazu Mogočno kavkažko gorovje slovi po svojem ogromnem bogastvu, Iri ga skriva pod gemljo. Premoge, železa ln drugih rud Je tam povsod v Isobllju, največ pa jiJpHnoieja Kavkaz ps nI snan ssmo po svoja« naravnem bogastvu, sm-psk Js zanimiv tud! radi sledov visoke nekdanje svoje kulture. Razne *gplačala vašo dobroto T* je pre-prosto rekla Lenčka In solze so ji zaigrale v očeh. —radi mokrih nog Mokri čevlji, mokro oblačilo ... to jc nevarno! Varujte « prehladov V prtih. Oni temobm, duŠjivi občutek nahoda aa daje oiajiati ... poaluuite Za sluibo 8 avojo prijaznoatjo in domačnostjo ata si zakonca Prime Ža prvi dan pridobila polno zaupanje lončke. Prime se Je Živo zanimal za Lenčki no preprosto slikanje razmer v domačem kraju, aaj Je minilo že dolgo vrsto let, odkar ga jo pogoltnilo meato ln se je moral daleč proč od doma boriti za svoj vaakdanji košček kruha. V tej borbi je doživel marsikatero bridko preizkušnjo in razočaranje, toda z jekleno voljo ln neutrudljivo vztrajnostjo se Je znal spretno izoglbsti tisočerim nevarnostim, Iti ao preža ie nanj, da bi uničile njegove mlade ajle, mu skalile značaj in napravile iz nJega bedno žrtev popačene družbe in nizkih strasti. Nikoli mu ni bilo do tega, da bi ob plačilnih dnevih posedal po zakajenih bezni-cah, užival slabo pijačo, kvartal ali ae zanimal za pokvarjeno ženako družbo. V vaem tem Prime ni alutll prav nobene zabave ali nasla-de. Pač pa je od mladih nog hrepenel po izobrazbi. že kot mlad kovažki pomočnik je strastno čital knjige in časopise, hodil poslušat zanimiva in poučna predavanja ter obiako-val razne društvene prireditve. Zato je tudi vedel več kot oetali njegovi tovariši, ki ao ga v. marsičem radi spraševali za svet, daai je bil mlajši od marsikaterega izmed njih. Zgodaj je sašel zasledovati po časopisih tudi politično bvrbo, nckroccne izlive atrankaratva, podlo osebno gonjo itd. Njegovi prirojeni bistroumnosti ni ostalo dolgo prikrito, da gre tu ve* činoma za pohlepne intereae nenasitega kapitalizma, da tisti) ki na vae grlo kriče o svojem "idealnem" narodnjaštvu, kakor oni, ki na "katoliški podlagi" branijo in •ščitijo časni ln večni blagor elovcnskega ljudatva, časte pravzaprav Istega boga, ki se mu pravi Ma-mon.' Z velikim zanimanjem je čital P/lmc meščansko časopisje in vztrajno čakal, kdaj se bo to čaaoplsje zedinilo tudi v obrambi trpečega, Izkoriščanega in prevuranega delavskega sloja. Tega, žal, nI dočakal ln je moral kmalu spoznati, da poje meščanski tisk slavoapeve delavci samo ob gotovih prilikah, tako-le kake štirinajst dni prod volitvami v državni ali deželni zbor. Primcu se je te vrste "politika" zamerila. Bil ja delavec, zato je moral 'ip hotel poetatl socljalist. Svojega prepričanja ni vsiljeval'nikomur, a tudi Jemati al ga ni dal. (Dalj* prihodnjič.) tt Namaiite na lahko pru • Sloaa ; I Unimentom. Sloanov* zdravilna V, kota ogreje kakor tolulna ivetUk Odganja bok Olajia nahod. Ral . M v 13 mil jonih dntfin. Kupil I trelo steklenico k dana«. 35c. SLOAKS Linimen za Vaše sorodnike v Jugoslaviji pošljite skoz nas. Naša toči hitra postrežba, kakor tudi nizke cene vsake posamezne pol tve, so vzrdk, da ae na tisoče Jugoslovanov poalužuje nadega Jetja BOŽIČNI IZLET v domovino bodo oaebno vodili zkušeni vodniki. Izletniki potovali brezskrbno in udobno, ker vso skrb prevzamemo r vse tiste, ki bodo potovaH z našim posredovanjem. Glejte, da Vi izkoristite prednost tega božičnega teleta, in v ta name obrnite na 1000 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, IIXIB . V ' . ' 1 « t * Nji »"* MI ZASTOPAMO VSE PAROBRODNE DRUŽBE TELEFON BOCKWELL 4904 tiskarsko obrt .paAuož. dela VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N.PJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama Cene smerne, unijako delo prve vrste « Pišite po Informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-51 So. Lawndale Avenue • CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA