ood.lj ta MS* ^»7 d>7* -a Holldajs. PRO TA Unteltti te ipnTilikl GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE MH 8. Lsvadals Am OCdM ol~FttbUwHooi MIT Soetk LsotkIs)* at%. TaUphon«, lookwtU 4804 Morones in fireen podpirata mehiško vlado Desničarji in levičarji obsodili sedanjo revolto v Mehiki kot reakcijonarno gibanje proti <4>stoječim »vobodščinam za delavce. Washingtony D. C. — Ko ao pokazali Greenu. predsedniku A-meriške delavske federacije kopijo brzojavke, poslane v London, v kateri izjavlja Luis Morones, predsednik Mehiške delavske federacije, da Mehiška delavska federacija podpira mehiško vlado proti sedanji revolti, je Green rekel, da ae popolnoma strinja z Moroneaom. Green je predsednik tudi Pan-ameriške delavske federacije, Morones pa podpredsednik. Morones je poslal svojo brzojavko Santiago Iglesiasu, tajniku pan-amer. delavske federacije. Socialistični dnevnik "Daily Herald" je brzojavil Morones u, da pojasni, kakšno stališče je zavzela Mehiška delavska federacija napram rebeljonu. Morones, ki je imel spor s Callesovo administracijo, ker ao ga podporniki ubitega Obregona pognali iz kabineta, je odgovoril na kratko: "Na vaše vprašanje odgovorimo, da obsojamo rebeljon. Glavni voditelji Mehiške delavake federacije so za sodelovanje z vlado republike." Ta brzojavka potrdi zgodnja poročila, da delavstvo ne glede na to, h kateri struji pripada, obsoja revolucijo in poidpira predsednika Giila. Morones vodi desno krilo mehiškega delavstva, Diego Rivera pa levega. Rivera je takoj ob izbruhu rebeljona izjavil, da Je rt ^vobodščinam, ki jih imajo lavci v Mehiki. NEPOftT^N ZAUPNIK RADARJEV ODROM AL NA ODDIH V JBCO. Prejel je, kar Je saalužil. Hillaboro, IIL — Rudarji so izvolili Frank Epsteina zaupnikom pri tehtnici premogovnika Nokomis št. 10, da se tx> premog pravično tehtal. Sodišče ga je spoznalo krivim, da je menjal čeke na vozičkih ln je denar delil z onimi, ki so imeli od te prevare dobiček. Porota ga Je spoznala krivim takoj pri prvi obravnavi. Epstein je apeliral in vršila se Je druga obravnava in bil je zopet spoznsn krivim. Sodišče gs je obsodilo v ječo v južnem Illinoisu. Policaj ubit v butlagarskl bitki. New York, N. Y., 20. marca. — Včeraj je nastals bitka med tekmujočimi butlegarji v Brook-lynu. Vmes je posegle policija in pri tem je bil ubit Daniel Ma-loney, dva člana butlegarske K*nge sta pa bila ranjena, trije drugi pa so bili aretirani. New Orleana, La. — V torek je bilo najdeno ne cesti zunaj mesta obžgano truplo neke ženske poleg razbitega avtomobile. Policija preiskuje okolščine. da ugotovi, ako Je bil izvršen zločin ali pa Je šenska postala žrtev avtomobilske nesreče. 25.000 oseb tekmuje sa $81.000. ( hicago^—Hearstov "Chicago H« rald-Examiner" poroča, da Je l>ilo do danes predloženih nekaj tez 25.000 načrtov v kontestu sa najboljši načrt, ki pove, kako ae nadomesti prohibicijs z zmer-o»mtjo. Hearst Je razpisal $26,-'**) nagrade za Uk načrt. Tekmovalci se oglašajo tudi is E-vrope. lH-comb, La. — Robert Sel-tile, poštni letalec, se Je v torek ubil. ko Je padel s višine tisoč čevljev na zemljo v bližini tukajšnjega letališča. Mehiški pučisti $9 bo* jujejo samo z jezikom Calleaova federalna armada žene vstaše pred aeboj proti neverni meji. Kam pojdejo potem? Bombe iz traka Jim delajo naj-več preglavic. Mežico City, 20. marca. — Glavna zvezna armada, ki jo vodi bivši predaednik Calles, je včeraj dospela v Torreon, iz katerega so vstaši pobegnili brez boja. Druge zvezne čete, ki so prve okupirale rebelne postojanke, so že daleč na severni atrani Torreona hit« ta bežečimi rebe-li. Vsa sila federalnih čet se zdaj koncentrira v državi Chihuahui (Civavi), kamor je pobegnil rebelnl vodje - Eacobar. Kolikor je znano, so rebeli dospeli v Jiminez severno od Escalo-na. Vojni urad zvezne vlade je snoči naznanil pobeg vstašev iz Torreona na radio po vsej deželi. Tako je mehiško ljudetvo izvedelo po vseh kotih o f lasku generalske revolte. Torreon, Mehika, 20. marca.— Zvezna armada je včeraj prejela šest novih bojnih aeroplanov iz Združenih držav. Letalska eskadra je naj močne jža roka vlade in najhujši udarec za rebele. Glavna sila vstašev se pomiče na sever v mnogih vlakih po edini železniški progi, ki drži čez Chi-huahuo do ameriške meje. Sedanja revolte je najmanj krvava, kar jih je še bilo v Mehiki, Je pa toliko boU destruktivna z oti- glavnem se vvii tekma ta uničevanje železnic. Vstsši razdirajo progo za se^>oj z dinamitom ln to zadržuje vladne čete, medtem pa vladni letalci rušijo progo z bombami pred rebeli, kar spet zadržuje hiter beg Ezcobarjeve ban-ditake armade. Calles je ob svojem prihodu v Tori^on našel mesto izropano. Rebelnl gčfterali ao odpeljali s seboj milijone pezov denarja in vsa Živila, kar so jih mogli vzeti. Larsdo, Texas. 20. marca. — TUkaJšnji vstaški stan poroča, da je Escobsr zato izpraznil Torreon, da "zvabi federalce v večjo paat" v pustinjah Oifhu-ahue, kjer je malo pitae vode in so slaba pota. General Escobsr je objsvil dolgo poročilo, ds po-jssni svoj beg. Prsvi, ds so gs "človekoljubni motivi prisilili ns izprsznitev fdtrreona, da obvaruje civiliste !wed bombsml iz zraka." Escotyr srdito obsojs bombne napi^f iz zraka, ki presegajo vse meje bojevanja med civiliziranimi ljudmi." Pozabil je povedati, da tri se tudi on zelo rad poslužil barbarskih aeroplanov, aamo če bi Jih Imel. Ker rebelni vodja nima modernih aredatev za bojevanja, bombardira Gilovo vlado in Cel-leaa le a srditimi besedami v Id-lometerskih poročilih in mantfe-atih. Mežico CHy, #20. marca. — Predaednik Portes Gil Je danes povedal ameriškim poročeval-cem, da bo njegova vlada zahtevala od Združenih držav izročitev vseh rebelnih kolovodij čim pobegnejo čez mejo. Zahteva bo bazirala na dejstvu, ds ao Eacobar In drugi generali navadni kriminalci, ki med begom ropajo mrfilške banke: odnesli so tri do pet milijonov pezov Iz Mon-tereya. SaRItla in Torreona. Drugi višji vladni uradniki pravijo, da ne bo nobenega kompromisa z voditelji vstaje. Mehika Je bila že od nekdaj v večni nevarnosti vojsške revolte. To Je le tretje v zadnjih petih letih — in vselej Je bila organizirana od generalskih pusto-lovcev, ksterim so ljudski Interesi zadnja stvar. Uradniki tudi izjavljajo, da Je sicer med rebeli mnogo duhovnov In katoliških lajikov, to- IttH li Mišji i« I ja-0 v stanovanjskih hišah pečala predloga, ki ae Je a stanovanjskimi kali, Je bila ravnokar zadavljena v državni zakonodajni zbornici. New York, N. Y. — Milijon oseb prebiva v stanovanjskih ka-sarnah, ki so jih stanovanjake avtoritete označile kot bivališča, ki ao prave pasti v slučaju požara in v katerih se rode razna hudodelstva in ki so sramota za bogato meato. Državna legislatura je ravnokar zadavila predlogo, ki je imela opraviti s temi stanovanjskimi kasarnami. Voditelji strokovno organiziranega delavstva in socialcl so se oddahnili, ko je bila ta predloga poražena, ker bi ta predloga le potrdila od petdeset do sto let stare hiše, v katerih prebiva skoraj polovica delavcev na Man-hattanu. Predlogo so pri zaslišanju podpirali le zemljlščni i-gralcl in fakirske lige stanovalcev. Proti tej predlogi so govorili zastopniki strokovno organiziranega delavstvs, zastopniki zamorcev, socialci in zdravatve-ne avtoritete. ' Proti tej polovični predlogi so govorili štirje glavni vzroki. Predloga ni imela nobene določbe, ki bi kontumacirala stanovanjske kasarne, ki nimajo nobenega izhoda za odhajanje slabega zr*ka ln dohajanje svežega zraka. V takih hišah Btanuje o-koll 86 tisoč družin. Predloge ni Imela nobene določbe za Varne izhode ob Času požara. Dalje ni bilo nobene določbe, ki bi določila, da morajo hiše biti opremljene s kopalnimi soba- •Wwrtdhj prapmrrds »estiz stbijs bojne Detektivska pletenina rake t lini delavci v na atavkl —- 81 delovan bluz ti oi ne bo Izdana ved, itd. Ja obrekuje vce.—Tekn-i Karolini lavnlc za iz-in otroških bo.—Pro-dektrlčarjem Jaka prepo- ne za atanovanja Preiskava, ki se js vršils, je dognsla, da morajo zamorci, ki prebivajo v teh hišah, plačati 20 odatotkov več za taka stanovanja, daslravno zaslužijo 17 odstotkov manj kot belopoltni delavci. To so dognali pri 1,014 zamorskih družinah. Zamorske družine v West Harlemu morajo plačati eno tretjino od svojega zaslužks sa stanovanje. Ena četrtina stanovanjskih ka-saren je proglašena, da ni za človeška bivališča. Manj kot polovica jih je opremljenih s kopalnicami. Samo 18% je opremljenih s centralno kurjavo, le 68% pa z vročo vodo. Sest ln petdeset odstotkov družin pošilja otroke na delo. Sobe so temne, nesrečne In strsniščs izredno slaba. Po kleteh ps gospodarijo podgane. Wtlliam Douglss Kilpstrick, l>ogat zemljlščni trgovec, Je ple-kal, ka j ae bo zgodilo z revnimi družinami, ki ne morejo najeti čednih stanovanj, ako se podere-jo stanovanjske kasarne. Res je, da okoli 600,000 v New Yorku ne more najeti čednih stanovanj, ampak Tammanitaki dvorec lahko mirno gleda, kako vsako leto izgine sto milijonov dolarjev v žepih grafterjev in korumpcijo-niatov. Philaddphia, Pa. — J. Mac I iona M, predstojnik detektivske a-gencije, je silno jesen, ker so pleteninarskl delavci razgalili njegove metode. V tej sveti joti je rektol. da je oawanizacija plete-ninarakih delavcev pod vplivom komunistov. Kot dokaz za komunistične zveze navaja prijateljske atike, ki jih obdržava U or-organizacija s Broockwoodovim delavakim učil iščem. Green vil le, S. C. — V veliki tekatllni tovarni tvrdke VVare Shoals so zaatavkali delavci. Stavko je povzročilo priganja-štvo, ki ao ga uvedli ravnatelji, vrhtega je bila še mezda znižana. New York. N. Y. — Eden in dvajaet delavnic za izdelovanje srajc in otroških bluz se je pobotalo a atavkarji in podpiaalo pogodbo. Podjetniki so položili poroštvo* v gotovini, da se bodo res ravnali po pogodbi. Pittaburgfc Pa. Veieporota je tri privatne policaje Pitts-burgh Coel kompanije, ki so tako pretepli rudarja John Barko-akega. da je umrl, obtožila umora. Obtoženi policaji so: Lajt-nant W. J. Lyštcr. pa policaja Haroid Wa#s 1n Frank Slapikas. Agitacija ta odprav.0 premogov« in Železarske policije se nadalju Dva francoska generala od- Pariz. 20. marca. — Vojni minister je odstavil dva generala, tretjemu je pa dal ukdr radi smrti 800 francoskih vojakov v Porenju. Vojaki so zmrznili v teku zadnje hude zime. Geoersl Goubesu, ki Je ukorjen, je bil obtožen, da Je odredil revju čet v mrazu štirih stopinj pod ničlo. proti Telegraf loti stavkajo streja. Chicago. — Telegrafisti u poslan i pri borzijanskih tvrdkah so zastavkall veled uvedbe brzojavnega avtomatona. to Je stroja, ki nadomestnjs Moraej«v sistem. Teli telegrafistov Je približno 200 po vsej Ameriki Novi stroj jim Je odjedei službe s boljšo plačo.; Je. New York, N. Y. — Proti organiziranim elektrlčarjem, ki so nedavno pridobili pet dni dela v tednu, lie bo izdana aodnijska prepoved Tako je odločil aodnlk Townley. Odklonil je aplikacijo organizacije stavbinsklh podjetnikov za prsliminarno sodni Jako prspoved. Sodnik je dejal, da se morata saslišsti obe stranki, pre-"člen se izda sodnjjaka prepoved. Sndbary, Oni. — Arvo Waa-ra, urednik finskega delavskega dnevnika, mora odalužiti šeat mesecev zapora in plačati tisoč dolarjev denarne globe, ker je pribil na eteno protislovje, ki se vidi v kraljevi bolezni in stradanju dveh milijonov angleških rudarjev. Priziv je bil odklonjen. Centralni delavaki in atrokov-nI avet v WlndsorJu, Ont., zahteva, da ee Vaaro izpusti na prostost brez vsakih pogojev. Chicag* IU. — Nepokoja je precej v tem meatu v dveh pre-cej močnih delavskih strokovnih organizacijah. Zdi ae, da ao tesarski delavci glasovali proti po-višanju dnevne mezde za petdeset centov. Tesarski delavci so zahtevali, da ae sedanja mezda dvanajst dolarjev poviša za en dolar. Pogajanja ao končala s kompromisom, da ae mesds poviša le za petdeset oentov na di*n In ae sklene pogodbe za daljši rok. Članstvo ni zadovoljno s to pogodbo In Jo je odklonilo pri splošnem glasovanju. Druga močna delavska organizacija v Chlcagu Js tlpogrnfič-nih de Is vce v št. 18. Podjetniki ne povejo nit odločnega, ampak ali* šijo ae govorice, da ee uvede zo-pet'48 ur dela v tednu, da se mezde znižajo za šesj dolarjev na teden in napravi pogodba za dvs leti. Tlppgrafični delavci se sme-jejo takim govoricam. Zakon starostne pokojnine v Illinoisu Nižja zbornica sprejela nared-bo. sa katero se tepe delavska federacija. SpringfieM. III. — Nižja tbor-niča illlnojake legialature je 19. marca aprejela s 84 glasovi proti 60 predlogo starostne pokojnine ali penzije. Senat ima še glaao-vati o stvari in situacija kaše, da bo sprejeta tudi tam. Novi zakon—za katerega ae je energično poganjala Ulinoj-aka delavska federacija in bratske podporne organizacije—določa, da vsaka oseba, ki doseže 70 let starosti, ki ima manj kot $260 privatnih letnih dohodkov, ki je živela nepretrgoma 26 let v Illinoisu in ki ni bila nikoli kaznovana radi kakega zločina, kaznjlvega z deaetimi leti zapora, prejema tedenako pet dolarjev pokojnine do avoje smrti, o-ziroma ne več kot $260 na leto. Navadni trempi in berači ao !s-Izključeni od pokojnine. Sklad pokojnine upravlja posebna državna komisija a pomočjo okrajnih psnsijakih agentov. Denar ima prihajati iz posebnega davka, ki ac razpiše na nepremično imetje, In sieer pet centov na vaških $100 ocenjeno (ssesirane) vrednosti). Cikaški poslanci, demokratj« in republikanci, so večinoma proti temu zakonu. Izgovarjajo ae, da akoro polovica novega davka odpade na Cook County, ki še plačuje ietno milijon dolarjev za razne javno zavode za atare reveže. Znano pa je, da so veliki industrijski interesi proti temu zakonu, ker bi morali plačati največ davka. Katoliška ločitveno eodišče tudi Rim, 20. marca. — Sodišče rimako-katollške cerkve ta ras-veljavljanjc zakona ali takosva-na "sveta rota" ima danes pred seboj 120 razprav ln 200 pepšenj za ločitev katoliških zakonskih dvojic. Iz Združenih držav ni nobene prošnje. Največ prošen/ je iz Italije, Francije, Anglije in Južne Amerike. Med Italijanskimi proailci sta tudi knss Spada Potenzlani, bival rimski gover-ner, in grof Thaon de Revel, visok fašistovski uradnik. les v Davek na samce In Turčiji. Carigrad, 20. marca. — Tur-ška skupščina Je sprejela cell-batnl davek, ki se naloži samoem od 26. do 46. leta in ssmlčam od 20. do 36. leta. Vdovci In vdove brez otrok tudi plačajo davek. Dvajset odstotkov dohodkov od tegs davka se razdeli med družine, ki imajo po pet ali več o-t rok.__ Odjemalec pijače kaznovan. Kendallvillo, Ind. — Državni prohibični zakon v Indlanl Ima klavzulo, ki določa, da Je kupec alkoholne pijače kržltelj kakor prodajalec. Ta klavzula Je bila 19. t. m. prvič izvedena pred tukajšnjim aodlščem. Mož z imenom Hkkman Je bil kasno-vsn z za (Mirom 86 dni in sto do» larjev plačila, ker je kupil pejnt žgsnjs. tekstilni de umi stavkajo v tennesseeju I sred no niske meade In deaet-urni delavnik so povzročili stavko. PNew York. N. Y. — "Zahtevamo več mesdel S temi peškami, ki jih plačajo kot mesdo. ne moremo živeti in prehranjevati družine!" Tako so kričale de-lavke, ki so vodile upor delavcev v rajonski Industriji v Ellsabeth-tonu, Tenn., ko Je nepričakovano zaatavkalo tisoč delavcev pri Glansutoff korporacljl. Temu je sledil izpor ostalih delavoev, ki niso ostali v tovarni. Delavci ao na to poteto kompanije odgovorili: "Kadar se vrnemo n^ delo, bomo šli vsi kot organizirani delavci." Takoj so ustanovili novo okalno organizacijo tskstilnlh delavcev In jo pridružili organizaciji United Tettlle Workers. Ta organitaclja ln Tsnnssseešl^s dršavna delavaka federacija ata takoj poslali po enega zastopnika na lice meeta. V Glansstoffovi tovarni, ki Jo kontrolirajo namški kapitalisti, ae plačujejo aramotno nizke mezde. Delavci zahtevajo, da ae meade povišajo od petnajat do trldeaet odatotkov. Mesde so tako nizke, da je v nekaterih plačilnih koverticah aamo od pet do aedem dolarjev. Najvišja teden-aka mezda za delavke Je dvanajat dolarjev. Podpredsednik Olanz-stoffove kompanije Arthur Dun-lap ae Je napram poročevalcu Fe-deralltlranega tlaka v New Yor-ku izjavil, da ao aedanje mezde najvišje Izmed vaeh v rajonskih da oflcijelna cerkev Je po znamenjih nevtralna v tej revolti. fikaike vlado reformirajo. Chicago. — Razne reformistl-čne organizacije so začele kampanjo. da se M»danJs forma mestne uprave odpravi in nfdammil z mestnim manalerjem/ki ne bo izvoljen, temveč najet od posebne In efektivne mestne komisije. Na U način mkdijo omejiti sedanji »istam korupcije v m#st-( nem gospodarstvu. ' Dekle najdeno u Gsry, Ind., 20. marca«-Jose-phine Addorlzzi, stara 80 let. Ja bila včeraj najdena umorjena na polju ne daleč od tukaj. Njeno truplo Je bilo grozno resbito od udarcev s sekiro. — Pollcijs Išče nekegs črnes. ki Je na sumu. ds je izvršil umor. ftpaaakc univerze zaprle._ J Madrid. 20. marca.**—*Wk ta-tor Primo de Rivera Je veW zapreti devet univerz za meaec dni radi stavke dijakov. Na tisoči' višješolcev Je HAlJučenlh. Aretiran radi volilnih alepsrtj. Chicago. —* PollclJa~Je v"torek aretirala James Maye ns obtožbo volilnih sleparij pri mestnih volitvah v februarju. ni tovarnarji menijo, da so de previsoke. Menil Je, da Je skoraj nemogoče, da bi bili delavci v Klizabethtonu nezadovoljni in da Je stavka dslo tujih aglta« torjsv. Predsednik te korpora-clje Arthur Motwurth Je dejal delavcem, da ao zahteve atavkar-jev pretirane. Nekaj ato stavkarjev Je prišlo v tovarno in apeliralo na oatale delavce, da naj ae pridrušljo stavki. Te atavkarje ao zapodili U tovarne. Pri nemiru, ki Je nastal, so nekega kompanljskega stražnika povaljali po tleh. Mot-wurtha je pa pri tem zadel neki kamen, ki je frčal po zraku. StavkarJI ao odgovorili na Motwurthove grožnje, ako kompanija ne odneha, da posovejo še 8,600 delavcev pri American Bemberg kompanlji, Ja stavko. Priganjanja, grd jszik napram delavcem, nitke mezd(% dolg delavni čas ao povzročal nepričakovano stavko. Neki delavec Je dejal, da ae delavec W*iore niti oddahniti, pa že silil razne paov-ke od preddelavcev. * Odborniki organizacije tskstilnlh dslsveev niao biU Isnenadenl zaradi nepričakovane in hipne stavke, kajti oni dobro posnajo temperaaMnt teh Južnih hribovcev, ki hitro vsklpe. Delavci so potomci Angležev, Akotov In Ircev In so hltregs temperamenta. Delavci, ki ao prihajali v stotinah, ko ao otvorlll tovarno, zdaj razumejo, da bi kje drugje prodali svojo delavno moč sa višjo ceno. Podjetniki pa menijo, da Je hI-, tri razvoj rajonske industrije povzročil to staVko. Elizabethton je bila pred razvojem te Industrije vaa a pošto ln par trgov I-nami. Danes Je meato s betoni-ranimi eestami, ki vodijo na vae strani It mesta. l*ni Je Hoover to mesto izbral za svoj edini kampsnjski govor, ki gs Je obdr-žsvsl ns jugu. Ostra napetost mati voditelji i Moskvi Konferenca stranke bo tokrat viharna. Moakva, 20. marca. — Redna konferenca ruske komunistične stranke se otvori v soboto, vse pa kaže, da bo ta konferenca vsekakor ena najviharnejših po dolgem času v Rusiji. Med voditelji stranke ni bik) še nikoli, odksr obstoji sovjetski slatem, tako oetrih upornih napetosti. Josef Stalin, glsvni tajnik stranke, je bombardiran s kritikami od dveh strani. Na levi strani so trockistl, ki isjsvljajo, da Je SUlin "intrigant brez načel ;" na deanlcl ao pa Buharln, Tomski, Rikov in Kallnln, ki zahtevajo, da mora vlada prenehati s persekucljaml trockističnih delavoev in kulakov (kmetov, ki Imajo več kakor par volov In e-no kravo). KHajskl reke* straksljskl program 12 milijard dolarjev ta nove Še-letnice In avtne ceate. Nanklng, 80. marca. — Sun FV>, kitajski šeletnlški minister, je včeraj predložil kongresu ku-omintangske stranke ogromen ekonomski program* N se razteza na dobo 60 let. V načrtu vlade Je konstrukcija 80,000 milj novih železnic In 10,000 milj konkretnih oeat aa avtomo-tlHe; dalje Je v načrtu novo glavno mesto republike v Nankln-gu. Stroški vaa ta konstrukcije ae računajo na dvanajat fn pol milijarde zlatih dolarjev, ki ae bodo krili a letno vsoto 8ftQ milijonov dolarjev. Dohodki Clkalaeov naraatll ed lani. . v 1 Chicago. — Knjige zveznega dsvčnegs urada izkazujejo do darfes. da so Čikažani v prvih treh meaerih U»ga leta vplačali ^ez 66 milijonov dolarjev dohodninskega davka, to Je devet milijonov več kot v prejšnjem letu v tem času. Chicago. — Danes Je v koledarju pivi spomiedanski dan. Spomladansko enakonočj« Je nastopilo snočl. Vreme v Chlcagu -In okolici Je še od prvih dni mar> ca Še precej spomladansko. Navadno Je marec mpker in hladen, toda letos — ko vremenski bo. govl ne poznajo vaČ nobene nor-maliHišli — Je deslej večji Jal suh ln gersk, tako da popje brsti, trava leienl in robini še pojejo po golih vrtovih. Koliko čaae to oatane, Je kajpada problematično. Zgodnje spomladi so navadno alsparske. Pravkar minula tlma ne bo tako kmalu pozabljena. V dveh mesecih Je bilo devet navalov mrass pod ničlo in sneg ter led Je atalno pokrival ullee, česar ne pomnijo najataiejšl Clkažanl. Povprečna temperatura Je bila 82 K., dočim Je n6rmalno 80. genski umrli rad7|n»trupljenja. Manila, 20. marca. — Dve A-meričanki. ki sU mialjonarili na tukajšnjem otoku, sU včeraj u-mrli na posledicah aaatrupljenja. Ženski sta jedli kruh, v katerega Je bil nemešan strup. Uvedena je preiskava o sadevl In psk, ki je prodal kruh, Je bil aretiran. Amerika poseduje sa Miri milijarde demaatov. New York Clty. — Contlnen-tal Inaurance Company poroča, da ae v Združenih državah nahaja aa štiri milijarde dolarjev demantov, kar Je rekord nad vaeml drugimi deželami na avo-tu. Velika povodenj ek Danavl. Bratislava. Cehoslovskijs. 20. marca. — Vojaški inženirji ao včeraj rešili 2000 osbb. katere Je zajela voda v poplavljenih vaseh v okolici Karlova ob Donavi. * Mati la hči zgoreli. Bakerfield. Cel., 80. marca.— Ameba Green In njena 17 let stara hči sta včeraj zgoreli v ognju, ki je uničil kočo v bližnjem gorovju, v katero ata ee naeeliii pr«! par meeecl. PI08VETA PROSVETA GLASILO SLOV EN 8KB »HODIH FOPPOEMl JBPN0T1 LASTNINA SLOVENSKI NABOONK PODPORNI JEDNOTE Cmn* offUMnr po dogovoru. Rokopisi m m ▼raiajo Narofeiaa: Z>dinjen. driav« (l.von Ckk^») $6.00 M teto. H-00 U pol teta; Chicofo lo Cteoro 17JO m teU, $8.75 la pol teU. la m „ Noolov M n^ kar i« oHh t Šolo« t "PROBVETA" M57-69 So. LoviiSolo Atom, Chlooi* ""-THE ENLIGHTEN!ffiNT; Orru »f t ho Sloooao NoUomI OvmS hf Iho Nationsl Heutht SocWty. Advertiainf rotoo oa offroomonL aaHnaawaBaaBanaaMnaMMnMi..ia na ■ i ■ ........................... Huhoeription: U ni tod flUNo (ofccopt Chleofo) ond fmr; Chleofo |7J0, ond foroifn eoontri«i|e.OO por yoar. . ■ ■■ . mi ...t«. —— ■ .......... ■ - MEMBER OF THE FEDERATED PRESS AIJ RES DELAVKE V BOMBAŽNIH TOVARNAH ARKANSAHA NE MARAJO DELATI MANJ KOT DESET UR NA DAN? injena v o maksi-bombaž- GLASOVI IZ Ko je legislatura države Arkansas leta 1915 sprejela postavo, ki je določala maksimalni delavni časi* delavke v industriji, je bila namenoma in neopaženo predlogo določba, ki je povedala, da U posta malnem delavnem dasu ni veljavna J$a delavke nih tovarnah. Od tega leta pa do zdaj ni prišlo na miseldiobenemu zokonodajcu v Arkansasu, da je Ufloločba vfakonu za maksimalni čas velika krivica za delavke v bombažnih tovarnah. Sele zdaj je poslanka Flofrence McRrfven, ki so jo izvolili volilci okraja Pulaski v legislaturo, skušala z amendmentom odpraviti to krivico iz postave« maksimalni delavni čas. Predlagala je potrebni amendment za izpremenitev te določbe v postavi. Vršilo se je zaslišanje o amendmentu in pri tem zaslišanju so bombažni tovarnarji imeli svoje "lobijiste," ki so čvekali o VBeh mogočih stvareh in vlačili argumente za lase, A prepričajo zbornični odsek, da priporoči U amendment neugodno zbornici. Ampak končno je ta amendment prišel le pred zbornico. Prijatelji bombažnih tovarnarjev so napeli zadnje sile, da porazijo amendment. Navajali so zelo luk-njičave argumente, na katere so odgovarjali zagovorniki in podporniki amendmenta. Eden teh ugovorov je bil, da delavke v bombažnih tovarnah ne marajo delati manj kot deset ur na dan, ako ne delajo ob sobotah popoldne. Florence McRaven jih je zavrnila, da ni nihče vprašal teh delavk* ako res n« Jele delati manj kot deset *r na dan, pa delavke bi bile tudi takoj odslovljene, ako bi rekle, da se skrajša deseturni,dnevni delavnik. Kako nezmiselno so govorili nasprotniki in podporniki bombažnih tovarnarjev, ki so trdili, da delavke ne marajo dnevno delati manj kot deset ur v tovarnah, govore dejstva. Delavka, ko je dokončala deset ur dela v tovarni, še ni nehala delati za dotični dan. Doma jo čaka zopet delo. Neomožene delavke, ki stanujejo pri stariših, pomagajo materi pri domačih opravilih, ko se vrnejo iz tovarne domov. Omožene pa morajo skuhati še le večerjo, ko pridejo domov. Po večerji morajo opraviti raznafedruga domača dela, preden gredo k počitku. Dostikrat opevk in prizorov. V predigri' nastopijo slovenska dekleta, ki grabijo seno in devajo v kopice na travniku. Videli bomo prizor pred vaško gostilno na dan "žegnanja"; videli bomo prizor v občinski posveto-vslnicl, ko se zberejo občinski možje z županom in imajo izredno važno sejo: kako dostojno sprejeti In proslaviti domačega umetnika. In še mnogo drugih prizorov bo, ki nas bodo v duhu postavili v nsšo rojstno vas. Smelo se lahko trdi, da na slovenskem odru v Chicagu že ni bilo enake predstave, ki bi bila tako izrazito povzeta iz življenjs Slovencev v stari domovini. V tej predstsvi so vsi važnejši prizori. ki se odigravajo na slovenskih tleh, prepleteni s petjem, ker se mslokje popeva toliko, kot ravno na Slovenskem. Vsled tega se resno apelira na vse, ki hočejo videti v resnici lepo narodno igro in slišsti krasne slovenske nerodne popevke, ds ne zamude te predstave. Kupite vstopnice, ki so že v pred-prodaji pri članih kluba št. 1 J8Z, pri članih pevskega zbora "Sava" in v uradu Proletarca ter pri tajniku kluba. Vstopnice so sedaj po 76c, dočim bodo n.i dan priredbe pri vhodu v dvorano po |1. Pevski zbor "Sava" se neumorno trudi, da poda na oder nekaj v resnici izbornega, člani zbora se trudijo kolikor jim Je pač mogoče, da bodo izvedli svoje vloge po svojih najboljših močeh. In to nsj nsm bo vsem v jamstvo, da bo predstava v resnici nekaj kraanega, da se bodo posetniki te predstave te dolgo časa spominjali prve slov. operete v Chicagu. Sezite po vstopnicah, ne bo vam žal! . P.O. O opernem večeru. Girsrd, O. — Operni večer, katerega sts priredile naša pevca Lovšetova in fiubelj, je sijajno uspel. Pevca sta bila Jako dobro razpoložena, kar je vpli valo na občinstvo, ki je z bur nlm aplavzom sprejemalo vse točke. 8 tem je narod pokazal, kako ljubi naša mojstra, kajti zavedal se je, da Je bil ta večer poslovilni večer naše umetnice ge. Lovšetove. Zadnje prisore "K oknu pridem," "Cez tri gore," "Ali me boš kaj rada imela?" in "Van-drovček" sta jako lepo pela in mimika Je bila Izvrstna. To Jc bil triumf krasnega večers. Občinstvo ju je z splsvzi klieslo ponovno nszsj in bi ju poslušslo celo noč. Pred no končam se morsm zs-hvslitl vsem bližnjim in odda IJenim rojskom, ki so dvorsno napolnili do zadnjega kota. Bea-aemer, Pa., Je bil saatopan eto-procentno. Vsa hvsls gre goj •podičnl Annie Slapnkar. Jev-nlksrju, Sankovlču in vsem dru j gim, ki ste se udelešill tega večers. Hvala tudi Modicu is Warre-ns, O., kakor tudi Grmu iz Par-rella. Pa., ki ste šli nam na roke. Cital sem, da Subelj priredi koncert dno 84. t. m. v Claridgu. Pa., zatorej rojaki, ne zamudite te prilike, ki se vam nudi sedaj. Poeetite U koncert v obilem številu. kajti vsak bo zadovoljen lepoto nafte alovenakc peemi, kot Jo poje Subelj. Na svidenje v Claridgu! John način malo pozabijo na vaakda-nje težave. Tudi članstvo dru-štvs "Sloga" št. 14 SNPJ Je sklenilo prirediti veselico sli za-baven večer za svoje člane, ki se bo vršlls v soboto zvečer dne 23. marca v Domu. Največ gre zato, da se razveseli našo mladino, da se Jo čim nsj bolj mogoče več pridrži med nemi. Ob tej priliki bomo imeli med nami tudi govornika iz Chicaga, in sicer nastopi br. Filip Godlna, ki nam bo kaj dobrega povedal. Poleg njega nastopijo tudi naši slovenski mladeniči, ki bodo govoril i v angleščini. Govoril bo naš mladi John Mesec ml. in naš nadebudni Jsck Novak ml. Ta dya slovenska mladeniča sta bi-ia vselej najbolj delavna na društvenem polju in športu še posebno. Mnogo sta pripomogla, da se je športni klub obdržsl in ds napreduje. V prvem letu njih obstanka so naši mladeniči v športnih igrah pokazali mnogo veselja In odločnosti. Razume se, da so sedaj pripravljeni, ko se športna segona odpre, iti v boj s še večjim zanimanjem, da si pridobe čim več slave na polju športa, izrecno v baseballu. Zato vabimo rojake, da pridejo v velikem številu na sobotno veselico ali zabavni večer. Veselični odbor bo preskrbel vsega za vse, da bo zadovoljstvo čim popolnejše. Na svidenje v soboto 28. marca v SND! — Lovrenc Ogrin. Zabavni No. Cntcacu. — Z delom vrv pri nas kot večina * drugih na selblnah. Nekateri delavci dt-tajo po šest dni In noči, nekateri pa ne morejo niti dela dobiti, aaslutek pa Je tako pičel, da »e človek is etlo pošteno preftlvl. V Wauketanu Hi North Chi-eagu na«i rojaki kaj radi prirejajo tal* ve in veselice. da na ta Skrbimo za naš Dom. Broughton, Pa. — O delu ne morem nič kaj veselega poročati. Zaslužek Je pičel, tako da se le za silo prežjvimo. TUko je pri nas. Apeliram na Člane kluba, da se redno udeležujejo mesečnih sej. Največ je takih članov, da pridejo na sejo le vsake tri mesece enkrat, kadar imamo volitve za natakarja, toda mi moramo gledati, da bo naš Slovenski dom napredoval. Glejmo, da bodo Domovi prostora čisti v vseh. ozirih. Nekateri se boje zameriti neki osebi, tode taki ljudje so mrtvi, ki se boje zamere. Torej bodite previdni pri prihodnjih volitvah. Želim, da se spet čez tri mesece vidimo. Iskren pozdrav! F. D., član kluba. OPAZOVANJA ČETRTEK, 21. MARCAJ Se malo odgovora. Glencoe, O. — Naj bo dovoljeno še mslo odgovoriti in povedati, da nisem tako škodljiva pri društvu kot me je br. Nace 2lemberger naslikal v Prosveti dne 20. februarja. Društveni zaključki so mi bili dobro znani in sem jih tudi upoštevala. Ni resnica, da nisem jaz bila dve leti na seji, kakor on trdi in ponavlja. , Na vae te izmišljotine me pa še atavi k nekemu "progresivnemu bloku," Češ, da me ta huj-ska in pomaga izpodkopavati jednotin temelj. Ne vem kako more človek tako brez premisleka piaati in ob rekov at i družino, kajti cela družina spada k jed-noti, v katero imamo zaupanje, po drugi strani pa da bi ji škodo delali. To ni resnica. Seveda, blatiti je kaj lshko posamezne člane in zraven pa še celo naselbino, kadar pa je treba dokazov, pa pride v zadrego. Ko je prišel, da fafc bilo treba kaj dokazati, je dotični, kot predeed-nik, ki zagovarja društvo in skrbi za mir, sejo zapustil in napravil najlepši mir. Očita mi tudi, da sem zašla na levo, kar mi ne dela nobene časti. Na levo se lahko zaide, kdor ps še nikdar ni bil na desni, tudi na levo ne more zaiti. To je vse, kar aem mialila v tem dopiau povedati, da ne bodo člani SNPJ mislili in verjeli, da je moja družina tako zagrizena, kot nas je omenjeni predstavil. Sesterski pozdrav! Agnes Potočnik. Oponln. New Haterford. N. S. — 0-pozarjam Lojzeta iz Sent Vida, da ai dobro premleli, kadar sc sreča z menoj, da ae ne bo tako obnašal kot pri zadnjem srečanju dne 9. marca. Tako obna-šanje lahko povzroči, da ae kje drugje pogovoriva. Kajti prav zanesljivo mu Je oetalo še v spominu, kaj mu je oni gospod povedal V TownhaIli. Nepotrebno Je. da ee zdaj name jezi radi tega dogodka, kajti jat sem toliko kriv kot novorojeno dete. Kdor misli, da je Kanada stari kraj, ee sefo moti. Te vrstice naj služijo v blagohoten opomin, da se bo Loj se pri prihodnjem srečanju s menoj tako obnaša) kot ee spodobi zs ljudi. To naj sadostuje. H Važna seja. Springfield, 111. — Naznanjam delničarjem Slov. narod, doma iz Springfielda, Auburna in Lincolna, da se letna seja vrši dne 1. aprila. Pričetek seje ob 2. uri popoldne v domovi dvorani. Ker imamo rešiti več važnih stvari, se prosi vse delničarje, da se polnoštevilno udeleže seje. Glavna Domova seja je pač samo enkrat v letu, zato bi ne smel nikdo izostati. Prošla leta smo po seji priredili prosto zabavo in ples, zato tudi letos ne izostanimo od te navade., Veselica prične ob 8. zvečer. Igrali bodo bratje Gor-šek. Vstopnina BOc, ženske, v spremstvu moških, proste, brez spremstva 26c. Na svidenje 1. aprila na seji in veselici! Za odbor, L. Pekol. * _____________ LISTNICA UREDNIŠTVA. East Palestine, a — J. I. — Podpišite Vaš dopis s polnim imenom. — Pozdrav! Detroit, Mick. — Joseph Olu-anovich. — Vi ste prišli v Združene države postavnim potom. Pri izpraševanju za državljanske pravice Vas bodo vprašali o formi mestne, državne in zvezne vlade ter podobnem. Katera vprašanja Vam b^do'zastavili, nihče ne ve, zato je najbolje, da se jih naučite, kot stoje v knjižici, ki jo imate v rokah. V tem slučaju nima novi ali stari zakon nič opraviti. Vprašanja in odgovore se lahko naučite, četudi Jih je 106. Vsaki dan nekoliko, pa bo šlo. — Pozdrav! MUwaukee, Wis. — Joe Ule. — Detajli o dotičnem kontestu so bili prinešeni v Prosveti že parkrat. Kdo bo dobil nagrado, bo objavljeno pozneje. — Pozdrav! Katoliška plutokracija. Socialni reformizem je dandanes zelo v modi in tudi katoliški krogi se kitijo z njim. Sem spada znani father Ryan, katerega mi je naš Trunk porinil pod noge in izzval polemiko glede njega. Naš fajmošter Je veael, ker mi br. Garden ugovarja. That's sli right, nočem biti tes-nosrčen in naj bo malo veselja — saj bo itak kratko. Ubogi "father" Ryan! Ce je tak kot ga slika naš Trunk, ko ga zagovarja — bo tudi v Združenih državah potrebna revolt* mehiške sorte (g. Trunk piše, da je bila sedanja revolta v Mehiki potrebna!), ker od reform a la Ryan ne bo rešitve. Naslikan je, da obsoja kapitalizem in kapitaliste, ki "kapitalistično nastopajo"! Great Scott! Ce je Jtyanovo polje tako pisano kot je Trunkovo, je kompletna hinavščina teh reformistov potrjena. Kapitalisti, ki kapitalistično nastopajo! Te ima father Ryan v želodcu! In njihov kapitalizem! Kateri kapitalisti pa so oni, ki ne nastopajo kapitalistično? Kam spadajo te zverine? In kje sploh »o? — Mogoče g. Trunk prišteva sem katoliške kapitaliste! — mogoče ti nastopajo nekapitalistično! Ce jc tako, je bila moja beseda o kompletni hinavščlni, absolutno na na mestu! Trunkova delitev kapitaliste? v take, ki kapitalistično nastopajo in pa take, ki ne nastopajo kapitalistično, je absurdnost prve vrste. Kapitalizem je bistveno samo dden. Vsak, kapitalist, ki poseduje kapital in zaposluje delavce, nastopa kapitalistično, ker drugače ne more. Na moje vprašanje, zakaj Ryan ne obsoja katoliških kapitalistov in katoliške plutokraci-je, odgovarja g. Trunk z drugo absurdnostjo: zakaj socialisti ne obsojajo socialistične pluto-kracije? Trunk indirektno priznava, da "father" Ryan ne obsoja izrecno katoliških kapitalistov, češ, da zadostuje, če obsoja kapitalizem (ki kapitalistično nastopa!) in.plutokracijo v splošnem. Ako zahtevam?, da Ryan udari po katoliških pluto-kratih še posebej, tedaj mora- mo tudi socialisti udariti po * cialističnih plutokratih! Plutokracija je denarna vlada in piutokrat je vsaj vZ bankir, ki je udeležen aktiv,* pri tej nadvladi. Kje vidi T Trunk socialiste v tej vlo^ Piše, da j« tudi med .socialni nekaj milijonarjev, piutokrat«* ki so sam Bog ve kako prišli do svojih milijonov. Kdo so ti» cialisti? Zakaj jih ne imenuj«] Jaz ne vem za nobenega. pr(j vojno smo imeli enega, ki je p> dedoval milijon dolarjev, to^ mož je polovico svojega milijo na — če ni več — zdajal za * cialistično propagando, kar n nikakršno plutokratično delo, ii pravi piutokrat je so ga govri žili. Med vojno je pa izginil ij socialistične stranke. Ta je bi edini, Kolikor je meni znano Trunk sicer pravi, da mu je z« no, da so milijonarji, piutokrat je, med,nemškimi socialisti. M0 goče — mogoče pa g. Trunku n znano, koliko je socialistične® na teh socialistih. Koliko je m srbskih rsdikalih radikalnega! Pripravljen sem v udariti { posebej po "socialističnih kapi talistih in plutokratih", če mi i Trunk pokaže tako spako. Med tem pa poznam dolgo vrsto ki toliških kapitalistov in plute kratov tu v Ameriki, ki nasU pajo prav tako kapitalistično lu kor nekatoliški kapitalisti. Kj so katoliško-socialne reforme la Ryan v domenah teh plutol ratov? Samo reforme, namrs one, ki jih zahtevajo in katei Trunk tako rad našteva. Mi imajo delavci pri njih kaj v« pravic? Koliko pravic imaj jeklarski delavci, odkar je ki toliški kapitalist predsednik y klarskega trusta? Moj point je sledeči: katol ški socialni reformisti bi ra< aplicirali stara krščanska na6 la na moderne socialne in ek< nomske razmere. Za popoli odpravo profitnega sistema ji so, pač pa ponujajo razne p vršne reforme. Za svoje refo me pa ne morejo pridobiti ni katoliških kapitalistov! Kal bodo potem pridobili nekatoHfil ali celo protikatoliške kapital ste? Zato je njihovo — kal« vsako — drufco reformiranje ki pitalizma zgrešena misija. Kako se godi slovenskemu i Napredne revija "Domači prijatelj," ilustrirana družinaka revija. Tretja (marčeva) Številka ima sledečo zanimivo veebino: Ivan Lah: Borba za vnuka, povest (konec). — Sigrid Undse-tova: Kako aem prvič arečala u-boštvo (po francoskem Tn*evodu Pavel Karlin). — Ksaver Meš-ko: V noči, pesem. — Ivo Pe-ruszi: Pozdrav, pesem. Mile Klopčič: Poročena, pesem.—Miran Jarc: Iz mladih pesmi, pesem. — Frederic Mauzens: živa blagajna (prevel dr. Anton Debeljak). — Miran Jarc: Alojz Gradnik. — Prof.„ Ssšs ftsntel: Rsjko Sublc. — Praktični nasveti. — Vsebina priloge "Naš Obzor": Ivan Vuk: Pokvarjen otrok. — Jacques Cesembre: V pasti. — Roald Amundsen: Kako aem postal raziskovalec. — Nekaj o letalstvu. — Radio. _ Radiofonija na polutniku.. — Za kratek čas. Revija je bogato ilustrirana. Za Ameriko stane dva dolarja za celo leto. Nsslov: "Domači prijatelj." LJubljana. Miklošičeva cesta It. 18. Jugoslavija. Ljubljana, 23. febr. 1929. Ne vemo, v koliko je ta novica Čista resnica. Mogoče je in jo lahko zabeležimo. t V novosadski tovarni letal je bil dlje časa uslužben kot volon-ter Slovenec tehnik Slavko Le-vičnik, doma iz SiŠke pri Ljubljani. Ta je zgradil poseben tip letalskih padal, ki jih je večkrat preizkusil na novosadskem letališču in v zimskem pristanišču podonavske mornarice. Letalski krogi so ga podpirali kolikor so ga mogli, toda nova padala se niso obnesla. Levičnik je nato odšel iz Novega Sada. Ljubljanski Aero-klub gradi sedaj po načrtih Slavka Levični-ka in pod njegovim nadzorstvom v Zgornji Šiški v mizarski delavnici Matka Pferka brezmotor-no letalo po nemšlkih vzorcih. Letalo bo enokrilnlk, 10 m široko in 6 m dolgo. To letalo bo namenjeno za brezmotorno letenje s hriba v dolino. Levičnik je o svojem padalu Izjavil: Pred leti sem zgradil v Novem Sadu nov tip zračnih padal. Bilo je to 1. 1925. Padalo sem ponudil neki berlinski tovarni v nakup in priloiil ponudbi vse načrte in opis novega mojega pada- la. Pred kratkim se je ta tovarr udeležila neke tekme padal v N vem Sadu. Pri tem sem spozni da je ta tovarna nastopila s p dali, ki sem Jih jaz iznašel. I vedel sem dalje, da je ta tovan razširila moje padalo po v* Nemčiji in vsej Južni Ameril Seveda sem izročil odvetniku vi nadaljnje postopanje za donej mojih iznajditeljskih pravic, e sem pa dobil nikakega odgovor Končno sem zahtevsl pravi« pri najvišjem nemškem leti skera uradu. Ta mi je dne 2 januarja t. 1. odgovoril, ds i pristojen odločati o tem vprai nju, in da naj grem pred sodišč Končno mi ni preostajslo n drugega, kot da izročim vw i devo svojemu odvetniku in < zahtevam svoje prsvico pri mednarodnim razsodiščem Haagu. Naprosil sem že leUlri poveljstvo v Petrovem Varadin naj finsncjra moje pravdne »tr ške. - Ce prejmem le 10 odstotke prodajne cene za moje padalo, I dobil več sto tisoč dinsrjev. I Športnih revij sem izvedel, da J omenjena tovarna prodala te m tisoč teh padal." . . . Tsko f vori iznajditelj. Ce tožba rei t če, bomo fte zvedeti, koliko je t vnem tem rcunice . . . Smrtna Hf Homer Oty. Pa. — V nedeljo 17. marca je v pittaburški bolnici preminul Joseph Kolarich. član društva M. 200 SNPJ. ro-*n Hrvat, dobro posnan med tukajšnjimi Slovenci.: Pokojni •obrat je bil naprednega mišljenja In veeel. kljub njegovi hudi bolezni, ki ga Je mučila le več let Pogreb ee Je vršil tukaj. Rleg mu iipomtn! Drsal roparji Ohicago. — Trije mladi ban-diti ao v torek a pretvezo, da i-majo oddati neko poAltjatev. vstopili v stanovanje Louis Bar-netta. IM N. Clark st, kjer so potem grozili s orotjem In zahtevali denar in dragocenoeti. Mrs. Ramett jim Je izročila zlatnino In dragulje v vrednost! deset tisoč dolarjev in benditi eo hitro pobegnili v avta. ki jih Je čakal pred poftlopjem. Is etroikih let velikih Maksima Gorkega je po očetovi amrti strogo versko vzgajsl njegov stari oče. Nekega dne je rekel stari oče mlademu Gorke-mu: "Bojim ee. Alekaij Makei-movič. ds se v nebesih ne bova videla." Mladi Gorkij Je sočutno pogledal starega očeta in rekel: "Ali ai tako zelo grešil, očer Mark Twain, ki ni bil poeebno nadarjen sa šalo, je prišel nekoč is šole domov in rekel očetu: "Oče. danes pa dobim nagrado, kajti sem edini v šoli, ki Je odgovoril aa učiteljevo vprašanje." Oče mo Je dal obljubljen novčič In vprašal: "Kaj pa Je vprašal učitelj T In mladi Twain Je odgovoril: "Učitelj Je vprašal, kdo mi Je naredil naloge." Tristsr. Bernard Je znsl šoli dobro računati in ga je učitelj poeebno hvalil. Nekoč j vprašal učitelj: "Koliko je sU človek, rojen leta 1M7T Tr stan Bernard se Je ofiso> Okoli trideeet let!" Zečufcn I Je vprašal učitelj: "Kako to In Bernard je nemudoms mf voril: "Mislim namreč če i dotični človek žensk s . . Nava glavna meete. — ska republika Moldavlja. ki i bila ustanovljena ob mejsh^ munske Besa rabi je iz oz*"" Ukrajine, ima od letos n* glavno mesto Birzulo nam«* dosedanje Balte. Birzuh. let« < progi Odeaa-Kijev; v nji sr kr ža železnica, ki prihajs od n munske strani. ( etrtek. 2l marca. Jugoalavije^j iz PISMA NEKEGA DRŽ. I R ADNIK A-UČITELJ A. (Urimo.) Beograd, 22. febr. 1929. Tukašnja "Politika" priobču-odlomek iz nekega pisma "... naše plače ao določili ,ekakor poleti, ker drugače »i l moremo razlagati, da so po-ubili na rubriko: kurjava. In ako bi zdaj pokrili to rubriko? inski val mraza ae ni hotel razliti na Karpatih, kakor so to nar ovedovali meteorologi, marveč b dospel vse do nas ... in zdaj tvaja svojp eksperimente. Eksperimenti so popolnoma speli. Dano mi je, da v svoji »bi opazujem pojave, ki se na-adno dogajajo na severnem te-nju. Vsa voda se mi je v sobi Zračni promet Zagreb-Beograd. Zračni promet med Zagrebom in ^Beogradom, ki bi se imel začeti ie a 15. t m., se še ni mogel »četi. To pa radi debelih plasti snega ne le na beograjskem in zagrebškem aerodromu, marveč tudi na vseh poljanah na tej progi, kamor bi se zrakoplovi lahko spuščali v slučaju potrebe. Sam sneg ne bi še oviral prometa, ako bi zrakoplovi Imeli sanke. Dva nova aparata, ki ju je društvo nabavilo v Parizu, sta radi viharja dospela samo do Lyona, kjer je ostal tudi pilot StriŽevski, ki ima nalog, da nabavi skije za dosedanje in tudi za nove aparate. Kar se tiče otvoritve proge Beograd-Skop-lje in Beograd-Sarpjevo še ni padla definitivna odločitev, iato-tako tudi še ne glede podaljšanja premenila v led. In ker stanu-izračne proge do Maribora, oziro-?m na mansardi nekega letovi-ma do Ljubljane, kakor je bilo ia in ker sprejemam samo po- govorjeno in sklenjeno pred medno plačb, nikakor ne morem | seci. Sedaj ae vršijo neka poga-porabiti tistega fizičnega za- janja z nekim inozemskim dru-ona, da spremenim vodo iz tr- štvom za podaljšanje proge Beo-, Za grad-Zagreb do Dunaja. Gajdarov V Sarajevu. ega stanja v tekočo stanje, ■eksperiment je potrebno pro-Ivajati neko število kalorij, ali akor pravimo temu v praktič bKor pravimo uwnu v . f«mkaj j(L^J,8Pel ru«ki, em življenju, potrebno je na- ^J^J^l^J^ imfe beogradskega, m ljubljanskega živel take triu zagrebškega sveta. Bržkone pa je doživel v Sarajevu največji triumf norega ženskega sveta, zlasti mladine. Prišlo je naravnost do izgredov aviti si drva. 1 Privatne ure nam prepovedu-[jo, ker "škodujejo ugledu šo-I" Zategadelj mi ne preostaja rugega, »kakor da vam ponudim |tiakH rotil irju, ki se izplačuje, ker sem | sit honorarjev, ki romajo iz Ee budžetske partijo v drugo, i se nikoli ne izplačajo. Nimam id honorarjev, o katerih se lalno govori, a jih nikoli ne vi-imo . . . ker se od nevidnih Ivari ne da živeti . . . Niti ri najboljši volji!" Ilako piše ta učitelj, ki Že men-u leta in leta posluša razne ob-ube, a še nikoli ni prišel na /oj račun. Pravi, da so plačo Dtovo določali poleti, češ, da lanjka postavke za kurjavo iož seve ni — socialist. SliČno otico smo čitali pred kratkim o |ki licitaciji zimskih sukertj za rožnike. |Neka žandarmerijska komanda |Banatu je razglasila licitacijo pnskih sukenj za orožnike. To ■bilo sredi tega meseca. Zdaj, 0 se bližamo koncu zime, so se ■omnili in razpisujejo licitacijo [mskih sukenj. A kot se vidi b razpisu te afertalne licitacije, |"rok dobave dva tedna po tem pglasu," to je koncem meseca Ibruarja. Ti ljudje menda res ?lijo, da bi zima trajala že dlje [sa ... In prav je, da bodo |oje zimske suknje nosili tudi lato po zimi, ker se bodo v njih uhali tudi poleti. Zakaj — če |bila licitacija za zimsko oble-u februarja meseca, lahko z vso ravico pričakujemo, da se bo fitacija za poletne suknje vrši- koncem septembra . . . To se je zgodilo v Velikem kkereku. Tudi tam je doma Birokracij. Poroke, rojatva in amrtl v Beogradu 1928. Porok je bilo lani v Beogradu »98, od teh pravoslavnih 1.235, Itoliianov 344, ostali so bile ži-pvske in muslimanske. Največ |rok je bilo v jeseni. Po pokli-1 mož je bilo porok: delavskih •i. obrtnikov 655, uradnikov 1. trgovskih 185, osUlih po-pee v 184. , L1'« starosti je bilo: atsrost ža: od 17 do 20 let in nad 60 *tarih 36 oseb ali 1.8%; od do 30 let 1.116 Ali 56.8%; od do 40 let 598 ali 30%. Stsrost k: pod 20 leti 354 ali 17.7'/ ; 20 do 30 let 1.174 ali 58% ;| 30 do 40 let 354 ali 17.7%.j Hodilo »e je| r" ženskihViPHippHBpHpHH Starost očetov je bila: trgovca v Celju, 67 letna Neža V .".1 novorojencih 15 do 20 let. Bati«, slikarjeVa žena na Bregu, H 130 od 20 do 25 let, pri 2.806 v mestni ubožnici pa je umrla »Knih otrok od 25 do 40 let. 66 letne Katarina Belina. V cel j [>temtakem ae 70% dece poraja ski javni bolnici 46 letni posest- 1 očetov v najboljši dobi, ki da- nikov sin Jožef Drame ia Rogia-zdrav zarod. — M", otrok je ake gorice pri Šmarju. V mM T. izvenzakonskih. Največ ne- cu februarju je umrlo v CeJ|u ■konnke dece je bilo pri delav- 37 oeeb, od teh 12 v'mestu. 23 v ^Mrtvih rojstev je Wk> 180. javni bolnici, 2 pa v vojaški bol ■»rlo je Beograjčanov 2.982 aid. »tevilka umrlih je zelo vi-I to moških 1.618, žensk 1.814 »oka z ozfcom na druge mesece. 1 55'i. moAkih in 45% žensk. Umrt ped vlsfceai. Ns progi šjveč Jih je umrlo menecs feb- med Preserjetn in NotrenJlmj Uria, a najmanj v mesecih sep-'Goricami se je 4. marca ponoči j»**t, oktober in november. Ipripetila huda nesreča, kateri To je torej štatintike življenje |žrt*v je po^al mesar Jak<* Ba-*mrti Beograjčanov v lan- čar. doma iz , " f« Mu. Rojstva presegajo'našli zjutraj progovni delavci lil. razmseerjeoega poleg proge. ---71 Amnalr rnsio je naravnost ao izgredov moje spomine. Ampak ^ go « honorarju. In to hono- rektorj. grednjih M poostriti prepoved obiskovanje kino-gledališč. Dijaki ne smejo več posečati kinematografov, gledališče pa samo v izjemnih slučajih z dovoljenjem ravnatelja. Pomagalo bo to bolj malo. Saj prav prepovedane stvari vabijo. Zlasti pa še mladino. Živimo pač v veku kinematografov in rekordov. Smrtna koea. Na Babnem pri Celju je umrla 26. feb. 55 letna posestnikova žena Elizabeta Trupej. Isti dan sta umrla v celjski javni bolnici 53 letna posestnica Fani Pristavšek iz ,Vojnika in 1 leto stara Martina Mlakar, železničar jeva hči iz Grobelnega. Otrok je padel v torek po nesreči na domačem ognjišču na razbeljeno železno ploščo, vendar pa je kljub vsej zdravniški skrbi še isti dan podlegel strašnim opeklinam. V Medlogu je umri 27. febr. 84 letni prevžitkar Ivan Kramer. 28. febr. sta umrli v Celju: Na Glavnem trgu 12 Marija Rast, 72 letna babica. Pred grofijo pa 71 letna perica Eva Podcr-gajs. Umrl je po kratkem trpljenju bivši ključavničarski mojster Vincenc Jeran v redki stsrosti 99 let. V Celju je umrl vrvar Alojzij Planina, star 65 let. V Kranjski gori je preminula Ivana Budinek. V Ljubljani pa je umrla Josipina Šetinc. Umrli so v Trbovljsh: Jelen Erna, hči zasebnika, po! leta; Kreže Frijnčiška, zasebni-ca, 60 let; Zupan Alojzija, žena elektrikarja, 86 let; Baranašič Pavel, delavec, M let; Hribar Marija, žena rudarja, 71 let; Mami Olga, hči rudarja, 4 mesece; Drnovšek Rozalija, strežnica, «4 let; Hribar Jurij, sin vdove, 20 mesecev, Ahej Matevž, hlapec, 41 let.—V Ljubljani je umrl Anton Salmič, sodni Izvršilni uradnik. — V St. Vidu pri LJubljani je podlegla dolgi, težki bolezni Ana Jovan. — Pri Dev. Mariji v Polju je umrla Marija Hudnik. — V Ljubljani so umrli: 49 letna Marija Mo-har, soproga trgovca in posestnika, kontoristinja gospodičns Marija Feldln, Marije Rakovec 1.991 moških in In Franc Hlednik. — V Celju so otrok, skupej umrli: 6 letni Alojs Cvetko, sin IZ PRIMORJA BlIRJA, KAKR&NE SE NI DOŽIVEL TRST. Triete oaeb ranjenih. — Tramvajski voz p rev m jen. — O-gromna škoda. Trst, 3. marca.—Tako silovite burje, kakor je divjala prve dni marca, ne pomni Trst. Se nikdar ni bilo registriranih 160 km hitrosti na uro. Ko je doslej včasih dosegla brzino sto do sto-dvajset km je bilo meščanstvo seveda vznemirjeno ali ni izgubilo svojega ravnotežja, sedaj pa je impresija tako strašna, da ao ljudje obupavali in se tresli od groze razsajajoče burje. -Veter tuli po ulicah, razbija tudi po strehah in meče s hiš dimnike in opeko, trga obetrešja, uničuje okna. Igorje še vzdigne in peni in pljuska čez pomole in bregove. Valovi se kopičijo in kvišku se dvigajo kot megleni oblaki. Na glavni železniški postaji je razkrita streha na več kvadratnih metrov. Prvič se je zgodilo v Trstu, da je burja prevrnila tramvajski voz. Razbit je obležal v bližini trga Unita. Ljudi, ki so bili v njem, so potegnili ven tramvajski uslužbenci in mestni čuvaji, ki so prihiteli na pomoč. Vsi so več ali manj poškodovani, nekateri so odšli v bolnico. Prvič se je zgodilo v Trstu, da se ognjegasci niso mogli odzvati pozivu na pomoč, ker ni bilo mogoče pristaviti lestve in po-vspeti se na hišne strehe. Ranjenih jie bilo okoli tri sto oseb. Burja je metala ljudi ob tla in zidove. Iskali so pomoč v bolnici, pred vsem pa je imela polne roke dela ambulanca zdravniške straže. Tako je bilo kakor v vojnem Času na zdravniških postajah. Zdravniki nirfo imeli trenotek počitka. Ranjenci so prihajali ln kričali ter vsi so hoteli biti prvi na vrsti. Glave ranjene, obrazi krvavi in opraskani, udje zlomljeni. Ni bilo niti časa, zapisati imena nesrečnikov. 9ple so bile prazne in po uradih je manjkalo polno uradnikov. Proti večeru včeraj je burja po-nehavala. Meteorologična napoved naznanja lepo vreme, veter pa ne bo še kmalu odnehal. Skoda, ki jo povzroča burja, je že ogromna. Delo zastaja, prista nišče počiva, poslopja so poškodovana, ljudje ranjeni, premrzli, bolni. Samo občino bo stala burja okoli 250,000 lir. Škode v mestu bo nad milijon. Enako strašna burja z groznimi posledicami je bila po vsem Krasu. PKOBTBTJI Razprave o pravilih S. N. P. J. RAZNO košara Nameatu gnilih JaJec gadov. V Evropi obmečejo gledališki oder in Igralce z gnilimi jajci, ako ne ugaja igra ali predstava ali kaki igralec. V Toki Ju pa ae je poslužil Iwao Tomli, ki rad poseča gledališče in ostro kritizira igre, čisto drugega sredstva, da je dosegel, kar je hotel, to je, da se je opustil neki njemu neljubi prizor iz neke igre, ki se je pogostoma predstavljala. Za njegove pismene proteste se gledališko ravnateljstvo ni smenilo. To ga je jezilo in hud je bil tudi na občinstvo, kate-remu je baž oni prizor zelo ugajal. Izmislil si je originslno maščevanje. Na galeriji je kupil več sedežev In ns sredo se je vsedel s pokrito košaro. Ko je prišel oni, njemu tako nevšečni prizor, je vstal in izpraznil košaro, polno gadov ,v pritličje. Nastala je strahovita panika. Iwao Tomli je dosegel, kar je hotel, ona scens je bils črtana, ali o uspehu razmišlja sedaj v zaporu. Zid Je no zdravi In dolgo živijo. Neki židovski zdravnik je izdal brošuro o življenju svojih sorojskov. Umrljivost Židov v Rusiji, Prusiji in Galiciji je manjše nego pri vseh drugih plemenih. Zanimivo je dejstvo, da živijo židje, fzvzemšl otrok pod dvemi leti, v vzhodni Evropi dalje časa nego drugi narodi. Njihova odpornost se pripisuje po mnenju nekaterih ločitvi že is časov, ko so bili potisnjeni v svoje "ghette," kjer so bili cepljeni In immunlzirsni proti raznim epidemičnim boleznim. Zlasti so odporni proti jetiki in dasli nimajo baš najčednejših hI« v omenjenih pokrajinah, umre Židov za jetiko zelo mnogo .manj n«*" pripadnikov drugih narodov. V poštevat i se moriš še, de so židje južno pleme In pe da• niso preveč udani alkoholu Red Lodge. Mont. — Že ar sliši, da se pripravlja "progresivni blok." ali kako bi ga imenoval da bo delal zdražbe na prihodnji konvenciji SNPJ. Ne bom se spuščal v podrobnosti in ne poimenako imenoval voditeljev tega "bloka," pač pa opozarjam delegate 9. redne konvencije SNPJ, da naj bodo oprezni, da ae ne bodo dali zapeljati ljudem, posebno sunajnim, ki niso člani SNpJ, ki ne želijo drugega, kakor da se odstrani od SNPJ gl. odbornike in vse. kar je socialističnega mišljenja, in da se vsede k polno obloženi mizi SNPJ osobje, ki pripada k klerikalnemu,komunističnemu, progresivnemu bloku. In ne vem kam še vse! Glejmo, da ae držimo proč kolikor največ mogoče od teh atrank." Vpoštevajmo načelno izjavo in deluj mo za napredek in dobrobit organizacije in nje čianatva. Morda bo kdo rekel, da kaj prihajam s tem v javnost? Vzrok temu je, ker mi je znana afera iz 8. konvencije v VVaukeganu, da smo potratili precej dragega časa zaradi tega. Je priporočljivo, da se tega izognemo na prihodnji konvenciji. Kaj pa provizorlčna pravila? Piše se veliko. Kritike vse pol-no. Koncem konca je pa to stara navada pred vBako konvencijo. Pridružujem se članom kakor gl. odbornikom, da se provizorlčna pravila zavržejo, in da se iz sedajnih pravil vzame in ne-domesti, kar se je pokazalo slabega in nepraktičnega od zadnje konvencije. Odbor za pravila je v reanici prezrl 17. točko, 39. člena pravil, kar je jasno. Konvencija razpravlja samo o spornih in drugih važnih točkah, kakor na pr. glede bolniških razredov in temu podobnem. Torej, ako vzamemo provizorična pravila v roke, pa nam dajo dvakrat toliko dela kot sedaj na. Kaj pa naši stari onemogli Člani? Odbor za pravila je to tudi nekako prezrl. Gotovo jih ne mislimo prepustiti usodi nemilosti? Poglejmo današnje ta prenese /s mladinskega oddelka v odrasli, članski oddelek da štt;je njih vstop, da bodo o-pravičen! do trimeaečne cele podpore za prvo leto s prestopom v odrasli oddelek. Člani SNPJ, ki spadajo k raz ličnim podpornim orgsnlsaai* jam: Njih podpora bi ne smel« presegati več kot $4 dnevni podpore. Novi prosilci in stari Člani bi morali biti enako preiskani pri drugih podpornih društvih, ds bi njih podpora ne presegal* več kot 94 dnevne podpore vseh organizacij skupaj, Članu, ki je v slučaju nesre-če ali bolesnl toliko prizadet, ds ni več za nobeno delo, bi ss mu plačalo asesment iz izrednegs sklada do smrti. Naj bi njih podpora izhajala kot članom \ dobrem stanju. Zdaj nsj brat-je in sestre dobro premislijo v njih dobro. Točka bi pretresla simulante kateri samo na podporo čakajo ker njih podpora presega tri-krat več kot njih dnevni zaslužek. ProsveU bl morale biti enakopravna. Vsi dopisi naj priobčijo, sko se strinjajo s po stavo U. S. of America, da U' vsa lokalna društva dala važni novice v oglas prosvete. Ako bl bilo več novic ln manj zabavljanja med členstvom, bl Prosveta imela več naročnikov kot sedaj. Joe Mahkovec, pi-eds.} Frank Nemec, UJ.; John ZaverIJ, blag Chieago, III.Približno pr«l osmimi leti sem Javno priporočal, da bi Jednota izplačevala začetkom bolezni polovično pod poro, po preteku 80 ali 48 dni pa celotno podporo, dokler bolnik ne ozdravi. V »redlnl izdaji d«»< 13. marca ze pa oglasi prijatelj Berglez iz La Sella, III., kateri tudi nekaj sllčnega priporoča. Neizpodbiten fakt je, da Jed nota veliko preveč skrbi za bol nlke, ki so le malo ln kretko dobo bolni, medtem ko bolnike z dolgo boleznijo pustimo Ukore-koč rsztrgans in napol zmrznjene od lakote poginiti, toredna podpora v znesku 126 ia družino na 3 ali 8 mesecev Je ravno-toltko, kot tisU hinavske dobrodelne družbe, ki lačne veako leto enkrst ns Zahvalni dan nasitijo. Cesto se poudarja, da članstvo ne želi radikalnih epre-memb, zato je tudi škoda nadalje Uke "čenče" klatiti. Iz raznih dopisov js razvidno, ds člsni mislijo, da mora gl. odbornik dobiti poroštvo In p mlum Iz svojega žepa plačati. Kdor je pošt«". )• uhko P*1 bondom za milijon dolarjev, pa bo lahko spal, niti ga nič ne sU-ne. JednoU plača premlum poroštveni družbi za vse gl. odbor nlke kakor tudi sa društvene uradnike. Zakaj v javnost s tem ? ProsveU je polna "šeoč", posebno še na angleški strani. J*»-»U s. Ane Vidmar je poeiedi< * 6en*" v Prosveti. ProsveU kot toka kakršna je dosedaj. je do-i s. Vidmar popolnoma aa mestu. Pojasnilo spodaj je žaljivo! Prav nič se ae razlikuje I stotero drugih , Kakor hitro ^ list preston# biti te. kar )e, potem ps dopisov nešegs kalibrs ne bo treba metati V koš — ker jih ne bo nihče pieel. Pasi Berger, član društva 131 mm. Pojasnile t Quod ca pita, tot se na lis. Ok sira bolan. "Ali veš, da je Jože zbolel od sira?" "Ne, kako bo od sira zbolel. Beži no . . "Res, prehladi! ae je ob njem." "Kako se bo ob siru prehladi!?" "Tako-le: Sir je imel take velike luknje, da je bil silen prepih. In na tem prepihu se je prehladih" a Dva profesorja. Prvi: Povej mi no, kako ]m moreš poslušati cele ure, kako te tvoja stara krega in vpije na-tfT Imaš Uko dobre Živce ali kaj? Drugi; Veš, kako napravim. Vse zmerjanje moje žene prevajam sproti v grščino, pa mine čas kot bi trenil. it Ufmiljena .Veka milostna gospa obišče neko jetnišnKo in vpraša nekega zločinca, ki je bil zaprt v jet- nlšnlci: * "Kevež, ali ae boste veselili, kaj ne, kadar vam i>oteče kazen?" Jetnik; "Prav nič se ne bom veselil. Imum dosmrtno ječo." • Služben razgovor. &ef pisarne tipksrici: "To ate imeli pa dolg telufonaki rasgo- vor." Tipkarica: "Da, službeno sem govorila s nekim odjemalcem vaše firme." ftef: "Potem vas moram opozoriti, da mojih odjemalcev nikar ne nazlvate z besedami "dragi srček". - *' ' < ■ ' i 3 m i si v N h vi o! rt-.. u m C Mar«h 28 i • — I fYl r Ijr f| is '„ ki J A 10 Round World'a Mght Heavywelght t Champlonahlp H|h{ TOMMV LOHGHRAN (, l.i#M HeevjrfrstaM (^ampion ef Iks VerM MltKKY V WAU£ER O Middlsw*ifM Cksmplon mf Ibs Vsvld __^.-JL—. ,11 't ■' THFFV URIFFITIIS JSL LKCO LOM SKI TS6T iVii Round* al 173 Ibs. Io a Derlsion mm^mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmm^m—mmmmmmmmmmmmrn* SBEK? March 30 a_9howa Daily—2il5 and h: 15 P. M. mujm BM8f 101 ranch World'a Grobne! Wild Wc*t CIRCIJS Wlth 60 Extraordinary Acte Many Spoclal Foaturoa Vnrludlng 6Hrown Bron« A ,.» Niiophaaa Hyaropators AH for One Prlce! 8 lOPUBAT SHOWN IN ON K The Chieago Stadioni waa kullt for your comfort, venUne« and enlertalnment. P.T.IUNMON,Pr»». -M WHITE STAR LINE VAM NUDI POTOVANJR V JUGOSLAVIJO ▼ udobnosti in bre* skrbi (M, » m m w mu, »i !«• *...>«. agn II. mm OMf^Mff Saš** . , ,,., Sa Hm*Hi aa atonHa aa fttrilKNTUI. HANK (gekrsJAsk * Ce*svk» 4M W«tf 42*4 atrest—Me« V«rk, N. T. VVHITE STAR LINE I.UrMllMMl M.rctll. M.rln. t šele prihajal." MPa vas vendar ni stratr?" sem vprašal, ko sem stopil naprej, da bi odprl vrata. NJ«n« oči so pogumno zrl« v moj«. "Ali se dobro počutite? Popolnoma dobro r "Se nikdar boljše," ae je glasil njen odgovor. Predno Je odšla, ava se nekaj časa razgo-varjala. "I.ahko noč, Maud i" aem rekel. "Lahko noč, Humphrey!" Je rekla. Ta raba kratnlh Imen ae Je bila udomačit* kot, nekaj povsem naravnega ln je prišla aama-poaebi, ker je bila naravna. V tistem trenutku bi jo objel In pritisnil k sebi. V onem svetu, kamor sva spadala, bi bil gotovo storil kaj takega. Tam i »a se Je stvar končala na edini mogočni način. Ostal aem sam v avojl majhni koči; neka toplota me je prešlnjala in nekako prijetno zadovoljnega aem se počutil. Zavedal aem se. da Je med nama obatojala neka vez aH nekaj tihega, kar prej ni bilo obetojalo. ___Dvalntrideaelo pogUvje. Prebudil aem a«; težil me Je čuden, akriv-noaten občutek. Bilo mi Je, kakor da v moji okolici n«kaj manjka. Toda akrivnostnost In tesnoba J« izginila po prvih trenutkih, ko aem spoznal, da je bilo tiato. kar Je manjkalo veter. Zaspal sem bil v onem stanju živčne na-petoati. v katerem človik v sprejme neprestani pretres glasu ali gibanja, in Jaz sem se bil tbudil. ko so bili moji živci še vedno tako na-peti, In s«m bil pripravljen ns to. ds sačutlm pritisk nečesa, kar m« ni več talilo. Ta noč Je bila izs* mnogo mesecev prva noč. v kateri sem Ml »i«sl pod odejo; lagodno aem nekoliko minut l«žal pod odejami, ki Jih ni premočila megla ali prš«, in premotrival prvič učinek, katerega j« name naradil veter, ki j« bil prenehal, po tem pa radost, da aem počival na podlagi, ki »o Jo naradil« Maudiit« rok«. Ko aem se bil oblekel in odprl vrata, sem slišal valove, ki ao še vodno pijuakali ob obalo in alaano pričali o Us.i.mtl minul« noči. Dan J« bil jasea in solne« j« sijalo. Spal sem bil dolgo in ko sem stopil iz koče, sem čutil v sebi nenadno energijo in sem koprr«?l, da bl nsdo-mestil izgubljeni čas, kot pristojs prebivalcu tega otoka. Ko pa sem bil zunaj, sem obstal, kot bl me bila strela zadela. Svojim očem sem veroval brez pridržka, a vendar sem bil za hip omamljen spričo tega, kar so mi pokazale. Tam na obali, komaj petdeset korakov daleč, se je ns-hajala neka ladja s črnim ogrodjem, brez jambor, z rilcem naprej. Jambore, drogi, prečke, pomešane in prepletene z vrvmi in raztrgano jadrovino, vse se je rahlo gibalo ob ladji. Po-mencal bi si bil oči, ko sem gledal tja. Tam na ladji Je bila kuhinja, katero smo postavili, nizka kabina, ki se je komaj dvigala iznad ograje, druge znane stvari. Bila je naša ladja Duh. Kakšna muhavost usode jo je bila pripeljala semkaj — ravno semkaj? Ozrl sem se proti temačni, nedostopni steni v ozadju; polastil se me je silen obup. Rešitev je bila nemogoča. Na tpisel mi je prišls Maud, ki jo spala v koči, katero svs bila midva zgradila. Spomnil sem se ns sinočni "Lahko noč!" "MoJa žena, moja družica" mi je bilo rojilo po glavi; sedaj pa sem slišal zvonec, ki se je glasil. Tedaj mi je postalo črno pred očmi. Mogoče je minula samo sekunda časa, vendar za gotovo nisem vedel, koliko čaaa je minulo, da sem se zopet zavedel. Tam na obali Je bil Duh z rilcem naprej, razbiti sprednji drog j« štrlsLnad pesek, zamotane jadrnice so se drgnile ob njegovi strani, odzivajoč se dviganju šumečih valov. Nekaj se je moralo storiti. Nsenkrat mi je prišlo na misel, da se, čudno, na krovu nič ne gane. Mornarji so spali, utrujeni od noči in borbe z morjem, sem si mislil. Naslednjs moja misel je bila, da se utegneva s Maudo vseeno rešiti: Ce bi mogla priti do čolna in objadrati rtič, predno se kdo zbudi. Hotel sem jo poklicati, da bfpobegnila. Vzdignil sem Že roko, da bi potrkal na njene duri, ko ml je prišlo na misel, kako majhen je otok. Nikjer bl se ne mogla skriti. Drugega nama ni preostajslo kot širni ocean. Spomnil sem ae ns najini lični koči, na zaloge mess, oljs, mahovja In kuriva, bil sem prepričan, da ne bova mogla preneati zimakega morja in ailnih viharjev, ki ao divjali v zimakem čaau. Tako aem stal neodločen pred njenimi vrati. Bilo je nemogoče, nemogoče! V glavo mi je šinila divja misel, da bi udri v kočo in jo uamrtH v apanju. Tedaj pa ml je, kakor bi trenil, šinila v glavo boljša mia«l. Na ladijl Je vae apalo. Zakaj ae ne bl aplasll na ladijo — dobro sem vedel, kje je Wo!f Lsrsen spal — in ga ubil apečega? Potem — no, bi že videli. Ko pa bi bil on mrtev, potem je bilo še dovolj časa in prostora, ds bi ae pripravil za drugo. In dalje, najai bi bil potem položaj tak ali tak. nemogoče je mogel biti slabši od aedanjega. Nož aem imel za pasom. Vrnil aem se v mojo kočo po puško, se prepričal, da je bila nabita in se podal ns ladljo. Z nekoliko težavo — zmočil sem se do pasu — sem splezal ns krov. Vrata v predladjt so bila odprt*. Obstal aem In poelušal. da bi allšal dihanj« mornarjev; nobenega giaau dihanja ni bilo. Na široko aem odpri usta, ko mi Je šinila v glavo misel: Kaj pa, č« jt Udlja zapušč«na? Poslušal aem bolj posomo. Nobenega giaau nI bilo slišati. Opreano sem zimi po l«stvici nisdol. Znotraj J« Ml srak zaduhal, kakor ga navadno najdeš po MvallAčih, v katerih nikdo ne biva. Vae povsod j« leta Is odložena, raztrgana obleka. tiari pomorski čoln. puščajoči plašči iz po-voščenega platna — vaa ničvredna šara, odložena po dolgi vožnji. I^dtja je bila v naglici zapuftčena. sem ai dejal, ko aem ae podal naaaj na krov. V prsih mi J« vzklilo upanj« m bolj hladnokrvno asm a« oslral okoli seb«. Opazil sem. da čolnov nI bilo. > kvotnega zakona. Izven kvote ao: žena ameriškega državljana in njegovi neporočeni otroci pod 21. letom, nadalje aoprog ameriške državljanke. ako se je poroka vršila pred dnem 1. junija 19e8. To so edini sorodniki, ki so izven kvoto in ki raditega morejo priti takoj, čim se reši predpisana prošnja za njihov prihod. Poleg teh sorodnikov so izven kvote nekdanje Amerikanke, ki so izgubile ameriško državljanstvo vsled poroke, ako niso več poročene, duhovniki in vseučiliščni profesorji in njihove družine, tukaj nastanjeni inozemci na povratku iž obiska v starem kraju in dijaki, ki hočejo pohajati ameriške šole, (ti pa le za tako dolgo, dokler trajajo študije) nadalje inozemci, rojeni v kaki drugi ameriški deželi, in njihove družine. Vsi drugi inozemci morajo priti v kvoti, ako naj bodo za stalno pripuščeni v Združene države. V kvoti prihajajo v po-štev pred vsem oni, ki jim zakon daje prednost v kvoti (quota preference). Z ozirom na prednosti se kvota deli v dve polovici. Prva polovica kvote je takozvana prva prednostna kvota, druga pa je takozvana druga prednostna kvota. V prvi polovici kvot« (First preference quota) vživajo prednost: oče ln mati ameriškega državljana ali državljanke, soprog ameriške državljanke, poročeni po 1. juliju 1928, in nadalje izurjeni poljedelci (skilled agriculturist), ter njihove žene in neporočeni otroci pod 18. letom. Med temi tremi vrstami prednostnih kvotnih priseljencev ni nikake vzajemne prednosti. Vsi so enakopravni in vpisani v isto prednostno listo. Le dan vložitve prošnje za vizo oziroma vpisa v listno odločuje, kdo je prej na vrsti in kdp potem. Izurjeni poljedelci pa vživajo to prednost le tedaj, ako vsa letna kvota dotične dežele znaša čez 800. Torej v slučaju Jugoslavije, Italije, Avstrije, Ogrske itd. obstoj^ prednost za poljedelce. Moramo pa opazarjati, da ni tako lahko dobiti prednost kot izurjen poljedelec. Zakon pravi "akilled agriculturist," in, da-li je kdo "skilled" aH ne, je pri-puščeno sodbi ameriškega kon zula. Brepdvomno se definicija "agriculturist" ne ozira le na poljedelce v ožjem zmlslu, marveč tudi na vrtnarje, živinorejce, mlekarje in enake poklice v zvezi s poljedelstvom. AH, da-li je starokrajski kmetlč tudi "skilled" v zmislu zakona, o tem sodijo ameriški konzuli različno. Umevno je, da v pretežno poljedelskih deželah skoraj vsi priseljenci prihajajo is kmetij. Ako bl konzuli vsem tem pripozna-vall prednost, bl ta prednostna kvota kmalu postala tako napolni ena^da vsa prednoat ne bi po-menJafiTnič. Godi se zato, da v takih deželah konzuli smatrajo za skilled agriculturist 1« kmetovalca. kt se bavi z modernim poljedelstvom ali ki ae more iz-kazati s spričevali kake kmetijske šole. Vsem zgoraj označenim skupinam v prvi prednostni kvoti konzul ne sme tekom enega leta Izdati več vis kot znaša polovica letne kvote dotične dežele. Druga polovica kvote (Second Preference Quota) je po novem zakonu reservirana ženam ln neporočenim otrokom pod 21. letom onih tukaj nastanjenih Ino-zemcev, ki so bili iskonito pri puščeni v Združene drtavs. Konzul sme tem sorodnikom inozem-cev izdati toliko pradnoatnih kvotnih v Iz na leto, kolikor znaša polovica vse letne kvote in še zraven kolikor utegne preostati od prv« kvota« polov ic«, ko se j« v zadostilo vsem vpravičencem v |MA ijirednostni kvoti. Se le potem, ako je bilo vza-doščeno vsem prednostnim priseljencem prve In druge prednostne kvota, prihajajo na vrsto oni, ki ne vživajo nikake prednosti v kvoti. Ako torej je toliko prednostnih prosilcev, da zavzamejo vso letno kvoto, nimajo ne-prednostni prosilci nlkak«ga izgleda. da pridejo na vrsto. (K«ass Jutri. > minut v ustih "Ali nimste mogoče drugih termometrov, ki jih je treba vsaj dve uri držati v ustih ?" Naduha odpravljena sli ps vrnsmo denar T« ImU sadnjo priliko »Spraviti naduho. Nobene raalika al. kak in« vrata naduha ja ia ae kako Ja stara. Mak ANTI-ASTMATIC sdravilo od Dr. Tom-a vaa odpravi ta dui-IJivo stanje in va*« trpljenje M neka. Nafta AKTI-ASTM ATIC ia isnajdba siavaeca av-ropaltasa snanstvenepa tdravnika Is i« poznano skoro po vaem aVetu, ImH eno naiboljftih zdravil. Ni j« naduha taka stare la huda. Poakusita la aa prapridaita. Ja varno ia sa vsebuje nobenih narfcotov. Poskusita takoj. Ako vam aa pomaca. ml va« vrnemo vai da> aar. Časa lasa zdravljenja ia samo 91 .M. NZ 1'O.ŠILJAJTK DENARJA V NAPREJ samo Isr«Ute U oslas in poftlJiU ga s U sa podiljatvene troftke. Za ulraviio kadete pta-ftali Uit potem ko sa vam iata prinese v a* dom. CHICAGO MEDIC AL LABORATORY 1723 N. Kadile A ve. Dspt. 711. Ckicaga, 111. ČETRTEK, 21. MARCA. ITALIJANSKE HAEMONIk>: ~ a. It4t_ Hit SEST DNI PREKO OCEANA M m lil d« France, 29. Mm-19. ipr. ---- -------polneči) PARIŠ, 5. aprila - 26. aprila (Ok pelaali) FRANCE, 3. maja - 24. saja (Ob Najkmjda pat s* MmsIiI Vsakdo ja * poaeSni kahial • vasmi martaralml adsbamti. Pijada Is ataeaa trasam FRENCH LINE tis H. Ava. nt aaaaa Ja sttia ^ ^ ss|daftal pouk aa hansonii, kupeasa. Pilite pa fceaaHatal k.t*£ auATTA ssasMsi-u a co gaa,l^ad Ava. D^ 1«. CM««.. Oslabeli živci? Mr* H. L. Harris, Paher. Va.. pravi: X — aadata Jemati Nupa-Tone. aem bila ti.