7. številka.
Ljubljana, v sredo 9. januvarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvačar, izimfil nedelje in praznike, ter vetfa po posti prejeman sa avstro-ogrsko delele sa vse leto 26 K, sa pol eta 13 K, za četrt leU 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljana brez pošiljanja na dom sa vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, sa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa a* za rse leto 2 K. — Za tuja d.i.i. toliko toc, kolikor znala poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na narocbo bres istodobne Tpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvoto frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Urodnlitvo in uprsvnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod* telefon št 34 - »Narodna Tiskarna- telefon it 85.
Socialna demokracija in Nemci.
Oradeo, 5. januvarja 1901.
Ko je grof Badeni začel izvrSevati na češkem in Moravskem v ustavi zajamčeno ravnopravnost slovanskih narodov, in se je valed tega zoper njega vzdignil ves nazadnjaški, kulturo in ravnopravnost vseh ne-nemSkih narodov v Avstriji zanikajoči ve-lenemški faror, takrat je bila avstrijska .internacionalna* socialna demokracija tako a slepoto udarjena, da je začela boj zoper svoj lastni program, ki oznanjuje jednakost, ravnopravnost in bratstvo vseh, toraj tndi slovanskih narodov. Voditelji te stranke so deloma prebrisani židje, ki so tam najraje, kjer je naj oljše. deloma nemški nacionalci, ki so nasprotni Slovanom in njih jednako pravu osti; gališki Daszinski je imel smrtno osebno sovraštvo do grofa Badeni j a in tako se je dal z nerazsodnimi če škimi „sodrugi" vred od Nemcev speljati na led, kakor je graški Resel na nekem zborovanju v Gradca, ko je Nemce prav pohlevno prosil za zopetno — izvolitev, sam priznal. Rekel je: „Glauben sie, es war so leicht, die Polen und die Čechen (socialno - demokratične stranke) für den Kampf gegen die Sprachenverordnungen zu gewinnen?" Takrat so socialisti v zbornici vedno zatrjevali, da proti vsebini jezikovnih naredeb nimajo ničesar, da pa jih morajo pobijati radi formalnosti, s katero so se uvedle. Da bi bile Nemcem krivične, tega si niso upali trditi. A da bi revolucionarna stranka bila glede formal nosti, ako materialno kako institucijo odobrava ali vsaj ne smatra za krivično, tako rahločutna in tankovestna, tega še doslej ni bilo slišati. Nastopanje socialistov v onih burnih dnevih jc bilo razžaljenje zdravega razuma in krivica slovanskim narodom v Avstriji.
Kaj jih je brigal boj mej »buržvazij ßkimi" strankami, boj radi narodnega vprašanja, ki so ga vsaj takrat še dosledno
ignorirali? Zakaj so Sli v ogenj za nemške .Uebermenschen" zoper slovanske, po rav nopravnosti hrepeneče narode? Da, zakaj?! To se danes vprašujejo sami, danes, ko jim je isto nemštvo, za katero so takrat Ali v boj z vso strastjo in brezobzirnostjo, dalo najgršo brco, ki jo more dobiti kaka stranka za svoje delo. Faktum je, da je leta 1897. delavstvo s svojo krvjo odločilo hndo bitko mej hegemonijo in ravnopravnostjo, in sicer zoper ravnopravnost! V Gradcu je tekla kri slovenskih delavcev, katere so brezvestni voditelji ščuvali na opor. Ko bi ne bilo v onem boja socialnih demokratov, bi ne bilo treba Bošnjakov in dragoncev, ampak par korobačev in hlapcev, ki bi nemške študentke spodili kakor zajce v njih brloge, in niti vode bi ne bilo treba, kaj šele krvi! Vse to ve padli general Resel jako dobro, a danes prepozno preklinja svojo — aocialistiško pamet! Takrat jim je bil dober; sedaj ga ne rabijo več, samo smejejo se mu, ko jih tako lepo nagovarja, naj ga zopet volijo, da bo zopet .seinen Mann stellen", če bo treba V parlamenta je baS Resel bil prvi, ki je dejanjski napal prezidij, misleč, s tem si za vedno osigura svoj mandat nemškega Gradca. Na volilnih zborih nemških nacionalcev se je hvalil, da dela za nemško kulturo zoper .windische Hetzapostel" s tem, da je delavce v Idriji pridobil za nemški pouk v šoli. A vse zaman! Tistega, ki zoper svoj program de luje, samo da se do pade nemškim bratcem, zaničujejo tudi odkritosrčni nemški radi kalci, dasi njegova dela, ki so jim koristna in v prilog njihovemu programu, molče sprejemajo. „Den Verrath liebt man, den Ver räther aber verachtet man und wirft ihn hinaas, nachdem er sein Werk gethan", — kaj ne, gospod Resel?
Na Češkem, Moravskem in v Šleziji so .aodruge" tudi Nemci vrgli skozi vrata, in jedinole Čehi so jim pripomogli do par mandatov v ožji volitvi, isti Čehi, zoper kojia narodna čuvstva so v minolem zasedanju socialisti takoj ob začetka, ko so
parlament prvikrat odznotraj videli, demonstrativno nastopili, in to na komando Žida Adlerja in nemškega naoionalca Pernerstor-ferja Upamo, da so se socialni demokrati
▼ tej volilni borbi precej naučili; in če bi samo to bil rezultat teh volitev, bi bilo to dosti važno za bodoči razvoj političnih razmer v Avstriji. Slovani od socialistov gotovo ne zahtevamo, da bi se borili za nas, dasi bitoponjihovem lastnem programa lahko zahtevali, a kar pa smemo zahtevati in zahtevamo, je popolna neatralnost, katere se v pretekli dobi v svojo lastno veliko Škodo niso držali. Uvideli so, da jim ni pričakovati nikake zaslombe pri Nemcih, in da bi bilo neumno, hoditi zopet
▼ irjavico po kostanje — drugim, in tone le brez vse zahvale, ampak celo za brce, ki so jih dobili. Resel v Gradcu je takoj drugi dan slovesno napovedal svojim bataljonom, da se bo odslej uvedla pri socialnih demokratih popolnoma drugačna .tak tika". Bodoli istih misli tudi dunajski .so-drugi"? Vsekakor so potrebovali socialisti v svojo škodo precej časa in precej izkušenj, dokler so prišli do spoznanja, da je treba .spremeniti taktiko".     D. M—n.
Celjski volilni boj.
Iz Celja, 8. januvarja.
V petek imamo volitev drž. poslanca za mestnotržko skupino Celje Brežice. Nasprotnikom, ki za svojega dunajskega profesorja Pommerja sicer niso prav nič ogreti, ali ga morajo vendar voliti na ukaz svojih magistratnih komanderjev, baje sila huda prede. Ti preklicani Slovenci jim pritiskajo letos tako blizu na život, da računajo na sigurni propad, da-si sicer v svoji žlampi .Vahtarici" bombastično kričijo, da mora biti njihova zmaga dne 11. t. m. „eine achtungsgebietende Majorit ät".
Zaradi tega pa je že razpel mestni urad svoje mreže in nastavil umetne zanjke za razne omahljivce in kaline, da bi se na nje ujeli in, ali volili z nemškutarji, ali pa
bi se na dan volitve vsaj odstranili ter ne glasovali po svojem prepričanju za narod* nega kandidata, neustrašenega našega voditelja in prvoborilca na polju za narodno prosveto in probajo, g. dr. Ivana Dečkota. Glavno vlogo agitatorjev je prevzel, ali menda bolje povedano, moral prevzeti pro,-8tovoljno ali neprostovoljno, magistratni nadpisaö Tomaž Fürstbauer. Tega možicelja, ki ima prešmentano debelo grudo masla na glavi, pa se vzlic temu upa na solnce, vidiš lahko vsak čas, kako frči od enega obrtnika do druzega, mu prigovarja, preti ter ga priduša, ponujajoč mu svojo roko in prijateljstvo, naj za Boga voli Pommerja, če pa to ne, naj pa vsaj sploh ne glasuje, samo da ne bi bil izvoljen strah mestnih očetov, naš kandidat dr. Dečko. Pri tej svoji misiji ne štedi seveda stroškov, pije in popiva se, na čigav račun dobro vemo in na razpolaganje je vina, piva, likerjev in šnopsov na izobilje. Najbolje pri vsem tem je seveda dejstvo, da ima Fürstbauer bore malo sreče, da ga naši prebrisani in zavedni obrtniki navadno malo potegnejo, si pustijo cehe plačati, v žepu mu pa fige kažejo. Tako je neki nafriganec pred nekaterimi dnevi popival do pozne noči z „go-spodom Amtsvorstandom", a odhajajoč mu pokazal osla, namestu da bi mu obljubil nasprotno voliti. Tako je prav! A vzlio temu je pridrvil agitator 5e drugi dan v delavnico navedenega volilca, ga na novo rotil in i. u cbetal zlate gradove, če vsaj izostane, a zopet enako brezvspešno, in je moral oditi klavern in ves potrt z dolgim nosom. Tako in enako se mu je zgodilo in mu se bode še zgodilo, če ne preneha s svojim hudičevim in nepoštenim manevriranjem, še marsikje drugje. Tako in enako pa agitirajo vsi mestni očetje od zgoraj od .hudega Julčeta" pa doli do najbolj zabitega „Gemeinderatha", katere si bodemo ob priliki tndi nekoliko natančneje vzeli pod lupo, da vidi svet vso gnilobo in gnju-sobo naših mestnih zastopnikov. Možje narodnjaki in naši zvesti volilci, pokažite
LISTEK.
Konec sveta.
Francoski spisal Ernest Benjamin. (Konec.)
m
O radost! Na kaminu stoji. Pozlačena stoječa ura v slogu Henrika II., bcgato olepšana s predrtimi okraski, nad katerimi se dviga lilija. Pročelje krona čelada, na podstavku je z zlatom vrezana letnica 1558 (leto, katerega je bila ura narejena)
Urar je dejal Antonu in Katarini: .Uro lahko obdržita osem do štirinajst dni v poskušnjo, ali prav gre, potem pa mi jo plačata, kadar hočeta. Poznam vaju, da imam poštena človeka pred seboj".
.Gotovo, gotovo," je mrmrala boječe Katarina.
.Na, le kvasi svoje neumnosti," si je mislil Anton, .saj ne dobiš ničesar \*
Sedem dni in sedem noči sta se ve selila Anton in Katarin lepe ure. Poslušala sta nje tikanje, nje udarce kakor žvrgo lenje kakega ptička. Ura je veselila oba nepopisno. Toda vsaka stvar ima konec. Danes je torek, poldne že proč; še tri kratke ure, potem pa bo konec sveta.
Anton in Katarina sta bila pripravljena.  Pražnje oblečena sta sedela rokfj v
roki pred uro ter čakala smrti. Kajti ko nec sveta se pravi umreti.
Še četrt ure. Dvojica je bila bleda in brez sape od strahu.
.Tema bo pokrivala zemljo in trobente sodnjega dne bodo zabobnele..." je mrmrala Katarina. . . .Anton, ali že slišiš trobente?"
.Ne, še ne," je jecljal Anton, katerega je oblival mrzel pot strahu.
Prekrižala sta se, sklenila roke ter poslušala.
Nikakih trobent, nikakih pazaunj, nič. .. Ura je udarila tri — dan je bil svetel, Čist, kaker poprej.
,Z Bogom, Katarina!"
.Z Bogom, moj Antoni"
Objela sta se, potem sta zamižala in čakala Naposled pa se jima je zdelo to preneumno. Še vedno ni bilo Čuti trobent sodnjega dne, slišati je bilo le prijazno tiktakanje lepe nizke ure.
Anton in Katarina sta se osmelila ter odprla oči; začudena sta gledala na okrog. Štiri je ura proč, a svet še stoji! — Anton je Šel k oknu, po ulici so hodili ljudje povsem dobre volje pridno kakor zmeraj sem in tja
.Ti," je zaupil Anton .tvoja Adela" nama je tu nekaj natvezla".
.Moja Adela! Tako govoriš o najini prorokinji?"
.Na,  sedaj  jo poznam,  to tvojo
somnambulo, pri meni je za vselej izgubila zaupanje"-
.Anton!"
.Da, enkrat za vselej. In sedaj grem na izprehod, treba mi je zraka".
.Anton, ne hodi, ni hvaliti dneva pred večerom; Bog ve, kaj se ti utegne pripetiti!"
Anton se je dal pregovoriti, ker je ljubil svojo ženo, ter je ostal doma. Ker je bil lačen, mu je napravila večerjo; jedel je z velikim tekom, mej tem ko je Katarina samo gledala. Naposled je legel oče Anton v postelj. Mati Katarina pa je čnla, kajti: .Človek ne more vedeti jeli se ni gospodična Adela samo zmotila za nekaj ur... ."
Naslednjega jutra se je zbudil soprog, svež in vesel. Zagledal je svojo nizko uro na kamina ter vskliknil radostno:
.Sedaj je bova pa tudi takoj plačala!"
.Za to je morda se čas", si je dovolila pripomniti boječe Katarina. .Toliko denarja nimava skupaj".
.Oj, žena, žena, kako moreš tako govoriti? Ne takoj plačati, sem li tat? Prodal bodem Ville de Paris (obligacijo) ter plačal takoj".
Tema ni ničesar ogovarjati, in ko se je vrnil Anton k obeda domov, je bilo že ▼se v reda. Jedel je z izbornim tekom in mej desertom je mrmral:
.Žena, ako pomislim, da se imava koncu sveta zahvaliti za najino nizko uro,: poljubil bi gospodično Adelo 1"
,Da, da, naša somnambula je modra žena..." je rekla zamišljena mati Katarina. — _
„Poezije v prozi."
Spisal Iv. S. Tur ge nje v. Praznik najvišjega bitja.
Nekoč je praznovalo najvišje bitje v svoji ažurni palači velik praznik.
Vse čednosti so bile povabljene. Vendar samo ženske ... nič moških ... samo visoke gospe.
Prišlo jih je zelo mnogo — velikih in majhnih. Majhne čednosti so bile prijetnejše in ljubkejše kakor velike; vse pa. so bile videti zelo zadovoljne; in veselo so se zabavale med seboj kakor se spodobi bližnjim sorodnikom in prijateljem.
Toda tedaj je opazilo najvišje bitje dve gospe, ki sta si bili videti popolnoma neznani.
Gospodar je prijel jedno teh dam za roko ter jo peljal k drugi.
.Dobrodelnost!" je rekel, kazoč na prvo. —
.Hvaležnost!" je pristavil in pokazal na drugo.
Obe čednosti ste se v največji meri začudili: od st varjenja sveta — in od tega je bik) že dolgo — ste se videli prvič.
mestnim b a rabam, bodi si katere koli vrste, vrata ako vas pridejo Se nadlegovati. V petek pa vsi na volišče sa našega kandidata, in bodoči naS poslanec mora biti g. dr. Ivan Dečko.
V IJublJanl, 9. januvarja Padec barona Dipaulija.
Baron Dipauli, glavar nemške katoliške narodne stranke, je padel. S tem preide vod stvo stranke docela v roke dr. Eoenhocha. Klerikalni listi trdijo, da je bila samo Di paulijeva zasluga, da je nemška katoliško -narodna stranka vztrajala pri desnici in v zvezi z Miadočehi. Poslej nemški klerikalci ne bodo hoteli biti več člani desnice in .Narodni Listy" prorokujejo celo, da se zdruZijo s krščanskimi socialisti, kar je Ebenhoch že davno hotel. S tem bi se pa razbila tudi takozvana nemška .Gemein-bürgschaft", kajti upliv klerikalcev bi bil večji od upliva nemških radikalcev.
Ožja volitev med dr. Adlerjem in Pro-chazko.
Predvčerajšnjim sta bili na Dunaju in v Kremsu dve ožji volitvi, ki sta se izvršili ob velikanski udeležbi volilcev in ob silni razburjenosti strank. Krščanski socialisti so se borili za dva dosedanja svoja mandata, za II. volilni okraj na Dunaju in VII. vo lilni okraj v Kremsu Zalagali so na Dunaju s svojo ničlo, nekim Prochazko proti vodji socialoin demokratov Židu dr. A d 1 e r j u, a propadli v VII okraju s svojim dr Gess man no m proti Schöaererjancu Dötzu Dr. Aller je dobil 25.193 glasov, Prochazka pa 26 633. V Kremsu je dobil Dötz 23 400 gla sov, Gessmann pa 20 153. Gessmannu odstopi baje svoj mandat Gregorig na Neubauu na Dunaju.
Ruski zunanji minister.
Dosedanji upravi elj ruskega zunanjega ministrstva, grof Lambsdorff je imenovan zunanjim ministrom. Lambsdorff je prevzel po smrti Muravjeva posle zunanjega mini strstva ter dosegel tekom petih mesecev že velike uspehe. Zlasti pogodba s Kitajsko glede vojaškega zasedanja pokrajine Feng tien, ki bo prej ali sle) docela ruska, je njegova zasluga. Lambsdorff je tih diplomat in učenec Giersa in Lobanowa.
Vojna v Južni Afriki.
V nič manj kot v sedmih okrožjih Kaplandije je bilo 7. t m. proglašeno ob sedno stanje. Ti okraji leže severno Kap-stadta ob zahodnji obali atlantskega oceana Ker hodijo burske čete tudi po notranjih okrožjih Satherland, Fraseburg, Carnarvon, Victoria, West, Britstown itd, se more reči, da je ves trikot med atlantskim oceanom in med Western Section ob železniški progi od Kapstadta do Kimberleya torišče Burov. Pa tudi vshodno te železniške proge, in sicer v gorovju Sneeuwbergen. Yourbergen, Steins- in Stormbergen, potem zahodno pri Graaf Reinetu in Cradocku so se pojavili Bori. Zdi se, da nameravajo Buri gore in planote Greata in Central Karroa za-esti. To hribovje, ki leži 2 - 3000 angleških črev-ljev nad morjem, je baje teško pristopno, in bi bilo Burom od tod lahko porušiti železnice v Kapstadt, Port Elizabets, Portb-Alfred in Eist London, s tem pa odrezati vsak dovoz angleški armadi v Transvaalu in Oranju ter onemogočiti ves promet. Na Greatu in Central Karrou, ki obsezati nad stotisoč angleških kvadratnih milj, se pasejo tudi v najbolj suhih mesecih milijone ovac in koz. Buri bi bili torej s hrano preskrbljeni, druge potrebščine za vojno pa bodo dobili preko zabodnje afričanske obali. Naj novejše vesti so tele: Oddelek v Kaplandijo došlih Burov je prišel v Calvinijo ter dospe v par dneh v Chanwilliam. »Daily Mail" poroča iz M^tjesfonteina, da je okoli 1500 Burov štiri milje severno Sutherlanda. Tam stoji angleški polsovnik Heoniker. Iz Johan-nesburga poročajo: General Babington je marširal 6. t. m. iz Ventersdorpa s 1500 možmi proti severu ter zadel pet milj južno Megalsesberga pri Naauwpoortu in Randfon teinu na Bure pod Delareyem. Burov je bilo okoli 800, ki so se morali umakniti ter sta jih general Babington in polkovnik Gordon zasledovala. Kaplandci hočejo baje pri angleški vladi posredovati za mir. A tudi De-weta, Stejna in druge voditelje Burov ho čejo obdelavati za mir.
Dopisi.
Iz Boštanja, 6. januvarja. Izjava našega  naprednega  občinskega  odbora je
spravila, kakor se kaže, naše klerikalce v velike zadrege. — Tndi s besedo si ne upajo več omeniti .boštanjskega generala". Seveda, mi ne moremo mirovati in zato zahtevamo odločno in svečano, da se .Slovenec" in „Dinar" opravičita, s kako pravico sta napadala našega časti vrednega gospoda župnika Antona Berceta — Ker je pa že poročal „Slovenski Narod", da je napadel našega ljubljenega gospoda župnika tudi župnik Št Lamberški, ki je užival prav tu znano gostoljubnost, prišel pa ponjo .skrivnostno sladko ginjen", ka kor muha, — zahtevamo, da si poišče naš g. župnik zadoščenja, kakor se spodobi in kar zahtevajo vsi mnogi dopisi, kateri kakor nam je znano, prihajajo mnogoštevilno od raznih strani iz našega zavednega naroda — pisma, izražajoča simpatije in obžalovanje, da se poštenega slovenskega duhovnika sramoti po duhovnikih in po — farških listih.
Iz Begunj pri Cerknici, 7. januvarja. Pričakoval sem vedno, da Vam bode spret-nejša roka poročala o naših volitvah, toda zaman. Dovolite torej meni nekoliko prostora v cenjenem Vašem listu V naši (cerkniški) občini smo propadli sicer še za sedaj, vendar pa častno. Naš Božič je dobil 207 glasov, Žitnik pa 222. Sploh pa naš vrli g Božič v nobeni občini ni dobil toliko glasov, kakor v naši. Prihodnost je prav gotovo naša. Klerikalci so zmagali s skrajno silo Privlekli so prav ves najslabši material iz najoddaljenejših hribskih vasij, ter tako odločili zmage. Žal, da so se nekateri možje naše stranke zbali klerikalnega na-silstva ter doma ostali, nekateri pa še celo snedli dano besedo. Pa saj ni čudo, klerikalci poslažili so se vseh najpodlejših sredstev. Kakor povsod, so tudi pri nas najboljši klerikalni agitatorji — ženske. Res je sicer, da imamo nekaj prav dobrih liberalnih žensk, toda žal, večina nam ni naklonjena; med temi se pa posebno odliku-jeti .Kranjca mama" in poštama .Maten-cova Pepa", koja pa je bila v svojih mlajših letih precej liberalna. In kako znajo brezzobe ženščine obrekovati, da je Božič brezverec, dasi bi ga moral ravno radi znane podraške afere vsak Meniševec le hvaliti, da pravi, da je človek iz opice itd., sploh stvari, kakoršne morejo le strupeni tercijalski jeziki govoriti. — Kako nadležni so bili duhovnikiagitatorji, kaže že to, da je neki volilec vrata tiščal, da ne bi prišel notri tak agitator. V Cerknici pravijo, da so zmagale klobase, ker so dobivali volilci za svoje glasove po katoli ških oštarijah klobase Zato so hudomušni fantje napravili iz žaganja velikanske klo base, ter jih obesli ponoči na klerikalne oštarije in hišo konsumnega društva. Po aledice vedn^ga klerikalnega hujskanja niso izostale Tako so bili naši pristaši, ko so se 12. decembra od volitve vračali domov, na vasi s kamenjem napadeni. Le tako na prej! — Da, da, kje so časi, ko so nekdaj vsi Meniševci k' b prvi kranjki naprednjaki s sedanjim gra akom gospodom Franom Hrenom na čelu korakali v Cerknico k volitvi ter vsi kot en mož za našo stranko glosovali! Žal, da so oni resnični možaki že legli večinoma v grob, njih nasledniki so pa tako zaslepljeni, da bi glasovali tudi za farovško kuharico, samo če bi jim to rekla gospod dekan in .boksar". Oni možje pa, ki so še iz one dobe ostali, so pa s prav malimi izjemami v našem taboru Čast jim! Končno še nekaj. Sijajna zmaga našega gospoda dra. Tavčarja nas je vse jako vzradostila. Na starodavni Slivnici nad Cerknico pokali so topiči, ohranjeni še iz turških časov, v Cerknici so pa raz lip plapolale trobojnice, ter že nekoliko obupanim, resnično zavednim našim Notranjcem naznanjevale, da hvala Bogu pri nas klerikalna drevesa še niso zrastla do neba in, če Bog da, tudi še ne bodo, dokler bodo nam na čelu stali tako neustrašeni narodnjaki, kakor je naš gospod dr. Tavčar. Slava mu!
Iz Rečice ob Paki, 7. januvarja. Ko so dne 3. januvarja prihajali volilci iz Celja, pričakoval jih je v eni tukajšnjih gostiln znani večni popotnik Ahasver, ki je ob enem tudi župnik pri Sv. Mihelu pod Goltmi. Kakor je znano, je on kaj poslušen učenec znanega mozirskega razsa-jača, kaplana Gregorca, kateremu je tudi za časa volitev zvesto pomagal ljudstvo hujskati proti brezvercem. Ta mož ima pa tudi še to izvanredno posebnost, da ga skoraj nikdar doma ne najdeš, ne po dnevi,
pa tndi ne po noči bi ga pred polnočjo dostikrat zastonj iskal. Večkrat se je toraj tudi že prigodilo, da so morali ljudje v sili k sosednim župnijam poslati po spovednika, ali pa, so tja nosili otroke h krsta. Vidi se pač, da ima dovolj časa in da lahko bezga okrog. Pa mi bi se za tega res izglednega in nzornega dušnega pastirja prav nič ne brigali, kakor tudi ne za to, da se ga na svojem večnem potovanja dostikrat naleze, da so mu tiri preozki; za vse to bi nam bilo prav malo mar, ako bi on ne imel tudi navade, da bi po krčmah poštene ljudi, ki niso in nočejo biti njegovi podrepniki, ne napadal ter tako ne vnemal prepira in sovraštva, kakor se je to zgodilo omenjeni dan tukaj, in kakor se dogaja tudi drugod. Gospod župnik mi hočemo imeti mir pred vami, zatoraj opustite vse hujskanje in ostanite doma pri svojih ovčicah, da jim ne bode potrebno v sili vas iskati križem sveta Ako pa že res ne morete drugače, nego da obrišete klopi in stole po vseh krčmah v okolici, tedaj pa se vsaj dostojno obna šajte, tako kakor se za vas spodobi. Če pa svoje navade ne opustite in če bodete tudi še nadalje poštene ljudi dražili in napadali, tedaj pa bodemo povedali še druge dogodke iz knjige vašega življenja, katera nam je predobro znana.
Dne vrne vesti.
V Ljubljani, 9. januvarja.
— Dragi rojaki Štajerci! Volilci mest in trgov okraja Celje-Brežica 1 Vemo, da še niste pozabili izgredov zadnjih let v Celju o priliki slovenskih slavnostij, a vendar sili nas spomin na te dogodke, da Vas pozivljemc in prosimo: Ravno sedaj ne po zabite zločinstev, katera so se vršila o priliki prihoda Čehov v Celje. Ker niste imeli zagovornika v državnem zboru, verjela je vlada le poročilom vam nasprotnih oblastij in poslancu tega okraja. Sedaj napočil je dan, da pokažete, da je okraj Celje-Brežice slovenski, da le tu vlada slovenski oratar in ne Nemec. Zjedinite se vsi Slovenci pod enim geslom dne 11. januvarja: Mi volimo dr. Ivana Dečko, odvetnika v Celju.
— Kritičen dan prve vrste bode v v Celji v petek dne 11. t m. Ta dan merila bodeta svoje moči nevstrašeni boritelj za narodne pravice dr Ivan Dečko in pa dosedanji poslanec za Celje nemški na-cijonalec dr. Pommer. — Boj bode ljut, kajti Nemci spravili bodo na volišče svo jega zadnjega moža. Pa tudi naši ne bodo spali, in če stori vsak volilec svojo dolžnost,je zmaga naša! Torejvse na volišče! Živio dr. Dečko!
— Državnozborska volitev v Trstu. V nedeljo voli v Trstu tretji kolegij svojega državnega poslanca. Do leta 1897. je bil ta mandat v slovenskih rokah, in sicer je zastopal ta kolegij velezaslnžni rodoljub gosp. Ivan Nabergoj. Letos kandidujejo Lahi v tem kolegiju zopet bivšega garibaldinca Mauronerja, ki je bil izvoljen leta 1897. Ser je g- Nabergoj z ozirom na svojo starost odklonil kandidaturo za ta mandat, so tržaški Slovenci postavili kandidatom gospoda dr. R y b a f a.
— „Nos" ljubljanskega škofa. C. kr. deželno predsedništvo nas je včeraj počastilo s popravkom. Mi smo pisali, da je škof „od deželnega predsedništva dobil krepek dopis, v katerem se mu je po višjem naročilu izrekla ostra graja zaradi ščuvanja njegove duhovščine zoper vojaštvo s posebnim ozirom na znano pridigo v šentpeterski cerkvi*. Deželno predsedništvo pravi, da se to ne strinja ,z dejanskimi okolnostmi". Ravno tako lakonično je odgovoril .Slovenec", češ, da škof ni dobil „nobene ostre graje." Očitno je, da se hoče tu nekaj prikriti, da se škofa obvaruje blamaže. Ali je dež. predsedništvo izreklo škofu „ostro grajo", ali samo »obžalovanje", ali karkoli, to je naposled postranska stvar, istina pa je in tega ne tajita niti deželno predsedništvo niti „Slovenec", da je dež. predsedništvo po višjem naročilu pisalo škofu v zadevi duhovniškega ščuvanja zoper vojaštvo, in o tem menda tudi ni dvoma, da deželno predsedništvo škofa ni izreklo ne zahvale ne priznanja, za to, da škofovi duhovniki vojaštvo puntajo. Naj je dež. predsedništvo pisalo ostro ali milo, to je naposled vse jedno. Po domače se pravi takim dopisom „nos". Sicer pa je dovelj, če omenimo, da govore tako vojaški kakor da-
hovski krogi, da je v tej zadevi interveniralo zapovedništvo 3. voja, in da Imenujejo v teh krogih dopis, ki ga je dobil škof, ukor. Kar se tiče škofovega pastirskega pisma na cesarja Jožefa II. pa moremo izreči le svoje obžalovanje, da je v nas škofom dovoljeno na tako nevreden način, ki vrh tega še zgodovinski resnici v obraz bije, žaliti spomin jednega največjih in najzaslužnejših avstrijskih vladarjev in da se smejo taki bolj pamflatom kakor pastirskim listom podobni spisi citati po cerkvah.
— „Oorenjeo" je list, ki je vreden toplega priporočila in izdatne podpore. Na Gorenjskem vlada še tema, ljudstvo je večinoma še otročje - nevedno v političnih zadevah, kakor so pokazale zadnje volitve, a krepko pisani in spretno urejevani .Gorenjec" se možato trudi, da razžene črne megle, da bi tudi na Gorenjsko posijalo zlato solnce. Duhovščina seveda preganja list kolikor more, a tistega vspeha le ne doseza, ki ga pričakuje. To kaže naslednja prekarakteristicna izjava, ki jo je priobčil zadrjji „Gorenjec": Podpisani konzorcij izreka najtoplejšo zahvalo preč. g dekanu Ant. Koblarju, ker J9 v nedeljo zjutraj raz lečo tako toplo priporočal „Gorenica". Takoj dragi dan se je oglasilo nad 50 novih naročnikov. Priporočujoč se i nadalje njegovi blxgonaklonjenosti beleži odličnim spoštovanjem hvaležni konzorcij ,Gorenjca".
— Hribar in Žičkar. S Sp >dniegn Šta-jeria se nam piše: Kakor je bilo pričakovati, zmagal je v peti kuriji v celjsko-ptuj-akem okraju dekan Žičkar proti Hribariu, kateri je dobil 140 glasov. Ako se prište-jejo tem tudi glasovi socialnih demokratov, se razvidi, da je volilo čez 200, torej dobra tretjina vseh volilcev Hribarja, oziroma Čobala, in to p r o ti v o 1 j i duhovnikov. Proti volji duhovnikov pravimo, kajti dosedaj se na Štajerskem še kaj tacega ni dogodilo, dosedaj bili so kacdidatje naših maziljencev navadno soglasno izvoljeni Čez 200 odiočmh in zavednih volilcev je torej glasno protestovalo proti nadvladi in gospodarstvu „črne garde" na Štajerskem. Žičkar je zmagal takrat le, ker je delal za njega z največjim pritiskom ves klerikalni aparat Od prvega kanonika do zadnjega kaplančka bilo je vse na nogah, da reši Žičkarjev mandat Nasprotno se ni storilo od strani Hribarja skoro nič, in lahko rečemo, da je Hribar deloma sam kriv svojega poraza. Prvič je grešil Hribar, ker se volilcem ni predstavil že pred volitvijo volilnih mož, kajti pri volitvi volilnih mož polovica volilcev niti vedela ni, da je Hribar protikandidat Žičkarjev. Vsjed tega je bilo izvoljenih za volilne može skoraj polovica duhovnikov, kateri so stali s svojimi podrepniki kakor skala za Žič-karja. Hribarjevi shodi po iz.volitvi volilnih mož bili solezvonenje po toči. Druga napaka Hribarjeva pa je bila ta, da si ni upal prav z barvo na dan, in tako je prišlo, da se je zdel klerikalcem preliberalen, mnogim liberalcem pa prekleri kalen, ali kakor so nekateri rekli, da „ni ne tič, ne miš". Z ozirom na ta dejstva mora pač Hribar z izidom vilitev zadovoljen biti, kajti pokazalo se je, da se tudi na Štajerskem dani, in da je klerikalna zvezda začela ugašati. Nesramna agitacija naših posvečenih .gospodov", in ostudna pisava klerikalnih listov, kakor „Slovenec", ,Slovenski Gospodar8 in „Südsteirische Post" za časa volitev, odprla je pa tudi našemu kmetu oči, kam da plovemo, in da je treba zastaviti vse moči, da se otresemo klerikalnega jarma. Čimpreje, tembolje.
— Slovensko gledališče. Tako malo pripravljene predstave, kot je bila sinečnja „V Ljubljano jo dajmo", navadno še močnejših iger ne vzdržujejo. Rekli &mo, da ima priprosta narodna Ogrinčeva igra neznatno dejanje, ki ga nosi v prvi vrsti jezik in pa — dobro igranje! G. Verovšek, ki je bil zadnjič tako izvrsten, je ta. pot popustil v igranju in v režiji; v prvem, ker je slabo znal, v drugi, ker ni bilo za igro poskušnje, kaj li? Ti dve šivati pa sta za našo igrico, ki potrebuje v prvi vrsti eksaktnosti, začetek in — konec, kajti če jih ni, smo .koj tam", v ljubih, starih, di-letantovskih časih, za katere je pa dan-dandanes občinstvo jako malo zavzeto. Odlikovali sta se sinoči gospa Pola kova in gdč. Ogrinčeva, tudi gospa Danilova in gosp Jamnik, medsebojne igre pa4 kakor smo rekli, ni bilo, zato je.pa igra
tndi — omagala. — Predstava Galatejina je bila jako dobra; imela je mnogo pristnosti. Odlikovali so se sinoči posebno gosp. Nolli in gospa Polakova, tndi gosp. Orželski in gdč. Noemi, ki je pa menda bolna Gospodična naj se varuje tremoli ranja. Gledališče je bilo še dosti dobro obiskano. — Kar se tiče gledališkega jezika, naj se tujke nikar ne koltivirajo, saj je dosti, če jih moramo v gledališča vpošte-vati, koder se jim ne da izogniti. A.
— ,,Narodna čitalnica" v Ljubljani vabi svoje p. n člene k društvenim plesnim veselicam, katere priredi v letošnji pred pustni dobi in katere se bodo vrstile kakor sledi: 1. „Prva plesna vaja" dne 12. januvarja 1.1. v mali društveni dvorani. 2. .Prvi plesni venček8 dne 20. januvarja t. I. v ve liki društveni dvorani. 3. .Drugi plesni venček8 dne 3. febčuvarja t. L v veliki društveni dvorani. 4. .Druga plesna vaja8 dne 9. februvarja t 1. v mali društveni dvorani. 5. .Zaključni plesni venček" dne 17. februvarja v veliki društveni dvorani. Pri vseh teh plesnih zabavah bo svirala liubljanska meščanska godba. Ker je storil društveni odbor vse potrebne korake, da bodo te za bave ugodno uspele, a pri vsem tem popolnoma obdržale neprisiljeni značaj lanskega leta, je upati, da se bodo p. n. člani .Narodne čitalnice8 temu vabilu pri vseh zabavah mnogoštevilno odzvali!
— Umrla je v Brežicih pretočeno sredo gospa Lujiza Razlag, 70 letna vdova znanega voditelja Slovencev v preišnih desetletjih, dr. Fr. Razlaga N. p. v m.l
— Ljubljanske ljudske šole. Ker škrlatica in davica v Ljubljani ponehujeta, je c. kr. mestni šolski svet sklenil, da se imajo ljubljanske ljudske šole zopet otvoriti v petek dne 11. t. m.
— Cimentovanje tehtnic in utežev. Z ozirom na postavna določila glede reci-mentovanja mer, tehtnic in utežev opozar jamo vse trgovce in obrtnike, da imajo s početkoai tega leta dati recimentovati vse uteže in tehtnice, ki so bile poslednjič ci-mentovane leta 1898. ter vse ostale mere, ki so bile poslednjič cimentovane leta 1897., da se izognejo eventuvalni kazni, ker do-tična pregledna komisija stalno posljuje.
— Občni zbor „narodne čitalnice" v Kamniku. Pri živahnem občnem zboru kamniške čitalnice se je novi odbor kosti tuiral naslednje: G. Josip Močnik, predsednik (voljen z vsklikom), g. Josip Faj d i ga, podpredsednik, g. Hinko Rebolj, tajnik, g Anton Pintar, blagajnik, gosp. Fran Stele, knjižničar, odborniki gospodje: Jakob D r o 11, Avgust Jensko, Ivan Koželj in Josip Ken da. V preteklem letu je napravila čitalnica štiri prav živahne veselice. Gmotno stanje je prav ugodno.
— Novomeška čitalnica v pri zori Aškerčevi enodejanjki „Tujka" in „Red sv. Jurja."
— Ptujsko učiteljsko društvo izvolilo je v svojem zborovanju dne 3. t m. za leto 1901 sledeči odbor: Gg FranŠom, predsednik; Ivan Kaukler, podpredsednik in knjižničar; Emilija Muschka in Alojzij Bučar, tajnika; Valentina Kaukler, blagajaičarica; Dcagotin Zupančič, voditelj petja in godbe; Franc Meško in Anton Ogorelec, odbor nika.
— Častna nagrada 260 K, katero je ptujsko učiteljsko društvo razpisalo za najboljši spis .Slomšek kot pedagog", priznala se je znanemu nadarjenemu in marljivemu pisatelju g. Jos Brin ar j u, učitelju v Rajhenburgu.
— Samomor. Domovina poroča : Na nekdanjem pokopališču sv. Duha v Celju so našli dne 4. t m. ustreljenega mladega moža, katerega so spoznali po vojaški knjižici za Ivana Kramerja. Samomorilec je bil doma iz Kapel pri Brežicah ter bivši trgovec v Idriji. Pred par meseci je napovedal konkurz, a denar so mu našli na vrtu zakopanega. Strah pred kaznijo mu je najbrže potisnil revolver v roke, dočim se tudi domneva, da mu je neozdravljiva bolezen zagrenila življenje.
— Strupeni plini v rudniku. Prete čeni teden je krožila po Celju strašna no vica, da je v premogokopu pod Pečovni-kom okoli 60 rudarjev mrtvih. Ta vest je bila hvala i; gu pretirana, res pa je, da so rudarji naleteli na strupene pline, ter je padlo nad deset rudarjev v omotico. Ven dar so vse spravili pravočasno n* dan ter jim rešili življenje. Baje primankuje v tem
premogokopu prave zračne luknje, kakoršne
so predpisane za vsako radarsko podjetje.
— Ogenj v hiralnici. Danes zjutraj ob \43 uro je nastal v hiralnici na Ra deckega cesti ogenj. Začel je goreti strop nad podstrešno sobo, v kateri spe hlapci. Ogenj je nastal na ta način, da so hlapci peč preveč zakurili in se je pločevinasta cev, ki vodi iz peči v dimnik v podstrešja razbelila, in je Sperovec, ki je tik cevi, začel tleti ter je nnel tudi strop. Ogenj je zapazila uslužbenka Roza Orni k, ki je poklicala hlapce in dekle, da so ogenj pogasili. Poklicali so tudi požarno brambo, katera pa ni stopila v akoijo, ker so hlapci ogenj po* pred pogasili.
— Namestnika v zapor je poslal fija-karski hlapec Alojz Mitelj, ki je imel pri okrajnem sodišču prestati 40urno zaporno kazen. Namesto njega je prišel Rudolf Hoenig, katerega je ječar spoznal. Hoenig je moral zaradi tega ostati v zaporn in da je imel družbo, poslali so še po Miteljna. Sedaj sedita oba.
— Hude ženske. Včeraj je na Tržaški cesti posestnica T. P. iz Brezovice mitni škega paznika, ki jej je hotel pogledati v cckar, udarila z roko po obrazu. — V L... ovi gostilni sta se stepli natakarica in neka gosti Iničarka, ki je prišla natakarico terjati.
— V Ameriko je hotel pobegniti včeraj neki fant iz Knežaka na Notranjskem, pa mu je policija to zabranila. Denar je imel v hlačah zašit.
— Izgubljene stvari. V deželnem gledališču je izgubila neka gospodična zlato zapestnico, na kateri je bil zlat srček kot obesek. — Na Kernu je izgubil neki dijak srebrno verižico. — Na poti od sv. Flori-jana ulic čez sv. Jakoba trg in čez sv. Ja koba most po Križevniških ulicah in Rimski cesti do tobačne tovarne je izgubila neka delavka denarnico s 30 kronami.
— Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 426 konj in volov, 163 krav in 51 telet skupaj 640 glav. Kupčija je bila splošno prav živahna ; kupci prišli so z vseh krajev. Vole je kupaval navadni kupec (žid) z Morave in jih je precej na kupil in dobro plačal. Konje so kupovali Lahi. Krave pa Korošci in domači kupci.
* Tri ljudi ustrelil. Na Dunaju so imeli 8 t. m. dopoldne strašen prizor. 23 letni mizarski pomočnik Štefan Wanyek je hotel vdreti v stanovanje kleparke Sieghardt, katere ni bilo doma. Ta pa se je vrnila, zasačila tatu in ga podila po stopnjicah, kličoč na pomoč. Wanyek se je obrnil in jo ustrelil v srce. Na ulici ga je hotel zgrabiti kočijaž Marek, a Wanyek ga je ustrelil v trebuh. Nato je bežečega mo rilca zgrabil mizar Fischer, a Wanyek ga je takisto ustrelil v trebuh. Tako so bile še tri osebe mrtve Potem je hotel prijeti kleparski pomočnik Häuser, a tudi tega je morilec smrtnonevarno obstrelil. Končno je naskočil morilca s sabljo edar Hofstetter. Morilec ni imel nobene krogle več, a udaril je redarja z revolverjem po obrazu. S pomočjo občinstva pa je redar že večkrat kaznovanega tatu zvezal in odvedel v ječo. —
* Samomor bivšega ogrskega ministra. Bela pl. Lukacs, bivši trgovinski minister ogrske vlade, je v blaznosti skočil v Dunav in utonil. Opozicionalni listi so mu očitali, da je kot komisar ogrskega oddelka na pariški razstavi zakrivil neke nered nosti. Preiskava je dognala, da so bila očitanja lažnjiva. Vendar, je bil Lukacs tako nervozen, da je moral v sanatorij. Na po čitnicah o Božiču se mu je stanje še poslabšalo in nekega dne je ušel iz sanatorija in skočil v Dunav.
* Zopet jeden! Policija v mestu Quim-perle na Francoskem je dobivala dalje časa ovadbe o nenravnem življenju abbeja Ha-vasa, ki je pevovodja v cerkvi, ravnatelj katoliškega kluba in član nekega pobožnega reda. Dokazano je abbčju več slučajev ne nravnosti. Na novo leto so abbeja zaprli, ko je prišel ravno od maše.
* Moderna Pythia. Znana pariška somuambula gospa Lay Fondvielle, katero naz vljajo Julija, je ob koncu XIX stoletja objavila sledeča prorokovanja: Vojna v Južni Atriki bo dolga, a končno osta nejo Buri zmagovalci. Konec vojne napravi nekako razsodišče, kateremu kraljica Viktorija in njena družba ni nasprotna. Posredoval bode car, ki se danes še obotavlja, ker se ne mara zameriti
Angliji. — V vojni na Kitajskem se ne zgodi nič več važnega. Vojna je prav za prav že končana Kitajci bodo začenjali sicer iznova, a tragičnega ko vlani se ne zgodi nič več. — Meseca julij in avgust bodeta zelo vroča in suha; v septembru in oktobru bodo povodnji, ki bodo onesre-čile cela mesta Vendar število utopljencev ne bo veliko. Z žetvijo bodo kmetje letos zadovoljni: mnogo žita in mnogo vina bodo pridelali, izvzeti so seveda oni kraji, kjer bo suša in po vodenj. Viharjev ne bo. Pripetilo pa se bo mnogo nesreč na železnicah in pogorelo bo veliko gledališče, zgorelo bo ogromno skladišče in več tovarn. Tudi več umorov se bo zgodilo. Sedanje francosko ministrstvo se bo kmalu umaknilo. V februvarju bodo na Francoskem velike zmešnjave.
* Novo kožo na glavi hoče dati baje neki zdravnik v San Franoiacu neki lepi deklici, kateri je stroj potegnil z lasmi vred vso kožo s čela in glave. To-varišice - delavke — so se ponudile, da ai puste izrezati koščke kože na glavi, da jih potem dr. Anderson presadi na glavo ponesrečene lepotice Lavre Lambert. Ta kih koščkov bo baje 228, in na vseh so rujavi lasje. Obrvi vzame zdravnik baje zaročenemu Lavre. Operacija bo trajala več mesecev, in se bo baje posrečila, če se p oprt j ne izkaže kot pristna američanska — raca!
Književnost.
— ..Ljubljanski Zvon" ima v 1. štev. tole vsebino: 1. Pri bis lav: Ljuban Pe sem. 2 F r. Sera fin: Žrtve. Povest. 3 Ivan Vavpotič: S svetovne raztave pariške. 4 Demeter: Vaška idila. Pesem. 5 Dr. IvanŽmavc: Staroklasicizem in politična vzgoja naroda. 6. Ivan Prijatelj: Maksi m Gorkij: Šestindvajset in ena. Povest. 8. A. Aškerc: Ves Prešeren v ruskem prevodu. 9. A. Aškerc: f Ivan Vesel. 10. S. Gregorčič: Ivanu Veselu v spomin. Pesem. 11. Književne novosti. R Perušek: Prešeren in Slovanstvo. 12 Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Pod oknom. — Dr. Vladimir Foerster: I. koncert .Glas bene Matice8. — Dr. Vladimir Foerster: Ondfičkov koncert. — Dr. Gojmir Krek: Zimska idila. 13. Upodabljajočaumet-nost A. Aškerc: Slovanska umetniška razstava v Zagrebu. — A Aškerc: Češka upodabljajoča umetnost. 14. Med revijami.—ades: Slovansky prehled 15 Naše ob neb je. Prof. M Vodušek: Zvezdoznan-stven pregled za mesec januar. 16 Splošni pregled. A. Aškerc: Praznovanja Prešernovega jubileja.— A Aškerc: Sienkiewiczev jubilej. — A. A. f Bronislav Grobowski. — .Ljubij. Zvon", najstarejši in najuglednejši zbornik za književnost in prosveto, stopa v XXI leto. Tudi letos so se zbrali okoli njega najboljši slovenski beletristi in znanstveniki, ki so poroštvo, da ostane .Ljublj. Zvon" tudi poslej na vrhuncu razvoja domače književnosti. Urednik g A. Aškerc se resno trudi, da ostane ta krasni mesečnik po svoji vsebini zanimiv, aktuvalen in modern list Naj bi ne bilo društva in hiše brez te elegantne slovenske revije — .Ljubljanski Zvon" izhaja po 41 \ pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 vin., pol leta 4 K 60 vin., četrt leta 2 K 30 vin Za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 vin. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 vin.
— Ilijada. Povest slovenski mladini. Prosto po Homerju pripoveduje Andrej Kragelj. — V Gorici Tiskala in zalomila .Narodna Tiskarna8 190. Cena 1 K 40 h. Po pošti 20 h več. Na 267 straneh je izšla torej tudi slovenska Ilijada Veseli smo te lepe, elegantne, oknsno tiskane knjige, ki pri: ovedujejo o slavnih junaštvih Grkov in Trojancev, bojujočih se za lepo Heleno in Trojo. G. profesor je spisal za .Slovan. knjižico8 že „Odisejo", ki se je morala celo ponatisniti Gotovo bo doživela tudi Ilijada ponatisk, saj je njena vsebina še lepša in zanimivejša, hkratu pa tudi poetičnejša. Slovenska mladina bode gotovo rada vedno in vedno iznova prebirala opisovanja ju naštev Ahileja, Patrokla, Odiseja, Dijomeda, Agamemnona, Menelaja, Hektorja, Parida, i. dr. Povest pa je velezanimiva tudi za odrasle, ki Homerja ne morejo citati v izvirniku. Ilijada je povest, ki bo delala veselje prav vsakomur, zato pa smo hvaležni prof. K rag I ju, da je priredil to povest, ki
bi morala iziti že davno, za Slovence v toli simpatični obliki. Jezik je sem pa tja nekam starinski in deležnikov je dokaj odveč, vzlic vsemu pa je ta lepa in neverjetno cenena knjiga vsega priporočila vredna Stariši naj bi odrasli mladini, zlasti dečkom, pri vsaki priliki dajali to knjigo v roke! Naročila sprejema v Ljubljani L Schwentner.
Telefonska in brzojavna poročila.
Zmaga na Goriškem.
Gorica 8. januvarja. Gabršek je dobil 142, Rutar 139glasov. Zmaga je naša. 6 glasov smo izgubili. Zanetti v Gradišču je propadel. Šah klerikalizmu!
Op. ure d.: Veseleč se od srca zmage goriške napredne stranke, kličemo zavednim volilcem gromovito: Slava! Živio novi napredni poslanec Oskar Gabršček! Furlanskega klerikalca Zanettija je zadela zaslužena kazen. On je pridobil Gregorčiču tistih 21 furlanskih glasov, s katerimi je zmagal, in zdaj je Zanetti naj več'v sled tega sam propadel.
Tolmin 9. januvarja. Ponosno vihra v tolminskem trgu trobojnica. Godba svira. Navdušeno ljudstvo častita naprednim volilcem in izvoljenemu vrlemu posl. Oskarju Gabrščku.
Naprednj aki.
Poljane 9. januvarja Živela zavedna Ljubljana. Živio novi poslanec dr. Tavčar! — A Kopač, župan v Žireh.
Celje 9. januvarja. Včeraj smo še klerikalno volili. Odslej pa nikdar več. Živela kranjska napredna stranka, ki nam je vzgled. Napredni kranjski poslanci, zastopajte tudi štajerske napred-njake. — Naprednjaki iz Savinjske doline.
Kozje 9. januvarja. Iz Celja so došli Judeževi groši. Za Pommerja se glasovi kupujejo.
Ormož 9 januvarja. Dosedaj gospodujoča nemčurska klika je pri občinskih volitvah v Veliki Nedelji bila poražena. Propadla sta tudi glaso-vita Flucher in Skworz. Živeli volilci!
Dunaj 9. januvarja. Bivši ministrski predsednik grof Fran Thun se je zaročil z 48 let staro vdovo grofa Vra-tislava.
Dunaj 9. januvarja. Nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este pojde kot zastopnik v Berolin k slavnosti 2001et-. niče, kar je Pruska postala kraljestvo. Ta slavnost bo 18. januvarja. Ruskega carja bo zastopal veliki knez Vladimir.
Krakovo 9. januvarja. Stoja-lowski je bil danes radi upora oblastvom obsojen na mesec dnij zapora
Solnograd 9. januvarja. Bivši predsednik poslanske zbornice, dr. Fuchs, je izvoljen. Od 153 glasov jih je dobil 81.
Inomost 9. januvarja. Dipauli je izjavil, da ne sprejme kandidature za bolcanske kmetske občine. Izvoljen je bil vzlic temu z večino 4 glasov. Kathrein in Schöpfer sta tudi izvoljena.
Meran 9. januvarja. Dipauli je dobil izmej 220 glasov 134 ter je torej izvoljen. Kathrein je zmagal z 99 glasovi proti 70.
Opava 9. januvarja. Nemški radi-kalec Türk je propadel tudi v kmet-skih občinah. Izvoljen je nacionalec Kaiser.
Opava 9. januvarja. V Tešinu v. Šleziji je zmagal poljski kandidat Mihe j d a.
Beligrad 9. januvarja. Srbska skupščina se snide 11. t. m. Kralj Aleksander, kraljica Draga, dvor in ministrstvo ostane v Nišu do konca zasedanja.
Rim 9. januvarja. »Tribuna" javlja, da je laška eskadra zasedla Nimrod-zaliv.
Pariz 9 januvarja. Princ Čing je posetil poslanike in izjavil, da kitajska vlada sprejme mirovne pogoje, ter da je pooblaščen, podpisati jih in jih zaznamovati s cesarjevim pečatom.
London 9. januvarja. Kitajska vlada je dostavila poslanikom 11 jednako se glasečih mirovnih zapisnikov, ki so podpisani
Odprto pismo*)
C. g. Matiji Erjavcu, dekanu v Vipavi
V odprtem pismu .Slovenca" iz dne 5. jannvarja t 1., fit. 5, pravite, da .ponudite" g. dra. Ivana Tavčarja 200 K, nam Slapencem pa 100 K, ako Vam doka-žemo to, kar je pisal .Slov. Narod* fit. 282. minnlega leta.
Mi Slapenci Vam ne verujemo, kakor i Vafiim g. tovarišem ne, ki so večkrat po časopisih kaj .ponujali", toda dali niso ničesar.
Gosp. dekan, zalotite pri dru. Ivana Tavčarja .ponadenih" 300 K in bodite prepričani, da Vam dokažemo, kar smo mi pisali, kar pa Vi in Potrata tajita
Na Slapu, dne 7. januvarja 1901.
Jernej Zori.
Poslano.**
Odprto pismo gosp. Ivanu Smrekerju, de
želnemu živinczdravniku
v Sevnici.
V svoje veliko začudenje in osupnjenje prepričali smo se, da ste Vi nastopili v sedanji volilni borbi za volitev državnega poslanca v skupini mest in trgov z vso odločnostjo proti ogromni večini trških narodnih volilcev. Smeli bi od Vas pričakovati in odločno od Vas zahtevati, da se ravnate po veČini tukajšnjega prebivalstva, da se ravnate po tistih, od katerih živite, da si imejte vedno pred očmi in dobro zapomnite, da dobivate iz občinske okrajne blagajne izdatno subvencijo. Mislite li, da se Vam daje za tukajšnje razmere jako izdatno podporo, da vedno in pri vsaki priliki proti tukajšnim tržanom in narodnim davkoplačevalcem agitujete, ter narodnega nasprotnika kažete?
Ves čas, kar ste v Sevnici kot živino-zdravnik nastavljeni, Vas pazno opazujemo in smo do sedaj Vaše početje in vedenje mirno prenašali, a svaka sila do vremena! Do sem in ne dalje! Našega potrpljenja je konec.
Poživljamo narodni občinski in okrajni zastop, da Vam, Vašemu postopanju primerno, ter brezobzirno odpove podporo. — Želimo pa tudi, da se v bodoče vendar že skoro oziranje tržkih volilcev preneha in pokaže, da sta Smrekar in Schalk naša narodna nasprotnika, katerih ne rabimo več v občinskem zastopu.
V Sevnici, 8. januvarja.
Narodni tržani in volilci.
*) Za vsebino teh spisov je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Darila
Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod
Miha Pesjak v Kamni gorici 6 soprogo kot novoletno darilo 20 K. — V gostilni „pri Figovcu" na Silvestrov večer nabralo veselo omizje 6 K. — Radovljiški narodnjaki, proslavljajoči zmago narodno-naprednih poslancev — ker so klerikalci o priliki svojih zmag tudi isto storili — 28 K 40 vin. — Kostanjeviški narodnjaki 10 K, slaveč zmago narodno naprednih kandidatov. — 10 K zgubljene stave pošdja g. Fran Božič, trgovec v Rudolfovem, mesto venca na grob dolenjskemu političnemu mrliču. — Gospod Mate ČeperniČ v Logatcu 6 K kot skupilo za licitiranje dobitka pri Siivestrovi večerji. — Gospica Franica Majzeljeva v Belicerkvi 16 K, katere so darovali novomeški lovci zbrani na lovu pri Maj zelju z geslom: Poražen leži klerikalni »maj, združen z Nemci vekomaj. — Gosp. Rajko Perušek, c. kr. profesor v Ljubljani, 10 K kot novoletno darilo. — Gospod Ivan Saje v Slov. Gradci 23 K 92 vin., darilo volilnih mož slaveči zmago g. Robiča. — Skupaj 130 K 32 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gospica Franica Majzeljeve v Beli cerkvi 12 K 22 vin., katere so darovali novomeški lovci, veseleč se zmage ob volitvah. — Gosp. Emil Orožen, c. kr. notar v Trebnjem 44 K 80 v. od raznih gospodov v Trebnjem kot odkupilo od novoletnih voščil (imen in zneskov radi tesnega prostora ne moremo navesti) in 5 K 20 vin. za razprodane Prešernove podobe. — Gospa Albina Višnikar v Ribnici nabrala na veselici Silvestrovega večera 50 K. — Skupaj 112 K 22 vin. — Živeli!
Vsled ogromnega dela ob novem letu v upravnlštvu se darila niso mogla redno objavljati in tudi radi tesnega prostora v listu, ne vse cenjene želje p. n. darovalcev vpoštevati. Prosimo, da nam oboje blagohotno oproste.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlite-prašek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—1)
Bratje Sokoii!
Dne 16. januvarja 1901
vrtil se bode nas letošnji
redni občni zbor
na galeriji telovadnice i „Nar. domu".
Začetek ob 8. url zvečer.
Vspored razviden iz vabil, ki se Vam bodo pravočasno dostavila.
Nadejajoč se polnoštevilne udeležbe, Vas pozdravlja z bratskim Na zdar!
Umrli so v L|ubljani:
Dne 5. jannvarja: Helena Wenedikter, okrajnega komisarja hči, fikrlatica.
Dne 6. januvarja: Hermina Vrtnik, črevljar-skega mojstra hči, 1 leto, vnetje hrbtnega mozga. — Jakob Likar, železniški paznik, 59 let, omeh-čanje možgan.
Dne 7. januvarja: Helena Lukek, služkinja, 62 let, jetika.
V hiralnici:
Dne 6. januvarja: Marija Bositio, zasebnica, 61 let, otrpnjenje pljuč.
Dne 7. januvarja: Uršula Barle, gostija, 80 let, rak.
V deželni bolnici:
Dne 3. januvarja: Silvester Žabkar, po-strežnika sin, 4 dni, življenska slabost.
Dne 5. jannvarja: Fran Cokan, kamnoseški pomočnik, 28 let, jetika.
Dne 7. januvarja: Fran Kramar, čevljarski pomočnik, 68 let, rak. — Ana Baltazar, delavčeva hči, 8 let, vnetje obistij. — Matija Brovet, ključavničar, 76 let, vnetje sopil.
Meteorologično poročilo.
VUInm nad moljem SO« J m. Srednji vat ni tlak TS« 0 mm.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
iS
Vetrovi
Nebo
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
746 7 — 6*6 al. jzahod oblačno
7471 —118 ar. sever megla 7468 — 69 brezvetr. jasno
Srednja včerajšnja temperatura —80', male: —27°.
nor-
Dunajska borza
dne 9 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah   .  .  . . Skupni državni dolg v srebru .  .  . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/0  .  . . ,
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4s/„.....
Avstro-ogrske bančne delnice   .  .  . .
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za IGO mark,
20 maik............
20 frankov...........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9830 9820 117 — 9830 11705 9216 1698 — 66375 240-. 7'/, 117'65 23 64 1914 90 80 1137
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
menjalnica v pritličju
sprejema v lose na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4-°/o od dne %'lofte do dne dviga,
9°/0 rentnl davek, od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
Izplača tudi večje »vol«- brez odpovedi. (11—7)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho  poštnine proste
vpošiljatve zneskov.
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preljubljeni naš sin, oziroma brat, gospod
Franc Šuklje
c. kr. sodn. avskultant
po kratki in hudi bolezni, danes ob 21/»- uri popoludne, v 27. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega ranjcega se bode blagoslovilo v sredo, dne" 9. t. m., ob 2. uri popoludne v stolni cerkvi pri bv. Štefanu na Dunaju, ter se potem prepeljalo k večnemu počitku ne Šmihelsko pokopališče pri Novem mestu.
Svete maše zadupnice se bodo brale v četrtek, 10. t. m, ob 9. uri zjutraj pri sv Štefanu, potem pa v kapiteljski in frančiškanski cerkvi v Novem me<*tu in v Šmihelski farni cerkvi. (79)
Na Dunaju, dne 7. januvarja 1901.
Frane Šuklje, c. kr. dvorni svetnik, oče. — Raca Šuklje, mati. — Vladko, MIlan, Janka in Lu-devlk Šuklje, bratje. — Mlaka Šuklje, sestra.
Slov. akad. fer. društvo „Sava" naznanja tem potom svoj>m članom, da je njega večletni član, brat
Franc Šuklje
c kr. sodn. avskultant
po kratki in hudi bolezni dne* 7. januvarja, v 27. letu svoje starosti, v Gospodu zaspal.
Lahka mu bodi zemlja domača!
V Ljubljani, 9. januvarja 1901. (78) «0«H»oi-.
Zanesljivi popotniki
za detaljno kupčijo so takoj vsprejmejo za Kranjsko proti stalni plači in proviziji.
Ponudbe pod „100" upravništvu .Slov. Naroda". (36—2)
Izborna specijaliteta
najljubše darilo vsakomur je
ljutomerski
Biser iz Strmeča 1886
(12)
Dobi se v steklenicah pri
(6)
Edmund Kavčič-u
PreSernovo ulice, nasproti glavni pošti.
Ces. kr. avstrijske ^ držam železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaren od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod, is LJubljana juž. kol. Proga čez Troiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Steyr, t Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amsietten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz j čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove v are, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri Iti m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gastemn. Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. - Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, L ab.ia, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Proga lz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 3J m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Ob 7. nri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob K. uri 10 m zvečer.
Za kaöelj in katar so
Kaiserjevi ««m> prsni bonboni.
uspešno sredstvo, flfiliA    notarsko ove-kar se prlpoznava /{}■)() rovljenimi z spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju,
hripavosti, kataru in zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlov! lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnköczyju In v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani.
Dobro ohranjen kratek t75-^
klavir
(tvrdka Pokorny) je na prodaj.
Vpraša naj se v Šelenburgovih ulicah
št. 6, II. nadstropje, popoludne od 2.—3. ure.
Gospodična
izučena knjigovodstva, z dobrim spričevalom, ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi vstopiti v kako trgovino za knjigovoditeljico ali blagajničarko, ali
pa v kako pisarno.
Ponudbe pod »K nj i g o v o d i t e 1 j i c a« na upravništvo »Slov. Naroda«. 15—2
Fraktiiantanpomozüi nradailc mil aospoflična
nemščine in slovenščine v govoru iu pismu popolnoma ve5č(a) in v stenografiji Izve-den(a). se takoj vsprejme v prijaznem zavodu proti začetni plači 70—90 kron na mesec. Pri vporabljivosti se zviša plača in postane dottfnik(ca) uradnik.
Službene prošnje z natančnim popisom življenja in prepisi spričeval upravništvu .Slov. Naroda". (37—2>
Rudolfu Kirbisch-u
slaščičarju na Kongresnem trgu.
Istotam tudi
fina desertna ter namizna vina, likerji, konjak, kompoti, marmelade, čajno pecivo, cakes, suhor
itd. itd. (74—1) „Fremdenblatt4', ,,Lalbaeher Zeitung*' In „OetdeutMche Kundirhau" ne oddajo v druge roke.
Firm. 371.
Einz. II. 5/1-
Bekanntmachung.
Vom k. k. Landes- als Handelsgerichte in Laibach wurde infolge Auflassung des Handelsbetriebes die Löschung der im Handelsregister für Ei^elfirmen eingetragenen Firma
„Eduard Hajek, zum Betriebe der Gemischtwarenhandlung in Laibach" vollzogen.
K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach,
Abth. IH., am 3. Jännerl900. '
(KhksIiim. Pri c. kr. dež kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vsled opustitve- trgovanja izbrisala v trg. registru za posamne firme vpisana tvrdka „Edvard Hajek za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani". — C. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne' 3. januvarja 1901.) i (45)
m sirup
lekarnarja Piccolija4
-v Ii J    1» lj anl
se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je'torej najbolj cist izdelek ne|iret*ežne kaku-voMl ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirojen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenin steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 110, 100 kilogr. = 100 kron. I. (1368-20)
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju z K 630.
WtT F*:ri«* tn & ruske ^
1860 T.P.A.P.M> IIETEPEVPV
Varstvena znamka.
bo dobivajo s»o stalnih
-7)
pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda, Ant. Krisper, V. Petrlčič, K. Recknagel, Fr. Szantner, F. M. Schmitt.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarna".