a -........ Velivoli ituliani sopra la costa tunisina porta-no nnove truppe e ' requislti. — Italijanska letala nad tunizijsko obalo. Pripeljala so nove čete in potrebščine. Spediztone in abbonaniento postale Poštnina platana v gotovini Cena i lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 18. marca 1943-XXI. štev. 11 (696) Če je lepo vreme na Jožetovo, naj veselo bo srce kmetovo. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih.; • li r e d‘n 1 S t v o i n upra va v I.jpbljahi, ^Miklošičeva 14/111. Poštni predal 6t. 345, Telefon 6t. 33-32. —. Kaču«, .pOfitne hranilnice v Ljubljani ' žt. 15.393. — R o k o p i a o v ne vračamo, . nefrankirartih dopisov ue. sp.rejemai^o. Za . odgovor je treba priložiti 2 liri T znamkah. ' 'v- v.NAROČNINA 1/4 leta 10 lir//*?*]«^ 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. Naročnino • je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu; eno>tolpčna pel it na vr>ta ali • njen j>io>tor* (v-^iua. 3 mm in Mirina r«.r> mm) 7' ir; v ogluMiAhft »ri«Jy 4 '*0.iire. • V dvobarvnem tisku cene po dopfoviitfu. — N o 11 c e : vrstita 7 lir. Mal v o , s i : beseda 0.30 lire;, Oplasnt davek, povsod . se posebej/ I’r. večkratnem iiaTpčilu popust. Danes: Naša nova pravljica: Arif išče srečo letalski boji nad tunizijskem bojiščem Potopitev angleškega parnika „Empress of Canada". -Uspešen napad na pristanišče v Bonu ..(■lavni Stan Italijanskih Oboroženih ie objavil 10. marca svoje 1019. v°ino poročilo: V Tuniziji nič omembe vrednega, teniški bombnik; so napadli pristanišče Al/.ir. zadeli pristaniške naprave in poškodovali neki srednje velik parnik. v^?n:8KUplino sovražnih letal, ki ie 1‘onibard^rala Palermo, ie naša ;‘i i obramba v pristanišču Linpeoni-bardirala^ Gafso iti povzročila mnogoštevilne žrtve med civilnim prebivalstvom. Skupiim naših torpednih letal 105. It J10^ .poveljstvom letalskega rr i'-i Mancinija Urbana s Česane .„'>1 'e napadla sovražni konvoj med Bougiem in Alžirjem. Potopili neki 15.000 tonski sovražni par-««ki trgovski parnik iste nosilca t,,„m °l* rušilec pa poškodovali. ''spe-bom je italijansko talstvo od začetka voine dalje po- levja° e” m: l0" S0Vražneca lad- Giavni Stan Italijanskih Oboroženih >e obja> i| 12. marca »voio 10-J1 Vojno poročilo: V Tuniziji smo napade sovražnih oklepnih voz zavrnili s topniškim ognjem in bombardiran jem. Sovražnik ie izgubil deset letal. f,l,ri so sestrelili italijanski in nemški lovci, štiri protiletalsko topništvo, dve Pa naši tanki. - J^lalški napadi v bližini Tunisa so Uiu°so žrle v med civilnim prebivalstvom. «nSitfratL POZi®^i P®Poldue so oddelki .K1 PCdnih letal bombardirali v-Bouu in zadeli tri zasidrane sovražne Parnike. 7-,; . srednjem Sredozemlju so nemški „ v. spremstvu konvoja zavrnili ovrazni napad m dva sovražna bombnika zbih v morie. Pa mrtvi. Sovražnik ie naredil občutno škodo na zasebnih poslopjih. C‘ operacij včerajšnjega dne se eno nase letalo nj vrnilo v oporišče. • hna naša podmornica se ni vrnila v rešila vsa Posadka se ie -- Glavni Stan Italijanskih Oboroženih v,,1; Je »biavil 1:1. marca svoie 1022. voi'šč«- v letalskih boiili v '‘lili 19 sovražnih letal. Pristanisi bombniki so bombardirali so zStaalf v • 'no S0vr"ž"o la d io Sov ral«' nekai lih pa poškodovali, raia IJa-rn? letala so včeraj bombardi-fanjenih d prebivalci ie 13oseli Olavai Stan Julij*., ®i| le obiavij 15 11 skih Oboroženih •narca svoie 1021. V«1B0 Boračilo: ^opeilske^n^ptallko1*? yeme oviralo S*vo ie seitrofllo »L T: 0, J1'-.0!;1 ro,ll° eno sovražno letnlo Nad Sicilskim prelivom goltali!™ plovci zbili en angleški^dvo^or: Naša torpedna letala so pri .Bonu napadla neki sovražni konvoj in zadela s torpedi neki velik’ sovražni parnik. . V noči- na ‘IS;; marec so se; ob tunizijski obali spopadli nemški -motorni čolni s skupino angleških rušilcev. Nemški motorni čolni so potopili dva angleška rušijea. Na Atlantskem, oceanu je naša podmornica Ppii -poveljstvom ladijskega poročnika (Hantranca Gazzana iz Milana potopila: 23.500. tonski angleški oceanski parnik rKtnpress of Canada<. natovorjen. 8. četami, . Italijanski hitri čolni so na severovzhodni obali Črnega morja napadli skupino, ruskih motornih torpedov in motornih čolnov. Dva sovražna čolna so poškodovali, sanii so Se pa brez izgub vrnili v oporišče.. Sovražna letala.sp napadla Pozzallo (Ragusa) in povzročila na' zgradbah lažjo škodo. Med prebivalci ie eden mrtev. ; - Vladar na razstavi zavoda za rimske študije Bim. 10. marca. Vel. Kralj in Cesar ie obiskal razstavo na Piazzi Navona. prirejeno v Kraljevem zavodu za rimske študije. Vladarja, ki ga ie spremljal prvi pobočnik, so sprejeli guverner Rima. predsednik zavoda, generalni tajnik. razstave in drugi odličniki. Vladar si je pazljivo ogledal razstavljena dela in izrazil svoie vzvišeno zadovoljstvo spričo odlične prireditve. 141 vazne Prestolonaslednik pri Duceju Rim. 10. marca. Duee ie sprejel prestolonaslednika in se- z niim razgovar-ial - o njegovi nedavni inšpekciji ti;; Sardiniji in o drugih vprašanjih vojaškega značaja. DUCEJEVA NAVODILA STRANKI Ustanovitev združenja družin padlih in ranjenih pri letalskih napadih. — 1,387.000 fašistov pod orožjem Itnn, 12. marca. Pod predsedstvom IJueeja je bilo 11. - marca ob 17, uri zborovanje nacionalnega direktorija Stranke ob navzočnosti podtajnikov, elanov in inšpektorjev. Po odreditvi pozdrava Duceju je tajnik Stranke tovariško pozdravil v imenu črnih srajc nove člane po zakonu, ki bodo v nacionalnem direktoriju krepko prispevali s Rvojo vero in izkustvom, nakar je obširno poročal o delovanju PNf' v zadnji dobi, ko je bilo delovanje čedalje bolj odločno usmerjeno Po pucejevih ukazih k potrebam, na-stalnn zaradi vojnegra stanja. rasistovske organizacije so zastavile vse svoje energije, tako da so povsod in ob vsakem času vsi čutili odkrit« in ljubeznivo solidarnost Re-znpa do borečega se naroda. Z mnogoštevilnimi pobudami so fašistovske organizacije, skladno z zahtevami tre-liutka. pomagale vojakom, delavcem in vsem, ki so zaradi vojnih dogodkov .priSli z običajnega načina življenja. V smislu čedalje bolj neposredne skladnosti s potrebami naroda je bila izvršena nova sestava nacionalnega direktorija. ki je, obsegajoča zvezne tajnike iz raznih pokrajin. omogočila lieposrednejši stik osrednjih organov s praktičnimi in idealnimi stremljenji ljudske množice. V ta namen so bile odrejene po- zveznih tajnikov-, da bi bile vse liolj učinkovite akcijske smernice, tičoče se prehrane. Nacionalno združenje družin civilnih padlih V tem vnetem in budnem delu je Stranka imela pred očmi zlasti prebivalstvo, proti kateremu sovražnik najbolj divja s svojo podlo teroristično akcijo. V ta namen je Stranka po natančnih ukazih Duceja izdelala statut novega nacionalnega zdru-zenja družin civilnih padlih, pohabljenih in invalidov zaradi letalskega bombardiranja. Ustanovitev tega združenja, ki _io je nacionalni direk-torij odobril, je dejanski dokaz stalnega zanimanja s katerim Stranka ščiti vse. ki s ponosno dušo prenašajo nevšečnosti in žrtve vojne, usmerjeni z vsem- svojini duhom proti zmagi. Združenje, ki bo po sklepu Duceja podrejeno Stranki, hoče uradno posvečati vrednote, iz katerih črna narod svojo dejavno vero in tudi kreposti. ki se izražalo s kvvfto žrtvijo civilnesra prebrvalstya. ki prenaša z vzvišenim odrekanjem in patriotič-niih razumevanjem nošledlce 'sovražne zlohotnosti, pri čemer se čedalje boli utrjuiejo čustva neizprosnega Koste inšpekcije v federacijah Ijorbe-1 sovraštva do sovražnika. Ustanovitev n ih fasijev v vsej ltalm ter je bilo združenja bo še boli poudarila ustrez-sklicanih mnogo krajevnih raportov I nost akcije Stranke z gmotnimi in moralnimi potrebami prizadetih ter bo omogočila čedalje . bolj primerno l>odporo v skladu z dejanskimi Potrebami sedanjega stanja, poslužujoč se fašistovskih organizacij, ki so nedvomno najbolj sposobne za dosego postavljenega smotra. Središča za poškodovance ob sovražnih napadih Nadaljnja očitna manifestacija naglega in uresničujočega stila, ki je moral dati pečat vsemu udejstvovanju v tem odseku, so pravila, ki jih je nacionalni direktorij PNF na Du-cejev ukaz določil v sporazumu z notranjim ministrstvom za izvajanje podpiranja prizadetih ob sovražnih letalskih napadih. Odslej ho glavno ojrodje tega podpiranja novi organ, katerega je sklenil ustanoviti narodni direktorij, in sicer bodo to pod-Porna središča za oškodovance ob sovražnem vojnem napadu. Tem središčem so dodeljene po skrbno pro-učenem načrtu naslednje fflavne na-loge: 1. Zbiranje oškodovancev takoj po napadih in podelitev prve moralne in gmotne podpore. 2. Zbiranje s pomočjo posebnih obrazcev izjav poglavarjev družin in posameznikov o obsegu prestane škode, o številu družinskih Članov, ki jim je treba pomagati, o njih neposrednih potrebah, o možnosti nastanitve pri sorodnikih ali prijateljih v kraju ali v drugih občinah ‘itd. 8. Takojšnja priskrba zavetja. 4. Izstavitev družinskim poglavar^ jem izjave z opisom škode in dobljene podpore, potrebnih bonov za življenjske potrebščine in morebiti neobhodnih oblačil, bonov za nastanitev v spalnicah, hotelih itd. za čas pred odselitvijo pri tem upoštevajoč potrebo, da morajo biti v najkrajšem Času postelje, spalnice in obednice v kraju zopet na razpolago. 6. Zbiranje prošeni za dnevno podporo, ki se morajo potem izročiti upravnim oblastem, ki odloča io o obsegu pomoči in. njene materialne raz. delitve. 6. Izplačevanje potrebnih vsot poškodovancem, ki so potrebne takoj za življenje in to v meri, ki jo smatra Unita dj navi da Ruerra itallana in vi;iff8i0 pel Mediterran« o. — Enote italijanskih bojnih ladij na Težnji v Sredozemlju. za"priiyierno tajivk Fasija ali zaun-nik' krajevno skupine. 7. Določanje dokončnega bivališča za družine in posameznike ter načina preselitve, na podlagi seznama o sprejemnih možnostih prebivalcev v pokrajini: sezname sestavijo prefekture s sodelovanjem federacij borbenih fašijev. 8. Pošiljanje podpirancev v spalnice in obednice. Podporna središča bodo odseljen-cem pomagala po potrebi tudi med tranzitom ter bodo takoj pričela svoje delovanje, da bodo z največjo naglico rešila naloge, ki jim jih je dodelil Duee in katere je Stranka sprejela z živim ponosom in zavestjo, da tako vedno bolj goreče nudi lasten prispevek k udejstvovanju naroda v vojni. Kakor ukrepi ministrskega sveta bo tudi ustanovitev teh središč narod sprejel z najglobljo hvaležnostjo ker je potrdilo skrbstva in dejanske hvaležnosti, s katero Režim sledi in pomaga prebivalstvu, ki je izpostavljeno anglosaškemu terorizmu. ki pa je tem bolj brezuspešen, čim bolj je krut. Dejanska skrb za delavske množice V okviru tega obširnega udejstvovanja v prid borečega se naroda je bila posvečena posebna pozornost zaščiti delavskih pravic, ki v obratih in na polju žilavo sodelujejo v bojnem naporu naroda. Z nagradami ob dvajsetletnici je Režim ponovno dokazal, kako mu je pri srcu usoda delovnih množic, ki so sprejele velikodušni Ducejev ukrep z živimi dokazi hvaležnosti. Volja dt-lovnih množic do sodelovanja in čedalje bolj vnetega in žilavega dela v proizvodnji. ki je temeljni činitelj naše vojaške sile, se ie še bolj ojačila. V sporazumu s pristojnimi ministrskimi in sindikalnimi organi so se podpirala vsa vprašanja, tičoča se skrbstva in podpiranja kategorij. Posebna pozornost ie bila posvečena razvoju in jačenju podietniških menz. V ta namen je Stranka z lastno akcijo skrbela za. to, da so delavci v vojni proizvodnji, ki se morajo strogo držati delovnega urnika, dobili čim bolj. popolne in izdatne obede. Ta namen ie bil dosežen tudi z nakazo-' vanjem posebnih dodatnih obrokov po 'ministrstvu za poljedelstvo in gozdove. ■ Doslej dosežene uspehe kažejo naslednje številke: V obratu je več ko 4000 menz z 1,100.000 gostov. Ti podatki pa še niso dokončni, kajti ustanavljajo se nove menze ob sodelovanju interesiranih sindikalnih organi-zacii in Dopolavora. Stranka je bila 7. resnično stvarnim duhom in razumevanjem za potrebe naroda v vojni navzočim s svojim delom v vseh gospodarskih od* sekih, sodelujoča pri reševanju vprašani sindikalnega značaja, ojačujoča lastno udejstvovanje na vseh področjih vojnega gospodarstva in sodelujoča pri reševanju najnujnejših vprašanj poljedelske proizvodnje, organizacije oskrbovanja in razdeljevanja živil. Obsežno delo v propagandi in obdarovanju Od posebnih _ potreb, nastajajočih iz vojnega stanja, so bila inspicirana tudi vsa ostala udejstvovanja Stranke, tako v_ propagandi tiska kakor v obdarovanju. V' zadnjem semestru je nacionalni direktori* PNF poslal federacijam borbenih fašijev in drugim ustanovam nad 251.000 zavojev s propagandnim gradivom. V industrijskih in poljedelskih podjetjih v 8* pokrajinah je bilo 507 zborovanj, katerih se ie udeležilo nad 538.000 delavcev. Prirejenih je bilo 168 radij, skih zborovanj za skupne poslušalce s posebnimi, oddajami ter 5 radijski* obveščevalnih oddaj tedensko za poljedelske množice. Sindikalni v odi to* Iji so očrtali ha posebnih zborovanjih vprašanja, ki najbolj zanimajo razne kategorije i ozirom na vojno. S pomočjo lastnega tiskovnega urada je Stranka povečala in vaporedila vidno bolj organično funkcijo odtclbonih listov in tednikov federacije borbenih FaSijev, razširjajoč tako s pomočjo teh organov kakor tudi z vest-niltom tiskovnega urada PNF najvažnejše vesti za politično usmerjenje. Posebno plodno je bilo udejstvova-tije bojevniškega urada, s pomočjo katerega je bilo razdeljenega za 100 milijonov lir podpornega gradiva in gmotne pomoči skupinam in posameznikom, pripadajočim operirajoeinr in zasedbenim četam. Obilen prispevek je Stranka dala tudi k organiziranju podpornih vlakov Glavnega stana vojske. Nadaljevalo se je razdeljevanje več ko 500.000 kolonialnih zavojev. ki bo izčrpano v mesecu marcu in ki je vzbudilo največjo hvaležnost med borci. Spopolnjena je bila oddaja družinskega radija. Dr. Gobbels o novem evropskem redn Berlin, 13 marca. Nemški propagandni minister dr. Gbbbels ie sprejel danes zastopnike tujezemskega tiska pri nemški vladi, katero io prisrčno pozdravil in se z njimi nato razgovar-jul o najbolj aktualnih vprašanjih, odgovarjajoč na številna vprašanja, ki so mu jih časnikarji sami zastavili. Najbolj aktualno vprašanje, o katerem je dr. GSbbels govorih ie letalska ofenziva, ki jo vodi Anglija proti Nemčiji. ko napada najrajši mesta, ki so nemškemu narodu najljubša. Potenj, ko ie ožigosal zlohotno sadistično brutalnost Anglosasov. s katero izvaiaio svoje teroristične napade na eivilno prebivalstvo, zgodovinske spomenike in umetniške zaklade Nemčije, le dr. Giibbels na kratko omenil svoiečasni predlog Nemčije za opustitev letalske voine. Ta predlog je sovražnik imel za znak slabosti. Dr. Gobbels je nato omenil neskončno potrpežljivost, s katero ie nemška vlada prenašala sovražne napade, preden ie odgovorila z istim sredstvom. Nadaljnje vprašanje, ki so ga časnikarji zastavili ministru, je bilo o novem evropskem redu. Dr. Gobbels je ob tei, priliki jasno prikazal stališče sjI Osi. ki je v očitnem nasprotju s stališčem Anglosasov in zlasti Angležev. Angleži upajo v bistvu, da bo po vojni na evropski celini približno uve-1 javljen tak sistem, kakor ie bil prejšnji. kar bi Angliji z izkoriščanjem umetnega »ravnovesja Bil« omogočilo spekulacije, kakršne ie vedno gojila v preteklih stoletjih in kar bj bilo neizbežno v nasprotju z željami posameznih narodov, ki naj bi še sestavila ji razdrohtjen zemljevid evropske celine. Po vojni naj bi se torej obnovilo stanje pred vojno, ki bi bilo se bolj povezano z imperialističnimi interesi Londona. . šli pa. je nadaljeval dr. Gobbels. vnlunp samo eno alternativo, novi red mladih narodov ali boljševizem Sovražna propaganda ie seveda podtaknila, da bi bil novi evropski red vzpostavljen in vzdrževan z nemško »knu-t<> . in je do neverjetnosti pretiravala strogost nekaterih ukrepov, ki jih je morala nemška oblast uveljaviti na nekaterih zasedenih ozemljih. Narav-no ie. da ie morala Nemčija postopati energično v nekaterih predelih, kier se je pokazal univečii odpor proti poslušnosti jn potrebnemu redu za mir-no upravljanje zasedenih držav, zlasti P?1 ■!?.." ozemljih, ki so priključena Nemem. Očitno ie. da ti ukrepi niso stalnega značaja in so se morali izdati v izrednem vojnem stanju ter se bodo spremenili, kakor bo potrebno ko izrednega stanja ne, bo več. Sile Osi torej ne nameravajo v bodočnosti vzdrževati edmstva Kvrope % izrednimi vojaškimi ukreni, temveč hočejo ustvariti Kvropo, ki bi ie slvorita prostovoljno bot celinska enota. ! Novi red. ki ga predvideva Os. se 1 bo izrazij z utrjeno, urejeno, zaščiteno in zajamčeno enotnostjo evropske celine. Za ta red bodo jamčile sile. ki so resnično sposobne zagotoviti miren razvoj posameznim narodom, ustvarjajoč pogoje za koristno in plodno gospodarsko izmenjavo z ostalimi celinami. ki bodo zato pokazale dobro voljo. Po kratki omembi vojaškega položaja. zlasti na vzhodni fronti, kier se ie napredovanje ruskega valjarja nedvomno ustavilo, ie minister obširno govoril o boljševizmu iu o boliševjški nevarnosti ter dokazal, da ie ta nevarnost dejansko najresnejša in največja. ki je kdaj grozila evropski celini. 25 let črne bedo ruskega naroda v svrho priprave gigantskega vojnega aparatu, ki naj bi z ognjem in mečem zavzel evropski znnad in katerega samo sile Osi s svojimi zavezniki lahko ustavijo, ie tragična osnova, na kateri io bil ustvarjen »boliševiški pok rete. ki nai bi pregazil ves omikani svet. Da to vprašanje boljševizma povzroča skrbi ne samo državam Osi in trojnemu paktu pripadajočim državam, temveč tudi nevtralcem in celo sovražnikom. ie dokaz, kako vseobča in resna te ta nevarnost. Glede tega vprašanja ie bilo zastavljenih ministru več vprašani, na katera ie dr. Gobbels jasno odgovoril, obrazložil pa je tudi razloge, zaradi katerih ne more kot zastopnik nemške vlade na nekatera vprašanja dali izčrpne odgovore, ker izkorišča sovražna propaganda sleherno omembe o problemih splošnega značaja v nasprotnem smislu. Ob tej priliki jo dr. Gobbels omenil.. da ie sovražna propaganda tudi. njegov zadnji govor v Športni palači, ko ie jasno krikazal resnost ure in pozval narod, ki ie z odobravanjem plebiscitarno odgovoril, k totalni vojni, tolmačila kot znak slabosti jn utrujenosti. Glede zadržanja nekaterih evropskih nevtralnih držav do boljševizma ie minister pribil, da Nemčija absolutno spoštuje pravice posameznih držav, poudaril pa je. da so sile Osi prevzele nalogo zaščititi vso Evropo pred rusko nevarnostjo. Omenjajoč možnost, da bi Kusom uspelo prodreti do Varšave, ie minister zatrdil, da bi gotovo vse države. ki jim preti od boljševizma vsa nevarnost, prosile zaščito Nemčije, V splošnem pa se Nemčija ne meni za nekatere glasove, ki prihajajo iz nekaterih držav, in se ne pusti vplivati od kakršnega koli bolj ali mani ugodnega zadržanja teh držav do Nemčije. Zidovstvo ie bilo predmet mnogih vprašan] na katera ie minister jasno odgovonl in označil židovstvoza mednarodno infekcijo«, ki jo ie treba korenite iztrebiti. Kar se Nemčije tiče. lo delal dr. Gobbels, si ne moremo dovoliti, da bi postala ognjišče infekcije. Lahko se izvaja bolj ali mani človeška rešitev tega vprašanja glede na okoliščine in trenutek, toda rešitev niora biti totalna. Skušalo se bo najti kako državo za namestitev Židov, toda značilno ie. da so prav tiste države. ki se najbolj zanimajo za židov sko stvar, hermetično zaprle meie za dotok Izraela. Glede razmerja med potopitvami in ladijsko proizvodnjo ie dr. Gobbels omenil, da sami sovražniki priznavajo obseg svojih izgub, ki znašajookrog enega milijona ton na mesec. Glede možnosti reorganizacije potopljenega brodovja z novimi gradnjami ni navajal številk, temveč ie poudaril čini-telja, ki je po niegovem mišljenju posebno važen. Gradnja novih ladij zahteva ogromne količine surovin katerih viri so se zaradi japonskih zmag v vzhodni Aziji znatno zmanjšali. Polog tega ie za to potrebno mnogo strokovnih delavcev. To je druga stran prednosti, ki nastajajo zaradi čedalje boli narašča inčih potopitev. Dalje je dr. Gobbels omenil glede razpoloženja nemškega naroda mnogoštevilne. nedavne manifestacije neomajne voljo do dela in do borbe, ki so pokazale, da je vsa država /. vsemi svojimi silami na delu. Po demantiranju raznih govoric tuie propagande o finančnem položaju Nemčije ie poudaril. da ie finančni položaj trden in da je denar obdržal svojo kupno moč in svojo notranjo vrednost. Kolektivni intervju, ki je potekel v prisrčnosti in vedrosti, se ie zaključil z zatrdilom dr. Gčbbelsa. da izgube Nemčije v tej vojni nikakor ne ogrožajo trdnosti nemške krvi in plemena. Najvišje cene zcleujarj in sadi« za ta teden ie določil Visoki komisar: 1 kila rdečega zelja sme stati 2.25 lire. kislega zelja 4 lire. kisle repe 2.50 lire. motovilca 10 lir. regrata 4.50 lire. navadnega radiča 6 lir. gojenega radiča 10 lir. špinače 3.70 lire. rdeče pese 3 lire. rdečega korenja 4 lire. peteršilja 4 lire. zelene (gomolji) 5 lir. rumene kolerabe 2 liri. kolerabic 4 lire. čebule 3 lire. čebulčka 12 lir, česna 8 lir. osnaženega hrena 4 lire. jabolk I. vrste 5.70 lire. II. vrste 5 lir. suhega lipovega evetia 18 lir. — Vse to cene veljajo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker ie za uvoženo blago v rabi drug cenik. Vsi prodajalci in prodajalke morajo po teh cenah prodajati zdravo in očiščeno blago. Vse te najvišje dopustne cene morajo biti vidno označene na blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. ampak tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški. Prav tako mora biti vidno označena cena tudi pri vseh prodajalcih in prodajalkah v mestni občini ljubljanski. Prehranjevalni zavud Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Iz zavoja z živilskimi nakaznicami za mesec marec, namenjenimi občini št. Jernej pri Novem mestu. je zmanjkalo 29 nakaznic, ki so označene s številkami od 100.972 do 107.000. a niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne. na kar se posebno opozarjajo vsi trgovci in gostinski obrati; le-ti so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar. ki. bi predložil katero izmed tel nakaznic. Ponovno se opozarjajo vsi trgovci in gostinski otirati, da ne smejo prejemati samih odrezkov. ki so od nakaznic že odrezani. Zdravstvena avtokolnua. ki ie čez zimske mesece stalno delovala f* Ljubljani. je preleklijnesee prenesla svoie delovanje na deželo, predvsem na Notranjsko. Mudila se je v Logatcu, v Planini in na Rakeku, od tod ie pa odšla v Cerknico in Grahovo. Avtc-kolono vodi tudi letos dr. Dnce. Avto-kolona ima pet oddelkov: rentgeno-loški, očesni, zobni, oddelek za zdravljenje ušes. grla in nosu in oddelek za otroške bolezni. Vsi oddelki so razvrščeni v dveh udobnih avtomobilih in so najmoderneje opremljeni. Ljudstvo ie povsod hvaležno zdravstveni avtokoloni za pomoč, ki iim io brezplačno podeljuje. Poštne znamke z doplačilom v prid ustaske mladine bo izdalo Poveljstvo ustaske mladine. Na znamkah bo Po-glavmkova doprsna slika v ustaški uniformi. V promet bo prišlo 5004)00 znamk v vrednosti 5 -i- 3 kune. 7 + 5 kun iu 12 + 8 kun. Prodaja rabljenih radijskih prejemnikov je pneda, kakor je pojasnjeno v objavi, ki io je izdala italijanska vlada. »jiHininiMiiiiiiiniiiiiiiiiuiiinHiiiuL i O K v I R JI /M S i SLIKE, FOTOGRAFIIE, GOBELINE. | KLEIN § LjUBLjANA, Woltova 4 s ffiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiir VATO ZA ODEJE, šivanje odej, tape-eiranie in popravljanje divanov, oskrbi najugodneje Dolničar. Zaloška c. 8b (konec tramvajsko proge). FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kon tlnentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Osebne vesli POROČILI SO 8E: V Ljubljani; g. Milan Kranjc, bivši purou* nik, in dr. Nada Riharjev«. V Cerknici: f. Franc Ib Janič, posestnik, Io gdč. Marija KoroSčeva. V Beogradu: g. Viktor. Adamič, fcelmičoi uradnik na direkciji državnih želeanic. doma iz Ljubljane, in gd<\ Majrlu Kostrcv^sva ir Ljubljane. Bi!© »rečno! UMRL« SO; V Ljubljani: Kare! Lipovže«, železniški uradnik v pok.; Josip Stepi c, pečarski pomočnik; Marija Pinteričev«, posestnica; Iranka Možinov«; Franc Blanč, vseučiližki uradnik; 80ictni Viljem Klcncha, železniiki uradnik v pok.; Oton Režka., trgovec; Karel Auer, zasebni uradnik; Urini* Hinteriechnerjeva; Anton Dekleva, profesor glasbe v pok.; Franc Dolenc, posestnik in gostilničar n* Vrhniki; 701etni Alojzij Peterlin-Batog. V Brusnicah pri Novem mestu: 7žlet«i Andrej Hudoklin, posestnik in gostilničar. Naše sožalje! V Cerknici: 751etna Amalija Jakšejfv«. Filatelija Nove znamke KONEC Nemčija: Za proslavo lOIetnice režima je izšla znamka za 54 -f 96 pf. v karminasti barvi. — Da ustreže zbiralcem priložnostnih žigov, je izdla poštna uprava posebno znamko za 3 -f 2 pf. v rjavoolivni barvi. To znamko bo vsakdo lahko prilepil na poljuben kos papirja in jo žigosal s posebnim žigom — Vrednoti 10 in 12 pf. iz navadne frankovne serije (slika Filhrer-ja) sta izšli zdaj v knjigotisfcu (prej v jeklorezu). Rumuni.ia: S sliko Andreja Muresa na je izšla vijoličasta znamka za 5 -t- 5 lejev. Je obenem prva znamka spominske revije, ki bo izšla za obletnico priključitve Transilvanije. Slovaška: V novem črtežu je izšla znamka za 1.30 ks. modra, s sliko patra Hlinke. — V korist zimske pomoči, dečje pomoči in Rdečega križa so izšle tri znamke, in sicer: 50 + 50 h temnozelena. —.70 + 1-— ks rdeča, i —.80 + 2.— ks temnomodra. Španija: Za 4001etnico rojstva sv. ' Ivana od Križa so izšle znamke za 20 ent j vijoličasta), 40 ent opekastorde ča), 75 ent (modra). — V korist proti-tuberkulozne lige so izšle: rumena iu rdeča znamka za 10 ent, rjava za 20, modrosva za 40 in še rumenordeča za 10 ent, namenjena za pošiljke z leta lom švedska. Spomin kemika Scheeleja so tu počastili z dvema znamkama: 5 6rov zelena (dvo in strostransko zobčanje in 60 orov rdečevijoličasta. Švica je proslavila 100 letnico svoje prve znamke s temile novostmi: izdala je znamko za 10 rp. v polah po 25 kosov in poseben blok in posebno luksus. no polo dvanajsti!} znamk. Znamke so sestavljene prav za prav iz dveh: iz ene za 4 in ena za 6 rp., obe v črtežu prvih kantonalnih znamk Curiha. Znamka iz običajne pole (25 zobčanili kosov) ne sme biti v rabi drugače kakor celota obeh znamk (4 in 6 rp), ker tudi napis HELVETIA sega čez ot>e znamki; prav tako je nedopustna uporaba deljenih znamk iz luksusne pole (12 nezobčanih znamk: cena pole: 5— frankov). Znamki v bloku st« pa tiskani in je možna njih uporaba po-seljej enkrat kot znamka za 4 rp. in drugič za 6rp. Blok je nezobčan in stane 3.— franke. Znamko so tiskane v črni barvi na podtisku v obliki črt rožnate barve. Turčija. S sliko Ismeta Indnlja so izšle spet tele znamke: 0.25 ki- rume-noolivna, 1 — svetloolivnosiva, 1.50 svetlovijoličasta, 4 50 sira, 6.— rožnata, 6’i svetlomodra in 37,— rdečerjava. Vatikan. Za 251etnico episkopata sedanjega sv. očeta so izšle znamke s sliko prizora tega obreda. Vrednote: 25 ent- zelena, 80 ent rjava, 125 modra in 5.— sivkasta. Vrednoet in napis »Poste Vaticane« vsakokrat v bledejši barvi posebej natisnjena. D. Gruden. ŠPORTNI TEDNIK Sest nedelj pred zaključkom prven stvenega tekmovanja je ostal položaj povsem stacionaren. Nedeljski fezul-tati: Torino Venezia 3-1, Liguria-Milano 2 2, Atalanta-Vicenza- 2-2, Lazio-Fioren tirja 3-3, Bologna-Roma. 4 2, Bari-Ge-nova 0-0, Ambrosiana Juventus 3-1, Livorno-Trlestma 0-0 niso utegnili razpredelnice niti najmanj spreme niti. Pet neodločenih bitk od osmih odigranih ne more pustiti posebno vidnih sledov. V resnici premaknitve ni bilo nobene; najopasnejša spre-memba v primeri s prejšnjim položajem je v samem vrhu: namesto Štirih točk razlike med prvim in dru gim so sedaj samo tri. Triestlna je šla v Livorno po eno točko. To izrazito defenzivno moštvo, je domačinu narinilo svoj način igre in — uspelo Sele v nadaljnjem poteku tekmovanja se bo videlo, ali je Livorno s to točko utrpel nepopravljivo zgubo. Zaenkrat je še s tremi točkami prednosti na varnem. Triesti-ni pride ta pika v toliko prav, ker se je tudi njena bližina in okolica to ne. deljo mogla pokrepčati s prav takim prirastkom. Tako je na dnu razpredelnice ostalo razmerje neizpreme njeno. Torino in Ambrosiana sta s svojima polnima uspehoma ostala na isti višini in se obenem za korak približala vrhu. Ambrosiana se je povrhu z ne. posredno borl>o otresla nevarnega za sledovalca, drugega torinskega moštva Tako sta obvisela Torino in njegov zvesti spremljevalec Ambrosiana za tri pike pod vrhom v osamljenosti, ker je potem do Juventusa. na četrtem mestu že j-az-daJja štirih točk. Juventus se je z nedeljskim porazom odmaknila od skupine pod vrhom in stopila na čelo naslednji skupini, ki se je dolgo vrsto nedelj gibala nekako v sredini Genova ima z 28 točkami samo še pel razdalje do Juventusa. Sicer se je sredina malo pretrgala in že dolgo ni več one strnjenosti, m je za ta del razpredelnice bil značilen toliko vrsto nedelj. In tudi prehod proti dnu je jx>stal bolj uglajen. Borba proti usodepolnima poslednjima mestoma bo odslej morda prav tako za grizena, kakor dirka za prvim mestom. Nedeljske tekme je gledalo skoraj 100.000 ljudi. Največ i obisk ie imela milanska tekma, okoli 30.000 gledalcev, najmanjšega, prireditev v Bergamu’ samo 3 000. Seveda sta bili krepko obiskani tudi tekmi v Rimu <16.000) in v Livornu <13.000). Do 10 000 se ie povzpela samo še Bologna, vse ostale teicme bo imele manjši obisk. V drugem razredu se je borba za prvi dve mesti še bolj zaostrila. V vrhu je sjret Spezia, dočitn je Pro Patria padla na peto mesto. Modena in Napoti sta na drugem, odnosno na tretjem mestu, izza Pro Pa trije je še Brescia z 29 točkami (dočim lih' ima Spezia 32>. Sest je izrazitih bdrčev -en prvi dre mesti! Pro Gorizia je že prejšnjo nedelto dokončno sedla na prvo mesto To nedeljo je prepustila obe točki nasprotniku, tako da je zmagala v celotni konlcurenci z eno samo piko prednosti. Ni nmogo. dovolj pa za udeležbo v kvalifikacijskih tekmah za prestop v drugi razred. V švicarskem prvenstvu so zabeležili rezultate: Basel-Young Boys 1 1. Lau sanne-Bienne 1-0. Grasshoppers-Canto nal 2-1, Luzern Grenchen 4-4, St. Gal len Lugano 3-2, Servette-Young Fel lorvs 0-0, Ziirich Nordstern 1-1. Prvo aprilsko nedeljo bodo v Ziirichu igrali Švica Hrvatska. Ta tekma bo za nadomestek namestu srečanje med Švico in Italijo, ki io bilo odpovedano. — Za švicarski pokalni polfinale sta se kvalificirala para Grasshoppcrs in Servette ter Lugano in Locarno. Prvo tekmo bodo igrali v Bernu, glede’ dtlL ge se niso mogli zediniti ne za Locarno ne za Lugano. Ticinski rojaki si nemara preveč ne zaupajo Zato bodo to tekmo po vsel priliki igrali na nev tralnih tleh v Ziirichu. O. C. Izredno priložnost NAPISAL H. BEEBBUNNEB ('JUj začetek v prejšnji številki!) Preval se ie korenito nasrdij nad to modrostjo. Toda njegov gnev je imel vsaj to dobro stran, da je malo-lievilita dejstva, ki, si iih ie bil na-kral. strnil v zelo živo in krepko napisan članek. Kljub temu s svojim letom ni bil zadovoljen, ko ie vrgel •ismo v poštni nabiralnik. Ozlovoljen ie sedel v avtomoh’ m se odpeljal. Alj se kmalu se je vendar pričel veseliti vožnje. »Sicer sem pa stori! vse. kar sem mogel. In honorar mi ne odide.t ie premišljeval, »poleg tega sem pa srec-■i lastnik avtomobila.« Človek ne sme izivati usode. Že v »slednjem trenutku ic Prčvala sreča pustila na cedilu. Ko je namreč na strmem ovinku nekoliko prehitro prešel v prvo hitrost nazaj so mu i? Josič« odlomila in mu ostala v roki. Kaj mu je pomagalo, da ie mogel presenečeno ugotoviti, da ie bil material •a odlomljenem dolu ročice slab? Motal ie- s svojim j priložnostnim nakupom- dalje, proden mu še kai drnge-*a ne odleti. Hitrosti «j mogel več pretakati, zalo |e vozil s prvo prestavo. Ker ie motor pri tem neznansko tulil, niso pešci, pvimo katerih je vozil, razumeli braed. ki lih i« Provui od čas« do čaau siknil »kozi zobe. Sicer ie i»n bilo prav tako. Na orečo se je fiesta kmalu ml o pri-lela opuščati, tako da ie lahko odklopil l4in. prišel hitreje dalje in še pred urnikom prv-'m‘) v Caoiellaue, Tam ie »ašel neko avtomobilsko detovnit-«. godrnjavi mehanik nm, ie odstranil iz vmrtui »kršeh od temi,'ene ročice in jo eastow«w:ii i mrw. Ko ie m e liani k vred oba odlomljena dela v zaboj za odpadke, jo zamomljal nekaj o »skopuhih. Iti ne kupujejo originalnih avto-mobi-lokih delov«. »Če je vaša pripomba namenjena meni. potem ste so obrnili na napočen naslov,« jo protestiral Prčval. »Avto sem namreč šele prod nekaj urami kupil kot priložnosten nakup,, in »c glede (Kltoiiuiene ročice pridružim vašemu mnenju. Dajte mi d-alirfi konec nazaj, da ga bom pomolil proda nlcn pol lica!« , ltelom mu jo vožnja do hotela potekla brez dogodkov. Pozno m z deljenimi občutki je legel reporter zvečer v posteljo. *Lo zakai nisem bal z (»ura čudaškim ];«*t>eojn danes popoidne pri-jazneišil ('a bi rani jutri ?f>et pufiel« so bile nio to uslugo že poplačala.« Preval »e od zadovoljstva zardel in dejal: »V prvi vreti morate hiti hvaležni okoliščini, da si ie lopov izposo: (lil večji avto. Kakšen namen ie nek; imel z njim?« »Morda se ie res hotel peljati v Marseille po evojega pajdaša.« ie odgovoril uradnik. »Lopov, bi je zaman čaikal svojega šefa. 93 je najbrž potem z vlakom odpeljal v Menton, kier je izvedel za nesrečo iar tudi ugotovil, da ie mali avto z dragoceno pretično ročico prišel v tuje nokc. Prav gotovo se zdai vozi proti Castellanu Tam ga bodo zasačili nvoji tovariši. Ker nam šef vlomilske tolpe, ki leži v bolnišnici, ne more uteči, bo naposled vendar vsa tatinska tolpa padla v roke pravice.« Uradnik je kar iacel od radoveli-»tva, zato si ie Prčval upal izreci prošnjo. »Toko rad bi prisostvoval aretaciji! AU ie ne bd mogli sami izvesti, gospod komisar? Ce bi takoj sedla v avto. bi zlofiinra 5e pred CaetoUaiumi lahko prehitela 'in ga potom počakala v mehanični delavnici. Tako bi lahlm napisal o prijetju lopova napel članek, v katerem bi seveda omenil tudi vaše zasluge.« je znpdjavo pripomnil Pre-val. Uradnik ®e ie dal pregovoriti. Spet se je vozit Preval po vijugastih alpskih c<»tah to pol sicer ne v lastnem avtomobilu, temveč v komisarjevem. Z vožnjo je bil prav tako zadovoljen kakor prejšnji dan. Takoj za Sl. Val-lierom sta prehitela mali avto. ki ga je Preval tako dobro poznal, iu l.o dva vetih minutah prispela v Cr.stel-: Ione Komaj, «ta laetnikii delavnice vso zadevo pojasnila, že se ie pojavi) nri vratih elegantni kunec Prčvalovega avtomobila. Toliko da ie utegnil pozdraviti. ie ie pričel hlastno govoriti: »V mojem avtomobilu ste včeraj namestili novo pretično ročico. Iz prav t-osebnega vzroka bi rad stara ročico, ki za vas tako nima vrednosti, kupil. Sai io gotovo še imate?« »AN mislite tele ročico?« je namesto lastnika delavnice sladkobno odgovoril reporter, ki ie s komisarjem vred stopil iz skrivališča. Mož ie obstal ko okamenel. ne vedoč. ali bi gledat naperjeni komi-»rjev revolver ali ročico v Prevatovih rokah. Zdajci ie planil pokonci. Z močnim udarcem ie »preino izbil komisarju revolver iz rok. d« to padel na kn m urina tla. sekundo kasneje ie pa z voščim boksarskim sunkom v brado položil na tla še komisarja. Zdajci se ie zločinec * divjim pogledom obrusi k Prevalu, vendar prejtozno. Žo našle Anli trenutek ga ie Preval udaril z odlomljeno ročico po davi. Komisarja so obudili k zavesti, « curkom mrzle vode, lopova pa z lisicami, ki »o mu jih pričvrstili na roke. Prčval pa zdaj- ni bil nič kai več prt stvari. Medtem ko ie opravljal »voio samaritansko delo. ie v duhu žc P ton! članek za svoj list. Medtem ie komisar s pomočjo lastnika mehanične delavnice spravil prijetega lopova v avto. Prčval ie pa že »tal pri telofouu in diktiral svoi doživljaj uredništvu sIlevue UniverseUe«. Strojeinska, ki ie na drugem koncu žico tipkala diktat na stroj, ic Prčvnla večkrat prosila, da je nekatere stavke ponovil, ker io ie motil čuilni šum. kt ie polog boeod prihaiirl im teleti nu do njo. Preval io namreč z odlomi leno pretično ročico krepko bobnal po mizi in tako podčrtaval oo •eb-no napota nesla,! v »rvoieiu i>oroči!u. KONEO Listek ..Družinskega tednika** DE S EI MIMHT Z«Af»SII DRAGULJI NAPISAL Dr.E.6UBELIN Kadar ie govor o draguluh. se mt rdi da si iib ljudje v domistmi predstavljajo samo-, kako se bleste ua bar-žunastih blazinicah v izložbah draguljarn. uiti ue spomnijo se pa ue. kakšni so tedai. ko rib izkoplieio iz zemlje. Draaulie nam daje mali zemlja v nenavadno eksaktnih oblikah — kristalih. , . Te kristalne oblika kaipak vplivaio na bru?ače draguliev. ki ie niih na-loca surove in neobdelane kr ista.e kakor s čarobno palico izpremeniti v ljubke. blesteče se draaulie. Umetnost brušenja ie velikega pomena. ce uai »e dragulj zablesti v vsej svoji krasoti. Tisto čarobno lepeto. ki io pri draguljih tako občudujemo. dosežemo največkrat s pravo izbiro oblike, io kar najfineišim poliraniem kristala. Lesk. siiai in blesk so ie bo jutra vt različni pri vsakem kristalu in le tedaj dosežejo učinek popolnosti. če kristal pravilno izbrusimo in poliramo. Brusač lahko torej nastajajočemu dra-2u 1 ju podeli sijal plemenito obliko in fesk. ki laskajo našim očem. ne more Da izpremeniti pradavnih, tihih skriv-uosti v njegovi notranjščini — znamenja njegovega nastajanja — ki spremljajo dragulj zmerom in povsod in ari daieto pečat osebnosti. Zanimivo ie vedeti, kai daje drazu-Iiem njih vrednost. Nedvomno so glavni tile štirje činitelji: 1. lepota, 2. trajnost. 3. redkost. 4. moda. Spekulacija z vrednostio drazuliev: in moda i>o*iosto s'abo vplivata na ort-* ljubljenost draauliev. ker silita v ospredje samo nekatere draaulie nn lem pa drugi. prav tako lepi in dragoceni draaulii zapadejo pozabi Laik pozna danes razmeroma malo draguljev in dolga vrsta dragocenih in krasnih kristalov ie sodobnikom neznana. Kdo na primer še ve. da sta lenša od znaneza. toda danes že tudi redke-zn rubina oanjenordeči šninei in ru-belit (rdeči turmalin)? Kdo Se pozna nežnosinji topaz, ki era s prostim oce-tom ne moremo ločiti od liubkeza akvamarina? Mnozo ie prekrasnih, tožnatordečih rumenili, rumenkaslo-zelenih in družili pastelnoharvnih draguljev, ki so iih naše babice še cen’le. danes iih pa nihče več ne pozna. Gotovo bo naše bralce zanimalo, v koliko podobnih barvah lahko izberemo iste draaulie — nekdai rudninske kristale — zato iih bomo našteli nekai najvažnejših, zbranih po barvi: Rdeča: diamant (redko), rubin, špinel cirkon rubelit. zranat ognieni opal. karneol koralja in lantar. Rožnata: topaz, morzanit (berili) kuncit. rožnati kremeniak. biser. Vijoličasta ali škrlatno-rdeča: safir špinel. zranat ametist, touaz. diamant, žadevee. biser. Sinia: diamant (redko), safir, akvamarin. špinel. cirkon. topaz, turmalin. turkiz. fapislacrili. krizokol ža-Jevec. biser, benitoid in d’kroit Zelena: diamant, safir, smaragd in akvamarin (berili), krizoberili. Cirkon. turmalin oeridot demantoid in erosularit (zranat). topaz, jantar. za-devec. krizonras. aventurm, hehotrop. amaconski drazull. Rumena: Diamant, safir, krizo-berlj jantar, cirkon, topaz, citrin. turmalin' berili, biser, hesonit (zranat). Spesartin (zranat). sfen in žadevee. R j a v a :v diamant, safir, cirkon. turmalin, čadavee. biser. andaluz!t. avanturi n. kar ned. sard in krizoberili. Bela alj brezbarvna: dia- mant. safir, cirkon. berili, turmalin, topaz, zorski kristal, biser. kalcedon. opal. zadovec. mesečevec. erosularit. koral ia. Tako spoznamo, da dobimo safir v /"eh barvah, razen v rdeči, kier se Hiienuje rubin. Razen teh. ki smo iih zgoraj našteli, ie še mnogo drazuliev. ki jih dobimo v različnih barvah, vendar niso tako znani, ker so preredki. Eti sam drazulj lahko nastopa v množili barvah, tako na primer dobimo turmalin v vseh barvah in je safir poaoeto tako lepo travnatozelen. da za komaj ločimo od smarazda. Potreba strogega ločevanja med istobarvnimi pravimi drazulii in potreba ločitve pravih od ponarejenih ie pospešita razvoj znanosti v trgovini z drazulii. Poslednie četrtletje ie ze-mologija — znanost o draguljih — izredno napredovala. To ie kainak tndi poslediea znanstvenega napredka na splošno. Za navadno presojo in vrednotenje dragulja uporabljajo danes nekai več bo deset priprav. Še več ko toliko iih potrebujemo za izredne primere. Med prvimi sta polarizaeiiski mikroskop in mikroskop več leč. saj so ju draguljarji prevzeli iz mineralogije. Že več let pa se ne ponašata več s prvenstvom med modernimi pripravami, ker so izumili zdaj mnogo novih, primerneiših za gemo-logijo. Po navadi kainak ne zadoščata samo ena ali dve takšni pripravi za uatančuo presojo, zakaj vsako dozna-nje_ pošljejo še v poseben pregled. K nainovejiim pripravam spada pač diamondskop. ki ga uporabljajo samo za presojo in določitev diamantov; koloriskop imaio skoraj že vse večje švicarske draguljarne in za uporabljajo za natančno določitev bai-ve diamantov. Najvažnejši je pa kai-palt a e m o s k o p. ker samo z njim znanstveno natanko določimo vrste draguljev. Nekai naj še posebej poudarim: nemogoče ie določiti dragulj samo po barvi. Da. poznamo celo dragu'ie. ki ponoči izpremene svojo barvo. Naileo-ši izmed niih ie nedvomno alekean-drit; tako so ga kratili po carju Aleksandru II.. ker so za prvič izkooaii v Uralu na nieaov rojstni dan. Podne- vi le. smaragdnozelen, ponoči pa oz nie-nordeč kakor ruhin. Barva in trdota ostaneta v kristalu, kakor ju ie ustvarila narava, narobe pa sijai s poliranjem io biušeniem površine lahko izredno povzdignemo. Tukaj zna človeška umetnost, ravnajoč se po optičnih zakonih, na videz neznaten kristalni drobec izbrusiti v prekrasen draculf. Siiai (e kainak odvisen od kakovost? kristala. Tako e nemogoče gorski kristal, ki ima te maihen svetlobni lom izbrusiti do tolikšnega leska kakor diamant, ki ima dvakrat tolikšen svetlobni lom. Kadar ie zovor o draguljih, pogosto slišimo vprašanje: »Ali ie to poidra-gu)j?< To vprašanje dokaziiie. da ima laik o dragulph čisto napačne poime. če jih deli v prave draznlie in poldra-zulie*. Diamant. smarazdC ruhin. safir in morda še biser prišteva io ti .poznavalci* k pravim draguljem, vse druge pa nekoliko zviška imennieio manjvredne ,po!draznlie' in jim ne priznavajo tiste vrednosti kakor pravim draguljem'. .Poldraguliev* sploh ni! Ta pojem so iz nerazuinliivena propagandnega vzroka uvedli nekateri drazuliarii: odtlej ie povzročil v vrednotenju draguljev že mnozo zmešnjav. Mnogim žlahtnim draguljem, tako akvamarin t. topazu, cirkotin. turmalinu, granatu, krizoberiliu, aleksahdritu. špinelu. pe-ridptu iu še drugim delamo s tem napačnim vrednotenjem vepko krivico. Nič polovičnega niso. temveč prav tako pravi dragulji kakor niihovi odtrčireiši bratje, čeprav iih ie današnia moda porinila nekoliko v ozadie. Če nastopajo v lepih kristalih #o nedvomno ‘celo dragoceneiši cd slabih rubinov, diamantov, safiriev in smaragdov. Res dobimo kristale — naštejemo samo tri: malahit. ahat. oniks — ki niso draai. Čeprav so leni. pa tud: trajni; iih ne prištevamo k žlahtnim, ker niso dovoli redki. Zato iih pogosto imenniemo .okrasne kamne'. Svetoval bi vam: pozabite torej .prave dragulje* in .poldrairulie* in govorite vbodoče o .draguljih* jn .okrasnih kamnih*. In za konec še nekai opomb o hranjenju in negovanju drazuliev. Drazuliev nikoli ne smemo hraniti več skupaj. ker utezneio trši odrgniti in poškodovati mehkejže. Paziti je treba, da se nikoli dva drazulia ne dotikata. Le pomislimo, da utegne diamant po- STAR0M0DN0 DEKLE škodovali vse druge drazulie. posebno pa bisere, prav tako kakor bi rubin ali safir v fsti vrečki obdrnila vse d nize dragulje razen diamanta. Kdor ima dragulje, naj se zaveda, da ima res nekai dragocenega, nekaj, kar ie narava ustvarjala tisočletja ia tisočletia. da nam podari drobec čarobne lepote, ki bo obstojata večno, če io bomo obdajati z ljubeznijo in nego. (l>o švicarski Anuabetli) Mariin ie bil elahe volie. Ko ie konča! iutrnio nego ie imej občutek, da *e ie spel pripravil za strahovito dolgočasen dan Obril «e ie. ei po.vrigel nohte, oščetkal la«*... Dan za dnem ■sta pesem! Za kai? Za koga vendar? Morda za pisaauo? Pisarna ie bila niegovo življenje. Pisarna »e pogollnila vee. Pohišlvo i* svetle hra^tovine. pisarniška gospodična Ema. ravnateli. ki red?:okdai. za'o pa tedai txišteno fMre-n svoio slabo voljo. Y.-'e to ie doživlial vsak dan iz nova. Kajpak, včasih i« imel tudj do»n*t. Tedaj so na dušev?K> neurejenega Martin« ieie uišnkovivti gore ali ntorje in um v prvih dneh zaprle sapo. Ko ie totiko napredoval, da ie mogel vse le kraeo e uživati 6 polnim srcem, je biip po navadi dopusta že tndi konec. Seveda ima ludi prijatelje, tak ie predeni postavila zo^podinia. mu ie zdaici izvrstno teknila. Beatrice ie pisala: Moi ljubi vrijntrU, tako dol (jo se že ninva videla! Rarla In svet nekoliko 'poklepetala s teboj. Ali bi me hotel peljati v četrtek na večerjo1 To ti predlagam zato, ker vem, da ne. prihajaš rad k nam. Prihranila bom torej ta večer zate. vse dnin« večere sem namreč ie oddana. Piši mi. kaj meniš k mojemu načrtut Veselim se in le prisrčno pozdravljam Beatrice. &koda. v čelrlek ne bo utegnil! Domenil se ie z Bolo za vesel samski večer. Ne more za razočara'! sicer se r>i tildi veseli na živahno moško druščino. Moral bo torei odpisati Beatri-cici. da ne utežne. Beatrice! Če ie le pomislil nanio. ni mogel netiti ravnodušen. Poznal io ie ko ie bila Se ot.rok Tedni mu ie večkrat ovila tenke ročice okrog vratu in mn delala pt!>'-ek Tin. Pozneje ie napredoval do Zareza pri Melja*. Odkar so Bealrici nenadno umrli riar- <§> FR. P. ZAJEC iZPUAoAN OPTbi IN URAR L'UBL J AN A, sedat Slrllnrlevo ul. O orl tratuMjkanskem mostu • ‘»•evrslu ikmvm, n-muiš ciromlt 'nt»«eln, «. Ihult >11« »t * sn »muf Simo >»altte'IW Otutt Cnit ši ie živela z neko »am=*ko sor'' t.> zazdelo, da mora -»a zmerom rdpovedati svoii l nbezni do Beatric“ Da. znvedn.t se ie lega i" iioTzo. vendar niene slike ni mogla doriei iz tvci^iti i> nieaoveza srca nciiena dru-,Ta ženska Morda ie zamudil svote živtienie zaradi teza otroka! Ves dan ie moral Mariin m> *!iti n:' Reatriee Popoldne ie kakor po navadi dobil Bola v kavarni pri s'-™*« liri črne kuve. Martin ie oremršlial. n tu ne bi Bolu vseeno odoovedil Z" če'rlek.. Totla Bolo ie tako trdovraten samec in tega zo*ovni ne l>o razumel! Osmešil se bo! Preden .ata se pa eoslovila. ie pa vseeno udari'o iz Martina. P-olo s« 'e zarežal, nato »a samo vprašal: »Ali ie čedna?* In tako ie bila zadeva urojena. Bok) ie veu-darle dober fant! Zvečer ie pieal Martin Bealrici: Ljuba Beatrice, ker sem r četrtek slučajno prost, me bo kajpak veselilo. če boš hotela z menoj večerjati. Pričakujem te o pol osmih. Tvoj stari prijatelj Martin. V četrtek se ie zdelo Martinu, da je poslala Beatrice v času. odkar ie ni videl, še lepša, še mičnejša. Bi) ie topel, mil večer, in odpeliala sta se iz mesta v podeželsko restavracijo ki sta io oba rada imela. Beatrice io ie imela rada zaradi rdeče-belo kockast :!i zastorov. Martin pa zaradi izbranih in okusnih izdelkov kuharske umetnosti. Prijazno kmetsko okolje se je izvrstno podak) Beatricinemu obrazu. Tu se ie zdela še odličnejša, še nežnejša. Plahutala in cvrčala ie okro« Martina ki se ie pogrezal v hvaležno občudovanje tolikšne ljubeznivosti in lepote. Kakor po navadi ie iaral Martin vlogo pametnega, ljubeznivo pozornega starega priiatelia. ki mu io ie bila menda Beatrice nekoč dodelila. Nikoli ni namreč niti pomislil, da bi utegnil to vlozo zamenjati za novo. ki bi si jo sam izbral. Beatrice ie jela Martinu pripovedovati o svojih oboževalcih. Oh. bila jih ie že do arla sita! Vsi U moški, smukajoči se okrog nie. jo ie zelo dolgočasijo. Martin se ie nehote zgražal nad slabo vzgojo mladega rodu. To je Beatrico zabavalo. Zdaici ie vprašal Martin: »Ali ie med nfimi pač kakšen slečen izvoljenec?« Bealrice je prešerno odkimala. »Vsi me dolgočasijo. Takole pri plesu ali v kinu so še kar prikupni, toda manika iim pameti. Ženske, kakor sem jaz. takšni petelinčki pač ne znaio zabavati. Kvečjemu, da znajo zanimivo govoriti o športu. In še poslušati ne znaio. če iim kai pripovedujem! Še pomislit] ne bi mogla, da bi se s takšnim človekom omoiila! Pa niih vsiljivost! Ni dolgo teza. kar sem enemu izmed niih primazala klofuto!« »Ti. Beatrice?« ie prestrašeno vprašal Martin. »Da. Srečala sem ga. ko sem se zvečer vračala od znancev domov. Ker sva skupai mimogrede popila okrepčilo in ker me ie smel spremiti do doma. ie že mislil, da me sme meni nič tebi nič. poljubiti t« Beatrice ie globoko vzdihnila. Čeprav ie bil ta vzdih kar nekam preglobok za njeno siceršuio dobro volio. Martin teza ni opazil. Toda Beatrici ni ušlo. da ie zamišljen, in zato ga ie še posebno navihano aledala. »Boiim se. da sem staromodno dekle. Naibrže bi bila morala živeli pred petdesetimi ali sto leti! Všeč so mi namreč samo viteški in spoštljivi gospodje, ki znajo žensko ceniti in spoštovati!« Mariin ie odvrnil, da tudi še danes žive moški, ki znaio ceniti pošteno dekle in samo čakaio. da bi io smeli na rokah nositi... Kajpak, teh moških ne išči med naimlijšimi. temveč med tistimi, ki so se z leti olresli vsai eneza dela »veje m adostne sebičnosti... Beatrice za 'ie pozorno poslušala, vendar se je Martinu zdelo, da ii v ustnih kotičfc>h trepeta nekai. kar bi se utegnilo zdai zdai razlesti v porogljiv nasmešek. Zato ni govoril dalie. Nekai trenutkov sla oba molčala. Čez čas ie Beatrice skoraj preveč izpod-budno vprašala: - Veš. kai sem te še hotela vprašati? Kaj praviš k Wernerju Selter-mannu?! »Kai pa ie s Seltermanncm?« >0, nič posebneža. Ne da hi me posebno zanimal, toda saj veš. da se že več let trudi okrog mene. Spada naibrže v vrsto mož. ki si o niih pravkar govoril, sai ni več meti naimlai-šimi... Tako tvorih let bo. Ljubezniv fant je! In tudi drugačen ie kakor drugi. Ne morem ga metati v isti koš z n>l:v' mi petelinčki. Kako sodiš o njem? Veš. da cenim tvoie mnenie!« Martin ie kaipak povedal o Selter-mannu vse najboliše. In nato sta eo-vorila še o tem in onem. Vendar ie za Martina večer na lepem izgubil svoj vedri, čudoviti čar. Precej dni je minilo od listeaa večera. morda, ves teden, kar ie Bea-trice telefonirala Martinu v pisarno. Tega ni bila storila še nikoli dotlei. sai le vedela, kako sovraži Martin zasebne razaovore med uradnimi urami. Iu razen tega mu kliub nujnosti razgovora ni vedeta drugega povedati, kakor da bi ga kmalu radi videla, morda že drevi? Kaipak ie takoi privolil. sai ni mogel pametno premišljevati. že ie slišal Beatricin glas. Brž ko ie pa obesil slušalko, ie že obžaloval, da ie tako hitro pomislit. To presneto dekletce ga suče, kakor se ii zdil Gotovo mu bo spet nasula bedastih zgodbic o zaliublienih pete-liučkih. ali mu pa celo naznanila zaroko z Werueriem Seltermannom! Slabe volie ie Martin sedel v kavarni in čakal Beatrico. Prisesal si je. da je to poslednjič in da ga odslei ta vrtoalavka ne bo več za norca imela. Beatrice ca ie pustila pol ure čakati. In nato ga ie pozdravila z besedami: »Kako ljubeznivo, da si prišel!« Okrog ustnic ii ie trepetala otožna senca, toda na plavili kodrih ii ie čepel naiočarliiveiši klobuček, kar jih ie kdai Martin videl. »No. Beatrice. kai ie noveza?< »O. nič posebneža, samo rada bi 1» bila spet videla.« >Hm... to ie vse čisto lepo in prav... toda ljubi moi otrok, ali si kdai pomislila, da sem še enkrat starejši cd tebe...« Beatrice za te nedolžno opazovala. »..skratka, da se ne spodobi, da ravnaš z menoi kakor s svodi mi mladimi petelinčki in me naročaš zdai sem. zdai tja samo zato. da mi pripoveduješ svoie marnje?t Beatricini ustni kotički so nevarno vztrepetali. Morda se mu bo še v obraz zasmeiala? »Nekaj važneaa ti imam povediti... toda ne tu. n% zdai.* In če te dolzo-časim...« »Že prav. že prav. dekletce...« Konuii sta pojedla sladoled, ie Beatrice izjavila, da ii ie v kavarni prevroče. ali ne bi šla na kratek izpre-hod? In šla sta. Na cesti se ie Beatrice zaupno oprijela svojeaa .stareaa priiatelia* pod roko. »Ti si. moi edini nravi prihiteli, Martin,* io skoraj svečano iziavita ko sta prečkala cestno križišče. Martin ni ničesar odgovoril. Ni več razumel teza vražjega dekletca, ki je trdilo, da je staromodna, pa se za je tako samo po sebi umetno oklepala pod roko. Vedel ie samo. da ie čudovito, korakati tako tik nie po nočnih cestah. in da io liubi. Sredi neke samotne, zapuščene ceste se ie Beatrice nenadno ustavila in ovila roke okrog Martinovega vratu. Martinova prva misel ie bita: '.Zdai. zdai nii bo rekla .stliček Tin* in iela jokati. Moral ii bom očistiti nosek!« Toda Beatrice ni iela iokati. pa tudi .stlička Tina* ni klical« na pomoč. Poliubila ie Martina na ustnice in rekta z lasnim glasom: »Ljubim te.< I 1 ZAMOTANA AFERA NAPISAL D. M. Gerald Warinz ie bil že več ko {eden dni pri svoiem stricu Whitelevu Bollandu. ko se ie nesreča zgodila. Življenje v Hiehstead-Hallu ie potekalo mirno, ni bilo opaziti, da bi bilo j»»od stricem in nečakom prišlo do kakšnega nesoatasia — potem se ie Jja nekeea iutra vse spremenilo in v 5*80 ie prišla nesreča. Whitelev Rolland ie po navadi zajtrkoval v postelji. Stari gospod ie bil slabotnega zdravja in ie trpel za ne-•Pečnostjo. Ker ie pozno ponoči bral m kadil, ie potem ziutrai nadomestil tam m eno spanje. Nekaj minut po “»nn un ie Pa vrata njegove spalnice Potrkala služkinia. ki mu ie kakor w> navadi prinesla zaitrk. Kor se ni aiasii. je ponovno potrkaia. potem 'e Dd misleč, da eospod še spi. vstopila. čeprav so hila okna zastrta z za-,36Pii. ie bilo vendar v sobi dovoli „„ '0. da je služkinia lahko opazila «ean«*telii počez ležečo postavo, oble. fok« v Pidžamo. Postava je imela ko«o Prekrižane pod ..seboj, njene noge so 9e pa dotikale tki. «Asa Prestrašena ie spoznala, da n« Postelji ni nien gospodar. »adr>r t? ,e in Mladeni ii ie od strahu iela obstal Zllai,,i ie D‘\ko ?Hme-taterem ii® J1,8 P«tffU Sobe. Moz O la i» n J,?, bi,la niislila da spi. ali hil-nii fn Iex n- sp *e namreč pre-"aknil in počasi vstal. •toječe^na^nnli warine. Slulkiilie. ležalo v postelji, se potem obrnil stran, in se'nerazumljivo mom-liaje opotekel po sobi. Po obrazu in po pidžami ie bil hudo oškropljen s krvjo, pa levem sencu ie na imel majhno, a globoko rano. Zdelo se ie. da Gerald Warina ne more svojega velikega telesa držati v oblasti. Ko omamljen ie namreč slepo taval med pohištvom, pri tem pa prestrašeno buiiil v poetelio. Služkiniin krik in tresk padlega pladnia ie privabil k vratom gospodarjeve spalnice še ostalo hišno osebje. Prestrašeni so $e gnetli ob vhodu v sobo in se umaknili šele. ko se ie Gerald Warina obrnil proti niim in se opotekel na hodnik, od ondod pa v svoio sobo. Whitelevev šofer se ie prvi zavedel, krenil ie po poltemni sobi k postelii in privil električno sveti'ko, ki je stala na mizici poleg postelie. Whitelev Rolland ie ležal pod odejo. iz prsi mu ie pa molel ročai žep-neea noža. Desno roko ie imel iztegni eno nad odeio. tesno poleg nie na pernici ie pa ležala težka cigaretnica iz srebra in slonovine, ki io ie navadno gospodar postavil zvečer poleg kniig. svetilke in drugih stvari, ki iih ie ponoči potreboval na mizico poleg postelie. Izraz Rollandoveaa obraza ie bil nenavadno pokoien. napol z odeio pokrito telo ie ležalo mirno, kakor, da bi ga bil zločinec napadel, ko ie že ležal v postelji. Šele ko ie šofer onazil v neredu zmetano obleko na stolu poleg postelje, ie spoznal, da se je moral gosnodar trdo boriti, preden ie podlegel. Možak ie še zmerom srepo strmel v svojega gospodaria, ko ie prihitel k postelii hišnik Furlow in tako| ukrenil vse potrebno. Furlow ie bil močan, postaven mož: krepke, drzne črte njegovega obraza so človeku pri priči vlile zaupanje. Ostala služinčad se ie v trenutku po- mirila in se podredila njegovim energičnim navodilom. Najprej ie zapodil radovedneže iz sobe. potem ie oa vrata zaprl, da ne bi nihče mogel v sobi kai premakniti. Ko so mu drugi povedali kakšno vlogo jev drami izral Gerald Rolland. ie pogumno odšel v nieeovo sobo. Gerald ie ležal na postelii in strmel v strop. Tudi niogovo sobo ie Furlovv zapil, notem ie pa zapored telefoniral zdravniku ooliciii in Mr. Hubertu Tufneilu, bratrancu uniorienega gospodarja. ki je bil z Geraldom niegov naibližii sorodnik. V eni uri se ie končalo prvo deia-nie drame: Geralda Warinza so prijeli in odpeliali v zapor. Dve uri nato ie prišel v Higlistead zasebni detektiv Hilton Glenn. Takoj za niim ie vstopil tudi Hubert Tuf-neil. betežen star mož. ki se ie nri hoii opiral na palico. Čeprav ie bil Glenn star priatelj hiše. starca še nikdar ni bil videl. »Ne morete si misliti, kako sem ve. sel. da ste prišli.« ie deial Tufnell Mr. Glennu. »tako — tako sem potreben pomoči, ker čutim, da se ie pretežko breme zvalilo na moie rame. Moi — moi pokoini bratranec, mi ie večkrat pripovedoval o vas in o vaših čudovitih kriminalnih sposobnostih.« Streslo ga je od groze, potem ie pa na lepem ..srer 85tf aluil. in ga začel vneto čistiti. »Ubogi Jerrv! Ubogi Jerrv! Človek kar ne more verieti! Prefantast>čno ie. pre... pre-peklensko! Mr. Glenn, storili boste vse. kar boste mogli, kajne?« ie potem ves zasopel pristavil. »Prišel sem samo kot priiateli.* je ljubeznivo odgovoril Glenn. »Nadzornik .Tafferv, ki ve. kakšna priiatelia sva bila z vašim bratrancem, mi je telefoniral, To je storil iz gole pri- jaznosti. ni me pa proeil za pomoč.« Položil ie roko na Tufnellovo ramo. »Vendar bom storil vse, kar ie v moii moči. čeprav« — premolknil ie — »čeprav nimam dosti upania. Alj veste. kaj se ie zgodilo? Seveda ne veste.« Glenn je potem Mr. Tufneilu popisal vse važnejše podrobnosti dram"?, kakor jih ie bil slišal od hišnika in druge služinčadi. »Obupna zadeva.« ie končal svoie pripovedovan ie. »Vse kaže. da ie vaš bratranec med boiem udaril Geralda s cigaretuico po zlavi. Takoi po tem usodeoolnem udarcu, ie moral sam omedleti in ga ni prebudil ne krik služkinie in ne ropot, ko ii ie padel pladeni na tla.< »Da.« ie onemoglo pritrdil Tufnell.« že vidim, da nisem nrav storil, ko sem vas prosil pomoči ki io drugi boli potrebujejo. Sliši se sicer trdo in grozotno, vendar moram reči. d« Gerald zasluži kar ga čaka. Ali boste — ali hočete...? Jezik se mu ie zapletel. »Obiskal ga bom.« ie odgovoril Glenn. »Če bi radi sli z menoi. nadzornik Jafferv gotovo ne bo uaovar-ial. »Pozvonil ie in naročil vstopivše-mu hišniku: »Naroči voz. Furlovv« Ko sta vstopila v ietniško celico, ie Gerald sedel na lesenem ležišču in žalostno buiiil predse. Stele ob pogledu na oba priiatelia ie urno skoč’! pokonci, takoi nato pa prebledel in spet sedel, kakor da bi se bil sponi" nil. da mu ne moreta biti njegova prijatelja, in si z rokami podprl obvezano glavo. Hilton Glenn je stopil k njemu in mu položil roko na ramo: »Pogum. Gerald.« mu ie bodrilno deial. »izvojevali bomo zadevo v vašo korist.« Tufnel so ie prestopal z ene noge na drugo, ko ie Gerald dvignil glavo in oba čudno pogledal. »Tako ie,< je naposled negotovo pritrdil. »Hvala vama,« ie zamrmral Gerald. Strmo iu ie pogledal, potem pa ponovil: »Hvala vama.« Zdaici ie Živahno planil z lesenega ležišča in začel hoditi po celici sem in tja, »Ne bosta mi verjela, a povem vama, da se ničesar ne spominjam. Sel sem spat. potem se pa ne spominjam ničesar prav do — do o Bogi« Trenutek 1<* ko izgubljen gledal predse; potem ie pa začel nekoliko počasneje hoditi. »Prav gotovo sem znorel.« je zamrmral.« zblaznel sem. Prav ničesar se ne spominjam Mr. Glenn. ali res mislite, _da sem umoril strica?« Vprašujoče ie pogledal Gienna. Hilton Glenn ie skušal iz niegovega pogleda razbrati resnico. Dobro se io namreč zavedal, da ie v njegovih besedah ne bi mogel naiti. Niezov glas ie bil zelo resen, ko io rekel: »Ne te ga ne morem misliti edino — če sle bili v tistem trenutku neodgovorni za svoia deiania. kar se vsakomur izmed nas lahko pripeti.« »To ie tudi moie opravičilo.« ie odgovoril Gerald.« drugega nimam, Vsi so me videli. \Vhilelev me je moral udariti s cigaretnico da sem omedlel, in se prebudil Sele. ko ie prišlo v sobo služkinia.« Črle niezoveza obraza so se zdaici spremenile, notem ie skorai ieč<5 nadaljeval: »N!Česar no vem, rečem vam. prav ničesar. No morem so spomniti ne udarca, ne ničesar drugega, razen da mi ie tv.Io slabo, ko sem se prebudil in zagledat pred seboi oni bledi obraz. Morda sem za res umoril. Morda sem znorel. V zlavi ml brni. Ne morem misliti.« Snet ie vstal In zastrmel v motno svetlobo. ki ie prihajala »kozi zamreženo okno. »Blazno«!!« ie deial. Konec prihodnja IN 5 V/ESEUEM UGOTOVIL, DA SE NI 3MOTIL. Tako: je našel SKRINJICO... URNO JE STIAtlLČUOEŠNI KAMEN »A SRAJCO.- •TER JO JE OPBE3NO ' POBRISAL PO HODNIKU. TODA NESREČA Ml KOLI NE POČIVA ...IN ARIF JE SPtT SVO»OD*N. „„ KAJ BO 3 NJIM??? SC POSLEPJI NAPOR. Posledica preseljevanja narodov ljudje s 34 različnimi barvnimi odtenki kože Svojevrstne lastnosti raznih plemen Liuilie. ki imajo islo barvo kože, •»i, Jas. isto obliko lobanje, nosu, čeljusti, in isto razmerje postav, so istega plemena. Kakor te morfološke lastnosti tvorijo pleme, tako tvorijo etnografske lastnosti, torej jezik. vera. ■godovina. skupne težnje in socialna *U>pnja. narod. Ali sploh žive na svetu Hud ie r,i-•letta plemena. Ker so se že od postanka sveta narodi venomer med seboj mešali, moramo reči. da čist etra plemena danes ni. Najčistejše pleme ljudi se je ohranilo do danes v Avstraliji. povsod drugod^ so pa Jiudie mešanci. Po barvi kože delimo ljudi na bele, črne, rumene in bakrenopolte. Ker so se meti seboj mešali. So jaa-»tali vsi mogoči odtenki polti, ki pri mešancih ni izrazito bela. ne rumena, ne črna. Danes žive na svetu milijoni ljudi, ki niso ne čisto beli. ne čisto iriii. Seveda pa takšni mešanci n imaio nečiste samo barve kože. temveč tudi vse druge plemenske lastnosti, torej obliko nosu. lobanje in čeljusti. Zalo *o pogosto ljudje enega naroda tako *elo različne zunanjosti. Oeprav bi morali imeti vse lastnosti istega plemena. iinaio eni orlovski nos, drugi •pet »ploščenega. eni svetle oči. drugi temne. Tudi pripadniki belega plemena kažejo na svoji zunanjosti znake A/.iatov. črncev ali Japoncev. Preseljevanja raznih narodov v prej-injih stoletjih so pustila možne sledove v plemenih. Skozi Rvropo so 5ied drugim šli Kelti. Grki. Huni, Arabci. Normani, ki so vsi pustili manjše ali večje sledove. Zelo važna karakteristično«! plemena so lasje. Gladke lase imaio Kitai-fi in Mongoli, mehko kodraste lase imajo belci. Indijci in Avstralci, močno kodraste lase imajo pa črnci. Od jakosti las je odvisna tudi jakost brade. Najredkejše brade imajo Kitajci in Mongoli, najgostejše pa črnci. Tudi oblika čeljusti, ličnic in ustnic je pri raznih plemenih zelo značilna. Črnci imajo izredno močne čeljusti in debele ustnice, Evropci imaio podolgovate obraze, brez izrazitejših ličnic, čeljusti ali ustnic. Sploščen nos »majo črnci in Mongoli. Arabci imaio Učenjaki so dognali, da imajo liudie na svetu nič mani ko 34 različnih barvnih odtenkov kože. Koža pripadnikov belega plemena ima več odtenkov: lahko ie bledobela, ali rožnatobela. kakršno imajo po večini Skandinavski narodi. Belobronaslo polt imaio južni narodi. Pri rumenem plemenu razlikujemo bledorumeno. ilovnato rumeno in rjastorumeno barvo polti. Takšno barvo polti imajo Indijanci v Južni Ameriki in južni Američani. Črno pleme ima čokoladno barvo kože. nekateri črnci so pa popolnoma črni. Belo pleme ima po navadi svetle oti. črno in rumeno pa temne. Na svetu so tudi ljudje, ki imajo izrazito zelene in celo rumene oči. vendar so ti zelo redki. Najmanj na sveln ie pepelnatih In zlatih las. Kostanjevih las je največ, vsi pripadniki črne rase imajo pa popolnoma črne lase. Na Japonskem. Kitajskem in med domačini v Afriki, bi zaman iskali plavolasih ljudi. Prav tako na evropskem severu ni dosti izrazitih črnili las. Rdeči lasje niso nobena plemenska posebnost, pač pa posledica mešanja več plemen. Različna plemena imajo različne postave in so različne velikosti. Moški so zmerom večji od žensk. Izmed plemen so najmanjši Pigmeici. Črnel, ki merijo povprečno samo 1.38 metra. Največij so severni narodi, ki dosežejo višino do 1.90 metra. Na splošno računamo, da ie človek, ki meri izpod 1.60 metra, majhen, če meri do 1.70 metra, srednje velik. Človek, ki meri več. se pa lahko prišteva že med velike. Narodi in plemena se med seboj razlikujejo še po dihanju, krvnem obtoku jn vonju. Kitaici. Avstralci in črnci na primer Evropcu nič kaj prijetno ne diše. Narobe pa oni trde. da imaio Evropci neprijeten vonj. Prav tako so različna tudi čustvovanja raznih plemen. Evropci _ izražajo svoja ?UGANKE Križanka čustva e obraznimi mišicami. Tibetanci izražajo veselje tako, da se s plosko roko udarjajo po glavi, tujca pa pozdravljajo tako, da čudno premikajo jezik po ustih. Avstralec od veselia . —______________ našobi ustnice, črnka pa ne ljubkuje rnci in Mongoli. Arabci imaio svojega otroka tako. da ga poljublja pravilen obraz kakor Evropci. ker »o in objema, temveč mu večkrat zapo-po večini sploh mešani z belim ple- vrstio pritiene bos na liee. To ji ie »tenom. največji dokaz nežnosti in ljubezni. Vloga »svetega smokvi-nega drevesa« Mnogi narodi smokvino drevo po božje caste, posebno Indijci in prebivalci otoka Ceylona mu pripisujejo posebno moč in vpliv. Tu izmed 600 raznih vrst smokvinih jdreves posebno časte »ficus religioso« ali »sveto smokvino drevo«. S čim si je ravno ta vrsta smokev zaslužila to veliko čast ne vc.mo. pa tudi domačini tega najbrž re vedo. Kljub temu pa nihče izmed njih ne bi sel mimo »svetega drevesa*, ne da bi opravil svojevrsten obred. Veren budist se pred drevesom sezuje in ga petkrat zapovrstjo v molitvi obide. Trdno namreč veruje, da v drevesu bivajo duše treh indijskih bogov: Brame, Višnuja in Šive. Kdor bi se drznil »sveto drevo« poškodovati, bi izvršil bogoskrunstvo m bi ga okrutno kaznovali. Najbolj znano in češčeno drevo te vrste raste v mestu Anuradhapuri na otoku Ceylonu. To drevo se ponaša z izredno dolgo zgodovino, k; sega tja do leta 220. pred Kristusom. Toga leta je po budistični veri nekdo odlomil vejo smokvinega drevesa pod katerim je sedel Budha, ustanovitelj budistične vere. ki šteje poleg krščanske največ vernikov. To vejo je poslal kralju otoka Cevlona v dar. V svetih budističnih knjigah so podrobno popisane velikanske svečanosti s katerimi je dal kralj Ceylona vejico posaditi v zemljo. Iz te sadike je baje zraslo današnje »sveto smokvino drevo«, na otoku Ccylonu, ki ga Indijci imenujejo bo. Od tega dne dalje se razvija zgodovina smokvinega drevesa v mestu Anuradhapuri. Pred tisoč leti so verniki temu drevesu na čast sezidali svetišče, pred sedem sto leti so mu postavili velikanski zid. Odkod špinača? Nam tako priljubljena špinača ni doma na našem kontinentu, temveč je prišla v Evropo iz Arabije in to iele v 15. stoletju. Arabci so jo ime novaU »isfinag«, v Španiji pa *o to jed imenovali »espinaea«, iz katere izvira nafca špinača. Časi se spreminjajo V starem veku se nihče ni trudil, da bi mestne ulice razsvetljil, temveč so ostale temne. Samo v vojni »o mestni očet.ie izdali odredbo, da mora vsak. hlini lastnik pred svojo hišo postaviti svetilko, da bi se sovražni ogleduhi ne mogli v temi skrivaj priplaziti v mesto. Zanimivosti z vseh vetrov Domačini na Novi Gvineji kaj hitro obračunajo s svojimi zločinskimi rojaki. Moža, ki Je zagrešil zločin, obsodijo na smrt, potem napravijo veliko gostijo, obsojenca zakoljejo, ga spečejo in pojedo. Kokoši se zato tako rade kopljejo v prahu, ker tako uničijo zajedalee, ki bi se jim sicer močno’ zaredili pod perjem. V prejšnji svetovni vojni je tako primanjkovalo papirja, tla je neki newyorski trgovec s papirjem plačeval na leto 10.000 dolarjev, samo da je lahko v enem samem velikem pisarniškem podjetju izpraznjeval koše za zavrženi papir. Z vseh vetrov nevarne živalce, ker prenašajo i pegastega legaiia. Ste y svetovni so nemški vojaki ugotovili, da i trši so sicer majhne, vendar silno nevarne živalce, ker prenašajo bacile vojni v bližini konjev ni toliko u4i. Neki znanstvenik je Jel problemu do jedra in je ugotovil, da izloča koža konjev neki M>k, ki ušem »mrcll. Na podlagi svojih raziskovanj je pripravil prašek, ki povzroča, da se ust zvijejo in kmalu nato poginejo. Ta prah škoduje tudi ja j če -com uši, na čJovesko polt pa nima nobenega škodljivega učinka. * Pred kratkim so pričeli na švedskem prodajati tako imenovano .sintetično ■ ■ « ■ »■■••■■■■ Avete, certamente, gia inteso parlare delle gare, dattilografiche o stenografi che. In (nest« ultime, le matite volan« con incrediblle velocita sui lnnghi bianchi fogli di carta, poiche un bravo stenografa scrivc da duecento a duecentocinquanta sillabe al minuto e un campione della stenografia fino a quattrocentocinquanta. Pochi uomini parlano con altrettanta velocita L’il-lustrazione di sopra rappresenta una gara di dattilografe. g noto ehe la dat-tilografa esperta serive «alla cieca», vale a dire serive con tutte le dieci dita. senza guardare mai i lasti ma solo il testo. Nelle vere gare, le dattilografe hanno, quindi, gli occhi benda ti, come si vede qui sopra, Colei che serive il dettato piu rapidamente e con meno errori, esce vineitrice dalla gara, alliettata dalla speranza che presto otterra un buon pošto. — Gotovo ste ie kdaj slišali govoriti o strojepisni ali stenografski tekmi. Pri stenografski tekmi hitijo svinčniki čez dolge, bele liste papirja z neverjetno hitrostjo, saj napise dober stenograf dve sto do dve sto petdeset zlogov v minuti stenograf-rekorder pa celo štiri sto petdeset, te malo je ljudi, ki tako hitro govore, kje neki pišejo! Gornja slika nam p« kaže tekmo strojepisk. Znano je, da iaurjena strojepiska piše ,na slepo4, to se pravi: z vsemi desetimi prsti tipka tako, da nikoli ne pogleda na tipke, pač pa samo na tekst. Pri pravi strojepisni tekmi imajo torej tekmovalke zavezane oči, kakor nam kaže slika. Tista, ki najhitreje in kar najbolj brez napak napiše narek, zmaga in lahko upa, da bo kmalu dobila dobro službo. meso'. To je kvas, ki ga pridobivajo z vrenjem iz celuloze. Ta kvas uporablja &za mesne cmoke in za mazanje na uh. Vsebuje mnogo beljakovin, hra nilnejših od beljakovin, ki jih daje zelenjava, vendar ne toliko hranilne kakor tiste, ki jih vsebuje pravo meso, Okus in vanj umetnega mesa sta. podobna okusu in vonju pravega mesa V Nemčiji znaša zdaj število tujih najetih delovnih moči okrog 2‘/s milijona ljudi. Vodijo Poljaki, ki dajejo okrog milijon delovnih moči. Italijanov je 3oo.ooo, Cehov 14o.ooo, Belgijcev 131.ooo, Holandcev 96ooo, Srbov 78.000, Francozov 63 ooo, Hrvatov 56.000, Slovakov 54.ooo in Madžarov' 31.000, * Letališča v puščavah grade in izravnajo tako, da. polože čez vsa tla, obsegajoča letališče, nekakšno ogromno mrežo iz litega železa. V isti namen uporabljajo zdaj velike in težke rogoznice iz bomba ževine, Tako je mogoče na še tako peskovitih in valovitih ■ a ■ a ■ a ■ ■ a_a_a_a a a a a_a ■ a a a a ■ ■ , Vodoravno: 1. Posebna vrsta ladje. 2. Utrditi, korenine pognati. 3. Hrast; egipčanski sončni bog; kratica za vrsto teže. 4. Vrstilni števnik; drevo ali prvina. 5. Medmet ali japonske svečanosti; gospodinjska potrebščina. 6. Znanka iz filma; enota električnega upora. 7. Gospodinjska potrebščina (prva polovica) + železniška postaja blizu Ljubljane. 8. Sovražtvo, mržnja (tujka). 9. Gorivo. 10. Sol fosforne kisline; dva samoglasnika. 11. Pritrdilnica; orientalsko pokrivalo; sodoben slovenski pisatelj. Navpično: 1. Generalisimus iz prve svetovne vojne. 2. Gospodar, upravitelj (tujka; prvih šest polj); predlog. 3. Razdobje, vek; sirup, ki ostane pri izdelovanju sladkorja. 4. Zlato (fr.); romanski spolnile. 5. Pisec slovarja j (tujka). 6. Osebni zaimek; predlog; tleh zgl aditi na hitro uporabno leta J osebni zaimek, ki je tudi znak za lsce' * redko prvino. 7. Znamka čokolade, ki je tudi naš glagol. 8. Tu ja. druga: Pesem, idila. 9. Vprašalni-ca in znak za kovino: kratica za vrsto pogosto delavci 'delali brez manjših odmorov deset ur. Odmor so imeli samo opoldne za kosilo. Zdaj so uvedli dopoldne in popoldne deset minut po čitka; ta čas si vsakdo lahko prižge cigareto, poje južino ali se kako drugače sprosti. Uspehi so pokazali, da je ta počitek zelo dragocen in da se tako delavci vse manj utrudijo kakor poprej. Največ mesa na svetu menda poiecioj prebivalci Nove Zelandije; na vsake ga Novo?ielandca namreč pride na letoi kar 110 kil mesa. Na drugem mestu} je Avstralija, Evropa se pa s tatešnoj rekordno statistiko zdaj sploh ne more J več kosati. PLAČAJTE NAROČNINO! * PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V-GORA3D VSE JE TIHO... Nič SE NE GANE. ARI F ]e PA ODLOČEN-... [teže; uraden akt. 10. Narodoslovje (tujka; do kraja). 11. Igram na nek Iinštrument; kdor rad je. « PIRAMIDA b e e e e e e e 1 1 1 1 1 I 1 1 O O O O o o o o t t t t t t v v z z z z 1. otla mera, 2. členica, 3. polet, 4. doba, o. prenapetež, gorečnež, 6. risu podobna zver, 7. pripada onemu iz 5. točke, 8. zobozdravnik ga zdravi. * ČAROBEN LIK 1 3 5 9 4 2 4 i A, Af A, Aj Aj A, A, B, E, E, G, I, I, I. L, L, L, M, N, N, N, O, O, O, O, O, P, P, R, S, T, T, T, T, T, Z. Vodoravno: 1. hupa, 2. najmanjši delec prvine (dvoj.), 3. mesto v Sred Italiji, 4. franc, žensko ime, 5. gni loba. Navpično: 1. mesto na Siciliji. 2. moško ime (mn.), 3. obolela, 4. posedovati, 5. drevo z velikimi listi. UGANKA štirinogata, okrogla, robata in strašno zobata; čim bolj se poti. tem huje kriči, krepkeje drobi. Rešitev ugank iz prejšnje številke Križanka: vodoravno po Trsti: 1. nedo- ločnik. 2. ©1. Bona. ni. 3. četrt, sr«I, 4. im* ri (— Iran), Atair. 5. atest, in je. (J. p, marelica. 7. O. C. (— Oliver Cromwcll), Inj. ik. 8, trske, ut, c. 9. notar, Bari. 10. Iua, AnteJ il. eirktilarka. 12. antena, es. Stopnice: 1. strmoglavecv 2. ustvarjenje, 3. posteljnina, 4. prostornina, 5. ministranti, G, propustniea, 7. preprostost, 8. Baški-riatan, 0. analiapti>ti, 10. materialist. Iziočllnica: Pepelnična sreda. Ha| pa matematika? i Ubogi Paul, kako je tedaj preklinjal vsa ta nesrečna naključja. In tutii zdaj ni vedel pravega vzroka, zakaj se Lanvin mudi v vili na griču prav zdaj, ko se je vrnila Janina. Saj je ta vljudni, prikupni tujec njega dni vendar- dvoril Elini, kar mu je bila mimogrede zaupala lepa Ar-olta. »Da. da, je suho odgovoril Lanvin. »jaz sem. S kom pa imam čast?« Mladi zdravnik se je hitro predstavil: »Paul Bonheur, zdravnik in prijatelj družine de Bergerjevih...« »Oh da. vem,« je odvrnil Lanvin in nagubal čelo. »Oprostite mi, prosim,« se je v zadregi opravičeval zdravnik, »gospa de Bergerjeva mi ni ničesar omenila...« »Ni vam povedala, da me je doletela nesreča, ki me je. oropala vida? Stvi sama tega hi vedela! Izvedela je sele davi, ko sva z gospodično de Bergerjevo dopotovala semkaj.« Spet se je v zdravnikovem srcu zganila ljubosumnost. Katera gospodična de Bergerjeva naj bi to bila? Janina ali Elina"? In kako to, da mu niso omenili, da je tudi Elina prišla semkaj ? »Prej sem bil nekoliko neroden, to- zdravnika: je bila obrnjena k njima, njen drobili obrazek je bil ves nasmejati, rjave oči so sc ji spet svetile kakor nekdaj. V njih se je utrinjalo tisoč zlatih Nehote je nameraval pohiteti k njej, toda začutil je, kako se. ga je slepčeva roka še trdneje oprijela. »Ona je tu!« je vzkliknil veselo. »Ali je ne vidite?« »Ne, ne vidim je,« je nekoliko razdraženo odgovoril zdravnik, toda tedaj ga je roteč pogled Janinih oči prisilil k molku. In ko jo je Paul presenečeno pogledal, je položila prst na usta in prikimala. »Elina,« je spet poklical Marcel, »kje pa ste? Obisk imate!« Deklica je prihitela k njemu in ga nežno prijela za roko. »Tukaj sem, Marcel,« je tiho dejala. Nato Se je obrnila in prijazno, toda ravnodušno pozdravila mladega da upam, da ste mi že oprostili,« je naposled vljudno dejal. »Izvedel sem, da se je vrnila gospenja vnukinja, in pohitel sem. da pozdravim svojo tovarišico iz detinstva.« Svetal in nedopovedljivo nežen smehljaj je ožaril Marcelov bledi obraz. »Da. tukaj je, tu blizu, na vrtu... ie ne vidite? Mislim, da je pod evkalipti. Ali io vidite? Prosim, vodite ne po Vrtu, ker ga še ne poznam. Vendar mora biti tu blizu, saj sem jo pravkar slišal, kako je obrezovala cvetlice. Elma!« - »Oh,« je presenečeno, toda olajšano vzkliknil Paul, »ali je tudi gospo, dična Elina tukaj?« Po pokojnem in srečnem Murceke vem obrazu je spoznal, da ga torej Janinina sestra ni zapustila. Samo jubezen. ki daje in prejema, more kljub tolikšni telesni nemoči pričarati na človekov obraz izraz tako čiste, mirne sreče. Marcel je bil videti srečen kljub slepoti, kljub strahoviti nesreči, ki ga je tako mladega zadela, torej je tudi Elina prišla semkaj... I oda zakaj je Janina v svoji brzojavki ni niti omenila? Kako je morala biti stara gospa presenečena, videč. da so prišli kar trije gostje namesto enega samega! Zdaj. ko ga ni več mučila ljubosumnost. je začutil mladi zdravnik toplo simpatijo do tega lepega, ponosnega človeka, ki je tako mirno prenašal svojo strašno usodo. Skrbno ga je, prijel pod roko in peljal po precej kamnitni stezi okrog limonovcev proti prostoru, kjer naj bi bila Elma. In med potjo ga je vpraševal: »Ne vem. ali je vaša slepota, ki 0 njej upanj, da je samo prehodna, posledica bolezni ali nesreče, vendar "i vam svetoval, da ob tako jarkem soncu nosite temne naočnike. Ali vam ni nuice tega nasvetoval’ Varovati morate oči, če hočete ozdraveti !« Marcelov odgovor je bil hiter in bolestno zgoščen: »Vem, da ne bom nikoli več videl!« Mladi zdravnik je molčal, čuteč da bi bili tu sleherna laž ali tolažba odveč. Kakšen ie človek, ki tako pogumno Prenaša tako strašen udarec usode? Kaj tiči za tem visokim, bledim čelom, za temi otožnimi, globokimi očmi? Marcelov obraz, še pravkar otožen 01 zapet, se je zdajci spet zjasnil. Nagnil je glavo in prisluškoval, nato pa veselo vzkliknil: »Dna je tu! V bližini mora biti... It!išim jo. Elina 1 Elina!« »Že grem,« je odgovoril mlad, to-Dt'I glas. ki ga je Paul tako, dobro Poznal. In hkrati je na stezi pred seboj zagledal dobro znano postavico svoje mladostne prijateljice. Janina Dober dah, gospod Bonheur!« »Ali, Janina... je ugovarjal mladi mož. ■. -. Janine ni tukaj,- ie hitro in ostro odgovorila deklica. Midva sva prišla namesto njc-.» . In poudarjajoč vsaki) besedo, je pristavila: - Jaz, Elina in moj zaročenec, gospod Lanvin.« Paul ni ničesar odgovoril. Janinine besede so ga tako presenetile, da ni vedel česa reči. Opazil je, da je Marcelov obraz še zmerom srečen in veder, narobe s? je pa Janina tako proseče ozirala vanj, da je čutil njeno nemo prošnjo." naj i ji pomaga. In čeprav ni razumel, za-1 kaj naj igra to komedijo, se je odločil. da bo molčal, in je samo vijud- j no odgovoril: »Veseli me! Upam, da boste zado- j voljni z menoj. Kakor veste, sem star j prijatelj vaše družine...« i Janina se je veselo zasmejala, toda ; njen vedri glas se ni ujemal z njenim otožnim obrazom, ko je dejala: »Kajpak, zelo nam boste potrebni, gospod doktor! Upam, da bova že našla kakšno zdravilo ali pa operacijo, da bova vrnila vid gospodu Marcelu!« Marcel je nasršil obrvi. »Ob, Elma, zakaj bi budili lažne nade, ki se nikoli ne bodo izpolnile? Sami veste, da mi je zdravnik • povedal, da je moja bolezen neozdravljiva.« ' • , Janina je trmasto zacepetala in vzkliknila: »Prepovedujem vam, da bi tako govorili ! Nobena bolezen ni neozdravljiva! Pogosto, kadar je znanost brez moči, kadar zdravniška veda odneha, pa čude-ž pomaga...« Mladi zdravnik ji je pritrdil: »Ne da bi hotel kot zdravnik slabo govoriti o zdravniški vedi. ki je prav v novejšem času tako zelo napredovala, vendar moraiu priznati, da pogosto odpove prav tam. kjer bi bila najbolj potrebna. Vsekako pa več glav več ve. En sam zdravnik me more z gotovostjo trditi, da ste neozdravljivo bolni. Ze to me moti, da vam ni priporočil temnih naočnikov za jarko svetlobo. Celo zdrave oči moramo varovati, kaj pa šele bolne!» >Oh,« je vsa znemirjena vzkliknila Janina, «kako sem pozabljiva! Vse dopoldne sem vas pustila na tako vročem soncu!« »Nič čudnega, če kaj pozabite, ko imate pa toliko skrbi,« jo je pomiril nežno Marcel. »Odpotovala sva na vrat na nos, brez posebnih priprav... Oh, kako težko mi je, da morate sami skrbeti za vse in da vam ne morem pomagati.« »O, to bo trajalo samo nekaj tednov,« je lahkotno odgovorila deklica. »Pozneje boste,vi prevzeli moje dolžnosti in tedaj bom jaz na vrsti, da me boste razvajali. Zdaj me p« morate ubogati! Vrnili «e .boste v biso m me počakali v hladni, zatemnjeni sobi, dokler se ne bom vrnila u> mesta in vam prinesla temnih naočnikov, kakor mi jih je priporočil nas prijatelj, zdravnik.« Ubogljivo je pustil, da ga je odpeljala v prijetno senco provansab skega salona, zastrtega s spuscennni rebračami. Nato je stopila k bližnji omari, vzela iz nje šahovsko desko s slonokoščenimi figurami in mu jo prinesla k mizi. ■ . «Ker ste tako navdušen sahist. se morate naučiti s tipanjem razlikovati figure. Tako boste kaj kmalu lahko igrali to kraljevsko igro z gospodom Bonheurjem ali haso ljubo babico.« ' . ' , .. »Glej no,« je presenečeno vzkliknil Marcel, »tudi vi ji zdaj pravite ba: bica?« Janina je vztrepetala, boječ se, da se ni izdala. »Zakaj pa ne?« je začudeno vprašala. »Mislim, da je pač vredna tega nežnega vzdevka!« Marcel je dvignil k njej svoj bledi obraz. Prijel jo je za desnico, ki je z njo razporejala figure po deski, io nekaj trenutkov podržal v svoji, potem jo pa nežno poljubil. »In vi, Elina, ste v svoji brezmejni dobroti zame kakor mati, ki mi jo je poslala sama Previdnost...« ' Janina mu je hitro odtegnila roko. Če bi jo bil mogel Marcel videti, bi videl, da je zardela do ušes. Tako jo V 24 URAH narva. piisita in kemično čisli obleke, klobuke itd Skrobi io ■*vellolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. uiooga io lika domače perilo Parno listi posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA je pa samo slišal, kako je tiho zašepetala : »Pohiteti moram, če naj se vrnem do kosila. No, slišim, da prihaja babica, da vam bo delala družbo, dokler ne bom. spet tu...« . V predsobju je srečala babico, ki si je bila komaj nekoliko opomogla po prvem presenečenju. »Babica,« jo je rotila, »v Juan moram po važnih opravkih. Ostani ta čas pri Marcelu! Glej, da se ne zagovoriš, in ne pozabi, da si mi dala besedo, da boš molčala!« Gospa de Bergerjeva jo je pogladila po kratkih svilenih kodrih. »Sirotica moja,« je tiho odgovorila, »menda je samo še tvoja stara babica neumnejša od tebe. Bodi mirna, ljubica, ne bom pozabila, da še ni noben de Berger prelomil svoje besede...« Dolgo je gledala za Janino iu nato kakor sama zase zašepetala: »Hudo mi je samo, ker mu ne morem povedati, da živi na svetu še neka druga, pripravljena za najhujše žrtve in največjo plemenitost...« H Poinarauče ne cvet« več Nekaj trenutkov sta Janina in Paul molče korakala po stezi navzdol. Ko sta bila že dovolj daleč od hiše, da je nihče ni mogel več slišati, je Paul prijel deklico za roko in roteče dejal," »Ali mi boste naposled razložili, kaj pomeni vsa ta komedija?« Janina je sklenila roke. N jen obraz j« bil zdaj otožen in nebogljen. Nič več ni bila podobna pogumni, vedri ženi. ki skuša lajšati U9odo ljubljenemu možu; bila je samo še nebogljen, pomoči potrebni otrok. Paula je ta gib ganil v dno srca. »Oh, Paul, Paul,« je vzkliknila obupano, »nikar me že vi ne oštevajte! Te tri dni sem morala poslušati toliko dobrih nasvetov, borjja sem ae proti toliko predsodkom, da mi je jelo zmanjkovati moči. Najprej sem se morala boriti z Gastonom, ki sem mu prvemu zaupala svojo namero, da bom Marcelu nadomeščala Elino...« »Ali se pa zavedate, kai delate?« je vzburjeno vzkliknil mladenič. »Ne vidim vzroka za to hlinjenje, čeprav se vam zdi še tako lepo in čudovito.« »Popravljam napake, ki jih je zagrešila moja sestra,« je mirno odgovorila deklica. »Ali ni to dovolj vzvišen cilj?« »Po drugi strani pa siromaku izvabljate nežnost in naklonjenost, namenjeno oni drugi... Ali ste na to že pomislili?« »I)a,« je odgovorila Janina in nabrala čelo. »Vse sem že pretehtala. Vendar čutim, da prav ravnam, Co bi Marcel spoznal, da ga ie Elina varala, bi to zanj morda pomenilo smrt. Bilo bi, strašno razo čaranje.i. Elina je grdo ravnala z njim. Vlekla ga je za nos, ko se mu je pa zgodila tista strašna nesreča, ga je pustila na cedilu, brez slovesa, brez dobre besede... Ni čudno, da se je ta ponosni človek, ki sc zdaj ne more več posvečati svojemu ljubljenemu poklicu, ki nima staršev ne doma ne prijateljev, znašel na robu strašnega prepada...« In razložila mu je, kako ga ie lepega dne slučajno srečala in kako ie prišla na svojo zamisel. »In tako sem jaz stopila na Elini-no mesto,« je končala svoje pripovedovanje Janina. »Kajpak to ne,, bi bilo mogoče, če si ne bi bila najina glasova tako zelo podobna. Marcel se je bil že poprej večkrat zmotil... »Kako ste pa uredili to s svojo družino?« je začudeno vprašal mladi zdravnik. »O, razen Gastona nihče ničesar ne ve. Gaston je pripeljal Marcela v vlak. Brž ko je stopil v oddelek, sem ga prijela za roko in mu dejala, da bom z njim odpotovala.« »In on, kaj je on rekel? Vzkliknil je: ,Elina, oh. Elina!) Ni mi bilo treba lagati. Sam je takoj izgovorU ime, ki.ga je nosil v srcu.« Paul je vznemirjen opazil, kako se ji je ob (eh besedah pomračil bledi in strnjeni obrazek. »In vi ste trpeli, kajne?« je vprašal skoraj surovo. >.Jaz?« Ponosno se je vzravnala. »Zakaj neki naj bi trpela? Midva sva se zmerom samo prepirala... Sovražila sem ga in on me je preziral... Ali tore j ni naravno, da se ni domislil mojega imena?« Zasmejala se jo s trpkim, jedkim smehom: »Moje ime? Sovraži ga in omenil ga ie samo enkrat. Tedaj, ko mi je dejal, tla ne more z menoj v Juan. ker gotovo živi tam Janina. Menil je, da bi ta .mala trmasta osebica' ne bila zadovoljna, če bi ga lepega dne zagledala v hiši svoje babice. Da, tako je rekel. Prepričala sem ga, tla ie Janina odpotovala v neki sanatorij in tla je ne bova videla. In vam, Paul, lahko zaupam: kmalu se ho njeno zdravje še poslabšalo in prej ali slej jo bomo pokopali...« Utihnila je in ga skoraj sramežljivo pogledala: »Vaša mala prijateljica Janina ie mrtva, Paul. Nikar več ne mislite banjo f« Razumel je, da je to hkrati odgovor. na vprašanje, ki ji ga je bil zadal lani poleti tu, prav na tej stezici. Vse je bilo nrav tako kakor nekdaj, in vendar vse izpremenjeno... Nič več niso cveteli pomarančeVei, toda zlata mimoza je še drhtela v južnem soncu. V zraku ni bilo več sladkega vonja po jagodah, pač psi je veter prinašal opojni, težki vonj po mandarinah... Samo evkalipti bo, še zmerom enako dišali. Paul se je krčevito oprijemal neminljivosti , večnih naravnih kulis: sinjine neba in morja in daljne vedrine zasneženih pla nin. Saj je vendar nemogoče, da: s<-je v tem času tako zelo izpremenil t njegova Janina, njegova ljubljena, mila deklica! Obstal je in strastno vzkliknil, kakor da bi jo hotel zbuditi iz težkega sna: »Janina! Janina! To vendar m; more biti res! To ni mogoče, bilo bi nečloveško! Saj vendar ne nameravate vsega svojega mladega življenja posvetiti temu... tujcu, ki vas prezira?« Za trenutek se je Janina zagledala v neznane daljave. Njen obraz sp je skrivil v nenadni bolečini, ko je .odgovorila : t »Vse svoje življenje? O, kako rada bi to storila, toda bojim se, da, ne bo mogoče.« , Nehote se je spomnila trenutka, ko jo je v babičinem salonu Marcel nežno držal za roko in ji šepetal besede ljubezni... Kri ji je šinila v blodi obrazek in za nekaj sekund se je zdela spet čvrsto, neugnano dekletce iz nekdanjih dni. »Ne, ne verjamem, da bi bilo to mogoče,« je vzdihnila. »Marcel je mlad: Hotel bo živeti, hotel si Ihi ustvariti dom...« Paul je ljubosumno vzkliknil: »Zakaj se torej ne poročite z njim ? Janina ie vzdrhtela po vsem telesu. »Ne,« je odgovorila, »tega ne bi mogla, čutim, da ne bi imela dovolj poguma za takšno odločitev. In razen tega to ne bi bilo pošteno.« »Res?« je žolčno vprašal Paul. »Zakaj pa na lepem ne?« »Ali me ne razumete, Paul?- je vprašala tako blago, da ga je takoj razorožila. »Ali ne razumete, da je to nemogoče? Če bi (»ostala njegova žena pod Elininim imenom — to sicer ne bi bilo nemogoče, ker je moje drugo krstno ime tudi Elina — bi'mu vzela nekaj, do česar nimam pravice. Ukradla bi mu njegov priimek.« Zaprla je oči in vsa, vztrepetala. Ob, kako bi smela storiti to.njemu, ko jo vendar sovraži, ona, ki ji je za lučal v obraz: »Preziram vas!« »Če tako mislite, zakaj se torej zdaj hlinite?« je nestrpno vpraša! mladi zdravnik. »Zdaj mu ne jemljem ničesar, temveč samo dajem,« je mirno odgovorila deklica. Paul Bonheur je nihal med željo, da bi jo pošteno oštel. in med tire ponenjem, da bi jo objel in. poljub?! na rožnata usta. Neodločno je dejal: »Janina, premladi ste še in pre-nedolžni! Niti pojma nimate, na ko liko ovir lioste naleteli pri" izpolnjevanju svojega apostolskega načrti. Pozabili ste na vse nevarnosti, na vse težave...« Vnemarpo je zmignila z rameni. »Glavno je, da se Marcelu vrneta energija in vera v življenje. Že od danes, od prvega dne, ga bom sku šala zbuditi iz otopelosti, ga vrniti življenju... Naučila ga bom, da bo mogel brati, delati... Upam, da mi boste dali naslov in priporočilo za zavod za slepce v Parizu... Potrebno je, da me pri tem delu nekdo nad žira in poučuje. S* t bo oživel, spel dobil vol jo do dela! In razen tega. ie pridala in se spet zagledala v daljavo. »imam še en načrt...« »In kakšen je ta načrt, uboga mo i ja Janina?« je vprašal zdravnik. (t)a\ie prihodnjič) Prenosu« »Torej.? de (drogo zdrav ai k nekemu »semdesetlotnemu pacientu, 'ulj odrečete alkoholu, ali boste pa oslepeli!« »E. gospod doktor, zdai ko sem že tako star in sem že vse videl in do-livel. ie pač pametneje, če kar mirno ■bilje pijem.« Nerodno »Kdo ie razbil to vazo?« vpraša go-•oodinia novo služkinjo. Mačica milostljiva!« »Kakšna mačka?« začudeno vpraša f osipa. »O, oprostite, nisem vedela, da milostljiva nima mačke.«-. se opravičuje »lužkinia. Tehten razlog »Kaj pa počno tvoja nevesta? >Ne vem. razšla sva se.« »Zakaj pa?« »Ker ie po cigaretah dišala, r »Ali ne preneseš, da ženska kadi?« »To že — toda ona 9t)loh ni kadila.« Niipak razumel Sodnik: »Zakaj niste dragocenega rajona, ki ste ga našla na cesti. takoi Jamesi,‘ na policijo? Ali mar no veste, r? iv Prepovedano obdržati tujo lost-■oino?« Dbtoženoc; »Pač. Io veni. toda na prstann ie bilo iaeno iu čitljivo vrez-' ba-no: .Večno- tvoi‘1- <'udna imena Gospod Varčivk ie vprašal svojega *" že Pišete?« -mroiac.* »Kaj «te pa po poklicu?« >t-evliiir.-< v': shivie. »Neverjetno, fu- vax°če moie Mo pisati Rio-mfl. m cevlmr.< ai ^ko čudiio.f pravi gospod Kromt. »e.ii ge ttrh v, toši-to Varčnik »• vendar ve« denar že ,te d^ete-m v niest-en. zapravilo.-« Vdova »Videti je. da je goepa Čebnlčkova »Ona že. Zato je pa njen drugi mož neutolažljiv. Nalezljiva bolezen Gospod Škrba se strašno boji bacilov. Pred dnevi se ie peljal z vlakom. V kupeju njemu nasproti ie sedela mali z otrokom v naročju, ki sc ie drh kar mu ie iz grla moglo. »Hm, oprostite.« ie naposled spra-govoril ftkrba. “ali nima morda otrok kakšne nalezljive bolezni?« »Nalezljivo liolezni!« se zasmeje mati. »Lahko bi bili veseli, če bi to bolezen nalezli. Otrok dobiva zobe.« Stvarno Trgovski poluik: »Gospodična, bodite prepričani, da moja ljubezen do kakovosti prekaša vse. kar vam more dati konkurenca.« čudna bolezen »Mama, ali bi danes lob k o o*1hT doma. me dobro mi ni,< »lvie pa, srček!« »V šoli.«' Zna si pomagati Pri zdruvniku pozvoni frkplin. »Gospod doktor, po provizijo ggm prišel.« . .. »Po kakšno provizno?« se {udi zdravnik. »Ali se ni prejle ogl.isil Dri ra* neki gospod z izpahnieno ntrao?« ' »Da.« »No. vidite. Jaz sem tisti. Ki ie pred hišo tako vnemamo odrsal led. da je I gospoet meso. riž in cvetačo; menjavaj toliko časa. dokler ni kozica polna. Potem žvrkljaj 1 jajce, polii čez cvetačo, pridaj na vrh še za oreh masla ali masti lil postavi v pečico, da se speče. Tako pripravljena cvetačna jed ie zelo okusna in jo daš lahko tudi kot samostojno jod na mizo. y R LjuWiana Pita iz eiietne moke Zmesi testo iz pol kile enotne moke. 10 dek maščobe, ti dek sladkorja, enega pecilnega praška, limonove lupinice in vaniliievega praška. Teplo naj bo mehko kakor za šarkelj. Polovico te»!a dai v namazan pekač, povrhu potresi grozdičje ali kakšno drugo suho sadje in po možnosti namaži tudi 7, marmelado. Vse skupaj pokrii 7, drugo polovico testa, pusti četrt ure, da se nekoliko dvigne, in speci. I). M.. Ljubljana Za vsak pri-ii>eyek. objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvigneta ta- & V ŠAH Urejuje A. Preinfalk Problem st. 230 Sestavil L. I. Losi n sk v X" I * MJi i L, 7/////A v/m. mm mm, . m, 'M mm mm [[Beli: Ke8, Df4; Tc7; Lc4; Sb5; Pd4. j (G figur). Orni: Ke6; Ta7, h7; L?)8, h8; [Sci5; P17. (7 figur).1 j Mat v 2 potezah ♦ »Močno pa zaifmn sc potiš, ♦ če v slabo varianto tiščiš.< X 243. FRANCOSKA OBRAMBA ♦ Dorn—Schwammenhofer | Dunajsko prvenstvo. II. 1943. | 1. e4, e«. 2. d4, d5. 3. Sc3, Sf6. 4. Lg5, ♦ Lb4 Itej obrambi je dal svoje ime ša ♦ hist Mac Cutcheon; [x>vzroča zanimive |bo;el 5. e5, h6. 6. Ld2 lna 6. ef6 črni (Tl itirje modeli »o risam izredno za •Družinski tednik« ih ms»o GUI le objavljeni.) > ^*c3, Ne mlatimo samo na.se, temveč tudi na svoje doraščajoče otroke! Naše Metke in Minke, naše Verice in Nadice ne }ž.rnj T, ‘ iahjh bodo malo ponosne, če bodo za pomlad dobile novo oblekco ali nov pomladanski plašček. Za desetletno gospo- 2iffl-ain /dai'izkliučno tz6 ria si ohrani in dičnico je gornji drobnokockasti športni kostimček kakor nalašč. Kroj je preprost, krilce široko, da se otrok lahko »možnost dolge rošade z ‘enakovredno giblje, zapestja in ovratnik so pa iz baržuna, da se tako hitro ne umažejo. Kostimček izberimo v veseli, toda jigro.J 9. h4, c5 Ltu prihaja še malo umerjeni barvi, da se ga ne bomo prehitro naveličali. Predlagamo vinskordečo ali lešnikovorjavo barvo. Plašček Xpreizkušeno ’f5 zelo v poštev]. 10. Ld3 za dorašcajočo deklico naj bo kar se da preprost in čistih črt, kakor nam ga kaže naša druga skica. Sešit je iz u kv#c> fi/id I tnivnranbuoi. ! enobarvnega peščenega blaga, tako da se ne pozna vsak madež na blagu. Klobuček in ovra'na rutica sta iste živahne barve, bodisi živomodre, živordeče ali tople rjave barve. Tretji plašček je nekoliko bolj pražnji in .go- sposki-. Krilo je spet široko in nagubano. Kroj je preprost in bo ostal dolgo v modi. Kostimček. ki nam ga kaže naša četrta skica, bo dekletce lahko nosilo več let za vsakršno praznično priložnos*. Jopica je enobarvna, temnomodra ali temnordeča, krilo pa v tisti barvi, ki je temeljni barvi jopice ravno nasprotna. koi po ofoiavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šole takrat, ko se nabere več takšnih naikazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana, Poštni predal 253. ?xiccdcaimo pomlad s Škarjami In nitjo v rokah! Pomlad bo prav kmalu tu. Za vas, vašega moža in otroke boste morali pripraviti to in ono. Če hočete, da vas toplo iu sončno vreme ne bo presenetilo, kar hitro pohitite % ureditvijo njihove garderobe. Vso pomladanske obleke, plaščo in kostime znosite na zrak. jih stepite in oščetkajte. Čeprav ste iih jeseni z vso skrbjo pripravili za zimsko spanje, se je v njih vseeno nabralo nekoliko prahu, pa tudi neprijetni vonj po naftalinu morate odstraniti. Ko imate vso obleko očiščeno, se prične za vas najtožje delo. Vaš mož ima že precej oeulien pomladanski plašč. Da bi si kupil novega. se ne more odločiti. Če io blago tako tkano, da ca lahko nosi na obe strani, plašč razparajte, lepo očistite in ca neadte h krojaču. Podlogo kupite po možnosti novo in plašč bo spet kakor nov. Morda lahko nrav tako obrnete moževo i>omladansko obleko. K plašču in obleki mu kupite nov klobuk, rokavice in samoveznieo. jn ko( bo posijalo toplo sonce, bo .njegova* garderoba že pripravljena. Se več skrbi imate z otroki, z Janezkom in Metko. Oba sta že toliko velika, da strgata vse. kar vidita. Janezku boste iz stare očetove obleke urezali hlačke in kratek bolero, iz svoje belo bluze, ki ie ne boste več nosili, p« ljubko bluzico z deškim ovratnikom. Zelo ponosni boste na svojega sinčka, če mu lahko ukrojite prvo dolge hlače, s katerimi se bo na pomlad res postavil. Tudi za Metko bi radi kaj novega za nedeljo in praznik. Imate sicer nekaj oblek, ki bi jih morda zauio žrtvovali. vendar so za otroka pretemne. Otroke oblecimo v svetlo, živahne Obleke, ki jih bodo »aini na prvi po-gled veseli. V omari vam visi že toliko časa rožnata obleka, ki ie ne oblečete, češ da ste zanjo že prestari. Iz nje sešijte pomladansko oblekco svoji Metki; zelo vesela je bo. saj bo v njej že cola gospodičnica. Iz modrega krila ji pa sešijte nagubano krilce; zraven se poda rožnata bluza. Iz^svojega starega kostima ji lahko urežete pomladanski plašček, iz ostankov volne ' pa ljubek šopek pisanih cvetlic, ki ii ga pripnete ob vratnem izrezu. v \rsta ie prišla zdaj na vas. Vas mož ie bil nekdaj nekoliko debelejši kakor danes in vi že dolgo hrepenite po njegovi črni obleki. Morda bo letošnjo pomlad tako velikodušen in vam io bo za pirhe podaril. Obleko najprej sparajte, očistite in nesite h krojaču, da vam !>o naredil nov pomladanski kostim. Zraven si kupite klobuk, morda takšnega, ki ie podoben prelepemu gnezdecu, obdanemu s kakor dih tanko tenčico. Črna torbica čevlji, rokavice iu bela bluza — vse to imate Se od lani — vam bodo pomagali, da boste brezhibno oblečeni. Ne pozabite tudi. da so letos moderne dvobarvne obleke, krila in bluze in da iih lahko z majhnimi stroški. z nekaj domišljije in spretnostjo ustvarite. Ko tako brskate no predalih iu iščete trakov in raznih ostankov, morda najdete tudi še kakšno staro pleteno jopico, ki ie že dolgo tli nihče oblekel. Jz nje spletite ali »kvačkajte na novo možu brezrokavnik, ali otrokoma jopico s kratkima rokavoma, ali pa sebi telovnik. Vse nitke, ostanke volne in svile zberito in odberite najprimernejše, da boste z njimi izvezli Metkino oblekco ali pa Janezkovo čepico. ki ste io sami sošili iz rdečega sukna. Ne samo obleka, tudi stanovanje mora biti deležno pomladanske prenovitve. Zavese v sobi so se ob spodnjem robu pričele trgati. Odrežite iib in jih imejte za spremembo kratke, če so pa še dovoli dolge, jim nrišijte novo reso. da iih z njimi pomladite. V otroški sobi izvozite bele zavese z majhnimi cvetličnimi šopki, ali pa z domačimi živalcami, račko, psičkom, mucko, kokoško itd. ^ Namizni prt vam bo zelo hvaležen, če ga nekoliko prenovite. Čipke, ki niso več brezhibne, zamonjajte z novimi. Razna strgana niesta popravite s kvačkanimi ali klekljanimi vložki, ki iih zelo skrbno in nevidno všijomo. Preproge so vso zimo dovoli trpele. Na nekaterih mestih so se precej odrgnile, tako da ne veste, kni bi z njimi. Če lahko iz dveh preprog se-Sijete eno. se kar hitro lotite dela. Šivati iih pa morate tako. da se vzorci no bodo med seboj odbijali, ker boste s tem dosegli le slab učinek. Pri pi-rotski preprogi so se rese strgale. S škarjicami previdno izvlečite nekaj podolžnih nitk. da boste dobili spet fSXd2. II. KXd2, ScG I mnogokrat so j igrali brez posebnega uspeha c4. 12. Le2' [h5. 13. Df4, Sc6 14. Sf3, De7. 15 Sg5 [itd.]. 12. Sf3, Da5. 13. Df4, cd4. 14. |SXd4. SXd4. 15. DXd4, Ld7. IG. Th3, >Tc8. 17. Tg3, Lb5. 18. a4, LXd3. 19. cd3, |Dc5 L črni je igro zelo poenostavil, ne žite. Preproga bo sicer nekoliko krai-fda ,bl moPi 2010 laže mobilizirati ša zato ni cel i ise drugo trdnjavo; ker se je na g6 bal ' , '*a e , , , . .120. Tbl, b6. 21 Tbo, Da6. 22. h5, g5. ho boste pelial; otroke z novimi *23. f4 z napadom, zavija v končnico, oblekcami na sprehod in ko se boste je pa zaradi nesrečnega stolpa tudi vi in vas mož postavila v lepi in ele-Xbrezupna]. 20. DXc5, TXc5 21 Tg4’ gantni obleki ne pozabite, da so vase*[da poseže tudi na damsko krilo], b6. sobe doma puste in prazne, m sicer X22. Tb4, Ke7. 23. a5, Tb8. [če bi črni zato. ker v nph m cvetja. 1 nmesite »kmeta vzel, bi po Tb7T in TXa7 imel zelerdn "dm 'hrJTn'e*.1, cYe£ ,,n f kmeta manj, ker bi bilo potem še pre in avl)' i!ii!, , > a ~ ™ -D [cej kmetov na deski, bi po daljšem .. 5 , kakor 'asa družinica v prgz- Jboju končnico trdnjav ne mogel rešiti.] ll U obleki. 55. t24. abG, abG. 25. Ta7 + , Ke8. 26. Tf4! Izdat je kmet na kraljevem krilu za pečatenj, Ta5. 27. TaXf7, Ta2 + .28. Ke3, Tba8. 29. Tf8+, Kd7. 30. T4f7+, Kc6. 31. TXa8, TXa8. 32. Te7, Ta3. [Edini a jalov up čmega je. da bi kako sprostil kmeta b6.] 33. TXe6+, Kc5. 34 d4 + , Kc4. 35. Tc6 +, Kb5. 36. Tc8, TaT. , -37. 14. Tu bodo kmetje hitro odločili, :;Ze vemo.« bodo rekle naše citate- J zato se je črni vdal. Ijioe. »spet Se bomo vpraševale, za kaj naj se odločimo, za plašč ali za kostim. Ali res ni ničesar novega v modi? Saj so plašči in kostimi, z redkimi izjemami, že toliko let enaki.« i Res ie. toda pri najboljši volji ne ■ moremo na svetu ničesar izpremeniti. • Tudi letos si bomo pomaga le z dob ni j voljo, domišljijo in iznajdljivostjo vsa-; ke posamezne. Varovati se moramo,; .da s epremm jan jem jn popravljanjem 1 nf, Pokvarimo klasičnega kostima »lil obleke, ki morata le ostati klasična.1 1 n tem nam bo pomagala naša naj-; iKiljša zaveznica, ki jo še premalo upoštevamo, in sicer barva. ; MODNE POMLADANSKE NOVOSTI 7. barvarni lahko dosežemo čudovite J učinke, samo pravilno ravnati je tre-] _ ____________ ___________ _____ ba z njimi. Ali ste se odločili za mor-; nove rese. ki iih po pet in pet zve- narsteoavnti kostim? Potom vam sve- tu jemo. da »i dokupile lepo rožnat klobuk in rokavice, belo bluzo, vse; drugo pa naj ostane strogo temno-' modro. Lahko Pa oblečete poleg tak-! črnega kostima tudi zelen baret. belo! bluzo, vse drugo pa ostane mornarsko-] •ime. i če »te se odločili za sivo barvo.] vam svetujemo, da izpopolnite obte to ; plašč ali kostim z rumeno barvo. Ru-; mena in siva ee lepo uiemata. Ruine-. na ovratna ruta. rumen klobuk, nune-; ne rokavice! Ali: čevlje In rokavice, rjave barve v odtenku žgane opeke.; poleg riavo ali l>elo črtasta bluza. Reli i dodatki k sivi obleki so letošnio T>o-! mlad zelo v modi. ! Peščeno barvo lahko £e bolj preme-! teno sestavljamo. Zelo lepo boste oble-, čeni. če boste imeli vso obleko pešče-j ne barve. Poleg si obujte rjasto rjave; čevlje, roka vire jn torbico. Peščena; obleka z morskosiniim klobukom m, velikim žepnini robčkom bo zelo učin-] kovita. Peščen phišč čez rdečo obleko; in belordeče zvit turt«vn bosta doka-; zala vašo iznajdljivost. Svetla rjava barva v odtenku cime-; ta teži po nežni sinji barvi. Klobuk ■ in rokavice zadostujejo. V vročih po letnih dnevih pa isto obleko poživimo Se s kakšnim belim okraskom. V deževnih dnevih »e bomo k obleki, plašču alt h kostimu oblekle v črno. in nihče nas ne bo več spoznal. Če bomo pomladni praznik tako pričakale. in če bomo znale in imele možnost, klasične plašče in kofctime dovoli spretno izkoristiti in isponohuti z ustrezajočimi barvami, bomo,pač za pomlad in poletje čedno' iu izbrano oblečene. Plačajte naročnino! Zenska torbica je lahko Učna In elegantna, tudi če ni iz usnja. Moda si je poiskala mnogo zanimivih in Trpežnih nadomestkov, ki iz njih zdaj .usnjarji' izdelujejo moderne ročne torbice. Na prvi »Ukl vidimo torbico iz sivega sukna, obrobljeno z živordečim usnjem. Nosimo jo na dolgi usnjeni vrvci, obešen* čez ramena. — Druga torbica na spodnji sliki je izrazPo po. mladanska. Spletena je iz vrvičastih trakov in je zel* enostavna, da se nenavadni material kar najbolj uveljavi. Oblike je moderne, skoraj kvadrataste, in bo nedvomn* osvojila srce marsikatere naše bralke. Poučna končnica ■ ' O ■■ Iz partije Bogoljubov—Cortlever na monakovskem turnirju z» evropsko prvenstvo 1941. Po podjetni a nekoliko netočni otvoritvi in srednji igri je Bogoljubov neizkušenemu Holandcu iztrgal kmeta in se dolgo trudil, da bi dobro se branečega nasprotnika kako prelisičil. V 63. potezi je potegnil Tb7—g7 in črni je odgovoril Kd5. Na Vas je zdaj, da ugo tovite, ali je bila to dobra ali slaba obramba in kako bi nadaljevali najbolje za obe strani. Ta končnica je za praktično igro prav poučna in ni brez fines. Odgovor; ■j V|.TOIJ| w3;uiiu m ]q»J»od od os d)o»« v ‘ mmp asou op aoon m ‘SU »plinu oi*u ‘o* »prai| IfoASO um 'ti S)»UIH o ulili mm«! »Joqod v •OAV[upJ1 [OHV* IIJOOI DDAOAlMg :i»Pa »t 0“ Jujj 83.1, >i '»-'M ‘IMS Ei •+I«X ‘93.H '?,i •+IMJ, ‘0MN 'Ii '+IV.I 'S "S ‘Oi +K|1 ‘»'IH ‘6« cpx 'cit '»s •+ i”X ‘mm ‘io [(E«) s»i ,»-n -fE-'X 'jpo +|vp |q ‘9.1 X rads ai op,| UJOAOgpo +i)X >9 vu iq vi> ‘il»X‘“ E9 oapigvoud ivjoui p| 1 i>u.11 'vaoispad »,d|xi* [|OJX !I9'I VP ‘IJOSOIUO IS 'HM 9fl04 IIII7VA m do,sop , n»A»}3J(l3id - nfiVAg nui3|3q nfivp ■>j 1BJII1II Pl foisop JOX»M 'i!A»Jd»« «r ,J«4 PUil 9] (JSPM) 0/3,od uu3[in|iuuailju o, g Roiite« proklema it. 224 črnoga kralja postavi 1.) na lil; 2.) na eS; 3.) na aS; 4.) na g7. Izda.a K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; trika tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalck vsi v Ljubljani.