NEDEL)SIAj\ IZDAJA
Štev. 89., Leto II.
SPITAL NA DRAVI
Nedelja, 30, mar ca 194-7.
I
\
2
Ne ko. t eri kar ne morejo verjeti,da lahko jezik bolj rani kot najostrejše orožje,da besede cesto bolijo bolj kot naj hujše rane.Posebno besede, ki zadevajo človeško čast.In vendar je tako.Kadar pa kdo sam na vrsto pride,prav bridko to občuti.Pa kaj jo končno vsa bolečina,ki jo nam ljudem morejo povzročiti sramotilne besede soljudi v primeri s sramotenjem, ki ga je prestal na veliki petek naš dobri Odrešenik Jezus Kristus.
I.
v 1.) OD KAIFA SO PELJALI JEZUSA ZVEZANEGA V SODNO HIŠO IN GA IZROČILI PONCIJU.PILATU1 Ta pot ne veliki petek zjutraj je bila za Jezusa nekak začetek javnega zasramovanja. Zasramovanje Njega, ki je bil tudi kot človek največjega češčcnja vreden.Doslej so bili 'ljudje navajeni Jezusa videti sredi svojih učencev,pogosto obdanega od velikih množic,ki so ga smatrali za svojega kralja,dasi je bil tako preprost in skromen. Hoteli so ga celo javno oklicati za kralja, Sedaj jo bilo to ljudstvo zbrano v Jeruzalemu, kamor so priromali na velikonočne praznike... Vse ulice sc jih polne. Jezusa prav sedanj peljejo zvezanega kot zločinca in obdanega od vojakov kot nevarnega razbojnika po najbolj obljudenih ulicah, s Siona k Pončiju Pilatu.Kako ju bila mučna ta pot za Jezusa.Vse- zija vanj.Dobrim je nerodno, nestanovitni se pohujšujejo nad njegovimi vuzmi, sovražniki pa se mu škodoželjno režijo. Gospod vidi vse te tisoče in tisoče prav v dušo in mu je silno hudo,
2.) Pa to je šele začetek poniževanja in sramotenja„KO JE PILAT ZVEDEL, DA JE JEZUS IZPOD HERODOVE OBLASTI, GA JE POSLAL K HERODU, KI JE BIL TISTE DNI TUDI SAM 7 JERUZALEMU. Herodova palača ni bila daleč od Pilatove.Kijub temu je bila tudi ta pot za Jezusa zelo bridka.Gospod je le predobro vedel,zakaj ga Pilat pošilja k Herodu* postane naj drobiž,da se z njim plača spor meti Pilatom in Herodom, Herod ‘je hotel Jezusa in njegove čudeže uporabiti za zabavo sebe in svojega razuzdanega dvora. Ko je Jezus z dostojanstvenim molkom odklonil ponižujočo vlogo dvornega norca, GA JE HEROD
zaničeval s svojimi vojaki in ga v zasmsh dal ogbeIti z belim obla-
no
ČILOM- TER POSLAL m ZA J k PILATU,To oblačilo je bilo javen zasmeh Jezusove kraljevsko - duhovniške oblasti in časti. S kakšnim krohotom so surovi vojaki vedli Jezusa nazaj k Pilatu 1 Kot zvezanega medveda skozi množice e Jezus, kralj nebes in zemlje, gospodar vsega stvarstva, pa dvorni norec I Vsak smeh, vsak krohot? vsaka zbadljivka je znova ranila Gospodovo srce« A Gospod molči m dopušča tudi to ponižanje,
30 Tudi Pil&t ni znal ali bolje, ni hotel paziti na Jezusovo čast»Bridko je osramotil Gospoda, ko ga je postavil v isto vrsto z zloglasnim zločincem Barabo<> Baraba ni imel nobene časti več in se je brez sramu smejal množici in Jezusu, ki ga je to novo zasramovanje tako bolelo,Saj je znano., kako sprejmejo v ječ.ah stari • gostje celic obsojenca, ki'prvič prestopi prag ječe0Smejijo se njegovemu sramovanju in t?o tembolj,čimbolj čutijo, da je novi še nepokvarjen. Tako je gledal Baraba na Jezusa, in se žaljivo smejal njegovi ne dolžno ati o In' prav labl-co se je temu ali onemu med množico vzbudila misel« Jezus je prav tak kot Baraba
Zabavati so. se hoteli, pregnati si dolgčas, poza Davati pa se hočejo z razbiČanim Jezusom,Slišali so.med sodno razpravo, da je bil govor
o	neki Jezusovi kraljevski časti«Vprizcrili bomo kronanje,To bo sijajna komedija 1 Kar si taki vojaki privoščijo,-.je .navadno grobo,cesto polno surovosti, in umazanih kvant* Ti rimski vojaki so bili v ■vsem tem pravi mojstri* Poleg vsega'drugega, so imeli kot Rimljani še posebno piko na uporne Jude e Ta Jezus pa je hotel biti celi judovski kralj,Ves svoj srd na Jude_ so_vlili v sramotenje.Jezusa,In ker jih je bila cela	četa, je domislic kar deževalo $ ena	bol	groba
in žaljiva od druge„	‘
2,) Ti vojaki so uprizorili strašno kronanje Jezusa Kristusa, Herod je osmešil Jezusa z belim ,oclacilom, vojaki pa mu ogrnejo star vojaški plašč kot so ga imeli poveljniki ih Vojaški kralji.Za . svetne judovske kralje so hodili po plašče v Sidon in Tir, za Jezusa^ za kralja nebes in Zemlje pa je dober strgan in_umazan vojaški plašč.
Kralj mora imeti prestol, zlat in z biseri obložen? Jezusov prestol pa je ostanek	kamenitega	srebra«Nam esto	zlatega,	dragocenega
kraljevskega žezla mu	vtaknejo’ v	roke ničvreden	brat,
In sedaj pride, glavnopri resničnem kronanju naj slovesnejša, pri Jezusovem pa najstrašnejša štvara._Na 'glavp mu pritisnejo krono spleteno iz., strašnih trnov p Ssm. hudič je moral vtisniti krvnikom misel na trnovo krono. Ta kroha grozovito boli in njena sramota peče, peče,	j
S tem je Jezus prejel vso kraljevo_opremo.., Kako klaverna je bila ta kraljevska podoba. Vojakom pa se ni dosti,Kralju se je treba prikloniti in ga počastiti* To so ti vo,;jaki se posebno sramotilno izvršili. POKLEKOVALI SO PRED NJIM TER GA, ZASMEHOVALI GOVOREČ s ”PO ZDRAVLJEN KRALJ JUDOVSKI J” , OPLJUVALI SO GA IN MU VZELIJ2RBT TER
Ga: z njim bili po glavi«	v	■	■
3.) Kakšen prizor in., kakšen pogledi Zveličar sedi ves skl ju čen, prežalostna podoba vse nešreče* V lepo.čelo so'mu zabiti strašni trni prav v lobanjo. Dolgi lasje so iu vsi. okrvavljeni in zmršeni "Ger. zapleteni v trnovo krono. ObraZa, ki iz brezštevilnih ran krvavi,skoraj ni več mogočfe spoznati. Vsak premik mu bolečine veča in množi.
II*
vendar šele uvod v najhujše. Po bioanju SO Gl POGLAVARJEVI VOJAKI ODPELJALI NA DVORIŠČE SODNEvHISE IN ZBRALI 0K9.0G NJEGA VSO ČETO, IN SLEKLI SO GA T.ER OGRNILI S ŠKRLATNIM PLASCBE; SPLETLI SO KRONO IZ TRNJA IN'MU JO DEul NA GLAVO‘IN DALI TRST VvNJEGOVO DESNICO!
Vo.iaki so čas med bičanjem in križanjem po svoje uoorabili  
1.) Vse to je bilo za Gospodovo čast nekaj strašnega,pa Le' uvod .v v na j hujše. Po bioanju SO CA POGLAVARJEVI. VOJAKI
A mjša kot telesna bolečina, je bolečina duše. Sramotenje njegove kraljevske časti peče 'neizmerno.,. Saj ni navaden kralj, ampak kralj nebes in zemlje, neskončno sveti Bog.
III.
1.) Človeška beseda je preslabotna, da bi orisali, kaj je Gospod med trnjevim kronanjem trpel. Prevelika je ta bolečina,neizmerna in ne.izrazr.a ta sramota. Vsa ta sramota pa razgalja ostudnost greha.Greh namreč po svejom bistvu zameta božjo kraljevsko oblast nad seboj in na vesto Kristusovega prestola postavlja sebe. 0, če
bi človek pri vsaki skusnjavi pomislil na Jezusovo,trnovo krono,ali bi še mogel kdaj grešiti?
2.) S trnovim kronanjem je Jezus posebno trpel in nebeškemu Očetu zadošceval za vse grehe napuha in zasramovanja ubogih ljudi, ki svoje časti in svojega dobrega imena ne -morejo braniti.
S trnovo krono pa si je Jezus utrdil kraljevsko čast in oblast nad človeškim rodom. Trnova krona je v sramoto krvnikom, za Jezusa pa je in ostane neizmerna čast.
/ N
©
Mati žalostna je stala, zraven križa se.jokala, ko na njem je visel Sin.
Kdo prisrčno ne žaluje, ko to Mater premišljuje,
■ njenih boli velikost?
Vidi Jezsa trpeti, grehe ljudstva nase vzeti,
\ šibam vdati se voljno.
V	Sina le pOgled upira, ko ves zapuščen umira, k smrti nagne že glavo.
Mati, vir ljubezni prave, naj občutim te težave in s teboj žalujem zdaj.
Daj, da bi srce se vnelo in za Jezusa gorelo mi v ljubezni vekomaj
'•STALE SO PA POLEG KRIŽA JEZUSOVEGA, NJEGOVA MATI IN SESTRA NJEGOVE MATERE, MARIJA KLE0£0VA IN MARIJA MAGDALENA. JEZUS SE OZp NA MATER IN NA ZRAVEN STOJEČEGA UČENCA, KI GA JE LJUBIL, TER REOE MATERI« "ŽENA, GLEJ, TVOJ SI^l,f POTEM PRAVI UCENCUl “GLEJ, TVOJA MATU" IN OD TISTE URE JO JE UOENEC VZEL K SEBI. (Jan 19,25-27).
o
/
m
u
NJE ,B0Z
/-V	A-V
(
Zelo smo nagnjeni k 'temu,da si predstavljamo Boga'' kot neko oddaljeno bitje, ki prebiva visoko v nebesih,odkoder vse vidi, vse ve in vse vodi.Iz — teh višin gleda na nas, posluša naše prošnje in jih v svoji ljubezni usli-šuje. To predstavljanje ni točno.Zakaj Bog je duh, ki biva povsod. Bog ne more omejiti svojega bivanja povsod niti omejiti svojega delovanja
Po milosti^božjl^smo^tempel^^^resvete^Trojioe_._
Pri zadnji večerji je govoril Kristust ”Ako me kdo ljubi, bo mojo besedo spolnjeval, in moj Oče ga bo ljubil in bova k njemu prišla in pri njem prebivala" (Jn 14,23). Prevdarimo te besede 1
”Če me kdo ljubi”, to jej če kdo spolnjuje moje sapovedi, vsaj tiste, ki vežejo pod smrtnim grehom.Sam pravi* “Kdor ima moje zapovedi in jih sponuje, ta je, ki me ljubi.” (Jn 14, 21). Pokorščina je dokaz ljubezni. Praktično* komur vest ne očita smrtnega greha, ta je v posvečujoči milosti božji.
”Bova k njemu prišla”* Kdo? Bog Oče, Bog Gin in z njima Bog Sv, Duh.
”In pri njem prebivala”* Troedini Bog biva v nas-. Da bi še bolj razumeli navzočnost Boga v nas, rabi primero* de kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z aj im in on z menoj” (Raz 3,20.	j	*
Bog se ne nahaja v naši duši le kot Stvarnik in Previdnost, ki nas ohranja, temveč kot Oče in Prijatelj, ki nas posebno ljubi.
Sv.Janez v svojih pismih rad prihaja na to resnico.”Kdor spoligije njegove zapovedi, ostane v njem in on v njem.” ( I Jn 4,15) Sv.Ignacij Antiohijski pa pravil ”Tisti, ki so v ljubezni, so nosilci Boga”.
Koliko časa ostane Bog v naši duši?
Ali bo storil kakor prijatelj, ki pride, ostane eno uro, en, dan -ali nekaj dni,, potem pa se poslovi in morda celo pozabi na nas
Fe, ostal bo v nas, dokler bomo v posvetujoči milosti božji,Samo smrtni greh ga prežene.Kdor smrtno greši, reče z grehomi "Pojdi,Bog, iz meno 111 In Bog j s prisil j en to dusc zapustiti • Kardinal Mercier pravii "Verujte,da Vas Bog ne zapusti, dokler ga ne preženete s smrtnim grehom, pa se boste trudili, da ne boste- zapuščali svoje notranjosti”.
Na križu naš Gospod visi, iz ranemu teče rešnja kri, za grešnike daruje se? Marija nanj pod križem zre,
Ko žalostna .za nas trpi, ji Jezus s križa govori, naj njemu zdaj se odpove, in grešnikom odpre Srce.
Marija vdano govori*
Naj tvoja volja se zgodil Odslej bom mati vseh sirot, ki so zgrešile k tc-bi pot#
Marija-jo s tale
na Kalvariji .pvo vuj-a naša mati sl, ljubezen svojo nam deliš, trpeti z Jezusom učiš.
Begunci in sirote smo, 'tolaži nas, te prosimo, Križ naj bo naše upanje, ko za nebo borimo se.
POLOŽAJ OTm V PC4NSEM. SVETU
Naravni sad družine je otrok.Vsak otr&k je nova vez. ki na eni strani še prisrčnejše in tesneje med seboj poveže očeta in mater, na drugi strani pa postavlja celo vrsto pravic in dolžnosti, ki vežejo starše do otrok in obratno. Teh pravic in dolžnosti večina stare poganske družbe ni priznavala.
Še preden je otrok bil rojen, se je že začel napad na njegove pravice. Materino naročje zanj ni bilo varno zavetje. Pri starih narodih je bilo odpravljanje telesnega plodu na široko razpredeno in z brezobzirno surovostjo so vršili ta zločin. Stari poganski pisatelji često govore o odpravljanju kot o brezpomembnem dejstvu*Ta bes morjenja lastnih nerojenih otrok je bil tako silen, da je prevrgel tudi naj nežnejša čustva in so matere pogostokrat bile hujše napadalke na bitja pod svojimi srci kakor pa očetje. Splavijanje je predvsem posledica mišljenja tiste dobe, ki je zajela široke množice, je posledica živijenskih naukov, ki so jih "oznanjevali in širili takratni filozofi« Platon in Aristotel, ki sta bila velika in resna misleca,’ sta učila, da je splavi jan j e v nekaterih primerih so-cijalna dolžnost, da na ta način preprečimo vzrejo in odgojo slabotnih
družbi in državi. Staro rimsko
temveč zgolj za plod se more odstraniti'
ljudi, revežev, ki bi bili v breme pravo spočetega otroka ni imelo za živo bitje, materinega telesa, ki se lahko odstrani,, kakor kakršenkoli telesni .izrastek*
Oe pa je srečno ušel smrti, ki je že pred rojstvom nanj prežala, se je pa... otrok po svojem rojstvu znašel v zelo nevarnih živijenskih .okoliščinah. Ogrožale so ga zahteve barbarskega pogan*
L 1	•./, J r
skega verovanja, nasilne državr.ve postave in očetova surovost, ki so vsak trenutek mogle seči po njegovem -življenju in ga položiti v smrtno senco«
Pri mnogih vzhodnih narodih je iiruvl detomor naj-večkrat verski značaj, to se pravi, da so otroka umorili kot krvavo daritev bogovom, Iz sv»pisma nam je znano, da je kanonejsko ljudstvo v nekaterih letnih časih ali po - v izr-..d: Ih ljudskih stiskah žrtvovalo otrc-ke bogu Molohu,
V	Rimu je "bil umor pohabljenih novorojenčkov posledica praznoverja, ker so menili, da taki otroci prinašajo v družino jezo božjo.	*"■
Pri drugih, zlasti pri starih Grkih, pa je bil detomor posledica krivičnih državnih postav. Takšen krivičen postavodaja-lec je bil Likurg v Spaiti. Ta je del postavo, da se dečki s 6.letom starosti vzamejo staršem in postanejo državna last, ki jih odslej vzgaja v svojih državnih vzgojevališčih, Zgodovinar Plutarch nam o tem takele poroča: "oče ni imel pravice vzgajati svojega sim, ampak ga je moral prinesti na joseben prostor, ki se je imenoval Leske, in tukaj so starešine ljudstva izbirali in preskušali dečke, Take, ki so bili lepe in močne rasti so oddali v državna vzgojeva-lišča, slabotne in pohabljene pa so ali?, z ali zmetati v neko jamo v gori Tajget, češ da ti otroci ne bi bili nikdar v prid ne sebi in ne državi,” Te postave so bile v popolnem soglasju z nauki in živ-Ijenskimi načeli, ki sta jih oznanjala najvecja modreca tiste dobet Platon in Aristotel. Sanjavost prvega se je dopolnjevala z mrzlo preračunljivostjo drugega, oba skupaj pa sta bila opora drznim in krivičnim državnim postavam.
Otrok pa je bil' lahko tudi žrtev očetove nasilnosti„ Očetovska oblast je £osebno v Rimu že dosegala meje blaznosti in krutosti. V družini je bil oče najvišji sodnik, nad otroki je imel tako oblast, da je odločal o njihovem življenju in smrti.
Komaj je bil otrok rojen, so^ga položili k očetovim nogam, da bi odločil njeg-vo nadaljno usodo«. Oe ga je oče pobral s tal in dvignil v naročje ter potem dal nazaj materi ali dojilji, je s tem odločil, naj otrok živi« če pa ga je z nego brcnil od. sebe, je s tem pokazal, dc mora biti otrok ali umorjen, ali pa izpostavljen, kar je zopet pomenilo snrt«
Najbolj razširjan način, da so se starši iznebili njim neljubih otrv.k je bilo izpostavljanje otrok. Nabrežje Tibere, zapl e voljeni travnik: in mestni trgi, vogali ulic so bili v Rimu neme priče teh žalostnih in strašnih zločinov. Rimski pisatelj £:vetonij poroča, da so v počastitev Germanlitove smrti Binljaiii v množicah izpostavljali tiste otroke, ki so bili rojeni na1ta usodni dan.
Večina izpostavljenih otrok je umrla od gladu ali pa od mraza, ali pa so jih požrli divji psi in jih raztrgale ptice roparice-, Le včasih in nekateri so pxaživeli 'uo strahoto, na splošno pa za ta zavržena bitja ni bil;' sočutja in usmiljenja, V starih poganskih mestih so bila številna gl e da.L leč 1. zabavišča in kopališča, ni bilo pa niti enega zavetišča za te od vatnih staršev zavržene otroke,
Nekateri od toh izpos Javi j. ih otrok so padli v roke brezvestnih oskrbnikov in najemnikov zloglasnih hiš, kjer so jih potem vzrejali in odgajali za pohot' ,_n sia-moto0
Drugih so se polastili rasni vedeževalci in čarovniki, ki so te nesrečne otroke klali in iz njihove krvi delali čarovne leke in pijače.
Tretji so postali plen trgovcev z giadijatorji« V posebnih šolah so te zavržene dečke šolali in jih urili v medsebojnem borjenju z meči. Ko so zrastli, so se poh^a kot ;-:ladijatorji borili med seboj na življenje in smrt v cirkuških arenah in lo tam našli zgodnji konec
svojega
življenja.
Nekateri pa so padli v roke bre zv stilih "beračev, ki so jih strašno pohabili, da so jih Resneje pošiljali na ceste .in javne trge, tam so jih izpostavili, da so z radi svojih strašnih^telesnih pohab vzbujali pri ljudeh sočutje in so tako veliko naberačili.
Se sramotne jšo sliko pa nyin kažejo duhovne razvaline, razdejanje duš in nedolžnosti otrok v^poganskem svetu. Lahko rečemo,. da je bil otrok v poganskem svetu cesto predmet naslade in sramote.
Na krstah premnogih tekih nesrečnih mladih ljudi, ki jih je zaradi pohote in sle po uživanju pokosila zgodnja smrt, je bilo napisano v kratkih a pretresljivo odkritih besedah! Brevis voluptas, kar bi morali takole prestaviti* Sužnjem pohote je odmerjeno le kratko življenje.
Legenda,
1. V Carigradu.
Carigrad se je kopal v ž-~ ru poletnega sonca. Nad strehami visokih palač in nad kupolo, cerkve Ha-gije Zofije je zrak kar migljal, kajti strehe so bile vroče od velike pripeke.
Meščani, posebno bogati in odlični so preživljali vroču poletne dnevv zunaj na morju,kjer so se vozili v svojih ličnih jadrnicah, gondolah in jahtah,ki so se prijetno pozibavale po vsej bosporski ožini.
Od Črnega morja je vel hladen in pri-v eten vetrič j, tako, da li bilo čutiti neznosne vročine, ki je lužala kot mora n?!d mestom.
Posamezni galebi so se leno spreletavali od morja proti mestu in posedali na^visoke stolpe mestnih cerkve, in palač ali pe na nizke in ozku stolpiče bastij na mestnem obzidju.
Tudi bizantinski cesar Leon III. se je hotel za čas ura akni ti sobarici, ki je z streh tiščala tudi v v/ w prostore njegov- palače«	Zadnja leta
mu "niso	dopuščala, da bi si privoščil	vsaj nekaj tednov	letovanja
izven svoje prestolnico. Carigrad r.i bil tedaj samo glavno mesto bi»antinske države, ki je ^vladala vsemu balkanskemu polotoku, ampak je bil	tudi trdnjava	z močno vojsko.
Tu je bilo	pc tudi središče	bizantinske trgovine in indu-
strije, Bavil se je skoraj z vsemi panogami industrije in obrti.
Trgovalo pa se je tudi s solgc, vinom, žitom in oljem.Te živijenske potrebščine so bile takrat drza.vni monopol, Tu so trgovali Grki, Si-rijci, Židje, Italijani. Trgovali sc s Perzijo, Indijo, Kitajsko| s Kijem in Novgorodom, Italijo in urugimi deželami. Bizantinci so pa gospodarsko vplivali tudi na Slovane, ki so so nekaj stoletij preje
naselili na Balkanskem polotoku,
Carigrad je bil pa tudi
kulturno središče države. Žarišč
prosvete-je bilo vseučilišče, kjer so gojili zlasti znanost in u- > metnost. Pisali so zgodovinska in prirodeznanska dela. Slikarstvo in kiparstvo pa je služilo bolj v polepševalne namene, Najvažnejše pa je bilo stavbarstvo. Razvil se ju voseben bizantinski slog, ki ga najbolj označujejo kupole in oblika zgradb v obliki grškega križa, Okoli večjega prostora pa so zbrane manjše ladje in kapele.
Trgovina, vojska, umetnost* industrija in obrt so pritegnile iz vseh delov tedaj znanega sveta* pomorščake, trgovce, vojake, umetnike in učenjake, ki so se vsak po svoje skušali uveljaviti na svojem področju ali pa .obogateti j/ tem drugem največjem mestu sveta. Toda vsa ta £.isana družba mnogokrat' ni Imela smisla za medsebojno sožitje in življenje. Posebno v vorskem oziru so se kazali razni tuji vplivi, ki so hoteli izpodriniti popolnoma krščanski značaj mesto.. Ti boji so postali zlasti hudi, ko so se pojavili med mohamedanci t&koimenovani kipoborci, ki so očitali kristjanom, da sc pogani, ker so‘častili sveti križ, podobe svetnikov in Matere božje* Kipoborci so,šli celo tako daleč, da so dejansko napadali kristjane, Če so jih zalotili pri češoenju svetih podob - to je pri . molitvi, Večkrat.se je zgodilo, da so se skupine spopadle in tekla je kri na obeh straneh*	I
Cesar Leon 111», 'ki mu je bilo veliko na tem, da bi obdržal in še povečal čast' in dobro ime, kakor tudi obrt, industrijo in umetnost v svoji prestolnici,si ni vedel drugače pomagati, ter je izdal leta 726. prepoved češčenja svetih podob* Mislil je čisto preprosto: ako ljudje ne bodo častili svetih podob, potem tudi kipoborci .ne bodo imeli povoda, da bi napadali katoličane in mestu bo zopet vrnjen red in mir*
S prepovedjo češčenja svetih podob je pa v živo zadel kristjane, ker jim je s tem prepovedal javno opravljati sv.oje molitve in obrede. Toda katoličani so se kljub temu zbirali javno v svojih cerkvah in tudi sami poskrbeli za nemoten potek verskih obredov, Ker so bili kristjani v premoči, so javni spopadi sicer prenehali, množili pa so se vedno bolj napadi iz zasede,, kar je imelo za posledico to, da morilcem ni bilo mogoče priti na sled.
Vse to je cesarju napravljalo grenke ure pri njegovem vladanju. Ni se upal umakniti za dalje časa iz mesta, da bi kjerkoli v miru preživel poletje, Toda železnih živcev tudi on ni imel/. Nekoliko oddiha je bil tudi potreben,
LUG NA POTI DOMOV
(Nadaljevanje.)
“In sedaj?" ga je zaskrbljeno vprašala stara grajska gospa.
"Sedaj? Dekletu, ki ni moje vere, nikdar ne bom dal svoje roke. Zato pa grem v vojsko, mati, Rad bi ji z žrtvijo lastne krvi .izprosil vero njenih otroških let,"
"Bog in njegovi sveti angeli naj bodo s teboj, moj Krištof", je zašepetala stara graščakinja. Na mladi jablani spodaj v grajskem vrtu pa je ptiček žvrgolel svojo zadnjo pesmico v poletni večer.
Naslednje jutro je sladko, pozno poletno sonce spet razli-
lo	naokoli svoj trudni sij. V vaški cerkvici .z rdečim zvonikom je klečal mladi Krištof pred starim župnikom. Okrog vratu je imel mladi graščak opasano belo svileno vrvico«, Držal je pred župnikom svetlo mečevo rezilo, da b.i ga blagoslovil.
Župnik lista in lista v starem obredniku, ki ga je že tolikokrat prelistal, ko je v vaški cerkvici blagoslavljal vodo in vse mogočo druge stvari, pa blagoslova z. naslovom* "Posvetitev mladeniča.
Štev. 89. Leto II.	-	9 ~	Nedelja	30.	marca 194-7.
      ...,           ......................................................
v Marijino službo” ne more najti. Saj vendar takih blagoslovov že zdavnaj niso rabili. Kvečjemu' v srednjem veku, ko so še križarji z ognjenim križem klečali pred svojim grajskim kaplanom.
Ni ga, takega blagoslova v obredniku.
Sivolasi župnik zapre staro knjigo in dvigne tresočo roko. Ginjenost nad mlado krvjo, ki je klečalo, pred njim mu je narekovala blagoslov", ki ga je nad njim izgovarjal,' Potem pokropi mlado glavo pred seboj sklonjenega mladeniča s hladnimi kapljicami blagoslovljene. vode.
Tako je postal, mladi gospodar gradu na b-azaltnem hribu Marijin vitez,.6 Ta misel je preletelavkodrasto glavo mladega Krištofa, ko je. vstajal in vtikal me o v nožnico. Potem je zapustil svetišče ob roki ihteče graščakinje, Skoro jesenski veter je pihal čez griček s pokopališčem, cvetice so sklanjale svoje -glavice«
Ta Krištof pa je bil pogrešan. Ljudska govorica je že davno vrgla prsti na njegovo vojaško krsto,• •
Zato so sli. :zdaj novoverci k vitezu-, ki je v svojem grbu tudi imel"roparski krempelj" i& so se mu ponudili za podložnike«
Tako je prešel grad na bazaltncm, vsa njegova oprema in Marijine podobe v gradu in v kapeli na drugo vejo rodu, ki je imela v grbu "roparski krempeJ.j", Ta pa jo bila naklonjena novi veri«
Aprilsko sttnce je sijalo, ko sta se vselila vitez in njegova hčerka'trinajstletna Lavr 3ta*	'	•
~ Ženice v vasi, so svutic gledaler vitezovo hčerko, ko je hodila po njih cestah.v.«,	>-•	;-
11 Ah joj, nežna in lepo kot šipkov cvet. Njene rdeče ustnice nikomur ne ostanerjo dolžne pozdravf .” Te vaške ženice* pa so bile še zveste stari veri. Videle so jo kako hodi mimo križev, ne da bi se pobožno priklonila, videle, kak j. z nekim pomilovalnim nasmehom opazuje "podobe naše ljube Gospe po hišah, pa so začele govoriti j "Ta stvar pa je na njej tako gilas kakor ce gnusen črv objeda vrtni-čin cvot."
Trinajstletni Lav reti jo m-Čno utripalo srce v prsih, ko je prestopila grajski prag. Pat let j-a že preteklo, odkar je ni bilo v teh prostorih, v katerih je živeljnjen Krištof. Čeprav je postala novoverka in ji je knez prepovočal še celo vsako občevanje s Krištofom, vseeno ni dozabila rožnih otroških dni in otroška prisege pod jablano. Ko je sla skozi grajska vrata, je takole mislila sama pri sebij	‘	.
‘‘Sedaj gram v njegovo hišo, pa ne,ob njegovi strani. Dobri Krištof, Bog ve, v katerem grobu p v. čiVa,"
Prvi njeni koraki so bili 'namenjeni mladi jablani na vrtu. Vsa obsuta jo bila z nabreklimi rjavimi -brsti, v katerih je spala pomlad. Ko je ogledovala drago ji- :,ilado jablanoj je spet sama zase modrovala! "oh, ko bi bil vendar tukaj tudi Krištof, kako vi ga jaz znala spreobrniti k pravi, čisti evangelijski veri,r
Ki^ezu pa so se usta zataknila v odvraten nasmeh, ko je po grajskih dvoranah in sobicah zagledal toliko podob Matere božje in .prebiral pobožne izreke na stenah. Njegovo rdečeustno dekletce je prišlo‘v dvorano dedov in se začelo posmehovati kamnitni Marijini podobi j "Brr, poglej, oče, kale sna grda Marija j”
' "Čakaj, otrok1*,, - ji ,je odgovoril knez "s to malikovalsko šaro bomo kurili velikono4cii kres".
Take besede sta govorila v prav istih prostorih, kjer jo komaj pred štirimi leti stal mlad fant, ki se je pripravljal na pot v širni svet, da bi s svojo krvjo izprosil ljubljeni, pa.izgubljeni dušici milost prave vere.
Knez ju držal svojo besedo„ Ukazal je znesti skupaj iz vseh grajskih prostorov vse svete podobe, ki so visele po stunah
 ..........-10 "   Kedelja, 30. marca 1947.
al*.bi}4 postavljene po zidnih vdolbinah. Molitvenike in relikvi arije Iz prismojenih papistiSnlh časov in debele toiiŽe samih nrT-^f so nagromadili v velik kup. Nanj so kar vse v Sek^rtali tudi belo tortno obleko Marijinega viteza in rožne venol raj™ grašča" kinoe. Na veliko soboto zvečer naj bi vse to zgorelo na valkem trgu. hrx	Lavreta * je rekel knez svojemu cvetocemu dekletu "ti
bos pa smela, to grmado zakuriti. Morda si tudi sama še kei našla v
1	r,es’	o5^“i de veselo SclioaU trinajsL
letnica. Saj vuš, tisto grdo Marinino podobo iz dvorane dedov G—
k-J, jo bom poiskala,” Nežne dekliške ročice	so	začele	brskati* n >
kupu in kmalu iz njega privlekle podobo,	brskati po
r, s ™ v "Pogled» <^ce, otrok blagoslavlja grb z roparskim kremnl-iem-nas grb, Ali naj potem tudi to zgori?” je zamišljeno rekla "T^z
da bi zaradi lepe posebnosti to lahko'ostalo? Ili hc?” ”Ne svoio štrh?1^? rekel knez "nič^malikovalskega ne maram imeti pod *
ne bo zeoiria»	V	stJro.sa;co!". Mpa, oče, saj je kamnita. Saj
valni kameni” *	PotrPi»	vročina	bo razgnala tudi ta maliko-
Prišel je večer velike sobote-,
. Skozi vsako hišno okno v v asi pod gradom je dal knez raz-
^ Ji I ,da b?do	večer na trgu zažgali velik kuj> papistične kra-
dobil tudi	V	v'v1:Lkei? številu pridejo zraven. Vsak bo
m«rico sladkega vina, da bodo bolj veseli zdaj, ko ie pa- 1
oiitisnitiJSn°fnnm	^stel3*r fiez hotel s to slavnostjo
pritisniti popolnoma ob tla se vsa tiste, ki	so	v	vasi	ood p-radom
^ do sedaj ostali zvesti stari veri.	P gradom-.
.v . Ko^se je zvečerilo, jih je mnogo prišlo na vaški trg,Marsikoga je privabila obljubljena dobr . kapljica, druge pa rado-v.anost. Na trgu je bila narejena, iz bukovih polen velika graada.V luknjo m špranje med polena pa je bila natlačena "papistična navlaka”, , Pristopilo je grajsko deklctce — Lavr^ta in oprezno podku— iila suho podneto. Hlastno jv lizal plamen po suhih polenih in pošastno obseval obraze okrog s-togecih. Knez se je postavil tako, da ga je obseval ognjeni sij in začel ujedljivo govoriti o stari veri, zvinom0! zscrel1 Pftx "budi pesmi, ki so staro vero ncnadale. Ob sodu njej	Je	8	Lav	reta	in dajala piti vsakemu, kdor je prišel k
glasnim šumom je pa stal temu veselemu popivanju ob u -	tiazoglav	in	s	prstkom	v ustih je gledal to početje, kot bi bil brezčuten,	y
??.s? grmado pripravljali je imel seveda tudi ta malček z vse	i	.voiiko_ opraviti zraven. Radovedno je opazoval
7??	J®	služinčad-vlačila iz gradu na grmado. Opa-
Jv udi kamnito Marijino podv.oo. Videl jo je ležati pri grmadi v obcestnem prahu. Poskusil jo je dvigniti in videl, da je težka/ "Saj *°vPe kemen *, mu-je sinila	misel v glavo. Previdno so oprezovale
11	®ebe» ce	Sa	kdc ma vidi. Nel Bliskovito	je	pograbil
P vdobo in jo ub robu grmade vtaknil pod polena, Tam gotovo ne bo prav Zolo	vroče. Jutri po	jo	bo izkopal iz pepela«
• v,	Stoji kot pribit	in	pogleduje proti ognju. Rad	bi	videl.	.
? načelo goreti poleno nad kamnitno podobo. Grajsko dekletce grj. zagledj. in pomisli j ^Tale _ si pa gotovo ne upa poprositi za požirek vina1 * Natoči kozarček vina in stopi k njemu,
,	"Fantek, sicer ne vem tvojega imena, pa vendar pij tudi ti
in bodi z nami vesel J"
_ Fantek stopi od deklice korak nazaj in roče* "Mirko mi je ime, tvojega vina pa ne maram in vesel z vami tudi ne morem biti,"
. . 1 Poglej nv> poglej", se je šalila gra.jska deklica, "morebiti si pa ti kak papistovcek?"
(Dalje prihodnjič).