PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Lex Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 23 Maribor, petek 13.5.2016
OBČINA BENEDIKT
342. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP "BE 11 - širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje"
Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt - Uradni list RS št. 33/07 in njegovih sprememb in dopolnitev) in 28. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je župan Občine Benedikt dne 11.5.2016 sprejel:
SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE EUP "BE 11 - ŠIRITEV NASELJA ZA POTREBE STANOVANJSKE GRADNJE"
1.	člen (splošno)
S sklepom se prične postopek priprave in sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje označeno pod EUP BE11 - "Širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje". Opredeli se vsebina, obseg in faze izdelave OPPN.
2.	člen
(ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo OPPN)
Predmet izdelave OPPN je določitev izvedbenih urbanističnih pogojev za gradnjo stanovanjskih objektov, infrastrukture in drugih objektov namenjenih spremljajočim dopustnim dejavnostim na predmetnem območju.
Pobudniki za izdelavo OPPN so investitorji: Občina Benedikt, Mlasko Anton, Fišer Albin, Ortner Vojslava, Čančola Elizabeta, Fišer Frančišek, Zrnec Ciril, ki nameravajo zgraditi sodobno stanovanjsko naselje, namenjeno predvsem družinam, ki želijo živeti v stiku z naravo in hkrati dovolj blizu občinskega središča. Pravna podlaga za pripravo OPPN je "Občinski prostorski načrt Občine Benedikt" (Uradno glasilo slovenskih občin,
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII
št. 27/2014). Območje, kjer se predvideva izdelava OPPN - BE11, je trenutno namenjena kmetijstvu in meri skupaj 22.718,00 m2.
3. člen (območje OPPN)
Predmetni OPPN obsega območje parcel označenih v spodnji Tabeli 1. Parcele skupaj oblikujejo večje območje "L" oblike, ki leži v rahlem naklonu: najvišji del območja (na SZ) predstavlja obstoječa aglomeracija kmetijskih stavb, od katerih se nato teren v rahli brežini spušča proti potoku Drvanja, na vzhodni strani ter proti državni cesti Lenart-Gornja Radgona, na južni strani, max. višinske razlike 5 metrov. Tabela 1
k.o.: 520 -BENEDIKT
Parcele št.: 506, 505/11-del, 505/3, 505/7, 505/8, 505/9, 505/10, 512/13-del, 512/29, 512/30, 512/31.
4.	člen
(način pridobitev strokovnih rešitev)
Strokovne rešitev za OPPN se pridobijo na podlagi:
1)	prikaza stanja prostora;
2)	zahtev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2014);
3)	investicijskega namena pobudnikov OPPN-ja;
4)	smernic za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora (glej 6. člen).
5)	strokovnih podlag.
5.	člen
(roki za pripravo OPPN-BE11)
Pobudniki in investitorji, v sodelovanju z izbranim prostorskim načrtovalcem, na podlagi pripravljene idejne zasnove ureditve območja, pripravijo osnutek OPPN-ja in le tega posredujejo občini v potrditev.
Na potrjeni osnutek OPPN-ja se pridobijo smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Osnutek prostorskega akta se uskladi s pridobljenimi smernicami in izdelanimi strokovnimi podlagami. Dopolnjeni osnutek, ki vsebuje vse sestavne dele OPPN-
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 963
ja v skladu z veljavnimi predpisi, potrdi Občinska uprava Občine Benedikt in le tega posreduje občinskemu svetu v sprejem in v javno razgrnitev.
Po javni razgrnitvi se dopolnjeni osnutek popravi oziroma dopolni na podlagi sprejetih stališč do pripomb iz javne razgrnitve ter oblikuje kot predlog OPPN, ki se nato posreduje pristojnim nosilcem urejanja prostora v
pridobitev mnenj o skladnosti OPPN s podanimi smernicami.
Po pridobljenih pozitivnih mnenjih nosilcev urejanja prostora se izdela usklajeni predlog OPPN, ki se posreduje v sprejem Občinskemu svetu Občine Benedikt.
OPPN se izdela po naslednjem okvirnem terminskem planu:
	Faza	Rok izdelave
1	Objava Sklepa župana o začetku priprave OPPN	Maj 2016
2	Priprava Osnutka OPPN	60 dni po sprejemu Sklepa župana o začetku priprave OPPN
3	Priprava gradiva in pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora ter odločitve MOP o izdelavi CPVO.	45 dni po potrditvi osnutka s strani občinske uprave
4	Izdelava dopolnjenega osnutka OPPN na podlagi pridobljenih smernic nosilcev urejanju prostora	30 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanju prostora
5*	Priprava Okoljskega poročila (v primeru, da se dela CPVO).	45 dni po prejemu smernic nosilcev urejanju prostora
6*	Potrditev ustreznosti okoljskega poročila s strani MOP	60 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanju prostora
7	Sprejem dopolnjenega osnutka OPPN	V skladu s proceduro, ki jo vodi občinska uprava
8	Javna razgrnitev OPPN (in okoljskega poročila)	30 dni oziroma v skladu s sklepom občinskega sveta
9	Priprava stališč do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave	15 dni po zaključeni javni obravnavi
10	Izdelava predloga OPPN	30 dni po sprejemu stališč do pripomb
11*	Izdelava predloga okoljskega poročila	30 dni po sprejemu stališč do pripomb
12	Pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanju prostora k predlogu OPPN	45 dni po pripravi predloga OPPN
13*	Pridobitev sklepa o sprejemljivosti vplivov OPPN	60 dni po pripravi predloga OPPN
14	Izdelava usklajenega predloga OPPN	30 dni po pripravi predloga OPPN
15	Potrditev končnega predloga OPPN s strani občinskega sveta	
16	Objava Odloka o OPPN v Uradnem glasilu slovenskih občin	
* Velja v primeru, če MOP ugotovi potrebo po izvedbi celovite 6. člen
(nosilci urejanju prostora)
Nosilci urejanju prostora, ki podajo smernice na osnutek OPPN, k dopolnjenem predlogu akta pa mnenje, so:
1	Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Direktorat za prostor, graditev in stanovanja
2	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode
3	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo
4	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
5	Zavod za gozdove Slovenije
6	Zavod RS za Varstvo Narave, Območna enota Maribor
7	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino
8	Zavod za varstvo kulturna dediščine Slovenije (ZVKDS), Območna enota Maribor
9	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet
10	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje
11	Občina Benedikt
12	Elektro Maribor d.d.
13	Telekom Slovenije d.d., PE Maribor
14	Mariborski vodovod, Javno podjetje d.d.
15	Nigrad d.d.
16	Saubermacher Slovenija d.o.o.
Druge občinske službe ter drugi organi in organizacije v kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice in mnenja potrebni, oziroma rešitve posegajo v njihovo delovno področje.
je vplivov na okolje (CPVO).
7.	člen
(obveznosti s financiranjem izdelave OPPN)
Sredstva za izdelavo strokovnih rešitev ter za izdelavo prostorskega akta v celoti zagotovijo investitorji in sicer: Občina Benedikt, Mlasko Anton, Fišer Albin, Ortner Vojslava, Čančola Elizabeta, Fišer Frančišek, Zrnec Ciril. Pripravljavec zagotovi kadre in sredstva za vodenje postopka izdelave prostorskega akta. Postopek sprejema vodi občinska uprava Občine Benedikt.
8.	člen
(začetek veljavnost sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati z dnem objave.
Številka: 35054-001/2015-11 Datum: 11.5.2016
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
OBČINA DORNAVA
343. Odlok o koncesiji za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Dornava
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 49/2006, 66/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012, 92/2013, 38/2014, 37/2015, 56/2015
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 964
in 102/2015), 32., 33. 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 38/2010 in 57/2011) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006, 317/2007, 314/2009, 319/2011, 335/2013, 307/2015), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 72/1993, 6/1994, 45/1994, 57/1994, 14/1995, 20/1995, 63/1995, 73/1995, 9/1996, 39/1996, 44/1996, 26/1997, 70/1997, 10/1998, 68/1998, 74/1998, 12/1999, 16/1999, 59/1999, 70/2000, 100/2000, 28/2001, 87/2001, 16/2002, 51/2002, 108/2003, 72/2005, 21/2006, 60/2007, 14/2007 - ZSPDPO, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010, 40/2012, 14/2015), in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) ter skladno s 11. členom Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2011) in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občini Dornava (Uradni list Republike Slovenije, št. 11/97) je občinski svet Občine Dornava na svoji 11. seji, dne 05.05.2016 sprejel
ODLOK
O KONCESIJI ZA OPRAVLJANJE OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OBDELAVE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV IN ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI DORNAVA
I. Splošne določbe
1. člen (Predmet odloka)
(1)	Odlok o koncesiji za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Dornava predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem neposredno podeljene koncesije na podlagi pogodbe, sklenjene med Občino Dornava in drugo osebo javnega prava, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev. (v nadaljevanju: koncesionarjem).
(2)	Obvezni občinski gospodarski javni službi iz prvega odstavka se izvajata v zvezi z dejavnostjo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine Dornava.
(3)	Izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javni službi) zajema:
•	tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem komunalnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem,
•	redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo,
•	prekrivanje odlagalne površine telesa odlagališča,
•	zagotavljanje obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo,
•	razvrščanje, izločanje, obdelavo, sortiranje in začasno skladiščenje ločenih frakcij, kosovnih odpadkov in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov in
•	pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje.
(4)	Javni službi se izvajata skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2.	člen (Definicije)
Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
•	gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna občinska gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
•	koncedent: je Občina Dornava;
•	občinski svet: je občinski svet Občine Dornava;
•	koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;
•	koncesionar: je oseba, ki izvaja gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
•	Izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku.
3.	člen
(Enotnost koncesijskega razmerja)
V Občini Dornava (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju).
4.	člen (Tehnični pravilnik)
(1)	Občinski svet sprejme Tehnični pravilnik, ki ureja obdelavo komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Pravilnik) na predlog župana.
Obrazložen osnutek pravilnika iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo župana pripraviti izvajalec. V enaki obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe pravilnika.
(2)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
•	opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij in obdelave pred odlaganjem ter drugih načinov predelave;
•	podrobnejšo vsebino katastra, evidenc in zbirk podatkov po tem odloku ter načinu vodenja le-teh;
•	druge sestavine, določene s tem odlokom,
•	druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano, s predpisi usklajeno ter nemoteno delovanje javne službe.
(3)	Pravilnik iz prejšnjega odstavka mora biti tekoče usklajevan z spremembami, tehnološkega, kulturnega in sociološkega značaja ter drugimi dogajanji v prostoru.
I. Splošni pogoji za izvajanje gospodarske javne službe in Uporabo javnih dobrin ter območje izvajanja
5.	člen
(Način podelitve in izvajanje koncesije)
(1)	Koncesija po tem odloku se podeli neposredno, na podlagi pogodbe, sklenjene med Občino Dornava in drugo osebo javnega prava ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (v nadaljevanju: koncesionarjem) v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine.
(2)	Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
6.	člen
(Pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji javnih služb, ki sta predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in v tem odloku.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 965
7.	člen (Uporabniki)
(1)	Uporabniki storitev javnih služb, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(2)	Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javne službe po tem odloku (npr. lastna dostava odpadkov na odlagališče).
(3)	Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine.
II. Koncesija
8.	člen
(Začetek, tek in trajanje koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2)	Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je predmet lokalne gospodarske javne službe, je 25 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3)	Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4)	Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5)	Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(6)	Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
9.	člen (Način izvajanja)
Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javnih služb, ki sta predmet koncesije in po drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
10. člen
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1)	Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
•	izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
•	dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)	Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3)	V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
11.	člen (Razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
12.	člen (Uporaba javnih dobrin)
(1)	Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2)	Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.
13.	člen (neustreznost odpadkov)
Če so odpadki, ki so pripeljani neustrezni, jih lahko koncesionar, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavrne. O zavrnjeni pošiljki odpadkov koncesionar obvesti pristojno inšpekcijsko službo.
V. Javna pooblastila
14.	člen
(Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc)
(1)	S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
(2)	Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.
(3)	Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
(4)	Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
(5)	Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
15.	člen (Vsebina katastra)
(1) Izvajalec je dolžan voditi naslednji katastre, evidence in zbirke podatkov:
•	zbirke evidenčnih listov za zavezance,
•	evidenco obrazcev in ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov,
•	podatke o obdelanih odpadkih in o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem,
•	obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,
•	zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,
•	kataster,
•	poročila o vseh izvedenih delih,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 966
•	zbirke listin, potrebnih za napoved okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov,
•	druge katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe po tem odloku.
(2) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. (6) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
VI. Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta
16.	člen
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
17.	člen (Dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1.	v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2.	upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
3.	izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca junija za naslednje leto;
4.	zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
5.	uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
6.	sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
7.	pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb na podlagi pooblastila oblikovati cene storitev javnih služb;
8.	svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za
pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
9.	voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb;
10.	obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture ter še posebej o vsakršni spremembi lastniške strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
18.	člen (Odgovornost koncesionarja)
(1)	Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2)	Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občine Dornava, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3)	Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana -zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Dornava.
19.	člen
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
20.	člen
(Pravice in dolžnosti koncedenta)
(1)	Dolžnosti koncedenta so zlasti:
•	da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
•	da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
•	da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
•	da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
•	pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2)	Pravice koncedenta so zlasti:
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 967
•	nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
•	druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
21.	člen (Pravice uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
•	do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
•	pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
•	uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2)	Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
22.	člen (Dolžnosti uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
•	upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
•	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2)	Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb.
23.	člen
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1)	Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:
•	registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe;
•	razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine,
•	razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
•	biti sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe;
•	sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
•	zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
•	usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje.
(2)	Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VII. Organ, ki opravi izbor koncesionarja, organ, pristojen za sklenitev koncesijske pogodbe in trajanje koncesijskega razmerja
24.	člen (Izbira koncesionarja)
(1)	Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(2)	Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve
koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
25.	člen
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2)	Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3)	Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4)	Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
26.	člen
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
27.	člen
(Pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
28.	člen
(Nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1)	Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2)	Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3)	Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
29.	člen (Inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
30.	člen (Finančni nadzor)
(1)Finančni	nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oz. ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2)	Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ...), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3)	Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 968
sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4)	Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5)	O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
31.	člen (Nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
VIII.	Prenos koncesije
32.	člen (Oblika)
(1)	Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2)	Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX.	Prenehanje koncesijskega razmerja
33.	člen
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	s prenehanjem koncesionarja,
•	z odvzemom koncesije,
•	z odkupom koncesije.
34.	člen
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
•	z odstopom od koncesijske pogodbe,
•	s sporazumno razvezo.
35.	člen (Potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
36.	člen (Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
•	če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
•	če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
•	če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
•	če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
•	če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti
•	iz drugih razlogov določenih s predpisi.
(2)	V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4)	Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5)	Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6)	Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
37.	člen
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1)	Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
•	če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
•	če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2)	Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3)	Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
38.	člen (Sporazumna razveza)
(1)	Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2)	Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
39.	člen (Prenehanje koncesionarja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2)	Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 969
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje,...). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
40.	člen (Odvzem koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
•	če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne
službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha
izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2)	Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3)	Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4)	V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
41.	člen (Odkup koncesije)
(1)	Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
(2)	Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
X. Višja sila in spremenjene okoliščine
42.	člen (Višja sila)
(1)	Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile,
skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3)	V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4)	V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
43.	člen (Spremenjene okoliščine)
(1)	Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2)	Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XI.	Uporaba prava in reševanje sporov
44.	člen (Uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
45.	člen
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1)	S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2)	V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XII.	Prehodne in končne določbe
46.	člen (Pričetek veljavnosti odloka)
(1)	Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, ko ga sprejme občinski svet Občine Dornava.
(2)	Z dnem uveljavitve tega odloka za območje Občine Dornava prenehajo veljati: Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Dornava (Uradni list Republike Slovenije, št. 11/97), Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Dornava (Uradni list Republike Slovenije, št. 11/97), Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/12) in Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 970
Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/12 in 1/13).
(3)Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-6/2016 002 Datum: 5.5.2016
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
344. Odlok o dopolnitvi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava
Na podlagi 21. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju: ZLS), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 11. redni seji, dne 05.05.2016 sprejel
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI DORNAVA
1.	člen
V Odloku lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/11) se v 12. členu doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če se koncesija podeli pravni osebi zasebnega ali javnega prava in so izpolnjeni vsi predpisani pogoji.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-12/2016 Datum: 5.5.2016
Občina Dornava Rajko Janžekovič, župan
OBČINA VIDEM
345. Javni razpis za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2016
Na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011-UPB4, 14/2013-popr., 101/2013, 55/2015 - ZFisP in 96/2015 - ZIPRS1617), Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2015) in Odloka o spremembah Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2016 - rebalans št. 1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2016) Občina Videm objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV, KI SE UKVARJAJO S POSPEŠEVANJEM RAZVOJA TURIZMA V OBČINI VIDEM V LETU 2016
1.	Predmet razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2016.
2.	Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu
Na razpis se lahko prijavijo turistična društva oziroma društva, ki v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi dejavnost s področja turizma na območju Občine Videm v letu 2016.
3.	Višina sredstev
Višina razpoložljivih sredstev namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev je 2.000,00 EUR na proračunski postavki M45 (412000) - Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. Sredstva se bodo delila v obliki dotacij po podpisu pogodbe.
4.	Merila za dodeljevanje sredstev
a.)	Število in pomembnost predvsem naslednjih aktivnosti:
•	organizacija in izvajanje turističnih prireditev,
•	sodelovanje pri organizaciji in izvajanju prireditev,
•	organizacija in izvajanje čistilnih akcij
•	vzdrževanje in urejanje kraja, kjer je sedež društva skozi vse leto (turistična signalizacija in drugo)
•	vzgajanje in delovanje turističnega podmladka v okviru TD,
•	izdajanje propagandnega materiala za promocijo turistične ponudbe,
•	sodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah občine,
•	aktivnostih za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanju in olepševanju okolja (urejanje in vzdrževanje piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev in podobno),
•	projekti v sodelovanju z drugimi društvi,
•	druge aktivnosti.
b.)	Število članov
c.)	Ocenjena višina vrednosti programov
5.	Vsebina vloge
Vlogo sestavljata izpolnjen prijavljeni obrazec in dokumentacija k vlogi.
Prijavni obrazec, ki ga dobite na sedežu Občine Videm vsebuje naslednje osnovne podatke:
a.)	podatki o upravičencu: točen naslov upravičenca, datum ustanovitve društva, število članov društva, transakcijski račun društva, ime in priimek predsednika društva, telefon,
b.)	aktivnosti oziroma prireditve, ki so predmet tega razpisa,
c.)	predračunska oziroma obračunska vrednost prireditve z navedbo virov financiranja,
d.)	zaprošena višina sofinanciranja,
e.)	terminski plan izvajanja prireditve oziroma aktivnosti (predviden začetek in konec).
Dokumentacija k vlogi mora vsebovati: a.) finančno in vsebinsko poročilo o delu društva v letu 2015,
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 971
b.) finančni in vsebinski program dela društva v letu 2016.
6.	Naknadno zahtevana dokumentacija
Z društvi bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju v katerih bo določeno, da morajo društva do 15.11.2016 predložiti:
• finančno poročilo o izvedenih akcijah oziroma prireditvah ter poročilo o delu za obdobje od 1.1.2016 do 31.10.2016.
7.	Obravnava vlog
Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Vse pravočasno prispele vloge bodo ocenjene na podlagi meril določenih v tem razpisu. Društva bodo o izidu razpisa obveščena najkasneje v 15 dneh po odpiranju vlog.
Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.
Vlagatelje nepopolnih vlog bo Odbor za gospodarske dejavnosti v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozval, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
8.	Rok za prijavo
Zahtevki za dodelitev sredstev po tem razpisu morajo prispeti najkasneje do 31. maja 2016 na naslov: Občina Videm, Odbor za gospodarske dejavnosti, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju.
Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označeno z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za turistična društva.«
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Videm, v času uradnih ur na tel. 02/761 94 03; kontaktna oseba: Nada Golob.
Številka: 322-02/2016-01 Datum: 4.5.2016
Občina Videm Friderik Bračič, župan
346. Javni razpis za sofinanciranje društev s področja kmetijstva v Občini Videm za leto 2016
Na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/2011-UPB4, 14/2013-popr., 101/2013, 55/2015 - ZFisP in 96/2015 - ZIPRS1617), Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2015) in Odloka o spremembah Odloka o proračunu Občine Videm za leto 201 6 - rebalans št. 1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2016) Občina Videm objavlja
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DRUŠTEV S PODROČJA KMETIJSTVA V OBČINI VIDEM ZA LETO 2016
I.	Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje društev s področja kmetijstva v Občin Videm za leto 2016.
II.	Višina sredstev
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Videm za leto 2016 v okvirni višini 3.000 EUR, na proračunski postavki:
• M 22 (412000) - aktivi žena in društva.
Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi sredstev odloči strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Upravičeni stroški:
•	sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo,
•	materialni stroški delovanja,
•	vlaganja v opremo potrebno za delovanje društva,
•	prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo,
•	izdajanje društvenega glasila, ter druge dejavnosti društva.
Opravičenci do pomoči:
•	pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Videm. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije.
Pogoji za pridobitev sredstev:
•	vloga,
•	dejavnost društva mora potekati na območju Občine Videm,
•	finančno ovrednoten letni program dela,
•	seznam članov društev.
III. Rok in način prijave
Zahtevki za dodelitev sredstev po tem razpisu morajo prispeti najkasneje 31. maja 2015.
Vlogo - prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ VLOGA: RAZPIS ZA DRUŠTVA S PODROČJA KMETIJSTVA« dostaviti na naslov Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.
Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo.
Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v pisarni 4 pri Občini Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Objavljena je tudi na spletni straneh Občine Videm, obcina.videm.si , rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokličete ga. Nado Golob, tel. 761 94 03 ali pišete na elektronski naslov nada.golob@videm.si z navedbo »razpis kmetijstvo«.
Številka: 339-01/2016-01 Datum: 4.5.2016
Občina Videm Friderik Bračič, župan
OBČINA VOJNIK
347. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v družbeni lastnini
Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO) in 20. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list Republike Slovenije, št.
Št. 24/20.5.2016
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 972
38/2011) je Občinski svet Občine Vojnik na 8. redni seji, dne 17.9.2015 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA ZEMLJIŠČA V DRUŽBENI LASTNINI
1.	člen
S tem sklepom se ukine status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« na naslednjih nepremičninah:
•	parc.št. 911/3 z ID znakom 1063-911/3-0 k.o. 1063-Bezovica (ID 6496382),
•	parc.št. 911/4 z ID znakom 1063-911/4-0 k.o. 1063-Bezovica (ID 6496381).
2.	člen
Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo imeti status zemljišča »družbena lastnina v splošni rabi« in postanejo last Občine Vojnik, Keršova 8, Vojnik, matična številka 5880386.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0015-2016/ Datum: 17.9.2015
Občina Vojnik Branko Petre, župan
OBČINA BENEDIKT
342.	Sklep o začetku priprave Občinskega	podrobnega prostorskega načrta za območje EUP "BE 11 - širitev naselja za potrebe stanovanjske gradnje"
OBČINA DORNAVA
343.	Zaključni račun proračuna Občine Dornava za leto 2015
344.	Odlok o dopolnitvi Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Dornava
Stran 962
Stran 963
970
OBČINA VIDEM
345.	Javni razpis za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2016
346.	Javni razpis za sofinanciranje društev s področja kmetijstva v Občini Videm za leto 2016
Stran 970
971
OBČINA VOJNIK
347. Javni razpis za sofinanciranje društev s področja kmetijstva v Občini Videm za leto 2016
Stran 971