Si. 126. Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrte* In soboto ob 4. ari popoldne ter otane po p o 8 »j prejemana ali v Gorioi na dom poSiljanii: vse leto ........15 K »/,...........10 » V............5 . Posamifine Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu „Kaiipot po ^Plikem iA %a.diSIUnsSc^' i^ ,K.aŽipot po. Ijabjjani in kranjskih mestih", dalje dva"* krat v letu „Vozni red železnic, parnlkov in poStnik ives". . t Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki nliii štev. 7 I.-nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabržCek Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se ra5unijo"*po"F«tit-V1tSlah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. VeCkrat po dogodbi. Večje drke po prostora.— — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. V Gorici, v četrtek dne 29. oktobra 1908. Tečaj XMXVIBI. Uredništvo e nahaja v Gospodi ulici St. 7 v Gorioi v I. nad-ir »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrič. i je mogo5? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se ms haja v Gosposki ulici §t. 7 v L nadstr. na levov tiskani. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se po§iljajo le apraralitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočec vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primoreo« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču Jcs* Verdi, Peter Erebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po \ kopališcni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu dolla Caserma. — Telefon Št. 83. — Tiskarna« A. GabrSžek (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. »Preporod Goriške". »Politiški otročaji" pišejo po katoliškem mladeniškem listu »Mladost" o preporodu Goriške. Razkol v klerikalni stranki jim je prepo rod Goriške. Fantje so korajžni ter se nič ne bojijo nikogar, tudi dr. Gregorčiča ne. Pravijo, da so na Goriškem ljudje, ki so p r o t i krščan-sko-soeialnemu gibanju. To so ljuije, ki živijo v spominih na manj burne davne čase. To so godrnjači, na katere se krščanski demo kratje ne bodo ozirali, ker vedo, da krščansko socijalno gibanje odobrujejo vsi odločilni cerkveni in posvetni katoliški krogi. — Torej odločilni cerkveni in posvetni k atol iš k i krogi odobrujejo krščan-sko-socialno gibanje. Gregorčič pa se je postavil z vso svojo močjo po robu »krščanskim" demokratom, »novoetrujarjem", katere imenuje »politiške otročaje", ker so se uprli njegovemu absolutističnemu ravnanju, ker so obsodili smer njegove politike. Povdarjamo, da pravijo »novostrujarji", da so odločilni cerkveni krogi na njihovi strani. To se pravi: nadškof in knez je na strani »novostruj arje vu, na strani »krščansko-sbci&lne zveze". To se pravi pa tudi: nadškofinknezje proti dr. Gregorčiču. Saj je dr. Gregorčič že milo potožil v »Gorici", da hodijo »novostrujarji" v nadškofijsko palačo tožit Gregorčiča ter da jih tam poslušajo. Dr. Gregorčič je pisal tako, ker je hotel očitati nadškofu, da ne dela prav, ker posluša »politiške otročaje" — njega, samo njega mora poslušati in občudovati kot velikega mojstra v politiki. In.celo Škofove besede, s katerimi ga je obsodil, je zavil po svoje. Kaj vidimo torej? Na eni strani Gregorčiča in vedno ožje število njegovih vernih, na drugi strani »krščansko-socialno zvezo", nad katero drži svojo roko sam nadškof, mlajšo duhovščino in vse tiste mlade doh-tarje posyetnega in duhovskega stanu, ki delujejo v klerikalni stranki. Gregorčič vabi k slogi in k skupnemu delu, namreč tako, da morajo pripoznati njega za nezmotljivega političnega poglavarja, da mu pustijo svobodno roko ter ga ubogajo v vsem, kar ukaže. »Novostrujarji" pa pravijo, da tega ne storijo nikdar, Kakor je Grogorčič sam povedal v »Gorici", mu pra-pravijo celo „stara šara" ter ga potiskajo v kot pozabljivosti med zavrženo robo. Gregorčič pravi, da upor proti njemu pomeni nezdrave odnošaje, da to ne more trajati dalje, ako noče stranka, da zgubi vso svojo moč in ugled ter da bo v zasmeh vsem, ki pojdejo mimo nje. »Novostrujarji" v krščansko-social-nem plašču pa trde, da razkol pomeni »preporod Goriške". Torej Če se vrže zaslužnega in požrtvovalnega Gregorčiča v strun med staro šaro, je to »preporod Goriške." Ne udajo se za nobeno ceno, ampak naprej hočejo hoditi po svoji proti Gregorčiču naperjeni poti, pa če Gregorčič še toliko govori o anarhiji, o nevarnosti, ki preti stranki itd. Ga ne poslušajo; to so besede »stare šare", katere ignorirajo. Daleč je prišel »ljubljenec naroda." Interesantno je v »Mladosti" zatrdilo, da najkrepkejša opera in najbolj uneta glasnica krščansko-socialnega gibanja je v telovadnih odsekih organizirana mladina. Torej »čuki" 1 Na Goriškem sicer še ni dosti »Čukov" pa jih tudi nikdar veliko ne bo, ali kar jih je, so »«intje od fare". To je res l Ti »čuki" so bojna četa »novostrujarjev". Gorje Gregorčiču, kadar spustijo nad njega »čuke". Ti ga premikaštijo, da bo ves zelen. Kako znajo tako delo opravljati n. pr. »čuki" iz Mirna, je znano. Kaj bo torej z Gregorčičem ? Njegov padec imenujejo »novostrujarji* preporod Goriške. Če bi »brezverski" in hudiču zapisani »liberalci" rekli kaj takega, no, temu bi se ne bilo ftuditi. Ali da tako govore »novostrujarji", radi tega se mora Gregorčiču žolč izliti. DOPISI. - StrelltZ na Meklenburškem v Nemčiji. — Dne 17. t. m. se je ustanovilo društvo »Bratska sveža'', zavetje vseh slovanskih tehnikov v Strelitzu na Meklenburškem. — Društvena pravila so že potrjena in je društvo samo že na delu. —- V odbor so izvoljeni: predsednikom: Milan Fiirst (Hrvat), podpreds.: Bronislav Machczvuski (Poljak), tajnikom: Ivan Zupan (Slovenec), blagajnikom: Edmund Jasinski (Poljak), knjižn.: Aleksij Brvlinski (Poljak). — Društveni svetovalci so:.l. Dimitrij Brad\varoff (Bolgar), 2. Venceslav Smre-kar (Slovenec), 3. Anastazij Laskoff (Bolgar), 4. Konstantin Katschalowski (Rus), 5. Adolf Sroga (Litavec). Da so sedanje razmere za naše društvo zelo neugodne in tla zelo omajana, je umevno in le s trudopolnim delom in vsestranskim podpiranjem za sveto stvar unetih src bo moglo društvo vspešno napredovati. Sedaj šteje društvo že 50 članov, a pričakuje se še lepega naraščaja. — In tako so združeni Jugoslovani in Severoslovani v bratskem Čutstvu in ljubavi, veže jih krvno sorodstvo in harmonija svete slovanske ideje. Namen društva je v prvem bratsko občevanje vseh slovanskih tehnikov tukajšnje tehnike, spoznavanje njih stremljenja in šege, vzdrževati vseslovansko čitalnico, prirejati poučna in druga predavanja in skupne društvene izlete. Iz goriške okolice. Št. Andrež. — »Občinarji" so zelo pridno pisali po »Gorici8 o našem shodu 11. t. m. Sedaj pa smo pričakovali, kedaj da opišejo svoj žalostni shod. Seveda, o tem molčijo; kajti če bi hoteli resnico povedati, bi se pošteno osmešili. Nakrpucali so v patentirani »Lnžnjivki" o našem shodu same neresničnosti. Sedaj pa povrnemo njihov trud, toda ne na tak način, kakor oni, temveč hočemo do pičice resnico povedati. Našemu Selcu, kakor že znano, je na potu marsikateri. Med temi je, razen župana in nadučitelja, tudi bralno h pevsko društvo. To mu je na želodcu. Sedaj pa mu dela preglavice še le porojeno »Sokolsko društvo". Vsa društva je hotel objeti s svojimi dolgimi prsti ter zmesiti iz njih samo en kvas »Čukov". V ta namen je povabil večkrat naše vrle Sokole v znano avdijenco. Toda motil se je revček. Povedali so mu naši hrabri fantje, kar mu je šlo. Le tako, s pogumom naprej, hrabri Sokoli I! Krepak na zdar! Prav imate, da nočete biti sužnji. Kaj vi boste plačevali stare velikanske dolgove r.njkega »Tamburaškega društva"? Vse nakane so izpodletele našemu velikemu politiku ala Gregorčič. Zato hoče le reorganizirati zadolženo društvo. Omenjeni g. je spravil s tajno agitacijo, boječ se, da bi ne prišli tudi naprednjaki v gost. g. Fr. Paškulina, kjer se je vršil shod, okolo 40 oseb. Med njimi večina naprednega mišljenja. Za predsednika je bil izvoljen sam g. kurat, kateri je napadal v svojem govoru tukajšnje napredno društvo, rekoč, da je »brezversko«, ker je vprizorilo »pohujšljivo igro" pri zadnji veselici. Na to dobi besedo g. Al. Brajnik. Pove g. predsedniku, da Če bi bila igra pohujšljiva, bi bila gotovo kon-fiscirana. Na to pa se ubogi revček opravičuje, da ni vedel tega. Plitvi smol Na shodu je govoril tudi znani govornik doktor z mirenske ceste. Povdarjal je, da kat. izobraževalno društvo je zelo potrebno, toda mora biti na strogo katoliški podlagi, pri katerem pa bi se tudi plesalo. (Medklici: na strogo katoliški podlagi!) Naša znana govornika sta povabila na kla\erni shod g. dr. Srebrniča, da jima je pomagal farbati z ognjem po črni steni. Mešal je razno testo. Pravil je nekaj o klerikalni in katoliški svobodi in prostosti. Tudi je pravil zborovalcem, da oni niso klerikalci, pač pa katoličani. — Slabo jim gre, ker nočejo biti več klerikalci. Torej oni nočejo več klerikalizma; radi bi se ga odkrižali zaradi poslednjih dogodkov v deželni hiši. Huda jim prede. Tedaj pripomni g. Brajnik, da oni le oznanujejo svobodo, h izvajajo drugače. »Naš g. kurat ne pozna take svobode", je nadaljeval, »ni pustil za pogrebom z društv. zastavo » Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = »Treh mušketirjev". ===== Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — Če je Parry, pravi škof, se mi ni treba ničesar več bati; dovolite mi torej, Veličanstvo,, da se vam poklonim ter vam povem, kdo sem in čemu prihajam. Pri tem glasu in pri pogledu na tega človeka hoče kralj že zavpiti, toda Aramis položi prst na usta ter se globoko prikloni pred angleškim kraljem. — Vitez, zašepeče Kari. — Da, sir, ga prekine Aramis, ter povzdigne glas, da škof Juxon, zvest vitez Kristusov, kije prišel, da se pokloni željam Vašega Veličanstva. Kari sklene roke; spoznal je Horblava. ter ostr-mel nad temi tujimi možmi, ki so se brez vsakega drugega nagiba nego iz dolžnosti, ki jim jo je nalagala njihova Jtastna vest, borili proti volji celega naroda in proti kraljevi usodi. — Vi ste, vsklikne kra!j, vil kako ste vendar prišli sem? Moj Bog, če vas spoznajo,ste izgubljeni! Parry je stal pokoncu, vsa njegova postava je izražala Čut naivnega, globokega občudovanja. —- Ne mislite name, Bir, odvrne Aramis ter zopet pokaže s kretnjo, naj kralj molči, mislite samo nase! Vaši prijatelji čuvajo, kakor vidite; ne vem še, kaj storimo; toda štirje odločni možje narede lahko mnogo. Ne zatisnite torej po noči niti očesa, ne Čudite se ničemur in bodite pripravljeni na vse. Kari zmaja z glavo, rekoč: — Prijatelj, ali veste, da ne smete izgubljati časa in da se morate požuriti, če hočete kaj storiti? Ali veste, da moram jutri ob desetih umreti? — Sir, do tedaj se zgodi nekaj, kar onemogoči, da se izvrši obsodba. Kralj pogleda začudeno Aramisa. V tem trenutku se začuje spodaj pod kraljevim oknem čuden ropot, kakor da se je zvrnil voz lesa. — Ali čujete? pravi kralj. Takoj nato se začuje spodaj bolesten krik. — Čujem, odvrne Aramis, toda ne vem, kaj pomeni ta ropot, še manj pa, kaj pomeni ta krik. — Ne vem, od koga je prišel ta krik, odvrne kralj, toda povedati vam hočem, kaj pomenja ta ropot. Ali veste, da imam biti usmrčen tu zunaj poleg tega okna ? nadaljuje Kari ter iztegne roko proti temnemu, zapuščenemu trgu, kjer so stali sedaj samo vojaki in straže. — Da, sir, vem, odvrne Aramis. — No vidite, ta les, ki ga vozijo sem, to so stebri in deske, iz katerih postavijo zame morišče. Naj-brže se je pri razkladanju z voza kak delavec pobil. Aramis se strese proti svoji volji. —¦ Sedaj pač vidite, da bi se brezuspešno še dalje-trudili, nadaljuje Kari; obsojen sem, pustite me, naj umrjem. — Sir, mu odvrne Aramis, ki se mu je bil povrnil prejšnji mir, naj le postavijo morišče, a rablja ne bodo mogli dobiti. — Kaj hočete reči s tem? vpraša kralj. — Reči hočem, sir, da je rabelj v tem trenutku spravljen s poti ali pa podkupljen; jutri bo postavljen oder, da, toda rablja ne bo tu,, in smrt odločijo na poju-trajšnji dan. — No? in... vpraša kralj. — No, odvrne Aramis, jutri ponoči vas odvedemo od tu. — Kako pač ? vsklikne kralj, čegar obraz se zasveti proti njegovi volji veselja. — O, gospod, zašepeče Parry sklenjenih rok, bodite blagoslovljeni, vi in vaši prijatelji. — Kako? ponovi kralj; vedeti moram, da vam pomagam, če bo treba. — Ne vem še, sir, odvrne Aramis; toda najspret-nejši, najhrabrejši in najudanejši izmed nas štirih mi je rekel, kome je ostavil: > Vitez, povejte kralju, da ga jutri zvečer ob desetih rešimo.« In kar je rekel, tudi stori. — Povejte mi ime tega blagega prijatelja, pravi kralj, da mu ohranim večno hvaležen spomin, če se mu to posreči ali ne. — D' Artagnan je, sir, oni, ki vas je skoro rešil, ko je prišel kolonel Harrison ob tako nepravem Času. — Vi ste zares čudoviti ljudje! pravi kralj, in ko bi mi bil kdo poprej pripovedoval take stvari, jih ne bi bil verjel. — Poslušajte me sedaj, sir, nadaljuje Aramis* Ne zabite niti trenutek, da čuvamo vaš blagor: opazujte vse, poslušajte vse, razmišljajte o vsem, tudi o naj-neznatnejših kretnjah, o najmanjšem glasu ali znamenju onih, ii se vam približajo. »Kje je pa križ?" je zastokal maziljenec. „Saj tudi katoliških društev zastave nimajo križa", je povzel zopet besedo g. Brajnik, naša zastava pa ima jugoslovanski znak ter lepo Lavričevo geslo: Vse za narod, svobodo in napredek! Vi pa mečete pesek v oči ubogemu ljudstvu s svojo neizpeljivo svobodo". Končno pa se oglasi za besedo že znani „on" ter govod, kakor ga je navadil g. iz Sela, vse preklobasano in zmešano: Naj bi tudi naše žene nastopale očitno proti liberalcem, kateri zasramujejo in imajo očitno za norca naše žene". (Smeha preveč. Medklici: uboga revca!) Iz tega tudi sklepamo, da jim zelo trda gre, ko kličejo žene na pomoč. Lahko rečemo z mirnim .srcem, da niso v St. An-drežu rodovitna tla več za njih okuženo politiko. Zdaj pa se je bližala krvava pot gosp. kuratu. Glasovati da: ali naj se ustanovi novo društvo? Malo rok je videl. To je bilo njegovo razočaranje. — Joj! — gospod nervozen 1 ~ Strah 1 (Medklici: večino imamo, društva ne morete ustanoviti!) — Gospod predsednik prosi zborovalce, naj bi se odstranili oni, ki niso za draštvo. Ostalo je kakih 10 mož, kateri pa so prišli le bolj iz radovednosti, ne pa zaradi društva. G. kurat pravi, da ima vse ljudstvo za seboj in da ljudstvo govori. V tej svesti napoveduje v lažnjivem časniku našim zastop-pikora občine neizprosen boj ter jih poživlja, naj odložijo svoj posel. Tako l On z deaetimi osebami predrugači cel Št. Andrež. Škoda, da ne gre k vojakom, ko je tako hraber. Dobro naj premisli, če ima še kaj soli v glavi. V farovž in cerkev naj se zapre ter tam naj vestno opravlja službo, katera mu edino pripada. Če ne, že mi poskrbimo za to, kakor smo že. Naj se dobro spomni, kako je moral capljati po skrivnem iz prejšnje službe I Svetujemo mu, da raje kot hujska ljud-svo s svojo politiko, naj izpolni ljudstvu želje! Kajti napetost je velika; posebno pa od minulega tedna. Prišli so ga prosit, naj bi imel molitev zvečer za dež. Ali kaj jim je odgovoril? Čujtel „Nimam časa. Pa tudi če bi molili, bi ne pomagalo nič." Torej v tem obstaja njegova politiška svetost Po dokončanem shodu so se pogajali z g. I. Z. za dvorano. Naj bi ta jim sezidal dvorano, v kateri bi pozneje plesali „čukiB na strogi katoliški podlagi. Svetujemo mu kot prijatelju, naj trezno poprej premisli, kakor napravi kakšen korak! V vzgled naj mu bodo dolgovi pokojnega „Tamb. dr." Sicer res je obljubljal g. kurat podporo, toda na njegove obljube se ne more nobeden zanesti. Saj je obljubil tudi cerkvenim pevcem nagrado, ko je pa prišel dan plačila, je rekel z mirno vestjo: „Jaz? jaz nisem ničesar obljubil." Za danes dovolj. Kmetje. Iz sežanskega okraja. Učiteljski tfrušho u sežanski šolski sknj zboruje 5. novembra t. 1. ob 10. predp. v Sežani. — Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Overovljenje zapisnika. 3. Biologična metoda, poroča tov. M. Volkov. 4 Izvenšolsko delovanje učiteljstva, poroča tov. AL Jlreščak. 5. Predlogi. — Na obilno udeležbo -vabi uljudno odbor. Iz kanalskega okraja. Iz Kili. Z neke strani smo doznali, da želi imeti g. dež. poslanec M. Zega pri nas shod, pod izrecno izjavo, ako so zadovoljni naši vplivni možje. Na shodu namerava pretresovati naše ceste in poti. Res krvavo potrebni smo boljših, ker so druge občine v tem ozira veliko na boljšem. Stvar zaradi ceste, za katero je že država sama določila primerni prispevek, je že v dobrem tiru. . Dolžnost je sedaj samo deželne uprave in tukaj interesiranih občin zadevo pospešiti. Glavne težkoče za omenjeno cesto so x večinoma že odstranjene in hitra rešitev ostalega je odvisna le od izvestnih činiteljev na me-rodajnih mestih doma v dežeii. — Treba je le, da se pričeto nadaljnje. O označeni cesti torej ni sile, gosp. Zega, mnogo govoriti, o drugih cestah bi pa ne bi imelo sedaj nobenega zmisla razpravljati, kajti še prva in najpoglavitnejša cesta, ki bo vodila kakor znano iz Gorice čez lo-kovško planoto skozi Kal, ni še dogotovljena. Tu bi bilo primerno upoštevati pregovor, ki se glasi: „ Kdor hoče dosti, ima malo*'. Usoda te prislovice bi se znala tudi uresničiti in Se že ne drugače, bi se zadeva te omenjene ceste na dolgo in široko vlačila, tako, da rešitve bi ne včakali niti najmlajši gospodarji. Čudno se nam zdi, da je g. Zegi ravno sedaj po odgoditvi oziroma pred morebitnim razpustom deželnega zbore skočila v glavo prekoristna misel — prirediti majhen shod v Kalu. — Kje ste bili toliko časa? Enkrat pred okoli 7 leti ste res javno nastopili za pomoč nas zapuščenih. — Ali i& čas ste bili drugačne politične barve. — Res ni lepšega in imenitnejaega za poslanca kakor zastopati v pravem pomenu koristi ljudstva. In Vi kot sedanji naš poslanec, cestnega odbora načelnik in bivši večletni ud istega, ste doslej zelo malo pokazali svojo vnemo za blagor prebivalcev tukajšnjflTgoriL — Sedaj, pravimo, ste se vzbudili iz spanja. Ali kdo Vas je vzbudil, najbrže slabo stanje Vaše in Vaše stranke politika. Pri nas je javno mnenje, da se gre pri Vas za kandidaturo pri morebitnih bodočih volitvah. Če ste res tako delavni in vneti za koristi svojih volilcev, poslušajte nas 1 Dela Vam ne bo manjkalo, ako se hočete potruditi, da pomirite razdražene sršene v klerikalnem taboru, od katerega je bila doslej odvisna Vaša kandidatura. — Nam bodete tudi veliko koristili in onemogočili vedno večjega bremena na naš že tako krvavi hrbet s tem, ako poskusite ublažiti razmere in odstrani ti obstrukcijo Vaše stranke v sedanjem deželnem zboru. Glede shoda, katerega nameravate pri naB imeti, in kateri bo imel brez dvoma poli-Ulično lice, drago in ljubo Vam prirediti ga, ali povemo Vam, da bodite dobro pripravljeni na razna vsestranska vprašanja, katora Vam bodo stavili udeleženci shoda. H koncu Vam svetujemo, da se potrudite k nam priti od Avč naprej peš, da bodete počasi a zato tem temeljiteje premotrili položaj naših rimskih cest, o katerih hočete tako radi govoriti. Več uplivnih posestnikov. Iz komenskega okraja |Z Kflill. — Dne 27. t. m. je bila pri nas razstava živine, kakor običajno po drugih trgih, na ime c. kr. kmetijske (laške) družbe v Gorici, koja nima nobene pravice nastopati kot zastopnica kmečkega stanu v slov. delu Ni nam za razstavo, ki je bilo jako slabo obiskana, ali na njej se je slišalo marsikaj lepega na račun deželnega odbora in našega germana, dr. Kotnika, rezervnega častnika pri kanonirjih, [velikega militarista, bojevnika iz vojske v Bosni, uda c. kr. kmetijskega društva in prijatelja predobro nam znanega poročnika Mayer-ja. Bilo je na razstavi par jako rejenih živinčet. Komisija je vprašala kmeta, s čim da redi svojo živino. Ta se je možko odrezal nasproti Klančiču, kojega je poslal Berbuč na Kras, ker se je sam zbal: „Z onim senom, koje je poslal preteklo leto deželni odbor v Furlanijo in koje sem tam kupil". Krave so se smejale, a Klančič je žalostno pokimal. Krog 10. ure je prišel velik mož na razstavo. Bil je to dr. Kotnik. Pridruživši se ,h komisiji začel je takoj z udi iste nemčuriti. Kmetje so pa na glas zabavljali govori, da se bodo še krave naučile nemščine in da bo treba znati pastirjem nemški, ako bodo hoteli biti sposobni za ta posel, sicer da bo moral dr. Kotnik, ki zna prav izborno nemški, pasti kot črednik vse kraške krave. — Velikansko veselje med kravami, brstovski bik je kar skakal od veselja. Ko si je dr. Kotnik ogledoval živino, se je neka črna junica tako vstrašila njegovega strokovnega pogleda, da je kar na tla pokleknila. Rekli so Kraševci, da ga spoštuje, ker je jako navdušen katoliški klerikalec stare struje. Ker mi ni mnogo, kakor rečeno, do živinske razstave, ampak več za dr. Kotnika, povem naj čitateljem, da je to mož prenapolnjen z nemškim duhom, ki neizmerno ljubi Slovence, kajti govori le takrat ž njimi slovensko, kadar mu prinesejo svitlih kronic. Čudno je nekako slišati, da je to mogoče, da služi v Komnu kot notar sin znane narodne rodbine v Vrhniki na Kranjskem, da k temu notarju zavedni kraški kmetje in obrtniki prav pridno hodijo iskat pravne pomoči in mu znesejo lepe kupčke svitlih kronic v času, ko se povsod tako hudo nastopa proti Nemcem in nemčurjem na gospodarskem polju. Priporočamo g. dr. Ignacija Kotnika tudi v naprej Kraševcem, ker se kot Slovenec tako taktno napram njim vede, vsilujoč se povsod s svojo nemščino in s svojimi zastarelimi nazori o življenju in še z raznimi drugimi rečmi. Mislimo, da g. dr. Kotnik si zapomni današnjo živinsko razstavo in da ga tudi krave, ki so imele radi njega tako lepo zabavo, ne pozabijo. Dr.^VVinkler. Domače vesti. Imenovanje. — Gospod F. Knaflič, urednik v tržaški filijalki c. kr. korespodenč-nega urada, je imenovan za predstojnika bo-sensko:hercegovskega tiskovnega urada ter fi-lialke korespondenčnega biroa v Serajevem. Odpotoval je takoj na svoje novo mesto. V Trstu je bil g. Knaflič marljiv intendant slovenskega gledališča. Goriški deželni odbor je nepostaven. To je dokazano. Najlepša pa je še ta. V deželnem odboru je Še vedno dr. Vercegnassi, bivši poslanec. Dr. Vercegnassi je v deželnem odboru namestnik deželnega glavarja. Ako je dež. glavar zadržan kakorkoli, vodi seje dež. odbora dr. Vercegnassi ter podpisuje akte. Ta je lepa t Privaten Človek je namestnik deželnega glavarja. — Takih razmer ni nikjeri v Avstriji. Kako velik dobrotnik goriških Sloiencev je dr. GreflOrfilfi, čitamo sedaj v vsaki številki „ Gorice". Kdor ne verjame, da Gregorčič ni velik dobrotnik ljudstva ter požrtvovalen rodoljub, ta ne bo izveličan. — Iz same dobrot-Ijivosti do goriških Sloveucev je uganjal obstrukcijo v deželnem zboru ter vzročil dežele škode nad 15.000 K. Vse iz ljubezni do naroda! Iz raznih Občin dobivamo pritožbe, ker deželni zbor ni mogel dovoliti nikake podpore za tako potrebne reči radi obstrukcije, katero je uganjal dr. Gregorčič v družbi z laškimi liberalci. Tako težko so pričakovale nekatere občine deželnih podpor za ceste in vodnjake itd., pa jih je snedla Gregorčičeva obstruk-cija. Prizadete občine bi storile prav, da bi se velikemu rodoljubu dr. Gregorčiču lepo zahvalile, ker tako po očetovsko skrbi za nje, ker jih ljubi in skrbi za nje kakor skrbi skrbna mati za novorojenčka 1 „FlajSlera Iz Komna. — Pri dekanijski konferenci v Komnu je bilo navzočih 16 gospodov nuncev. Dekanijske konference so določene menda za druge stvari in ne za politiko. Ali teh 16 gospodov je čutilo potrebo poslati v Gorico »ftajšterček" političnemu ranjencu dr. Antonu Gregorčiču. Sklenili so izjavo, v kateri najodločneje obsojajo zvezo dr. Faidut-tija z Andr. Gabrščekom, katerega imenujejo najgrizenejšega in načelnega nasprotnika kat. vere in cerkve. Pri kolikem litronu so to po-gruntaii ? Na znanje so vzeli tudi izjavo Gregorčičevo, da ni zveze med njim in Pajerjem. Gregorčič se je smejal, ko je bral, kako so mu sedli na limanice glede* zveze, pa je z veseljem •obesil „flajštera v javnost v „Go-riei". — Pa kaj pomaga „flajštera iz Komna, ko ga pa nnovostrujarjiu mesarijo naprej brez usmiljenja. — O, vitez! vsklikne kralj, kaj naj vam rečem ? Nobena beseda ne bž mogla izraziti moje hvaležnosti, tudi ko bi prišla iz najglobljih globočin mojega srca. Če se vam vaš namen posreči, vam ne rečem, da ste rešili kralja, zakaj kraljestvo je pri pogledu na mrtvaški oder, kakoršnega imam jaz pred očmi, pač malenkostna stvar; toda ohranite soproga njegovi ženi, očeta njegovim otrokom. Vitez, primite mojo roko: roka prijatelja je, ki vas bo ljubil do zadnjega vz-dihljaja. Aramis hoče poljubiti kralju roko, toda kralj prime njegovo roko ter jo pritisne na svoje srce. V tem trenutku vstopi neki človek, ne da bi bil niti potrkal; Aramis hoče odtegniti roko, toda kralj jo pridrži. Oni, ki je vstopil, je bil eden izmed tistih puritancev, pol duhovnik, pol vojak, katerih je kar mrgolelo okrog Cromwella. — Kaj hočete, gospod? ga vpraša kralj. — Hotel sem zvedeti, če je spoved Karla Stuarta že pri kraju, odvrne došlec. — Kaj vam to mari ? pravi kralj, saj nisva iste vere. — Vsi ljudje so bratje, pravi puritanec. Eden mojih bratov se pripravlja na smrt, in prišel sem ga tolažit pred smrtjo. — Dovolj! pravi Parry; kralju se ne ljubi poslušati vaših pridig. — Sir, pravi tiho Aramis, bodite uljudni z njim, gotovo je kak ogledub. — Ko odpraviva s častitim gospodom škofom, pravi kralj, vas bom prav rad poslušal, gospod. I Človek škiljastih oči odide, a prej se še pozorno ozre v Juxona, kar pa ni ušlo kraljevim očem. Ko so se vrata zaprla, pravi kralj: — Vitez, zdi se mi, da imate prav in da je ta človek prišel sem s slabim namenom: ko boste odhajali, pazite, da se vam ne zgodi kaka nesreča. — Evala vam, Veličanstvo, odvrne Aramis; toda le pomirite se: pod to obleko nosim oklep in bodalo. — Pojdite torej, gospod, in Bog naj čuva nad vami, kakor sem rekel včasih, ko sem bil kralj. Aramis odide. jjjarl ga spremi do vrat. Potoma je delil Aramia bjagd^lov, pred katerim so pokleknili stražniki, in odšel je dostojanstveno skozi prednje sobe, ki so bile polne vojakov. Zunaj ga je čakala njegova kočija, kamor sta sedla z njim njegova dva stražnika; dal se je peljati pred škofijo, kjer sta ga stražnika ostavila. Juxon ga je čakal v strahu. — No? je vprašal, ko je ugledal Aramisa. — Vse se je izteklo, kakor sem si želel, odvrne ta; ogleduhi, stražniki in sateliti, vsi so me imeli za vas; kralj vas blagoslavlja in prosi vašega blagoslova. — Bog vas čuvaj, sin moj, pravi škof; vaš vzgled mi je oživil nado in pogum. Aramis vzame zopet svojo obleko in svoj plašč ter odide; prej je. še povedalJuxonu, da se še enkrat zateče k njemu za pomoč. Komaj je šel kakih deset korakov po ulici, ko je zapazil, da gre za njim človek, zavit v dolg plašč; Aramis segne po svojem bodalu ter se vstavi. Človek v plašču pride naravnost proti njemu. Bil je Porthos. roko. A, vi ste, prijatelj, pravi Aramis ter mu da — Da, jaz, odvrne Porthos; kakor vidite, dragi prijatelj, smo imeli vsak svoj posel; moj posel je bil, da vas varujem, in varoval sem vas. Ali ste videli kralja ? — Da, in vse gre dobro. Kje sta pač sedaj najina prijatelja ? — Ob enajstih imamo sestanek v gostilni. — Torej ne smeva tratiti časa, pravi Aramis. In res, v cerkvi svetega Pavla je udarila ura polenajstih. Pa ker sta se prijatelja na vso moč podvizala, sta dospela prva v gostilno. Za njima je vstopil Athos ter rekel, še predno sta ga utegnila vprašati: — Vse gre dobro. — Kaj ste ukrenili ? ga vpraša Aramis. — Najel sem majhno ladjico, ki je pripravna kakor čolnič in lahka kot lastovica; čaka nas v Green-wichu nasproti Pasjega otoka; na njej se nahaja gospodar s štirimi možmi, ki nam bodo za petdeset funtov šterlingov tri noči zaporedoma na razpolago. Ko dospemo s kraljem na krov, porabimo plimo ter se odpeljemo po Tamisi navzdol, in v dveh urah smo na širokem moju. Od tod odplujemo, kakor pravi pirati; ob obali dalje, skrivaje se ob skalnatih bregovih, če bo pa morje prosto, krenemo proti Boulogni. Za slučaj, da mene prej ubijejo, vam povem, da se imenuje ladjica »Blisk«, gospodar pa kapitan Roger. Tako lahko najdete drug drugega. Znamenje, po katerem se spoznate, je na vseh štirih konceh zavozlana žepna ruta. Plašita vala nG. S. M," se bo vršila v so- I boto 31. okt: 1908. v dvorani „Trg. Doma" j zvečer ob 8. uri. j Škodo, katera je nastala deželi radi ob-strukcije, je dolžan povrniti v prvi vrsti dr. ' Anton Gregorčič. On je vzročitelj obstrukcije, on jo je gnal do konca. -*- Denar ima, naj torej povrne škodo t Občinsko starešinstvo v Mlrnu je v svoji seji dne 27. t. m, soglasne- protestiralo sproti-a%.. stopu vojaštva v Ljubljani, izreklo je obžalovanje, da so padle človeške žrtve vsled nepotrebne rabe orožja, in protest napram1 postopanju Nemcev proti Slovencem v Ptuju povodom Cirii-Metodove skupščin^ . ^ Darovalo je za oskrbo ranjencev v Ljubljani 25 K in za spomenik žrtvam 10 K. — Dalje je tudi darovalo 60 K Dijaški kuhinji v Gorici in 20 K Slovenskemu sirotišču v Gorici. Deželni odbor in slovenščina. — Naš deželni odbor se otrese slovenščine, kjer le more. Tako je v teiefoničnem uradu naznanjen deželni,, odbor naše dežele po laško in — nemško, po slovensko rie~ Torej celo nemščina, ki pri nas ni deželni jezik, je ljuba našemu deželnemu odboru, slovenščino pa prezira in se je otresa, kjer mu je mogoče. Tako kakor z deželnim odborom je tudi z deželno hipotečno banko. — Škandal, da mu ga ni para. Pajer lahko tako dela, da potiska v stran slovenščino, ker ni v deželnem odboru nobenega Slovenca, ki bi se mu postavil po robu pri zaničevanju slovenščine. Berbuč in Gregorčič se za take reči ne zmenita. To jima je vse v redu in borita se celo za to, da bi ostalo tako. Bog varuj — pravita slov. moža! — če bi prišel kdo v deželni „odbor, da bi tam izvedel spremembe 1 To bi bila strašna škoda za Slovence. — Ali sprememba mora biti. Žalje-nja Slovencev in našega jezika od strani deželnega Odbora je zadosti 1 8orliko okrajno glavarstvo tudi ne spoštuje slovenščine, kakor bi moralo. Tako je naznanjeno v seznamku telefoničnih naročnikov le po laško in nemško. Tako dela glavarstvo, namenjeno v glavnem za slovensko goriško okolico! lstotako je c, kr. policija priglašena le laško in nemško. — Zahtevamo prav odločno, da se c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici tudi v takih slučajih poslužuje slovenščine. Zahtevamo, da popolni priglas med telejopičnimi naročniki tako, da bo priglašeno tudi slovensko. Vozovi za živino. Dva vola sta se udušlla. — Od trgovcev z živino na Tolminskem se ču-jejo dan na dan pritožbe, da imajo težave ter da trpe" škodo, ker postaje na železnicah jim ne preskrbe pravočasno vozov za živino. Seveda naročajo vozove več dnij poprej, ali kadar pripeljejo živino, se rado zgodi, da ni vozov. Misliti si je lahko Škodo, katero ima kmet, ko ne more pripeljati živine pravočasno na trg v Gorico. — Vozovi pa tudi nimajo vselej zračnic. Živina trpi. Pred par dnevi sta crknila v takem vozu dva vola. Dokazano je, d a s t a. s e zadušila. Železnica mora plačati škodo. O tej stvari se je informiral natančno naš deželni poslanec A. Gabršček ter podal pritožbo ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu. Nadejamo se, da bo pomagala. Laške kataloge so dobili razstavljale- goveje živine 22. t. m. v Gorici. Kjer ukazuje Pajer pa molčijo slovenski klerikalni kimovci, seveda ne more biti drugače. Razstava je bila za Gorico in goriško okolico. Izmed 127 priglašenih razstavljalcev je bilo le par Lahov, vsi drugi Slovenci. Slavno c. kr. kmetijsko društvo, za katerim stoji deželni odbor, pa je čutilo potrebo, žaliti slovenske razstav-ljalce s samo laškimi katalogi. Imena naših krajev v tem seznamku so vsa popačena: Vittuglia za Vitovlje, Schonpass za Šempas, Voghersca za Vogrsko itd. Škandal l Še večji škandal, da ni nobenega v dež. odboru, ki bi vplival na to, da se ne delajo na tak način norca z našimi kmetovalci. — Pa pravi Gregorčič, da ni potreba premembo v deželni hiši l Proti nemščini na Kranjskem. — v „siov. Narodu* čitamo, da šolska oblastva izdajajo vse odredbe in odloke za slovenske šole v nemškem jeziku. Vsi okrajni šolski sveti ko-respondirajo s šolskimi vodstvi le nemško. „Slov. Nar." zahteva, da neha to ter se uvede slovensko uradovanje. Pri nas na Goriškem je med šolskimi oblastvi in. slov. šolami slovensko uradovanje in je bilo vedno tako. Naši okr. šolski sveti pišejo le slovensko in dobivajo vse slovensko. Čudno, da na Kranjskem bo celo pri takih oblastvih in zastopih šopiri nemščina! I Za slovanske potnike In slovensko trojnski kore-—- »Slov. Narod" zahteva, naj ko-respondirajo Slov. trgovci in obrtniki z nemškimi in laškimi tvrdkami le po slovensko, naj pošiljajo in zahtevajo slov. račune in potniki naj znajo slovensko. To je vse opravičeno in tudi obilo naših Ijndij bi prišlo tako do dobrega kruha. Čehi in Poljaki imajo vse to, naj dobijo tudi Slovenci. — Najbolje, Če Be^j^g^nejo v ta namen slovenska trgovska in obrtna dfuItvaT^a se miplrajpijo letaki, kakor so jih imeli Čehi, s katerimi trgovci in obrtniki z novim letom 1909. naznanijo firmam, s katerimi imajo kupčijske zveze, vse te zahteve. Slovenščina .mora priti tudi v trgovskem svetu do polne veljave. . Anarhist. — V Gorici so aretirali nekega mladeniča, ki je na sumu, da je pristaš laške anarhistične stranke. Izpred SOdni|e. — 62-letni Lah Angelo Tornadu iz kraljestva je v Krminu odvezal v hlevu Ivana Katarina kravo ter jo peljal s seboj. Ko je hotel kravo prodati v Gorici, ga je prijela policija. Sodnija mu je prisodila 15 mesecev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, ga vrnejo Italiji. Tatvine sta bili obdolženi 45-letna Marija Kos iz Italije, gostilničarka v Tržiču, in njena dekla Angela Lušin. Okladli sta potovalno prodajalko Ano Rohaček, ki je prišla v omenjeno gostilno, svoje blago pa odložila v veži. Ukradeno blago so našli .pri Kosovi. Kosova je obsojena na 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec, Lušinova pa na 14 dnlj. Zveza narodnih društev. Slovenska Čitalnica v Dol. Vrtojbi priredi dne 15. novembra t. 1. svojo jesensko veselico v dvorani g. Jakoba Maroža. Podrobnosti slede pravočasno. Trpvsko-obrine in gospodarske vesti Velika razstava v Seralevu — Avstrijski in- dustrialri so sklenili, da priredijo prihodnje leto v Serajevu veliko razstavo. Na razstavi goveje živine v Kanalu je bilo okoli 80 glav živine, med to 18 bikov. Komisija je določila 7 daril za bike in 3 na* grade po 10 K. Na razstavi goveje živine na Gesti je bilo 85 glav živine, med njo 10 bikov. Razdanih je bilo več daril. Politični pregled. Državni zbor bo sklican najbrže na dan 17. novembra t. 1. V delegaciji je dr. Šusterši6 odobraval aneksijo, potem se taknil jugoslovanskega vprašanja, rekoč da želi rešitev tega vprašanja z monarhijo in dinastijo, bodočnost monarhije je ob jednem bodočnost jugoslovanskih narodov. Rekel je končno, da monarhija zasluži svoj prostor na solncu, na solncu ju-goslovaustva in ta prostor zavzame. KlofM je rekel, da je aneksija enostranski, uasilni čin. V Srbiji in Črnogori vidijo v tem raztezanje Švabov na Balkanu. Biankini je izjavil, da je želja Hrvatov, da bi prenehala osmanska oblast na Balkanu enkrat za vselej. Hrvatska ima pravice do Bosne, zahteve Ogrske so brez podlage. Sedaj je najlepša prilika za rešitev jugoslovanskega vprašanja. Baron Aerental je povdarjal, da Avstrija želi konferenco glede* balkanskih dogodkov. Kar se tiče kompenzacije, je Avstrija že storila svojo dolžnost z odstopom Sandžaka Turčiji, 0 kaki drugi kompenzaciji nasproti kaki drugi državi pa ni govora. Dr. Kramar je govoril o slovanskem vprašanju, ki se bliža z velikanskimi koraki, 1 rega se pa Avstriji ni treba bati, ako bo , avojem delovanju nasproti Slovanom pravična in ako se ne bo na Ogrskem tako zatiralo Slovanov, kakor se to v resnici dogaja. Razburjenje radi aneksije ne bi bilo tako veliko, ako ne bi bilo nevarnosti, da pride Bosna k Ogrski, kajti na madjarsko svobodo (hungarica libertas) ne veruje danes več noben človek na svetu. Avstrija je postavljena sedaj med slovansko in nemško vprašanje, in subsistenčni problem te monarhije je v tem, bosta H te dve vprašanji rešeni mirno ali pa katastrofalno. Del. Šušteršič je izjavil, da jugoslovansko vprašanje ni konfesjjonelno vprašanje, marveč čisto narodno vprašanje, ki je je možno rešiti na podlagi popolne enakopravnosti vseh veroizpovedanj. JtVStriiSka vojni uprava namerava prihodnjo spomlad mnogo polkov iz Galicije premestiti na jug, posebno v Bosno in Hercegovino. Bodoči bosanski deželni zbor- — Kakor poročajo iz Sarajeva, bo bodoči bosanski deželni zbor štel 80 členov in sicer 52 izvoljenih in 28 virilistov. Pravoslavni bodo imeli 22 izvoljenih členov in 4 viriliste (štiTJe metvopoliti); mohamedanci dobijo 18 izvoljenih členov in 7 kodesijonelnih glavar- jev (šest muftijev in reisul-ulema), nadalje 4 zastopnike veleposestva . in 6 županov kakor virmetov, skupno torej 35 zastopnikov. Katoliki bodo imeli 12 izvoljenih členov in tri škofe kakor viriliste, skupno 15 zastopnikov; razun tega bodo imeli pravico glasovanja tudi štirje S8kcijski načelniki, ki se prišlevajo katolikom. Ruška duma In Balkan. - iz cele Srbije pošiljajo dumi pozdrave, v katerih se opozarja na nevaren položaj balkanskega slovanstva in se izraža nada, da se'TJuštjV zavzame za balkanske Slovane ter se tako zave svoje dolžnosti in svoje naloge. Duma najbrže obsodi aneksijo Bosne in Hercegovine ter pozove vlado,, da se zavzame resno za interese Srbije in Crnegore. . ViVolltii v iilžjeavstrljskl .deželni zbor. - 26. t. m. so.bile te volitve po novem volilnem redu. V splošni kuriji so dobili kršč. socialci 43 mandatov, soc. demokratje 5; računali so na 12, mandatov. V kmečkih občinah so dobili kršč. socialci 9 mandatov, soc. demokratje 1. TlirČIja nadaljuje z mobilizacijo. Doslej ima. mobiliziranih 300.000 vojakov. i;'r"Oet«Inoz|or8k6 volltvo i Dalmaciji. — Pri volitvah za deželni zbor so zmagali kandiaVtje »Hrvatske stranke" JvČevieV R&did; Katnlč, Marovič, Tresič, Kunjašič, vitez Vukovič. Od pravašev: DrinkovhS, Mladineo, Prodan, Materina, Vukovič in Simonič. Od Srbov: Baljak, JBakotid, Kulišič, Mitrovid, Simič in Srzentič. Sraodlakovci so popolnoma pogoreli. Koroški deželni zbor proti slovenskim krajevnim Imenom — V seji deželnega zbora 27. t. m. je bil'storjen sledeči sklep: Nalaga se deželnemu odboru, naj opozori vlado na zmešnjavo, ki nastane vsled tega, ker se je v kazalu poštne uprave in uprave državne železnice vsprejelo številno novih slovenskih krajevnih imen. Deželni odbor naj se sporazume z vlado, da se ustavi poslovenjenje krajevnih imen in priimkov in da se tudi v občinskem leksikonu, ki se izda po ljudskem štetju 1, 1910., ne objavijo slovenska imena. Srbski vohuni v Avstriji. - Zaplenjene puške. — Avstrijske varnostne odredbe. — Zagrebški listi poročajo, da. je srbska vlada v Avstrijo poslala 30 častnikov s ponarejenimi potnimi listi, da opazujejo gibanje avstrijskih čet in vodijo Vtihotapljenje orožja v Srbijo. Odšli so v Ml-trovico, Zagreb, Žader in Dubrovnik. Brez dvomu jih kmalu dobe. — V Zemunu so zaplenili 40.000 pušk in 10.000 revolverjev za Srbijo. — Hrvaški pešpolk št. 70 je, prevzel varnostno službo ob čortanovskein predoru na obrežju Save. Vefi rekrutOV. — Vojno ministerstvo bo zahtevalo glede na zunanji položaj za prihodnje leto mnogo vojaških novincev. Pogajanja v ta namen pričuo, ko se vrne cesar ha Dunaj. BOJI na Češkem. — Nemci so predrzni povsodi, ker vedo, da jih ščiti oblast. Nemški burši hodijo z izzivalnimi nemškimi znaki po »Plikopih", naj odličnejši ulici v Pragi. Da Čebi izzivalnih nastopov Nemcev ne morejo trpeti, je umevno. Dasi se je zahtevalo, naj oblast prepove nbumel*, ga ni prepovedala, ampak v varstvo je poslala žandarme, vojake in policiste ter konsignirala vojaštvo. Prišlo je seveda do spopada. Čehi so reagirali na nemško izzivanje; pobitih je nekaj šip. Razburjenje je veliko. Na deželi so dobili Nemci hitro |iogum, nastopiti proti Čehom, jih napadati in delati škodo. Tako je bilo v Toplicah, V; Češki Lipi, v Ustju itd. — Iz Galicije je došlo v Prago 100 orožnikov. — V nedeljo je bil. shod vseh dijakov čeških visokih šol, potem pa manifestacija po mestu; okoli 6000 visokošolcev je bilo v manifestacijskem sprevodu. Posebno aklamirani m bili Slovenci. Italijanska mornarica. — Italijanski mornariški minister admiral Mirabello predloži baje v kratkem italijanskemu parlamentu zakonski načrt, v katerem bo zahteval okoli 450 milijonov lir v spopolnitev mornarice, da se ta dvigne na višek vojne sposobnosti. Zgraditi mislijo še 6 oklopnic, 4 križarke s ka-nohi težkega kalibra, nove torpedovke ter še druge ladije za zunanjo in pomožno službo. Drugi zakonski načrt bo zahteval v mornarici lOOOjriož "več, tako da bo mornarjev koncem leta 1909. T/29.000. #cl\irifl&-0Lfika* Cete so zapustile Sandžak ter odmarširile 28. t. m. V Sarajevo dospo najbrže: v soboto. Razne vesti. Poslanec VekOSlav Sptnčld je daroval povodom svoje 60-letnice družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 500 K, bratovščini hrvatskih ljudi v Istri 500 K, pomožnemu dijaškemu društvu ;v Pazinu 500 K, za siromake v Ka-stvu 100 K. Radi trpinčenja vojakov je bil obsojen v Olomucu dragonski ritmojster baron Blume-neneron- v strogi zapor na dva meseca. Nekega vojaka je pretepel z bičem dva dni pred smrtjo. Akid. teh. društvo »TrioUv* i Bradcu bo imelo svoj I. redni občni zbor v sredo, 4. novembra 1908. ob 7*8 uri zvečer v dvorani hotela „Schimmel" (Reitschulgasse). Slovanski gostje dobrodošli i Ženski za župana. — V angleškem mestecu High Wycomke, kjer je velika industrija s stoli, so izvolili za župana učiteljico Done. To je prvi ženski župan na Angleškem. — N6 na Slovenskem županuje marsikje mati županja ! Potres na Tirolskem. •—•V gorenji dolini Ina so čutili silen potres z bučanjem. Na brzovlak se streljali na Sušaka pri Reki, in sicer proti vagonu, kjer se je vozil tajnik reškega guvernerja. Na občnem zboru slov. akad. društva „AdrH8a V Pranj je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Lev Brunčko stud. iur., podpredsednik: Ernest Kobe stud. iur., tajnik: Riko Fux stud. iur., blagajnik: Otmar Skale stud. inr., knjižničar: Fran Slibar stud. phil., časnikar: M. Čop stud. iur., gospodar: Ivan Merzlavec stud. mr., Namestnika: Fran Mramor stud. iur., Fran Stegenšek stud. iur. Preglednika: Janko •Mačkovšek stud. tehn., Fran.Tavželj stud, .med. Potovalne Šole. — Le Bulletin de 1'Asse-, ciation de la Presse de d' Enseignement. prinaša potankosti o posebni navadi nekaterih švicarskih vasi. Tuintam se prebivalci gorskih vasi spomladi selijo v doline, da si poiščejo tamkaj dela v vinogradih in y gospodarstvu sploh. In tu se ne selijo samo poedinci, ampak vsa vas do zadnjega, a v jeseni se zo^et vračajo v gore. Tako sta na primer občini Chandobi in SaintLuc poleti popolnoma pusti in prebivalci t<, nahajajo v občini Murraz s svojo šolo, dušnim pastirjem in občinskim uradom. Torej potovalne šole v pravem pomenu besede. . m Morilca vipavskega dekana V. Pangerca, ki je bil obsojen na smrt, je cesar pomilostll v dosmrtno ječo, ki ne bo trajala dolgo, ker je Pangerc jetičen. V ogrski komercialni banki sta pokradla 'dva neznanca 40.000 K. Prišla sta z revolverji v banfco ter enega uradnika, ki ni hotel biti poslušen ukazom, ustrelila. Drugi so bili mirni ter so pustili roparjema vzeti 40.000 K. Kolpertsža mladinskega lista v šoli. - v Rakovniku na Češkem vz učitelja tožili radi prodaje časnika »Mladost" v šoli. Okrajno sodišče ga je obsodilo. Prizivno sodišče pa je re> šilo učitelja kazni z motivacijo, da je učitelj, ki je skrbel, da si učenci nabavijo za njih vzgojo prepotrebni mladinski list, storil samo svojo dolžnost. — Nemara bode tudi kdo izmed slovenskih učiteljev imel priložnost, m sklicevali na to razsodbo. Statistika avstrijskih meščanskih šol. - v Av- atriji je sedaj 1032 meščanskih šol in 19.429 ljudskih šol. L. 1870./71. je bilo na Češkem 21 meščanskih Šol, danes jih je 524, na Dolenjem Avstrijskem 17, sedaj 173, na Morav-skem 4, sedaj 170, na Gorenjem Avstrijskem 4, danes 14. Najbolj se je razvila meščanska šola v desetletju 1890.—1901, ko jih je priraslo skoro 100/%; 1. 1889. jih je bilo 442, 1. 1900. že 822. Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe inseriranjc za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na deželi (in celo v mestu) nihSe ne pozna, kor nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Odda se štacuna z jedilnim blagom v Šolski ulici (Via'ScuoIe) št. 6.___________ Praila cp hita v koJi je bila 35 let trgovina 11 UMI OC Hiaa z mešanim blagom in pekarna. K hiši spada dvorišče, pralnica, velik vrt nasajen s trtami. Zadnjih 5 let je bilo v hiši kon-sumno društvo. Proda se radi onemoglosti gospodarja po jako nizki ceni. — Natančneje se izve pri g. Ivanu Suttner, Via Ponte nuovo 4t v Gorici. Proda «p 30 hI belega vipavskega vina prve •™ vrste po jako zmerni ceni. — Na- tančneje se izve pri Jožefu Brecelj — Selo ž 20 p. Crniee. Sprejme se korespondent ali korespondentinja vešča popolnoma slov. in ital. jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega ter strojepisja. — Ponudbe z zahtevkom plače je pošiljati m. Rudolf Steiner & Comp. tovarna nadplafov Scfilan (Češko). . Salon Central Grand Elektro Bioskop Piazza Gimaslica • Gorso Gius. Verdi • Via della Einnastica. Internacionalno gledišče živečih, govorečih, pojočih in igrajočih podob. Umetniško in tehnično vodstvo. Arhitekt A. Tseherne. Prui senzadjonelni program! Predstave: oi> delavnikih 2 veliki predstavi ob VJ. in 8. uri zvečer. Ob nedeljah in premikih ob .Va4,5, '/»7. in 8. uri. Ob sredah in sobotah ob 5. ari predstava s posebnim programom za otroke in dijake, kjer plato vsak otrok le 20 vin. Cene: Sedež v loži 1 S 20 vin. - L prostor 80 vin. - II. prostor 60 vin. - III. prostor 40 vin. - IV. prostor OKLIC.*) Naznanja se, da stopita v zakon rudar Anton Kravanja, stanujoč v Glad-becku, Elisabethstr. 17, sin poljedelca Janeza Kravanja, stanujočega v Kalu, občina Bovec, Primorsko (Avstrija) — ter njegove pokojne žene Jere, roj. Mlekuž; in Elizabeta Kristina Mlekuž, zasebnica, stanujoča v Gladbecku, Theodorstr. M. zakonska hči Antona Mlekuž, gostilničarja ter njegove žene Kristine, roj. Mlekuž, stanujoče v Kalu, občina Bovec, Primorsko (Avstrija). 'Morebitne zadržke tega zakona, je naznaniti podpisanemu uradu v teku dveh tednov. Gladbeck, dne 24. oktobra 1908. Uradnik kraljev, civilnega urada Korte l. r. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Odlikovana petarija in sladčičama Karol Drasčik vGoricinaKflrnuvOajtnihiši) zvršaje naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in -J«rje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. ¦"*•• Zahuala. Podpisani izrekati iz dna duš najiskrenejo zahvalo vsem, ki so nam povodom prerane smrti naše nepozabne m, Horuat klobučar v Sorici, Gosposka ulica št. 12. Edina izdelovalnica raznovrstnih čepic za društva. Marice Jono za a Mesarja izrekali svoje šožalje, vsem, ki so to sočutje z nami kazali že za časa bolezni blage pokojniee in vsem, ki so jo v toli ogromnem številu od blizu in daleč spremili k večnemu počitku. Posebej pa izrekamo zahvalo veleč, duhovščini, cen j. družinama gg. Jamšek in Logar, ki so nam celi čas bolezni rajne stali z pomočjo na strani, slav. pevskemu društvu »Zvon" za ginljive žalostinke, gosp. Štefanu Ferluga, na pretresljivem nagrobnem govoru in vsem njim, ki sodarovali mnogoštevilne krasne vence. Vsem, vsem, ki so nam bili v tolažbo ob tem groznem udarcu, izrekamo še enkrat zahvalo iz dna srcž. KANAL-OPČINE, 26. oktobra 1908. Rodbini: KrizniO-Drašček. Išče se podu>o\sUv za predilnico popolnoma vešč slovenščine v govoru, z daljšo prakso v predilniški stroki ter natančen delavec. Vstop čimprej. — Ponudbe, v katerih je navesti starost ter plačilne pogoje — s prepisi spričeval, je nasloviti pod šifro: W. V. 2164 Rudolf Mosse Dunaj I. Čisti le z GLOBUS = čistilnim ekstraktom. ===== Trj|o\/5ko-obrtna zadruga v1 Gorici reglstrovana zadruga s neomejenim, jamstvom Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */•% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje oo 4V.* večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila bo se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dcbfl. naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. 12 BHunBuunmamamaMaamamamamamiii GORICA. GORICA. Narodno podjetje. Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Steklem salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi m pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna m točna. j Andrej Fajt ' pekovski mojster v Gsrici Corsi Franc Sius. *t. I ^-—- Filijalka ? Dornberp. ¦==== \ Sprejema naročiia vsakovrstnega peciva, »udi najfinejega, za nove ; maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila ! izvršuje točno in natančno po želji ' m naročnikov. ! S Ima tudi na prodaj različne moke, i S fino pecivo, lina vina in likerje ! 1 po zmernih cenah. \ % Zu veliko noč priporoča gorlSke , • pince, potice itd. Prua goriška touarna umetnih ognjeu s strojnim obratom izdeluje: rakete, bengalične ognje, rimske sueče, kolesa itd. itd. posebnost: papirnati topiči. Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 x 200 s podobo cesarjevo itt v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. = ferd. FTlakuc pooblaščen in priznan pvrotehaik Gorica, tekališfie Frana jos. 34. Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni Jb o g a n att tik sodnijske palače. Posebnost Velika izber raznovrstnih klobukov. Cene zmerne blago prve vrste. Anton Kuštrin frgouec z jedilnim blagom v toiGi, Eosposka ulica št 25. priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci. Anton Potafzky v Gorici. Ka sredi Ba&telja 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalsčo nlrnberSkega In drobnega blaga ter tkanin, preje !n nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke ?a Šivalno stroje. POTREBŠČINE za kroj ah in i ovij a, h. Svetlujtce. — Eožnl voncl. — Mašue knjlšlce. Sišoa obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter t»» deželi '¦" S5- -H tj ; Ivan Kravos na Komu št II. GORICA na Kornu ti II sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj--.-^-^u.**------=— ske potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov čege, torbice, denarnice, listnice _ itd. — Izvršuje in sprejraa v fj|l§j^||PfcSk popravo različne koleseljne in \E[]|Bq|p ¦' kočije. " Poprauila se izuršujejo točno. Cene zmerne.